jezikovni snbsirat in ni bil prekrit uli izpodrinjen niti po gorenjščini niti po savinjščini. 5. D a se j e p r o m e t m e d d a n a š n j o G o r e n j s k o in Š t a j e r s k o n e k a k o do 13./14. s t o l e t j a v rš i l p r e k o Č r n e g a g r a b n a in d a se j e n a t e m p o d r o č j u s a m o p o t e j po t i v z g o d n j i dobi f o r m i r a l s av in j sk i d ia lek t . P r a v z a r a d i t ega ž ivahnega p r o m e t a j e b i l a p r v o t n a š t a j e r s k a govorna osnova p o vaseh Č r n e g a g r a b n a p r e k r i t a ali s k o r a j doce la i z p o d r i n j e n a p o go- r en j sk i . Mod g o r e n j s k i m ё/б t e r s a v i n j s k i m ê /ë , o /S j e t o r e j gene t i čna zveza, k i d r ž i p r e k o ё / б v dol in i R a d o m l j e . Motn i ško- šp i t a l i šk i ê, 8 s ta p r o d r l a sem p r e k o Č r n e g a g r a b n a in T r o j a n , no p a po d i r e k t n i po t i K a m n i k — M o l n i k . O vsem tem n a m govor i t a c e n t r a l n a t u h i n j s k a ei in on. Ko p a so se v k a s n e j š e m času (13.—14. s tolet je) t u d i p r e k o c e n t r a l n e T u h i n j s k e dol ine odp r lo k o m u n i k a c i j e , j e t u d i to l j u d s t v o zaživelo ži- v a h n o ž i v l j e n j e s k u p a j z Goren j c i , se usmer i lo p r e d v s e m v to smer in sp r e j e lo š t ev i lne d i a l e k t i č n e inovac i j e od n j i h . ki so ta p r v o t n o š t a j e r sk i govor n a r a v n o s t p r e k r i l e in s p r e m e n i l e n j egovo p r v o t n o podobo. O vsem tem n a m govore vsi m l a j š i d i a l ek t i čn i p o j a v i v t u h i n j s k i h govorih , k i n iso več s a m o c e n t r a l n o t u h i n j s k i , t emveč so lastni vsem govorom tu- h i n j s k e doline, de loma p a so segli še n a p r e j v s a v i n j s k i d i a l ek t . P r e d e n k o n č a m , n a j o m e n i m še to, da j e t u d i i zguba oks i toneze (ženii, maglà) te r r a z l i k o v a n j a med i n t o n a c i j a m i po ce lo tnem o b r a v n a - vanem d i a l ek t i čnem p o d r o č j u v e r j e t n o v zvezi s p r v o t n i m š t a j e r s k i m s u b s t r a t o m teh govorov. T a k o j e na s t a l a d a n a š n j a t u h i n j š č i n a . T a k o si po m o j e m m n e n j u l ahko r a z l o ž i m o n j e n o d a n a š n j o d ia l ek t i čno podobo. 111 KARAKTERISTIKA IN KLASIFIKACIJA GORN JES AVIN JSKIII GOVOROV Iz R a m o v š e v i h d i a l ek to lošk ih del j e znano , d a je v z h o d n i sosed g o r e n j š č i n e š t a j e r s k i s a v i n j s k i d i a l ek t . V z h o d n a m e j a goren jšč ine , k i p o t e k a p o b ivš i k r a n j s k o - š t a j e r s k i deželn i mej i od O k r e š l j a p r e k o O j s t r i c e n a Črni lcc , M e n i n o p l a n i n o in Č e m š e n i š k o p l an ino , je h k r a t i z a h o d n a oz i roma j u g o z a h o d n a m e j a s av in j skega d ia l ek ta . N a severu se- g a j o s a v i n j s k i govori do b i v š e k o r o š k o - š t a j e r s k e deže lne meje , p o t e k a - joče p o v rhov ih Sav in j sk ih A l p od O k r e š l j a n a Olševo in R a d u h o , od tod p a p r e k o T r a v n i k a na Št. Vid in U r š l j o goro. Seve rovzhodna oz i roma ! vzhodna m e j a sav in j sk ih govorov teče nekako od Urške na Velunjo , Pesje , vzhodno od Šoš tan ja , na goro Ol jko , Št. A n d r a ž in Ložnico. Južna m e j a p a gre od Ložnice n a Ponikve, Gr iže in od tod n a Mrzlico nad Trbov l j ami . Sav in j sk i d ia lekt se to re j govori ob zgornj i in s redn j i Sa- vinj i , ob Dre t i , spodn j i Pak i in Bolski. N a zahodu mej i na gorenjščino, n a severu n a vzhodne koroške govore, na severovzhodu na pohorščino, n a vzhodu in jugovzhodu p a na osrednjo š ta jeršč ino. Znano je, da j e bila Sav in j ska dolina posel jena iz cel jske kotl ine. Naseli l i so jo to re j p r i p a d n i k i t is t ih slovenskih plemen, ki so naselila tud i celotno področ je d a n a š n j e g a osrednjega š ta je rskega nareč ja . Vemo celo, da s ta bila iz isle smeri pose l jena tud i Črn i graben in T u h i n j s k a dolina, lo je področ je med Menino p lan ino na severu in moravšk imi hr ib i n a jugu . O tem nas ne p r e p r i č u j e j o samo geografski razlogi, n a r a v n e in umetne komunikac i je , da l j e smer slovenskega nase l j evan ja sploh, temveč tud i l ingvistični dokazi s področ ja govorov T u h i n j s k e doline in Črnega g rabna . Iz jezikovnih r azmer na ozemlju d a n a š n j e vzhodne gorenjšč ine l ahko celo s p rece j šn jo ve r j e tnos t jo sklepamo, da sta gorenjski in š ta- jerski nasel i tveni tok t rči la d r u g n a drugega nekako na črti , k j e r go- r e n j s k a r avn ina p r e h a j a v t u h i n j s k o in zasavsko hr ibovje . Če imamo danes povsod tod vse do bivše k ran j sko- š t a j e r ske deželne m e j e namesto s š ta je r šč ino opravi t i z gorenjščino, je to seveda plod kasne jšega razvoja , komunikac i j , po l i t i čnoupravn ih razmer itd. Nepobi tno de js tvo je, da se jo te r i to r i j p rvo tno š ta je rsk ih govorov na zahodu skrčil na r ačun go- r en j ske jez ikovne ekspanzi je , ki se je us tavi la šele na na ravn i in h k r a t i po l i t i čno-upravn i mej i med Š ta je r sko in K r a n j s k o oziroma še bolje, do tod je goren jšč ina p rvo tno š ta je r šč ino t ako prekvas i la in p rekr i la , d a jo danes names to š t a je r šč ine i m e n u j e m o vzhodno gorenjščino, od tod d a l j e p ro t i vzhodu p a se jc gorenjsk i vp l iv ublažil , k l j u b temu pa je p rvo tno š t a j e r sko govorno osnovo bis tveno preusmer i l in ustvar i l d a n a š n j i sa- v in j sk i d ia l ek t kot p rehodni člen med gorenjšč ino in osrednjo š ta jeršč ino. T o d a medtem ko se je doslej običa jno mislilo, d a so govori vse Sa- v in j ske doline nekako od Griž navzgor doživeli ta »gorenjski krst«, sem pr i z a d n j e m zap i sovan ju d ia lek t ičnega gradiva za L A S p o Savin jsk i dolini, ob Dre t i , Bolski in Pak i pr išel do de loma d rugačnega zak l jučka . Goren j sko in Š ta j e r sko vežejo t r i j e na ravn i in danes tud i umetn i prehodi : iz Domža l p r e k o Črnega g r a b n a n a T r o j a n e in Vransko, iz K a m n i k a pi-eko T u h i n j s k e dol ine v Motnik, Ločico in na Vransko in s lednj ič iz K a m n i k a p r e k o Črn i lca v dolino D r e t e oziroma v zgornjo Sav in j sko dolino pr i R a d m i r j u in L jubnem. Vpliv gorenjščino na š t a je r šč ino in obra tno se je v prva dobi širil samo p r e k o Črnega g rabna na Vransko in v s rednj i del Sav in j ske doline. T a zveza med K r a n j s k o in Š ta je rsko je morala bi t i živa in s ta lna vse od nasel i tve in skozi ves s rednj i vek. Le tako si namreč lahko na eni s t rani razložimo p r o p a d p rvo tne š ia je r šč ine te r p rodor gorenjšč ine na ozemlje Črnega grabna , na drugi s t ran i p a nas tanek posebnih savin jsk ih šta- jerskih govorov na osnovi p rvo tne š ia je r šč ine v dolini Bolske in s redn je Savinje . Šele v 13.—14. s tolet ju se je tej komunikac i j i p r id ruž i l a zveza p r e k o T u h i n j s k e doline. Zato imamo v osrednj i T u h i n j s k i dolini še danes p rvo tne na j s t a r e j š e cen t ra lnoš ta je r ske ref lekse za с in й, namreč ei in on, ki so se tod med tem razvil i in se ohranil i , ke r dolga s tole t ja po naseli tvi p o te j dolini ni bilo zveze med gorenjšč ino in š ta jerščino. Ce imamo danes v Motn iku podoben savinjski govor kakor na Vranskem, ta savin jsk i govor ni nas ta l po d i rek tnem stiku med prvo tno t u h i n j s k o š ta jeršč ino in od zahoda p rod i ra jočo gorenjščino, temveč je t j a p rod r l p reko Črnega grabna , T ro jan in Vranskega že formiran i savin jsk i govor. T r e t j e zveze med Š ta je r sko in Kran j sko , namreč iz K a m n i k a p r e k o Crn i lca v dolino D r e t e in zgorn je Savinje , p a vse do novejše dobe sploh ni bilo, če p a j e .b i l a , je b i la t ako rahla , da p rvo tne jezikovne podobe omenjenega področ ja ni p r a v nič spremeni la . Zato jc Crni lec še danes oster, iz redno izrazit me jn ik med gorenjšč ino in govori ob Dre t i ter zgor- nj i Savinj i . Zato se tos t ran govori izrazi t gorenjski kamnišk i d ia lekt z gorenjsk imi in tonaci jami , z gorenjskim vokaln im in konzonan tn im siste- mom itd., onst ran Crn i l ca p a docela d rugačni savin jsk i govori, o ka te r ih bom govoril kasneje . Dos le j se je navadno mislilo, da se po Savin j sk i dolini od Cr i ž navzgor, ob Bolski, spodn j i Pak i in v dol ini Dre t e govori p r imeroma enoten dia lekt , ki je nas ta l za rad i ž ivahnih st ikov med prvo tno gorenj - ščino in p rvo tno š ta jerščino. P o u d a r j e n i so bili le k r a j e v n o malo razl ični ref leksi posameznih glasov, n. pr . e, le, la za с itd., ki p a so vendar le rezultat vsepovsod enako usmer jenega razvoja , p o u d a r j e n o je bilo da l j e pr ib l i ževan je sav in j sk ih govorov h koroščini v zgornj i Sav in j sk i dolini ter k cen t ra ln i š ta je ršč in i ob vzhodni mej i savinjskega dia lekta . (C le j Ramovš, I l is t . g r a m a t i k a VIT, str. 156—159.) i Pr i zap isovanju d ia lek t ičnega gradiva za L A S po zgora j omen jenem 'dialektičnem področ ju sem pr i še l do p r e p r i č a n j a , da lahko na t em ozemlju govorimo o t reh dia lekt ičnih in r azvo jn ih enotah. Prvo tvorijo govori, ki se govore od Motnika dalje po dolini Bolske, srednje Savinje do Griž in Lož nice ter po dolini spodnje Pake do Ve- Innje. Ob Bolski segajo li govori nekako do razvodnice med Dreto in Bolsko, v šoštanjski okolici pa do razvodnice med Savinjo in Pako. Y smeri od Šoštanja proti Velenju se že čuti prodiranje pohorskega voka- lizma in tonike (intenzivnost, nazalizacija zlogov, pohorski vokalni re- fleksi itd.). To je teri tori j savinjskih govorov, kakršni so nam znani iz dosedanje l i terature kot savinjski dialekt. Samo ti govori so razvojno rezultat stikov med prvotno gorenjščino in osrednjo štajerščino, ki so se vršili preko Črnega grabna. Zanje je zlasti značilen vokalizem, ki je gorenjsko usmerjen, sa j imajo podobno kot gorenjščina za vse praslo- vanske vokale (ê, Ъ, è, ç; б, o, Ђ) iste ozke reflekse (ё/е), (б/б), ki event, p reha ja jo v ustrezajoče diftonge, zanje je dal je značilna gorenjsko usmer- jena redukci ja predtoničnih vokalov (o>o/u, e>eli), maskulinizacija nevtcr itd. Samo severni del teh govorov ob Paki in okoli Letuša — za natančno mejo še ne vem — pozna tudi koroško-savinjski akcenlski premik uho > uho, medtem ko je ob Bolski (Vransko—Gomilsko— Sent Pavel) ta pojav popolnoma neznan. Pač pa je tu znan tudi refleks ё/п < ъ, l, ki povezuje vse savinjske govore v širšo enoto štajerskih in koroških govorov. Pričujoča razpredelnica pr ikazuje glavne vokalične reflekse te dia- lektične enote: Psi. St. Gota rd I t o t n i k Vransko Letuš Šmar tno ob Pak i Soštu n j Zavodn je Bele vode ê e ê ê/ë elle e e ê e ë e ê êlë r- l-t ehe e e ê ele è ë ê ê/ë elle e ê e ê Ç ê/ë ê ê/ë elle e e ê ê о в/о 6 В/о В В В В о ö ô ô В/о В В B В But о (i/o б В/о В В S В В Drugo (lia lektično enoto tvorijo govori, ki se govore ob Dreti in zgornji Savinji. Njihov geografski obseg je nekako tale: Luče—dolina Lučnice—Podvolovljek —Volovljek—Črnilec—Menina planina — razvod- nica med Dreto in Bolsko—Prihova—Boskovec-—Raduha—Luče. V pri- meri s pre jšnjo dialektično enoto izkazuje zgoraj očrtani teri tori j raz- vojno drugačno in arhaičnejše dialektično stanje, čeprav ga več zlasti mlajših pojavov druži z njo. Še prav posebno pomembno je dejstvo, da ima to dialektično ozemlje dvojne reflekse za psi. ê, podobno kot rezi- j ansk i , korošk i in ob robn i š t a j e r s k o - p rek mursk i govori . M e d t e m ko ima p r v a eno ta za vse psi . v o k a l e ozke re f lekse , p a d o b i m o tu n a s l e d n j o s l iko: Psi. С о г п / ' R a < H r j e L u f c Sp Kraše Homec Rečica Z a v o d i c a S ™ h d e l grad —Ljubno —Kokarje —Brdo ob Savinji . . jV ê ê : elle ê : êliê ê : êliê ê : elle ê : le ê : elle ê : e ë, ê : ê ъ ê ê ê ê ê êlê èlê ê/}. K e êliê êliê êliê êlê t le elle ê e 4 êlie êliê êliê elle elle elle ê elle o о о g g g gl g gio б Ъ о о о g g g/g gio б b о б t-о б б/по olûo б б Č e p r i m e r j a m o to p r eg l edn ico s p r e j š n j o , ugo tov imo n a s l e d n j e r az - v o j n e r az l ike : 1. S r e d n j e s a v i n j s k i govori o b r a v n a v a j o psi . ê p o d o b n o kot g o r e n j š č i n a a l i ko t s lovenski neob robn i govori sp loh, to se p r a v i , za ê je t u eno samo zas tops tvo . N a s p r o t n o p a i m a j o g o r n j e s a v i n j s k i govori za ê d v a r az l i čna r e f l e k s a : enega za s t a r o a k u t i r a n i ê, d r u g e g a p a za vse os ta le p r i m e r e , n a m r e č za. c i r k u m f l e k t i r a n i , n o v o a k u t i r a n i in p r v o t n o p r e d t o n i č n i ê. S t a r o a k u t i r a n i ê i z k a z u j e iste r e f l e k s e kot n o v o a k u t i r a n i è ali ç. Zan imivo p a jo de js tvo , da so re f l eks i za s t a r o a k u t i r a n i с t u ožj i kot r e f l eks i za s t a lno dolgi ê. Ko l ikor mi j e znano , t a k e g a r a z m e r j a ni v n o b e n e m d r u g e m s lovenskem n a r e č j u . 2. M e d t e m k o i m a j o govori p r v e d i a l e k t i č n e enote za Ъ, б in g ozke voka lno re f lekse , p a i z k a z u j e j o go rn j e sav in j sk i govori z a n j e s ame š i r ine a l i v s a j še i n d i f e r e n t n e v o k a l n e kva l i t e t e . T u d i t u je znači lno, d a so za- s t o p n i k i za c f l . б in Ö širš i ko t z a s t o p n i k i n o v o a k u t i r a n i h è in o. 3. T a k o p r v o kot t u d i d r u g o de j s tvo p r i ča , da so g o r n j e s a v i n j s k i govori p o r azvo ju zaostal i , d a so bo l j a r h a i č n i ko t ostal i s a v i n j s k i govori , d a d a l j e niso doživel i v p l i v a goren j šč ine , in s l edn j ič , da j ih l a h k o p r i š t e - v a m o v v r s t o o d m a k n j e n i h obrobnih s lovensk ih govorov. Po leg v o k a l i z m a so za to enoto znač i lne še d r u g e posebnost i . A k c e n t - ski p r e m i k uho > i)ho j e povsod p o z n a n . У t e m se i z r aža jo , v s a j v nove j - šem času, močn i s t iki teh govorov s koroščino. Povsod se govore še T, n te r i z r edno ve l a rn i t. Do lg i l in l r e f l e k t i r a t a t u kol d/g, m e d t e m ko se ob s r e d n j i S a v i n j i govori би. I z r e d n o z n a č i l n a je n a d a l j e p a l a t a l i z a c i j a kon- z o n a n t o v (razen č, š, ž in r) p r e d s p r e d n j i m i voka l i v pos t ton ičn ih zlogih in i s točasni r a z v o j e > h. T a p o j a v , k i ga b o m k a s n e j e p r i n a v a j a n j u g ra - d i v a i lus t r i r a l z n e k a j p r imer i , j e mora l bi t i n e k d a j r a z š i r j e n t u d i po sosedn j i p a š k i dol in i in h r ib ih . V Š o š t a n j u in okolici s l iš imo n a m r e č še d a n e s obl ike, kot so: goinim, yoidim, yjudla, noisim, nôjsla i td . ; pruim < < pravim, sm präila, postai < postavi, post ai te i td . T e o b l i k e so v s e k a k o r n a d a l j n j a r a z v o j n a s t o p n j a z g o r n j e s a v i n j s k i h gonim, %od'im, nos ' im, p rS - v ' im, pos tûv ' im i td . V obeh p r i m e r i h g re za o l a j š a n j e težkega izgovora p a l a t a l n i h k o n z o n a n t o v : v p r v e m z a n t i c i p a c i j o p a l a t a l n e g a e lementa , v d r u g e m p a z o p u s t i t v i j o l a b i o d e n t a l n e p r ipo re . Med posebnost i goril j e s a v i n j s k i h govorov m o r a m o p r i š t e v a t i še po- j a v a : o > э v p r e d t o n i č n i h zlogih t e r -o > -э, k i p o v e z u j e t a t e govore s so sedn j imi k o r o š k i m i govori , d a l j e i zgubo i n s t r u m e n t a l a v s i n g u i a r u in de loma t u d i v p l u r a l u t e r n j egovo n a d o m e s t i t e v z loka lom, š tev i lne besedno a r h a i z m e i td . P r e d e n p r e i d e m k raz lag i te v a r i a n t e s a v i n j s k e g a d i a l ek ta , hočem naves t i n e k a j g r a d i v a s p o d r o č j a G o r n j i g r a d — R a d m i r j e — L j u b n o — L u č e , ki pa v b i s t v u ve l j a t u d i za ostal i t e r i t o r i j g o r n j e s a v i n j s k i h govorov: ê > ê: cvet, smey, lep, vêm, jem, mesije, grey, тех, slep, sreda, mleka, rês, trPbay, brêk, snek, gnezda, zvezda i td . ê > e/ie: miesta, kaliena, dela, breza, smreka, sieme, cesta, urëya, delat i td . Ђ > o: zop, goba, pot, moš, galop, moka, gos, kot, ubroč i ld . ë > e/ie: pest, gledat, klečat, s reča, trës'à (3. sg.) i td . () > e: peč, ušesa, pleveu, pepetj, šest, č abet a, nauyjebar i td . о > б: nos, kôst, most, plot, rok, moč, noč, bôs, slo, bok, so < sol i td . è > ë/ie: siedem, niês'u, piêku, saršena, jeliena, uramëna, češam, mëlkm, klëpïàm, iešam i td . о > o: gonam, у od'am, luoniam, modTarn, moč am, koïàm, zluômThn, syoi.an i td . Za p r i m e r z g o r n j e s a v i n j s k e p a l a t a l i z a c i j e n a v a j a m n e k a j znač i ln ih p r i m e r o v : češam, mëliim, klêpTam, iešam, nasmë/u < nasmetil, gonam, y od am, lom'am, rapočam, rapočatu (2. pl.) : rapočata (2. dua l . ) ; uačta : пЪс(а (2. pl . ) ; grëta : grëfa (2. pl . ) ; veta : veta (2. pl . ) ; Vitt a : Vitt a; t ar pit a : t ar pit a; tiëta, gen. tieC'a, d a r . Hefa, s t i ê f a : siêstra, -a; japka : japk'h; Išam, -aš, -a, -ama, -aia, -am», -ata, -aia; viJç < vidêl; vëcTç < vêdêl; tlïrp'ç < trpel i td . K a k o j e p r i š l o do te v a r i a n t e s a v i n j s k e g a d i a l e k t a ? T o t emo n a m r a z j a s n i p r i m e r j a v a n a s l e d n j i h z g o r n j e s a v i n j s k i h voka lov z u s t r eza jo - čimi za s topn ik i v o s r edn j i š t a j e r šč in i . Psi. Gornjesav. Osr. š ta j . ê ë êi e ë ei б o çu о б о Z n a n o je, ëi), č e p r a v ni imel nobene opore v n j e m u z n a n e m d i a l e k t i č n e m g rad ivu . D a g re tu res za a r h a i č n o s t o p n j o v r a z v o j u š t a j e r šč ine , nas p r e p r i č u j e j o t u d i ostal i a r h a - izmi v zgo rn j i s av in j šč in i , n a m r e č n, l', l in l eks ika lne s tar ine , ki j i h v osta l ih o s r e d n j i h š t a j e r s k i h govorih n e n a h a j a m o več. R a z l a g a g o r n j e s a v i n j s k i h govorov j e s e d a j j a s n a in t u d i geog ra f sko t e r zgodovinsko u t e m e l j e n a . P o d o b n o ko t s r e d n j o S a v i n j s k o do l ino so t u d i p o d r o č j e z g o r n j e S a v i n j e in D r e t e naseli l i Slovenci iz C e l j s k e ko t - l ine, t o r e j t ist i l j u d j e , k i so nasel i l i t u d i t e r i t o r i j d a n a š n j e g a o s r e d n j e g a š t a j e r s k e g a d i a l e k t a . T o d a m e d t e m k o j e ob Bolski, s r edn j i Sav in j i in od tod d a l j e t u d i ob P a k i p r i š l o do s t ika m e d goren j šč ino in p r v o t n o š t a j e r š č i n o p r e k o Č r n e g a g r a b n a , j e t a r a z v o j n i čini tel j v zgorn j i S a v i n j - ski do l in i in ob D r e t i m a n j k a l . D a n a š n j e j ez ikovno s t a n j e to s t r an in o n s t r a n C r n i l c a n a m p r i ča , da v t e j smer i p o v e z a v e med G o r e n j s k o in Š t a j e r s k o ni bilo, t o r e j t ud i ne v p l i v a go ren j š č ine na govore ob zgo rn j i Sav in j i . N a d r u g i s t r a n i p a je b i l a z g o r n j a S a v i n j s k a d o l i n a ločena t u d i od s r e d n j e in s p o d n j e , in s icer t a k o geogra f sko k a k o r t u d i u p r a v n o - pol i i ično. V a ž n e j š a ko t g e o g r a f i j a j e b i l a t u u p r a v n o - p o l i t i č n a p r i p a d - nost z g o r n j e S a v i n j s k e doline, k i se j e na g e o g r a f i j o samo opr l a . Iz zgo- dov ine n a m r e č vemo, da j e bil t e r i t o r i j z g o r n j e S a v i n j s k e do l ine n e k a k o od s rede 12. s to le t j a d a l j e las t b e n e d i k t i n s k e g a s a m o s t a n a v G o r n j e m g r a d u in t o ostal še do lga s to le t j a ka sne j e . T o d a ta u p r a v n a eno ta je n e d v o m n o o b s t a j a l a že mnogo p r e j , s a j j e znano , d a so jo b e n e d i k t i n c i dobi l i od og le j skega p a t r i a r h a , t a p a od n e k e g a B a v a r c a C h a g e r j a . Č e i z v z a m e m o Solčavo, o k a t e r i b o m govori l ka sne j e , se obseg poses tev b e n e d i k t i n s k e g a samostana, n a t a n č n o k r i j e z obsegom g o r n j e s a v i n j s k i h 11 Slav. r e v i j a govorov (gl. o tem: dr. A. Stegenšek, О na j s ta re j š i zgodovini gorn jegra j - skega okra ja , ČZN VII, 1910. sir. 5—8). Ker je bil ta ter i tor i j samostojna u p r a v n a enoia, ločena od s rednje in spodnje Savin jske doline, se sem niso mogle širiti inovacije, ki so zajemale ostali del š ta jerskih savinjskih govorov in so izhajale iz stikov med gorenjščino in štajerščino. To ozem- lje se je zato razvi ja lo ločeno in počasneje, s a j j e bilo navezano samo nase, šele kasneje je dobilo zveze tudi s Koroško, zveze, ki se odraža jo v mla j š ih jezikovnih pojavih n a tem ter i tor i ju. Ker je imelo centralno- š ta je r sko govorno osnovo in ker ni bilo razvojnih pobud niti z Gorenjske nit i iz ostale Štajerske, je to osnovo ohranilo in jo zaradi izoliranosti po- časneje razvi jalo kakor osrednja š ta jerščina. Od tod razmer je gornjesav. e, g : osr.-štaj. ëi, ön. P reden pre idem k t re t j i enoti, n e k a j besed še o mozirekeni govoru (Mozirje—Loke—Ljubija—Soteska—Šmihel itd.). Za ta govor je značilno, d a še pozna dvojne ref lekse za c, na d rug i s t ran i p a ima za ê, ö in g že ozke zastopnike. T a govor je torej prehodni govor med zgornjo savinj- ščino ter s rednjesavinjskimi govori. Za to govori na eni s t rani geografska lega, na drugi strani pa , kolikor vem, tudi zgodovinska de j s tva opravi- ču je jo tak razvoj. Solčava tvori t re t jo enoto savinjskih govorov, ka j t i te ne moremo uvrst i t i v okvir p r e j obravnavanih govorov. Bila je sicer tudi last bene- dikt inskega samostana v Gornjem gradu, vendar p a izkazuje bistveno drugačen vokalizem. Tu ni sledi niti o dvojnih refleksih za psi. ê niti o širokih zastopnikih za psi. d, g in e niti o gornjesavinjski palata l izaci j i konzonantov, čeprav na drugi s t rani mars ikak po jav tudi ta govor druži s sosednjimi koroškimi in savinjskimi govori (akc. p remik uliô > ùho, I, razvoj n e p o u d a r j e m h vokalov itd.). Solčavski govor pozna gorenjski vokalni sistem (razen refleksa za psi. ъ in ь, ki tu p r e h a j a v e/a) z malo ožjo vokalno kvali teto e, ki pre- h a j a v ustrezni d i f tong le. Tudi sekundarno poudar jena e in o ref lekt i - ra ta kol v gorenjščini (ê, g). Z gorenjščino ga veže tudi zastopnik za kra tk i in sekundarno poudar j en i э (pas, nibgln). .Znano je, da jc bila Solčava nasel jena pr imeroma pozno (13.stol.). Če upoš tevamo sosednje koroške in sav in jske govore, ki so razvojno drugačni , p a se obenem spomnimo potez, ki ta govor druži jo z gorenj- ščino, utegnemo pomisliti na to, d a so Solčavo naselili Gorenjci — in tu bi bila razlaga za sicer težko razumlj ivo sliko zgornje Savinjske doline.