K V A R T A R N I RAZVOJ DOBRAV 
NA G O R E N J S K E M 
(s 46 slikami in 4 skupinami diagramov v tekstu in 1 karto v prilogi) 
THE QUARTERNARY DEVELOPMENT OF DOBRAVE IN UPPER 
CARNIOLA (GORENJSKA) SLOVENIA 
(with 46 Figures and 4 Groupes of Diagrames in Text and 1 H a p in Annex) 
M I L A N S I F R E R 
SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 8. JUNIJA 1968 
Razprava je bila izdelana s pomočjo materialnih sredstev, ki jih je odobril 
SKLAD BORISA KIDRIČA 
UVOD IN PREGLED DOSLEJ OPRAVLJENEGA DELA 
Ime Dobrave se je udomačilo v geografski l i teratur i za ves svet 
širokih akumulaci jskih teras v dnu Ljubl janske kotline med Radov-
lj iško in Kranjsko ravnino. V osnovi prev laduje jo povsod tod lapo-
ras te in peščene terciarne kamenine; te kamenine poleg samih mor-
foloških značilnosti dobro omeju je jo Dobrave proti visokogorskemu 
apniškemu in dolomitnemu svetu, ki se v s t rmih pobočjih dviga iznad 
njih. Zan je je značilna tudi velika prevlada konglomerata, ki bolj ali 
m a n j na debelo prekriva široke, v živoskalno podlago vrezane terase. 
Sveži in pa delno spri jet i prod se o m e j u j e tu le n a ozke terase ob 
Savi in nekoliko širše terase ob Tržiški Bistrici; iz najožj ih delov dolin 
je že skoraj docela odstranjen. Zelo moramo podčrtati , da niso n ik je r 
drugje v Sloveniji konglomeratne terase zastopane v tolikšni meri kot 
p rav v Dobravah, n ik je r pa tudi ni takega razmer ja med konglomerat-
nimi in prodnimi terasami (glej si. 1). 
Pr i tolmačenju teh dejstev moramo predvsem opozoriti na Brück-
ner jeva zapažanja, da je osnovna morfogenetska slika Dobrav povsem 
ista, kot drugje v perialpskem svetu (45). Tudi tu ugotavl ja Brückner 
štiri terasne sisteme, ki j ih po analogiji z razmerami drugod v Alpah 
vzporeja s štirimi poledenitvami. Vsaka od teh teras bi bila po n je -
govem tolmačenju rezultat samostojnega ledenodobnega nas ipanja in 
sledeče erozije v toplejši dobi. Problema nas ipanja in erozije pa Brück-
ner ne povezuje samo s kl imatskim pojavom poledenitev in vmesnih 
toplih dob, ampak tudi z istočasno tektonsko aktivnostjo. Ledeno-
dobna obtežitev Alp z ledom bi povzročila po tem tolmačenju rahlo 
grezanje gorovja; r ekam bi se zmanjšal s t rmec in bi prišlo do nasi-
panja . V sledečih toplih dobah pa bi prišlo zaradi stalitve velikih 
ledenikov do ponovnega dviganja gorovja in s tem do erozije. Brück-
ner pa tudi že opozarja na poglavitno ločnico v vseh kvar ta rn ih sedi-
mentih, marveč na razliko v sestavi zgornjih t reh teras (visoka terasa, 
spodnji krovni prod, zgornji krovni prod), ki j ih sestavlja v glavnem 
konglomerat in med nizko teraso s pretežno nespr i je t im prodom. 
Ampfere r je odklonil Brückner jeve poglede in postavil novo teo-
rijo, ki sloni p rav na te j različni zlepljenosti enega in drugega gradiva 
(1). Razlikuje le dva nasipa: mlajšega, ki bi ustrezal Brückner jevi 
nizki terasi in starejšega, v katerega bi bile vrezane zgornje tri konglo-
mera tne terase (visoka terasa, spodnji krovni prod, zgornji krovni 
prod). 
Geografski zbornik XI, 1969 101 
102 Milan Sifrer 
S 
o •a 
o ^ 
C/0 ra 
S 1 ! 
m-s. 
p 
a s 
¿ s O >C/3 O -co 
2 1 
«M 
1 1 -O § 
¡SJ pJ £. M 
W . O 3 
N S 
>o Ai 
CC tU !-
t O 
0 ta 01 o 
^ p: co 
-<s» p 
I : : e 
102 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 5 
Mlajši zasip bi se odložil po Ampfe re r j evem m n e n j u v riško — 
wiirmski medledeni dobi, starejši zasip pa bi bil domnevno celo pred-
glacialne starosti. Ampfe re r je s tem odklonil Bri icnerjev kl imatsko 
— tektonski koncept in postavil v ospredje tektonsko tolmačenje. 
S tem se je Ampfe re r močno približal s tar im Tellerjevim pogle-
dom, ki j ih je spočetka zastopal tudi Kossmat, namreč, da izvirajo 
fluvialni sedimenti, predvsem konglomerat severozahodno od Kran ja , 
iz terciarne dobe, pleistocenu pa bi pripadala le mla jša nasut ina (»Te-
rassenbildungen der Diluvialzeit« na njegovi geološki kar t i Železna 
Kapla—Kokra). 
Za terciarno starost konglomerata severozahodno od K r a n j a se 
je zavzemal tudi Wentzel (70) in vsaj spočetka tudi Rakovec (50, 177). 
Kako močan je bil vpliv teh pogledov, nam na jbo l j e kaže dejstvo, 
da je Kuščer celo v na jnovejš i dobi docela podprl Ampfe re r j ev koncept 
(30) in to k l jub temu, da je bilo s tor jenih vmes veliko raziskav, ki so 
to shemo močno omajale. 
V te j zvezi n a j opozorimo na novejša Rakovčeva dognanja, da se 
je odložil vsaj povrhnj i del starejšega zasipa v mindelsko-riškem 
toplem oddelku (51) in da izvira mlajš i zasip iz dveh kl imatsko po-
vsem različnih dob. Spodnji , rahlo zlepljeni prod v mla jšem zasipu 
bi se odložil po njegovem m n e n j u v r iško-wiirmskem interglacialu, 
zgornje povrhn je plasti pa že v wiirmski ledeni dobi (49). Rakovec ob 
tem pripominja, da tudi velike postglacialne erozije, ki jo je opaziti 
v dolini Save, pač ni moglo povzročiti tolikšno premikanje tal, kolikor 
splošna sprememba podnebja, ki je nastopila ob koncu ledene dobe 
v velikem delu Evrope. Nastanek t reh nižjih teras pa pr ipisuje Ra-
kovec men javan ju kl imatskih razmer v postglacialni dobi (49, 92). 
Posebno mesto moramo posvetiti v okviru tega pregleda Meli-
kovim dognanjem. Pri svojem delu je prišel do zaključka, da so od-
našale vode izpod ledenikov obilo drobir ja in nasule z n j im obsežne 
ravnine. Tako so vode, pr iha ja joče izpod ledenikov ob Jul i jskih in 
Kamniških Alpah te r Karavankah nasule Ljubl jansko kotlino od Ra-
dovljice, Preddvora in Kamnika pa t j a do Škof j e Loke, Ljubl jane, Za-
loga in Dolskega. Savin ja s svojimi pritoki izpod ledenikov je zasipala 
Savinjsko dolino, izpod Dravskega ledenika pa se je zasipala Dravska 
dolina z Dravskim poljem, a izpod Murskega ledenika ravnina ob 
Muri, medtem ko je Soča nasipala svojo dolino pa ravino od Gorice 
in us t j a Vipave t j a do mor ja , Tilment s Terom in Nadižo pa Fur l an -
sko ravnino (37, 216). 
S tem širokim konceptom se je Melik močno približal Briickner-
jevim tolmačenjem. Od njega se razl ikuje le v tem, da pri tolmačenju 
nas ipanja ne daje tolikšnega poudarka tektonskim procesom, temveč 
išče razlage za vse to v različnih procesih, ki so jih prinesle polede-
ni tvene in sledeče toplejše dobe (37, 217). 
Do takih zaključkov je prišel Melik predvsem pri sistematičnem 
preučevanju sledov zadnje ledene dobe. Zato tudi k l jub vabljivosti 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
6 Milan Sifrer 
teh zapažanj ne posplošuje in pušča tako vprašanje zveze med starejšo 
poledenitvijo in terasami iz s tarejših oddelkov pleistocena še docela 
odprto (37, 217). 
Vsi ti tako različni zaključki so nas silili, da se ponovno lotimo 
nakazanih vprašan j in posežemo s tem v široko razpravo okrog vpra-
šanja, kako pri tolmačenju geneze poglavitnih morfoloških potez Do-
brav upoštevati klimo in kako tektoniko, pa morda tudi druge faktor je , 
kot npr. kameninsko in tektonsko zgradbo obrobja itd. 
S tem študi jem smo hoteli preveri t i tudi naše rezul ta te v porečju 
Kamniške Bistrice, ki kažejo na to, da ne gre povezovati s poledenitvijo 
samo na jmla j še wiirmske nasutine, marveč tudi s tarejše že zlepljeno 
akumulaci jsko gradivo v višj ih terasah (63). 
Vse to smo smatrali še za toliko bolj potrebno, ker kažejo na 
tesno zvezo med nas ipanjem in poledenitvami tudi obilni sledovi f lu -
vioglacialnega proda na visokih kraških planotah, k j e r v toplejših 
obdobjih, podobno kot danes, ni bilo pogojev za akumulacijo. Tu n a j 
opozorimo predvsem na velike množine fluvioglacialnega proda na 
Pokl juki (62) in Jelovici ter na še veliko večje množine v obsežnih 
suhih dolinah in dolih v območju Snežnika in Risnjaka (61). Podobne 
pr imere bi lahko naštevali tudi iz ostalega Dinarskega gorstva proti 
jugu, k j e r obdaja jo morenske nasipe na zunanj i strani obsežni, precej 
s t rmi fluvioglacialni vrša j i (p r imer ja j številna Cvijičeva dela). Torej 
p rav ta enormnost nasut ine v nakazanih kraških področjih nam je 
bila tehtno opozorilo, da je spremljalo poledenitve tudi p rav močno 
nasipanje. 
K ponovnemu preučevanju Dobrav smo pristopili tudi zaradi dog-
n a n j drugod po svetu, k j e r ugotavljajo, podobno kot kažejo nekatere 
preučitve pr i nas, da je spremljalo vsako poledenitev tudi močno na-
s ipanje proda in da je nasut ine iz toplejših obdobij razmeroma malo 
(72; 73) — v toplejših dobah je namreč prevladovalo vrezovanje. Tako 
se novejši rezultati u j ema jo z Bri icknerjevim konceptom; korekture 
se nanaša jo le na tisti del n jegove teze, ki precenju je pomen tektonike 
pr i menjav i nas ipanja in sledečega razrezovanja nasutine. Rekli smo 
že, kako je prišlo po Bri icknerjevem m n e n j u do erozije in akumulaci je 
predvsem zaradi dviganja oziroma grezanja Alp; te premike n a j bi 
povzročila različna obtežitev Alp z ledom. 
Tolmačenja C. Trolla, ki so danes v svetu na splošno sprejeta, so 
namreč pokazala, da je akumulaci ja vezana na sam pojav poledenitve, 
ki us tva r ja z zelo zapletenimi procesi toliko proda, da ga izpod lede-
nikov tekoče vode niso sposobne sproti odnašati in ga zato veliko 
odlože v vršaj ih, že takoj neposredno pred ledeniki (68). Te ugotovitve 
niso bile spreje te samo na osnovi zelo podrobnega študija wiirmskih in 
še starejših čelnih kotanj , ampak tudi ob š tudi ju zastojev in ponovnih 
sunkov že historičnih ledenikov. Do erozije pa bi prišlo v sledečih 
obdobjih, ko so se ob t a l j en ju ledenikov sprostile velike množine vode. 
6 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 7 
Ugodno pa je vplivalo na erozijo v teh obdobjih še to, da so nosile te 
vode s seboj malo proda, sa j se je le-ta odlagal povečini že v velikih 
jezerih, ki so nastala za čelnimi nasipi (68). K povečanju vodnih količin 
pa so prispevale tudi izdatnejše količine padavin, ki so spremljale na-
stop toplejšega podnebja (68; 27). 
V zvezi z vsemi temi vprašanj i smo ponovno ogledali terase, ki 
j ih je podrobno preučil že Ilešič1 (26) ter z manjš imi dopolnitvami 
kasneje Oblak (42). Pr i tem nas je posebej zanimal odnos teh teras 
do različnih ledeniških sledov v Blejsko-radovljiški kotlini. P rav po-
sebno skrbno pa smo ogledali tudi odnos med terasami, ki jih je obli-
kovala Sava in tistimi, ki so jih izdelali n jen i pritoki. Zaustavljali 
smo se tudi pri sestavi, zlepljenosti in preperelosti proda v teh terasah, 
pa tudi pri sami preperelini, ki jih prekriva. 
Z željo, da bi bil naš prikaz pleistocenskega preoblikovanja Do-
brav kolikor mogoče vsestranski, smo posegli tudi v svet, ki je ostal 
tekom pleistocenskega razvoja izven območja nas ipanja glacialnih rek. 
Pr i tem smo načeli problematiko širokopoteznega pleistocenskega na-
s ipanja v dolini Zgoše ter v vsem širokem porečju Peračice in Kokrice 
oziroma Rupovščice pa tudi ob kra jš ih potokih na desni strani Save. 
POSKUS KORELACIJE MOREN IN TERAS V DOBRAVAH 
IN V BLIŽNJEM SOSEDSTVU NA GORENJSKEM 
Pri morfogenezi Dobrav moramo poleg same Save, ki so jo po-
stavljali raziskovalci doslej tako v ospredje, močno podčrtati tudi velik 
pomen njenih pritokov. Pri tem moramo posebej opozoriti na Begunj-
ščico, Tržiško Bistrico in tudi Kokro, ki p r i t eka jo iz visokogorskega 
sveta na severni s trani Ljubl janske kotline, k j e r je poleg apniških 
kamenin tudi zelo veliko dolomita, skrilavcev, peščenjakov, konglo-
meratov in breč, torej kamenin, ki omogočajo normalen površinski 
vodni tok. Zaradi takih rel iefnih in kameninskih pogojev so Tržiška 
Bistrica, Begunjščica pa tudi Kokra v vseh dobah pospešenega nasipa-
n j a silno akumulirale in odrivale Savo na južno s t ran kotline proti 
apniški Jelovici, k j e r p rev ladu je kraška h idrograf i ja z značilnimi k ra -
škimi izviri; tu n a j omenimo le na jbol j znano Kropo. Ti pritoki, kot 
tudi oni proti Smar je tn i gori teko le kratek čas po površini in še daleč 
n imajo take akumulaci jske sposobnosti kot reke s severne strani. 
1 Ilešič je označil terase z r imskimi š tevi lkami od I a—IX. P o tej 
razvrstitvi pomeni I a najviš jo pleistocensko prodno ravnino. Rimska I pred-
stavl ja »visoko teraso«. Najv iš ja terasa mlajšega zasipa je II. terasa, ki po-
meni z nižj ima dvema III in IV »nizke terase«. Še nižje terase pa so že 
postglacialne oz. holocenske starosti. To shemo smo uporabili tudi v prilo-
ženi študiji, le da smo dodali še eno viš jo teraso z označbo I B. 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
8 Milan Sifrer 
SI. 2. Z razgledne ceste med Tržičem in Begunjami se nam odpira prostran 
pogled na razsežne terase nekdanjega vršaja Tržiške Bistrice (I B). Na sliki 
vidimo predvsem njegovo desno stran. V ozadju so ustrezne površine na levi 
strani Tržiške Bistrice 
Terasa I B 
Nakazane poteze nam na jbo l j e osvet l juje na jv iš ja terasa v območju 
Dobrav (I B), ki je na široko ohran jena in so jo dosedanji raziskovalci 
skoraj docela prezrli (26; 42). Celo Brückner, ki je iskal sledove zgor-
njega krovnega proda, je opozoril samo na skromne f ragmente te 
terase na obeh s traneh Lešnice severno in severovzhodno od Ljubnega 
ter nad Kamno gorico (45 — p r i m e r j a j njegovo geomorfološko kar to 
na str. 1052). 
Ob Begunjščici je terasa I B dobro ohran jena le na levi s t rani 
doline. Začenja jugovzhodno od Begunj v višini okrog 683 m, od tu 
se proti jugu in jugovzhodu zelo hi t ro znižuje, je zahodno od Žalostne 
gore (kota 610 m)2 le še okrog 580 m visoko, nad Spodnj im Otokom 
pa je še nižja (540 m). To zniževanje terase proti jugu in jugovzhodu 
razločno kaže, da je gledati v n j e j sled velikega v r ša ja Begunjščice. 
Se veliko bolj na široko pa se je razprostiral v te j dobi v rša j Trži-
ške Bistrice (slika 2). Na desni s trani doline mu pr ipadajo široke 
u ravn jene površine južno in zahodno od Brezij nad Kovor jem. Na 
tej terasi stoji jo zaselki Hušica, Hudo in Popovo ter spodnji del vasi 
Visoče; opazujemo pa jo tudi nad Prapročami in proti L jubnemu. Od 
2 Kote so vzete po jugoslovanski originalki 1 : 25 000. 
8 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 9 
višine okrog 630 m pri vasi Brezje se terasa (I B) hitro znižuje proti 
jugu ter je pr i vasi Hudo le še okrog 580 m visoko. Nad Prapročami 
se naha j a v višinah okrog 550 m (koti 551 m in 554 m), južno od Pra -
proč prot i L jubnemu pa je terasa le še okrog 530 m visoko. Zelo lepo 
so ohranjeni ostanki tega vrša ja tudi na levi strani Tržiške Bistrice. 
Po široko ohranjenih površinah te terase med Križami in Naklom 
lahko sklepamo, kako na široko je v te j dobi nasipala Bistrica in kako 
je dobesedno odrivala Savo na južni rob kotline. Tudi na te j s trani 
doline se terasa proti jugu zelo hi t ro znižuje. Nad Križami jo opazu-
jemo v višinah okrog 620 m (kota 621 m), nato pa jo proti Naklemu 
pr ikazuje jo kote 564 m, 535 m, 507 m, 490 m, 481 m, 449 m in nepo-
sredno nad t em k r a j e m kota 452 m. 
Tej terasi ustreza tudi terasni f r agmen t južno od Britofa med 
Savo in Tržiško Bistrico, ki bi ustrezal po dosedanjih ugotovitvah nižji 
terasi I A (26). Tu se naha j a terasa I B v višini okrog 490 m in je po-
dobno kot vsi ostali kosi ustrezne ob Tržiški Bistrici nagnjena proti 
jugu. Označujeta jo koti 488 m in 482 m. Ob tem n a j opozorimo še na 
neznaten f ragment te terase na sk ra jnem severozahodnem koncu Na-
kelske Dobrave, k je r se z izrazito, okrog 15 m visoko ježo dviga iz-
nad nižje terase.3 
Ob Kokri ustreza te j razvojni fazi na jbrže terasa južno in vzhodno 
od Zgornje Bele. Terasa se s s trmo ježo spusti proti Belici oziroma v 
dolino Bašeljskega potoka, z izrazito ježo pa je ločena tudi od nižj ih 
teras ob Kokri. Tudi ta terasa je del nekdanjega vršaja , ki je podobno 
kot ustrezne terase ob Begunjščici in Tržiški Bistrici močno nagn jena 
v smeri nekdanjega naklona proti jugu in jugozahodu. Severovzhodno 
od Zgornje Bele jo označuje kota 505 m; odtod pa se proti jugu in 
jugozahodu počasi znižuje (kote 482 m, 478 m, 473 m, 471 m, 453 m) 
in je na skra jnem jugozahodnem koncu le še okrog 445 m visoko. 
Na desni strani Save uvrščamo k te j terasi (I B) močno zakrasele 
površine okrog Cešnjice, Rovt in Zgornje Besnice. Za uvrst i tev teh 
površin k te j terasi in ne k nižji I A, kot se je domnevalo doslej, smo 
se odločili predvsem na osnovi nj ihove znatne višine. V območju Ceš-
njice se naha ja terasa I B v višinah okrog 500 m; od tu proti jugo-
vzhodu se le počasi zniža na 450 m in do Poljšice n a 485 m. V teh 
višinah jo opazujemo tudi v območju Rovt in proti Nemiljščici, k j e r 
se do nad Šuma počasi zniža na 474 m. Ons t ran Nemiljščice, že v 
območju Zgornje Besnice, pa ji sledimo v višinah okrog 473 m, 471 m 
in na sk ra jnem jugovzhodnem koncu 460 m. 
Pr imer java višin v te j terasi (I B) z nižjo (I A) na levi s trani 
Lipnice in v Nakelski Dobravi je pokazala, da je prva za okrog 15 m 
višja od druge. 
Prvotne razsežnosti v rša jev Begunjščice, Tržiške Bistrice in Kokre 
v te j dobi pa n a m ne osvet l ju je jo samo ohran jen i f ragment i same te-
rase, ampak tudi hidrografska mreža v porečju Peračice, Lešnice in 
3 N a to teraso m e je v razgovoru opozoril dr. Ljubo Žlebnik, za kar 
se m u na tem mestu naj lepše zahvaljujem. 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
10 Milan Sifrer 
Kokrice, ki se je razvila pri odtoku dežnice in snežnice te r tudi s tu-
denčnice po opisanih vršajih. 
Na fosilnem vrša ju Begunjščice opazujemo tr i izrazite doline, ki 
potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, torej v smeri nagnjenost i 
vršaja. Vse te vode se zbirajo v Peračici; le-ta je tu tesno pot isnjena 
ob Žalostno goro in Grofijo, ki sežeta nekoliko nad višino obravnava-
nega vršaja . Doline pa se za jedajo v ta vrša j tudi z južne strani. Po-
sebno izraziti sta dve dolinici, ki se združita tik nad vasjo Spodnji 
Otok. Voda iz n j i h nada l ju je nato svojo pot proti Mošnjam. Skora j ne 
more biti dvoma, da je segel v rša j Begunjščice v dobi obravnavane 
terase (I B) na vzhod vse do Grof i je in da se je razvila opisana hidro-
grafska mreža šele kasneje pri od tekanju vode z vršaja . Drugače si 
skoraj ne moremo tolmačiti t ake razporedbe hidrografske mreže, ki 
v vsem kaže znake odtoka voda vzdolž strmca nekdanjega vršaja . 
Se bolj razločno pa se pokaže vse to pri veliko obsežnejšem fosilnem 
vrša ju Tržiške Bistrice. Pr i tem bi opozorili predvsem na Lešanjščico; 
le-ta teče kot Peračica tesno ob Grofi j i in dobiva z leve dolge pritoke, 
ki se v območju Brezij nad Kovor jem močno približajo drug drugemu. 
V bližini vasi Hudo pa izvira tudi samostojna rečica Lesenca, ki teče 
proti jugozahodu. Po vsem tem skoraj ne more biti dvoma, da je segel 
v dobi obravnavane terase bistriški vrša j do Grof i je in daleč na 
jug proti Ljubnemu. Povsem iste hidrografske tendence pa opazujemo 
tudi na levem krilu fosilnega vrša ja Tržiške Bistrice. Tudi tu tečejo 
SI. 3. Pogled iznad vasi Vetrno na Udin boršt, ostanek prostranega pleisto-
censkega vršaja Tržiške Bistrice (I B). Na desni strani slike vidimo stopnjo, 
ki loči ta gozdnat svet od veliko mlajše ravnine ob Tržiški Bistrici (II) 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 11 
SI. 4. V terasi I B severno od vasi Hudo so pri kopanju jam za električne 
drogove razkrili poleg rjavo rdeče prepereline tudi obilo že močno prepere-
lega proda, ki ga sestavljajo kremenovi peščenjaki ter konglomerati in 
eruptivne kamnine 
potoki s t ran od najviš jega dela vrša ja tik ob Bistriški dolini proti 
jugovzhodu in jugu, k j e r jih zbira Kokrica. 
Znatno razčlenjenost pa nam kaže tudi ustrezna terasa na desni 
strani Kokre južno od Zgornje Bele. Tudi tu potekajo doline v smeri 
naklona nekdanjega vrša ja proti jugozahodu. To vel ja tudi za glavno 
dolino, ki se je razvila na tem vrša ju in teče izpod Sredn je Bele prot i 
Brdu nad Kran jem. Pa tudi sama Belica, ki je izdolbla svojo dolino 
na robu tega vršaja, zavije pri Srednj i Beli proti jugozahodu. 
Močno razčlenjevanje je doživela tudi terasa med Češnjico in Spod-
n jo Besnioo. Pr i tem ne mislimo samo na večje potoke kot so Poljšica, 
Nemiljščica in Besnica, marveč tudi na številne man j še dolinice, v ka-
ter ih se zbere neka j več vode le ob večjem deževju in ob ta l jen ju snega 
ter so doživele po vsej ver je tnost i bistveno poglobitev v periglacialnih 
obdobjih pleistocena. 
Razen podatkov o razsežnosti in poglavitni izoblikovanosti ravnine, 
ka tere sledovi so se n a m ohranili v terasi I B, pa nas zanima tudi sama 
geološka zgradba te terase. P r i podrobnem ogledu se je pokazalo, da 
je terasa v celoti vrezana v terciarno živoskalno podlago, k i jo sestav-
l j a jo ilovnati, laporasti, peščeni ter prodni sedimenti. Zivoskalna pod-
laga ima v velikem precej podoben naklon kot sama terasa in se po-
dobno kot vrša j i znižuje na vse strani. Skora j ne more biti dvoma, da 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
12 Milan Sifrer 
je prišlo do tako značilnega izoblikovanja živoskalne podlage ob samem 
nasipanju. Videti je torej , da je spremlja lo nasipanje proda, k i se je 
ohranil v obliki konglomerata po t e j terasi, tud i znatno bočno vrezo-
vanje . Reke so pr i pres tavl janju struge po ravnini odstranile številne 
hrbte, ki so gledali p rvotno iznad nasut ine in ustvari le tako široke 
u ravn jene površine. Proces bočnega vrezovanja je bil na jb rž še posebno 
hi ter zanadi slabo odpornih terciarnih kamnin v živoskalni podlagi in 
debelega odpornejšega, pretežno apniškega in dolomiitnega proda, ki 
so ga prenašale t ak ra tna Begunj ščica, Tržiška Bistrica, Kokra te r tud i 
Sava. 
Nasut ina takra tn ih rek pa se je ohranila do danes samo še f rag-
mentarno te r samo kra jevno preseže debelino 10—15 m. Preds tavl ja jo 
povečini konglomerat s precej debelim prodom, ki je podobno zaob-
l jen kot v nižjih terasah (glej si. 4). Močno podobna pa je tudi njegova 
pet rografska sestava: ob Begunjščici prevladuje v te j nasut ini dolomit, 
v ustrezajočih terasah ob Savi, Tržiški Bistrici in Kokri pa je v kom-
paktno zlepljenem konglomeratu na jveč apniškega proda; delno pa je 
zastopan tud i dolomit, kremenovi peščenjaki ter kisle erupt ivne 
kamnine. 
Vrtače, ki so se razvile na konglomeratu, so na številnih k ra j ih 
že dosegle terciarno podlago t e r zato izgubl jajo svoje tipične poteze. 
Izrazitejše vr tače opazujemo po te j terasi (I B) le še na desni s trani 
Save med Cešnjioo in Besnico t e r severno od Naklega, k j e r je plast 
konglomerata nekoliko debelejša. Navzgor po vrša ju Tržiške Bistrice 
pa so vrtače, podobno kot na v r ša ju Kokre, že močno deformirane; 
povečini so bolj plitve s položnimi s t ranmi in pogosto podolgovatih 
oblik. Videti je, da je konglomerat med posameznimi vr tačami že pre-
perel in da se je tako povezalo po dvoje ali po več v r t ač skupa j . Na 
številnih k ra j ih smo ob kolovozih celo opazovali, kako sledi nad t e r -
ciarno osnovo samo še preperelinski preostanek nekdan jega konglo-
mera ta (glej si. 4). Preperel ino sestavlja r j avo rdeča i lovnata p r s t 
s številnimi debelimi prodniki iz kremenovih peščenjakov t e r proti pre-
perevan ju odpornejših eruptivnih kamnin. Tudi po več decimetrov 
debeli prodniki v te j preperelini niso redki. Debelina preperel ine se 
močno spreminja . Na številnih k ra j i h jo je še čez 5 m na debelo, drugod 
pa pr ide terc iarna živoskalna podlaga docela n a površje, oziroma jo 
prekriva samo na jmla j ša holocenska preperelina. 
P rav na takih k ra j ih pa pr ide jo ob vsakem razkopavanju na 
površje terciarni sedimenti in tudi prod, k i se močno razl ikuje od 
veliko mla jše pleistocenske nasutine. V naspro t ju z debelim pleisto-
censkim prodom v konglomeratu in v r j avo rdeči preperelini, ki je 
ostala po preperel ih karbonatnih kameninah, je prod v terciarni živo-
skalni podlagi veliko bolj droban, sa j v n j em samo redki prodniki 
presežejo debelino 1 cm. Od pleistocenskega proda pa se loči ta nasut ina 
tudi po večji zaobljenosti prodnikov in po tem, da je petrografsko ve-
liko bolj s iromašna; sestavl jajo jo namreč skoraj izključno le kremenovi 
prodniki. Na posebno veliko količino terciarnega proda zadenemo v 
12 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 13 
terasi severozahodno od Kovorja in to predvsem v svetu med Brezjami 
in Hušico, medtem ko prekr iva južnejši del te rase okrog vasi Popovo 
in med vasmi Hušica in Hudo pleistocenski konglomerat in ustrezna 
preperelina. Zaradi t ake medsebojne bližine enega in drugega akumu-
lacijskega gradiva je pr imer java , tudi že pri samem ogledu na terenu, 
zelo instrukt ivna. 
Po vsem tem širokopoteznem nas ipanju in bočnem vrezovanju, ki 
je pustilo sledove v terasi I B, je sledila faza globinske erozije. Na j -
pre j so poglobile svoje doline glavne reke, ki so v predhodni fazi 
največ nasipale. Do bolj drobne razčlenitve obsežnih akumulaci jskih 
površin pa je prišlo šele kasneje, ko je prekri la tako razkosane obsežne 
komplekse akumulaci jskih ravnin debelejša plast prepereline in ko je 
prišlo do konglomer i ranja nasutine. S tem je bil namreč močno zmanj -
šan odtok deževnice in tudi snežnice v nasutino. Zaradi tega se j e začela 
večina padavinske vode odtekati po površju v smeri naklona akumu-
lacijskih površin. Količina vode v teh dolinah pa se je še povečala, ko 
so s t ruge dosegle terciarno živoskalno podlago in prestregle vode, ki so 
se do teda j odtekale pod prodom oziroma konglomeratom in po kra jš i 
ali daljši poti dosegle že globoko vrezane glavne doline. 
Šele s tako postopnim razvojem se je med vrša jema Begunjščice 
in Tržiške Bistrice ter sosednjim vrša jem Kokre razvilo že opisano po-
rečje Peračice in Kokrice (Rupovščice). 
Sledove intenzivnega razkosavanja t ak ra tne ravn ine med Kovor-
jem, Ljubnim, Poljšico, Spodnjo Besnico, Naklom, S t rah in jem in Spod-
nj imi Dupl jami pa nam je močno zabrisalo kasnejše nasipanje Tržiške 
Bistrice, ki v dobah ponovnih akumulaci j ni zapolnila s prodom samo 
svoje struge, ampak je segla tudi v najglobl je vrezane doline potokov, 
ki so se razvili na ravnini . Na misel o tako povezanem sodelovanju 
Tržiške Bistrice in manjš ih potokov pri razč lenjevanju nekdanje Bi-
str iške ravnine tudi v tem območju smo prišli predvsem zaradi tega, 
ker s samo Bistrico nismo nekako mogli posrečeno razložiti zelo svojske, 
pa tudi zelo močne odstranjenost i n e k d a n j e ravnine (I B). V skrom-
nem obsegu se je ohranila tu le še v terasi (I B) med Britofom, Dole-
n jo vasjo in Podnartom, ki je v celoti nagn jena proti jugu in s tem 
poleg drugih znakov dovol juje domnevo, da je le del prostranega Bi-
striškega vršaja . Zahodno od tod zadenemo na ekvivalentne terase šele 
v Velikem Brdu nad Ljubnim, proti vzhodu pa nad Spodnj imi Dup-
ljami, S t rah in jem ter Naklom. P rav slednjo zajedo v te j terasi upo-
rab l ja danes Tržiška Bistrica, v n j e j pa se j e postopno kot bomo še 
videli, razvila tudi Nakelska dolina. P r av ta dvojen, če pa upoštevamo 
še skromen f ragment terase I B na jugozahodnem koncu Nakelske Do-
brave, pa celo t ro jen dostop Bistriške ravnine skozi to teraso (I B) do 
Save, nas je še posebej prepričal, da so sodelovali pri razčlenjevanju 
vrša ja I B ob Bistrici zelo komplicirani procesi erozije Bistrice in 
manjš ih potokov, ki so se razvili na n j enem fosilnem vršaju. 
Misel, da bi bilo pri to lmačenju nakazanih vrzeli v terasi I B 
morda potrebno priklicati na pomoč tudi Savo, smo ob ugotovitvi, da 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
14 MIlan Sifrer 
je bila le-ta v dobi nasipanja proda v terasi I B docela odr injena na 
južni rob ravnine, opustili. Pr i p remotr ivan ju tega vprašan ja se nam 
je zdelo namreč verjetneje , da je obdržala Sava tudi v sledeči dobi 
pospešene erozije svojo prvotno smer po najniž jem delu ravnine, kot 
pa da bi se iz nekih povsem neznanih razlogov usmeri la preko nanosa 
Bistrice od Ljubnega proti Br i tofu in mimo Zej proti Naklemu na 
vzhod. 
Terasa I A 
Pod teraso I B sledijo še tr i konglomeratne terase. Dve glavni je 
konstat iral že Brückner (45) ter ju vzporeja s spodnj im krovnim pro-
dom in visoko teraso drugod v Alpah. Ilešič, ki je te terase še posebno 
podrobno preuči, se j e skušal izogniti tedaj precej problematičnemu 
geološkemu prizvoku, ki ga vsebuje jo ti termini ter je označil zgornjo 
teraso z oznako I A, nižjo pa z r imsko I (26). Med obema pa smo našli 
še eno slabše ohranjeno teraso in jo označili z I A a. 
Terasi I A lahko sledimo od Lipnice pa preko Dobrav na jug 
oziroma jugovzhod vse do Kran ja . Dobro pa se je ohranila tudi ob 
Tržiški Bistrici in Kokri. Severno od Kamne gorice uvrščamo k te j 
terasi z morenami prekr i te površine v višinah okrog 540 m. Podobno 
kot že Ilešič (26) uvrščamo k n j e j tudi vso široko teraso med Zgornjo 
Dobravo in Prezrenjami. Na skra jno severozahodnem koncu se naha ja 
v višinah okrog 510 m, odtod pa se proti jugovzhodu znižuje na 500 m 
in nato na 480 m. V ustreznih višinah se naha ja ta terasa tudi na levi 
strani Save nad Ljubnim. Med Dolenjo vasjo in Podnar tom uvrščamo 
k n j e j vegaste konglomeratne površine v višini okrog 475 m. Podobno 
kot dosedanji raziskovalci pa uvrščamo k te j terasi tudi večji del Na-
kelske Dobrave (45; 26; 42); tik nad Tržiško Bistrico se naha ja v višini 
okrog 455 m, na skra jnem jugovzhodnem koncu tik pred pregibom 
proti nas lednj i nižji terasi pa nosi koto 437 m. V podobnih višinah 
opazujemo to teraso spet na desni s trani Save nad Spodnjo Besnico 
(kote 436 m, 334 m). Ob Tržiški Bistrici se je ohranila terasa I A med 
Bistrico in Kovor jem ter še posebno na široko južno odtod nad Zvir-
čami, k j e r jo opazuje že Ilešič (26 — 529 m); k n j e j pa uvrščamo tudi 
neznatne ostanke na skra jnem južnem koncu te terase (490 m, 484 m) 
in man j še vzpetinice vzhodno od tod (485 m) nasprot i Zadrage in pri 
Taboru (480 m). Na desni s trani Kokre pod Preddvorom pa opazujemo 
ustrezno teraso v večjih površinah le še južno in jugozahodno od Brega 
nasproti Hotemaž, k j e r se naha j a nekako v višinah okrog 465 m. 
Ohranjen i ostanki terase I A se naha j a jo nad Zvirčami ob Tržiški 
Bistrici okrog 35—40 m pod starejšo teraso I B, v dolini Kokre okrog 
20—25 m, v dolini Save pa znaša višinska razlika le še okrog 15 m. 
Med nas tankom obeh teras moremo torej računati z že opisano prav 
izdatno globinsko erozijo, ki je bila, sodeč po višinskih razlikah, ob 
prehodu velikih alpskih rek v ravnino še posebno izdatna. To se pokaže 
112 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 15 
na jbo l j razločno ob Tržiški Bistrici, iste morfogenetske poteze pa je 
opaziti tudi ob Kokri. 
Pr i podrobnem ogledu te terase (I A) smo postali posebno pozorni 
tudi na to, da je podobno kot višja terasa vrezana v vseh pr imer ih 
v živoskalno podlago in da jo prod, ki je danes že zlepljen v t rden kon-
glomerat samo prekriva. Skora j ne moremo dvomiti, da je prišlo vzpo-
redno z napisanjem proda v te j terasi tudi do p rav izdatnega bočnega 
vrezovanja. To se še posebno nazorno pokaže v Dobravah med Lipnico 
in Savo, v Nakelski Dobravi in pa tudi pri ustreznih terasah ob Tržiški 
Bistrici; to pa velja tudi za široko teraso nad Zvirčami in za skromne 
f ragmente okrog Tabora. 
Vse te ugotovitve so nas ut rdi le v domnevi, da je tudi konglomerat 
v terasi I A rezultat samostojnega nas ipanja in da je veliko mlajš i kot 
nasut ina v višji terasi (I B). Terasa I A bi pomenila po t em tolmačenju 
prvi večji zastoj v okviru erozije, ki je sledila nas ipanju proda v višji 
terasi (I B). Do tega zastoja bi prišlo zaradi ponovnega nas ipan ja 
proda. P r i p res tav l jan ju s t ruge z ene strani doline na drugo je prišlo 
tudi do bočne erozije in do izdelave živoskalne ravnice, ki jo prekr iva 
prod. Podrobnosti o genezi te živoskalne ravnice so še močno nejasne. 
Dejstvo, da so te u r avn j ene živoskalne površine povečini pod prav 
debelo plast jo nasutine, dovol ju je domneva, da so bili pogoji za bočno 
erozijo v živoskalni podlagi posebno ugodni v obdobju prehoda iz glo-
binske erozije v bočno, oziroma v akumulaci jsko fazo. Morda lahko 
razlagamo to posebnost s postopnim podal jševanjem vrša jev iz območja 
prvih zasnov ob prehodu alpskih rek v kotlino. Do posebno izdatne 
bočne erozije je prišlo po tem tolmačenju ob spodnjem koncu vršajev, 
k j e r je prekrivala prodno živoskalno podlago le t enka plast proda, ki 
je prišla ob visokih vodah še vsa v p remikan je ; s tem pa je prišlo tudi 
do izdatnih učinkov v živoskalni podlagi. Zaradi akumulaci jskih t en-
denc, ki nam jih izkazuje čez to u ravnjeno živoskalno podlago odložena 
plast proda, smemo domnevati , da so bile v dobi tega nas ipanja in 
bočnega vrezovanja rečne struge le plitve. Zato so vode posebno ob 
velikih povodnjih oziroma rednih poplavah na široko prestopile b re -
gove in je ob koncu vrša jev prišlo n e samo do bočnega vrezovanja , 
marveč tudi do rahle ploskovne globinske erozije, saj je prešla v p re -
mikan je še vsa teda j tenka prodna plast, v vsem širokem poplavl je-
nem svetu. 
Po vsem tem pa nas zanima še vprašanje , iz kakšnih vzrokov je 
p rav za prav prišlo do tega nas ipanja in vseh pojavov, ki so se nam 
tako razločno ohranili v terasi I A. V zvezi s tem je posebno zanimiva 
ugotovitev, da se prične obravnavana terasa I A posebno v območju 
Zgornje Dobrave izredno hi t ro dviga. Ze samo ta okoliščina nas je 
silila k sistematičnemu preučevanju vsega sveta severozahodno odtod 
prot i Pus temu gradu. Navaja la nas je namreč na misel, da bo morda 
povezovati to akumulaci jo s poledenitvijo. Ugotovljeno je namreč, da 
se začno fluvioglacialni vršaj i prav v bližini ledenikov še posebno hi t ro 
vzpenjati . Vode, ki pr i teka jo izpod ledenikov so namreč preobložene 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
16 Milan Sifrer 
s prodom in ga zato veliko odlagajo že takoj ob prehodu izpod ledeni-
kov. Vzroki za to pa tičijo tudi v hudourniškem značaju ledeniških 
voda, ki se ob prehodu izpod ledenika umiri jo ter razvej i jo v številne 
plitve s t ruge (72). 
Kl jub vsemu temu pa se za povezavo te terase z morenami nad 
Kamno Gorico oziroma Lipnico nismo mogli odločiti, sa j prekr iva jo 
močno podobne morene tudi nižje terase. Po dosedanjih pogledih je 
bilo namreč morensko gradivo nad Kamno gorico iste starosti kot ono 
na južni polovici Brdske planote ter na Ledevnici. V vsem območju 
so opazovali avtor j i le močno feret izirane morene (22), od kater ih so 
se ohranili le še debeli porfirski bloki (34; 26). V l i teratur i zasledimo 
za vse te morene tudi naziv »stara poledenitev« (30). Le Melik jih je 
skušal podrobneje opredeliti in je menil, da pr ipadajo riški poledenitvi 
(36, 30); to bi se dobro u jemalo tudi z novejšimi dognanji v Celovški 
kotlini (5). 
Zaradi takih razmer smo moral i pusti t i vprašan je geneze in sta-
rosti terase I A za neka j časa še docela odprto. Novi pogledi so se nam 
odprli šele ob zapažanjih, ki kažejo, da izvira morensko gradivo te 
»stare poledenitve« na jbrže iz dveh časovno močno ločenih poledenitve-
nih faz. Najs ta re j še morensko gradivo iz te skupine bi prekrivalo vse 
široke površine nad Kamno gorico oziroma Zgornjo Lipnico do Pustega 
gradu, medtem ko pr ipadajo morene na južni polovici Brdske planote 
mlajš i poledenitvi; iz tega obdobja pa bi bilo tudi morensko gradivo 
na Ledevnici jugovzhodno od Gorice. 
SI. 5. Večji ledeniški balvan na moreni jugovzhodno od Pustega gradu 
(mindel) 
16 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 17 
SI. 6. Take vrtače so v morenskem gradivu nad Kamno gorico zelo pogoste 
(mindel) 
Prvotna teza, da izvira vse to gradivo iz iste poledenitvene dobe, 
je izvirala predvsem iz ugotovitve, da je vse to gradivo že močno 
preperelo ter da ga prekriva debela preperel ina; od prvotnega moren-
skega gradiva bi se po teh zapažanjih ohranili le še debelejši porf irski 
bloki (glej si. 5). Za vse to gradivo pa je značilno še to, da so morenski 
nasipi že skoraj docela preoblikovani ter spremenjeni v brda z raz-
meroma neznatnimi višinami ter položnimi pobočji. 
Za ločitev dveh poledenitvenih faz v okviru te morenske pokra j ine 
smo se odločili šele na osnovi ugotovitve, da kaže morensko gradivo 
nad Kamno gorico oziroma Zgornjo Lipnico vendar le znake veliko 
močnejšega preperevanja kot ono na jugozahodnem delu Brdske pla-
note ali na južnem delu Ledevnice. Postali smo pozorni predvsem na 
številne zelo globoke vr tače v morenskem svetu med Kamno gorico in 
Pust im gradom (si. 6). O t ra jne j šem preperevanju teh površin pa nam 
govori tudi debelejša preperelina, ki n e prekr iva na debelo samo 
vznožja morenskih hrbtov, marveč tudi same vzpetinice. Medtem ko 
v morenah nad Kamno gorico tudi po dva met ra globokem kopanju 
ja rkov za vodovod niso zadeli na morensko gradivo v prvotni sestavi 
s prevlado apniških skal, pa je iz vrha mlajš ih morenskih hrbtov na 
južni polovici Brdske planote in na južnem koncu Ledevnice prepere-
lina že močno odnešena ter se pokaže pri izkopih kmalu pod prepere-
lino prava morena s prevlado apnenca in lepimi oraženci. Oraženci 
so se k l jub temu, da je morena vsaj lokalno že zlepljena ter tudi sicer 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
18 Milan Sifrer 
že močno preperela, dobro ohranili . To značilnost mlajšega gradiva 
nam na jbo l je osvet l juje t r a jne j ša golica v družbenem sadovnjaku na 
Ledevnici južno od glavne gorenjske ceste. Ob vrhu morenskega hrb ta 
je r j avo rdeče ilovnate preperel ine le okrog 0,5 m na debelo, pod n jo 
pa sledi delno zlepljena morena z lepimi oraženci. Na vznožju tega 
morenskega hrb ta brda pa so kopali še čez 4 m globoko in še niso prišli 
do morene. 
Za različno starost enega in drugega ledeniškega gradiva pa go-
vori morda še veliko bolj kot ta dejs tva ugotovitev, da v starejši pre-
perelini dejansko prevladuje jo le proti p reperevanju najodpornejš i 
kamninski kosi. Pr i ogledu tega drobi r ja se je pokazalo, koliko je 
vmes kremenovih peščenjakov in da so se tudi od erupt ivnih kamnin 
ohranile le odpornejše in debelejše skale (predvsem večji keratofirski 
bloki). V mlajš i preperelini, ki prekr iva morene druge poledenitve, pa 
erupt ivne kamnine docela prevladuje jo ; vmes so se ohranil i celo n j i -
hovi tufi , ki jih v starejši preperelini ni opaziti. 
Različno dolgo preperevanje enih in drugih moren nam dobro 
i lustrira tudi ugotovitev, da so tudi posamezni kamninski kosi v pre-
perelem morenskem gradivu med Pust im gradom in Kamno gorico 
(prva poledenitev) veliko močneje prepereli, kot pa na morenah na 
južni polovici Brdske planote ter na Ledevnici (druga poledenitev). 
Intenzivnost preperevanja nam izkazujejo beli, svetlosivi ali rahlo 
zelenkasti oziroma r javkast i pasovi, ki sežejo pr i različno s tarem gra-
divu različno globoko v posamezne kamninske kose. Pr i morenah med 
Kamno gorico in Pust im gradom seže pas z na jbol j vidnimi učinki pre-
perevanja okrog 10—15 m m globoko, pri morenah na jugozahodni po-
lovici Brdske planote in na Ledevnici pa le okrog 4—5 mm. Pri sta-
rejšem morenskem drobir ju pa se tudi pokaže, da je tudi navidez od-
pornejše jedro kemično že močno načeto. To nam je bilo poleg ostalega 
jasno opozorilo, da je poteklo med odložitvijo enega in drugega lede-
niškega gradiva precej časa. O upravičenosti takih zaključkov in o 
uporabnosti te metode smo se še bolj prepričali pri sistematični analizi 
preperelosti še mlajš ih ledeniških sledov ter proda, ki smo ga jemali 
iz preperel ine po različno starih pleistocenskih terasah. Te raziskave 
so namreč razločno pokazale, kako globina preperelosti kamninskih 
kosov s s tarost jo ras te in da je mogoče prav na te j osnovi razlikovati 
starost posameznih moren in ustreznih prodnih akumulaci j . 
Ob ugotovitvi, da so ohranjeni najs tare jš i doslej ugotovljeni le-
deniški sledovi pri nas le še nad Zgornjo Lipnico in da se začne terasa 
I A prav v Zgornj i Dobravi, torej v neposredni bližini teh moren močno 
dvigati, nas je pripeljalo na že izrečeno misel, da kaže povezovati prod, 
ki se naha ja v te j terasi p rav s to poledenitvijo. O tem nas je še bolj 
prepričala ugotovitev, da so prodniki v terasi I A v območju Dobrav 
popolnoma enako prepereli kot ledeniški drobir v domnevno istodobnih 
ledeniških odkladninah med Kamno gorico in Pust im gradom. Popol-
noma enako preperel prod pa lahko ugotavl jamo tudi po ustreznih 
terasah ob Tržiški Bistrici in Kokri. 
18 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 19 
SI. 7. Tako močno zvotljen in globoko preperel konglomerat sestavlja teraso 
I A (mindel) nad Polico pri Naklem. Številni rovi so povečini zapolnjeni 
s preperelino. Iz tega konglomerata izdelujejo pri hiši št. 1 na Polici mlinske 
kamne 
V prid našim domnevam bi govorila morda tudi podobna debelina 
preperel ine po terasi I A (5—8 m) ter globoke in številne vrtače, ki so 
tako značilne tudi za ustrezne morenske površine nad Kamno gorico. 
Podčrtat i moramo celo, da je od vseh pleistocenskih teras, terasa I A 
na jbo l j na drobno posejana z vrtačami. 
Ob takih kemičnih učinkih je razumljivo, da je tudi sam konglo-
merat , ki ga je v te j terasi okrog 15—20 m na debelo ter samo ponekod 
neka j več, že močno zvotl jen ter razjeden. V številnih golicah ob rekah 
ter kolovozih, ki se pr i vzponu na to teraso pogosto globoko zajedo 
v samo konglomeratno osnovo, smo lahko opazovali, kako seže p re -
perelina tudi v več met rov globokih žepih in klinih v konglomeratno 
podlago. Te zajede so pogosto še čez 1 m, pa tudi do 2 m široke. Vse 
to se imenitno pokaže tudi v kamnolomu nad Polico (pri hiši št. 1 — 
glej si. 7) te r v terasi nad Zvirčami. Kl jub taki razjedenosti pa so 
ohranjeni odpornejši deli konglomerata izredno t rdni ter kot nalašč 
za izdelavo mlinskih kamnov, ki j ih izdelujejo iz n j ih v že omenjenih 
kamnolomih. 
Z ugotovitvijo, da med preperelost jo konglomerata v terasi I A 
ter morenskega gradiva nad Kamno gorico in Pust im gradom ni opaziti 
razlik, smo spoznali, da je eno in drugo gradivo precej podobne s tarost i 
ter da med n juno odložitvijo ni računati z nekim daljš im obdobjem. 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
20 Milan Šiirer 
Dejstvo, da leži obravnavano ledeniško gradivo na kompaktno zleplje-
nem konglomeratu, nas pri teh zaključkih ne sme zavajat i . Ob ugoto-
vitvi, da spreml ja vsako poledenitev tudi nasipanje proda, je namreč 
povsem naravno, da se povzpne ledenik pr i napredovanju na prod. V 
prid takim pogledom bi govorilo morda še to, da po Blejsko-radov-
ljiški kotlini severozahodno od tod, v smeri nekdanjega ledeniškega 
jezika, ni na j t i sledov tega zasipa. 
Ce smo s temi našimi zapažanji na pravi poti, bi pomenila torej 
terasa I A ostanek širokopoteznega nasipanja, do katerega je prišlo 
v najs tare jš i doslej pri nas ugotovljeni ledeni dobi (mindel). 
To nas ipanje (I A) pa ni več doseglo višine s tarejše akumulaci je 
(I B), zato pa tudi ni več seglo tako na široko! Izven akumulaci jskega 
območja Begunjščice, Tržiške Bistrice in Kokre ob s tarejšem nasipanju 
(I B) so ostale v dobi akumulaci je proda v terasi I A vse široke po-
vršine v porečju Peračice, Lešnice in Kokrice. Ta porečja so začela torej 
doživljati samostojen razvoj že takoj ob globoki eroziji, ki loči obrav-
navani akumulaci jski fazi (I B in I A) med seboj. 
Naslednja nižja terasa I A a pomeni na jb rže samo kra tko t ra jen 
zastoj v eroziji, ki je sledila nas ipanju proda v terasi I A. Reke v te j 
dobi po vsej ver jetnost i še niso dosegle živoskalne podlage. Kl jub vi-
dezu, da je ta terasa samo vrezana v nasipu terase I A, pa ne smemo 
izključiti možnosti, da je prišlo vzporedno s tem zastojem tudi do rah-
lega ponovnega nasipanja. 
Med Bistrico in Podnar tom opazujemo teraso I A a v višini okrog 
460 m; nad Podnar tom stoji na n j e j osrednji del vasi P rez ren je v višini 
okrog 466 m. Od tu ji sledimo tudi v dolino Lipnice, k j e r je posebno 
severno od Češnjice zelo široka. V skromnih f ragment ih jo zasledimo 
še nad Kamno gorico in v Zgornji Lipnici. Morda bo uvrst i t i k te j terasi 
tudi del konglomerata, ki se naha j a pod mlajš imi morenami v Brdski 
planoti. 
Drugje je terasa I A a že skora j docela ods t ranjena; k n j e j bo 
morda uvrst i t i le še domnevne f r agmen te te terase n a desni strani 
Kokre, nada l je jugozahodno od Rupovščice in morda tudi del široke 
terase severno od Kran ja . 
Šele po odložitvi proda v te j terasi je sledila globoka erozija. Pr i 
tem ni bila močno odst ranjena samo terasa I A a, marveč v znatni meri 
tudi višja terasa I A. Pri razčlenjevanju obeh teras niso sodelovale 
samo glavne reke, ampak tudi številni potočki, ki so se razvili pri od-
toku dežnice pa tudi snežnice s prost ranih akumulaci jskih površin. 
O tako vsestranskem razč lenjevanju obeh teras (I A in I A a) nam 
povedo na jveč razmere ob Tržiški Bistrici. Tu se pokaže, kako so iz-
delane v smeri od severa proti jugu v terasi I A kar tr i globoke zajede. 
Prvo tako široko zajedo v te j terasi preds tavl ja široka Nakelska dolina, 
d rugo uporabl ja Tržiška Bistrica, ki se skozi n jo prebi ja do Save, t r e t j a 
vrzel pa se naha j a zahodno od f ragmenta rno ohranjenih kosov te terase 
pr i Dolenji vasi, Taboru in ustreznih ostankov severno od Tabora 
nasproti Zadrage (485 m). Zahodno oziroma severozahodno od te pre-
118 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 21 
g r a j e zadenemo nato na ustrezno teraso šele v neznatnih kosih ob 
Lešnici (koti 484 m in 490 m) in v terasi nad Zvirčami. 
Wentzel se je pri svojem preučevanju zaustavljal le pri Nakelski 
dolini in vrzeli, ki jo uporabl ja današnja Bistrica. Postavil je domnevo, 
da je uporabl ja la Nakelsko dolino prvotno Bistrica in da jo je pretočil 
v današnjo smer šele kasneje eden od kra jš ih savskih pri tokov (70). 
Ilešič je vključil v ta razvoj še Savo. Opozoril je na možnost, da bi tekla 
Sava prvotno precej severneje, nekako od Ljubnega in mimo Tabora 
na jugovzhod, k j e r bi sodelovala tudi pri izdelavi Nakelske doline. 
Vzroke za kasnejšo preusmeri tev Save in Bistrice proti jugu pa išče 
p rav tako kot Wentzel v kasnejših pretočitvah (26). 
Ko smo ponovno načeli to vprašanje , smo se še posebej zaustavili 
ob ugotovitvi, da je Tržiška Bistrica tudi v dobi terase I Â zelo široko-
potezno nasipala in odrivala Savo na skra jn i južni rob kotline. Do teh 
zakl jučkov nas je pr ipel jala ugotovitev, da se višina ohranjenih f r ag -
mentov terase I A navzdol ob Bistrici, v smeri naklona nekdanjega 
vršaja , zelo hitro manjša . Pr i Zvirčah začenja terasa I A nekako 
v višini okrog 530 m in se do južnega konca zniža že na 505 m. Nasproti 
Zadrage opazujemo nato ohranjene f r agmente v višini okrog 485 m, 
pri Taboru 480, zahodno od Dolenje vasi pa le še n e k a j pod 475 m. 
Tako močan naklon terase I A ob Bistrici navzdol proti Savi n a m je 
bil tehten razlog za domnevo, da je Tržiška Bistrica tudi v dobi tega 
nas ipanja odločno odrivala Savo na južni rob kot l ine in da zato skora j 
ni verjet i , da bi Sava v sledeči dobi erozije zavila od Ljubnega na-
ravnost proti vzhodu in tako sodelovala pri razč lenjevanju terase I A 
okrog Tabora in Britofa. 
Ob takih zapažanjih se je pokazala precej ver je tne jša domneva, 
da so pri razčlenjevanju vrša ja Tržiške Bistrice sodelovale poleg Tržiške 
Bistrice še vode, ki so se pr i ta l jen ju snega in ob deževju odtekale 
s te ravnine in prispevale k razčlenitvi nekdan jega vršaja . 
Pr i te j novi predstavi je vzbudila posebno pozornost ugotovitev, 
da je Nakelska dolina tesno pot isnjena pod samo višjo teraso I B, k j e r 
je bil po vsej ver je tnost i vrša j Tržiške Bistrice najniž j i ter so pr i tekale 
obenem nan j vode s številnih izvirov med Spodnj imi Dupl jami in 
S t rah in jem; ti izviri da je jo še danes ob večjem deževju toliko vode, 
da lahko teče mimo Naklega še napre j navzdol po dolini. Te vode so 
izdolble celo v »mlajšem zasipu« že prav izdatno dolino, o čemer pa bo 
več govora na drugem mestu. Podobno ugodni so bili pogoji za razrezo-
v a n j e terase I A tudi na zahodnem robu ravnine. Morda je p rav v 
ohranjenih f ragment ih terase I A zahodno od Dolenje vasi pri Taboru 
in onih severovzhodno odtod iskati razvodni h rbe t med hidrografsko 
mrežo usmer jeno proti vzhodu ter dolinicami ki so se razvile na vrša ju 
Tržiške Bistrice in tekle na jug proti Savi te r jugozahodu proti 
Lešnici. 
Kl jub temu, da so bili pogoji za razvoj lokalne hidrograf i je na 
obeh s traneh bistriškega vrša ja v območju Nakelske doline in tudi za-
hodno od Tabora izredno ugodni, puščamo še ves čas odprto vprašanje , 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
22 Milan Sifrer 
v kolikor vendar ni tekla po eni od teh zajed tudi sama Tržiška Bistrica 
in bi izdelal zajedo, ki jo uporab l ja Tržiška Bistrica danes, eden od 
potočkov, ki se je razvil pri odtoku dežnice oziroma snežnice z obsež-
nega bistriškega vršaja . 
Tako pomeni teza, da bi izdelala osnovo Nakelski dolini Tržiška 
Bistrica samo eno od možnosti, sa j ne moremo izključiti tudi možnosti, 
da je uporabl ja la današnjo dolino ali pa da je že pr i Zvirčah zavila 
proti jugozahodu ter se nek je pri Podnar tu izlivala v Savo. 
»Visoka terasa« I 
Morfogenetsko izredno zanimiva je tudi naslednja nižja terasa, ki 
jo je opazoval že Brückner in jo je imel v okviru svoje sheme za 
«•visoko teraso« r iške starosti (45). Bolj podroben opis vseh ohranjenih 
ostankov te terase v Ljubl janski kotlini pa je podal šele Ilešič in jih 
označil z r imsko I (26). S tem se je hotel izogniti t ak ra t močno pro-
blematičnemu geološkemu poimenovanju, ki ga nosi oznaka »-visoka 
terasa« (26). Isto teraso je kasneje opazoval tudi Polde Oblak, vendar 
k n jenemu postanku in k vprašan ju n j e n e starosti ni dodal k a j no-
vega (42). 
Terasa I je na široko ohran jena ob Savi in vseh n jen ih pomemb-
nejših pritokih. Ze Brückner ugotavlja , kako se javl ja na vzhodnem 
obrobju Blejsko-radovlj iške kotl ine v Ledevnici in Bratranici ter se 
nadal ju je , p rek in jena po Mošenjski dolini, v široki ravnini, na kateri 
s toje Brezje (45, 1051), Ilešič uvršča k te j ravnim še pomol pr i Pre-
zrenjah nad Podnar tom ter podobno kot Brückner široko teraso na 
desni strani Tržiške Bistrice, ki začenja nad Loko ter se spušča mimo 
Kovor ja v obliki obsežne ravnine do roba Savske doline nasproti 
Podnar tu . Isti ravnini ustreza po teh ugotovitvah tudi terasa južno od 
Dolenje vasi te r terasa na nasprotni s t rani Tržiške Bistrice med Zejami, 
Dupl jami in S t rahin jem, ki jo sestavlja, podobno kot ostale konglo-
mera tne terase navzgor po dolini, konglomerat z debelo preperelino. 
Značilno za to teraso je še, da je razmeroma slabo zakrasela in je 
zato n jena površina samo rahlo valovita. 
Ilešič uvršča k isti terasi tudi površine jugovzhodno od Naklega 
in Spodnje Besnice, ki j ih sestavlja še svež, nespri jet prod, ki ga je 
posebno prot i Kran j skemu polju v »visoki terasi« čedalje več (26, 147). 
Tak karak te r ima po njegovih ugotovitvah »visoka terasa« pri Okrog-
lem in tudi onstran Nakelske doline proti Rupovščici in Kokri, ki 
pomeni že prehod na samo »visoko teraso« Kranjskega polja. 
Ilešič je imel pri tem svojem preučevanju pred očmi predstavo, 
da je »visoka terasa« vrezana v starejši zasip in da izvira veliko mlajš i 
prod, ki se n a h a j a na n je j , iz dobe, ko je ta terasa z bočno erozijo 
Save in pri tokov pravzaprav nasta ja la . S tem je poskušal tore j še 
podkrepiti Ampfe re r j ev koncept, ki se je v geomorfološki l i teraturi 
22 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 23 
tako t rdovratno držal vse do zadnjega, saj sta ga sprejela Polde Oblak 
(42) in Dušan Kuščer (30) celo v najnovejš i dobi. 
Pr i ponovnem preučevanju teh problemov smo se še posebej za-
ustavljal i ob ugotovitvi, da prekriva konglomerat v «-visoki terasi« 
okrog 3 m debela plast prepereline, medtem ko je je n a produ samo 
okrog 0,30—1 m na debelo. Razlike med eno in drugo preperelino p a 
se ne kažejo samo v debelini, marveč tudi v samem značaju prsti in 
preperelosti živoskalne podlage. Zelo razločno je mogoče ugotoviti, kako 
je preperel ina na produ veliko mlajša od one na konglomeratu. Na to 
nas ne opozarja samo bolj rdečkasta barva in večja primes ilovic v 
preperel ini na konglomeratu, temveč tudi proti preperevanju odpor-
nejš i kremenovi peščenjaki ter prodniki iz kislih eruptivnih kamnin, 
ki so v preperelini na konglomeratu veliko globlje prepereli kot pa na 
prodni nasutini. Tra jne j še preperevanje konglomerata nam izkazujejo 
zelo izrazite korozijske oblike, ki so se razvile na stiku med preperelino 
in konglomeratom, o čemer pa bo več govora na drugem mestu. 
Vse to nam je bilo jasno opozorilo, da je bilo preperevanje konglo-
mera ta veliko t r a jne j še in da tako površine na konglomeratu ne izvi-
r a jo iz iste dobe kot prodna nasutina, ki se je, kot so pokazale naše 
raziskave, pod Naklom samo približala višini »visoke terase« in jo 
nekako v območju K r a n j a in odtod navzdol celo prekri la. 
V Ledevnici se dviga »visoka terasa« okrog 10—15 m visoko nad 
nižjo prodno teraso, isto je tudi pri Brezjah. Pr i Bri tofu in pod Dolenjo 
vasjo znaša višinska razlika le še okrog 8 m, pri Okroglem pa sta obe 
terasi že skoraj povsem skupaj . 
Zaradi tako močnega naklona »visoke terase« proti Kran ju se je 
zastavljalo celo vprašanje , ali ne bi kazalo uvrst i t i terase jugovzhodno 
od Okroglega ter močno razgibano široko teraso onstran Nakelske 
doline proti Rupovščici in Kokri, že k višji terasi I A a in ne k pravi 
»visoki terasi«. Isto ve l ja tudi za f r agmente konglomeratne terase na 
desni s t rani Kokre med Rupo in Mlako, nato v območju vasi Predosl je 
in tudi za manjše ostanke med Brdom in Visokim. To vprašanje se je 
še zaostrilo ob ugotovitvi, da se na številnih k ra j ih naha ja pod prodom 
poleg konglomerata vmes tudi še debelejša plast r j avo rdeče prepere-
line, ki bi ustrezala nižji, s prodom prekr i t i pravi »visoki terasi«. 
Posebno široke take golice so razkr i te v meandru Kokre pri vasi Milje. 
Isto pa nam kažejo tudi vodnjaki in številne prodne jame med vasmi 
Visoko in Gorenje, ki zadenejo na r javo rdečo preperelino in na konglo-
mera t pod n jo že pod okrog 1—2 m debelo plas t jo proda. 
Ker nam vsa ta dejs tva pr i dokončni odločitvi niso zadostovala, 
saj bi mogel pomeniti s prodom prekri t i konglomerat tudi nekoliko ero-
diran in znižan del »visoke terase«, smo se tudi t u k a j lotili podrobnega 
študija prepereline in preostalega proda v n je j , ki se je ohranil po 
razkri t ih konglomeratnih površinah. Pr i tem se je pokazalo, da pre-
kr iva teraso med Nakelsko dolino in Rupovščico in na desni s t rani 
Rupovščice med Rupo in Mlako še posebno debela preperelina, v kater i 
so posamezni prodniki še čez 10 mm globoko prepereli , nasprotno pa 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
24 Milan Sifrer 
je preperel ina na terasi k r a j a Predosl je in severno od tod med Brdom 
in Visokim tan jša in tudi preperelost prodnikov ne seže čez 5 m m glo-
boko. To so nam bili poglavitni kri ter i j i za uvrst i tev omenjenih kon-
glomeratnih površin k terasi I A a oziroma k pravi »visoki terasi« I. 
Te ugotovitve so nas tudi opozorile, da sta se tu površini terase I A a 
in nižje »visoke terase« I docela približali ena drugi in da je ob tem 
prišlo do iste situacije, kot v sledeči dobi veliko mlajšega nasipanja, 
ko se je danes še skoraj povsem svež prod močno približal višini 
»visoke terase« in jo lokalno celo prekri l . 
V zvezi z razprost ranjenost jo »visoke terase« I n a j omenimo še 
skromne f r agmen te te terase ob Lipnici. Tu ji sledimo od vasi Pre -
zrenje proti Spodnji Dobravi. Po te j dolini navzgor jo opazujemo nato 
spet pod Srednjo in Zgornjo Dobravo ter nad Kamno gorico, k je r se 
v precej sklenjenem pasu n a d a l j u j e proti Zgornji Lipnici. Nad Spodnjo 
Lipnico in Kolnico se ta terasa na jbo l j razširi (kota 517 m označuje le 
vrh morenske kope, ki se dviga za okrog 7 m iznad same terase) ter se 
vzhodno in severovzhodno od kote 551 m v obliki pravega vrša ja zelo 
hitro dviga proti severozahodu. 
Ze samo na osnovi ugotovitve, da je »visoka terasa« jasno ločena 
od mlajš ih nas ipan j ter da jo loči tudi od višje terase (I A oz. I A a) 
globoka erozijska faza, je bilo mogoče sklepati, da je prod v n j e j re-
zultat samostojnega nasipanja, O tem pa nas je prepričalo še obilno 
drugo dokumentaci jsko gradivo. Tako se je pokazalo, da se naha ja 
konglomerat te terase podobno kot je to pr i višjih terasah, na širokih 
živoskalnih policah, izdelanih pretežno v slabo odpornih terciarnih 
kamninah. Iz tega je bilo mogoče sklepati, da je bil ob začetku tega 
nas ipanja konglomerat v višjih terasah (I A in I A a) že prerezan in 
da je vsaj na začetku spremlja la to nas ipanje tudi izdatna bočna ero-
zija. Razmere, do kater ih je prišlo ob tem nasipanju, nas torej močno 
spominja jo na tiste, ki so spremlja le tudi nas ipanje proda v višjih 
terasah (I A in I B). 
O tem, da je prod v »visoki terasi« I resnično mlajš i kot v višjih 
terasah (I A in I A a) nam govori tudi dejstvo, da je veliko m a n j 
zlepljen (glej si. 8). Kompaktnejšo sprijetost kaže le v povrhnj i 5 m 
debeli plasti, medtem ko se vple ta jo med spodnje dele konglomerata 
tudi take plasti, iz kater ih lahko luščimo posamezne prodnike kar z 
roko. Posebno jasen vpogled v sestavo konglomerata so n a m omogočile 
golice ob poteh in v kamnolomu na Bratranici te r v prepadnih ježah 
brezjanske terase nad Mošnjami in na n jenem vzhodnem koncu pod 
Brezjami. Podobne golice bi lahko omenjal i tudi v f r agment ih te 
terase ob Tržiški Bistrici. Tu n a j opozorimo predvsem na one ob Leš-
nici ter ob stari in tudi novi gorenjski cesti, ki se severno od Tabora, 
tik pod ostankom višje terase (I A) globoko zaje v konglomeratno 
ravnino (I). Isto pa se pokaže tudi v zasekih nove ceste na Ljubel j . 
Na podobne golice bi lahko opozarjali tudi v te j terasi (I) pod Dolenjo 
vasjo ter onstran Bistrice med Zejami, Spodnjimi Dupl jami in Stra-
hin jem. 
24 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 25 
Značilno pa je za nasut ino v terasi I tudi to, da se v n j e j poleg 
proda, ki je v vsem tako podoben produ v višjih terasah, pa tudi v 
mla jš i prodni nasutini, tudi številni zaobljeni konglomeratni kosi, ki 
so mogli prit i vanjo le iz t akra t že t rdno zlepljenega konglomerata 
s tarejš ih teras. 
Za samostojnost tega nas ipanja govori tudi značilna ohranjenost 
»visoke terase« (I) ob Tržiški Bistrici. Tudi tu zavzema ta terasa še 
posebno široke površine na desni s trani Bistrice, predvsem zahodno 
od Tabora; ohranjena je tudi južno od Dolenje vasi v prehodu, ki ga 
uporabl ja Tržiška Bistrica še danes, pa tudi na nasprotni s trani Tržiške 
Bistrice med Žejami, Spodnj imi Dupl jami in Strahinjern. V skromnih 
f ragment ih jo na jdemo tudi pri Malem Naklem že v sami Nakelski 
dolini. Videti je torej, da je Tržiška Bistrica v dobi nas t a j an ja ravnine, 
ki se nam je f ragmenta rno ohranila v »visoki terasi«, kar po t reh raz-
ličnih poteh dosegla Savo. Do takih razmer je moglo pri t i po našem 
m n e n j u le v dobi nasipanja , ko je Tržiška Bistrica pri p res tav l jan ju 
s t ruge z ene strani ravnine na drugo zašla enkra t v eno, drugič v drugo 
vrzel v višjih terasah in se tako skozi n j e prebila do Save. 
Pr i iskanju vzrokov, ki so povzročili to vsesplošno nasipanje, je 
vzbudila posebno pozornost ugotovitev, da lahko sledimo »visoki terasi« 
ob Savi navzgor le nekako do Radovlj iške ravnine. Pozorni pa smo 
postali tudi na to, da se začne visoka terasa v bližini moren druge 
poledenitve (riss), ki leže na n jenem severozahodnem koncu, izredno 
SI. 8. V profilu je lepo vidna menjava močneje in slabše zlepljenih plasti 
v konglomeratu »visoke terase« (I). Posnetek smo napravili ob Ljubeljski 
cesti severno od Zvirč 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
26 Milan Siirer 
hitro dvigati. To se pokaže že v terasi severno od Kolnice, ki se naha j a 
nad Spodnjo Lipnico nekako v višini 510 m, okrog 450 m severozahodno 
od tod pa doseže že višino 530 m. Zanimivo hiter vzpon pa kaže tudi 
brezjanska terasa, ki pa se ne dvigne samo proti zahodu, marveč še 
posebno hi t ro proti severu in severozahodu, proti Črnivcu. V isti smeri 
pridobiva na višini tudi Ledevnica, ki se dvigne od južnega do sever-
nega konca za čez 30 m. 
2 e na osnovi hitrega vzpona »visoke terase« I proti zahodu, proti 
globoko preperel im morenam druge poledenitve (riss) na Ledevnici in 
nad Kolnico, je bilo mogoče sklepati na tesno zvezo med tem nasipa-
n jem in poledenitvijo. Za tako zvezo govori tudi hiter dvig Ledevnice 
in severozahodnega konca brezjanske terase proti severu in severo-
zahodu, od koder je pri tekla ob vzhodnem robu nekdanjega bohinjskega 
ledenika na jb rž prav znatna reka, ki je zbirala vode iz obsežnega sever-
nega dela Jul i jskih Alp in tekla v te j dobi mimo Žirovnice in Begunj 
na jugovzhod proti Mošnjam in Brezjam. 
Morda bo prav s tem širokopoteznim fluvioglacialnim nasipanjem 
tolmačiti tudi dejstvo, da v vsem območju Ledevnice pa tudi v brez-
janski terasi nismo zasledili drobnega, slabo zaobljenega proda Begunj-
ščice. Vzdolž vse Ledevnice in brez janske terase smo v golicah opazo-
vali podobno kot v terasi na nasprotni strani Save nad Spodnjo Lip-
nico in Kolnico samo dobro zaobljen in pretežno precej debel prod. 
V neredkih plasteh prevladuje jo v te j nasutini celo kot glava debele 
in še debeljše skale, ki v nekater ih pr imerih celo presežejo dolžino 
1 m. V istih golicah smo tudi opazili, kako postaja ta prod navzgor 
v profil ih čedalje bolj grob in vedno slabše sortiran ter tako skoraj 
neopazno preide v moreno. Take golice smo opazovali v s t rmih in 
celo prepadnih ježah Ledevnice, brezjanske terase, pa tudi v terasi nad 
Spodnjo Lipnico. Isto sliko so nam nudili tudi kolovozi, ki se pri 
vzponu na teraso pogosto prav globoko zajedo v živoskalno podlago. 
Na osnovi tako širokega ogleda konglomerata v bližini moren in tudi 
pod njimi, se je še bolj utrdilo prepričanje, da je prod v »visoki terasi« 
dejansko tesno povezan s poledenitvijo. 
Ob tako postavljenih dejstvih se nam pokaže tudi konglomerat 
pod morenami v povsem novi luči. Mi v tem ne vidimo več neke izra-
zite diskordance, sa j je v vsem popolnoma jasno, da se je moral lede-
nik pri svojem napredovanju povzpeti tudi na prod, ki so ga odložile 
v predhodni fazi izpod njega tekoče vode. S takimi pogledi se tore j ne 
moremo s t r in ja t i z Ampfe re r j em (1), ki je predpisoval konglomeratu 
ali produ pod morenami interglacialno ali pa celo predglacialno starost. 
O upravičenosti takih pogledov smo se še bolj prepričali ob ugo-
tovitvi, da je konglomerat v »visoki terasi« I precej podobno preperel, 
kot ustrezne, že omenjene morene druge poledenitve (riss), ki prekr i -
va jo vso široko teraso Ledevnice južno od Gorice in tudi obsežno južno 
polovico Brdske planote na nasprotni strani Save (kote 5G7 m, 552 m in 
551 m); iz istega ledeniškega gradiva je tudi vzpetinica s koto 517 m, 
124 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 27 
SI. 9. Tako položnih oblik so morenski nasipi na južnem koncu Ledevnice 
(druga poledenitev) 
ki se dviga za okrog 7 m nad pravo »visoko teraso« nad Spodnjo 
Lipnico. 
Morenski nasipi druge poledenitve (riss) so že močno preoblikovani 
in močno položnih pobočij (glej si. 9). Na Ledevnici je mogoče le s 
težavo rekonstruirat i nekako tr i ledeniške hrbte, razbite v posamezne 
kope, ki se dvigajo od višine 505 m na sk ra jnem jugovzhodnem koncu, 
navzgor po Ledevnici nekako na višino 510 m in ob glavni gorenjski 
cesti že na 520 m. Zaradi te preoblikovanosti in globoke preperelosti 
ledeniških nasipov, smo morali pustiti tudi še odprto vprašanje , v koliko 
je segel ledenik v te j fazi morda celo na samo brezjansko teraso, za 
ka r bi govorili predvsem posamezni še čez 2 m debeli balvani, ki smo 
j ih našli po n j e j in tudi izredno hiter vzpon te terase proti zahodu. 
Le v kopah pa smo našli ustrezno ledeniško gradivo tudi na za-
hodni polovici Brdske planote, k j e r prekr iva os tanke neke višje, veliko 
s tare jše terase in morda tudi ustrezno ledeniško gradivo (koti 552 m 
in 551 m). V koti 517 m ga zasledimo tudi na nižji, pravi »visoki 
terasi« I, ki jo loči od višje globoka erozijska faza. To erozijo izpričuje 
tudi tuf, ki se pokaže v ježi med obema terasama jugovzhodno od 
kote 551 m. 
Do take deformaci je morenskih nasipov je prišlo predvsem zaradi 
globokega preperevanja in istočasne denudacije prepereline v vmesne 
depresije. S tem se je relat ivna višina morenskih nasipov zmanjšala 
in tudi sama pobočja teh moren so postajala čedalje položnejša. O upra -
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
28 Milan Sifrer 
vičenosti takih zaključkov nam pričajo že omenjene golice na Ledev-
nici, k j e r je v vrhu enega od morenskih hrb tov prepereline le okrog 
0,50 m na debelo, na vznožju pa še po 4 m niso prišli skozi n jo do 
ledeniškega gradiva. Podobne golice smo opazovali tudi na nasprotni 
strani Save nad Lipnico, k j e r so skopali jarek za vodovod prav preko 
morenskega hrb ta s koto 517 m. 
Dosti man j ša kot v te j drobno razgibani ledeniški pokra j in i je bila 
denudacija preperel ine na ustrezni terasi (I), k j e r je bila denudacija 
zaradi razmeroma skromnega naklona le neznatna. Tudi samo zakrase-
van je v te j terasi še zdaleč ni doseglo t iste s topnje kot v starejših 
terasah (I B, I A ali I A a), k j e r je prišlo do odnašanja preperel ine 
tudi po kraških rovih. Prav zaradi tega je »visoka terasa« v območju 
Dobrav prekr i ta s precej enakomerno, okrog 3 m debelo preperelino. 
Pr i podrobnem študiju odnosa med konglomeratom v te j terasi in 
preperelino nad nj im, se je pokazalo, da se vriva preperel ina v okrog 
1—1,5 m globokih in do 0,5 m širokih žepih v konglomeratno podlago 
(glej sliko 10). Preperel ino sestavlja pretežno r javo rdeča ilovica z 
obilico še nepreperelega proda, ki ga je posebno v bližini žepov zelo 
veliko. Navzgor pre ide ta najdebelejš i sloj r j avo rdeče ilovice v okrog 
0,3—1 m debelo plast prhke, svetle, r j avorumene prepereline, v kateri 
so debelejši kameninski kosi zelo redki. Pr i ogledovanju številnih pro-
filov, ki razkr ivajo te plasti, se je tudi pokazalo, kako je prehod med 
r javo rdečo ilovico s prodniki in povrhnjo r javo rumeno prhko ilovico 
SI. 10. V golici ob Ljubeljski cesti severno od Britofa se lepo pokaže, kako 
se debela preperelina, ki prekriva »visoko teraso«, v številnih žepih (1) vriva 
v konglomeratno osnovo. Žepi ne presežejo globine 1,5 m 
28 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 29 
močno razgiban. Debelina povrhn je plasti se zaradi tega zelo spreminja ; 
ponekod je je še čez meter na debelo, drugod pa se močno s tanjša in 
lokalno celo povsem manjka . 
Vprašan je geneze t e povrhn je prhke, r j avo- rumene ilovnate plasti 
je še močno problematično. Vsi l juje se domneva, da gre pri n j e j pač 
za povrhnj i horizont, ki je bil deležen naj intenzivnejšega preperevanja 
in spiranja . Docela pa moramo pustiti zaenkrat odprto vprašanje , ali 
ne gre pri n je j morda tudi za prhko nasutino eolskega porekla. S tem 
seveda ne mislimo na pravo puhlično usedlino, marveč na eolske od-
kladnine, ki jih je že kmalu po odložitvi zajelo preperevanje in delno 
tudi denudacija; pri tem so se posebno blizu vzpetih delov terase po-
mešale z r javo rdečo preperelino, ki je prišla na takih k ra j ih na površje 
in jo je zajela danudacija . 
Golic, ki nam omogočajo ogled preperel ine po »visoki terasi« in 
po ustreznem ledeniškem gradivu, je zelo veliko. To niso samo izkopi 
za nove hiše v Cegelnici pri Malem Naklem, pri Bri tofu, Taboru, po 
brezjanski terasi, Ledevnici in na južni polovici Brdske planote, m a r -
več tudi izkopi za nove vodovode in še posebno široke golice ob novih 
cestah, ki se pri vzponu na to teraso globoko zarežejo vanjo. Opozo-
rimo n a j samo na golice ob novi Ljubeljski cesti severno od Tabora in 
ob gorenjski cesti pri vzponu na vzhodni konec brezjanske terase. 
Poleg podobne preperel ine v »visoki terasi« in v ustreznih mo-
renah (druga poledenitev — riss) pa nam govori za slično starost enega 
in drugega gradiva tudi podobna preperelost prodnikov oziroma lede-
niškega drobir ja . Omenili smo že, kako sežejo tu znaki preperevanja , 
ki se kaže v svetlejšem pasu po zunanjem delu prodnikov oziroma 
ledeniškega drobir ja , le okrog 4—5 m m globoko. P r av to n a m je bil, 
poleg vsega navedenega, eden od zelo poglavitnih kr i ter i jev za našo 
tezo, da je ledeniško gradivo v južni polovici Brdske planote (koti: 
552 m, 551 m) in Ledevnice iste starosti, obenem pa veliko mlajše od 
ledeniškega gradiva na Lipniški planoti. 
Povsem iste poteze, kot smo jih videli ob Savi, nam kaže tudi 
ustrezna terasa (I) ob Tržiški Bistrici. Tudi v te j terasi je prod močneje 
zlepljen le v povrhnj i 3—5 m debeli plasti, globlje pa so vmes še plasti, 
iz kater ih lahko luščimo posamezne prodnike ka r z roko. Prod se na-
h a j a na živoskalni polici in postane posebno od Kovor ja navzgor zelo 
debel. Na levi strani potoka, ki se pri Loki izliva v Bistrico, smo našli 
med prodom tudi zelo debele skalne bloke, ki nas močno spominja jo 
na golice blizu moren na Ledevnici in na južni polovici Brdske planote. 
V te j zvezi je vzbudil posebno pozornost doslej še povsem neznan 
ledeniški nasip (581 m) zahodno od Bistrice pri Tržiču, ki se dviga okrog 
80 m nad ravnino »mlajšega zasipa« (glej si. 11). Delno se naha ja na 
dolomitu, delno pa na terciarni sivici, ki so jo razkril i na več k ra j i h 
pri kopanju temel jev za nove hiše na jugozahodnem koncu Bistrice. 
Pobliže smo si lahko ogledali te morene v zasekih ob razšir jeni cesti, 
ki povezuje Tržič z Begunjami in prav ob te j moreni v ostrem ovinku 
zavije v dolino Blajšnice. Široke golice so nam nudili tudi izkopi teme-
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
30 Milan Sifrer 
SI. 11. S puščico smo označili doslej nepoznano moreno jugozahodno od 
Bistrice pri Tržiču. Tudi golica na morenskem hrbtu je dobro vidna 
l jev za gradnjo novih hiš na severovzhodni s trani tega nasipa ter za 
rezervoar, ki so ga postavili p rav na te j moreni. Večji del golice je 
sedaj sicer zazidan, vendar je ostalo za samim rezervoar jem ledeniško 
gradivo še vedno na široko razkrito. To moreno sestavl ja jo različno 
debele in v velikem že kar dobro oglajene skale iz svetlejših in temno-
sivih apnencev ter tudi iz drugih kamnin, ki sestavljajo pobočja v dolini 
Tržiške Bistrice in ob n jenem desnem pri toku izpod Ljubel ja , Mošeniku. 
Značilna je za to moreno tudi obilica močno i lovnate morenske kaše 
in številni zelo lepi oraženci, ki pa se jav l ja jo šele pod okrog 1,5—2 m 
debelo povrhnjo plast jo močno preperele morene, v kater i so posamezne 
skale že močno izlužene (glej si. 12). Nad to preperelo plastjo- sledi 
okrog 0,5—1 m debela plast precej i lovnate r javo rdeče prepereline. 
Pr i ogledovanju morenskega gradiva smo postali pozorni tudi na to, da 
je posebno tam, k j e r je v moreni nekoliko m a n j i lovnate morenske 
kaše, drobir že delno zlepljen. 
Kl jub prvotnemu mnenju , da je ta ledeniški nasip v zvezi z mo-
renami mla jše t re t je poledenitve (starejši wiirm ali mlajš i riss), smo 
se predvsem zaradi znatne višine morene nad dolino, lokalne zleplje-
nosti drobir ja , pa tudi zaradi globoke preperelosti povrhn je okrog 
1,5—2 m debele plasti, začeli kasneje čedalje bolj nagibati k domnevi, 
da jo kaže zares na jbo l j upravičeno spravljat i v zvezo z morenami 
»visoke terase« (I). O tem smo se še bol j prepričali ob ugotovitvi, da 
so tudi morene na Ledevnici v naspro t ju z ustreznim konglomeratom 
30 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 31 
le malo zlepljene in da da j e jo posebno tam, k j e r je v moreni veliko 
ilovnate kaše, še skoraj povsem svež videz. Res je sicer, da je na mo-
renah na Ledevnici preperel ina precej debelejša, pri čemer pa ne smemo 
prezreti dejstva, da so pogoji za ohranitev preperel ine na moreni nad 
Bistrico, zaradi strmine, s katero se spušča na vse strani, skra jno ne-
ugodni. Za močno t amka j šn jo denudacijo govori še čez 3 m debela, 
močno ilovnata, r j avo rdeča preperelina, ki so jo razkrili pri kopan ju 
temel jev za novo hišo na skra jno zahodnem koncu Bistrice, neposredno 
pod nasipom. 
Ce smo s temi našimi zapažanji na pravi poti, je tudi akumulaci j -
sko gradivo v »visoki terasi« I ob Tržiški Bistrici v zvezi s polede-
nitvijo. 
Isti vzroki so pripeljal i na jbrž tudi do nas ipanja ob Kokri. Za 
zvezo s konglomeratnim zasipom bi prišle v poštev le t rdno zlepljene 
SI. 12. Eden od številnih oražencev, ki smo jih našli v moreni jugozahodno 
od Bistrice pri Tržiču 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
32 Milan Sifrer 
morene, ki j ih ugotavlja Drago Meze na več k ra j ih v ožjem delu doline 
nad Preddvorom (40). 
Kot po vsaki doslej ugotovljeni akumulacij i , ki se nam je v mor-
fološkem smislu ohranila kot samostojna terasa, je sledila tudi po tem 
nedvomno ledenodobnem nas ipanju (terasa I) izdatna erozija. Sava pa 
tudi pri toki Lipnica, Begunjščica, Tržiška Bistrica in Kokra so prerezali 
prodno nasut ino in se zajedli v terciarno živoskalno podlago. Že Kuščer 
ugotavlja, da so nastala pr i tem še čez 90 m globoka erozijska kori ta 
(30).Do močne erozije j e prišlo t ak ra t tudi v Nakelski dolini, k j e r so 
vode izpod Dupel j in S t rah in ja razrezale »visoko teraso« (I) in izdolble 
ozko dolino, ki jo je kasneje zapolnil prod »mlajšega nasipa«. Sledovi 
takih dolin so se nam ohranili tudi na »visoki terasi« med Že jami in 
St rahin jem. Tudi t amka j šn j e dolinice so nagnjene proti jugovzhodu 
v smeri nagnjenost i nekdanjega vrša ja (I). Izrazitejša dolina je mo-
rala seči v dobi razrezovanja »visoke terase« tudi v smeri glavne go-
ren jske ceste od Naklega na severozahod proti Tržiški Bistrici. Kasneje 
jo je p rav tako kot dolino, ki vodi od Spodnjih Dupel j proti S t rahinju , 
zapolnil prod »mlajšega zasipa«. Zelo izrazite dolinice, po številu nekako 
štiri, so vdolbene tudi v razsežno »visoko teraso« na nasprotni strani 
Tržiške Bistrice. Tudi t am potekajo v smeri naklona nekdanjega vršaja 
od severovzhoda proti jugozahodu. Najvzhodnejša med n j imi se začenja 
pod Britofom in teče vzporedno s staro gorenjsko cesto proti jugo-
zahodu. Druga, kra jša , zahodno od prve, je brez stalnega vodnega toka 
in obvisi v ježi »visoke terase« pri koti 453 m. Sledeči dve, severo-
zahodno odtod, pa sta spet daljši. P rva se začenja severozahodno od 
Tabora blizu kote 468 m in poteka vzporedno s cesto Zvirče—Srednja 
vas proti jugozahodu, k je r pri koti 459 m obvisi nad dolino Lešnice; 
v spodnjem delu je že okrog 15 m globoko zarezana v konglomerat . 
Tudi po n j e j teče voda le ob t a l j en ju snega ali ob večjem deževju ozi-
roma nalivih. Zelo izrazita taka dolinica, z obdobnim vodnim tokom, 
je tudi severno od pravkar opisane. Začenja se v Dobravi (I A) nad 
Zvirčami, navzdol pa se zajeda v »visoko teraso« ter je nad Lešnico, 
nad ka tero obvisi (južno od kote 478 m), že okrog 20 m globoka. 
Terase II do V 
Dobi globokega razrezovanja »visoke terase« je ponovno sledilo 
nasipanje, ki se je izvršilo n a j m a n j v dveh fazah. Delno zlepljen, po-
večini pa še povsem svež prod teh akumulaci j so opazili že dosedanji 
raziskovalci in mu pripisali v naspro t ju z konglomeratom v višjih 
terasah, tudi manjšo starost. Brückner te nasut ine še ni razčlenjeval; 
vse skupa j pr ipisuje nasipanju, do katerega je prišlo v zadnji ledeni 
dobi in katerega v rh pomeni »nizka terasa« (45). Ampfere r je v okviru 
tega nas ipanja sicer predvideval več akumulaci jskih faz, vendar tudi 
on ne dopušča med nj imi večjega časovnega razpona ter meni, da 
izvira vse to gradivo na jbrž iz zadnjega interglacialnega obdobja (riss 
32 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 33 
— wiirm — prim. 1). O znatnejši starostni razliki med obema gradi-
voma govori šele Rakovec, ki ugotavlja, da pr ipada prod na Kran j sko-
Sorškem polju »-starejšemu zasipu«, medtem ko bi prod Ljubl janskega 
polja pripadal fazi »mlajšega zasipa« iz dobe r iško-wurmskega in ter-
glaciala, v povrhnj ih plasteh pa n a j bi bil celo iz zadnje ledene dobe. 
Rakovec namreč misli, da se je vršilo nas ipanje »mlajšega zasipa« ne-
prekin jeno iz zadnjega interglaciala v zadnjo ledeno dobo (49, 88). 
Drugod pa spet ugotavlja, da je prišlo med odložitvijo enih in drugih 
sedimentov v okviru »mlajšega zasipa« do rahle prekinitve. Pr i tem 
se sklicuje na 1—2 m debelo vmesno plast ilovic, ki jih je ugotovil 
na več k ra j ih na obrobju Ljubl janskega polja (49, 89). Do podobnih 
zaključkov pr iha ja tudi Ilešič. Tudi on uvršča prodno ravnino ob 
Kokri in na Kranjsko-Sorškem polju k »visoki terasi« I. Pod to šele 
sledi, že v samem kan jonu Save, »nizka terasa« (mlajši zasip), ki se 
naha ja pri Struževem v višini okrog 380 m (26, 147—149) in pomeni 
prvo stopnjo ob prehodu iz ravnine v kanjon. Tudi najviš j ih prodnih 
površin »mlajšega zasipa« navzgor ob Savi Ilešič ne uvršča k isti prodni 
ravnini. Tako pr ipisuje najviš j i ravnini »mlajšega zasipa« le teraso, 
ka tere ježe poteka pod Vrbo in Studenčicami ter se po daljšem pre-
sledku nada l ju je vzhodno od Radovljice nad suho grapo Smidol vse 
do pobočja savske debri (označuje jo z rimsko številko II). K drugi (II) 
oziroma t re t j i terasi (III) pa uvršča tudi še najviš je ostanke prodne 
ravnine pri Mošnjah ter skromne f r agmen te nad Dobrim pol jem ter 
pod Bezjami (kota 463 m). Teraso vzhodno od Ljubnega (koti 451 m in 
450 m) in majhen ostanek v cestnem klancu med Podnar tom in Pod-
brezjem uvršča iz povsem nepojasnjenih razlogov k četrt i terasi (IV). 
Isto je storil tudi z vso široko teraso, ki sp reml ja Tržiško Bistrico od 
Pr is tave pod Tržičem proti jugu v samo Nakelsko dolino. Ta terasa 
se po Ilešičevih ugotovitvah med Polico in Okroglim zoži v ozek prehod, 
nato pa spet razširi in konča v vasi Struževo v višini okrog 380 m (26, 
143 in 144). Iste zaključke sprejema tudi Polde Oblak, samo d a pr i -
števa teraso, na kater i stoji vas Mošnje ter f r agmen te nad Dobrim 
poljem ter pod Brezjami kratkomalo k III. terasi (42). 
Pr i našem preučevanju smo vsa ta vprašan ja ponovno obravnavali . 
V te j zvezi smo preučili odnos tega nas ipanja do starejšega reliefa, kot 
tudi do ledeniških sledov v Blejsko-radovlj iški kotlini in v vsem visoko-
gorskem svetu v porečju Tržiške Bistrice. Posebno smo se zaustavljal i 
tudi ob š tudi ju preperelosti nasutine, ki je za starostno opredeli tev 
akumulaci jskega gradiva tako zelo pomembna. 
Rekli smo že, kako je prišlo po nas ipanju fluvioglacialnega proda 
v I. terasi do dolgotrajne erozije. Reke so prerezale nasut ino in se, 
kot ugotavlja že Kuščer, zajedle čez 90 m globoko v terciarno podlago 
(30, 139). V te erozijske žlebove in mestoma še preko n j ih je bil od-
ložen kasneje prod, ki se po tem, da je le neznatno zlepljen in da ga 
prekr iva le razmeroma tenka preperel ina (do 1 m), jasno razl ikuje od 
starejših kompaktne je zlepljenih in močneje preperel ih odkladnin. 
Menim, da te, tako različne zlepljenosti in preperelosti nasut ine pri 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
34 Milan Sifrer 
starostni opredelitvi gradiva v Ljubl janski kotlini n ikakor ne smemo 
prezreti, sa j nam zelo natančno loči s tarejša nas ipanja od mlajš ih. Še 
posebno pomembna je ta ločnica v geomorfološkem smislu, sa j nam 
omogoča jasno omeji tev mlajš ih in starejših reliefnih oblik ter n j iho-
vega medsebojnega odnosa. 
Iz teh razlogov uvrščamo k najv iš j im ostankom mlajš ih nas ipanj 
teraso, ka tere ježa poteka pod Vrbo, Studenčnicami in Hrašami te r se 
po daljšem presledku nada l ju je vzhodno od Radovljice nad suho grapo 
Šmidol vse do pobočja savske debri. Vzhodno od Zgoše pa uvrščamo 
sem še na jv i š je ostanke prodne ravnine pri Mošnjah ter skromne 
f ragmente nad Dobrim poljem ter pod Brezjami (kota 463 m); p rav tako 
pa tudi teraso vzhodno od Ljubnega (koti 451 m in 450 m) in ma jhen 
ostanek v cestnem klancu med Podnar tom in Podbrezjami ter tudi na 
nasprotni s t rani Save. 
V dolini Lipnice zasledimo ustrezno prodno teraso južno od mo-
renskih nasipov v Dobravi. Navzdol ob Lipnici jo opazujemo na levi 
strani Lipnice pri Kamni gorici, nada l je pri Miklavževcu ter proti 
Brezovici; od tu ji lahko sledimo še napre j proti jugovzhodu, k je r 
nasproti Spodnje Dobrave izgine. V območju vasi Dobravica in Ovsiše 
je terasa spet širša. Na n j e j opazujemo številne konglomeratne bloke, 
ki so se navalili nan jo iz »visoke terase« I. 
Veliko širše kot ob Savi in Lipnici so te najviš je prodne površine 
ob Tržiški Bistrici. Na desni strani Tržiške Bistrice pr ipadajo te j terasi 
površine jugozahodno od vasi Bistrica (kota 431 m) in nad Dolenjo 
vasjo; terasa se vleče mimo Sredn je vasi proti severu ter severovzhodno 
od Tabora kmalu izgine. Ponovno se pojavi spet nad Zvirčami, k je r 
stoji na n j e j spodnj i del Kovorja (okrog 495 m); od tu se dokaj na 
široko nada l ju j e proti severu do vasi Bistrica, dvakrat p rek in jena po 
grapah potokov Blajšnice in Dunajščice. V drobcih je ohran jena tudi 
po dolini Bistrice navzgor, k j e r ji lahko sledimo do morenskih nasipov 
ledenika iz Loma nad vasjo Slap in po dolini Mošenika proti Ljubel ju , 
vse do velikih morenskih nasipov nad Dobrinom. Na levi s t rani Tržiške 
Bistrice jo lahko spreml jamo kot pravo široko ravnino od Pris tave pod 
Tržičem proti jugu v samo Nakelsko dolino; prekin ja jo le grapa Za-
drage, med Spodnj imi Dupljami, S t rah in jem in Zejami pa se dviga 
iznad n j e »visoka terasa« I (glej si. 13). V ožjem delu Nakelske doline 
je izdolbena v n j e j prostorna dolina. Zato so se ohranili ostanki n a j -
višje prodne ravnine tu samo še f r agmenta rno zahodno in vzhodno 
od Naklega; na n j e j stoji tudi zaselek Polica in onstran najožjega dela 
dolinice vas Okroglo. V povsem podobnih višinah se naha ja prodna 
terasa tudi na nasprotni strani Save pod Besnico. 
Iz tega pregleda se pokaže, kako se dviga konglomeratna »visoka 
terasa« I v območju Bratranice, Ledevnice in tudi brezjanske terase 
ter pri L jubnem okrog 15 m nad mla jš im prodnimi površinami. Navzdol 
ob Savi se v območju Tržiške Bistrice ta višinska razlika zmanjša na 
8 in celo na 6 m. Pri Okroglem se obe ravnini že močno približata med 
34 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 35 
SI. 13. Z morenskega nasipa nad Bistrico pri Tržiču se nam odpre veličasten 
pogled čez obsežno prodno ravnino II. terase ob Tržiški Bistrici, ki je zajedla 
vanjo že prav globoko dolino. V ozadju se dviga iznad nje Udin boršt (I B), 
ki je na tej strani prav malo razčlenjen ter nam nudi verno sliko nekdanje 
ravnine oziroma vršaja Tržiške Bistrice 
seboj. V območju kokrškega vrša ja in na Kranjsko-Sorškem polju pa 
»visoka terasa« povečini že potone pod mlajšo prodno nasutino. 
Pr i tem n a j še naglasimo, da je pr ibl iževanje obeh akumula-
cijskih površin posebno od izliva Tržiške Bistrice navzdol proti K r a n j u 
izredno hitro. Vsi l ju je se predstava, kot da je tod množina prodne nasu-
t ine zaradi nas ipanja Save ter istočasnega nanosa proda po dolini 
Tržiške Bistrice in Kokre še posebno hitro naras t la in so reke začele 
nasipati prod tudi preko korit po starejših konglomeratnih terasah. 
Ob tem ne smemo prezreti dejstva, da pr i tekata Tržiška Bistrica in 
tudi Kokra neposredno iz visokogorskega sveta in da sta odlagali 
veliko proda že neposredno ob vstopu na ravnino. Po tako obsežnih 
in izrazitih vršaj ih sta reki dosegli Savo in jo zajezevali s svojim obil-
nim prodom. Pr i tem po našem miš l jenju niso nasta ja la jezera, marveč 
je vse to nas ipan je le pospešilo naraščanje debeline prodne odeje in 
povzročilo, da so reke dosegle višino «-visoke terase« I. in začele nasi-
pati prod tudi po n je j . 
Pr i tem nas ipanju so se odložile še čez 80 m debele plasti proda, 
ki je v povrhnj ih plasteh povečini še nesprijet , globlje pa je opaziti že 
rahlo zlepljenost posameznih plasti (glej si. 14). Za to nasutino je zna-
čilna razmeroma hi tra men java nespri jet ih in spri je t ih te r delno zlep-
l jenih plasti. Ta oblika konglomeriranosti proda je tako svojska, da 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
36 Milan Siirer 
je ni mogoče zamenjat i s konglomeratom v I. terasi, ki je kompaktno 
zlepljen že v več metrov debelih plasteh, še m a n j pa s konglomeratom 
v še višjih in še starejših terasah. 
Pri podrobnem ogledu odnosa med prodno nasutino na površini 
terase (II) in delno konglomeriranimi plastmi pod n jo se je pokazalo, 
da se debelina prodne nasut ine zelo spreminja . Najdebel jše (tudi več 
ko 8 m) so nespr i je te plasti ob Savi. Stik med prodom in med delno 
zlepljenimi plastmi II. terase pod n j im nam lepo pokaže prodna jama 
na levi s t rani Zgoše južno od Ledevnice. Razkrivajo ga tudi številne 
golice in man j še prodne jame proti L jubnemu in še napre j proti vzhodu. 
Na j opozorimo samo na prodno jamo med Ljubnim in koto 450 m ter 
sosednjo, vzhodno odtod pod koto 448 m. Na površje seže tod delno 
sprijeti prod samo na desni strani Lipnice, nasproti Pustega gradu ter 
na drugi s trani Save v klancu s ta re gorenjske ceste nad Dobrim poljem, 
kot smo lahko opazovali v obsežnih prodnih jamah. 
Nekoliko drugačne so razmere ob Tržiški Bistrici. Tu je več proda 
le na terasah na desni strani doline, posebno nad Dolenjo vasjo, k j e r 
debelina prodne odeje še preseže 6 m. V terasi na levi s trani doline, ki 
se širi v obliki obsežne ravnine od Pr is tave proti Naklemu, pa seže 
delno spri jet i prod vse do vrha terase; izjema je le severni del terase 
nad Retnjami, ki ga prekriva neka j met rov debela plast proda. 
Pr i podrobnem ogledu teh teras smo postali pozorni tudi na raz-
lično preperelost. K je r je v rhn j i del terase iz proda, opazimo na po-
Sl. 14. Tako široko je razkrit prod v II. terasi pri Polici. Precej enakomerna 
menjava sprijetih in nesprijetih plasti, značilna za nasutino iz predzadnjega 
poledenitvenega obdobja (tretja poledenitev — starejši Würm ali mlajši riss) 
134 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 37 
SI. 15. S tako debelo rjavo rdečo preperelino je prekrit prod v II. terasi iz 
predzadnjega poledenitvenega obdobja (tretja poledenitev). Na sliki, posneti 
v prodni jami pri Polici, se dobro vidijo tudi žepi ( \ ), s katerimi se vriva 
preperelina navzdol v prod. Razmeroma ostra meja med preperelino in pro-
dom. Bolj ilovnat in s kovinskimi oksidi prepojen spodnji del prepereline 
označuje nekoliko temnejši ton 
vrš ju le tenko plast r j ave prepereline, ki je v vsem podobna tisti na 
mlajših, nesporno wiirmskih morenah v Blejsko-radovljiški kotlini. 
Povsod tod meja med preperelino in spodaj ležečim prodom še ni 
ostra in se naha ja jo v preperelini še številni apniški in dolomitni prod-
niki. Drugje, k j e r seže delno sprijeti prod vse do vrha terase, pa je 
preperelina veliko debelejša. Pod okrog 0,30 m debelo p las t jo r j a v e 
p r h k e prepereline sledi še okrog 0,30—0,75 m debel sloj r j avo rdečkaste 
ilovice s številnimi sil ikatnimi prodniki, ki razločno kažejo izdatnejšo 
preperelost teh površin. Tudi meja med preperel ino in prodom pod 
n jo je t uka j veliko jasnejša in ostrejša in, ka r je še posebno značilno, 
vsa vegasta (glej si. 15). Mars ikje smo lahko opazovali, kako se prepe-
relina v obliki pravih globokih žepov zajeda navzdol v prod. Nobenega 
dvoma ni, da so ti žepi zasnutek veliko globljih zajed, ki smo jih 
opazovali na stiku med preperelino in konglomeratom v »visoki terasi« I 
in še bolj širokopotezno v še višjih, še starejših terasah (IA a in IA). 
Za večjo starost prodne ravnine II. terase na levi s trani Tržiške 
Bistrice govori poleg delne zlepljenosti proda in globlje preperelosti 
tudi še znatnejša razčlenjenost teh površin. Pr i tem ne mislimo toliko 
na globoko zajedno dolino, ki se vleče izpod Žiganje vasi proti jugo-
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
38 Milan Sifrer 
zahodu, marveč še veliko bolj na prostorno dolino, ki se pr ičenja pod 
Spodnjimi Dupl jami in se posebno v območju Naklega močno razširi 
in poglobi. Izdolble so jo vode pr i tekajoče izpod Spodnj ih Dupelj, 
S t rah in ja ter t r ikotne »visoke terase« med Zejami in St rahin jem. 
P rav ob dolinicah, ki dovajajo snežnico in dežnico s t r ikotne »visoke 
terase« I se prvotna ravnina severozahodno od Naklega z okrog 3 m 
visoko in precej izrazito ježo spusti v to dolino. Navzdol proti Naklemu 
pa višinska razlika med prvotno ravnino in dnom Nakelske doline 
močno naraste, sa j se naha ja f r agmen t prvotnega dolinskega dna za-
hodno od tega k ra j a že okrog 5 m nad današnj im. Na podobno visoki 
terasi stoji na nasprotni s trani doline tudi vas Malo Naklo. V sveže 
skopani prodni jami v te j terasi in pa v obsežni prodni jami na na-
sprotni s t rani doline se lepo pokaže hi t ra men java spri jet ih in nespri-
jetih ter že delno zlepljenih plasti, ki je tako značilna za vso široko 
teraso na levi s trani Tržiške Bistrice. Isto gradivo sestavlja tudi teraso, 
na kateri stoji vas Polica in na nasprotni strani doline vas Okroglo. 
Zato skoraj ne moremo dvomiti, da je ta prodna terasa, ki se dviga 
tu že okrog 8 m nad današnjo ravnino, ekvivalent opisanim terasam 
na obeh s t raneh Naklega (5 m) in ravnini južno od Zej, ki se proti 
vzhodu s precej s t rmim pregibom spusti proti Nakelski dolini. 
S podrobno preučitvijo odnosa med najniž j imi deli Nakelske doline 
in f ragmenta rno ohranjenimi ostanki nekdan je prodne ravnine se je še 
bolj jasno pokazalo, da imamo tu opravka s pravo dolino, izdolbeno 
v »maljšem zasipu« in da je n jen s t rmec veliko večji, kot ga je imela 
prvotna ravnina. 
Pr i podrobnem študiju te mlade doline pa smo se zaustavljal i tudi 
ob zelo značilni in nenadni zožitvi te doline med Polico in Okroglim. 
Pri tem se je pokazalo, da je dolina ozka le tam, k j e r je vrezana 
v konglomerat , medtem ko se proti Naklemu, kot tudi proti S t ru -
ževemu, k j e r je vdolbena v prod, močno razširi. Pr i podrobni raziskavi 
smo tudi ugotovili, da je južno od najožjega dela doline proda le 
neka j metrov na debelo ter se pod n j im povsod k a j kmalu pojavi 
konglomerat »visoke terase«. Severno od n j e pa se konglomerat hitro 
neha ter opazujemo v vseh širokih in še čez 20 m visokih golicah 
v prodni jami pri Polici, ki seže daleč proti severu, samo še delno 
spri jet prod. Videti je torej , da je potekala pred tem nasipanjem 
Nakelska dolina med Okroglim in Polico severneje od današn je in da 
je mla jša dolina, ki je nastala po te j prodni akumulacij i , epigenetsko 
zarezana v konglomerat »visoke terase«. 
Vse te ugotovitve so torej še potrdile naše domneve, ki jo izka-
zuje jo tudi pedološke raziskave, da je terasa na levi s t rani Tržiške 
Bistrice s tarejša kot površine, ki j ih sestavlja še povsem sveži prod 
na desni s trani Tržiške Bistrice in tudi navzgor ob Savi proti mlajš im 
čelnim morenam. Vse to pa nam je bilo obenem tudi jasno opozorilo, 
da moramo med odložitvijo proda, ki je že delno zlepljen ter povsem 
svežimi prodnimi plastmi računat i s p rav dolgotrajno prekini tvi jo na-
sipanja . 
38 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 39 
Zanimive so tudi ugotovitve, do kater ih smo prišli pri preučevanju 
ledeniških sledov iz na jmla j š ih poledenitvenih obdobij. Tu mislimo na 
sledove tistih poledenitev, ki so mlajš i kot globoko preperele morene 
prve in druge poledenitve (mindel in riss — morda starejši riss) ter 
ustrezne konglomeratne terase (I A in I). Gre torej za morene, k i po 
svoji preperelosti in drugih značilnostih nekako sovpadajo z obdobjem 
mlajš ih nas ipanj oziroma z »mlajšim zasipom«. Tudi v okviru te mlajše 
morenske pokraj ine moramo ločiti morenske nasipe dveh močno samo-
stojnih poledenitvenih obdobij. Predzadnjo poledenitev bomo imenovali 
t r e t j a poledenitev (wiirm I ali mlajš i riss), zadnjo pa četr ta poledenitev 
(wiirm oziroma wiirm II). 
Za morenske nasipe t r e t j e kot tudi četrte poledenitve je značilno, 
da so morfološko še vedno zelo izraziti ter da jih ni mogoče zamenjat i 
z morenami druge (riss — morda starejši riss) ali pa celo na js ta re jše 
doslej ugotovljene prve poledenitve. Pr i podrobnejšem ogledu se je 
sicer pokazalo, da so bile tudi morene t r e t j e poledenitve izpostavljene 
dokaj intenzivnemu preoblikovanju, toda ne v takem obsegu, da bi 
motilo splošen vtis mladosti teh nasipov. Opazili smo predvsem defor-
macije, do katerih je prišlo pri t r a jne j šem zadrževanju snega na osojnih 
straneh, ki je z us tva r j en jem snežnih niš še prispevalo k strmini teh 
delov nasipov in tako k vsaj navidezni mladosti teh moren. Zato nas 
ne preseneča, da so imeli dosedanji raziskovalci morene t r e t j e in če t r te 
poledenitve oziroma faze povsod, k je r so tesno ene ob drugih, za nasipe 
ene in iste, nesporno wiirmske poledenitve. 
Sele podrobnejši ogled je pokazal, da moramo v okviru teh moren 
računat i z nasipi dveh poledenitev, med kater ima je bilo dolgo vmesno 
obdobje. Ugotovili smo, da so starejši nasipi prekri t i z okrog 0,50—1 m 
debelo preperelino. Na slemenih morenskih hrbtov je prepereline pove-
čini neka j manj , na vznožju pa je je še čez 1 m na debelo. Značilno 
za te morene je še, da apniške skale skoraj ne sežejo več na površje. 
Tam dosledno prevladuje jo porf ir i tni bloki ter najraznovrs tnejš i tufi , 
in peščenjaki torej kamenine, ki so se edine ohranile tudi v sami pre-
pereli odeji. Apnenec se pokaže in povsem prevlada v teh morenah šele 
pod to debelo preperelino. Razkr ivajo nam ga številni, globoko v mo-
rene zarezani kolovozi. P r av ob ugotovitvi, kako je med apnencem 
in dolomitom v morenah malo eruptivnih kamenin ter peščenjakov, 
nam je postalo jasno, kako debele plasti morene so morale prepereti , 
da je nastala tako debela preperelina s tolikšno količino kera tof i r ja , 
tu fov ter peščenjakov. 
Dosti mlajši videz pa kaže preperel ina na morenah mlajše, četr te 
poledenitve. Na splošno je veliko tan j ša in bolj p rhka in v naspro t ju 
z r j avo rdečim odtenkom na starejših morenah bolj r j ave barve. V n j e j 
so se značilno ohranili še številni apniški in dolomitni prodniki. Iz 
ta lnine morene segajo tudi na površje, k j e r podobno kot v osnovi 
docela prevladujejo . Zato tudi prehod med moreno in preperelino tu 
ni tako oster kot pri s tarejš ih nasipih. Vse to so nam bila t eh tna 
znamenja za upravičenost domneve, da so te morene mlajše. 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
Milan Sifrer 
SI. 16. Pogled z moren četrte poledenitve (4) na vas Brda in po Brdski planoti 
proti Jelovici. Na levi lep morenski nasip iz predzadnjega poledenitvenega 
obdobja (tretja poledenitev — 3); izkrčene površine na desni so prekrite 
z veliko starejšimi in globlje preperelimi morenami druge poledenitve 
(2 — riss) 
O upravičenosti takih zaključkov nas je prepričala tudi ugotovitev, 
da so porf ir i tni in tufski bloki na morenah t re t j e poledenitve veliko 
globlje prepereli, kot na nasipih zadnje, četr te poledenitve. Tako sežejo 
svetlejši, pogosto z železovimi oksidi obarvani pasovi, ki izkazujejo 
globino n a j intenzivnejše preperelosti drobirja , pri s tarejšem morenskem 
drobir ju okrog 2—3 mm globoko, pr i mlajš ih morenah pa le okrog 
0,1 mm—0,5 mm, v prav izjemnih pr imerih še neka j več. Razlika se 
pokaže še v tem, da je ta zunanj i svetlejši pas na drobi r ju starejših 
moren zelo izrazit in enakomerno oblikovan, medtem ko je pri mlajš ih 
zelo neizrazit ter se v plitvih za jedah vriva v kamnine (do 0,5 mm). 
Videti je, da je seglo p reperevan je nekoliko globlje le tam, k j e r je 
kamnina nekoliko m a n j odporna oziroma mehanično natr ta . 
Na te j podlagi smo lahko s precejšnjo natančnost jo ločili morene 
t r e t j e in mla jše četr te poledenitve. Na Brdski planoti opazujemo mo-
rene t r e t j e poledenitve (starejši wiirm ali mlajši riss) takoj vzhodno 
od starih, zelo preperelih moren, ki j ih označujeta koti 552 m in 
551 m; sestavl ja jo pa tudi vsa južna in zahodna pobočja Dobrave (koti 
598 in 538 m — glej si. 16). Tu sestavl jajo morene četrte poledenitve 
dejansko samo vrh in severni del Dobrave s kotama 598 m in 538 m. 
Morenski nasipi četr te poledenitve so se tu samo naslonili na morene 
138 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 41 
t r e t j e poledenitve ter da je jo prav zaradi tega tako mogočen videz. 
Z morenami t r e t j e poledenitve je prekri t tudi hrbe t severozahodno od 
Pustega gradu. 
Tudi na levi s trani Save smo opazovali, kako je bila t r e t j a pole-
denitev obsežnejša kot četrta. Z njenimi morenami je prekr i ta »visoka 
terasa« I Bratranica in Ledevnica severno od glavne ceste, medtem 
ko se je južno od tod ledenik nanjo samo naslonil. S to poledenitvijo 
povezujemo talno moreno v grapi Zgoše, ki jo ugotavl ja že Grimšičar 
(22). V območju šmidolskih moren uvrščamo k t re t j i poledenitvi samo 
pogozdeno najvišjo vzpetinico, severno od kote 498 m, medtem ko pri-
pisujemo same šmidolske nasipe že mlajši , četr t i poledenitvi. 
Tudi v morenski pokraj ini med vasmi Hlebce, Hraše in Studenčice 
smo ugotovili, da imamo opravka z morenami zadnj ih dveh poledenitev, 
vendar jih doslej še nismo podrobneje razčlenili. 
Tako so naša preučevanja pokazala, da imamo tudi v okviru mla jše 
morenske pokraj ine podobno kot v »mlajšem zasipu« dve samostojni 
fazi; v nekda j poledenelem svetu dva sistema različno preperelih moren, 
izven njega, v območju »mlajšega zasipa«, pa dvoje različno prepe-
relih in zlepljenih nasipov. Ob tem se nehote postavlja pred nas vpra -
šanje, v kakšnem odnosu sta ti dve poledenitvi do teh dveh zasipov? 
Neka j nam pove o tem že ugotovitev, da je preperel ina po starejših 
morenah povsem podobna preperelini na akumulaci jskih površinah iz 
starejšega obdobja »mlajšega zasipa«, medtem ko ustreza preperel ina 
po mlajš ih morenah preperelemu površju mlajš ih akumulaci jskih po-
vršin. To nam je bilo zelo tehtno opozorilo, da je med obema polede-
ni tvama in nasipanj ima tesna morfogenetska zveza. 
Preden preidemo k ostalim problemom, ki so povezani s temi 
stiki, je morda prav, da se še nekoliko zaustavimo pri s t rat igrafskih 
razmerah na stiku med ledeniškimi in drugimi akumulaci jskimi sedi-
ment i na vzhodnem in jugovzhodnem obodu Blejsko-radovlj iške kotline. 
S strat igrafskimi problemi Blejsko-radovlj iške kotl ine se je ukvar ja l 
že Ampferer , ki je v profi l ih pri Bodeščah p°cl zgornjo, nedvomno 
wurmsko talno moreno ugotovil jezerske sedimente in pod nj imi še 
eno starejšo talno moreno. Po njegovem m n e n j u pr ipadata talni moreni 
dvema ledenima dobama (1). 
Kuščer je spodnjo talno moreno podrobno raziskal in ugotovil, 
da ji je mogoče slediti v golicah ob Savi v vsem območju Blejsko-
radovl j iške kotline in da se začne v smeri proti Radovljici zelo hi t ro 
dvigati (30). Po njegovih ugotovitvah pride v Obli gorici in v šmi-
dolskih morenah že na površje. Za temi nasipi je po Kuščerjevih ugoto-
vitvah nastalo čez 70 m globoko jezero, ki je izpolnjevalo večji del 
Blejsko-radovlj iške kotline in seglo še daleč navzgor v dolino Save 
Bohinjke. Morenski nasipi nad vasjo Selce ter na levi strani Save 
Dolinke zahodno od Lesc bi bili po teh ugotovitvah veliko mlajš i , 
s a j ležijo prav na teh jezerskih sedimentih, glede starosti enih in drugih 
pa se Kuščer ne izreče. Meni le, da je bil vmes neki daljši wiirmski 
interstadial ali celo interglacialna doba. Tako označuje morene pri 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
42 Milan Siirer 
Šmidolu kra tkomalo kot nasipe predzadnje poledenitvene faze, morene 
takoj nad Savo Dolinko zahodno od Lesc pa kot morene zadnje pole-
denitvene faze. Čelna kotanja velikega jezera, ki bi obstojala med 
obema fazama, je bila eksarat ivnega porekla. Izdolbel bi jo ledenik 
v predzadnji poledenitveni fazi; s svojo izredno eksarativno močjo bi 
izpodrinil še čez 70 m debelo plast proda, ki bi se odložil v obdobju 
tik pred to poledenitvijo. Izpodrinjeno gradivo bi se odložilo v moren-
skih nasipih na obodu čelne ko tan je (30). 
Ko posegamo v razpravo o teh problemih, n a j ponovno omenimo, 
da imamo v okviru mla jše morenske pokraj ine, ki ustreza v glavnem 
Kuščerjevi predzadnj i poledenitveni fazi, opravka z morenami dveh 
poledenitvenih obdobij ( t ret ja in četr ta poledenitev). S katero od obeh 
poledenitev n a j torej povežemo starejšo moreno v dnu Blejsko-radov-
lj iške kotline? Pri iskanju odgovora na to vprašan je nam je bila važen 
kažipot ugotovitev, da kažejo v mla jš i morenski pokraj in i globljo pre-
perelost samo morenski nasipi t r e t j e poledenitve; nasipi četr te polede-
nitve, k j e r je preperel ina le tenka, so povsem podobno prepereli kot 
nasipi neposredno nad Savo Dolinko zahodno od Lesc, k i jih uvršča 
Kuščer k zadnj i poledenitveni fazi. Ze samo na osnovi tega je mogoče 
sklepati, da moramo računati z glavnim toplejšim presledkom in z oje-
zeritvijo med odložitvijo moren t r e t j e in četrte poledenitve, medtem 
ko med odložitvijo moren iz viška če t r te poledenitve in nasipi nepo-
sredno nad Savo Dolinko ni računat i z daljšim obdobjem. Sploh pa 
se nam ne zdi mogoče, da bi tu vmes obstajalo v Blejsko-radovljiški 
kotlini obsežno jezero, z vsem širokopoteznim in dolgotrajnim nasi-
panjem, po ka terem bi utegnilo pri t i še celo do delne zlepljenosti neka-
terih plasti. Ver je tne je je, da je obstojalo jezero v obdobju med t re t jo 
in četrto poledenitvijo in da pomenijo morene neposredno nad Savo 
Bohinjko severozahodno od Radovlj ice in Lesc samo zastoj v umiku 
ledenikov z moren četr te poledenitve. Ta domneva je še pridobila na 
tehtnosti ob ugotovitvi, da se ledeniško gradivo četr te poledenitve na 
levi s trani Save ne kaže samo v morenah pri Vrbi, Hrašah in pri 
Šmidolu, marveč j i pr ipadajo tudi morene zahodno od tod v Obli gorici 
ter ta lna morena v sami ježi III. terase proti Lescam in Bregu. Ta 
talna morena pomeni že direkten stik z nasipi neposredno nad levo 
s t ranjo Save Dolinke severozahodno od Radovljice in Lesc, za katerega 
ugotavlja že Kuščer, da ležijo neposredno na deltastih plasteh največ-
jega doslej ugotovljenega jezera v Blejsko-radovlj iški kotlini. 
Talna morena v III. terasi je povečini prekr i ta s prodom, ki je 
povsem nespri je t ter se tako že na zuna j loči od starejšega, delno 
cementiranega proda v jezerskih deltastih plasteh pod njo. 
Talno moreno in na n je j odloženi prod so nam še posebno imenitno 
razkrile široke golice v ježi III. terase, ki so jih skopali pri razširitvi 
železniške proge severozahodno od Lesc. Tam smo takoj severozahodno 
od cestnega mostu čez železnico opazovali samo dobro sortiran, nespri jet 
prod, v ka terem je poleg 5—15 cm debelih prodnikov in redkih še 
debelejših skal izredno veliko tudi sipkega, drobnejšega in celo prav 
140 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 43 
SI. 17. Pri postavljanju železniških tirov so razkrili v ježi III. terase severo-
zahodno od Lesc poleg proda tudi številne izredno debele skalne bloke, ki 
jih je mogel prinesti sem le ledenik 
drobnega ilovnatega gradiva. Takšne f rakc i je so za fluvioglacialno nasu-
tino v bližini ledenika še posebno značilne. Pod tem prodom sledi talna 
morena s številnimi, zelo lepimi oraženci in tolikšno množino ilovice, 
da se ob n j e j zadržuje voda. Vanjo so skopali delavci tudi plitve vod-
n j a k e in jo tako razkril i tudi v globino. Dal je proti severozahodu 
se med prodom poveča število debelejših skal. V golicah pri vzponu 
proge na samo t re t jo teraso pa opazujemo med nasutino tudi izredno 
številne balvane, ki še presežejo dolžino dveh metrov (glej si. 17). Tudi 
vse to gadivo je zelo slabo sortirano. Vmes je tudi tu veliko peska 
pa še f inejš ih delcev. Zaradi številnih blokov ter tudi ostalih značilnih 
znakov se vsi l juje predstava, da se je odlagalo to gradivo v neposredni 
bližini ledenika, morda celo v samem območju ledeniških vrat , k j e r je 
voda izpod ledenika sproti zasipala velike bloke, ki so se luščili iz ledu. 
Tudi je vsa ta prodna in morenska nasut ina še povsem sveža ter 
nesporno dokazuje, da je nas ta ja la ob zadnjem umikan ju ledenika s tega 
področja. Po vsem tem smo še bolj prepričani, da je nastalo velikansko 
jezero v Blejsko-radovlj iški kotlini po umiku ledenika z moren t r e t j e 
poledenitve. V zadnji, četr t i poledenitvi je segel ledenik preko jezerskih 
sedimentov in se naslonil pri Smidolu, v Dobravi, pa tudi drugje na 
morene predhodne, t r e t j e poledenitve. Ob sledečem krčenju ledenikov 
je prišlo do poglavitnga zastoja nekako ob ježi t r e t j e terase, nato pa 
spet na samih nasipih že neposredno nad današnj im koritom Save 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
44 Milan Sifrer 
Dolinke, za katere je menil Kuščer, da so rezultat samostojne pole-
denitvene faze (30). 
Razen opisanih spodnjih in zgornj ih moren, ki preidejo tudi v čelne 
nasipe, opozar ja Grimšičar (22) tudi n a srednje morene. Nanje smo 
zadeli tudi mi! Menimo, da jih gre povezovati z enim od večjih po-
novnih sunkov ledenika, do katerega je prišlo ob splošni tendenci 
umikan ja ledenikov z moren t r e t j e poledenitve. Tudi to s rednjo moreno 
prekr iva jo namreč že delno zlepljene deltaste plasti proda, s ka ter im 
se je v sledeči daljši topli dobi zasulo jezero in v kater i je prišlo tudi 
do delnega cement i ranja samega proda. 
Šele po tem pregledu značilnosti obeh mlajših zasipov in lede-
niških sedimentov se lahko vrnemo k že zastavl jenemu vprašan ju : v 
kakšnem odnosu sta ugotovljeni poledenitvi do vsega tega nas ipanja? 
Tega vprašanja so se doslej lotevali že številni raziskovalci. Opozorimo 
n a j le na Brt icknerja (45) in Melika (37; 34), ki od vseh dosedanjih 
raziskovalcev še na jbo l j dosledno zastopata stališče, da je vse to nasi-
pan je povezano z ledeniki zadnje poledenitve. V naspro t ju z n j ima pa 
pr iha ja ta Ampfe re r in kasneje Kuščer do drugačnih zakl jučkov (1; 30). 
Po Ampferer jev i ugotovitvi bi močni erozijski fazi, ob kater i je prišlo 
do globokega razrezovanja »visoke terase« I, sledila n a j p r e j poledenitev, 
nato bi šele prišlo do nas ipanja »mlajšega zasipa« (1). S to polede-
nitvijo povezuje že večkrat omenjeno talno moreno, ki jo ugotavl ja pri 
Bledu globoko pod jezerskimi in drugimi sedimenti. Kuščer pa v 
nasprot ju s temi dognanji domneva, da je po eroziji prišlo n a j p r e j do 
nasipanja, ki bi se zaključilo v višini II. terase, nakar bi šele sledila 
poledenitev. Ledenik bi v predhodno odloženo nasut ino izdolbel še čez 
70 m globoko kotanjo in odložil ob svojem čelu po površju II. terase 
morene, ki se vrs te od Sv. Kata r ine preko Vrbe, Studenčic, Hraš, 
šmidolskih moren in preko zahodnega dela pustograjskega hrb ta do 
brdskih moren. Tako sklepa Kuščer na osnovi ugotovitve, da je ustrezna 
talna morena z oddal jevanjem od čelnih moren proti Bledu čedal je 
globlje pod površjem in da je pod n jo povsod prod, le-ta pa p rev ladu je 
tudi v morenah samih. Obema avtor jema je skupna tore j samo ugo-
tovitev, da med poledenitvijo in mla jš im zasipom ni genetske zveze. 
Zaradi tako različnih pogledov smo se lotili t e problemat ike še 
posebno previdno. Pri t em smo se še posebej veliko zaustavljal i ob 
površinskih oblikah na stiku med morenami in prodno nasut ino pred 
njimi, zanimala pa nas je tudi sama nasutina, saj nam prav ona omo-
goča še bolj jasen vpogled v procese in v vso zapleteno problematiko 
zvez med površinskimi oblikami in procesi, ki so jih oblikovali. 
Pr i tem smo ugotovili, da je zadnja (četrta) poledenitev močno 
deformirala številne sledove predzadnje (tretje) poledenitve in da se je 
ohranila terasa, ki bi jo bilo mogoče povezovati s t re t jo poledenitvijo, 
samo še v skromnem f ragmentu na desni strani Lipnice nasprot i P u -
stega gradu. Hiter dvig te terase proti morenskim nasipom t r e t j e pole-
denitve nam je bilo prvo tehtno opozorilo, da je n jena oblika in nasut ina 
tesno povezana z nas ipanjem voda, tekočih izpod ledenika. O tem smo 
44 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 45 
se še bolj prepričali ob podrobnejšem ogledu samega gradiva, ki 
jo sestavlja. Ogled sta nam omogočili dve prodni jami: prva je odda-
l jena od moren 150 m, druga pa 350—400 m. V prvi, ki je za hišo nad 
križiščem, k j e r se od glavne ceste po dolini Lipnice ločijo poti proti 
Kolnici in vasi Brda, je mogoče poleg debelega proda z obilico že 
p rav debelih skal opazovati tudi veliko drobnega peščenega gradiva. 
Vse gradivo je skoraj povsem nesort irano ter kaže znake hitrega nasi-
panja , ki je tako značilno za ledeniške potoke. Ze večkrat je bilo v 
l i teraturi podčrtano, kako so ledeniški potoki preobremenjeni s prodom 
in kako odlagajo obilo drobir ja že takoj, ko se deroče vode ob pri toku 
izpod ledenika umir i jo (72). Za ledeniško poreklo tega gradiva govorijo 
tudi redki oraženci, ki smo jih našli v te j nasutini . Značilno pa je 
zanjo še to, da je drobir že rahlo zlepljen. V prodni jami, ki se n a h a j a 
okrog 200 m jugovzhodno od p ravkar opisane pa je prod že veliko bolj 
droban in tudi veliko bolj sortiran. Ves ta prod prekr iva okrog 1 m 
debela plast r javo rdeče prepereline, ki nas v vsem močno spominja na 
preperelost moren t r e t j e poledenitve. Sledovi kemičnih procesov se ka-
žejo tudi tod v delni konglomeriranosti nasutine. Opaziti je mogoče 
podobno hitro menjavo spri jet ih in nespri jet ih plasti v spodnjih delih 
delih mlajšega zasipa in po široki ravnini na levi s trani Tržiške Bistrice. 
P rav po te j sprijetosti se nasut ina lepo loči od konglomerata v »-visoki 
terasi« in, kot smo že omenili, tudi od povsem sveže nasut ine četr te 
poledenitve. 
O pravilnosti naših pogledov smo se še bolj prepričali ob ogledo-
van ju še veliko bolj jasnih sledov, ki nam jih je zapustila zadnja , 
četr ta poledenitev. Za desno s t ran Save smo že rekli, da se je ledenik 
v Dobravi ob zadnji, četr t i poledenitvi samo naslonil na morene sta-
rejše, t re t je . Zato je bilo tu nasipanje le neznatno, z n j im je nasuta 
le dolinica takoj zahodno od Dobrave. Nekoliko več proda j e bilo 
tod prenešenega le po dolini Lipnice, vendar je tudi tu kasnejša erozija 
odnesla veliko gradiva ter je tako stik med morenami in ustrezno aku-
mulacijo močno deformiran in nejasen. 
Dosti boljši vpogled v ta stik smo dobili na levi strani Save. Tu 
se lepo pokaže, kako se širijo na zunanj i s trani čelne kotanje, ki jo 
omeju je jo morenski nasipi med Vrbo, Hrašami in vasjo Hlebce ter s 
presledkom spet šmidolske morene, obsežne prodne površine, ki j ih 
že Melik povezuje z nas ipanjem voda tekočih izpod ledenikov ter z nasi-
pan jem Save Dolinke, ki je udr la v te j dobi ob robu Bohinjskega lede-
nika proti vzhodu. Kasne je j e Ilešič uvrsti l vse te površine k II. terasi 
ter se, podobno kot kasne je Kušoer, veliko bolj previdno izrazil o genezi 
teh površin, s a j se je ob vsem močno naslonil na Ampferer jevo tezo, 
da bo gledati v teh akumulaci jskih površinah najviš jo ravnino »mla j -
šega zasipa« (34; 26; 30). 
Za obravnavo tega vprašan ja so še posebno ugodne razmere v ob-
močju šmidolskih moren. Smidolski nasipi namreč skoraj neopazno pre-
idejo v močno proti vzhodu nagnjeno akumulaci jsko ravnino II. terase. 
Ta naklon II. terase je vse prevelik, da bi bilo mogoče gledati v n j e j 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
46 Milan Sifrer 
ostanek nekdan je prostrane ravnine, ki bi se širila prvotno še napre j 
proti severu in severozahodu. S takim tolmačenjem bi težko razložili 
tudi počasen prehod med morenami in teraso. Razen površinskih oblik, 
ki izkazujejo genetsko zvezo med morenami in prodno nasutino, nas 
je prepričala o tem tudi sestava proda v terasi. Najbol jš i vpogled 
v njeno gradivo smo dobili ob sami Zgoši južno od Bratranice. Tu se 
pokaže v dnu profila slabo sort iran prod z veliko količino peščenega 
gradiva in oraženci. Nad n j im sledi že omenjena morena t r e t j e pole-
denitve z velikimi balvani in šele nad n j o leži pov rhn ja plast proda 
četrte poledenitve, ki sestavlja površje II. terase. Ta prod je nekoliko 
drobnejši kot tisti pod moreno. Se vedno je razmeroma slabo sortiran 
in tudi v n j e m je veliko peščenega gradiva. Z genetskega vidika je 
pomembno tudi, da smo našli v tem gradivu n e k a j lepo oraženih skal. 
Tako v še čez 15 m visokih golicah nismo našli proda, ki bi ga mogli 
pripisati interglacialnemu nas ipanju . Povrhn je plasti in morena pod 
nj imi so imenitno razkri te tudi ob Zgoši severno od Bratranice in južno 
od glavne gorenjske ceste. Tudi tu je prod slabo sortiran, sestavl jajo 
ga zelo različno debeli kameninski kosi s peskom in celo s še f inejš im 
gradivom. Ker pa je golica bliže morenskim nasipom, smo našli vmes 
tudi še neka tere skora j povsem nepoškodovane oražence. Povsem po-
dobno nasutino nam razkr ivata tudi prodni jami na obeh s t raneh Zgoše, 
takoj nad glavno gorenjsko cesto ;v večji na levi s trani Zgoše je prod 
še sedaj lepo razkri t ; man j šo zahodno od te pa so že zasuli. Vsa ta 
opazovanja so nas torej še bol j prepričala, da je prod v II. terasi 
zahodno od šmidolskih moren tesno povezan s procesi, ki so spremljal i 
zas ta jan je bohinjskega ledenika na morenah zadnje poledenitvene faze 
pri Smidolu. 
Podobno zvezo med morenami in nas ipanjem izkazujejo tudi golice 
v II. terasi severozahodno od hraških moren. Tod sicer moren zadnj ih 
dveh poledenitev še niso podrobneje ločili, vendar, ka r je poglavitno, 
smo tudi tod ugotavljal i tesno zvezo med ledeniki in nasipanjem. Ze 
na začetku moramo podčrtati, da je tod II. terasa zelo zapletene sestave 
in da je mogoče ugotavljat i na n j e j cel sistem rahl ih zastojev in 
ustreznih nas ipanj ter sledečih umikov ledenika. Splošen naklon II. te-
rase proti jugovzhodu po t r j u j e Melikovo domnevo, da je pri n jenem 
oblikovanju in nas ipanju sodelovala Sava Dolinka in vode, ki so 
tekle ob robu ledenika (34). Pr i podrobnem ogledovanju površja terase 
pa smo postali pozorni tudi na tr i dokaj izrazite ježe (2—3 m), ki 
po teka jo vzporedno z glavno ježo II. terase. Za to ježo je že Melik 
postavil domnevo, da pomeni mejo med nekdanj im ledenikom in nasu-
tino, ki so jo nasule vode izpod ledenika. Postali smo pozorni tudi 
na akumulaci jo Save Dolinke, ki bi našla ob t ak ra tnem robu bohinj -
skega ledenika pot proti vzhodu. V morfološkem pogledu je prišla 
ta ježa do vel jave šele ob prvem krepkem umiku bohinjskega lede-
nika (34). S podobnimi zastoji in umiki bohinjskega ledenika tolmačimo 
tudi že omenjene tri ježe na površju II. terase. Do tega zakl jučka nas 
je pr ipel jala predvsem ugotovitev, da potekajo te ježe vzporedno z 
46 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 47 
glavno in pa, kar je za naše tolmačenje še posebno pomembno, da so 
akumulaci jske površine nagnjena s tran od jež proti severovzhodu. To 
pomeni, da je prišlo ob vsakokratnem zastoju bohinjskega ledenika tudi 
do prav izdatnega nasipanja . Našo predstavo, da gre pr i teh ježah 
zares za nekdanjo mejo med ledenikom in nasutino izpred njega, je še 
podkrepila ugotovitev, da se javl ja v ježah poleg proda dosledno tudi 
morena in da pride v obliki manjš ih morenskih hrb tov tudi na površje. 
Bolj sklenjeno so se ohranili ti nasipi tudi v t reh ali štirih večjih 
morenah med vasjo Hlebce in Studenčice. Sem smo uvrščali prvotno 
tudi v smeri moren razpotegnjeno vzpetino s koto 533 m, kasneje pa 
so nam obsežne golice na n jenem vzhodnem koncu pokazale, da jo 
sestavlja v glavem le delno konglomerirani p r j d , ki je v vsem podoben 
nasutini t r e t j e poledenitvene faze in da morena to gradivo samo pre-
kriva. Videti je, da je prišlo do odlaganja proda v enem od velikih 
rovov pod ledenikom in da ga je morena kasneje, ko se je led nad 
n j im stalil, samo prekri la. 
Za naša premotr ivanja je poglavitno, da je mogoče v vsem ob-
močju II. terase konstat irat i tesen stik med morenami in nasipanjem. 
V številnih 1—2 m globokih jarkih, ki so skopani tod, smo mogli ta 
zapažanja še poglobiti, obenem pa smo dobili tudi zelo dober vpogled 
v sestavo proda. Tudi tod je prod, podobno kot v terasi na zunanj i 
s trani šmidolskih moren, zelo slabo sortiran in zelo pestre granulacijske 
sestave; med debelimi prodniki je tudi veliko drobnejšega gradiva in 
celo peska ter še drobnejših drobcev. Opravka imamo torej s povsem 
istim gradivom, kot smo ga videli tudi drugje v II. terasi ter smo zanj 
že rekli, da je tipičen za fluvioglacialno nasutino. 
Na genetsko zvezo proda s poledenitvijo pa so nas opozorila še 
nekatera druga dejstva, ki so bila doslej povsem neopažena. Vpra-
šanja namreč, zakaj izstopajo v fluvioglacialni nasutini temnosivi in 
svetlejši apniški prodniki tako kontrastno, dolgo časa nismo znali posre-
čeno raztolmačiti. Stvari so se začele jasniti šele ob ugotovitvi, da so 
vsi ti kontrast i pri morenskem gradivu še močnejši. S tem je bilo jasno 
nakazano, kam moramo usmerit i naš pogled. Preučevanja so pokazala, 
da povzroča te razlike različna obdelava enega oziroma drugega gra-
diva. Pr i š tudi ju morenskih skal se je pokazalo, da izstopajo na tem-
nejših apnencih, k j e r so te razlike še na jbol j vidne, v svetlejšem 
barvanem odtenku le raze, ki so dale ledeniškim skalam tako značilno 
ime oraženci. Druge površine, ki niso oražene, pa so povsem podobno 
sveže barve, kot jo ima kamnina sama. Bistveno drugačno sliko pa 
nam kažejo fluvialno pret ransport i rani prodniki iste petrografske in 
barvne sestave. Ti kamninski kosi so obtolčeni in odrgnjeni po vsej 
površini, čeprav seveda na jmočneje na na jbo l j izpostavljenih površinah. 
P rav zaradi tako splošne obtolčenosti se svetlejša prevleka, ki se 
ome ju j e pri moreni le na raze, razpotegne tu preko širših površin, 
k a r vse močno zmanjšu je ba rvno kontrastnost gradiva. Zato je površina 
f luvialno pret ransport i ranega proda na splošno nekoliko svetlejše barve 
kot je barva matične kamenine. Prav zaradi tega barvni kontrasti 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
48 Milan Sifrer 
med različno močno sivo obarvanimi apnenci v te j nasut ini niso tako 
močni. 
In kakšno mesto zavzema v tem pogledu fluvioglacialni prod? 
Raziskave so pokazale, da pomeni to gradivo tudi v tem pogledu nek 
prehod; razvijalo se je namreč v dveh medijih, n a j p r e j v ledu, nato 
pa v normalno tekoči vodi. Med kamninskimi kosi, ka ter ih površine 
so že močno obtolčene, zasledimo pri fluvioglacialni nasutini zelo 
pogosto tudi drobir, pri ka terem so obtolčeni samo na jbo l j izpostavljeni 
robovi in vogali, vmes pa so tudi skale, ki v tem pogledu še niso 
doživele večjih sprememb. P rav zaradi tega so barvni kontrast i v te j 
nasutini večji. P r av ta prehodni značaj obdelanosti fluvioglacialnega 
proda je še podkrepil že večkrat podčrtano predstavo o stiku med 
poledenitvijo in nas ipanjem proda v drugi terasi. 
Tehtno podkrepitev naših rezultatov smo dobili tudi z m e r j e n j e m 
zaobljenosti različnega proda v območju Blejsko-radovlj iške kotline 
in navzdol ob Savi. Za m e r j e n j e smo jemali prod iz »mlajšega zasipa«, 
nadal je iz deltastih plasti velikega jezera, ki je nastalo ob umiku 
bohinjskega ledenika, kot tudi iz današn je s truge Save. 
Za m e r j e n j e smo uporabili metodo, ki jo je za geomorfologijo 
uporabno izdelal Cailleux (13), pozneje pa so jo izpopolnili še Tricart 
(46), Poser-Hovermann (46) ter Richter (52). 
2 r 
Po te j metodi se izmeri indeks zaobljenosti t j . ——. 1000 za sto 
i~d 
zaobljenih skal. Pr i tem pomeni L največjo dolžino prodnika ali lede-
niške skale, mali r pa na jman j š i rad i j zaobljenosti v ravnini največjega 
prereza. Za ravnino največjega prereza se š teje tista, v kater i se n a j -
večja podolžna os pravokotno seka z na jdal j šo prečno osjo. 
Vrednosti, ki jih pri tem dobimo, so med 1 in 1000. Cim bolj je 
skala zaobljena, tem bolj se pribl ižuje indeksu zaobljenosti 1000, med-
tem ko se z manjšo zaobljenostjo prodnika ali morenskega drobir ja 
približuje 1. Sto izmerjenih prodnikov z indeksom med 1 in 1000 razde-
limo zaradi lažje pr imer jave na skupine 1—50, 51—100, 101—-150 itd. 
Te skupine nanesemo na absciso, število prodnikov, ki pr idejo v tako 
skupino pa na ordinato in s tem dobimo diagram zaobljenosti mer j e -
nega gradiva (glej priloženi diagram zaobljenosti različnega akumula-
cijskega gradiva med str. 160—161). 
Zaobljenost povrhnj ih plasti fluvioglacialnega proda smo merili 
v neposredni bližini šmidolskih morenskih nasipov v prodni jami ob 
glavni gorenjski cesti (A), nato na levi s trani Zgoše južno od Ledevnice 
(B), ob Savi navzdol pa nato šele v II. terasi vzhodno od Brezi j (C) 
ter v ustrezni terasi vzhodno od Ljubnega (D). Zaobljenost istodobnega 
proda smo meril i tudi na desni s trani Tržiške Bistrice severno od 
Kovorja (E). Za m e r j e n j e starejšega, delno konglomeriranega proda 
v mla j šem zasipu pa smo jemali vzorce iz nasutine, ki se naha j a ob 
Zgoši pod talno moreno t r e t j e poledenitve (F), nato iz prodne jame 
v brez janskem klancu (G.), ob Tržiški Bistrici pa iz obsežne golice pod 
48 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 49 
Podtaborom (H), ter iz prodne jame zahodno od Naklega (I) in pr i 
Polici (J), k j e r je vršil analize zaobljenosti proda že Rajko Pavlovec (44). 
Diagrami povsem svežega, kot tudi že delno zlepljenega proda, ki 
smo jih pri tem dobili, so močno podobni. Pr i vseh pride na jveč prod-
nikov v stolpce med 51 in 250, torej v drugega, t ret jega, četr tega in 
petega. V posameznih pr imerih za jemajo ti t r i je stolpci 60—87 % vseh 
prodnikov; pri Šmidolu 7 5 % (A), na levi s trani Zgoše južno od Le-
devnice 60 % (B), vzhodno od Brezij 8 4 % (C), vzhodno od Ljubnega 
84 % (D), ob desni s trani Tržiške Bistrice, severno od Kovor ja 87 % (E), 
ob Zgoši pod talno moreno 87 % (F), v brezjanskem klancu 84 % (G), 
pod Podtaborom 86 % (H), zahodno od Naklega 8 1 % (I), pri Polici 
83 % (J). 
Podobnost med diagrami se ne kaže samo v grobem, ampak tudi 
v drobnem. V vseh analiziranih primerih se javl ja višek na četr tem 
mestu (151—200). 
Za pr imerjavo je morda prav, da opozorimo, da kaže povsem 
isto zaobljenost tudi fluvioglacialna nasut ina v dolini Kamniške Bi-
strice (63) ter na Not ran jskem Snežniku (61). Popolnoma enako sliko 
kažejo tudi diagrami fluvioglacialnega proda v Harzu, s kater imi sta 
Poser in Hovermann opozorila na značilno zaobljenost fluvioglacial-
nega proda (46). Tudi v teh pr imerih pride na jveč proda v štiri stolpce 
med 51 in 250 z značilnim viškom v četr tem stolpcu (151—200). 
Veliko bolj kot p ravkar opisani prod v »mlajšem zasipu« pa so 
zaobljene deltaste plasti, s kater imi se je zasulo veliko jezero, ki je 
nastalo za morenskimi nasipi predzadnje, t r e t j e poledenitve (starejši 
wiirm ali mlajš i riss). Za mer i tve smo izbrali prod v golicah ob poti prot i 
Savi pod Bregom (A), v prodni jami v Krav j i dolini pod Lescami (B), 
pod naseljem Na pečeh (C) in pri nasel ju Mužje (D). V vseh pr imer ih 
pr ide največ proda v stolpce med 101—300, torej v tret jega, četrtega, 
petega in šestega, z viškom v peti skupini in ne kot pr i fluvioglacial-
nem produ v četrt i skupini. V posameznih pr imerih za jemajo ti š t i r je 
stolpci 69—77% vseh prodnikov; v klancu pod Bregom 7 2 % , v Krav j i 
dolini pod Lescami 69 % , pod zaselkom Na pečeh 72 % , v klancu proti 
Savi pod zaselkom Mužje pa celo 77 %. Veliko močnejšo zaobljenost 
tega proda nam dobro karakter iz i ra še ugotovitev, da pride v šesti, 
sedmi, osmi in deveti stolpec ter v stolpce s še večjo zaobljenostjo pri 
tem produ kar 32—37 % vseh prodnikov, pri fluvioglacialnem produ pa 
le 4—19%. Tem splošnim potezam odgovarja tudi diagram, za katerega 
smo jemali prod iz golice v klancu nad vasjo Mužje. Razlikuje se ta 
diagram le v tem, da je višek na četr tem in ne na petem mestu. To 
posebnost tolmačimo z dejstvom, da smo jemali prod v tem pr imeru 
iz bližine s rednje morene in da smo pri tem zajeli na jbrže tudi del 
fluvioglacialnega proda. 
Pr i kl imatski interpretaci j i diagramov je zelo ins t rukt ivna še pr i -
mer j ava zaobljenosti analizirane nasut ine z zaobljenostjo recentnega 
proda Save. Tudi pri recentnem produ pr ide podobno kot pri delta-
stih plasteh na jveč proda v stolpce med 101—300 s precej izrazitim 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
50 Milan Sifrer 
viškom v peti skupini (201—251). Ti š t i r je stolpci za jemajo v posamez-
nih pr imerih 72—78% vseh prodnikov: v meandru jugovzhodno od 
Radovljice (kota 403 m) 7 2 % (A), pri jezernici pod Lescami 7 4 % (B), 
pod Bregom celo 78 % (C), pri Podnar tu pa 7 4 % (D). Tako se torej 
tudi po tem diagrami recentnega proda docela u j ema jo z zaobljenostjo 
proda iz deltastih plasti. Morda smemo na osnovi tega sklepati, da se 
je nekdan je jezero zahodno od Radovljice zasipalo v neki topli dobi, 
ko so se ledeniki umaknil i po dolinah daleč navzgor. S tem pa smo 
tudi s te s trani dokazali, da je prod v mlajšem zasipu dejansko rezultat 
povsem svojskih klimatskih razmer, ki so vladale pri nas v ledenih 
dobah. 
Na osnovi vseh teh ugotovitev smo si ustvarili nov pogled na 
genezo velikanske čelne kotanje, ki je nastala za nasipi t r e t j e polede-
nitve. Ugotovitev, da je prod pod talno moreno in pa tudi v terasah 
pred samimi nasipi t r e t j e poledenitve fluvioglacialnega porekla, nam 
je potrdila, da moramo teorijo o eksarat ivnem izvoru kotanje , ki jo je 
postavil Kuščer (30), opustiti. Nasipanje se je vršilo istočasno, ko je 
nasta ja la čelna kotanja . Rekli smo že, da je spremljalo vsak zastoj 
ledenika tudi prav izdatno nasipanje . To smo ugotavljali pri preuče-
vanju zveze med morenami in nas ipanjem ob t re t j i in četr t i poledenitvi. 
Do istih zaključkov smo prišli tudi pri š tudiju stadialnih zastojev, 
do kater ih je prišlo ob splošnem umikan ju ledenikov z nasipov na j -
večjega obsega četrte poledenitve, o kater ih pa bo več govora na dru-
gem mestu. 
Iz ugotovitve, da je spremljalo vsako zaus tavl janje ledenika tudi 
prav izdatno nasipanje, jasno sledi, da se je moral ledenik pri vsakem 
ponovnem porastu povzpeti na višjo prodno ravnino, ki jo je ob pred-
hodnem nas ipanju odložil pred svojim čelom. Posledica tega je bila, da 
se naha ja čelo ledenika na čedalje debelejši prodni plasti in da je 
obstajala za n j im čedalje globlja kotanja . 
To to lmačenje je videti še posebno vabljivo, saj opušča staro tezo 
o siloviti erozijski moči ledenika, do katere smo imeli že od vsega za-
četka veliko pomislekov. Predvsem si na osnovi skromne erozijske 
moči bohinjskega ledenika v Bohinju (38) in navzdol v Soteski (60), 
nismo znali posrečeno razložiti nas tanka 70 m globoke čelne kotanje ob 
koncu ledenika, k je r je bila debelina ledu že sorazmerno majhna . Ne-
hote pa se nam ob tolikšnem upoštevanju erozije odnosno eksaracije 
postavlja tudi vprašanje, k j e je ves ta prod, ki ga je izpodrinil ledenik? 
Tudi če bi sestavljal ledeniške nasipe na obodu čelne ko tan je samo ta 
prod, bi bile morene še vedno veliko p rema jhne za ogromno količino 
proda, ki bi ga moral ledenik odstranit i pri izdelavi tako obsežne ko-
tanje . Ta pomislek smo še podkrepili z ugotovitvijo, da gradivo v mo-
renah nikakor ni tako močno zaobljeno, kakor bi si človek ob površ-
nem pogledu predstavljal . Res je, da smo tudi mi našli v n j ih veliko 
lepo zaobljenih skal, za katere skora j ni dvoma, da so tipični prodniki, 
ki j ih je kasneje ledenik samo nekoliko preoblikoval, vendar pri tem 
50 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 51 
ne smemo prezreti dejstva, da je vmes še veliko več drobir ja z man j šo 
zaobljenostjo, kakršna je tipična za ledeniške skale. 
O tem so nas še bolj prepričale meri tve zaobljenosti morenskega 
gradiva iz t re t je poledenitve med Dobravo in nasel jem Na hr ibu (A) 
ter na Ledevnici (B). Pokazale so, da pride v vseh primerih na jveč 
prodnikov v drugi stolpec (51—100), sekundarni višek pa je celo v 
prvem stolpcu (0—50). Diagrama tega ledeniškega gradiva se docela 
u j ema ta z zaobljenostjo drobi r ja četrte poledenitve v vasi Hlebce (C), 
kot tudi v Obli gorici (D). Povsem isto zaobljenost kažejo tudi morene v 
dolini Kamniške Bistrice (63), kot tudi ledeniški drobir pod Not ran j -
skim Snežnikom na Gomancah (E) ter tudi v Harzu (46). 
Iz vsega tega vidimo, da morene t re t je poledenitve po zaobljenosti 
svojega drobir ja ne kažejo nekih posebnosti. To nam je bilo teh tno 
opozorilo, da v teh morenah ne prevladuje tako močno izpodrinjeni 
prod, kot se je to domnevalo doslej (30). Obenem nas je vse to še pod-
krepilo v že izrečeni misli, da velikanske kotanje , ki se je razvila za 
čelnimi nasipi t re t je poledenitve ne bo mogoče tolmačiti toliko z eksa-
racijo, kot s povsem svojskimi akumulaci jskimi procesi, ki so sprem-
ljali zas ta jan je in počasno napredovanje bohinjskega ledenika v Blej-
sko-radovljiški kotlini. 
S temi novimi tolmačenji geneze čelne kotanje se u j e m a j o tudi 
ugotovitve, da je najglobl ja kotanja učinek prav t r e t j e poledenitve, 
ki ji pr ip isujemo največji , že rahlo zlepljeni del »mlajšega zasipa«, 
medtem ko ob četrt i poledenitvi, ki je pustila le okrog 6—10 m debele 
plasti proda, ni prišlo do nas tanka večje čelne kotanje. Takra t je prišlo 
do odložitve debelejših plasti proda le na levi s trani Save, k je r so pri 
nas ipanju sodelovale tudi Sava Dolinka in vode z močnega hidrograf-
skega območja pri Vintgar ju , ki so s prodom tod celo prekrile nasut ino 
in delno tudi morene t r e t j e poledenitve. Zaradi tako plitve kotanje so 
vode sproti zasule globeli, ki so ostale ledenikom umikajočim se z mo-
ren četrte poledenitve in zato tukaj , kar ugotavl ja že Melik (34), ni 
prišlo do večjih in t ra jne j š ih ojezeritev. 
Izredno močno nas ipanje je spremljalo zadnj i dve poledenitvi tudi 
v dolini Tržiške Bistrice. Tudi t uka j je bilo nas ipanje v obdobju pred-
zadnje, t r e t j e poledenitve daleč najmočnejše. To delno zlepljeno gra-
divo sestavlja vse široke površine II. terase n a levi strani Tržiške Bi-
strice, na desni pa ga prekr iva le okrog 6—8 m debela plast povsem 
svežega proda, ki se je nasul v obdobju zadnje, če t r te poledenitve. Ta 
mlajš i prod prekr iva tudi skromne ostanke terase navzgor po dolini 
Tržiške Bistrice, k j e r je bilo starejše akumulaci jsko gradivo v vmesnem 
obdobju erozije zaradi ozke doline na jmočnejše erodirano. V tem ob-
dobju je bilo odstranjenega na jbrže tudi veliko ledeniškega gradiva, 
podobno kot opazujemo to po zadnji eroziji, ki je odnesla celo obilne 
sledove četrte poledenitve. P rav zaradi tega je bilo ugotav l jan je ne-
posrednih stikov med morenami zadnj ih dveh poledenitev in ustreznim 
nasipanjem zelo otežkočeno. Ostali pa so k l jub temu številni drugi 
sledovi, ki so nas prepričali, da je ta zveza povsem nesporna. 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
52 Milan Sifrer 
Rekli smo že, da je fluvioglacialni prod, ki ustreza t re t j i (diagrami: 
H, I, J) in četr t i poledenitvi (diagram: E), povsem podobno zaobljen 
kot savski prod. Opazili smo tudi, da je tako starejši kot mlajš i prod 
navzgor ob Bistrici proti Kovorju čedalje m a n j sort iran in da se med 
debelejše prodnike vpleta čedalje več sipkega peščenega in k ra jevno 
celo ilovnatega gradiva. To gradivo nas močno spominja na fluviogla-
cialni prod v neposredni bližini moren v Blejsko-radovljiški kotlini. To 
po t r ju je jo tudi na jdbe številnih oražencev, posebno v delno zlepljenem 
produ nad Kovorjem. Na prve take oražence smo naleteli v svežih 
golicah pri podvozu nad Loko (glej si. 18). Zaradi kra tkega t ranspor ta 
drobir ja so ohran jene tu lepše raze le še na zatišnih delih preobliko-
vanih prodnikov. P r av tako nasutino, vendar še veliko m a n j sortirano 
in z večjo pr imesjo sipkega gradiva, smo našli tudi v golicah nad novim 
tržiškim kopališčem. Tu mislimo predvsem na golice ob glavnem pod-
vozu, kot tudi ob ja rku ob stari cesti proti Bistrici. Podoben delno zlep-
l jen prod z oraženci nam razkriva tudi golica pri koti 515 m ob poti, 
ki povezuje Tržič z Loko. Sam značaj tega gradiva nam daje slutiti, 
da je moral biti ledenik v dobi tega nas ipanja prav blizu. Pojavila se 
je celo misel, da je to nas ipanje povezano z moreno zahodno od Bi-
strice. Na osnovi že navedenih razlogov smo kasneje pripisali te j moreni 
večjo starost, vendar puščamo problem k l jub temu še odprt za novejša 
preučevanja. 
SI. 18. Golice pri cestnem, podvozu nad Loko pri Tržiču razkrivajo več metrov 
debel sloj zelo slabo sortiranega proda Tržiške Bistrice. V njem smo našli 
tudi nekaj lepih oražencev 
52 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 53 
SI. 19. Golica ob novi cesti pod Ljubeljem. Značilno slabo zaobljeno morensko 
gradivo v enem od nasipov pri Plazu v Podljubelju 
V produ četr te poledenitve smo našli prve lepe oražene skale šele 
v obsežni golici nad K r a m a r j e m , torej že v sami dolini, ki pel je iz 
Tržiča proti Ljubel ju . Golice so nastale pri g radn j i nove ceste. Pr i n j i -
hovem ogledu smo postali posebno pozorni na zelo številne in obsežne, 
tudi po več metrov debele apniške bloke in na neka tere že kar lepo 
zaobljene in oražene skale, ki nesporno dokazujejo svoje glacialno po-
reklo. Čeprav se vpletajo med to gradivo tudi plasti proda, ki je že 
znatno sortiran, nam ti debeli bloki in lepo oražene skale ne dovol juje jo 
tolmačenja, da bi bilo gradivo prenešeno od daleč. Nasipi tega n a j -
večjega s tan ja ledenika ob zadnji poledenitvi se sicer niso ohranili, 
vendar nas to v tako ozki dolini ne preseneča, saj se je tu nas ipanje 
nadal jevalo na jb rž še v dobo prvih umikov ledenika. Vse to je p rav 
gotovo močno deformiralo ledeniške odkladnine, veliko sledov pa je v 
te j tesni dolini uničila tudi kasnejša erozija. 
Na večje množine morenskega gradiva zadenemo nato šele nad 
zaselkom Deševno, k j e r ga ugotavlja tudi že Melik (35). Takoj nad 
Dobrinom smo lahko rekonstruiral i nekako pet močno deformiranih 
nasipov, ki se navezujejo navzdol po dolini na slabo ohran jene ostanke 
II. terase. Med vasmi Deševno in Plazom v Podl jubel ju (Sv. Ana) smo 
zabeležili nekako osem slabo izoblikovanih, vendar prav velikanskih 
nasipov, z obilico balvanov in razmeroma m a j h n o množino ledeniške 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
54 Milan Sifrer 
kaše (glej si. 19). Na najmogočnejšem nasipu te skupine stoji osrednji 
del nasel ja Plaz v Podl jubel ju . Z morfogenetskega vidika vzbuja po-
sebno pozornost naslednj i nasip navzgor po dolini, ki loči glavno dolino 
izpod Ljubel ja od doline Pod Košuto in ima smer severozahod — 
jugovzhod. Ze po sami legi in usmerjenost i lahko sklepamo, da pred-
stavlja ta nasip osrednjo moreno med ledom, ki je dotekal izpod Lju-
belja in tistim, ki je pr iha ja l iz doline Pod Košuto. O tem nas je še 
bolj prepričalo dejstvo, da se razdeli ta morena na svojem jugovzhod-
nem koncu na dva kraka ; prvi zavije proti vzhodu, drugi pa na zahod. 
Vse kaže, da je nastajala ta s rednja morena tik ob čelu obeh ledenikov. 
Da smo s temi zapažanji na pravi poti, je pokazala tudi sestava gra-
diva. V kraku, ki zavije proti vzhodu in ga je odlagal ledenik izpod 
Košute, je gradivo skora j izključno iz svetlosivih, skoraj belih apnen-
cev in deloma dolomitov z ma jhno množino kaše. V drugem kraku, ki 
tvori čelno moreno ledenika izpod Ljubel ja , je poleg svetlosivih tudi 
zelo veliko temnosivih in skora j črnih apnencev z obilico kašnatega 
r javega in rdečkastega drobir ja , ki je v znatni meri rezultat razpadanja 
neapniških kamenin, močno zastopanih v dolini tik pod Ljubel jem. 
Led pa je dotekal proti Plazu tudi po Tominčevem grabnu. Za-
pustil je dva man j ša morenska nasipa, ki se naha ja ta ob prehodu To-
minčevega grabna v glavno dolino. 
Navzgor po dolini proti Ljubel ju nismo našli pravih morenskih 
nasipov, vendar nas gradivo, ki so ga razkrili na številnih k ra j ih pri 
SI. 20. V eni od golic, ki so jih skopali pri gradnji nove ceste čez Ljubelj, 
se je izpod recentnega grušča (1) pokazala tudi prava morena (2) z obilico 
morenske kaše in tudi debelejšim drobirjem 
54 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 55 
SI. 21. Tako velikih balvanov je na moreni okrog naselja Plaz v Podljubelju 
še več 
gradnj i nove ceste zaradi svoje podobnosti z morenami pri Plazu pre-
pričuje, da bo gledati v n j em pravo moreno (glej si. 20). Tudi to gra-
divo sestavl jajo poleg drobnega peščenega in ilovnatega gradiva skale 
vseh dimenzij, med kater imi tudi po več metrov debeli skalni bloki 
niso redki. Vmes sicer nismo našli lepih oražencev, vendar nas to ne 
preseneča, saj so tudi v nasipih pr i Sv. Ani p rav redki. 
V zvezi z morenami med Dobrinom in Plazom v Podl jubel ju n a j 
še pripomnimo, da je n j ih geneza v drobnem še vedno zelo nejasna, 
to zaradi zelo slabe izoblikovanosti nasipov, velikanske množine dro-
bir ja , obilice velikanskih blokov, ki so tudi čez 10 m dolgi in pa v 
splošnem zelo slabe obrušenosti kameninskih kosov (glej si. 21). Vpra-
šanje še poglobe razmere v dolini Pod Košuto, ki je dobesedno zasuta 
s pogosto še povsem neporaščenim skalovjem, tako npr. pod Blejcem 
v višini okrog 700—780 m. Videti je, da so tu med velikimi skalnimi 
bloki tako obsežni nezapolnjeni prostori, da lahko voda skoz n j e od-
s t r a n j u j e vse preperelo gradivo. Taka s t ruk tu ra gradiva pa veliko bol j 
spominja na ablacijske morene, kot pa na pravo čelno moreno. Ob 
vsem tem se vsi l juje misel, da je bil ledenik nad Dobrinom pri umiku 
iz največjega obsega četr te poledenitve že tako prepojen z drobir jem 
in ablacijsko moreno, da se je le počasi umikal. Ver je tno je celo, da 
je prav to povzročilo zastoj, ki nam ga izpričujejo slabo razviti m o -
renski nasipi in komaj k a j obrušeno gradivo z velikimi skalnimi bloki. 
Možno je tudi, da se je ledenik iz zgornjega dela doline proti L jube l ju 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
56 Milan Sifrer 
že umaknil , medtem ko je led v dolini Pod Košuto prav zaradi velikih 
količin drobi r ja še ves čas vztrajal . Zastoj ledenika nad Dobrinom 
proti Plazu v Podl jubel ju bi bil po tem tolmačenju v znatni meri 
orografsko pogojen. Povzročile n a j bi ga velikanske množine drobir ja , 
ki so se prožile v obliki plazov in podorov izpod Košute in prepreče-
vale t a l j en je ledu. Podrobnosti o vsem tem moramo prepust i t i seveda 
bodočim podrobnejšim raziskavam, ki bodo še na tančneje osvetlile raz-
m e r j e med kl imatskimi in orografskimi f ak to r j i pri razvoju velikega 
zastoja ledenika nad Dobrinom in v dolini Pod Košuto. 
Obsežne ledeniške sledove smo ugotovili tudi vzhodno odtod v še 
preostalem hrb tu Košute, k j e r je računal z znatnejšo poledenitvijo že 
Melik (35). Pr i tem smo našli posebno razločne sledove nekako t reh 
ledenikov, ki so se razvili v prostornih, rahlo izraženih krnicah pod 
osrednjim, okrog 2000 m visokim grebenom in se spuščali odtod proti 
Bistrici nad Tržičem. 
V taki, rahlo zasnovani, vendar zelo prostorni krnici vzhodno od 
Kofc se je nabralo toliko ledu, da je segal ledenik še čez planino Dol-
žanko in se zaključil nekako v višini okrog 1100 m. V te j višini smo 
namreč našli tipično, moreni podobno gradivo, ki ga sestavl ja jo po-
nekod že kar dobro zaobljenje apniške in dolomitne skale z obilico kaše. 
Možno je, da je segal ledenik tod obdobno še nekoliko niže, vendar 
se sledovi zaradi znatne erozije, ki je tudi t uka j sledila poledenitvi, 
niso ohranili. 
SI. 22. Značilen morenski drobir v golici ob novi gozdni cesti nad planino 
Zali potok pod Košuto 
56 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 57 
SI. 23. S tako debelo nasutino je bila v zadnjih dveh poledenitvenih obdobjih 
zasuta dolina pod planino Dolžanko 
Več ledeniškega gradiva se je ohranilo više po pobočjih. Do posebno 
t ra jnega zastoja ledenika je prišlo v višini okrog 1200 m, k je r smo 
ugotovili nekako tri izrazite morenske nasipe, od kater ih je posebno 
not ran j i izredno širokopotezen in še čez 15 m visok. Važno je, da je pr i 
njegovem gradivu opaziti lokalno že znake rahle zlepljenosti, ka r nas 
je navedlo na misel, da utegne pripadati predzadnj i poledenitvi. Od 
te morene navzgor po pobočjih smo opazovali le še svež in povsem 
nezlepljen drobir, ki izvira v pretežni meri na jb rže iz dobe zadnje, 
če t r te poledenitve. Videti je, da se tu takra t ni razvil večji ledenik. 
Obsežnejše zaledenele površine so bile v tem obdobju nad planino 
Zali potok. Neposredno nad globoko zarezano dolino smo našli v višini 
1220—1250 m dva dolga in mogočna, še čez 10 m visoka nasipa, v ka-
ter ih je gradivo po površini lokalno že rahlo zlepljeno. Nad temi nasipi 
so v višini okrog 1300 m tudi sveže morene, ki pr ipadajo po vsej ver -
jetnosti zadnji poledenitvi. Tudi t u k a j se je torej pokazalo, da je bila 
p redzadnja poledenitev obsežnejša. Ogled nasipine so nam omogočile 
obsežne, sveže golice ob novi gozdni poti, ki vodi preko planine Dol-
žanke proti severovzhodu v smeri začetne posta je žičnice nad planino 
Zali potok. Povsod se v golicah pokaže obilica apniškega in dolomiti-
ziranega drobi r ja ter skalnih blokov in tudi sipke ledeniške kaše (glej 
si. 22). Opazili smo tudi neka j lepih oražencev. Mlajša morena pa je 
imenitno razkri ta ob novi cesti, ki se nekako pri koti 1331 m odcepi 
od p ravkar opisane in zavi je navzgor v breg proti planini Pungra t . 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
58 Milan Sifrer 
Blizu kote 1422 m se pod svežo moreno pojavi tudi starejši nasip v 
višini okrog 1500 m, ki obdaja krnico s planino Pungra t . Videti je, da 
je lezel ledenik ob zadnji poledenitvi še čez to staro moreno in odložil 
niže spodaj že opisane nasipe. 
Daljši ledenik se je zadrževal na jbrže tudi v dolini Košutnika, kot 
kaže moreni podobno gradivo v višini okrog 1000 m. V nasprot ju z 
drugimi, doslej opisanimi nasipi, ki jih sestavljata pretežno apnenec 
in dolomit, je v te j nasutini zelo veliko tudi drugih nekarbonatnih 
kamenin. Gradivo je odloženo nekako v dveh nasipih, ka r nam je bilo 
ob neizrazitih oražencih nov dokaz, da imamo vendarle opravka s 
pravo ledeniško odkladnino. Pozornost vzbuja jo v tej nasutini tudi 
zelo veliki skalni bloki. 
Ob opisu zaledenelosti grebena Košute ne sme ostati neomenjeno, 
da je spremljala vso to zaledenitev vel ikanska akumulaci ja . Čeprav so 
grape, v ka tere so segli ti ledeniki, zelo s t rme in tesne, nam lokalno 
ohranjeni prod prav dobro predstavi ogromni obseg nas ipanja v teh 
dolinah. Se posebej razločno se pokaže vse to ob Dolžanki, k j e r razkriva 
nova gozdna cesta še čez 15 m debele plasti zelo debelega in povečini 
prav slabo zaobljenega proda (glej si. 23). Videti je, da so se doline 
pod ledeniki k l jub izrednemu strmcu kratkomalo zasipale s slabo pre-
oblikovano nasutino. To silovito zasipanje grap, zelo debele skale in 
slaba sortiranost gradiva razločno dokazujejo, da je vzrok te j akumu-
laciji iskati v procesih v samem poledenelem visokogorskem svetu in 
SI. 24. Velikanski morenski nasip nad Lomom, ki ga je odložil ledenik izpod 
Storžiča v predzadnji ledeni dobi (tretja poledenitev — starejši voiirm ali 
mlajši riss) 
58 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 59 
SI. 25. V velikem morenskem nasipu nad vasjo Lom je morensko gradivo 
v povrhnji plasti že delno zlepljeno 
ne v kakršnem koli, morda celo epirogenetskem dogajanju v glavni 
dolini. 
Pr i našem premotr ivanju smo se zaustavljal i tudi ob morenah 
ledenika, ki je zbiral led izpod severne strani Storžiča in vsega grebena 
zahodno odtod ter segel še preko Loma v dolino Tržiške Bistrice, k j e r 
je opazoval ledeniške sledove že Melik (35). 
Izrazit morenski nasip, ki se naha ja na desni strani reke Bistrice 
med vasicama Cadovlje in Slap, razločno kaže, da je ledenik izpod 
Loma segel obdobno celo preko doline Tržiške Bistrice. Neznaten nasip 
na levi s trani te doline, južno od pravkar imenovanega, že v sami vasi 
Slap, pa nas opozarja, da se je ledenik ob svojem največjem obsegu 
potegnil še nekoliko navzdol po dolini Bistrice. Doslej so imeli razisko-
valci te nasipe kra tkomalo za wixrmske (37; 35). Pr i podrobnem ogledu 
imeni tne 3 m globoke in prav toliko široke golice v moreni na desni 
s t rani Bistrice, pa smo postali pozorni na delno zlepljenost gradiva. 
Spri jetost seže od površine navznoter in to v obliki klinov; na nekater ih 
k ra j i h tudi do dva met ra globoko. 
Globoko preperelost kažeta tudi dve bočni moreni istega ledenika 
južno od ceste, ki pel je iz doline Bistrice proti Spodnjemu Lomu. V 
široki golici ob te j cesti se pokaže, kako globoko so lokalno že zlep-
l jeni ti morenski nasipi. Posebno močno zlepljenost kažejo tisti deli 
morene, k je r je bolj malo drobnih peščenih ter ilovnatih delcev. Iz iste 
poledenitvene faze so nedvomno tudi nasipi med Spodnj im in Zgornjim 
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
60 Milan Sifrer 
Lomom, ki j ih opazujemo na obeh s traneh ceste te r imajo značilno 
smer vzhod — zahod. Površinsko zlepljenost opazujemo tudi pri veli-
kanskem nasipu na vzhodnem koncu Loma (kota 819 m, glej si. 24 in 
25), ki se nas lan ja na orografsko oviro in daje prav zaradi tega tako 
mogočen videz. Vpogled v sestavo te nasut ine so nam omogočile še 
čez 30 m visoke golice ob Lomščici. 
Šele od tod navzgor po dolini Lomščice zasledimo nasipe, ki jih 
moremo pripisati zadnji, četrti poledenitvi. Tak velik nasip se začenja 
zahodno od Slaparske vasi ter se spušča proti zaselku Hrib, k j e r se 
ob prehodu v čelno moreno razdeli nekako v dva kraka. S temi nasipi 
je na jbrže povezana tudi k ra j ša morena severozahodno od tod in veli-
kanski nasip na desni strani doline. P r a v v zadnjem je izkopana okrog 
50 m dolga in 15 m visoka golica, ki nam omogoča širok pogled v se-
stavo ledeniške nasut ine (glej si. 26). Sestavlja jo skoraj docela robat, 
svetlosiv, skora j bel apniški drobir z morensko kašo. Zaradi zares 
velikih dimenzij tega in ostalih nasipov, zaradi zelo slabe zaobljenosti 
d rob i r j a v morenah in razmeroma m a j h n e množine ledeniške kaše 
med n j imi domnevamo, da je bil tudi ta ledenik, kot oni pri Plazu 
močno prepojen z drobir jem. 
Obilo ledeniškega gradiva se j e ohranilo tudi po dolini Lomščice 
navzgor vse do s t rmih severnih pobočij Storžiča, k j e r se je ledenik 
še na jbo l j t r a jno zadrževal. Slabše pa so se ohranili t u k a j sami nasipi 
in jih zato tudi nismo nanašali na karto. 
SI. 26. V obsežni golici nasproti vasi Hrib nad Lomom je na široko razkrita 
morena zadnje, četrte poledenitve 
60 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvo.1 Dobrav na Gorenjskem 61 
V vsem visokogorskem svetu v porečju Tržiške Bistrice smo tore j 
ugotavljal i ledeniške sledove t r e t j e in četr te poledenitve ter ustreznega 
fluvioglacialnega nasipanja. Pokazalo se je tudi tu, da je bila pred-
zadnja akumulaci ja veliko obsežnejša od zadnje, ka r se dobro u j e m a 
z našimi ugotovitvami o večji obsežnosti p redzadnje poledenitve. Prod, 
ki so ga nanašale vode izpod ledenikov v zadnji ledeni dobi je v glav-
nem zapolnil le erozijska korita, ki so nastala med obema nas ipanjema 
in je samo lokalno prekr i l tudi akumulci jske površine predzadnjega 
nasipanja . S tem so se docela zabrisale višinske razlike med enim in 
drugim nasipanjem te r je nastala k l jub različno starim površinam 
morfološko v glavnem precej enotna ravnina, ki jo označujemo kot 
II. teraso. 
Na osnovi raziskav ob Tržiški Bistrici in Savi je videti, da je bil 
razvoj te starostno nehomogene ravnine zaključen ob višku zadnje 
poledenitve. Takoj ob prvih večjih umikih ledenikov z moren zadnje 
poledenitve pa je prišlo do erozije in do razrezovanja širokih akumu-
lacijskih površin. Docela moramo pri t rdi t i Meliku, ki ugotavlja, da so 
nas ta ja le terase na Deželi na levi s trani Save v tesni zvezi z umikan jem 
ledenika z moren pri Šmidolu, Hrašah, Studenčicah in Vrbi. Ob umiku 
ledenika s teh moren je ostala za n j im fosilna II. terasa s svojo ježo, 
ki ni nič drugega kot obod, ob katerem je slonel ledenik ob višku 
zadn je poledenitve. O stiku med morenami ter ustrezno nasutino v 
II. terasi smo že razpravljal i . 
Pri nadal jnem umikan ju se je ledenik ponovno zaustavljal pri 
Obli gorici ter še posebej t r a jno ob ježi III. terase, ki poteka od Most 
proti Bregu ter mimo Lesc in Radovljice proti južnemu koncu šmi-
dolskih morenskih nasipov. Rekli smo že, kako se javl ja ta v te j ježi 
morena in fluvioglacialni prod in kako je nasipe ob te j ježi na jbrže 
uničila Sava Dolinka, ki je udr la v čelno ko tan jo ter zabrisala ob 
tem tudi obilo drugih ledeniških sledov. Veliko sledov je uničil tudi 
v r ša j Zgoše, ki se je ob umiku ledenikov na široko razprostrl po jugo-
vzhodnem koncu te terase (III). 
Podobnega izvora kot doslej opisane terase je tudi naslednja nižja 
terasa, ki se stiska med visoko ježo III. terase ter morenske nasipe 
zahodno od Lesc. Ti nasipi preidejo pri Zasipu z desne s t rani doline 
Save Dolinke na levo te r j im sledimo odtod neposredno nad Savo proti 
jugovzhodu do Novega polja. Tu spet preidejo na desno stran Save, 
k j e r jim ustreza morena nad zaselkom Selce. Največjo širino zavzema 
ta terasa zahodno in jugozahodno od Lesc, k j e r kaže tudi na jbol j zna-
čilne genetske poteze. Tu se na jbol j razločno pokaže, da ni nagnjena 
samo proti jugovzhodu, v smeri poglavitnega odtoka voda v ledeni 
dobi, marveč, da se znižuje tudi od moren, ki jo omeju je jo na n jen i 
zahodni strani, proti vzhodu oziroma severovzhodu. To dokazuje, da 
je nas ta ja la v tesni zvezi z ledenikom, katerega morene so se tu dobro 
ohranile in da jo vsaj v povrhnj ih neka j metr ih sestavlja prod, ki so 
ga nasule vode neposredno izpod ledenika. O tem nas je še bolj pre-
(10*) Geografski zbornik XI, 1969 147 
62 Milan Silrer 
pričala sestava same nasutine, ki smo jo ogledali v številnih izkopih 
za nove hiše. Njeno gradivo je značilno slabo sortirano, med debelejše 
prodnike je pomešano obilo drobnega peščenega gradiva. Značilno je 
še, da se debelina prodnikov že na kra tke razdal je močno spreminja . 
Tudi v te j nasutini smo opazili značilne oražence. Pozorni pa smo po-
stali še na to, kako so njeni prodniki usmer jen i z daljšo osjo v smeri 
sever — jug, torej prečno na smer voda, ki so tekle izpod ledenika 
proti vzhodu. V pr imeru, da bi nasipale ta prod vode, pr i tekajoče od 
severa oziroma severozahoda, bi bilo pričakovati, da bo kazala večina 
daljših prodnikov smer vzhod — zahod oziroma ZJZ — VSV. Znano je 
namreč, da ležijo prodniki v f luvialni nasutini z daljšo osjo prečno 
na smer toka. Vse govori torej za to, da je nasut ina v IV. terasi f lu -
vioglacialnega porekla in da izvira iz obdobja zas ta jan ja bohinjskega 
ledenika na morenah, ki omeju je jo teraso proti zahodu. Zaradi teh se 
vs i l ju je tudi domneva, da Sava Dolinka takra t ni tekla ob ledeniku, 
marveč je našla pod n j im pot proti jugovzhodu, tore j nekako v smeri, 
ki jo ima še danes. Tako je tudi za IV. teraso ugotovljeno, da je na-
stala ob zastoju bohinjskega ledenika, do katerega je prišlo v okviru 
splošnega umikan ja ledenikov iz Blejsko -radovlj iške kotline. 
Ob taki genezi IV. terase je povsem razumljivo, da je postala 
fosilna že takoj ob prvem sunkovitem s tan j šan ju in umiku bohinjskega 
ledenika. Ob tem pa se je razkrila tudi zelo s t rma no t ran ja s tran mo-
renskih nasipov, ob kater ih je ledenik slonel in ki pomeni danes po-
nekod bolj, d rug je spet m a n j izrazito ježo terase. Do prvega zastoja, 
z vsemi morfogenetskimi značilnostmi, je prišlo nato spet šele za nasipi 
na desni strani Save, k j e r so grbine okrog Blejskega jezera razčlenile 
bohinjski ledenik nekako v tri ledeniške jezike. 
Melik ugotavlja, da j e segel manjš i ledeniški jezik zahodno od 
Blejskega gradu proti Rečici, drugi se je med Gradom in Stražo na-
daljeval proti vzhodu in na levi strani Rečice odložil dve zelo izraziti 
čelni moreni; t re t j i ledeniški jezik pa je polzel po dolini Save Bohinjke 
prot i vzhodu ter odložil nasipe pri Bodeščah (34). 
Ob tem ledeniškem zastoju je obstojalo večje jezero le ob lede-
niškem jezeru pri Rečici, ki pa na jb rž ni bilo posebno dolgotrajno. 
Številne golice, ki so nam jih razkrili regulacijski jarki in izkopi pri 
novih poslopjih na državnem posestvu v Rečici, so pokazali, da je 
morena povsod prav blizu pod ilovnato površino in da se celo tam, 
k j e r je ilovica čistejša, vpletajo mednjo debelejši apniški bloki z zelo 
številnimi razami. Le na neka j k ra j ih smo našli še čez 1 m debelo plast 
bolj čiste pasovite ilovice. Zanimivo je, da je tod tudi morena zelo 
ilovnata. Taka s t ruk tura gradiva nas opozarja, da je segal ledenik vse 
do jezera in ga zajezeval; zato je na jbrže tudi kmalu po umiku lede-
nika jezero splahnelo. Koliko je pri te j ojezeritvi sodeloval tudi drugi 
ledeniški jezik, ki se je pomikal med Gradom in Stražo proti vzhodu 
in je segel obdobno celo daleč na severovzhod, pa bodo pokazale še 
podrobnejše raziskave. 
160 Geografski zbornik XI, 1969 
1. FLUVIOGLACIALNI PROD ZADNJIH DVEH POLEDENITVENIH OBDOBIJ (DIAGRAMI A-E PRIKAZUJEJO ZAOBLJENOST PRODA 
ČETRTE, DIAGRAMI F-J PA TRETJE POLEDENITVE) 
PRODNA JAMA VZHODNO OD 
JrtlDOLSKJH KORENSKIH NASIPOV 
(II. TERASA) 
M 
so 100 150 200 250 300 350 400 450500550«» »o 
PRODNA JAMA NA LEVI STRANI ZGOŠE 
JUŽNO 00 LEDEVNICE 
(II. TERASA) 
*1 
»H 
: t d 
50 100 150 200 250300 J » 400 450 500 550400 B0 
PRODNA JAMA 
VZHODNO OD BRCZIJ 
(ll.TERASA) 
1 
H J" 
20 H 
i f 
50 100 150 200 ISO 500150 «00 
PRODNA JAMA 
VZHODNO OD LJUBNEGA 
(ll.TERASA) 
!01 
50 100 150 200 250 300 350 400 
GOLICA PRI PODVOZU 
SEVERNO OD KOVORJA 
(ll.TERASA) 
L 
SO K» 150200250500550 
GOLICA OB ZGOŠI - PROD 
IZPOD TALNE MORENE 
TRETJE POLEDENITVE (ll.TERASA) 
20-
M 
SO NO 200 250 300350 400450 
PRODNA JAMA V 
BREZJANSKEM KLANCU 
(ll. TERASA) 
20 J 
»i 
, - b d 
50 100 t50200250 500350400450 
GOLICA POD PODTABOROM 
OB TRŽIŠKI BISTRICI 
(ll.TERASA) 
T 
50 «JO 150 200 250 500 HO « o 
P R O D N A J A M A Z A H O D N O 
OD N A K L E G A 
( I I T E R A S A ) 
"l 
: a 
50 100 150200250300550^.450 
PRODNA J A M PRI POLICI 
(II. TERASA) 
o d i t Q n _ 
50 »O 60 200 250 500350*00 
2.DELTAST0 ODLOŽEN PROD, S KATERIM SE JE MED OBEMA ZADNJIMA POLEDENITVAMA (TRETJO IN ČETRTO)ZAPOLNILO 
VELIKO JEZERO V BLEJSKO-RADOVLJIŠKI KOTLINI: 
60LICA OB POTI, KI VODI IZ 
VASI BREG PROTI SAV I 
P R O D N A J A M A V KRAVJ I 
DOL IN I POD L E S C A M I 
GOLICE POD Z A S E L K O M 
NA PEČEH 
GOLICA PR I VAS I 
MUŽJE 
i D 
50 100 150 200 260 300 350 400 430 500 550 
Q l . 
50 100 150 200 250 300 350 400 450 
C 20-
, i = d Ü t k 
50 100 150 200250 300 350 400450500 
D M-j 
. r Ü 
50 100 150 200 250 300 350400 450 500 510 400 
3. RECENTNI PROD SAVE! 
IZ STRUGE JUGOVZHODNO 
OD RADOVLJICE 
IZ STRUGE POD LESCAMI IZ STRUGE POD VASJO BREG IZ STRUGE PRI PODNARTU 
50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 
B 
i t i ] 
SO 100150 200250 300 350400 450 500550 
C 20 
d J tCLfau. 
50 100 150 200 250 300 350 400 450 600 650 50 100 150 200 250 300 350 400450 500550 
4. MORENSKI DROBIR ZADNJIH DVEH POLEDENITVENIH OBDOBIJ (TRETJE IN ČETRTE POLEDENITVE): 
MORENSKO GRADIVO IZ NASIPA M E D DOBRAVO 
IN Z A S E L K O M NA HRIBU 
(TRETJA POLEDEN ITEV ) 
"1 
50 O 150 200 250 300 550 
MORENSKO GRADIVO S SEVERNEGA 
KONCA LEDEVNICE 
(TRETJA POLEDENITEV) 
m - , 
50 IOO ISO 200 250 300 
M O R E N S K O GRADIVO IZ NASIPA 
V NASEL JU HLEBCE 
(ČETRTA POLEDEN ITEV) 
"1 
T n - M 
50 100 150 200 250 500 350 400 
MORENSKO GRADIVO 
V OBLI GORICI PRI RADOVLJICI 
(ČETRTA POLEDENITEV) 
T u . 
50 100 150 200 250300 450 500 
MORENSKO GRADIVO NA GOMANCAH 
POD NOTRANJSKIM SNEŽNIKOM 
(ČETRTA POLEDENITEV) 
"1 
VJ f-l 
50 100 150 200 250300350 

Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 63 
V nasprot ju z ojezeritvijo pr i Rečici opazujemo pred obema južne j -
šima jezikoma sledove zelo močnega nasipanja . To velja že za površine 
vzhodno od morenskih nasipov pri Rečici, k j e r gledajo iznad prodne 
nasut ine le še posamezne morenske kope, še bolj pa vel ja vse to za 
površine južno od tod proti morenam pri Bodeščah, k j e r v vsem širo-
kem pasu med Dindolom in Savo Dolinko morena prav n ik je r n e seže 
na površje. Vse te površine kažejo značilen naklon proti vzhodu in 
jugovzhodu, torej s t ran od morenskih nasipov okrog Bleda in pri Bo-
deščah. Kako tesen je stik med morenami in prodno ravnino, pa nam 
izpričuje tudi ugotovitev, da so morenski nasipi na zunanj i strani zelo 
položni in da skoraj neopazno preidejo v akumulaci jsko ravnino. Celo 
pri na jbol j s t rmih morenskih nasipih znaša naklon le okrog 7—10°. 
Z veliko večjo in bolj s t rmo stopinjo pa se spust i jo ti ledeniški nasipi 
na not ran jo s tran ob kater i je nekoč slonel ledenik. Tu imajo pobočja 
še čez 18° naklona. Razen vsega tega govori za tesno zvezo med po-
ledenitvijo in nas ipanjem tudi značaj akumulaci jskega gradiva samega. 
Njegov ogled so nam omogočili številni izkopi temel jev za nove hiše 
in še posebej okrog 4 m globoka prodna jama pr i koti 498 m na na jbo l j 
vzhodnem koncu Dindola, k j e r smo izvršili tudi meri tve zaobljenosti 
fluvioglacialnega proda. Tudi pr i tem produ pr ide največ prodnikov 
v četrto zaoblitveno skupino (201—250), ki je tako značilna za f luvio-
glacialno nasutino. Zelo značilna je za to akumulaci jsko gradivo tudi 
slaba sortiranost, sa j se med debelejši prod vpleta izredno veliko drob-
nega in celo ilovnatega gradiva. Rekli smo že, kako pride do tako 
značilnega nas ipanja zaradi preobremenjenost i ledeniških potokov z 
drobi r jem in drobnejšim plavjem, ki se odlaga takoj , ko se izpod le-
denika tekoče vode nekoliko umiri jo. 
, Iz vsega tega jasno sledi, da je obravnavana terasa rezultat povsem 
samostojnega nas ipanja in da je zato nikakor ne moremo vzporejat i s 
IV. teraso na levi s t rani Save, kot je storil to Kuščer (30), marveč 
moramo gledati v n j e j sledečo nižjo in mlajšo V. teraso. 
Vse te raziskave so razločno pokazale, kako je prišlo ob vsako-
kra tnem umiku ledenika do erozije, ob sledečem zastoju pa do nasi-
panja . S podobnimi procesi moramo računat i tudi pri nada l jn j ih umikih 
oziroma ponovnih zastojih, ki so spremljal i umikan j e bohinjskega le-
denika. Tako moremo računat i z daljšim obdobjem erozije predvsem 
ob umikan ju ledenika na morene »bohinjskega stadija« pri Bohinjski 
Bistrici. Zastoj ledenika v tem stadi ju je sprožil- na jbrže spet novo 
akumulacijo. Do ponovne erozije in kasnejšega nas ipanja je prišlo 
na jbrže tudi ob sledečem umiku in ponovnem zastoju bohinjskega 
ledenika pr i Star i Fužini. Zanimivo bo s podrobnimi raziskavami ugo-
toviti tudi eventuelne druge, morda vmesne, zastoje in , j ih podobno 
kot že omenjene pri Bohinjski Bistrici in Star i Fužini vzporediti z 
ustreznimi terasami. Lahko pa že sedaj zaključimo, da bomo poleg že 
omenjenih štirih teras (II, III, IV, V) lahko tolmačili z umikan jem 
ledenika še n a j m a n j dve ali t r i nižje terase, ki so se v skromnem ob-
segu ohranile že v samih globokih savskih korit ih. Videti je torej , 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
64 MIlan Sifrer 
da je prišlo do poglavitne erozije že ob samem umikan ju ledenikov 
iz doline. Zanimivo bo ves ta proces še podrobneje preučit i ter še jas-
ne je opredeliti mejo proti holocenu. 
Podobnega izvora kot ob Savi so na jb rže tudi terase, ki jih opa-
zujemo v podobnih položajih in zaporedju ob Tržiški Bistrici in Kokri. 
Domnevati smemo torej, da je prišlo tudi v teh dolinah do poglavitne 
erozije že v sami dobi umikan ja ledenikov iz nj ih. 
POGLAVITNI SLEDOVI PERIGLACIALNEGA NASIPANJA 
V OBMOČJU DOBRAV 
Do obilnega nas ipanja pa je prišlo v ledeni dobi tudi v dolinah 
izven območja velikih pleistocenskih ledenikov. Akumulaci jo je po-
vzročilo t edan je pospešeno mehanično razpadanje kamenin in soli-
flukcija, ki je pospešila dotok d rob i r j a v doline. Najobsežnejše sledove 
takega dogajanja smo ugotavljali ob vsem markan tnem tektonskem 
robu, ki poteka ob severnem robu Ljubl janske kotl ine in ob ka te rem 
se dvigajo Kamniške Alpe v čez 1500 m visokih in s t rmih pobočjih. 
Ta prelomnica pomeni pomembno geološko in petrografsko mejo; tu 
se s t ikajo mezozojske apniške in dolomitne kamnine visokogorskega 
okvir ja s terciarnimi ilovnatimi ter peščenimi laporast imi sedimenti 
v dnu kotline. 
Akumulaci jsko gradivo te v rs te lahko opazujemo vzdolž te pre-
lomnice v vseh s t rmih pobočjih od Žirovnice proti Begunjščici in v 
vsem porečju Begunjščice, p rav tako pa tudi po pobočjih Dobrče in 
v glavnih dolinah v porečju Peračice in Lešanjščice, kamor je bilo 
nanešeno iz visokogorskega zaledja. Se posebno obsežno področje pe-
riglacialnega in fluvioperiglacialnega nasipanja pa pomeni široko po-
režje Kokrice oziroma Rupovščice, kamor se je dotekal drobir z vse 
južne strani dolgega hrb ta Kriške gore in Storžiča. Obilni sledovi pe-
riglacialnega dogajanja so se ohranili tudi na nasprotni strani kotl ine 
pod zelo s t rmimi pobočji Jelovice, ki so prav tako tektonsko zasnovani. 
Zaradi pretežno karbonatnih kamnin, ki sestavl jajo to akumulaci j -
sko gradivo, je ugotav l jan je na js tare jš ih pleistocenskih akumulaci j 
izredno težavno. Od vsega nas ipanja in geomorfološkega oblikovanja 
v tem obdobju so se ohranili v preučevanem svetu le f ragment i , ki 
j ih izkazujejo prot i jugu oziroma severu nagn jene površine (terase), 
vrezane v te rc iarne sedimente in prekr i te z več metrov debelo plast jo 
r j avo rdeče prepereline, pod katero se je ohranil lokalno še nepreperel 
odpornejši karbonatn i drobir. Rekli smo že, kako prekr iva ta prepe-
relina in spodaj ohranjeni drobir teraso I B (giinz), na levi s t rani 
Begunjščice. Iz starejših, še ne podrobneje razčlenjenih obdobij ple-
istocena pa so tudi proti jugu nagn jene površine severno od Trstenika 
(kota 634 m) ter južno od tod med vasmi Pangršica, Cadovlje, Hraše 
in Tenetiše (I A). Na desni s trani Save opazujemo ustrezne sledove 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 65 
nas ipanja v terasi na desni s trani Besnice, k j e r stoji na n j e j zaselek 
Brše. Tudi t u k a j se v globoko zajedenih kolovozih, ki se vzpenja jo 
na to teraso, pokaže, kako sledi neposredno nad terciarno sivico že 
močno preperel karbonatni drobir, ki je mogel pri t i sem le iz bližnjih 
apniških in dolomitnih pobočij visokogorskega zaledja. O tem, koliko 
je bilo tega drobir ja nekoč, pa nam na jbo l j zgovorno priča 3—5 m de-
bela plast prepereline, ki se vr iva že med sam spodaj ležeči drobir. 
Tudi p reperevanje tega drobir ja je potekalo na jb rže v obliki žepastih 
zajed, kot moremo sklepati na podlagi ugotovitve, da je ohranjen 
karbonatn i drobir povečini le v lečah, ki so med seboj docela ločene. 
To namreč us tva r ja videz, kot da se je ohranila nasut ina v hrbt ih , 
ki so nekoč ločili posamezne žepe med seboj. Do njenega preperevanja 
je prišlo na jb rže takoj, ko je prenehalo nas ipanje in je prišlo do ero-
zije ter so ostale tako obsežne akumulaci jske površine fosilne. Videti 
je namreč, da sta bila p reperevan je in erozija dva poglavitna procesa 
sledečega obdobja. Seveda pa se pokažejo v t r a j a n j u med n j ima raz-
like! Medtem ko je bilo preperevanje teh površin zelo t ra jno, sa j se 
je nadaljevalo različno intenzivno na jb rže še vse v današnjo dobq, 
pa je erozijo po nekem dal jšem obdobju spet prekinilo nasipanje, ka-
terega sledovi so se ohranil i v terasi, ki se n a h a j a okrog 15—25 m pod 
starejšimi fosilnimi površinami (riss). 
Ce preidemo s tem na sam opis mlajše terase (I), ki jo povezujemo 
z nasipanjem ob drugi poledenitvi (riss), moramo naglasiti, da se sicer 
ni ohranila v zelo obsežnih površinah, da pa jo opazujemo v polo-
žajih, ki že veliko bolj razločno izkazujejo n j e n izvor. Ob Begunjščici 
se je ohranila terasa (I) le še v skromnem f ragmen tu nad Dvorsko vasjo 
v višini okrog 450 m. Širše površine zavzema ob Kokrici, medtem ko 
je v vmesnem svetu nismo opazili. V porečju Kokrice jo opazujemo 
severno od k r a j e v Kokrica in Brdo, k j e r se n a h a j a nekako v višinah 
420—428 m. V podobnih višinah jo opazujemo tudi na nasprotni s trani 
doline potoka Belice severno in zahodno od Srakovl ja . Pr ipada jo ji 
tudi površine severno od Spodnje Bele na obeh s t raneh Belice oziroma 
Bašeljskega potoka in ob n jenem desnem pr i toku izpod naselja Babni 
Vrt. P r a v v tem območju lepo vidimo, kako se začne terasa (I) s pr i -
bl iževanjem visokogorskemu obrobju izredno hitro dvigati. Isti značaj 
kaže ustrezna terasa tudi ob Besnici; posebno lepo je ohran jena tna 
n jen i levi strani. 
Pr i ogledovanju terase (I — »visoka terasa«) smo se zaustavili tudi 
pr i gradivu, ki jo sestavlja. V številnih golicah smo opazovali pod okrog 
3—4 m debelo plast jo r j avo rdeče prepereline ilovnat prod, ki pos ta ja 
z globino čedalje bolj čist. Sestavl jajo ga bolj ali m a n j čisti apnenci 
te r dolomit, skratka drobir iz alpskega zaledja, proti ka teremu se t a 
terasa tako strmo dviga. 
Neko posebnost kaže le okrog 17 m visoka golica nad vasjo Sra -
kovl je (glej si. 27 in 28). Izdelala jo je Belica, ki p rav tu s celotnim 
tokom zavije proti bregu in ga spodjeda. Sicer smo tudi v te j golici 
opazovali na površini 3—4 m debel sloj r j avo rdeče prepereline (A), 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
6 6 MIlan Sifrer 
SI. 27. Potok Belica je nad vasjo Srakovlje spodjedel »visoko teraso« I i 
tako na široko razkril gradivo v njej 
SI. 28 Ob Belici nad vasjo Srakovlje pri Bobovku opazujemo v »visoki terasi« 
I med plastema ki ju sestavlja pretežno apniški in dolomitni prod (B in D) 
okrog 2,5 m debel sloj močno grobo-peščene sive ilovice z obilico proda iz 
laporjev in peščenih terciarnih kamnin (C) 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 67 
ki preide navzdol brez ostrega prehoda v okrog 10 m debelo plast apni-
škega in dolomitnega proda (B). Toda pod t em prodom sledi tu še 
2,5—3 m debel sloj sive peščene ilovice, v kater i je posebno v spodnjem 
me t ru zelo veliko proda, ki lokalno skora j prevlada (C). V nasprot ju 
z zgornjo plast jo (B) sestavl ja jo ta prod (C) sivi terciarni laporj i in 
peščenjaki. Pod to naplavino pa sledi že spet apniški in dolomitni prod 
iz visokogorskega zaledja; razkri t pa je le v 1—2 m debeli plasti (D). 
Iz te golice se tore j razločno razvidi, da so se v preučevanem 
svetu menjava le dobe, v kater ih sta v nas ipanju prevladovala apnenec 
in dolomit iz visokogorskega obrobja (plasti B in D), z dobami, v ka-
terih so prenašali potoki le terciarne, slabše odporne, pretežno ilovnate 
in peščene sedimente iz nižjega gričevnatega sveta že v samem dnu 
kotl ine (C). 
Zdi se nam, da izvirajo temnosive ilovice in prod iz terciarnih 
kamnin, ki se vpleta m e d n j e (C), iz neke dobe, ko so bili procesi me-
haničnega razpadanja kamnin in tudi dotok drobi r ja iz gora v doline 
povsem neznatni. Do takih razmer je moglo prit i pr i nas na jb rž le 
v toplejših obdobijh pleistocena, ko so bili alpski grebeni visoko po-
raščeni z gozdom in ko je bilo tudi mehanično razpadanje kamnin 
razmeroma neznatno; p rav zaradi tega je prišlo v teh dobah v doline 
na jb rž le malo karbonatnega drobir ja ; v nasutini so skoraj docela pre-
vladali ilovnati in peščeni sedimenti ter prod iz m a n j odpornih kamnin, 
v ka tere so potočki pospešeno poglabljali svoja korita, pret ransport i -
rano nasutino pa odlagali niže v lokalnih danj ih ravnicah. 
Bistveno drugačne razmere pa so morale vladati v sledečem ob-
dobju, ki ga preds tavl ja jo še čez 10 m debele plasti apniškega in dolo-
mitnega proda (B), ki izvira iz alpskega obrobja. Ob ugotavl janju 
sledov tega velikega nas ipanja se vs i l ju je domneva, da gre v vsem 
tem za sled širokopoteznega ledenodobnega nasipanja , ko se je gozdna 
m e j a močno znižala, ko so kamnine močno mehanično razpadale ter je 
drobir pospešeno dotekal v doline. 
O upravičenosti takih zaključkov smo se še bolj prepričali, ko smo 
spremljal i te plasti drobi r ja po dolini navzgor. Pokazalo se je, kako 
n j ih debelina zelo hi t ro narašča in kako je gradivo s pribl iževanjem 
obrobju čedal je m a n j sort irano in zaobljeno ter kako kaže v vsem 
znake hi trega dotoka drobi r ja iz gora. Videti je, da voda vsega tega 
drobir ja ni mogla sproti odnašati in da so se zgornji deli dolin z n j im 
kra tkomalo zatrpali. 
Isti procesi so morali vladati tudi v obdobju odlaganja karbona t -
nega proda v plasti D pod ilovnato toplodobno nasutino. 
Ce smo s temi opažanji na pravi poti, sestavlja obravnavano teraso 
v glavnem gradivo obsežnejšega nasipanja iz obdobja druge poledenitve 
(B — riss), pod kater imi so vsaj kra jevno ohranjeni še sledovi nekega 
daljšega toplejšega obdobja (C) in neke s tarejše h ladne faze (D). 
Tudi po vsem tem širokopoteznem nasipanju, ki je doseglo svoj 
v rh v plasti B, je sledila faza globoke erozije, ki je bila podobno kot 
predhodne nasipanje na jb rž povsem klimatskega porekla. Domnevat i 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
68 MIlan Sifrer 
smemo, da so se z nastopom toplejšega podnebja pobočja ponovno 
porastla z gozdom, zmanjšalo se j e mehanično razpadanje kamnin 
in s tem dotok drobi r ja v doline. Ponehali so torej vsi tisti ugodni 
pogoji, ki so popre j pripeljal i do nasipanja. K eroziji je na jb rž pr i -
spevala še povečana količina padavin, ki je tako značilna za toplejša 
obdobja (27) in ne navsezadnje še istočasna erozija v dolinah glavnih 
rek, ki je sprožila izdatno re t rogradno erozijo. 
Ob t e j eroziji so obsežne akumulaci jske površine na novo nastale 
»visoke terase« I postale fosilne; na n j i h se je začelo uvel javl ja t i pre-
perevanje, ki se z večjo ali manjšo intenzivnostjo n a d a l j u j e na jbrž 
še vse v današnjo dobo. Kot posledica tega je nastala omenjena 3—4 m 
debela plast preperel ine (A), ki poleg same erozijske s topnje jasno loči 
to teraso (I) in gradivo v n j e j od mlajš ih akumulaci jskih površin. 
Po te j dolgi erozijski fazi je sledilo še dvoje nasipanj , ki jih vzpo-
re jamo s procesi, ki so potekali v preučevanem svetu tekom t r e t j e 
(starejši wiirm ali mlajš i riss) in četr te poledenitve (wiirm ali wiirm II) 
torej v obdobjih, ki ustrezajo nas ipanju »mlajšega zasipa« ob Savi. 
Tudi ti dve akumulaci j i loči med seboj daljše obdobje erozije, v katerem 
je prišlo tudi do izdatnega preperevanja in delnega zlepl jenja s tare j -
šega akumulaci jskega gradiva ( t ret ja poledenitev). 
Drobir, ki je nastal pri mehaničnem razpadanju kamnin v obdobju 
t re t je , predzadnje poledenitve, n a debelo prekriva vsa pobočja Peči 
SI. 29. V golici nad Golnikom sledi pod preperelino (A) plast povsem svežega 
grušča (B), pod njim pa nov sloj prepereline (C), ki loči svež nezlepljeni 
grušč v plasti B od rahlo sprijetega drobirja (D) spodaj. Morda je preperelina 
(C) med svežim (B) in delno zlepljenim gruščem (D) učinek toplejšega pre-
sledka, ki loči zadnji dve poledenitveni obdobji med seboj 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 71 
SI. 30. Golica nad Goricami razkriva skoraj povsem nesortiran pobočni drobir, 
ki je nastal pri intenzivnem mehaničnem razpadanju kamnin v predzadnji 
ledeni dobi (tretja poledenitev). V okrog 0,75 m debeli preperelini ni več 
opaziti karbonatnega grušča. Značilni pa so tudi posamezni žepi ( | ) i n zelo 
oster prehod med preperelino in drobirjem 
od Žirovnice do Begunj, izredno veliko pa ga je tudi pod Dobrčo, k j e r 
prekr iva vsa pobočja okrog Sredn je vasi ter nad Lešami in okrog Brezi j 
nad Kovorjem. Še posebno obsežne površine za jema ta drobir pod 
Kriško goro in pod Storžičem; ni pa tam ohran jen samo kot pobočni 
drobir, ki seže tudi po več sto metrov s t ran od apniških in dolomitnih 
pobočij preko terciarnih vododržnih kamnin, marveč ga opazujemo 
tudi v okrog 8—10 m visokih terasah; vse to razpadanje drobir ja v po-
bočjih je povzročilo torej tudi v dolinah izdatno f luvialno akumulaci jo. 
Ta drobir na debelo prekr iva vsa pobočja Kr iške gore od Tržiča in 
mimo nasel ja Zgornje Vetrno proti vasi Senično, k j e r preide navzdol 
v obsežen vršaj , ki pa je danes še f r agmenta rno ohranjen. Pobočni 
drobir iz obdobja t r e t j e poledenitve smo opazovali tudi nad Golnikom 
in še posebno v pobočjih nad Goricami; tam preide po dolini navzdol 
v okrog 8 m visoko teraso, ki jo opazujemo na obeh s t raneh doline 
(glej si. 29 in 30). Izdolbena je v terciarno podlago in prekr i ta z okrog 
6 m debelo plast jo slabo zaobljenega proda. Obilo drobir ja iz tega ob-
dobja se je ohranilo tudi v območju Belice oziroma Bašeljskega potoka, 
k j e r p rav tako preide navzdol v strmo nagnjeno vršajsko teraso, ki je 
posebno na desni s trani doline, neposredno nad Bašljem, izredno široka. 
Navzdol po dolini zadenemo na n jen i levi s t rani na istodobno teraso 
spet nasproti Srakovlja , k j e r se vriva v n jeno nasut ino opekarniški 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
70 MIlan Sifrer 
kop v Bobovku. Iz istega obdobja izvira na jbrž tudi obsežen del vrša ja 
nad Preddvorom. Istodoben, delno zlepljen drobir, opazujemo tudi v 
vseh s t rmih pobočjih Jelovice in še posebno veliko v povirnih delih 
Nemiljščice te r Krope. 
Povsod, kjerkol i smo opazovali ta pobočni drobir, se je pokazalo, 
da ga sestavlja pretežno droben 3—15 cm debel grušč, med katerega 
se vpleta veliko drobnega, peščenega in celo ilovnatega gradiva (glej 
si. 30). Ta drobir, kot smo že rekli, ne prekr iva samo apniških in dolo-
mitnih površin ob vznožju alpskih grebenov, marveč seže tudi daleč 
preko terciarnih kamnin vse do dna dolin, k j e r preide v obsežne, danes 
že povsem razrezane vršaje . Isto gradivo prekriva tudi položne po-
vršine vmesnih hrbtov, ka r še močneje podčrta kl imatski značaj na-
sipanja. 
K l jub skupnim potezam teh pobočnih sedimentov pa moramo opo-
zoriti tudi na razlike, ki j ih opazujemo predvsem med pobočnimi od-
kladninami v območju Blejsko-radovlj iške kotl ine te r odkladninami 
izven tega območja proti jugovzhodu. Postali smo pozorni predvsem na 
to, da je gradivo v območju Blejsko-radovlj iške kotl ine veliko bolj 
sortirano in da se v n j em ritmično izmenjavajo plasti debelejšega dro-
b i r j a (do okrog 10 cm) s plastmi, ki jih sestavljajo drobnejši peščeni 
sedimenti in celo s takimi, v ka ter ih je zelo veliko ilovnatega gradiva. 
Pr i bočnem gradivu jugovzhodno od Begunj proti Preddvoru pa ni 
opaziti tako značilne slojevitosti. Tu je debelejši apniški in dolomitni 
drobir povečini kra tkomalo pomešan z drobnejšimi kosi ter celo s pe-
ščenimi in i lovnatimi delci ter da j e tako v celoti močno homogen videz. 
Spočetka tega pojava nismo znali posrečeno razložiti. Prvotno 
tolmačenje z razlikami v kamninah ni pripeljalo do zadovoljivega 
rezultata. Kasneje smo mislili, da je vzrok morda v različnem reliefu. 
Domnevali smo, da je zaradi višjega sveta drobir z območja Kriške 
gore in Storžiča, pa tudi na nasprotni strani z Jelovice, veliko h i t re je 
dotekal v doline in zato ni prišlo do značilnega sor t i ranja . Prv i po-
misleki zoper tako tolmačenje so se pojavili šele pri ogledovanju z dro-
b i r jem prekri t ih površin nad Krizami proti vasi Zgornje Vetrno in še 
ponekod jugovzhodno od tod, k j e r j e gradivo k l jub rel iefno precej 
podobnim pogojem, kot so v Pečeh in pod Smokuškim vrhom v ob-
močju Blejsko-radovlj iške kotline, povsem nesort irano. 
Ker nas ta razlaga ni zadovoljila, smo prišli na misel, da je morda 
vzrok za t e razlike v različnih kl imatskih razmerah in ustreznih pro-
cesih v obeh področjih. Začeli smo misliti na vpliv k r a j e v n o ekst rem-
nejše kl ime blizu bohinjskega ledenika. Pokazalo se je, da je ri tmično 
odložno gradivo, ki ga opazujemo v bližini nekdanjega ledenika med 
Begunjami in Mostami, na jbol j tipičen pobočni sediment periglacialne 
klime. Med prvimi v svetu, ki je raziskoval take pobočne sedimente je 
bil A. Cailleux (12, 58—60); imenoval jih je »éboulis ordonnes«. Malo 
pozneje je podobne sedimente opisal Bout v dolini zgornje Loire in 
v dolini Vallay (8) v Charente, k j e r so naj lepše razviti. Imenoval jih je 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 71 
»grezes litees«. Isti avtor je preučil razširjenost takih sedimentov za 
vso Franci jo (25), Beaujeu-Garnier (2) pa jih je nadrobno opisala v 
Centra lnem masivu. Obsežno poroča o tem gradivu tudi J a n Dylik (16), 
ki ga je v okolici Lodzi sistematično raziskoval. O podobnih, še danes 
nas ta ja jočih sidementih obsežno poročajo tudi z Groenlandi je (33) in 
Islandije (31). 
Vsi avtor j i poudar ja jo , da so ritmično odložene plasti z drobnimi 
robatimi delci, obrnjenimi v smeri pobočij, značilni za obravnavano 
gradivo. Ritmika razmesti tve plasti je tako jasna in splošna, da sta jo 
Beaujeu-Garnier (2, 262) in Tricart (23, 93) kra tkomalo imenovala 
»-varvni sistem«. 
Velikost kamninskih delcev je v posameznih plasteh oziroma kom-
pleksih različna (12); kosi so veliki od neka j tisočink mil imetra 
pa do okrog 10 cm. Večji pa kažejo tudi še značilno usmerjenost z 
daljšo osjo v smeri pobočij, ka r se vse dobro u j ema z razmerami pri 
nas. Podobnost se kaže tudi v tem, da na j f ine jš ih drobcev v plasteh 
z debelejšim gradivom ni, ka r kaže na sp i ran je (67, 143), 
Geneza takega gradiva je v drobnem precej zapletena, toda v vpra-
šanju glavnih vzrokov za n jo so si avtor j i enotnejši. Skora j vsi se 
s t r in ja jo s Cailleuxom (12, 60), da je bilo zmrzovanje osnovno važen 
proces pri nas t a j an ju tega gradiva. Povzročilo je razpadanje živoskalne 
osnove in t ransport gradiva po pobočjih. 
Najnovejša preučevanja Guilliena iz leta 1951 v Charente (24) pa 
so odkrila še nov faktor , ki pri razlagi nas t a j an j a teh odkladnin doslej 
ni bil upoštevan. Ta avtor je namreč opozoril na vlogo snežnih krp, 
ki ob t a l j en ju poleti dovaja jo vodo, potrebno pri na s t a j an ju ritmično 
odloženih plasti. Kot so p ravkar poročali Boč (6), Lewis (32) in Pa te r -
son (43), je vloga snežnih k rp v tem, da pospešuje razpadanje kamnin 
in s svojim postopnim ta l j en jem oskrbuje jo potrebno vodo za uspešno 
denudacijo. Guillien gre v svojih izvajanj ih tako daleč, da se mu zdi 
to sp i ranje odločilnega pomena pri nas ta jan ju ri tmično odloženih plasti; 
seveda pa tudi on ne zanika pomena soliflukcije. 
Da je bila k ra jevna klima v sosedstvu bohinjskega ledenika odlo-
čilna za razvoj tako tipičnih, s trat if iciranih pobočnih sedimentov, nas 
opozarja do neke mere tudi ugotovitev, da doslej n ik j e r drugje v Slo-
venij i nismo našli tako značilnega pobočnega gradiva. Povsod smo 
zadevali le ob debelejše ali tan jše plasti precej homogenega gradiva, 
ki ga sestavlja povečini bolj droban (okrog 10 cm debel) drobir z obilno 
primesjo peščenega in še drobnejšega gradiva. Ti sedimenti sežejo po-
gosto po več sto metrov s t ran od izvornih apniških in dolomitnih po-
bočij in jih na jdemo tudi po prav rahlo nagnjenih površinah. Tako 
gradivo se ne naha j a samo na soliflukcijskih površinah pod Storžičem, 
ampak v vsem širokem porečju Kamniške Bistrice (63), v Savinjski 
dolini (40) in še posebno na široko v območju Notranjskega Snežnika, 
Nanosa in Trnovskega gozda (61; 34; 47). 
Na podlagi vseh teh zapažanj skoraj ni bilo več mogoče dvomiti, 
da tičijo vzroki za tako različen razvoj pobočnih sedimentov v območju 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
72 MIlan Sifrer 
Blejsko-radovlj iške kotl ine n a eni in ostalih področij Slovenije na 
drugi s trani predvsem v različni klimi. 
Iz nakazanega lahko tudi sklepamo, da se Blejsko-radovlj iška 
kotlina še na jbo l j pribl ižuje razmeram, ki so vladale v ledenih dobah 
v Srednj i in Zahodni Evropi, medtem ko so bile razmere d rug je v Slo-
veniji nekoliko drugačne. 
Pr i tem se nam je že od vsega začetka zdelo, da j e vzrok tem 
razlikam predvsem v tem, da je podnebje pri nas nekoliko toplejše 
že zaradi južnejše lege naših k r a j e v ter s tem povezanega strmejšega 
vpada sončnih žarkov, s kater im moramo računati tudi v ledenih do-
bah. To je ver je tno vplivalo na h i t re jše in globlje od t a j an j e tal. Zato 
voda izpod snežišč in raztopljenega ledu v tleh ni tekla tako t r a jno 
po površini ali p rav malo pod n jo , ampak je pronicala globlje v po-
bočni drobir. Zato pri nas ni bilo tako ugodnih pogojev za razvoj zna-
čilne s trat i f ikaci je pobočnih sedimentov. Zaradi drugačne vodne cir-
kulacije je prišlo pr i nas v glavnem le do p remikan ja debelejših slojev 
z vodo prepojenih tal, do česar pa je prišlo tudi ob premikih, ki so 
jih povzročile napetosti ob sledečem ponovnem zmrzovanju. Tudi čas 
t r a j an j a teh procesov je bil zaradi hi t rejše izsušitve tal ob višjih tem-
pera turah in zaradi odtoka vode v globlje plasti, kra tkot ra jne jš i . 
Nekako izjemo pomeni v tem pogledu pri nas, vsa j v velikem, 
na jb rž samo območje Blejsko-radovlj iške kotline, k j e r je prišlo zaradi 
soseščine bohinjskega ledenika do nekoliko nižjih tempera tur ter s tem 
do pogostejšega n ihan ja tempera ture okrog ničle. To je vplivalo po 
vsej ver je tnost i na pogostejše in ne preveč globoke od ta j an je tal ter 
s tem na nas tanek pogojev, ki so tako zelo ugodni za razvoj s trat i f i -
ciarnih pobočnih sedimentov. Ob tako plitvih od ta jan j ih tal je tekla 
sproščena voda po pobočjih skora j po površju ali pa p rav blizu pod 
n j im in tako, posebno ob istočasnem dotoku voda izpod snežišč, po-
vzročila ploskovni t ransport drobi r ja ter ga stratificirala. Plasti z bolj 
debelim drobir jem, iz katerega so drobnejši delci izprani, lahko tolma-
čimo na jbrž z močnejšim dotokom vode, medtem ko so peščene in 
ilovnate plasti nastale tedaj , ko je bilo vode m a n j in zato ni več mogla 
prenašati debelejših kamninskih kosov ter je začela odlagati tudi že 
plavno gradivo. 
Vse to gradivo smo uvrstili k isti, domnevno t re t j i poledenitvi 
(starejši wiirm ali mlajš i riss) iz razloga, ker kaže v glavnem še precej 
svež videz, pr i tem pa nas vendar n e k a j znakov opozarja, da je veliko 
starejše od gradiva četr te poledenitve (wurm ali mlajš i wiirm). 
Tako se je pri podrobnem preučevanju pokazalo, da prekr iva to 
gradivo že okrog 0,5—1 m debela plast r j ave oziroma r javo rdeče pre-
pereline, ki se v okrog 0,30—0,75 m globokih žepih vriva v nasutino 
pod seboj (glej si. 31). Posebno lepe take golice smo opazovali pri izko-
pih temel jev za nove hiše in tudi pri šoli v Preddvoru ter v opekarni-
škem kopu v Bobovku. Isto preperelost tega gradiva smo opazovali tudi 
v terasi nad Goricami ob novi cesti, ki zavije nad Zalogom proti novim 
»weekendom«. 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 73 
SI. 31. Golica v vršaju nad Preddvorom razkriva debelo preperelino, ki 
prekriva prod hudournikov iz predzadnje (tretje) ledene dobe. Zanimivi so 
tudi globoki žepi, s katerimi se vriva preperelina navzdol v prod 
SI. 32. Za pobočni drobir iz obdobja tretje poledenitve (predzadnja polede-
nitev) je zelo značilno, da je že delno zlepljen. Slika je iz pobočij nad vasjo 
Rodine 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
74 MIlan Sifrer 
SI. 33. Pogled na veliki plaz pri Tržiču (13. 12. 1959) 
Obenem kaže vse to gradivo tudi že znake rahlega zlepl jenja . Ne-
koliko večjo zlepljenost je opaziti povečini le v zgornjih neka j metrih, 
vendar tudi t u k a j zelo neenakomerno in nedosledno. Vmes so tudi šte-
vilni sloji, v ka ter ih kaže gradivo še povsem svež videz (glej si. 32). 
P repe revan je in cement i ranje gradiva pa je, kot smo že omenili, 
spremljala tudi erozija, ne samo ob glavnih potokih, ampak tudi ob 
neznatnih vodicah. Te vodice so razčlenile precej sklenejene površine 
pobočnih sedimentov in povzročile, da je gradivo pogosto brez prave 
opore obviselo na bolj ali m a n j s t rmo nagnjenih terciarnih površinah, 
od koder je v obliki plazov zgrmelo v doline, kar se dogaja še danes. 
Tu n a j opozorimo samo na obsežen plaz pod Kukovnico oz. Kriško goro 
pr i Tržiču (leta 1959), k j e r so zgrmele po premočeni terciarni sivici v 
dolino debele plasti že delno zlepljenega, pa tudi še povsem svežega 
gradiva, zajezile Tržiško Bistrico in tako ogrozile nižji del Tržiča (glej 
si. 33). Velikanske, več sto met rov dolge in tudi po več metrov široke 
razpoke pa preprezajo p ravkar opisani delno sprijet drobir tudi jugo-
vzhodno od tod prot i Križam. 
Podobne pojave smo opazovali tudi jugovzhodno od tod proti 
Preddvoru in severozahodno od Begunj proti Mostam, k j e r pa smo se 
ob n j ih zaradi zelo značilnih oblik še posebej ustavljali . Tu so vzbudili 
posebno pozornost morenam podobni nasipi vzhodno od vasi Rodine, 
nadal je nad Smokučem in Doslovčami in tudi nad Zabreznico. Med 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 75 
nj imi nas je posebno zanimal velikanski, še čez 30 m visoki nasip 
severovzhodno od Rodin; razkriva ga okrog 15 m visoka in 30 m široka 
golica, iz katere so črpali gradivo za posipanje poti (glej si. 32). V n j e j 
se pokaže pretežno droban, okrog 10 cm debel, delno zlepljen drobir. 
Pozorni smo postali še na to, da pada jo plasti, v kater ih se izmenjavajo 
debelejši in drobnejši drobir ter mivka, v povsem različne smeri, tako 
tudi proti samim pobočjem. To nam je bilo jasno opozorilo, da sedi-
ment i niso več v prvotnem stanju, marveč da so močno premaknjeni . 
O tem nas je še bolj prepričala ugotovitev, da se pokaže nad tem 
nasipom terciarna podlaga, po kateri teče voda. V tem oknu terciarne 
sivice gre torej bržkone za drsno ploskev, po kater i je zdrselo pobočno 
gradivo navzdol in se ustavilo v obliki nasipa. 
Take premike delno zlepljenih pobočnih sedimentov smo opazovali 
tudi v pobočjih Peči proti Žirovnici, k j e r je svet zaradi tega zelo vegast. 
Opozorimo na j na okrog 7—8 m visoko golico severno od Doslovč, ki 
se zajeda prav v eno takih tipičnih nabreklin v pobočju (glej si. 34). 
Tudi t u k a j smo opazovali, kako je odložen ostrorobat drobir v plasteh 
in kako padajo te plasti v povsem različne smeri. Tako npr. so v za-
hodnem koncu jame nagn jene plasti skoraj navpično proti jugu, 
v n jenem zahodnem delu pa so ob našem ogledu padale celo v povsem 
nasprotni smeri, torej proti samim pobočjem. V vmesnem pasu je bil 
ostrorobati drobir nesort iran in ves pomešan. Tudi t u k a j so torej do-
živeli sedimenti iz predzadnje poledenitve zelo velike premike. 
SI. 34. Pobočja nad Doslovčami so zaradi velikih fosilnih usadov delno zlep-
ljenega grušča vsa vegasta 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
76 MIlan Si f rer 
Do podobnih zaključkov smo prišli tudi v prodni jami nad Zabrez-
nico, k j e r so razkri te še čez 8 m debele plasti delno spri jetega drobir ja . 
Tudi tu so plasti močno p remakn jene in celo prevržene. 
Zaradi teh dokaznih premikov tal smo pomislili, da tudi zelo lep 
nasip v pobočju nad Smokučem in Doslovčami na jb rž ni morena m a n j -
šega ledenika, ki bi se zadrževal v obdobju t re t je poledenitve pod 
Smokuškim vrhom, marveč le ostanek velikega usada. 
Povsem podobne poteze, kot p ravka r obravnavana akumulaci ja , pa 
nam kaže tudi veliko mla jše in nekoliko m a n j razprost ranjeno peri-
glacialno nas ipanje četrte poledenitve, ki so ga sprožili podobni peri-
glacialni procesi kot prejšnje . Z njegovim drobir jem so se n a novo 
prevlekla vznožja pobočij. Nasipanje pa je seglo tudi v doline, k j e r je 
dobesedno zasulo predvsem nj ihova povirja. 
Do danes je nastala na teh površinah le tenka plast prepereline, 
ki znaša poprečno okrog 15—30 cm. Pa še ta preperel ina je zelo ne-
dovršena. Povsod v n je j so neprepereli apniški in dolomitni kosi, ki 
posebno v spodnj ih delih močno prevladuje jo ; zato je prehod te pre-
perele plasti v drobir pod n j o počasen in neizrazit. 
Značilno je za vse to gradivo še to, da nismo v n j e m n ik je r opazili 
razločnejših znakov zlepljenja, ki so bili za predhodno akumulaci jo 
tako značilni. 
Mlajši značaj te nasut ine izpričuje tudi ugotovitev, da je ohran jena 
veliko bolj sklenjeno. To ne vel ja samo za gradivo v pobočjih, marveč 
tudi za ono v dolinah. P rav zaradi tega je bil njegov š tudi j še posebno 
zanimiv, sa j nam je omogočil še jasnejšo predstavo o procesih v po-
bočjih in v dolinah, pa tudi o tem, kakšne učinke so imeli ti procesi 
na razvoj površin, ki so jih zajeli. 
Ker je torej to gradivo razmeroma mlado in pomeni zadnje izra-
zito nas ipanje te vrste, izvira ver je tno iz obdobja zadnje, čet r te pole-
denitve (wurm oziroma wiirm II). O tem smo se še bolj prepričali ob 
ugotovitvi, da je prišlo tudi po tem nas ipanju do izdatne erozije, o 
čemer pa bo več govora še pri sami podrobnejši obravnavi ohran jen ih 
sedimentov. 
Z drobi r jem iz tega obdobja so na debelo prekr i ta pobočja jugo-
vzhodno od Žirovnice proti Doslovčam. Se posebno obsežne površine 
pa zavzema jugovzhodno od Smokuča prot i vasi Rodine in še napre j 
proti vzhodu. Drobir izpod Smokuškega v rha prekriva tod široka po-
ložna pobočja, ki skoraj neopazno preidejo v ravnino II. terase. Na 
vznožju imajo ta pobočja okrog 3—4° naklona, navzgor pa naras te 
s t rmina na 8° in v skra jn ih pr imer ih na 14°. Še s t rmejša postanejo šele 
v gozdu tik pod stenami, izpod kater ih se širijo tudi zelo s t rma recentna 
melišča (32—35°). 
Ze po sami nagnjenost i teh živih melišč in položnih poraščenih, 
z gruščem prekr i t ih površin ob vznožju pobočij lahko sklepamo, da se 
je vršila akumulaci ja enega in drugega gradiva v kl imatsko povsem 
različni dobi. Nobenega dvoma ni, da so bili v dobi nas t a j an j a položnih, 
z gruščem prekr i t ih površin pogoji za t ranspor t i ran je grušča veliko 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 77 
SI. 35. Za periglacialni drobir okrog vasi Rodine je zelo karakteristična 
menjava plasti debelejšega grušča z bolj drobnim 
ugodnejši kot danes, ko se ves razpadli drobir zadrži v zelo s t rmih 
meliščih neposredno pod s t rmimi stenami. 
O upravičenosti takega tolmačenja smo se še bolj prepričali ob 
ogledu s t ruk tu re obojnega gradiva. Vpogled v položne, z gruščem pre -
kr i te površine so nam nudile široke golice severozahodno od vasi Ro-
dine, k je r kopljejo gradivo za gradnjo hiš. Gradivo v teh golicah je 
s svojo s t rukturo vred zelo podobno že opisanemu gradivu iz t r e t j e 
poledenitve. Tudi tu opazujemo na splošno zelo drobno gradivo; n a j -
debelejši kosi so kvečjemu 7 cm debeli, pogostejši dosegajo debelino 
1—3 cm, še več pa je okrog n e k a j mil imetrov debelih in še drobnejših, 
robatih kamninskih drobcev. Tudi tu opazujemo značilno slojevitost. 
Plasti z enako debelim drobi r jem se vlečejo na večje razdalje; tako 
sestavl ja neka tere plasti n a splošno bolj debel drobir , druge p a spet 
f inejši peščeni in celo še drobnejši delci (glej si. 35). Opaziti je tudi, 
kako je prehod gruščnatih plasti navzgor v f inejše gradivo počasen in 
kako ostra je me ja peščeno ilovnate plasti prot i višji plasti grušča. 
Tudi tu se torej pokaže, da je prehod iz bolj grobih plasti v f ine jše 
genetski in da predstavl ja neko zaključeno fazo akumulacije. 
Ker vemo, kako pomembno vlogo je odigrala voda pr i nas tanku 
tega gradiva, se je vsilila domneva, da gre morda v sloju, ki začne 
z debelejšim drobi r jem in preide navzgor v peščeno in nato čedalje 
bol j ilovnato plast samo za fazo, ki jo je povzročilo n ihan je vodne 
množine tekom neke otoplitve. Rekli smo že, kako je prišlo v skra jno 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
78 MIlan Sifrer 
hladni pleistocenski klimi, ko so bila tla t r a jne j e in globlje zamrznjena, 
do pogostejšega od ta jan ja tal le v toplejših delih leta in kako je prišlo 
ob tem tudi do sprostitve večjih količin vode. To je sprožilo polzenje 
tal, k j e r je bilo vode več, pa tudi prenos drobir ja po zamrznjeni osnovi. 
Ce smo s temi opažanji na pravi poti, bi pomenile faze na jbo l j sunko-
vitega od t a j an j a tal in dotoka voda izpod snežišč tisto obdobje, ko je 
prišlo do pre t ranspor t i ran ja najdebelejšega drobir ja . Počasen prehod 
navzgor v plasti z drobnejš im in finopeščenim gradivom pa bi bilo 
morda tolmačiti s po jen j an jem vodne količine ob izsušitvi ta l ali pa 
ob ohladitvi tekom noči. V teh fazah voda ni bila več sposobna pre-
t ranspor t i ra t i debelejšega gradiva in je plavila le še peščene in ilov-
na te delce. Ti pobočni sedimenti se torej dejansko sledovi zelo zaple-
tenih in v drobnem še vse premalo pojasnjenih procesov ledenodobne 
klime. 
V zvezi z genezo pobočij samih je zanimivo, da imajo te plasti 
povsem enak naklon kot sama pobočja. V zgornjih delih pobočij znaša 
n j ih naklon okrog 14°, nato se zmanjša na 8°, ob samem prehodu v rav-
nino pa so nagn jena le še za okrog 3—4°. Iz te skladnosti pobočij in 
plasti, ki so mogle nas ta ja t i le v hladni ledenodobni klimi, se vs i l ju je 
zaključek, da pomenijo ta položna pobočja tipične rel iktne forme peri-
glacialne klime. 
Sledove nas ipanja iz istega časa smo ugotavljali tudi v dolini 
Begunjščice. Še posebno veliko se jih je ohranilo tam, k j e r se dolina 
pod kočo v Dragi v pasu skrilavih in peščenih kamnin nekoliko razširi 
SI. 36. Taki vršaji zapolnjujejo dolino Drage med planinsko kočo ter gradom 
Kamen: Vanje je vrezala Begunjščiča še čez 10 m globoko korito 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 79 
SI. 37. Jama razkriva drobir v enem od velikih vršajev v dolini Begunjščice 
nad Kamnom. V nasutini prevladuje grušč, med katerega se vpletajo tudi 
bolj poredke debelejše skale. Vidi se značilna »varvna« sedimentacija 
in se dvigajo iznad n j e s t rmi dolomitni ter apniški vrhovi. Tu se je 
ohrani la obsežna, okrog 10—15 m visoka terasa, ki ji sledimo po 
desni s trani doline od koče v Dragi pa do tesni nad gradom Kamen. 
Površ je te terase ni ravno, ampak vegasto in sestavljeno iz več vrša jev 
(glej si. 36). V n j ih prevladuje karbonatni drobir , ki se je nasul v do-
lino z višj ih pobočij. Ogled gradiva v te j terasi so nam omogočile 
obsežne golice ob potoku, ki priteče pod kočo v Dragi proti Begunjščici 
oz. Zgoši in pa tudi številna druga razkri ta mesta jugovzhodno od tod 
proti soteski. Med nj imi je predvsem velika j ama okrog 250 m severno 
od gradu (glej si. 37). V n j e j so razkri te še čez 10 m debele plasti do-
lomitnega in apniškega drobir ja , ki ga kopljejo za posipanje cest. 
Cisto na povšju se pokaže v te j golici okrog 30 cm debela plast 
prepereline, ki se posebno v spodnjem delu močno prepleta z gruščem. 
Pod n jo sledi v vsem 8—10 m visokem profilu skora j povsem robat 
drobir z zelo veliko pr imesjo drobnega peščenega in celo še drobnej -
šega gradiva, medtem ko je debelejših skal in pravih blokov vmes 
bolj malo. 
Da izvira to gradivo dejansko neposredno s s t rmih pobočij in 
da ga ni pretransport i ra la Begunjščica, nam poleg same petrografske 
sestave drobi r ja priča tudi nagnjenost n jegovih plasti prot i dolini. 
Bliže s t rmim razjedenim pobočjem imajo okrog 8—10° naklona, na-
vzdol pa postanejo položnejše in so nagnjene le še 4—6°. Nj ihova nag-
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
80 MIlan Si f rer 
njenost se tudi tu lepo u j e m a z nagnjenost jo površine vrša ja . Posa-
mezne plasti SO' poprečno 5—20 cm debele in se vlečejo v precej enaki 
debelini na večje razdalje. Precej podobno pa je v eni in isti plasti debel 
tudi drobir. Medtem ko prevladuje v eni plasti na splošno bolj debel 
drobir, p rev laduje jo v drugih plasteh povečini peščeni in celo ilovnati 
delci. 
Slično kot pod Smokuškim vrhom, lahko tudi tu opazujemo, kako 
sledi vsaki plasti debelejšega drobi r ja f inejš i sloj peska in drobno-
peščene ilovice in da je ta prehod grobega gradiva v peščeno oziroma 
ilovnato plast, običajno počasen, genetski; z ostro mejo pa je ločena 
ta ilovnato peščena plast od nas lednje višje plasti debelejšega drobir ja . 
Tudi pr i genezi teh plasti je torej sodelovala ploskovno tekoča 
voda, ki se sprošča pri od ta j an ju tal oziroma pr i teka izpod snežišč. 
Razen značilne ploskovne slojevitosti in zaključenih faz grobega gra-
diva in čezenj odloženega drobnejšega nam govori za to tudi izpranost 
drobnejših delcev iz gruščnatih plasti, pr i odlaganju ka ter ih računamo 
z največj imi vodnimi količinami. 
P r a v t ake sedimente smo opazili tudi v ustrezni terasi na nasprotni, 
levi s trani doline; posebno v velikem vrša ju izpod Begunjščice so iz-
redno n a široko ohranjeni . 
Iz rekonst rukci je ostankov te terase in gradiva v n j e j se razločno 
pokaže, kako se je dolina Begunjščice v zadnji dobi pospešenega dotoka 
drobir ja s pobočij z n j im kra tkomalo zasipala. Še čez 15 m debele plasti 
sedimentov nam zgovorno kažejo, kako dolgotrajno in skra jno je bilo 
podnebje v te j dobi. Ker n ik j e r v n j ih nismo našli prepereline, se 
vsi l juje domneva, da se je gozd t ak ra t iz doline Begunjščice docela 
umaknil . Iz tako močnega dotoka drobir ja po pobočjih v dolino, ki se 
kaže v ohran jen ih terasah in razmeroma neznatnih sledovih uvel javl ja -
n j a Begunjščice v te j dobi, smemo sklepati tudi na t akra tno razmeroma 
sušno podnebje. 
Tenka preperel ina in sveži videz gradiva govorita torej za to, da 
so tu ohranjeni sledovi širokopoteznega periglacialnega doga jan ja iz 
zadnje ledene dobe, z vsemi že opisanimi svojstvi takega dogajanja . 
Do prekini tve tega dogajanja je prišlo na jbrž šele, ko je ob koncu 
zadnje ledene dobe nastopilo toplejše podnebje, ko je tla spet porastel 
gozd in se je namesto dova jan ja drobir ja v doline sprožil nov proces 
erozije. Zaradi hi t ro se talečega ledu in snežišč na Begunjščici ter 
v sosednjih gorah je imel potok Begunjščica takra t ver je tno še posebno 
veliko vode in zato povečano erozijsko moč. Možno je, da j e spremljalo 
otoplitev tudi rahlo naraščanje padavin, ka r je učinkovalo na podoben 
način. 
Z gradivom iz zgornjega in srednjega dela doline je nasula Begunj-
ščica t akra t ob vstopu na ravnino pod Begunjami obsežen vršaj , ki se 
na široko razprostira proti Lescam in Radovljici. Širi la ga je na jb rž 
takoj za umikajočim se bohinjskim ledenikom vse do novega umika na 
rob V. terase, ko se je začela zaradi povečane globinske erozije Save 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 81 
SI. 38. Pogled čez Lese po dolini Lešanjščice proti Brezjam in Jelovici. Nad 
Lešanjščico na levi obsežna terasa (II), prekrita s fluvioperiglacialnim. 
prodom 
tudi spodnja Begunjščica oziroma Zgoša močneje vrezovati ter se j e 
začela vzdolž vsega toka uvel javl ja t i erozija. S tem nam postane jasno, 
odkod toliko drobirja, s ka ter im je Begunjščica v razmeroma kra tkem 
času nasula tako obsežno ravnino. 
Obilne sledove iz obdobja četrte poledenitve smo našli tudi ob 
vsem severnem robu Dobrav pod Dobrčo, Kriško goro in Storžičem. 
Pod Dobrčo so prekr i ta z ustreznimi pobočnimi sedimenti pobočja okog 
Slatne. Še posebej veliko jih je jugovzhodno odtod proti Srednj i vasi, 
Palovičam in Brezjam pri Tržiču. Tudi t u k a j je segel drobir v doline 
in povzročil obsežno akumulaci jo. Njeni sledovi so se ohranili v širokih 
terasah, ki se dvigajo okrog 25—30 m nad dnom doline Peračice (glej 
si. 38). Na podlagi široko ohranjenih f ragmentov te nekdanje ravnine 
južno od Mlake, Palovič in nasel ja Vadiče smemo domnevati, da se je 
v vsem tem območju takra t širila obsežna akumulaci jska ravnina z 
močnim naklonom proti jugu, torej s t ran od pobočij Dobrče, odkoder 
je dotekalo gradivo. V vseh golicah, ki so nam jih razkrili globoko za-
jedeni kolovozi in nove poti, smo opazovali le slabo sortiran apniški 
in dolomitni drobir z obilico drobnejšega gradiva s peskom ter celo s še 
f inejš imi delci. Se boljši vpogled v to nasut ino n a m je omogočila ob-
sežna j ama jugovzhodno od Vadič, iz ka tere črpajo gradivo za zidavo, 
pa tudi za posipanje cest (glej si. 39). Tudi v n j e j se pokaže, kako je 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
82 MIlan Sifrer 
gradivo slabo sortirano, razmeroma malo zaobljeno in kako je vmes 
veliko peščenega gradiva. 
Ta s t ruk tu ra gradiva je značilna za akumulacijo, ki jo povzroči 
hi ter dotok drobi r ja v doline, k j e r obstoječe linearno tekoče vode niso 
sposobne, da bi ga podrobneje sortirale. Sploh se zdi, da v dobi tega 
širokopoteznega nas ipanja tu skora j ni bilo t ra jn ih površinskih vodnih 
tokov. S tem bi se dobro u j e m a l tudi znaten naklon, ki ga kažejo t e 
akumulaci jske površine (glej si. 38). Videti je, da je prišlo do t rans-
porta gradiva le obdobno, pri čemer so bile morda bolj redne samo 
vode, ki so se zbrale ob hi t rem ta l j en ju snega in zamrznjenih tal ob 
prehodu v toplejši del leta. 
O zelo skra jn ih pogojih, v kater ih je nastajalo to gradivo, nam 
priča tudi ugotovitev, da v vseh teh debelih plasteh drobi r ja p r av 
n ik je r nismo našli prepereline. To pomeni, da v območju tega široko-
poteznega nas ipanja teda j ni bilo gozda, pa ver je tno tudi ne bolj skle-
njenega t ravnega rast ja . 
Tudi pr i samih pobočnih sedimentih, ki se povezujejo s to nasutino, 
nismo opazili slojevitosti, ki j e tako značilna za ustrezno gradivo v 
Blejsko-radovlj iški kotlini. Pokaže se torej povsem ista podoba kot 
pri pobočnem gradivu t r e t j e poledenitve in to iz istega vzroka, raz-
lične cirkulacije vode, do ka te re pr ide pr i različno h i t rem in globokem 
od ta jan ju tal. Tu je bilo, kot kaže, od ta j an je tal hi t rejše in globlje kot 
v soseščini bohinjskega ledenika. Omogočilo je odtok vode v globlje 
SI. 39. Golica v II. terasi južno od vasi Lese ; slabo sortirani drobir iz obdobja 
zadnje, četrte poledenitve 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 85 
SI. 40. Golica nad vasjo Vetrno je razkrila slabo sortiran periglacialni grušč. 
Drobir pripada zadnji ledeni dobi (četrta poledenitev) 
plasti poboenega gradiva in s tem zavrlo površinsko p re takan je vode, 
ki je za razvoj značilne slojevitosti sedimentov tako pomembna. Zaradi 
celotne prepojenosti pobočnih sedimentov z vodo je prišlo v glaVnem 
do polzenja debelejših slojev. Take premike pa je povzročilo tudi po-
novno zamrzovanje tal. Površinska soliflukcija pa je bila tu, v naspro t ju 
z Blejsko-radovljiško kotlino, na jbrž zelo omejena. 
Povsem podobno slojevito pobočno gradivo iz obdobja če t r te pole-
denitve smo opazovali tudi pod Kriško goro in Storžičem (glej si. 40). 
Posebno široke površine prekr iva v območju vasi Vetrno nad Križami, 
nada l je vzhodno od Golnika in povsod prot i vasem Povlje, Bašelj in 
Preddvor . Sledovi predhodnega nasipanja iz t r e t j e poledenitve so pove-
čini prekr i t i z n j im te r se pokažejo izpod n jega le v globlje zarezanih 
žlebovih in v slemenih med posameznimi potoki, ki kažejo, kako je 
seglo polzenje drobir ja v t r e t j i poledenitvi nekoliko dal je in to tudi 
po povsem položnih pobočjih. Take razmere smo opazovali nad Križami 
ter v območju vasi Vetrno, nada l je nad Goricami, pa nad Bašljem in 
Preddvorom. Isto se je pokazalo tudi na nasprotni s t rani Dobrav v 
območju Jelovice, k j e r so golice ob novi cesti, ki pe l je preko Jamnika 
v Kropo, še posebno instrukt ivne (glej si. 41). 
Povsod drugod, k j e r sežejo doline močneje v visokogorski svet, pa 
je drsel ves ta drobir, ki je nastal pr i mehaničnem razpadanju 
kamnin, naravnost v doline in povzročil s tem obsežno akumulaci jo. 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
84 MIlan Sifrer 
SI. 41. Nova cesta čez Jamnike na Jelovici nam razkriva več metrov debele 
plasti povsem nesortiranega grušča, ki je nastal pri močnem mehaničnem 
razpadanju kamnin v zadnji ledeni dobi (četrta poledenitev). Prekriva ga 
le tenka preperelina, v kateri je še obilo karbonatnega drobirja 
SI. 42. Pogled po obsežnem vršaju pri Goricah proti Srednji vasi in Zalogu 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 85 
To se je pokazalo v vsem širokem porečju Kokrice, p rav tako pa tudi 
v dolinah Besnice, Nemiljščice, Krope in ob zgornj i Lipnici. O tem, kako 
je bilo mehanično razpadanje kamnin v gorah poglaviten vzrok tega 
nasipanja , nas je še posebej prepričala ugotovitev, da so posebno zgornj i 
deli dolin na jmočneje zasuti. Opravka imamo s pravimi velikanskimi 
vršaji , ki se s pr ibl iževanjem goram hitro vzpenja jo in sežejo tudi 
navzgor po žlebovih v sama pobočja. Takega značaja je obsežen v r ša j 
pod vasjo Senično in še posebej pod vasjo Sva r j e (glej si. 42). Začenja 
se v žlebu, ki se vriva pod Tolsti vrh vzhodno od Gozda. Pr i S v a r j u 
ima višino 680 m, do Zaloga se zniža že n a 531 m, hitro pa se niža še 
nap re j navzdol proti S redn j i vasi in Goricam ter je v območju vasi 
Letenice le še 441 m visok. Isti akumulaci j i lahko sledimo še nap re j 
po dolini proti vasi Tenetiše ter nasel ju Kokrica. Na podobnem vrša ju 
stojita tudi Trstenik in ob sosednjem potoku Babni vrt . Se posebno 
obsežen je v rša j ob Belici, ki pri teče izpod samega Storžiča. Pr i Bašl ju 
se začenja v višini okrog 465 m, do Zgornje Bele se zniža že na 480 m, 
pri Spodnji Beli pa je le še okrog 450 m visoko. Odtod navzdol je 
s t rmec veliko manjši . Na levi strani Belice ga označujejo kote 449 m, 
435 m in 429 m, onstran n j e pr i Srakovlju pa je višina le še 410 m. 
Manjše doline zapolnjuje ta drobir tudi vzhodno od Bašl ja prot i 
Predddvoru. 
Povsod, kjerkol i so n a m golice omogočile bližji ogled gradiva v teh 
vršaj ih, se je pokazalo, kako prevladuje v n j ih slabo zaobljen prod, k i 
posta ja z oddal jevanjem od visokogorskega sveta drobnejši in čedal je 
bolj sortiran. Ta poteza nam poleg same fiziognomije vrša jev ponovno 
tehtno dokazuje, da je prišlo do nas ipanja p r av zaradi pospešenega 
mehaničnega razpadanja kamenin in polzenja drobi r ja v doline. 
Isto nam izpričuje tudi ugotovitev, da je prišlo do m a n j izdatnega 
nas ipanja le v območju Golnika, med vasmi Senično in Gorice, k j e r 
je planota, na kater i stoji vas Gozd, preprečevala neposredni dotok 
drobi r ja v doline. Tu so zato tudi dna dolin za okrog 15—20 m globlja 
kot v soseščini ter imajo razmeroma neznaten s t rmec vse do pod samih 
s t rmih apniških in dolomitnih pobočij. Posebno nazorno se pokaže to 
pri Goricah, k j e r se n a h a j a obsežna prodna ravnina (kota 468 m) okrog 
20 m nad sosednjo dolino, ki je ostala zahodno od tod, ob robu tega 
širokopoteznega nas ipanja (kota 448 m). Zato je prišlo tudi do odtoka 
vode z območja goričkega vrša ja proti zahodu, tako mimo Goric kot 
tudi niže navzdol mimo Letenice. Samo del vode s tega območja je 
našel pot proti jugu v smeri prvotne doline, ki jo uporabl ja danes 
glavna cesta Gorice—Tenetiše. Zaradi take razdeli tve vode je bila ero-
zijska sposobnost voda tu zelo omejena in so se zato sledovi obsežnega 
nas ipanja še posebno dobro ohranili. 
Veliko intenzivnejše pa so razrezali potoki s poznejšo erozijo druge 
vršaje . Pr i Bašlju je izdolbla Belica v tak vrša j okrog 20 m globoko 
korito; navzdol po dolini se ta višinska razlika hi t ro zmanjša na 10 m, 
pr i Spodnji Beli na 8 m, v terasi na desni s trani doline pri Srakovl ju 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
86 MIlan Sifrer 
pa celo na 6 m. Izdatnejšo erozijo v zgornjem delu dolin, v območju 
močnejšega predhodnega nasipanja , smo opazovali tudi pri vrša j ih pod 
Babnim vrtom, pri Trsteniku ter pri Seničnu. Omeji tev erozije pred-
vsem na področja n a j izdatnejšega nas ipanja nas je še bolj prepričala 
v že večkrat izrečeni domnevi, da sta bila akumulaci ja in poznejša 
erozija povsem klimatsko pogojeni. Do erozije bi prišlo po teh tolma-
čenj ih takoj ob nastopu toplejšega podnebja po zadnji ledeni dobi, 
ko so se t la porastla z gozdom in so prenehali že opisani periglacialni 
procesi. 
Posledica p renehan ja dotoka drobi r ja v doline so tudi ilovnati in 
peščeni sedimenti, ki prekr iva jo na jn iž ja dolinska dna. Očitno so 
rezultat na jmla jšega holocenskega obdobja, pri ka terem stopa dotok 
drobir ja iz gora v doline docela v ozadje; v nasutino p r iha j a jo v glav-
nem le peščeni in ilovnati sedimenti, ki izvirajo iz bližnjih, globoko 
preperelih ter slabo odpornih terciarnih, laporastih in peščenih sedi-
mentov; z n j ih se spira posebno ob dežju in ob t a l j en ju snega še danes 
zelo veliko drobnega plavja. 
Zato gotovo ni slučaj, da je še posebno veliko ilovnatih sedimentov 
ob vznožju pobočij, že ob samem prehodu v ploska dolinska dna in 
da so se p rav nan je naslonile nekdan je opekarne okrog Sredn je Bele, 
južno od Trstenika, pri vaseh Pangršica in Tenetiše, kot tudi v svetu 
južno od Gorič proti vasi Letenice, k j e r je še danes več opekarn. Povsod 
smo lahko opazovali, kako počasi in skora j neopazno preidejo ti pobočni 
sedimenti v široke in poplavne ilovnate ravnice v glavnih dolinah. 
Obilo i lovnatih sedimentov je tudi v kra jš ih dolinicah, izdolbenih 
v terciarne kamnine. Opozorimo n a j samo na desne pri toke Kokrice, 
ki pr i tekajo iz Udin boršta, na n j en i levi s t rani pa predvsem na potočke 
iz okolice Golnika te r iz širokih starih teras med Trstenikom ter vasmi 
Babni vrt, Zabije, Hraše, Srakovl je in Tenetiše. Povsod se ti i lovnati 
sedimenti v obliki pravih manjš ih v rša jev povezujejo z ilovnato napla-
vino v glavnih dolinah. Gre torej za povsem isti genetski stik, kot ga 
nam kažejo pobočne ilovice. Razlika med nj imi je le v tem, da je 
v dolinskih naplavinah na splošno neka j več peska, pa tudi proda iz 
slabo odpornih terciarnih kamenin. 
Videti je, kot da je prav ta dotok ilovnatega p lavja po pobočjih 
in dolinicah v glavne doline poglavitno gibalo obsežne akumulaci je 
ilovnatih sedimentov, ki jim sledimo v širokih in vlažnih danj ih rav-
nicah ob Kokrici navzgor skoraj čisto do Golnika, ob Stražnici nekako 
do vasi Pangršice, ob potoku izpod Babnega vr ta pa nekako do vasi 
Zabije; ilovnati ravnici lahko sledimo tudi ob Belici do pod Spodnje 
Bele. 
Vpogled v te i lovnate sedimente so nam omogočile obsežne golice 
ob potočkih samih, posebno na udarn ih straneh, k je r je voda odnesla 
ras t j e ter razkrila ilovico. I lovnate plasti pravzaprav niso tako debele 
kot smo domnevali doslej, sa j skoraj ne presežejo debeline 2—3 m. 
Isto so pokazali tudi nekater i vodnjaki . Tako npr. so v vasi Srakovl je 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 87 
v hiši št. 3 skopali 3 m globok vodn jak ; v n j e m je bilo okrog 0,5 m 
ilovnato r j avo rumene prsti, navzdol pa je sledil samo s sivo ilovico 
umazani prod. P r i sosednji hiši št. 2 je bilo ilovice neka j več, saj se je 
pokazal šele v globini 3,5 m tako čist prod, da je po n j e m pr i tekla 
voda. Tudi pri vasi Tatinec se debelina ilovice zelo menja , vendar 
povečini ne preseže 2 m. Podobne razmere smo opazovali tudi ob Ko-
krici proti Tenetišam, k j e r so nam omogočile vpogled v sestavo ilovnate 
ravnice golice v izkopih temel jev za številne nove hiše; tudi tu so 
i lovnate plasti povečini le okrog 2 m debele. 
Pr i ogledovanju teh plasti nam je zbudila pozornost tudi značilna 
slojevitost, ki kaže isti naklon kot prodna podlaga. V vseh golicah ob 
s t rugah potokov kot tudi v vodnjakih se pokaže zgoraj r j ava in rumen-
kasta peščena ilovica, pod n jo pa siva, pogosto nekoliko modrikaste 
barve, ki se posebno v spodnjih plasteh močno meša s peskom in pro-
dom. Čisto isto slojevitost so nam razkrili tudi nekater i vodnjaki ob 
Belici, v vasi Srakovl je in ob Stražnici med vasicama Tenetiše ter 
Mlaka. 
Ta slojevita i lovnata prevleka vzdolž dolin nas je še podkrepila 
v že izrečeni domnevi, da gre za dejansko pre i ranspor t i ran holocenski 
denudacijski material . Za njegov nastanek so na jb rž še posebno važne 
visoke vode. Le-te namreč ne povzročajo samo preproste akumulacije, 
ampak us tva r ja jo izredno ugodne pogoje za sedimentacijo pobočnega 
gradiva kot tudi najrazl ičnejš ih barskih sedimentov. 
Na to so nas opozorile predvsem zamočvir jene in t ra jno vlažne 
površine glinenih danj ih ravnic. Ne moremo j ih razložiti samo s po-
časnim odtokom vode s širokih, za vodo slabo propustnih površin, pač 
pa so nastale v plitvih zajezitvenih kotanjah . Na številnih k ra j ih smo 
mogli ugotoviti, da niso pregrade, ki u s tva r j a jo plitve kotanje, nič 
drugega kot pasovi močnejšega nas ipanja potokov ob visoki vodi. Pr i 
tem nam je največ pomagalo bolj grobo peščeno gradivo teh, na oko 
komaj opaznih nasipov. V teh plitvih depresi jah je prišlo mars ik je do 
pravega manjšega zamočvirjen j a, k j e r imenitno uspevajo higrofi lne 
rast l ine z značilnimi mahovi, ki zadržujejo še posebno veliko vode. 
Prišlo pa je tudi do nas tanka pravih šotnih plasti, ki j ih pač ni tolma-
čiti s prekinitvi jo neke jezerske faze. Ti pr imeri nas opozarjajo, kako 
previdni moramo biti pri presoji podobnih ilovnatih in peščenih sedi-
mentov v starejših plasteh. 
Te plitve ko tan je pa se ne zapolnjuje jo samo z organskimi sedi-
menti , ampak tudi s pobočnim gradivom. Dežnica in tudi snežnica 
odlagata v n j ih veliko glinenega ter peščenega gradiva, zaradi česar 
se debelina teh ilovic še posebno hi t ro veča. 
Pr i nj ihovi genezi tudi ne smemo prezreti trave, ki preprečuje od-
našan je denudacijskega gradiva in grmovja, ki vrši ob potokih več 
funkc i j : p reprečuje vdor glavnega vodnega curka na glinene površine 
in s tem akumulaci jo debelejšega gradiva po nj ih , močno pa zavira tudi 
hitrost vodnega toka na poplavl jenem svetu izven s t ruge in pospešuje 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
88 MIlan Sifrer 
že tako pospešeno akumulaci jo v grmovju takoj ob strugi. S tem ust-
va r j a pregra jo za hiter odtok vode s poplavl jene površine. Obenem pa 
grmovje s koreninami zavira hi t ro spremin jan je s t ruge kar je za mor-
fogenezo p ravkar opisanih ilovic nedvomno velikega pomena. 
Če poznamo vsa t a dejstva, ki osvet l jujejo genezo preučevanih 
ilovic, nam postane razumlj ivejša tudi velika zamočenost teh površin, 
ki jo samo s slabo propustnost jo peščenih ilovic in s počasnim odtokom 
vode iz n j ih nismo znali posrečeno razložiti. 
SLEDOVI KVARTARNEGA NASIPANJA 
PRI BOBOVKU NAD KRANJEM 
V luči teh novih dognanj se nam kažejo tudi sedimenti v območju 
Bobovka v povsem novi podobi. V te j zvezi je videti posebno pomembno 
spoznanje, da so v ledenih dobah poleg glavnih rek, ki so pr i tekale 
s poledenih področij, močno nasipali tudi pritoki iz periglacialnega 
sveta in da so le-ti v tem docela tekmovali s fluvioglacialnim nasi-
panjem. Poglavitno, ka r smo mogli iz tega izluščiti, je bilo spoznanje, 
da pogoji za ojezeritve v ledenih dobah tu niso bili tako ugodni kot se 
je domnevalo doslej (npr. 42; 48), ko fluvioperiglacialnega nasipanja 
niso upoštevali. Druga pomembna ugotovitev pa je, da ilovic ne moremo 
kar tako preprosto imeti za jezerske, sa j so lahko tudi drugačnega 
porekla. Ze iz dosedanjega premot r ivan ja je namreč razvidno, kako 
prekr iva jo na jn iž ja dolinska dna debele plasti plavnih, holocenskih 
ilovic. Z genezo podobnih ilovic pa moramo računat i tudi v starejših, 
toplejših obdobjih pleistocena, pa tudi v začetnih fazah poznejših 
ohladitev, ko se gozd iz naših k r a j e v še ni umakni l in tako še ni prišlo 
do intenzivnejšega dotoka bolj debelega apniškega in dolomitnega dro-
b i r ja v doline. Vse to nas je sililo, da vzamemo dosedanje rezultate 
v območju Bobovka ponovno v pre t res ter skušamo dognati, kako se 
u j e m a j o z vsemi temi novimi pogledi. 
Polde Oblak, k i je tu raziskoval, opozarja, kako so tu pogoji za 
nas t a j an j e ilovic izredno ugodni (42). Poleg močnega sp i ran ja ilovic 
iz hitro razpadl j ivih terciarnih kamnin so tu tudi izredno ugodne zaje-
zi tvene možnosti, ki j ih je ustvarilo obdobno pospešeno nas ipanje 
Kokre. Posebno veliko jezero je nastalo po njegovem m n e n j u v dobi 
starejšega zasipa, ko je Kokra s svojo veliko akumulaci jo zaprla Kokrici 
odtok in jo zajezila. 
Z veliko ojezeritvijo v opisanem področju računa tudi Rakovec, 
ki je poleg samih plasti v Cukovi jami podrobno opisal še pleistocensko 
s trat igraf i jo bl ižnje okolice in nakazal obseg domnevnega jezera (48). 
Po n jegovem m n e n j u bi se jezero razprostiralo ob Kokrici navzgor 
nekako do Tenetiškega vrha, ob Belici pa do vasi Spodnja Bela. Vzrok 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 89 
t e j ojezeritvi bi bil po Rakovčevem m n e n j u isti kot ga nava ja Polde 
Oblak: Kokra je ob svojem pospešenem nas ipanju zajezila Kokrico 
in pri toke ter jih prisilila, da so se razlili v jezero. Ilovice navzgor 
po dolinah, kamor ni več segla ojezeritev, pa bi bile po Rakovčevem 
m n e n j u plavnega in denudacijskega izvora (48). 
Pregrajo, za katero bi nastalo to jezero, vidi Rakovec v konglo-
meratu , ki se je ohranil v terasi jugovzhodno od Mlake (410 m) ter 
na dveh k ra j ih na levi s trani Kokrice: nasprot i kokriške cerkve in 
pri mostu nekoliko niže ob Kokrici. Ob tem pripominja, da je tu kon-
glomerat že v znatni mer i odnešen. Rakovec pa je pri svojem preuče-
van ju opozoril tudi na ilovnato teraso, na katero se povzpne cesta 
med Kokrico in Bobovkom in na plitve golice, ki razkrivajo v n j e j le 
r j avo rumeno ilovico. 
Zaradi zelo zanimivega položaja te terase, nekako na mej i med 
ilovnatimi sedimenti, ki jih izkorišča opekarna v Bobovku ter prodno 
nasutino Kokre vzhodno odtod, smo jo še posebno natančno ogledali. 
Grobo določitev n jenega mesta v terasnem sistemu nam je omogočila 
že ugotovitev, da kaže že povsem podoben odnos do »mlajšega zasipa« 
in višjih starejših teras kot ga kaže »visoka terasa«, na kater i stoji 
nasel je Predoslje, in kosi ustrezne terase severno odtod med Brdom 
in Visokim. Hiter dvig, ki ga kaže ta terasa od juga proti severu, pa 
nas je opozoril, da genetsko ni povsem istega porekla kot omenjene 
terase vzhodno odtod in da je pr i to lmačenju njenega nas tanka poleg 
Kokre upoštevati tudi Belico. 
O specifičnosti razvoja »visoke terase« severno od Kokrice in Brda 
nam poleg morfoloških potez priča tudi sama n jena sestava. Prvi širši 
vpogled v njeno zgradbo so nam omogočile golice, ki so jih skopali pr i 
g radn j i novih blokov na skra jn i severni s trani Kokrice. V še čez 2,5 m 
globokih golicah so razkril i t u r j avo rumeno ilovico, med katero je 
posebno v globljih plasteh še veliko slabo zaobljenega in že ka r močno 
preperelega proda Belice. V dnu teh izkopov pa so na nekater ih k ra j ih 
zadeli tudi že na zlepljeni prod, ki je obenem tudi veliko močneje 
zaobljen in je nedvomno nasut ina Kokre. Na zgornjo, močno preperelo 
nasut ino Belice in na konglomerat pod n jo pa so zadeli tudi pri kopan ju 
dveh vodnjakov severno od tod pri hišah vzhodno od opekarniškega 
kopa v Bobovku. P r i prvem, južnejšem, se je pojavil konglomerat 
v globini 4 m, pri drugem, ki je nekoliko severneje pri hiši št. 15, 
pa v globini 7 m. 
Ustrezajoči konglomerat se javl ja tudi v vzhodnem koncu opekar-
niškega kopa v Bobovku, k j e r smo ga lahko še posebno podrobno ogle-
dali. V n jem se pojavl ja nasut ina različnega značaja. Med močneje 
zaobljenim in petrografsko pestrejšim prodom Kokre opazimo tu tudi 
slabše zaobljen in petrografsko veliko bolj homogen apniški in dolo-
mitni prod, ki docela ustreza nasut ini Belice. Ze samo na osnovi tega 
vsesplošnega nas ipanja Kokre in Belice je bilo mogoče sklepati, da za 
nas t a j an je ilovic oziroma ojezeritev ob Belici pogoji t ak ra t niso bili 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
90 MIlan Si f rer 
ugodni in da zato ilovnati sedimenti pri Bobovku ne izvirajo iz istega 
obdobja. 
O vsem tem pa nas je še posebej prepričala ugotovitev, da se 
javl ja konglomerat v vzhodnem delu opekarniškega kopa v Bobovku 
v obliki hrbta , ki je povsem ostro ločen od ilovnatih sedimentov, 
ki se ga dot ikajo in prekrivajo. Nikjer ni torej opaziti prehodov med 
ilovico in prodom, ki bi j ih pričakovali, če bi usmerila Kokra obdobno 
svoj tok proti jezeru in odlagala v n j e m svoj prod. V tem pr imeru 
pa bi bilo pričakovati tudi deltasto sedimentacijo proda, ki jo z ilovico 
prekri t i konglomeratni hrbet n e kaže. Na osnovi tega smo sklepali, da 
je konglomerat pod ilovicami na jb rž samo erozijski preostanek konglo-
merata, ki sestavlja tudi »visoko teraso« vzhodno od Bobovka. 
Če je ta domneva pravilna, lahko sklepamo, da zapoln ju je jo ilovice, 
ki j ih izkorišča opekarna pri Bobovku, globoko erozijsko korito nastalo 
v dobi vsesplošne erozije, ki je sledila širokopoteznemu nas ipanju proda 
v »visoki terasi«. Videti je, da ta ponovna akumulaci ja ni več dosegla 
višine predhodnega nasipanja, ki se je ohranilo v visoki terasi, ampak 
se je zaustavila okrog 6 m pod njo. Višino tega mlajšega nas ipanja 
predstavl ja površje nižje, okrog 4—5 m visoke terase (II.), ki spremlja 
Belico na obeh s t raneh doline; zanjo smo že izrekli domnevo, da jo 
sestavlja poleg ilovice tudi prod, ki izvira iz zadnj ih dveh polede^ 
nitvenih obdobij ( t ret je in četr te poledenitve). 
Posebno imeniten pogled v sestavo te (II.) terase nam nudi opekar-
niški kop v Bobovku, na desni s trani Belice, južno od Srakovl ja pa 
obsežna prodna jama. Plasti v opekarniškem kopu v Bobovku je opisal 
že Polde Oblak (42), nekoilko podrobneje pa kasneje Srečko Brodar, 
ki je teden po odkr i t ju slonovih kosti iskal morebi tnih sledov člove-
kovega ude js tvovanja (48). 
Po Brodar jevem opisu leži pod 20—30 cm debelo plast jo prepereline 
(A) 40—90 cm debela plast svetlorjave, zelo mastne gline (B), ki je 
v spodnjem delu nekoliko sivkasta. Sledi ji do 10 cm debela črna 
proga (C), preperelinski preostanek nekdanjega površja, nato pa do 
1,50 m debela plast proda in peska, ki se na sk ra jnem severovzhodnem 
in jugozahodnem koncu jame izklini (D). Med prodniki so zastopani 
povečini raznobarvni apnenci, redkejš i so temno rdeče r jav i in črni 
skrilavci, kremeni ter peščenjaki. Tu pa tam se pojavijo celo kosi rdeč-
kastega porf i r ja . Prodniki so raznih velikosti. Največkra t imajo po 
neka j centimetrov v premeru, največj i pa dosežejo celo velikost člo-
veške glave. Razen tega so prodniki pomešani s peskom. Mnogi kosi so 
tako prepereli da razpadejo že pr i rahlem dotiku z roko, odpornejši 
kosi pa so na površju bolj ali m a n j razjedeni. Vmes so tudi taki, ki 
ne kažejo nobenih znakov preperelosti. Močno prepereli so predvsem 
skrilavci; celo porf i r je na površini precej razkrojen. 
Površje prodne plasti je neenakomerno valovito. Ker prodna plast 
proti jugozahodu in severovzhodu polagoma izgine, bi se dalo sklepati, 
da je bil prod odložen v plitvi dolini. Sodeč po profilu, ki ga je pri-
bližno izmeril Brodar, n a j bi bila dolina približno 200 m široka. 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 91 
Pod peskom in prodom sledi 10—12 cm debela plast r j ave gline, 
ki j e pomešana s kosi apnenca (E). Zaradi tega jo delavci pred izkopom 
z bagrom še posebej ročno ods t ranjuje jo . Tudi spodnja me jna ploskev 
r j a v e gline se dviguje na obeh kra j ih kakor prodna plast nad njo. 
Pod r javo glino leži 8—10 m debela modrosiva glina, ki jo opekarna 
izkorišča za izdelovanje opeke (F). Po videzu horizontalne plasti se 
men java jo z neštet imi progami, ki so sive in opečno-svetlo rdeče, miv-
kaste do 1 cm tanke pa tudi debelejše. Vmes se pojavl ja jo nekoliko 
temnejše proge, ki vsebuje jo večjo količino organskih ostankov. Tako 
temnejšo in debeljšo progo z mnogimi drobnimi polžki opazimo v 
višjem horizontu glinenih plasti, predvsem v jugozahodnem delu jame. 
Podobne plasti, kot j ih je opisal Brodar, lahko opazujemo tudi v 
današn jem kopu (glej si. 43 in 44), le da sledi pod preperelino (A) neko-
liko bolj prs tena in p rhka plavna ilovica (B), pod n j o pa prava temno-
r j ava preperil ina (C), ki se v okrog 0,50—1 m globokih žepih vriva v 
spodaj ležeči prod (D). Opaziti je tudi, da je plast r javega peska (E) 
pod prodom (D) precej debelejša, saj k ra jevno še preseže 0,50 m 
debeline. Ze tu lahko omenimo, da je ta slojevita peščena plast močno 
valovita. Nadal jna posebnost v sedanjem profi lu pa je že opisani kon-
glomeratni h rbe t (G), ki se pojavi v vzhodnem koncu opekarniškega 
kopa izpod debelih plasti ilovice (F). 
Dosedanji raziskovalci so imeli i lovnate sedimente (B in F) eno-
s tavno za jezerske (42; 48), v vmes odloženem produ (D) pa so gledali 
nasut ino Belice. Ker pa je v preučevanem svetu tudi obilo ilovic plav-
Sl. 43. Debele plasti peščenih ilovic (F) v opekarniškem kopu v Bobovku pri 
Kranju. Prod nad njimi in še višje plasti se bolje vidijo na si. 44 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
92 MIlan Sifrer 
SI. 44. V opekarniškem kopu v Bobovku pri Kranju sledi pod preperelino 
(A) prhka rjava, spodaj rahlo sivkasta prstena ilovica (B) ki preide navzdol 
v temno rjavo rdečo preperelino (C). Ta se v obliki žepov vriva navzdol v 
močno preperel prod (D). Pod njim lokalno še plast močno ilovnatega peska 
(E), globlje pa ilovice (F) s slike 43 
nega in, posebno na obrobju, tudi denudacijskega porekla in ker je 
p lavl jenje ilovic celo specifičen sediment določenih obdobij, je potrebno 
našo pozornost usmeri t i tudi v to smer. 
Tako smo ugotovili, da se je začelo tudi p lavl jenje ilovic, ki j ih 
razkriva opekarniški kop v Bobovku, v fazi po jen javan ja erozijskega 
procesa torej v fazi, ki močno spominja na razmere po zadnj i ledeni 
dobi, ko je sledila širokopoteznemu nas ipanju proda erozija, nato pa 
p lavl jenje ilovic, ki se nam kažejo v širokih danj ih ravnicah. Vsaj 
del ilovnatih sedimentov utegne torej biti plavnega porekla. Ker pre-
v laduje jo vsaj v bolj peščenih plasteh laporasti in peščeni sedimenti 
iz bližnjega terciarnega sveta in ker stopajo apniški in dolomitni drobci 
vsaj optično močno v ozadje je plavni karakter teh ilovic še očitnejši, 
sa j nam je to ponovno opozorilo, da je bil v obdobju akumulaci je 
ilovic dotok apniškega in dolomitnega drobir ja iz gora v doline razme-
roma neznaten in da je prišlo v nasut ino predvsem f inejše gradivo 
iz bližnjih terciarnih kamenin. 
Da tu n imamo opravka z na jbo l j tipičnimi jezerskimi sedimenti, 
pa nas je opozorila tudi značilna slojevitost s hi tro menjavo ilovnatih 
ter peščenih plasti s prodom in s p rav številnimi vložki ostankov, ki 
dosežejo kra jevno celo značaj pravih manjš ih šotišč. Dejansko nas spo-
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 93 
m i n j a j o ti številni sloji z organskimi ostanki veliko bol j kot na usi-
h a n j e jezera, na razmere, ki j ih opazujemo v območju poplavnih ravnic 
še danes, ko nasuje potok posebno ob večjih povodnj ih velike množine 
mivke in ilovic te r p rekr i je t ravno vegetacijo, ki se nato le počasi, 
spet obnovi. Z jezersko sedimentacijo pa bi težko raztolmačili tudi 
tako enakomerno razprostranjenost plasti z debelejšim peskom in pro-
dom po večjih površinah. Pričakovati bi bilo namreč, da bi se odlagalo 
v jezeru tako grobo gradivo v obliki delt že ob samem jezerskem robu. 
Za plavni ka rak te r ilovic pa govorijo še posebej številni debelejši 
kameninski kosi, ki smo jih našli v n j ih ; nekater i od n j ih imajo po 
več decimetrov v premeru. V spodnjem delu tega več metrov debelega 
ilovnatega kompleksa (F) se j av l ja jo kot glava debeli in še debelejši kosi 
konglomerata. Navzgor pa je opaziti številne slabo zaobljene kose 
apnenca in tudi nekatere porf i rske skale. Vsi l ju je se domneva, da so 
zašle te skale med ilovico ob velikih povodnjih, ko je nanesla voda po 
poplavl jenih površinah poleg ilovice in mivke tudi debelejše skale. Ob 
takih razmerah so nastala za pasovi najmočnejšega nasipanja tudi 
man j ša ba r j a z bogatim močvirnim ras t jem. O takih pojavih smo se 
še posebej prepričali ob p ravkar odkrit ih barskih plasteh, ki se naha j a jo 
okrog 2 m pod površino ilovnatega sloja F. P r i ogledovanju tega kom-
pleksa smo postali posebno pozorni na to, kako ogra ju je barske plasti 
proti zahodu grob pesek, med kater im so tudi številni debelejši prod-
niki in celo nekater i kot pest debeli apniški kosi. Taka groba nasut ina 
pa se nada l ju j e tudi pod samo šoto, ki se nekako po 5 m izklini. 
V razgovoru, ki sem ga imel v te j zvezi s tov. Alojzom Sercljem, 
se mi zdi posebno zanimiva njegova pripomba, kako malo je v teh 
plasteh cvetnega prahu, čeprav moramo računat i v dobi odlaganja 
ilovic, kot kažejo njegove pelodne analize, s pravim gozdom in n e 
morda z redkim drevjem ali pa celo brezdrevesno tundro.4 To namreč 
jasno opozarja, da so bili pogoji za ohrani tev cvetnega prahu v n j ih 
veliko slabši, kot bi bili v jezeru. Dejansko imamo torej tu opravka 
z ilovicami (F) plavnega izvora. Isto vel ja tudi za plast zelo grobega 
peska (E) nad nj imi. 
Manj spornega izvora kot ilovice pa je čez n j e odložena 1—-1,5 m 
debela plast močno preperelega proda (D) z debelo preperelino (C), ki 
se v obliki žepov vriva v prodno nasutino. Za te plasti je namreč enotno 
mnenje , da jih j e nasula Belica in da so kasneje močno preperele. 
Problem odpira spet čez to plast odložena plast ilovic (B), ki 
so jo imeli dosedanji raziskovalci p rav tako za jezerski sediment (42; 48). 
Rekli smo že, kako je t a plast zgoraj r j ave barve, spodaj pa rahlo 
sivkasta. Zaradi n j e n e podobnosti z ilovicami plavnega porekla in obilne 
prepereline, ki jo vsebuje, se vs l i ju je tudi zanjo dvom, da bi bila 
jezerski sediment. 
Glede časovne opredelitve in glede kl imatskih razmer, v ka ter ih 
bi se vršilo vse to nasipanje, meni Rakovec, da so bile debele plasti 
4 Alojzu Šerclju se za njegovo opozorilo na tem mestu najlepše zahva-
ljujem. 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
94 MIlan Sifrer 
ilovic (F) pod prodom odložene v riški ledeni dobi, prod nad n j imi 
(D) pa v sledeči medledeni dobi. Takra t pa bi nastala na n j e m tudi 
debela preperel ina (C). Nad tem odloženi tanjš i sloj ilovice (B) pa bi 
izviral iz zadnje wiirmske ledene dobe (48, 257—258). Pr i tem se sklicuje 
Rakovec predvsem na ostanke mamuta , ki so jih našli v ilovicah (F) 
pod prodom (D), okrog 5,5 m pod površjem. Obenem opozarja tudi na 
globoko preperelost čez ilovice (F) odloženega proda (D). Ostanki ma-
muta bi bili tore j iz druge polovice riške ledne dobe. 
Ko smo skušali spraviti ta dognanja v sklad s širokopoteznimi pro-
cesi, ki j ih je sprožila men java pleistocenske klime, pač nismo mogli 
mimo temel jne ugotovitve, da je prišlo do akumulaci je ilovic po glo-
boki eroziji, ki je sledila predhodnemu obsežnemu, nesporno ledeno-
dobnem nasipanju, katerega sledovi so se ohranili v »visoki terasi« 
(druga poledenitev — riss). Do erozije je prišlo na jb rž zaradi toplejšega 
podnebja in poraščenja tal z gozdom. Sele dolgotrajnemu preperevanju 
akumulaci jskih površin ter globoki eroziji je sledila akumulaci ja ilovic, 
ki je tako značilna tudi za obdobje po zadnji ledeni dobi. 
O tempera turn ih razmerah v času, ko se je vršila erozija, ne vemo 
doslej še nič podrobnega. P rve zanesljive podatke o kl imatskih raz-
merah poznamo šele za sledečo dobo, iz ka te re izvirajo i lovnate plasti 
(F), v kater ih so našli mamutovo okost je in pelod, ki kaže na precej 
hladnejše podnebje od današnjega. Videti je, da pomeni čas akumulaci je 
ilovic (F) že nekak prehod v nastopajočo ledeno dobo ali celo že v n jen 
prvi vlažnejši del; ledena doba je dosegla po našem m n e n j u svoj višek 
v dobi akumulaci je apniškega in dolomitnega proda (D). Šele v te j 
zadnji fazi poledenitve je prišlo na jb rž do naj izdatnejš ih periglacialnih 
procesov in do dotoka apniškega in dolomitnega drobi r ja iz gora 
v doline. 
O tem, da je prišlo v obdobju odlaganja zgornjega dela ilovnatega 
kompleksa (F) do že prav znatne ohladitve, nam pričajo poleg peloda 
tudi značilni klini, ki jih zasledimo v ilovicah (F) okrog meter globoko 
pod prodom (D). Ti klini so okrog 0,20—0,40 m globoki (glej si. 45). 
Zanimivo je, kako zavijejo plasti ob n j ih navzdol, kar se dobro u j ema 
s klini podobnega izvora drugod po svetu (14; 15; 10; 55; 54). 
Razen tako tipičnih oblik opazujemo v istih peščenih in ilovnatih 
plasteh tudi bolj nepravi lne žepaste tvorbe, v katerih so plasti povečini 
močno skrivenčene in vse previte. Ob tem moramo naglasiti, da imamo 
tu opravka s samostojnimi periglacialnimi tvorbami, ki j ih ne smemo 
zamenjat i z mlajš imi periglacialnimi pojavi v prodni plasti (D) in 
v ilovnatih peskih okrog 0,5 m pod njo (E), na ka te re je opozoril že 
Brodar (10). 
Po odložitvi ilovic (F) ter peska (E) in proda (D) nad n j imi je spet 
sledilo preperevanje (C) in razrezovanje nasut ih površin. Pr i tem je 
nastala 0,5—0,75 cm debela preperel ina (C), v kateri ni več opaziti 
karbonatnih delcev ter ki se v značilnih žepih vriva navzdol v prod (D). 
Gre za tipično preperelino, ki se je razvila na gradivu t r e t j e poledenitve 
in smo nan jo že opozarjali (prim. si. 44 in 31). 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 95 
Da je naša časovna uvrs t i tev pravilna, nam priča ugotovitev, da je 
sledila temu preperevanju in eroziji, ki ga je spremljala , samo ¡še ena 
faza širokopoteznega ledenodobnega nas ipanja apniškega in dolomit-
nega proda. S tem gradivom se je zapolnilo korito zahodno od opekar-
niškega kopa. Najbol je nam ga razkriva obsežna prodna jama onstran 
Belice, zahodno od opekarniškega kopa (glej si. 46). T u k a j se dobro 
kaže slabo zaobljen apniški in dolomitni prod, v ka terem prevladuje jo 
do 1 d m debeli kamninski kosi. Prod prekr iva le tenka, še nedozorela 
preperelina, v kater i opazujemo vse do površ ja še številne nepreperele 
ka rbona tne prodnike. Zaradi tako tenke preperel ine in tudi sicer sve-
žega videza gradiva, smo že izrekli domnevo, da pripada zadnji, četr t i 
poledenitvi. 
Vzporedno s tem zadnj im nasipanjem moramo opozoriti še na dva 
procesa, ki sta pusti la svoje sledove v s tarejšem akumulaci jskem gra-
divu opekarniškega kopa v Bobovku. Na učinke zmrzali v globoko pre -
perelem produ (D) je opozoril že Brodar (10) in tolmačil z n j imi zna-
čilne žepaste tvorbe, ki se vr iva jo navzdol v prod. Učinke zmrzali v 
teh plasteh smo ugotovili tudi mi, vendar j im n e pr ipisujemo tolikš-
nega pomena. Ob ugotovitvi, da zapoln ju je te žepe preperelina, v ka-
teri so se ohranili le prodniki iz odpornejših kamnin, se je močno 
okrepila domneva, da so te oblike v glavnem vendarle korozijskega 
porekla. Ver je tno je zmrzal t e žepe samo nekoliko razširila, ve r je tne je 
pa je prispevala k naguban ju okrog 0,5 m debelih plasti peščenih ilovic 
(E) neposredno pod prodom. Domnevati smemo namreč, da so bili ti 
SI. 45. Značilne cryoturbatne tvorbe v povrhnjem delu peščenih ilovic (F), 
pod močno preperelim prodom (D) v opekarniškem kopu v Bobovku ( I ) 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
96 MIlan Sifrer 
SI. 46. Prodna jama na desni strani Belice pri Bobovku razkriva prod II. 
terase. Značilna je zelo tenka preperelina, v kateri sežejo karbonatni prodniki 
vse do površja 
žepi, zapolnjeni s preperelino, važna jedra, v kater ih se je nabirala 
in zadrževala vlaga ter povzročala ob zmrzovanju vel ikanske pr i t iske 
na vse strani. Ni tore j slučaj, da so p rav pod žepi, ki sežejo skozi prod 
(D) do peščenih ilovic (E) le-te na jmočne je vbočene in gubaste. 
Z nas ipanjem proda v zadnj i ledeni dobi povezujemo, podobno kot 
že Rakovec, tudi postanek ilovic (B), odloženih nad starejš im prodom 
(D); le-te pa so po našem m n e n j u bolj plavnega izvora, če ne celo rezul-
ta t samega pre t ranspor t i ran ja prst i ob robu wiirmske akumulaci jske 
ravnine (četrta poledenitev), ki se je tu docela približala višini akumu-
lacijske ravnine iz obdobja predzadnje, t r e t j e poledenitve. 
POSKUS ČASOVNE OPREDELITVE MOREN IN TERAS 
V BLEJSKO-RADOVLJIŠKI KOTLINI TER V DOBRAVAH 
Vprašanje , s koliko pleistocenskimi poledenitvami moramo raču-
nati, je še ves čas odprto! V severni Evropi ugotav l ja jo t r i ali štiri 
poledenitve, v Alpah in severni Ameriki štiri; čim podrobnejše so 
raziskave, tem večje je število ugotovljenih poledenitev. Tako je v 
severozahodni Evropi doslej zatrdno dokazanih šest poledenitev, p rav 
toliko tudi v Novi Zelandiji . Če za jema ta razčlenitev že celotni pleisto-
cen, zaenkrat še ne vemo za trdno. 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 97 
Pri tem moramo zelo naglasiti, da v tem velikem številu niso zajete 
samo tiste poledenitve, ki se kažejo v lepo izraženih čelnih morenah, 
marveč tudi take, ki so jih zasledili pri različnih v r tan j ih pod sledovi 
mlajš ih obsežnejših poledenitev ali pa ob prav specifično izjemno ugod-
nih pogojih drugod. 
Ker so zajela naša preučevanja v glavnem tiste poledenitve, ki 
se kažejo v lepo izraženih čelnih morenah, je morda prav, da se ne-
koliko podrobneje ustavimo ob razporeditvi različno starih moren v 
različnih področjih, predvsem v območju Alp, ter skušamo ugotoviti, 
kako se vse to u j ema z našimi rezultati. 
Posebno zanimive so pri tem ugotovitve, da na js ta re jše poledenitve 
(vključno günsko) po svojem obsegu skoraj n ik je r ne presežejo obsega 
mindelskih ali riških ledenikov. V zahodnem delu Alp pomenijo riški 
nasipi največj i obseg pleistocenskih ledenikov, medtem ko je bila v 
vzhodnem delu Alp mindelska poledenitev obsežnejša (73). Vsaj k ra -
jevno večji obseg pa so dosegli mindelski ledeniki tudi v severni ter 
vzhodni Evropi in tudi v Severni Ameriki (74). 
Poskusi podrobnejše razčlenitve mindelskih moren so zelo izjemni 
(73); veliko več je bilo doslej poskusov razčlenitve riških poledenitev. 
Morenski nasipi iz tega obdobja so že močno izprani in p reha j a jo v 
široke terase, ki j ih p rekr iva jo plasti puhlice. B. Eberl ugotavlja ne-
kako dva štadi ja v dobi r iške poledenitve (R I, R II — 17). Dvodelnost 
»visoke terase« je poznana že iz F. Mühlbergovih š tudi j v Švici (41). 
Do sličnih zaključkov sta prišla tudi J. Knauer in P. Beck (28; 3). 
Novejša preučevanja H. Graula pa so pokazala, da je bila riška po-
ledenitev še bolj zapletena. Na kvar tarn i konferenci v Münchenu leta 
1950 je ta avtor že čisto odločno govoril o s tarejšem, s rednjem in m l a j -
šem rissu, med kater ima je računati z enim ali celo z dvema pravima 
interglacialoma (21, 22). Vendar je ta drobna razčlenitev rissa še zelo 
problematična, saj je bilo mogoče doslej dokazati obe starejši s topnj i 
v območju Alp le na osnovi s ta t igraf i je prodov. Se vedno je tore j od-
pr to vprašanje, če ne vel ja vsaj najs tare jšega dela »riškega kompleksa« 
pripisati tako imenovani »praeriški poledenitvi«, ki jo uvršča F. Mühl-
berg v obdobje med mindelom in rissom (41). Tu pa se odpirajo spet 
vprašan ja vrni tve na Milankovičevo kr ivul jo sončnega izžarevanja, ki 
s ta jo kasneje močno podprla W. Soergel in tudi F. E. Zeuner (56; 76). 
P r a v tako nejasna je tudi še vedno problemat ika zadnje, würmske 
ledene dobe. Morenske nasipe največjega ledostaja te poledenitve 
uvrščata B. Eberl in J . Knauer v t r i samostojne stadije5 (würm I, 
Würm II, w ü r m III), ki j ih ločijo med seboj pravi interstadiali (17; 28). 
Troll je bil mnenja , da so to enostavno nasipi t reh faz6 iz obdobja 
umikan j a ledenikov (69). B. Eberl pa misli, kot smo že napisali, da 
gre za tri k ra tke ponovne sunke ledenikov po manjšem ali večjem na-
5 Pod stadijem razumemo umik in ponovno napredovanje ledenikov na 
neko določeno mesto, kjer se ledeniki dlje časa zadržujejo in odložijo nasipe. 
6 Faza je zastoj ledenikov ob splošnem nazadovanju brez ponovnega 
sunka naprej. 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
98 MIlan Sifrer 
zadovanju. Po njegovem mnenju je na jd l je prodrl led würma II in 
sicer preko nasipov würma I. V würmu III pa so se odložili nasipi med 
würm I in Würm II. To domnevo je posebno podprl glaciolog J. Knauer 
pri preučevanju ledenikov v Isarski dolini (28). Shema B. Eberla je 
dolgo časa veljala za zanesljivo osnovo mnogih raziskavanj. 
Prve krit ike te sheme so bile usmerjene proti würmu III. J . Schae-
fer, ki se ji je leta 1940 prvi protivil, je pri preučevanju v dolini 
reke 111 dokazal, da z interstadialom ločeni würm III z lastno akumu-
lacijo proda ne obstaja; odločil se je za delitev na dva würma, med 
katerima bi bil interstadial (53). Slične zaključke so pokazala tudi pre-
učevanja pri Ammerskem jezeru. To kar je imel B. Eberl za würm III, 
bi bila samo faza pri umiku iz nasipa würma II, brez samostojnega 
napredka. Cesto je težko določiti še edini preostali interstadial, kaj t i 
povečini je würm II prekoračil würm I in se je zato prod würma I 
slabo ohranil. Vendar se je Schaeferju posrečilo naj t i severno od Men-
ningena teraso, prekrito s puhlico, ki bi ustrezala würmu I. Z erozij-
sko diferenco je ločena od mlajše terase. Te ugotovitve je še prepri-
čevalneje utrdil P. Beck, ki je pr i Kanderskem predoru ob Thunerskem 
jezeru v Glütschthalu našel würmski moreni ločeni s plastjo proda (3). 
Mestoma je našel med prodom tudi vložke premoga. P. Beck govori 
o tako imenovanem »spiceškem sunku« (Spiezer — Schwankung) v 
würmu, ko na j bi se ledenik Aare umaknil po dolini navzgor v Thuner-
sko jezero. 
Poleg splošnih ugotovitev, ki kažejo, da je würm II obsežnejši 
kot würm I, pa naletimo tudi na nasprotne trditve. P. Beckove ugo-
tovitve v dolini Aare na primer kažejo, da je bil würm I (Gurten-
Stadium) obsežnejši kot würm II (Berner-Stadium: 4). Obsežnejši 
würm I ugotavlja tudi H. Spreitzer v območju murskega in dravskega 
ledenika. Pri dokazovanju znatnejšega presledka med obema sunkoma 
se sklicuje predvsem na dejstvo, da ločijo oba sunka debele plasti pa-
sovitih jezerskih ilovic in sledovi obsežnega nasipanja stranskih po-
tokov, pa tudi obsežna erozijska faza (57). 
Kl jub temu je teza o treh würmih še ves čas živa (18). Prav tako 
pa so še vedno vneti zagovorniki enotnega würma, ki sicer upoštevajo 
temperaturna nihanja, vendar menijo, da pri tem ni prišlo do tako 
znatnih sprememb v obsegu kontinentalnih ledenikov severne Evrope. 
Med najbol j značilnimi in originalnimi zagovorniki te teze je Julius 
Büdel. On je tudi najbol j odločno zavrnil Krausove ugotovitve, da bi 
bila preperelina pri mestu Murnau dejanska sled interstadialnega pre-
perevanja. Postavil je zelo zanimivo tezo o inf i l t r i ranju prepereline 
skozi t an j še sloje morene nad njo. Nekatere od teh profilov sem si v 
spremstvu prof. Büdla tudi sam ogledal in moram reči, da so me nje-
gova izvajanja prepričala. 
Vsa ta problematika se odpira tudi ob ledeniških sledovih in ustrez-
nih nasipanjih v območju Blejsko-radovljiške kotline. Po našem mne-
n ju je najpravilneje, če uvrstimo globoko preperele morene najs tarejše 
doslej pri nas ugotovljene poledenitve med Pustim gradom in Kamno 
196 Geografski zbornik XX, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 99 
gorico med mindelske. Več met rov globoka preperel ina in dejstvo, da 
so ohran jene odpornejše skale še čez 20 cm globoko preperele Ln da 
seže pas n a j intenzivnejše preperelosti tudi še do 15 m m globoko, n a m 
je zares zgovoren dokaz za veliko starost tega ledeniškega gradiva. 
Podrobnejšo opredelitev te poledenitve pa nam omogoča tudi ugotovi-
tev, da na jdemo n jeno ledeniško gradivo dejansko samo na severo-
zahodnem robu globoko zakrasele terase I A, ki ustreza nas ipanju 
Brückner jevega »mlajšega krovnega proda«. 
Sledeča višja in veliko s tarejša terasa I B pa utegne biti že giinške 
starosti. V nasprot ju s teraso I A je veliko močneje razrezana in za-
krasela; tudi konglomerata po n j e j ni več tako na debelo. Ustrezajočih 
moren doslej še nismo našli, a ugotoviti jih nismo mogli tudi za slabo 
ohranjeno teraso I A a, ki se naha ja takoj pod mindelsko teraso (I A) 
in u tegne pripadati mla jšemu mindlu ali pa samo eni od faz te pon 
ledenitve. Za tako uvrst i tev terase smo se odločili predvsem na osnovi 
dejstva, da kaže povsem podobno preperelost in kraško razjedenost kot 
terasa I A. To .ve l j a tudi za posamezne odpornejše prodnike v n jen i 
preperelini, pri kater ih seže pas naj intenzivnejše preperelosti okrog 
10—15 mm globoko. 
Sledovi druge poledenitve, ki jih zasledimo n a južnem in severo-
vzhodnem robu »visoke terase« I, na Ledevnici in jugozahodnem koncu 
Brdske planote pa so na jbrže riške starosti, k a r je domneval že Brück-
ner pa tudi Melik (45; 36). Na vznožju teh ledeniških hrbtov je pre-
perel ine še čez 4 m debelo, na slemenih pa je n j e n a plast precej 
tanjša . Po ustrezajoči »visoki terasi«, k j e r je preperel ina enakomerne je 
razporejena, pa jo opazujemo v okrog 3 m debelem sloju, ki se v obliki 
1—1,5 m globokih zajed vriva navzdol v konglomerat . Prodniki sili-
katnih kamenin, ki so se ohranili v te j preperelini po morenah in v 
»visoki terasi« I, so le okrog 4—5 m m globoko prepereli . Tudi sama 
odsotnost globokih vr tač v te j morenski pokra j in i te r v ustrezajoči 
terasi I nas je prepričala, da je n jeno gradivo dejansko mlajše kot 
v terasi I A ter I A a ter da pr ipada vsekakor riški ledeni dobi. 
Po te j poledenitvi je prišlo podobno kot po ostalih doslej opisanih 
obdobjih ledenodobnega nasipanja, ki ga izkazujejo terase I B, I A in I, 
do globoke erozije, nato pa še nekako do dveh ali t reh ponovnih po-
ledenitvenih sunkov ( t re t ja poledenitev, š tadi j te poledenitve in sledeča 
četr ta poledenitev) z ustreznim nasipanjem in z vsaj eno izrazitejšo 
vmesno toplodobno erozijsko fazo. Gradivo teh t reh poledenitvenih 
sunkov je v nasprot ju s s tarejš im ledeniškim gradivom (mindel, riss), 
in ustrezno nasutino (I A, I) le malo preperelo in zlepljeno te r da je 
na splošno veliko mlajš i videz. 
Največji obseg so dosegli ledeniki v prvem poledenitvenem ob-
dobju te skupine ( t ret ja poledenitev). Ob sledečem umiku ledenikov 
je nastalo v čelni kotanj i severovzhodno od Radovljice veliko jezero. 
Se v času njegovega obstoja pa je prišlo do ponovnega k ra tko t r a jne j -
šega poledenitvenega sunka (štadij t r e t j e poledenitve), ki ga izkazuje 
t an j ša talna morena med jezerskimi sedimenti; nanjo j e opozoril že 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
100 MIlan Sifrer 
Grimšičar (22). Nato šele je sledil na jb rž glavni umik bohinjskega le-
denika, z glavnim toplejšim presledkom, v ka terem je prišlo tudi do 
končnega zasut j a velikega jezera in do erozije. Po tem so ledeniki 
ponovno narast l i (četrta poledenitev); bohinjski ledenik je segel preko 
jezerskih sedimentov ter presegel obseg predhodnega ledeniškega 
sunka (stadij t r e t j e poledenitve), vendar obsega prvega glavnega sunka 
( t re t ja poledenitev) ni dosegel. 
Pr i časovni opredelitvi obeh glavnih poledenitvenih obdobij iz te 
skupine ( t ret ja in četr ta poledenitev) je posebno pomembno, da je 
gradivo prvega ledenodobnega sunka (tret ja poledenitev) veliko moč-
neje preperelo kot pri t r e t j em (četrta poledenitev). Prekr iva ga do 1 m 
debela preperelina, v kateri so karbonatni prodniki že docela prepereli 
ter je opaziti v n j e j le še erupt ivne kamenine te r kremenove pešče-
njake. To je še posebno instrukt ivno pri morenah istega obdobja, k j e r 
pridejo tudi med debelejšimi balvani na površino skoraj izključno le 
debele keratof i rske skale. Značilno je za to preperelino še to, da se 
žepasto vr iva navzdol v morensko gradivo in prod te r da je prehod 
med n jo in sedimenti pod n jo razmeroma oster. V nasprot ju s tem 
pa je preperel ina na morenah in produ iz veliko mlajšega, t re t jega 
poledenitvenega sunka (četrta poledenitev) p rav tanka in je v n j e j še 
veliko karbonatnih prodnikov. Pa tudi nad to preperelino š tr l i jo š te-
vilne karbona tne skale, ki so tako značilne za ledeniške nasipe. 
Značilne razlike v t ra jnost i p reperevanja med obojnimi morenami 
ter ustreznimi prodnimi nanosi kaže tudi različno globoka preperelost 
eruptivnih kamenin, ki so se ohrani le v preperelini. Tako sežejo svet-
losivi pasovi, ki izkazujejo naj intenzivnejšo preperelost pri drobi r ju 
v starejši preperelini ( t ret ja poledenitev) okrog 2—3 m m globoko, pri 
gradivu četrte poledenitve pa le okrog 0,1—0,5 mm. 
Razlike se kažejo tudi v zlepljenosti proda. Prod prvega polede-
nitvenega sunka ( t ret ja poledenitev) in sledečega stadi ja (štadij t r e t j e 
poledenitve) je že delno zlepljen; k ra jevno so zlepljene še čez l m de-
bele plasti proda, kar vel ja tudi za deltaste plasti, s kater imi se je 
zapolnilo veliko jezero. Prod četr te poledenitve pa je še povsem svež. 
Med zadnj im velikim poledenitvenim sunkom (četrta poledenitev) 
in predhodnima dvema ( tret ja poledenitev in štadij t r e t j e poledenitve) 
moramo torej računati z zelo dolgim obdobjem. Po izredno močni za-
obljenosti proda v deltastih jezerskih plasteh, ki v vsem močno spo-
min ja jo na zaobljenost recentnega proda, pa ob ugotovitvi, da je f luvio-
glacialni prod veliko m a n j zaobljen, lahko sklepamo tudi na precej 
toplo podnebje. 
Pr i poskusu vzpore janja teh različno starih moren z rezultati d rugje 
v Alpah, smo se n a j p r e j ozrli na razmere v bližnji soseščini. V območju 
dravskega in murskega ledenika ugotavl ja Spreitzer p rav tako dva 
glavna poledenitvena sunka, od kater ih je bil prvi obsežnejši, oba pa 
loči kot pri nas obsežna jezerska faza. Meni, da imamo opravka z 
dvema glavnima s tadi jema v okviru wurmske poledenitve (wurm I, 
w u r m II), ki ju loči dolg wiirmski interstadial . 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 101 
To bi se dobro u jemalo tudi z razmerami pri nas, pr i čemer bi 
pomenil prvi najobsežnejši poledenitveni sunek ( t re t ja poledenitev) 
w ü r m I, t re t j i (četrta poledenitev) pa w ü r m II. Razlike se pokažejo 
v tem, da smo našli pri nas pred glavnim toplejšim intervalom še 
kra jš i ponovni sunek ledenikov (štadij t r e t j e poledenitve), ka r pa širše 
slike v bistvu ne spreminja . Ob ugotovitvi, da imamo med zadnj im 
poledenitvenim sunkom (četrta poledenitev) in predhodnima dvema 
( t re t ja poledenitev in n j en štadij) opravka z zares dolgim toplejšim 
obdobjem, pa se odpirajo tudi druga možna tolmačenja. Predvsem 
ustreza morda omenjeni veliki topli interstadial zadnji riško-wiirmski 
medledeni dobi. Po tem tolmačenju bi pripadala prva na jmočnejša 
poledenitev ( tret ja poledenitev) iz te skupine mla jšemu rissu oziroma 
»stadiju Warthe« to pa ne v Soerglovem smislu, ki j e videl v tej fazi 
würm I (ta würm I ne ustreza alpskemu w ü r m u I), marveč v danes 
prevladujočem pojmovanju , po katerem gre za sledove drugega riškega 
sunka (riss II), ki je nastopil po dolgem riškem interstadialu. Za 
uvrs t i tev moren tega s tadi ja (II) k rissu in ne k w ü r m u se nava ja kot 
posebno tehten argument , da med rissom I in rissom II (»stadij Warte«) 
doslej še niso našli zanesljivih sledov morske t ransgresi je (72). 
Zastavl jena vprašanja bo mogoče pojasnit i pač šele, ko bomo po-
drobneje poznali kl imatske razmere v toplejših obdobjih, ki ločijo 
zadnji dve poledenitvi ( tret jo in četrto) med seboj, kakor tudi od veliko 
starejše, nesporno riške poledenitve. 
O tem toplejšem intervalu (med drugo in t r e t jo poledenitvijo) 
vemo le to, da je neposredno po riški poledenitvi in ustrezajočem na -
s ipanju prišlo do globoke erozije. Istočasno pa j e prišlo tudi do globo-
kega preperevanja in z lepl jenja proda v »visoki terasi« I. V erozijska 
kori ta iz tega časa se je odložila v sledečem poledenitvenem obdobju 
( t re t ja poledenitev) še čez 80 m debela plast fluvioglacialnega proda, 
v območju Bobovka pa se je začela ustrezna hladnodobna akumulaci ja 
z odlaganjem ilovic in peščenih sedimentov te r se zaključila z nasi-
pan jem karbonatnega proda z visokogorskega obrobja. 
Toplejši interval, ki loči riško poledenitev od naslednjega ledeno-
dobnega obdobja ( t ret je poledenitve) kaže v geomorfološkem smislu 
vse znake interglacialne dobe. 
V vsem kasnejšem obdobju, ki ga sestavl jata dve glavni, časovno 
precej ločeni poledenitveni obdobji ( t ret ja in četr ta poledenitev) z 
enim izrazitejšim štadi jem (štadij t r e t j e poledenitve) in z več fazami, 
ni prišlo več do tako izdatnega preperevanja in tvorbe konglomerata. 
Na j debelejša preperelina znaša le 1 m in tudi konglomeratne plasti do-
sežejo v skra jn ih pr imerih debelino 2 m. In še ti na jbol j skra jn i znaki 
preperevanja ter cement i ranja se nanaša jo le n a s ta re jše obdobje te 
skupine (tretjo poledenitev), medtem ko je nasut ina zadnjega obdobja 
(četrta poledenitev) še povsem sveža in jo prekr iva le tenka prepere-
lina. Vendar že ti razločki med obema mla jš ima poledenitvenima ob-
dobjema kažejo n a znaten toplodoben presledek; iz tega toplega ob-
dobja je tudi močno zaobljeni prod, s ka ter im se je zasulo veliko 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
102 MIlan Sifrer 
jezero v Blejsko-radovljiški kotlini. Razločni znaki torej kažejo, da 
moramo med nesporno riško poledenitvijo (druga poledenitev) in na-
s lednj ima dvema poledenitvenima obdobjema ( tret ja in četr ta polede-
nitev) računat i z izrazito in dolgotrajno erozijsko fazo te r da je tudi 
med obema mla jš ima poledenitvama ( tret ja in četrta poledenitev) dolg 
toplejši presledek. Ravno zato smo se odločili, da zadnj i dve polede-
nitveni obdobji imenujemo t re t jo in četr to poledenitev, pust imo pa pri 
tem še docela odprto vprašanje , ali pomeni vsaka od n j i ju zares samo-
stojno ledeno dobo ter ju loči med seboj kot tudi od nesporno r iške 
poledenitve (druga poledenitev) prava medledena doba, ali pa je uvrst i t i 
t r e t jo poledenitev k mla jšemu rissu (riss II) oziroma k s tare jšemu 
wiirmu (wurm I). 
PREGLED GLAVNIH REZULTATOV 
Dobrave zavzemajo svet širokih akumulaci jskih teras v dnu Ljub-
l janske kotline med Radovljiško in Kran j sko ravnino. Pleistocenske 
terase, ki so tu tako na široko ohranjene, so že zgodaj zbudile po-
zornost raziskovalcev. Tako so bile že zgodaj postavl jene poglavitne 
teze, okrog kater ih se razvija diskusija še vse do danes. Tu mislimo 
predvsem na Bruckner ja , ki je terase povezoval (zgornji krovni prod, 
spodnji krovni prod, visoka terasa in nizka terasa) s š t i r imi polede-
ni tvami in pa na Ampferere jevo mišl jenje , da obsta ja ta le dva zasipa: 
mlajši , ki bi ustrezal Briicknerjevi nizki terasi in starejši, v katerega 
bi bile vrezane zgornje tri konglomeratne terase (visoka terasa, spodnji 
krovni prod in zgornji krovni prod). 
Pr i svojem preučevanju se nismo omejili samo na ledeniške sledove 
okrog Radovljice ter Bleda in na akumulaci jsko nasut ino Save, ki 
so jo postavljali raziskovalci Dobrav doslej tako v ospredje, ampak 
smo vključili v raziskave tudi n j e n e pritoke, predvsem Begunjščico, 
Tržiško Bistrico in Kokro, ki pr i tekajo iz visokogorskega sveta na se-
verni strani Ljubl janske kotline, k j e r je poleg apniških kamnin tudi 
zelo veliko dolomita, skrilavcev, peščenjakov, konglomeratov in breč, 
torej kamnin, ki omogočajo normalen površinski odtok. Zaradi takih 
morfoloških in petrografskih pogojev so Tržiška Bistrica, Begunjščica 
pa tudi Kokra v vseh dobah pospešenega nas ipanja mogočno akumu-
lirale in odrivale Savo na južno s t ran kotline proti apniški Jelovici, 
k j e r p rev ladu je kraška hidrograf i ja z značilnimi kraškimi izviri, med 
n j imi na jbo l j znano Kropo. Potoki izpod Jelovice in z območja Smar -
jetne gore teko le kratek čas po površju in še zdaleč n imajo t ake aku-
mulacijske sposobnosti kot reke s severne strani. 
Vse te poteze nam na jbo l je osvet l ju je na jv iš ja doslej ugotovljena 
pleistocenska terasa v območju Dobrav (I B), ki bi ustrezala Briickner-
jevemu s tare jšemu krovnemu produ (giinz); k l jub svoji obsežnosti je 
bila doslej skora j neopažena. Pokazalo se je, da so se vrša j i Begunj -
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 103 
ščice, Tržiške Bistrice in Kokre v dobi nas ipanja proda v te j terasi med 
seboj povezovali in odrivali Savo na južni rob kotline. 
Terasa I B je vrezana povečini v te rc iarne laporje, ilovice in 
peščene Sedimente ter jo prekr iva le t an j ša plast globoko preperelega 
konglomerata (do 15 m). Tam pa, k j e r j e konglomerat že do k ra j a pre-
perel, leži takoj nad terciarno podlago le r j avo rdeča ilovica s š te-
vilnimi debelejšimi prodniki iz kremenovih peščenjakov ter odpornejših 
kislih eruptivnih kamnin. 
Vrtače, ki so se razvile na tem konglomeratu, so na številnih k ra -
j ih že dosegle terciarno osnovo ter zato izgubljajo svoje tipične poteze; 
povečini so bol j plitve s položnimi s t ranmi in pogosto podolgovate. 
Videti je, da je t u k a j konglomerat med vr tačami že do k r a j a preperel 
in da se je po dvoje in več vr tač združilo. 
Izredne starosti t e terase (I B) pa nam ne dokazuje samo globoka 
preperelost konglomerata v n je j , ampak tudi intenzivna razčlenjenost 
po t r a jno tekočih vodah, kot tudi po dolinicah, v kater ih se zbira neka j 
več vode le ob t a l j en ju snega in ob večjem deževju. Domnevamo, da 
so razrezale te akumulaci jske površine na jp r e j glavne reke, nato pa 
še v isti erozijski fazi (giinz-mindel) tudi m a n j š e vode, ki so se razvile 
pr i odtoku iz prvotno zelo obsežnih akumulaci jskih površin. Tako se 
je razvilo v rahl ih globelih med vrša jema Begunjščice in Tržiške Bi-
strice porečje Peračice, med levim krilom vrša ja Tržiške Bistrice in 
vrša jem Kokre pa zelo široko porečje Kokrice oziroma Rupovščice. 
Naslednja akumulaci ja , ki nam jo izkazuje terasa I A (mindel) in 
ustreza Brückner j evemu »mlajšemu krovnemu produ«, ni več dosegla 
višine predhodne (ohranila se je okrog 20—40 m pod višjo teraso I B), 
zato pa tudi ni več segla tako na široko. V glavnem so se s prodorni 
zapolnila samo erozijska korita glavnih rek, le k ra jevno pa j e seglo 
nas ipanje tudi preko razvodij v globlje zajedene doline, ki so jih iz-
delali v terasi I B kra j š i potoki. Nasipanje proda v terasi I A po-
vezujemo z najs tare jšo doslej pri nas ugotovljeno poledenitvijo (min-
del), ka te re morene so se ohranile med Kamno gorico in Pust im gradom 
(prva dokazana poledenitev). Terasa I A se začne s pr ibl iževanjem 
morenam te poledenitve zelo hi t ro dvigati; na not ran j i s trani moren-
skih nasipov je ni več mogoče ugotoviti. Na zvezo pa kaže tudi ugoto-
vitev, da postaja fluvioglacialni prod s pr ibl iževanjem morenskim na-
sipom čedal je bolj grob in m a n j sort iran ter da je vmes čedalje več 
drobnega gradiva, pa tudi debelejših skal. Tudi v konglomeratu pod 
morenami posta ja prod proti morenskemu gradivu čedalje m a n j sor-
t i ran in granulaci jsko veliko bolj pestre sestave. Vse to akumulaci jsko 
gradivo je že kompaktno zlepljeno ter ga prekriva okrog 5—8 m debela 
r javo-rdeča preperelina. Zaradi intenzivnega preperevanja so se ohra-
nili v n j e j posebno v povrhnj ih plasteh, skora j izključno samo k re -
menovi peščenjaki, od erupt ivnih kamnin pa prev laduje jo debelejše 
kera tof i rske skale. Ohranjeni kamninski kosi so še čez 20 cm globoko 
prepereli , svetlejši zunanj i pas naj intenzivnejše preperelosti pa seže 
tudi do 15 m m globoko. Da je bilo preperevanje mindelskih moren 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
104 MIlan Sifrer 
ter ustrezajočega proda v terasi I A dolgotrajno, izkazuje tudi n j ihova 
globoka zakraselost. Po morenah in po terasi opazujemo globoke vr tače 
in zelo globoke žepe ter rove, ki sežejo na številnih k ra j ih skozi vso 
konglomeratno plast do same živoskalne podlage. Poudar i t i je t reba 
še, da se n a h a j a to gradivo, podobno kot v terasi I B, na samostojni 
živoskalni polici. To še podčrta enotnost tega kompleksa sedimentov, 
obenem pa nas opozori, da je tudi to nas ipan je spremljalo p rav izdatno 
bočno vrezovanje, ki je bilo ver je tno posebno izdatno ob prehodu iz 
predhodne globinske erozije v fazo nasipanja. 
Povsem podobno preperelost, zakraselost in zlepljenost kaže tudi 
sledeča nižja terasa I A a, ki se naha j a na isti živoskalni polici. Morda 
gre samo za k ra tko t ra jen zastoj v eroziji, ki je sledila nas ipanju proda 
v terasi I A. Ni pa seveda izključevati možnosti, da pomeni t a zastoj 
obenem tudi rahlo novo akumulacijo, do ka tere bi prišlo morda ob 
nekem ponovnem poledenitvenem sunku (mindel II?). Ustrezaj očih 
moren pa doslej še nismo našli. 
Po odložitvi proda v terasah I A in I A a j e sledila na začetku 
sledečega toplega obdobja globoka erozija. Poleg glavnih rek, Save, 
Tržiške Bistrice in Kokre je vrezovala tudi Lipnica, pa tudi vode, ki 
so se zbirale pr i odtoku dežnice in snežnice z obsežnejših akumulaci j -
skih površin (I A in I A a) in s s tarejših teras (I B). Takra t se je raz-
vila na vzhodnem robu t ak ra tne Bistriške ravnine (I A), tik pod višjo 
teraso I B, ožja zasnova Nakelske doline; na zahodni s trani pa je na-
stala široka vrzel zahodno od Britofa. V isti dobi razrezovanja j e mo-
rala nasta t i tudi dolina, ki jo še danes uporabl ja Tržiška Bistrica na 
svoji poti do Save. Katero od teh vrzeli je takra t ta reka uporabl jala , 
katero od n j ih pa so uporabl ja l i potoki, ki so se postopoma razvili na 
ravnini terase I A, zaenkrat še ne moremo reči. 
Naslednja akumulacija, ki jo pomeni terasa I (»visoka terasa-«), 
ni dosegla višine predhodne, marveč se je nehala okrog 10—15 m pod 
vodilno višjo teraso I A. Z n j o sta se zasipali dolini Lipnice in Save. 
Do ogromnega nas ipanja pa je prišlo tudi ob Tržiški Bistrici in Kokri. 
Tržiška Bistrica v tej dobi ni dosegla Save samo po vrzeli v terasi I A, 
ki jo uporabl ja še danes, ampak je pri nas ipanju in p res tav l jan ju struge 
z ene s t rani ravnine na drugo zapolnila s prodom tudi druge vrzeli, 
ki so nasta le v terasi I A v predhodni fazi erozije. Tako je tekla ob-
dobno zahodno od Bri tofa in Podtabora proti Podnar tu , segla pa je 
tudi v Nakelsko dolino, kot nam kažejo ohranjeni ostanki terase I (»vi-
soka terasa«). Nasipanje proda v te j terasi povezujemo z drugo po-
ledenitvi jo (riss); n jene morene so se ohranile n a Ledevnici in na 
jugozahodni polovici Brdske planote (kote 552 m in 551 m). Ob Tržiški 
Bistrici povezujemo s to poledenitvijo na novo odkriti ledeniški nasip 
severozahodno od Bistrice pri Tržiču. Tudi pri tem smo opazili isto kot 
pri terasi I A in ustreznih morenah prve poledenitve (mindel); terasa I 
se začne proti opisanim nasipom druge poledenitve (riss) zelo hitro 
dvigati, medtem ko je na no t ran j i s t rani nasipov v območju nekdanj ih 
ledeniških jezikov ni več mogoče zaslediti. Tudi fluvioglacialni prod 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 105 
postaja s pribl iževanjem morenskim nasipom čedal je m a n j sort iran, 
nasipe in ustrezajoči prod prekriva enaka preperelina. Razlike med 
obema nasipanj ima (mindelskim in riškim) je ustvari la različno dolga 
izpostavljenost izpodnebnim silam. Prod v terasi I (»visoka terasa«) 
n a pr imer še ni t ako t rdno zlepljen kot v višji terasi I A. P r av tako 
je tudi morensko gradivo druge poledenitve veliko m a n j cementirano. 
Tudi preperel ina je v mlajš ih odkladninah veliko tan jša (okrog 3 m) 
ter da j e tudi sicer veliko mlajš i videz. V n j e j prevladuje jo erupt ivne 
kamnine in tufi , ki so v preperelini višjih teras I A oziroma I A a že 
močno preperele te r so se bol je ohranili samo še kremenovi peščenjaki. 
Tudi kamninski kosi so v mlajš i preperelini samo okrog 4—5 m m glo-
boko prepereli. Ustrezno man j ša j e tudi zakraselost teh površin. Žepi, s 
kater imi se vriva preperel ina v konglomeratno površino I, terase, so le 
okrog 0,5—1,5 m globoki ter do 0,5 m široki. Zato n a te j terasi še ni 
vr tač in je v celoti samo rahlo valovita. Opozoriti moramo, da se na-
h a j a j o tudi sedimenti terase I podobno kot v višj ih terasah I A in I B 
na samostojni živoskalni polici, izdolbeni v slabo odporne laporaste ter 
i lovnate tercialne odkladnine. To še podčrtava nj ihovo enotnost in kaže 
na to, da je tudi to nasipanje spremljalo izdatno bočno vrezovanje. 
Tudi te j domnevno riški ledeni dobi je v naslednjem toplem ob-
dobju pleistocena sledila močna erozija, ob kater i so bila izdolbena še 
čez 90 m globoka erozijska korita. Tudi t akra t niso poglobile svojih 
dolin samo glavne reke, ampak tudi Lipnica. Konglomerat terase I 
je bil močno odst ranjen tudi v Nakelski dolini. Še na jbol j se je obdržal 
na desni strani Tržiške Bistrice, k j e r se nad Podnar tom približa Savi. 
Šele v to erozijsko korito je bilo odloženo gradivo II. terase (nizka 
terasa oz. mlajš i zasip). Njenega svežega in le delno zlepljenega proda 
je še čez 70 m na debelo. Konglomeratna »visoka terasa« I, ki je pr i 
Brezjah še okoli 10—15 m nad mlajšo prodno nasutino II. terase, se ji 
ob Savi navzdol močno približa ter pod Naklom oz. Kran j em celo po-
tone pod njo. Tudi v okviru »mlajšega zasipa« smo lahko ugotovili dve 
samostojni akumulaci jski fazi. Starejša med n j ima se dviga razločneje 
iznad mlajše le pri Lipnici in na levi s trani Tržiške Bistrice, medtem 
ko pride drugje povečini povsod pod mlajšo. Tudi do teh dveh akumu-
lacij je prišlo v dveh samostojnih poledenitvenih obdobjih, ki j ih ozna-
čujemo kot t re t jo (mlajši riss ali s tarejši Würm) in četrto (würm ali 
mla jš i würm) poledenitev. 
Največj i obseg so dosegli ledeniki v prvem obdobju iz te skupine 
( t re t ja poledenitev). Morene tedanjega bohinjskega ledenika so n a j -
lepše ohranjene v osrednjem delu Brdske planote vzhodno od zaselka 
Na hribu, prekr iva jo pa tudi severni del Brat ranice in Ledevnice. 
Ob umiku ledenika s teh morenskih nasipov je nastalo v čelni ko-
tan j i bohinjskega ledenika severovzhodno od Radovljice veliko jezero. 
Še v času njegovega obstoja pa je prišlo do ponovnega k ra tko t ra jnega 
poledenitvenega sunka (stadij t r e t j e poledenitve), ki ga izkazuje t an j ša 
ta lna morena med jezerskimi sedimenti in je nan jo opozoril že Gr im-
šičar. Šele zatem je sledila topla doba, ko se je bohinjski ledenik 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
106 MIlan Sifrer 
umakni l in je bilo veliko jezero dokončno zasuto. Sledila j e erozija. 
Nato so ledeniki ponovno porastli (četrta poledenitev); bohinjski lede-
nik je presegel obseg predhodnega ledeniškega sunka (stadij t r e t j e 
poledenitve), vendar obsega prvega glavnega ledenodobnega sunka 
( t re t ja poledenitev) ni dosegel. Temu zadnjemu poledenitvenemu ob-
dobju (četrta poledenitev) ustrezajo velikanski ledeniški nasipi v se-
vernem delu Brdske planote v Dobravi (kota 598 m in 538 m) ter 
šmidolske morene n a nasprotni s trani Save vzhodno od Radovljice. 
O dal jšem časovnem presledku med odložitvijo moren t r e t j e in 
četr te poledenitve ter ustrezajočima nasipanj ima priča predvsem dej-
stvo, da so morenski nasipi s tare jše (tretje) poledenitve, p rav tako kot 
ustrezni fluvioglacialni prod, veliko močneje prepereli kot tisti mla jše 
zadnje (četrte). Tako prekr iva morene t r e t j e poledenitve (mlajši riss 
ali starejši wiirm), podobno kot ustrezajoči, delno zlepljeni fluvioglaci-
alni prod, še čez 0,75—1 m debela preperelina, ki se žepasto vr iva v pod-
lago. V n j e j so karbonatni prodniki že docela prepereli , opaziti je le 
še odpornejše kose kislih erupt ivnih kamnin, predvsem kera tof i r jev in 
tu fov ter neka j kremenovih peščenjakov. Tudi pri morenah z obilico 
debelejših balvanov pridejo n a površ je skoraj izključno le debele kerato-
f i rske skale. Nasprotno pa je preperel ina na morenah četrte poledenitve 
(wurm ali mlajš i wiirm) in na ustreznem, še povsem svežem produ ve-
liko tan j ša ter se j e ohranilo v n j e j še veliko karbonatnih , predvsem 
apniških kamninskih kosov. Te apniške skale štr l i jo pr i morenah tudi 
iznad prepereline; zato se ti nasipi že po zunanjem videzu dobro ločijo 
od morenskih nasipov starejše, t r e t j e poledenitve. 
Zanimive razlike v t ra jnos t i p reperevanja obojih moren ter 
ustrezne prodne nasut ine pa kaže tudi različno globoka preperelost 
erupt ivnih kamnin (keratofir j i in tufi), ki so se ohrani le v preperelini. 
Tako sežejo svetlosivi pasovi, ki izkazujejo naj intenzivnejšo prepere-
lost, pr i drobi r ju iz s tarejše preperel ine ( t ret ja poledenitev) 2—3 m m 
globoko, pr i mla j šem (četrta poledenitev) pa le 0,1—0,5 mm. 
Razločke kaže tudi različna zlepljenost fluvioglacialnega proda. 
Medtem ko je nasut ina iz s tarejšega poledenitvenega obdobja ( t ret ja 
poledenitev) v številnih plasteh že vsaj delno zlepljena, pa je f luvio-
glacialni prod iz zadnjega poledenitvenega obdobja še povsem svež. 
Vse to kaže, da moramo računat i med zadnj im velikim poledenit-
venim sunkom (četrta poledenitev) in predhodnima dvema (tret ja po-
ledenitev in man j š i stadij iste poledenitve) z zares dolgim obdobjem. 
Znatna zaobljenost proda v deltastih plasteh, s ka te r im se je zasulo 
jezero med obema mlajš ima poledenitvama ( tret ja poledenitev in četr ta 
poledenitev), pa nas opozarja n a t akra tno nekoliko toplejše podnebje. 
Meritve zaobljenosti tega proda so namreč pokazale, da je podobno 
zaobljen kot današnj i in tako veliko bolj kot fluvioglacialni. 
Zaradi dolgotrajnega toplega presledka med obema poledenitve-
ftima obdobjema ( t ret j im in četrt im) smo morali pust i t i še do k r a j a 
odprto vprašanje , ali je bil med n j ima v okviru vurmske poledenitve 
neki interestadial ali pa gre celo za zadnj i interglacial. P rvo tolmačenje 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 107 
bi se dobro u jemalo s Sprei tzerjevimi dognanj i v območju dravskega 
in murskega ledenika, po kater ih je bil s tarejš i wiirm obsežnejši. 
Dokler teh vprašan j ne razčistimo, smo se odločili obdržati za 
zadnji dve poledenitveni obdobji nazive t r e t j a in četr ta poledenitev. 
Tema dvema poledenitvama ustrezajo tudi različno preperele mo-
rene v prostornih krnicah na južni strani Košute ter ob ledeniku iz 
Loma nad Tržičem, medtem ko smo našli v dolini Mošenika prot i 
Ljubel ju doslej samo morene četrte poledenitve. Z n j ima povezujemo 
tudi fluvioglaeialno nasut ino v dolini Tržiške Bistrice (II. terasa). Po-
kazalo se je tudi, kako med starejšo, globlje preperelo in rahlo zlep-
l jeno nasutino, ki je na j lepše ohranjena na levi s t rani Tržiške Bistrice 
te r mlajšo, še povsem svežo nasut ino na njeni desni strani skora j ni 
opaziti višinskih razlik. 
Bohinjski ledenik se je z moren zadnje, četr te poledenitve umikal 
v več fazah, ki j ih ločijo obdobja zastoja in morda tudi rahlega napre -
dovanja ledenika. II. terasa je ostala fosilna ob prvem močnem s tan j -
šan ju ledenika. Ledenik se je nato zaustavljal ob ježi III. terase, k j e r 
pa se morenski nasipi ob ježi, zaradi močnega nas ipanja Save Dolinke, 
niso tako razločno ohranili. Do izrazitejših ponovnih zastojev je prišlo 
nato spet na levi s t rani Save Dolinke zahodno od Lesc, ob zahodnem 
robu IV. terase, nato pa že na desni s trani Save Dolinke ob zahodnem 
robu nižje, V. terase. Ob vsakem umiku je bil ledenik tanjši , ob Savi 
pa je prišlo do erozije. Vsak t ra jne j š i zastoj ledenika pa je sprožil novo 
nasipanje. O tem nam povedo največ terase II, III, IV in V, ki se na -
h a j a j o na zunanj i s t rani moren oziroma posameznih zastojev ledenika 
in pa dejstvo, da se te terase proti morenam ob nj ihovem zahodnem 
robu izredno hitro dvignejo in se z n j imi skora j neopazno spojijo. O tem 
nas je prepričala tudi analiza gradiva v terasah, pa tudi usmer jenos t 
daljših skal v n jem. 
Do podobnih procesov je moralo pri t i tudi ob nada l jn j ih umikih 
in ponovnih zastojih, ki so spremljal i umikan j e bohinjskega ledenika. 
Tako moramo računat i z daljšim obdobjem erozije predvsem ob umi-
k a n j u ledenika na morene »bohinjskega stadija« pri Bohinjski Bistrici. 
Zastoj ledenika pa j e sprožil na jb rž spet novo akumulacijo. Do po-
novne erozije in kasnejšega nas ipanja je prišlo na jb rž tudi ob nasled-
n j e m umiku in ponovnem zastoju ledenika ob morenah pri Star i Fužini. 
Zanimivo bo s še podrobnejšimi raziskavami ugotoviti eventualne druge 
vmesne zastoje in j ih podobno kot tiste pr i Bohinjski Bistrici in Star i 
Fužini vzporediti z ustrezajočimi terasami. 2 e zdaj lahko z umikan jem 
ledenika povezujemo razen že omenjenih pet teras še n a j m a n j dve ali 
t r i nižje terase, ki so se v skromnem obsegu ohrani le že v samih glo-
bokih korit ih Save. Videti je torej, da je prišlo do poglavitne erozije 
že ob samem umikan ju ledenikov iz doline. V drobnem pa smo pustili 
vprašanje me je proti holocenu zaradi nezadostnih raziskav še vedno 
odprto. 
S podobnimi umiki ledu in nastankom teras smemo računat i tud i 
v dolinah Tržiške Bistrice in Kokre, vendar so stvari tu nekoliko bol j 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
108 Milan Siirer 
zapletene. Pozornost vzbuja jo zelo neizraziti, veliki nasipi z zelo slabo 
zaobljenim drobi r jem pri Podl jube l ju in na Jezerskem. Domnevamo, 
da so ti ledeniki zaradi obilice drobi r ja kmalu zelo okoreli in da j e p rav 
to povzročilo zastoje, sa j debele plasti ablacijskih moren niso dovolje-
vale normalnega klimatskega umikan ja ledenikov. To pa j e vplivalo 
tudi na svojski potek erozije. 
Pr i pregledu poglavitnih rezul tatov moramo opozoriti tudi na ob-
sežne sledove pospešenega ledenodobnega razpadanja kamnin v ne-
poledenelem svetu ter dotoka tega gradiva v doline. Ti sledovi so še 
posebno obilni ob markatn ih , tektonsko zasnovanih pobočjih, ob kater ih 
se iznad Dobrav dvigajo Kamniške Alpe na eni ter Jul i j ske Alpe z 
Jelovico na drugi strani. 
Raziskave so pokazale, da je prišlo ob vsakokra tnem nastopu 
hladne ledenodobne klime do intenzivnega mehaničnega razpadanja 
kamnin v s t rmih pobočjih in do ogromnega dotoka tega gradiva v do-
line, kar je pr ipel jalo do pravega fluvioperiglacialnega nasipanja . 
To akumulaci jsko gradivo opazujemo v vseh s t rmih pobočjih od 
Žirovnice proti Begunjam, prav tako pa tudi pod Dobrčo, k j e r je ohra-
n jeno po pobočjih in glavnih dolinah v porečju Peračice in Lešanj-
ščice, kamor je bilo nanešeno iz visokogorskega zaledja. Se posebno 
obsežno področje periglacialnega nas ipanja pa pomeni široko porečje 
Kokrice oziroma Rupovščice, kamor se je dotekal drobir z vsega zelo 
s trmega h rb ta Kriške gore in Storžiča. Podobno situacijo opazujemo 
tudi pod Jelovico, k j e r je posebno ob Besnici, Lipnici, Kropi ter Kolnici 
prišlo še do posebno intenzivnega periglacialnega nasipanja . 
Sledovi na js ta re jš ih fluvioperiglacialnih nas ipanj (giinz in mindel) 
so se ohranili le še v f ragmenta rno ohranjen ih terasah vrša ja Begunj-
ščice (I B — giinz) ter v porečju Kokrice (I A — mindel) južno od 
Trstenika, ki kažejo močan naklon proti jugu. Karbonatna nasut ina se 
je tod ohrani la samo še lokalno pod debelimi plastmi r j avo rdeče pre-
pereline ter prhkimi, bol j rumenkast imi povrhnj imi sedimenti. 
Razločnejše sledove periglacialnega nas ipanja je ob pr i tokih Save 
zapustila druga, doslej pri nas zatrdno dokazana poledenitev (riss). 
Terase so že razločnejše ter posebno v porečju Kokrice in ob Besnici 
zelo na široko ohranjene; proti pobočjem Kamniških Alp in Jelovice 
Se začno izredno hitro dvigati, ka r kaže na to, da je prišlo do nas ipanja 
zaradi pospešenega mehaničnega razpadanja kamnin ter dotoka drobir ja 
v doline. Z n j im so se povimi deli dolin kratkomalo zasipali. Nasutino 
v teh terasah sestavlja apniški in dolomitni drobir, ki posta ja proti 
visokogorskim pobočjem čedalje m a n j sort iran in debelejši. V terasah 
ohran jene ostanke tega nas ipanja prekr iva že okrog 3 m debela plast 
prepereline, tako značilne za riške sedimente. 
Zahodno od Bobovka smo mogli nasut ino v te j terasi (I) še po-
drobneje razčleniti. Tu se vpleta med karbonatni , pretežno apniški 
drobir še okrog 2 m debela plast grobo peščenih, sivih ilovic z obilico 
proda z bl ižnjega terciarnega obrobja. V te j plasti se kaže prekini tev 
206 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 109 
periglacialnega nasipanja ter dotoka karbonatnega drobi r ja z visokogor-
skega obrobja v doline, tore j neka izrazito topla faza. 
Tudi preučevanje periglacialnega nas ipanja kaže, da je prišlo po 
vsakem nasipanju do globoke erozije, ki je po našem mnen ju povsem 
klimatsko pogojena. Do n je je prišlo takoj ob nastopu toplejšega pod-
nebja, ko so se tla porastla z gozdom in sta prenehala hitro mehanično 
razpadanje kamnin ter pospešen dotok drobir ja v doline. 
Tudi nas ipanju v riški ledeni dobi je sledila globoka erozija, ob-
enem pa je prišlo tudi do globokega preperevanja akumulaci jskih po-
vršin. Sele v ta erozijska kori ta je bilo kasneje odloženo gradivo, ki 
ustreza zadnj ima dvema poledenitvenima obdobjema ( t re t ja in četr ta 
poledenitev). Ohranilo se ni samo v dolinah; veliko je tudi pobočnega 
drobir ja , ki je dotekal v doline in pravzaprav skupa j s soliflukcijo 
pripel jal do obravnavanih dveh akumulaci j . 
S tare jše akumulaci jsko gradivo iz te skupine ( t ret ja poledenitev 
— mlajši riss ali starejši wiirm) je v posameznih plasteh že delno zlep-
l jeno in ga prekr iva okrog 0,75 m do 1 m debela preperelina, ki se 
v okrog 0,5 m globokih žepih vr iva v podlago. Drobir iz zadnjega po-
ledenitvenega obdobja (četrta poledenitev — w u r m ali mlajš i wurm) 
pa je še povsem svež in ga prekriva le tenka preperelina, v kater i je v 
naspro t ju s s tarejšo še vse polno nepreperelega karbonatnega drobir ja . 
Obe akumulaci j i loči tudi precej izdatna erozija, ki je bila posebno 
v zgornjih delih dolin zelo izrazita, saj je mogoče opaziti med n j ima 
še čez 10 m visoko ježo. Navzdol po dolinah pa se ta višinska razlika 
hi t ro zmanjša ter se, podobno kot smo videli p r i fluvioglacialnem na-
sipanju, obe akumulaci j i docela približata druga drugi. 
Da je bilo predzadnje poledenitveno obdobje ( t ret ja poledenitev) 
obsežnejše, nam podobno kot ustrezni ledniški sledovi pričajo tudi 
periglacialni sledovi. Rekli smo že, da so bili v predzadnj i fazi zgornji 
deli dolin močneje zasuti z drobir jem. To pa nam kaže tudi solifluk-
cijsko gradivo na položnejših površinah na vznožju pobočij; tam seže 
rahlo zlepljeni drobir t r e t j e poledenitve dlje, kot tisti iz zadnjega 
poledenitvenega obdobja (četrta poledenitev). 
Povsod kjerkol i smo opazovali pobočne sedimente zadnj ih dveh 
poledenitvenih obdobij, se je pokazalo, da jih sestavl ja pretežno droban 
grušč, med katerega se vpleta veliko drobnega, peščenega in celo še 
f inejšega gradiva. Ta drobir ne prekr iva samo apniških in dolomitnih 
površin na vznožju alpskih grebenov, marveč seže tudi daleč preko 
terciarnih kamnin, k j e r preide v obsežne, danes že povsem razrezane 
vršaje . Pokriva tudi povsem položne vmesne hrbte, kar še podčr tu je 
kl imatski značaj nasipanja . 
Med pobočnimi odkladninami v območju Blejsko-radovlj iške ko t -
line ter tistimi izven n je prot i jugovzhodu pa so tudi razlike. V ob-
močju Blejsko-radovlj iške kotline je gradivo veliko bolj sortirano; 
v n j e m se ritmično men java jo plasti z debelejšim drobir jem s plastmi, 
ki j ih sestavl jajo drobnejši peščeni sedimenti in celo taki, v ka ter ih 
je zelo veliko ilovice. Pr i pobočnem gradivu jugovzhodno od Begunj 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
110 Milan Šilrer 
proti Preddvoru in pod Jelovico ni opaziti tako značilne »varvne sedi-
mentacije«. T uka j je debelejši apniški in dolomitni drobir kra tkomalo 
pomešan z drobnejšimi kosi te r celo s peščenimi in še drobnejšimi 
delci ter da je tako v celoti močno homogen videz. 
Ker nas pr i tolmačenju teh razlik rel iefni in petrografski elementi 
niso zadovoljili, smo začeli iskati vzroke v različnih kl imatskih raz-
merah. Začeli smo misliti na vpliv ekstremnejše k ra j evne klime v 
neposrednem sosedstvu bohinjskega ledenika. Na ta vpliv nas je opozo-
rila tudi p r imer j ava pobočnega gradiva na preučevanem svetu s po-
bočnimi sedimenti v srednji in zahodni Evropi ter d rug je v Sloveniji. 
Pokazalo se je, da je tako tipična varvna sedimentacija pobočnih sedi-
mentov, kot jo opazujemo pri nas med Žirovnico in Begunjami ter 
ob sami Begunjščici, značilna za ves osrednji in zahodni del Evrope, 
medtem ko prevladuje d rug je v Sloveniji povečini nesort i rano pobočno 
gradivo. 
Upoštevajoč dosedanje znanje o genezi s trat if iciranih pobočnih se-
dimentov, pr i ka ter ih je tekoča voda, ki se sprošča pr i od ta j an ju ta l 
in kopnenju snežišč, tako odločilnega pomena, se nam je vsilila p red-
stava, da j e prišlo zaradi lokalnega hladnejšega podnebja v območju 
bohinjskega ledenika do pogostega n ihan j a tempera ture okrog ničle. 
To je vplivalo na pogostejše in ne preveč globoko od ta j an je tal. Ob 
tem sproščena voda je tekla po pobočjih, prenašala drobir in ga s t rat i -
ficirala. Drug je v Sloveniji pa so se t la odta ja la h i t re je in globlje in 
zato ni bilo pravih pogojev za razvoj strat if iciranih pobočnih sedimen-
tov. Zaradi tega je prišlo v glavnem le do polzenja debelejših slojev 
z vodo prepojenega periglacialnega drobir ja . Iste p remike so povzročile 
tudi napetost i ob ponovnem zmrzovanju tal. Vendar je bilo tudi to 
p remikan je tal, zaradi višjih t empera tur in zato hi t rejšega sušenja 
soliflukacijskega gradiva, le k ra tko t ra jno . 
Tudi vsakemu od zadnj ih dveh fluvioperiglacialnih nas ipan j j e 
sledila globoka erozija, ve r je tno tudi tokra t povsem klimatskega izvora. 
Do erozije je prišlo takoj ob nastopu toplejšega podnebja, ko je pre-
nehalo intenzivno mehanično razpadanje kamnin in soliflukcija ter 
so se tla ponovno zarastla z gozdom, ka r je še posebno močno zavrlo 
dotok drobir ja v doline. Erozijo j e okrepila na jb rž tudi nekoliko pove-
čana količina padavin. 
V toplejših obdobjih je prišlo tudi do p lav l jen ja ilovic iz bliž-
njega gričevja te r teras v doline. Ta pojav smo posebno podrobno pre-
učili ob Kokrici, k j e r holocenske ilovice prekr iva jo široko dolinsko dno. 
Podobne ilovnate sedimente smo obranavali tudi pri s tarejš ih terasah, 
ki so jih imeli raziskovalci doslej za jezerske. To ve l ja predvsem za 
ilovice opekarne Bobovek, ki izvirajo iz obdobja med drugo (riss) in 
t re t jo poledenitvijo (mlajši riss ali s tarejši würm). Zanimivo je, da 
smo povsem podobne ilovice našli tudi v »visoki terasi« severozahodno 
od tod nad vasjo Srakovlje; kažejo, da bo t reba razdeliti s tarejši riški 
konpleks vsa j na dva dela s toplejšim vmesnim presledkom. 
208 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 111 
L I T E R A T U R A 
1. A m p f e r e r O., Uber die Saveterrassen in Oberkrain. Jahrb. Geol. 
R. A. Wien 1917. 
2. B e a u j e u - G a r n i e r J., Modèle périglaciaire dans le Massif Cen-
tral français. Rev. Géomorph. Dyn. 1953, No 6. 
3. B e c k P., Uber den eiszeit l ichen Aaregletscher und die Quartar-
geologie. Verhandl. Schweiz . Naturforsch. Geselschaft . Bern 1932. 
4. B e c k P., Zur Geologie und Kl imatologie des schweizerischen Alt -
paläol ithikums. Mitt. Naturwiss . Ges. Thun 1939. 
5. B o b e k H., Der Eisrückgang im öst l ichen Klagenfurter Becken, Mitt. 
ös terr . Geogr. Ges., I. Wien 1959. 
6. B o č S. G., Snežniki i snežnaja erozija v severnyh castjàh Urala. Izv. 
Vsesoj. Geogr. Obščestva, t. 78, 1946. 
7. B o u t P., Études de géomorphologie dynamique en Islande. Exped. 
Polaires Franç. 3, Paris 1953. 
8. B o u t P., Les dépôts de pente anciens du Vallay. C. R. som. Soc. 
Géol. France, 1949. 
9. B r o d a r S., Črni Kal, nova paleol itska postaja v S lovenskem Pri-
morju. Razprave S A Z U IV. Ljubljana 1958. 
10. B r o d a r S., Periglacialni pojavi v sediment ih s lovenskih jam. 
Geografski vestnik X X X I I , Ljubljana 1960. 
11. B i i d e l J. Die Gliederung der Würmkaltzeit . Würzburger Geogra-
phische Arbeiten, Mitt. Geogr. Ges. Würzburg. H. 8, 1960. 
12. C a i 11 e u x A., Morphoskopische Analyse der Geschiebe und Sand-
körner und ihre Bedeutung für die Paläokl imatologie . Geol. Runsch. 1952. 
13. C a i 11 e u x A., Cryopédologie. Centre de Doc. Univ. Sorbonne, 
Paris 1948. 
14. D y 1 i k J., Chmie lewska M., Chmie lewski W., Badanie osadôw 
jaskin iowych w Dziadowej Skale. Biuletyn peryglacjalny Nr. 1, Lodz 1954. 
15. D y 1 i k J., Coup d'oeil sur la Pologne périglaciaire. Biuletyn Pery-
glacjalny, Nr. 4 Lodž 1956. 
16. D y 1 i k J., Struktury peryglacjalne w Tarzymiechach i ich zna-
czenie dla morfogenezy i stratygrafi i czwartorzçdu. Biuletyn peryglacjalny, 
Nr. 3, Lodž 1956. 
17. E b e r l B., Zur Gliederung und Zeitrechnung des alpinen Glazials. 
Zeitschnift der Deutschen Geologischen Gesel lschaft , Stuttgart, 80, 1928. 
18. E b e r s E., Hauptwürm, Spätwürm, F r ü h w ü r m und die Frage der 
älteren Würmschotter. Eiszeitalter und Gegenwart , 6, 1955. 
19. F 1 i n t R. F. Glacial Geology and the Ple is tocene Epoch. Fourth 
Printing, N e w York — London 1953. 
20. G r a u l H., Zur Gliederung der mitte lple istozänen Ablagerung in 
Oberschwaben. Eiszeitalter und Gegenwart , 2, 1952. 
21. G r a u l H., Zur Gliederung der letzten Eiszeit in Europa. Zeitschr. 
der Deutsch. Geol. Ges., 105 (1953), Hannover 1955. 
22. G r i m š i č a r T., Obvesti lo o raziskovanju pleistocena v radov-
ljiški kotlini. Geologija 1, Ljubljana 1953. 
23. G u i 1 c h e r A., Tricart J., La X X X V I Excursion Géographique 
Interuniversitaire, Champagne et Lorraine. Ann. de Géogr. no 335, 1954. 
24. G u i 11 i e n Y., Les grézes l i tées de Charente. Rev. Géogr. Pyré -
nées et S — O., t. 22, 1951. 
25. G u i 11 i e n Y., Présentat ion de la carte des phénomènes cryoni-
v a u x de la France. Bull . Ass. Géogr. Français, no 229—230, 1952. 
26. 11 e š i č S., Terase na Gorenjski ravnini . Geografski vestnik XI , 
Ljubljana 1935. 
27. J o v a n o v i č P. S., Uticaj kolebanja ple is tocene k l ime na proces 
rečne erozije. Zbornik radova SAN. Knj. XLVI. Beograd 1955. 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
112 MIlan Sifrer 
28. K n a u e r J., Glazialgeologische Ergebnisse aus dem Isargletscher-
gebiet. Zeitschr. der Deutsch. Geol. Ges., 88, 1928. 
29. K o s s m a t F., Über die tektonische Stel lung der Laibacher Ebene. 
Verh. d. Geol. R. A. 1905. 
30 K u š č e r D., Pr ispevek h glacialni geologiji radovlj iške kotline. 
Geologija, knj. 3, Ljubljana 1955. 
31. L e f f i n g w e 11 E. de K., Ground-ice Wedges. The Journal of 
Geol. 23, Chicago 1915; The Canning River Region, Northern Alaska. U. S. 
Geol. Survey, Prof. Paper 109, 1919. 
32. L e w i s W. V., Snow-patsch érosion in Iceland. Georg. Journal, 
vol. 94, 1939. 
33. M a 1 a u r i e J., G u i 11 i e n Y., Le mode lé cryo-nival des ver-
sants meubles de Skansen (Disko, Groenland). Interprétation générale des 
grézes l itées. Bull . Géol. France, 6e sér., t. 3, 1953. 
34. M e l i k A., Bohinjski ledenik. Geografski ves tn ik V. — VI. 1929 
— 1930, Ljubl jana 1930. 
35. M e 1 i k A., O di luvialni poledenitvi v Karavankah. Geografski 
vestnik VIII., Ljubljana 1932. 
36. M e l i k A. Posavska Slovenija . Ljubljana 1959. 
37. M e l i k A., Slovenija . I. zvezek, Ljubljana 1935. 
38. M e l i k A., Se o razvoju Bohinjske kotline. Geografski vestnik X., 
Ljubljana 1934. 
39. M e z e D., Gornja Savinjska dolina. N o v a dognanja o geomorfolo-
š k e m razvoju pokrajine. Dela SAZU. Inštitut za geograf i jo 10, Ljubljana 1966. 
40. M e z e D., Kvartarni sedimenti ob Kokri (Elaborat je bil izdelan 
v let ih 1964—1965 za SBK in se nahaja v arhivu Inštituta za geograf i jo 
SAZU) 
41. M ü h l b e r g F., Der Boden von Aarau. Festschrif t 1986. 
42. O b l a k P., Morfogeneza dna Ljubljanske kotline. Geografski zbor-
nik SAZU, I, Ljubljana 1952. 
43. P a t e r s o n T. T., Physiographic Studies in North — West Green-
land. Medd. o m Grönland, Bd. 151, no 4, 1951. 
44. P a v 1 o v e c R., Prvi poskusi z morfometr ično metodo v Jugoslavij i . 
Zbornik II. kongresa geologa FNRJ. Sarajevo 1957. 
45. P e n c k A., B r ü c k n e r E., Die A lpen i m Eiszeitalter. 3 Bde. 
Leipzig 1901—1909. 
46. P o s e r H. und H ö v e r m a n n J., Beiträge zur morphometrischen 
und morphologischen Schotteranalyse. Abhandl . Braunsch. Wiss. Ges. Bs. IV, 
Braunschweig 1952. 
47. R a d i n j a D., Vipavska dolina v kvartalni dobi (Elaborat je bil 
izdelan v letu 1963 za SBK in se nahaja v Inštitutu za geograf i jo SAZU). 
48. R a k o v e c I., O fos i ln ih s lonih iz Slovenije . Razprave SAZU, II. 
Ljubljana 1954. 
49. R a k o v e c I., O nastanku in razvoju Ljubljanskega polja. Geo-
grafski ves tn ik X X I V , Ljubl jana 1952. 
50. R a k o v e c I., Pr ispevki h geologij i Ljubljanskega polja. Geograf-
ski ves tn ik XI, Ljubljana 1935. 
51. R a k o v e c I., Razvoj ple is tocena na S lovenskem. Prvi jugoslovanski 
geološki kongres. Bled 2 3 . - 2 7 . V. 1954. Ljubljana 1956. 
52. R i c h t e r K., Geröl lmorphometrische Studien in den Mittelteras-
senschottern bei Gronau an der Leine. Eiszeitalter und Gegenwart , 4/5, Öh-
ringen — Würt. 1954. 
53. S c h a e f e r I., Die Würmeiszei t i m Alpenvor land zwischen Riss 
und Günz. Abhandl . d. Naturkunde — u. Tiergartenvereins f. Schwaben e. 
V. Augsburg, H. 2, Augsburg 1940. 
54. S e 1 z e r G., Di luvia le Lösskei lnetze aus der Umgebung Göttingens. 
G. R. 1936. 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 113 
55. S o e r g e 1 W., Diluviale Eiskeile. Zeitschr. der Deutsch Geol. Ges. 
88, 1936. 
56. S o e r g e 1 W., Eiszeiten und paläolitische Kulturen. Jena 1919. 
57. S p r e i t z e r H., Die Gliederung der Würmvereisung im Gebiet des 
Mur — und Draugletschers. Actes du IV Congres International du Quater-
niare, Roma 1956. 
58. Š i f r e r M., Ilovice na severozahodnem Gorenjskem (Elaborat je 
bil izdelan v letu 1960 za SBK in se nahaja v Inštitutu za geografijo SAZU). 
59. Š i f r e r M., Kvartarni razvoj Dobrav (Elaborat je bil izdelan v letu 
1963 za SBK in se nahaja v arhivu Inštituta za geografijo SAZU). 
60. Š i f r e r M., Neke osobenosti razvoja reljefa u pleistocenu. V. kon-
gres geografa FNRJ. Cetinje 1959. 
61. Š i f r e r M., Obseg poledenitve na Notranjskem Snežniku. Geo-
grafski zbornik V., Ljubljana 1959. 
62. Š i f r e r M. Obseg poledenitve na Pokljuki. Geografski vestnik, 
XXV, Ljubljana 1953. 
63. Š i f r e r M., Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela SAZU 
— Inštitut za geografijo SAZU 6. Ljubljana 1961. 
64. Š i f r e r M., Prod in nekateri drugi sedimenti v Blejsko-radovljiški 
kotlini (Elaborat je bil izdelan v letu 1960 za SBK in se nahaja v arhivu 
Inštituta za geografijo SAZU). 
65. Š i f r e r M., Prod v okolici Ilirske Bistrice (Elaborat je bil izdelan 
v letu 1960 za SBK in se nahaja v Inštitutu za geografijo SAZU). 
66. T e l l e r F., Erläuterungen zur Geologischen Karte Eisenkappel — 
Kanker. Wien 1898. 
67. T r i c a r t J., Le modelé des pays froids, fasc. 1 : Le modelé perigla-
ciaire. Cours de géomorphologie, 2a partie, fasc 1, CDM, Paris. 
68. T r o l l C., Die jungglazialen Schotterfluren im Umkreis der deut-
schen Alpen. Forsch, z. Deutschen Landes und Volkskunde XXIV, H. 4, 
Stuttgart 1926. 
69. T r o l l K., Die Rückzugstadien der Würmeiszeit im nördlichen 
Vorland der Alpen. Mitt. Geogr. Ges., München 18, 1925. 
70. W e n t z e l J., Ein Beitrag zur Bildungsgeschichte des Thaies der 
Neumarktier Feistritz. Jahresber. d. Staats- Oberrealschule in Laibach 1901. 
71. W e n t z e 1 J., Zur Bildungsgeschichte des Laibacher Feldes u. 
Laibacher Moores, Lotos, Prag 1922. 
72. W o 1 d s t e d t P., Das Eiszeitalter — Grundlinien einer Geologie 
des Quartärs. I,—III, Stuttgart 1954, 1958, 1965. 
73. W e i n b e r g e r L., Über glazifluviatile Schotter bei Mauerkirchen 
und deren Lösse. Geol. Bavarica 19, 1953. 
THE QUARTERNARY DEVELOPMENT OF DOBRAVE IN UPPER 
CARNIOLA (GORENJSKA) 
S u m m a r y 
Dobrave cover the area of wide alluvial terraces at the bottom of 
Ljubljana basin between the plains of Radovljica and Kranj. The Pleisto-
cene terraces which are here so widely preserved have already early attrac-
ted the attention of scholars. The main theses about their origin have thus 
been proposed quite early and the discussion has conntinued to develop 
around them down to the present day. Here w e think above all of Briickner 
who linked these terraces (the upper superposed stratum of gravel, the lower 
superposed stratum of gravel, the high terrace, and the low terrace) with 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
114 Milan Siirer 
the four glaciations, and Ampferer 's f inding w h o saw here t w o depositions 
only: the younger one w h i c h m a y correspond to Bruckner's l o w terrace, 
and the older one into wh ich the upper three conglomerate terraces had 
ben cut (the upper terrace, the lower superposed stratum of gravel, the upper 
superposed stratum of gravel). 
In our invest igation w e h a v e not l imited ourselves to the traces of 
glaciers around Radovlj ica and Bled and to the accumulated al luvion that 
had been deposited by the river Sava — so far these t w o e lements have 
been especial ly taken into consideration by the invest igators of Dobrave; 
w e have instead included into our study also its tributaries. Here w e have 
in mind above all the small r ivers Begunjscica, Trziska Bistrica, and Kokra 
that f l o w from the high mounta in area situated north of the Ljubljana 
basin. These mountains consist of l imestone rocks, and besides these they 
also contain large quantities of dolomite, slates, sandstones, conglomerates, 
and breccias, thus rocks w h i c h m a k e possible the normal f l o w of water 
over surface. D u e to these morphologic and petrographic conditions, enor-
m o u s quantit ies of al luvion w e r e deposited by the r ivers Trziska Bistrica, 
Begunjscica, as w e l l as Kokra during periods of accelerated depositions; 
w i t h this material they pressed the river Sava to the southern side of the 
basin, towards the mounta in Jelovica wh ich is built of l imestone and in 
which the karstic hydrography wi th its typical karstic sources is prevalent; 
w e m a y ment ion here the best k n o w n brook Kropa only. These brooks, as 
w e l l as those f r o m Smarjetna gora, run only over a short distance on the 
surface and have an incomparably smaller accumulat ion capabil ity than the 
rivers f l o w i n g f r o m the northern s ide of the basin. 
Al l these facts are best e lucidated by the highest P le i s tocene terrace in 
the area of Dobrave (I B) that has ben establ ished so far; it may correspond 
to Bruckner's older superposed stratum of gravel (Giinz). In spite of its 
considerable extens ion it has remained almost unnoticed so far. It has been 
found that during the deposition of the gravel, the fans created by the 
rivers Begunjscica, Trziska Bistrica, and Kokra had been united in this 
terrace and had pressed the river Sava to the southern border of the basin. 
The terrace I B is cut ma in ly into Tertiary marls, loams, and sand 
sediments; it is covered by a thinner stratum only of a deeply mouldered 
conglomerate (down to 15 m). In those places where the conglomerate is 
complete ly mouldered w e f ind directly over this Tertiary base a brow-
nish-red loam only wh ich contains numerous thicker gravel stones consisting 
of s i l iceous sandstones and of more resistant acid igneous rocks. 
The potholes that have developed in this conglomerate h a v e reached 
already in m a n y places the Tertiary bedrock and have lost therefore their 
typical characteristics; they are general ly more shal low w i t h gentler slopes 
and have frequent ly oblong forms. It seems that here the conglomerate has 
already complete ly mouldered b e t w e e n individual potholes and that each 
pothole consists of t w o or three potholes that have b e c o m e united. 
T h e except ional age of this terrace (I B) is proved not only by its 
deeply mouldered conglomerate but also by its surface w h i c h is intensively 
cut by permanent ly f lowing waters, and also by the ho l lows (small val leys) 
i n wh ich a l i tt le larger quantit ies of water collect only at the t ime of the 
melt ing of the snow and of larger rainfalls . We be l ieve that these surfaces 
of accumulated material w e r e f irst cut by large rivers, and later — yet still 
in the s a m e phase of erosion (Giinz — Mindel) — also by smaller waters 
that developed by the e f f l u x of waters from originally very w i d e accumu-
lation surfaces. In this w a y the smal l river system developed in the sl ight 
depression be tween the fans created by the rivers Begunjsc ica and Trziska 
Bistrica, and the very w i d e river systems of Kokrica and Rupovgcica at the 
le f t s ide of the fan formed by Trziska Bistrica and of the fan of the river 
Kokra respectively. 
The subsequent accumulation, embodied in the terrace I A (Mindel) 
w h i c h corresponds to Bruckner's »-younger superposed stratum of gravel«, 
206 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 115 
did not reach the height of the preceding accumulat ion; for this reason 
it could also not reach such a w i d e extension. It mainly f i l led w i t h gravel 
the eroded troughs only of main rivers; only local ly this deposit ion could 
reach over the watersheds into the deeper cut va l leys that w e r e produced 
by shorter brooks in the terrace I B. We connect the deposition of the gravel 
in the terrace I A w i t h the oldest glaciation that has been establ ished in 
our country so far (Mindel); its moraines h a v e been preserved at K a m n a 
gorica and at Pusti grad (the earliest glaciation w h o s e ex i s tence has been 
proved). It has been possible to establish that the terrace I A begins rapidly 
to rise the closer i t gets to the moraines f rom this glaciation, and that at 
the inner side of moraine depositions this terrace can no longer be identif ied. 
Moreover, this connect ion is also supported by the fact that closer to the 
moraine depositions the f luvioglacial gravel grows increasingly thicker and 
less sorted and that v e f ind in it increasingly larger quantit ies of f iner mate -
rial and of larger rocks. The same fact also be observed in the conglomerate 
under the moraines. Here, too, the gravel becomes less sorted and its granula-
tion more and more variegated the closer it gets to the moraine material . A l l 
this accumulated material is already compactly glued together and is covered 
by a ca 5—8 m thick stratum of a brownishred mouldered material . Because 
of intens ive mouldering, the si l iceous sandstones have almost only been 
preserved in it, especial ly in its upper part, w h i l e of igneous rocks the 
thicker pieces of keratophyre are prevalent. The preserved pieces of rock 
are mouldered even d o w n to a depth of more than 20 cm; even the l ighter 
coloured outer part of the most intens ive mouldering reaches a depth of 
more than 12 mm. T h e long lasting mouldering of Mindel moraines (the f irst 
glaciation) and of the corresponding gravel in the terrace I A is also proved 
by the deep karstif ication of this material. In moraines and on the terrace 
w e f ind deep potholes and very deep pockets and channels that in m a n y 
places reach through the w h o l e stratum of conglomerate d o w n to the bedrock 
basis. In our description of the terrace I A and of its material w e must not 
overlook the fact that this material — l ike the material of the terrace I B 
— l ies on its o w n bedrock platform. This g ives a further emphas is to the 
unity of this complex of sediments; at the s a m e t ime it calls our attention 
to the fact that this deposit ion w a s accompanied by an extens ive lateral 
erosion. W e be l ieve that this lateral erosion w a s particularly intens ive during 
the transition f rom the preceding phase of deep erosion to the phase of the 
deposition of material . 
A complete ly s imilar state of mouldering, karstification, and aggluti-
nation can be observed in the fo l lowing lower terrace I A a that l ies on the 
s a m e bedrock platform. W e m a y perhaps consider this terrace to be the 
result of a brief interruption of erosion that fo l lowed the period of the 
deposition of the gravel in the terrace I A. This can not, however , exc lude 
the possibil ity that this interruption in erosion represents at the same t ime 
a s l ight n e w accumulat ion caused perhaps by a n e w brief glaciation (Min-
del II ?). The corresponding moraines have, however , not been found so far. 
A f t e r the deposition of the gravel in the terraces I A and I A a, a deep 
erosion fo l lowed at the beginnig of the subsequent w a r m period. Deeper 
cust in the terrain w e r e m a d e not only by the main rivers such as Sava, 
Trziska Bistrica, and Kokra, but also by Lipnica and by waters that gathered 
as e f f l u x of the ra inwater and of the water from the melted snow from 
larger accumulat ion surfaces (I A and I A a) and from the older terraces 
(I B). During this period the closer outlay of the va l ley of Naklo developed 
at the eastern end of the plain of Trziska Bistrica of that t ime (I A), i m m e -
diately be low the higher terrace I B; at the wes tern end the w i d e gap 
w a s cut west of Britof. During the s a m e period of the cutting of the terrain, 
the val ley must h a v e also been made which is still used by Trziska Bistrica 
in its f l o w towards the Sava river. For the t ime being w e cannot state y e t 
wh ich of these gaps w a s used by the river during the period of the cutt ing 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
1X6 MIlan Šifrer 
of the terrain, and which of these va l leys w e r e used by brooks that gradually 
developed on the plain of the terrace I A. 
T h e subsequent accumulation, embodied in the terrace I (»-the high 
terrace«) did not reach the height of the preceding deposit ion; it stopped 
instead about 10—15 m be low the leading higher terrace I A. T h e va l leys 
of Lipnica and Sava w e r e gradual ly f i l l ing wi th gravel. Enormous deposi-
t ions took place also along the rivers Tržiška Bistrica and Kokra. In this 
period the river Tržiška Bistrica did not reach the river Sava through the 
gap only in the terrace I A w h i c h is still used by it nowadays ; wi th its 
deposit ions and w i t h the shif ts of its riverbed from one s ide of the va l ley 
to the other it f i l led w i t h gravel other gaps also that had developed in the 
terrace I A during the preceding phase of erosion. Thus it f l e w temporarily 
also w e s t of Britof and Podtabor towards Podnart, and at other t imes it 
even reached the val ley of Naklo as this is proved by the preserved remains 
of the terrace I (»-the high terrace«). W e connect the deposit ion of gravel 
in this terrace (»the high terrace«) w i t h the second glaciation (Riss) w h o s e 
moraines can be found preserved at Ledevnica and in the southwestern 
half of the Brdo plateau (trigonometric points 552 m and 551 m). In the area 
of Tržiška Bistrica w e connect w i t h this glaciation the recently discovered 
moraines deposited by the glacier northwest of the v i l lage of Bistrica, near 
the t o w n of Tržič. Here, too, w e h a v e noticed the same e lements as in the 
terrace I A and in the corresponding moraines of the f irst glaciation (Min-
del); closer to these moraines of the second glaciation (Riss), the terrace 
I begins to rise very rapidly w h i l e on the other hand it can not be traced 
at the inner s ide of moraine depositions, in the sphere of the former tongues 
of the glacier. W e can also observe h o w the f luvioglacia l gravel becomes 
increasingly less sorted the closer it is to moraine depositions, and h o w 
these deposit ions and the corresponding gravel are covered by the same 
kind of mouldered material. T h e d i f ference be tween the one (Mindel) and 
the other (Riss) deposition is due to the di f ferent length of exposure of the 
one and of the other sed iment to c l imatic inf luences . T h e gravel in the 
terrace I (»the high terrace«), e. g., is not yet so f i rmly agglut inated as in 
the higher terrace I A. S imi lar ly considerably less cemented is also the 
moraine material from the t i m e of the second glaciation. In younger sedi-
ments is the mouldered material itself considerably thinner (ca 3 m) and 
it makes also otherwise the impress ion of being considerably younger. In 
it, igneous rocks and tuf f s prevail wh i l e among the mouldered material 
of the higher terraces I A and I A a they are already m u c h decayed so 
that here si l iceous sandstones are the only material w h i c h is still rather 
w e l l preserved. Moreover, in the younger mouldered material individual 
pieces of rock are mouldered d o w n to a depth of 4—5 m m only. The degree 
of karstif ication of these surfaces is also correspondingly lesser. T h e pockets 
in wh ich the mouldered material penetrates into the conglomerate surface 
of the I terrace are only ca 0.5—1 m deep and up to 0.5 m wide. For this 
reason this terrace contains no potholes ye t and it i s on the w h o l e only 
sl ightly rolling. Bes ides these geologic and geomorphologic traits that can 
be observed in terrace I and in the moraines of the second glaciation w e 
must also ment ion the fact that these depositions — l ike those of the higher 
terraces I A and I B — l ie also on their o w n bedrock plat form cut out in 
the poorly resistant marly and loamy Tertiary sediments . This e l ement 
further emphas izes the unity of these deposit ions and indicates that this 
deposit ion w a s accompanied by a very considerable lateral erosion. 
This, apparently Riss, glaciation period w a s again fo l lowed during the 
subsequent warmer part of the Ple is tocene by a deep erosion during which 
more than 90 m deep eroded troughs had also been cut out. During this 
period, too, the val leys w e r e deepened not only by main rivers, but also 
by the Lipnica brook. Large masses of conglomerate of the terrace I w e r e 
also removed from the Naklo val ley. The conglomerate w a s best preserved 
214 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 117 
at the right side of the river Trziska Bistrica, above Podnart, w h e r e i t 
approaches the river Sava. 
Only after the format ion of this eroded trough the material of terrace II 
(the l o w terrace or the younger deposition) w a s deposed. This young and 
only partly cemented gravel l ies in a stratum w h i c h is still more than 70 m 
thick. Along the river Sava downwards , the conglomerate »-high terrace«, 
wh ich is at Brezje sti l l about 10—15 m higher than this younger deposit ion 
of gravel, approaches considerably the level of terrace I, and be low Naklo 
and Kranj it even submerges under the younger deposit ion of gravel (ter-
race II). Within the f rame of the »-younger deposit ion« w e can again esta-
bl ish t w o independent phases of accumulation. The older of the t w o rises 
above the younger phase more dist inctly near Lipnica only and on the l e f t 
s ide of the river Trziska Bistrica, w h i l e in other places it is general ly 
covered by the younger deposition. These t w o accumulat ions had again 
developed during t w o independent periods of glaciation; w e denote t h e m 
as the third (younger Riss or older Würm) and fourth (Würm or younger 
Würm) glaciations. 
The glaciers reached their greatest ex tent during the first phases in 
this group of glaciations (the third glaciation). The moraines of Bohinj gla-
cier are f rom this period best preserved in the central part of the Brdo 
plateau, east of the hamlet N a hribu; they cover also the nortern part 
of Bratranica and Ledevnica. 
With the recession of the glacier f rom these moraines, a large l ake 
developed in the frontal basin of the Bohinj glacier, northeast of Radovlj ica. 
During the t ime w h e n this l ake still ex is ted occurred a n e w brief interval 
of glaciation (a s tage of the third glaciation) w h i c h l e f t its trace in the 
thinner ground moraine among lake sediments . It has been ment ioned al -
ready by Grimäicar. Only af ter this interval fo l lowed a warmer age during 
which the Bohinj glacier receded and during w h i c h the large lake in the 
Bled-Radovl j ica basin w a s f ina l ly f i l led w i t h depositions. The erosion fo l lo -
wed. After that the glaciers began again to grow (the fourth glaciation); the 
Bohinj glacier reached the extent it had during the preceding glaciat ion 
interval (the stage of the third glaciation), it did not reach, however, d imen-
sions it had during the f irst main phase of glaciation (the third glaciation). 
From this last glaciation age (the fourth glaciation) w e h a v e in the Bled-
Radovlj ica basin the enormous moraines in the northern part of the Brdo 
plateau at Dobrave (trigonometric points 598 m and 538 m), and the moraines 
at Smidol, on the opposite s ide of the Sava river, east of the t o w n of 
Radovlj ica. 
There must h a v e been a longer interval b e t w e e n the deposit ions of m o -
raines of the third and fourth glaciations and the corresponding accumu-
lations; this is proved by the fact that the mora ine deposits from the older 
glaciation (the third glaciation), as w e l l as the f luvioglacia l gravel f rom the 
s a m e period, are considerably more mouldered than the younger deposit ions 
m a d e by the last glaciation (the fourth glaciation). Thus the moraines of 
the third glaciation (the younger Riss or the older Würm) are covered — 
similarly as the corresponding partly cemented f luvioglacia l gravel — by 
a mouldered material that is more than 0.75 m thick and penetrates in 
pockets into the lower basis. In this mouldered material pieces of carbonate 
gravel are complete ly decayed. W e f ind in it the more resistant pieces of 
acid igneous rocks only, and above all pieces of keratophyre, and tuff , and 
some sil iceous sandstones. Even in moraines that contain large number of 
boulders w e f ind almost exc lus ive ly thick rocks of keratophyre that reach 
to the surface. In opposit ion to these surfaces w e see the mouldered m a -
terial over moraines f r o m the fourth glaciation (Würm or younger Würm) 
and over the corresponding gravel — which is still complete ly fresh — 
to be considerably thinner and still containing pieces of carbonate, above 
all l imestone rocks. In moraines, these l imestone rocks protrude e v e n above 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
118 Milan Siirer 
the mouldered material. In this w a y these moraines in their external appea-
rance itself d i f fer clearly from the moraines of the older, the third glaciation. 
Interesting dif ferences in the length of the period of the mouldering of 
the one and the other moraine and in the corresponding gravel depositions 
are also indicated by the d i f ference in the depth of the mouldering of 
igneous rocks (keratophyres and tuffs) that have been preserved among 
the mouldered material. Thus in gravel stones of the older mouldered ma-
terial (the third glaciation) the l ight grey coloured strips that betray the most 
intens ive degree of mouldering reach 2—3 m m deep, and in younger gravel 
stones (the fourth glaciation) only 0.1—0.5 mm. 
Di f ferences can also be observed, as this has incidental ly been already 
mentioned, in the degree of cementat ion of the f luvioglacia l gravel. We f ind, 
on the one hand, the deposition from the older glaciation age (the third 
glaciation) to be already in m a n y places at least partly cemented together, 
w h i l e on the other hand w e f ind the f luvioglacial gravel f rom the last 
glaciation to be still complete ly fresh. 
Al l this m a y a l low us to conclude that there w a s be tween the last 
glaciation (the fourth glaciation) and the preceding t w o glaciations (the 
third glaciation and the younger stage in the same glaciation) a truly long 
interval. The much rounded character of the gravel found in the deltaic 
strata that had f i l led the lake in the interval be tween the t w o younger 
glaciations (the third and the fourth glaciations) indicates a s o m e w h a t war-
mer c l imate during this interval . The measurements of the degree of the 
rounding of the gravel have s h o w n that the rounding of this gravel cor-
responds to the rounding of the present-day gravel, and that it is therefore 
much more rounded than the f luvioglacia l gravel. 
Because of the length of this w a r m interval be tween the t w o periods 
of glaciation (the third and the fourth) w e must l eave open the still com-
pletely unsolved question w h e t h e r there w a s be tween them an interstadial 
wi th in the f rame of the Wùrm glaciation, or whether w e h a v e here even 
the last interglacial. The f irst interpretation could w e l l agree w i t h f indings 
made by Spreitzer wi th in the sphere of the Drava and Mura glaciers: 
Spreitzer establ ished that the older Wiirm was more extensive . 
As long as these questions remain unsolved w e h a v e decided to pre-
serve for the last t w o glaciation periods the names of the third and fourth 
glaciations. 
The last t w o glaciations l e f t their traces also in d i f ferent ly mouldered 
moraines in the w i d e coombs on the southern slope of Košuta mountain 
and at the glacier at Lom above Tržič; in the va l ley of Mošenik, in the 
direction towards Ljubelj, however , w e have so far been able to f ind mo-
raines of the fourth glaciation only. W e connect also the f luvioglacial de-
posit ion in the val ley of Tržiška Bistrica (terrace II) w i t h the last t w o gla-
ciations. W e have also found that there is hardly any noticeable d i f ference 
in alt i tude be tween the older, deeply mouldered and sl ightly cemented 
deposition of the le f t s ide of the river Tržiška Bistrica, and the younger, 
still complete ly fresh deposition at its right side. 
The recession of the Bohinj glacier f rom the moraines of the last, the 
fourth, glaciation took place in several phases that vere interrupted by 
periods of stagnation and perhaps even of a sl ight growth of the glacier. 
The terrace II remained fossi l after the f irst considerable thinning of the 
Bohinj glacier. Af terwards the glacier stopped at the r im of the third 
terrace (III); here, however, the moraines along this r im h a v e not been 
so clearly preserved because of the strong deposition act ivity of the river 
Sava Dolinka. Later conspicuous repeated stagnations occurred again at 
the le f t s ide of the river Sava Dol inka, wes t of the t o w n of Lesce, along 
the western r im of the terrace IV, and afterwards a lso at the right side 
of the river Sava Dolinka along the western r im of the lower terrace V. With 
each recession, the glacier g r e w thinner, w h i l e the erosion took also place 
206 Geografski zbornik XI, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 119 
along the river Sava. Each prolonged stagnation of the glacier launched 
a n e w phase of deposition. This deve lopments are best shown by terraces II, 
III, IV, and V w h i c h occur at the outer, eastern s ide of moraines or of 
individual ends of the Bohinj glacier; it is a lso supported by the fact that 
these terraces rise except ional ly quickly closer to the moraines along their 
wes tern r im wi th w h i c h they merge almost imperceptibly. We could f i n d 
conf irmation for this interpretation also in the analysis of the material 
itself that forms these terraces; furthermore also in the direction in w h i c h 
longer rocks l ie in this f luvioglacia l deposition. 
Similar processes must have taken place a lso during the subsequent 
recessions and repeated stagnations that accompanied the recession of the 
Bohinj glacier. Thus w e must reckon with a longer period of erosion above 
all after the recession of the glacier to moraines of the »Bohinj stage« found 
near Bohinjska Bistrica. This stagnation of the glacier had probably launched 
a n e w process of accumulation. A repeated erosion and subsequent deposi-
t ion had most probably occurred during the subsequent recession and n e w 
stagnation of the Bohinj glacier w h i c h ended at that t ime in moraines pre-
served near Stara Fužina. It wi l l be interest ing to establish w i t h a detai led 
invest igat ion eventual other intermediate stages of stagnation and to bring 
them in connection w i t h the corresponding terraces as w e have suggested 
already in connection wi th the above ment ioned terraces from the v ic ini ty 
of Bohinjska Bistrica and Stara Fužina. Nevertheless w e may conclude, 
even on the basis of observations that h a v e been made so far, that besides 
the f i v e terraces w e have already ment ioned w e must connect w i t h the 
recession of the glacier at least t w o or three more lower terraces that have 
been preserved in moderate extent in the deep troughs themse lves of the 
river Sava. The m a i n erosion had apparently taken place already during 
the recession of glaciers out of the val ley. Because of the still insuf f i c i ent 
invest igat ions w e h a v e left , however , in detail the question of the e x a c t 
border wi th the Holocene sti l l open. 
We m a y reckon w i t h s imilar recession of glaciers and creation of ter-
races also in the va l leys of Tržiška Bistrica and Kokra; here, however , the 
problems are a l i t t le m o r e complex. Our attention is called to very unre-
markable large moraines w i t h very poorly rounded f ine scree at St. A n a 
and at Jezersko. W e be l ieve these glaciers to have soon grown very rigid 
because of this large quantity of smal l scree, and that this w a s the reason 
for their stagnation s ince the thick strata of ablation moraines did no t 
a l low the normal recession of the glacier caused by the climate. This also 
led to the peculiar course the erosion had taken. 
In this survey of the main results of our invest igat ion w e must also call 
attention to w i d e traces of an accelerated mouldering of rocks during the 
glacial age in the area not covered by ice and the f l o w a g e of this material 
d o w n into the val leys . These traces are except ional ly large along striking, 
tectonical ly formed slopes that at one side of Dobrave rise into the K a m n i k 
Alps, and at the other side into the Julian Alps . 
The invest igat ions h a v e shown that w i t h each emergence of a cooler 
glacial c l imate the rocks began to decay mechanica l ly more intens ive ly 
on steep slopes w h i c h w a s fo l lowed by an enormous f l o w a g e of this m a -
terial into val leys that led to a true f luvioperiglacial deposition. 
This accumulated material can be observed in all steep slopes f rom 
Žirovnica to Begunje , as we l l as be low Dobrča w h e r e it is preserved on 
slopes and main va l leys of the river systems of Peračica and Lešanjščica; 
it w a s brought hither f rom the high mounta in hinterland. A particularly 
ex tens ive area w i t h periglacial depositions m a y be seen in the w i d e river 
systems of Kokrica or Rupovščica into w h i c h this scree w a s brought f rom 
the w h o l e range of the very steep ridges of Kriška gora and Storžič moun-
tains. A similar s i tuation can be observed at the opposite s ide of the 
basin, at the foot of the Jelovica mountain, w h e r e an especial ly intens ive 
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
120 MIlan Sifrer 
periglacial deposit ion had taken place along the brooks Besnica, Lipnica, 
Kropa, and Kolnica. 
Traces of the oldest glacial deposit ions (Günz and Mindel) h a v e besides 
this been preserved in the area here discussed in the fragmentari ly preser-
ved terraces of the fan of the Begun jscica brook ( I B — Günz) and in the 
river sys tem south of the Kokrica brook (I A — Mindel) south of Trstenik; 
they s h o w a strong incl ination southwards. In these surfaces the carbonate 
deposition has been preserved local ly only under thick strata of a brownish-
red mouldered material and of more y e l l o w and l ight upper sediments. 
This periglacial deposit ion has lef t more distinct traces along the tri-
butaries of the river Sava; they belong to the second glaciation (Riss) whose 
ex i s tence in this area has been rel iably proved so far. The terraces are 
already m o r e distinct; they are w i d e l y preserved especial ly in the river 
system of Kokrica and along the Besnica brook. Going along these terraces 
w e notice that they begin to rise except ional ly quickly towards the slopes 
of the K a m n i k Alps and of Jelovica mountain. This has been the f irst 
important ev idence that this deposit ion w a s caused by an accelerated m e -
chanical decay of rocks and by the f l o w a g e of this material into the val leys . 
This material s imply buried the source region in these val leys . In these 
terraces t h e deposited material consists of f ine l imestone and dolomitic 
gravel w h i c h becomes more and m o r e assorted and thicker the closer i t 
l ies to the slopes of the mountains . The remnants of this deposit ion pre-
served in terraces are covered by a stratum of mouldered material ca 3 m 
thick w h i c h is so typical of Riss sediments . 
West of Bobovk w e could m a k e an even more detai led analysis of 
the deposed material contained in the terrace I. Here a ca 2 m thick stratum 
of coarsely sandy grey loams containing large quantit ies of gravel f r o m the 
neighbouring Tertiary fr inge is thrust be tween t w o strata of carbonate, 
prevai l ingly l imestone, gravel. W e consider this stratum of loam to represent 
an interruption of the periglacial deposit ion and of the f l o w a g e of the car-
bonate gravel from the high mounta in fr inge of the val ley; thus a dist inctly 
w a r m phase. 
In our s tudy of the mutual relationships of these oldest periglacial 
deposit ions w e could again establish that each phase of accumulat ion w a s 
fo l lowed by one of a deep erosion w h i c h w a s caused, in our opinion, exc lu-
s ive ly by the change of the cl imate. This phase took place immediate ly 
after the set in of a warmer cl imate, w h e n the floor b e c a m e overgrown 
by the forest and w h e n the rapid mechanica l decay of rocks and the speeded 
f l o w a g e of f ine gravel into the va l l eys stopped. 
The deposition during the Riss glacial age w a s again fo l lowed by a 
deep erosion w i t h the s imultaneous deep mouldering of accumulat ion sur-
faces. It w a s only after these troughs had been eroded that the material 
w a s later deposited in them w h i c h corresponds to the last t w o glaciation 
periods (the third and the fourth glaciations). D o w n to the present day 
these t w o periods h a v e le f t not only the accumulated material in the va l leys 
but also large quantit ies of scree f rom the slopes that came d o w n into the 
val leys; this, together wi th the processes of solif luction, actual ly led to the 
formation of the t w o accumulat ions here discussed. 
The older accumulated material of this group (the third glaciation — 
younger Riss or older Würm) is in some strata already part ly cemented; 
it is covered by a stratum of mouldered material ca 0.75 to 1 m thich which 
penetrates in pockets, that are ca 0.5 m deep, into the lower ly ing deposited 
material . In opposit ion to this w e f ind the scree from the last glaciation 
period (the fourth glaciation — W ü r m or younger Würm) to be sti l l com-
pletely fresh and covered by a thin stratum of mouldered material only 
in wh ich — in opposition to the older deposition — large quantit ies of 
unmouldered f ine carbonate scree are still preserved. T h e t w o accumulat ions 
are separated again by a considerable erosion w h i c h w a s especial ly in the 
upper part of the va l leys very extens ive : be tween the t w o w e can notice 
196 Geografski zbornik XX, 1969 
Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem 121 
a terrace wh ich is more than 10 m high. In the lower parts of the va l leys 
this d i f ference in the height of the t w o deposit ions rapidly grows smal ler 
until f inal ly — similarly as in the case of the f luvioglacia l deposit ions — 
the t w o accumulat ions complete ly approach each other. 
The one but last glaciation (the third glaciation) must have been rather 
extens ive; this is proved also — similarly as in the case of the glacier m o -
raines in the area covered by ice that w e h a v e discussed — by periglacial 
traces. It has been already ment ioned that during this one but last phase 
the upper parts of the va l l eys w e r e f i l led w i t h scree. This is also s o w n 
by the sol if luctional material on less incl ined surfaces at the foot of the 
slopes where w e can observe that e v e r y w h e r e the cemented f ine scree f rom 
the t i m e of the third glaciation reaches farther than the one from the las t 
glaciation (the fourth glaciation). 
Everywhere w h e r e the sediments on the slopes f rom the last t w o 
glaciation periods h a v e been studied w e h a v e found that they consist pre-
vai l ingly of a scree w i t h large quantit ies of f ine sandy, or even f iner, m a -
terial. A s w e have already stated this scree does not cover only the l imestone 
and dolomitic surfaces at the foot of Alp ine ridges; it a l so reaches far over 
the Tertiary rocks and passes into large n o w already complete ly dissected 
fans. This scree covers a lso the gent ly sloping intermediate ridges; this 
stresses further the c l imatic character of this deposition. 
Along wi th these common traits of the sediments deposited on mounta in 
slopes, w e must also call attention to the d i f ferences that may be observed 
above all be tween the material deposited on the mountain slopes in the 
area of the Bled-Radovlj ica basin, and the material preserved southeast 
f rom this area. In the study of this material w e could notice that the mate-
rial in the area of the Bled-Radovlj ica basin is m u c h more sorted and that it 
shows a rhythmical sequence of strata containing larger scree and of strata 
consist ing of f iner sand sediments and even such that contain large quan-
tities of loam. Contrary to this w e f ind that in the material deposited 
on the slopes southeast of Begunje and in the direction of Predvor, as 
w e l l as at the foot of the Jelovica mountain the so typical »varve sed imen-
tation« can not be observed: here the thicker f i n e l imestone and dolomit ic 
scree s imply mixes w i t h f iner pieces and e v e n w i t h sandy or e v e n f iner 
particles and makes, on the whole , the inpression of a very homogeneous 
material . 
In interpretation of these di f ferences w e did not f i n d a satisfactory 
explanat ion in petrographic and relief e lements; w e have therefore tried to 
f ind their reasons in various cl imatic conditions and in the corresponding 
processes in the one and the other area. W e h a v e taken into consideration 
the inf luence of the more extreme local c l imate in the neighbourhood of 
the Bohinj glacier. A comparison of this materia l w i t h the sed iments 
found on the slopes in central and western Europe and in other parts of 
S lovenia has shown h o w the deve lopment of stratif ied sediments on moun-
tain slopes could most probably have been decis ive ly inf luenced by the 
local c l imate in the neighbourhood of the Bohinj glacier. W e h a v e found 
that the so typical v a r v e sedimentat ion of the depostit ions on the mounta in 
slopes in the area be tween Zirovnica and Begunje , and along the Begunj -
scica brook, is, as a matter of fact, typical of the w h o l e central and 
wes tern Europe, w h i l e in other parts of S lovenia the unsorted sedimentat ion 
on mounta in slopes prevails . 
Taking into consideration the knowledge at present avai lable of the 
genes is of the stratif ied sediments on mounta in slope, in w h i c h the running 
water freed wi th the unfreez ing of the ground and w i t h the mel t ing of 
the snow plays a decis ive role, w e interprete this kind of sediments as being 
due to the frequent changes of temperature around the freezing point caused 
by the local ly cooler c l imate in the sphere of the Bohinj glacier. This led 
to a more frequent and not very deep unfreez ing of the bottom. T h e water, 
freed in this way, f l e w over slopes carrying the f ine scree w h i c h it de-
(11*) Geografski zbornik XI, 1969 1 63 
122 MIlan Sifrer 
posited in strata. In other parts of S lovenia the ground became unfrozen 
m u c h more queickly and deeply; for this reason there w e r e here no con-
ditions for the deve lopment of stratif ied sediments on mounta in slopes. 
Therefore in this area the gl iding of thicker strata of the periglacial scree 
that w e r e permeated w i t h water had above all occurred. The same kind 
of m o v e m e n t s were again caused by tensions created wi th the n e w freezing 
of ground. This m o v e m e n t of the ground, however, w a s of a shorter dura-
tion only because of higher temperatures and because of the quicker 
drying of the sol i f luctional material . 
Each of the last t w o periods of f luviaperiglacial sedimentat ion w a s 
again fo l lowed by a deep erosion w h i c h w a s — as in the case of earlier 
periods — caused etc lusively by cl imatic conditions. This erosion took 
place immedia te ly after a warmer c l imate had set in, w h e n the processes 
of intens ive mechanical decay of rocks and of the sol i f luction had stopped 
and w h e n the ground became again covered by forest w h i c h w a s the main 
reason for the reduction of the f l o w a g e of the scree into the val leys . 
This erosion w a s probably also intens i f ied by a somewhat increased quantity 
of precipitations. 
In warmer periods the water began also to f loat loam from the ne igh-
bouring hi l ls and terraces into the valleys. We h a v e studied this phenomenon 
especial ly along the Kokrica brook w h e r e the Holocene loams cover the 
w i d e f loor of the val ley. We h a v e found similar loam sediments also in 
older terraces; so far they have been be l ived to be of lacustrine origin. This 
is especial ly true for the loams used by the Bobovk brickworks: they date 
from the period be tween the second (Riss) and third glaciations (younger 
Riss or older Wurm). It is interest ing that w e have found complete ly similar 
loams also in the »high terrace« northeast from here, above the v i l lage of 
Srakovje; they show that it w i l l be necessary to d iv ide the Riss complex 
into at least two parts, w i th a warmer interval be tween them. 
162 Geografski zbornik XI, 1969 
K A Z A L O 
UVOD IN PREGLED DOSLEJ OPRAVLJENEGA DELA 101 
POSKUS KORELACIJE MOREN IN TERAS V DOBRAVAH IN V 
BLIŽNJEM SOSEDSTVU NA GORENJSKEM 105 
Terasa I B 106 
Terasa I A 112 
»Visoka terasa« I 120 
Terase II—V 130 
POGLAVITNI SLEDOVI PERIGLACIALNEGA NASIPANJA V OB-
MOČJU DOBRAV 162 
SLEDOVI KVARTARNEGA NASIPANJA PRI BOBOVKU NAD KRA-
NJEM 186 
POSKUS ČASOVNE OPREDELITVE MOREN IN TERAS V BLEJSKO-
RADOVLJIŠKI KOTLINI IN V DOBRAVAH 194 
PREGLED GLAVNIH REZULTATOV 200 
THE QUARTERNARY DEVELOPMENT OF DOBRAVE IN UPPER 
CARNIOLA (GORENJSKA), SLOVENIA (Summary) 211