POEZIJA (KNJIŽEVNA REČ)
Vojislav Despotov
Majhna ledena doba
Smrt moja
čevelj moj tesni, s peto luknjo pohodi knjiga moja prepisana, v knjigarni čepi svetilka moja razbita, prodaj svetlobo temi stražar moj mrtvi, na šume ne pazi begej moj strupeni, teci pod mostom majhnim oddaja moja črno-bela, na prvi program pojdi kruh moj zaužiti, naj te bo dosti, ko pridejo gosti cekin moj ukradeni, v judovem žepu žvenkljaj dinarji moji svinčeni, v banki težko spite potapljač moj v mlaki, z racami divjimi se potapljaj atleti moji poslednji, ob stezi bežite demokracija nemogoča moja, preidi v kakršnokoli
svobodo
komunist moj zastareli, še enkrat v partijo pojdi sovraštvo moje ledeno, v vodo mrzlo preidi pesem moja računalniška, na papir se tiskaj tragični kostič lazo, večno lenko ščipaj skrb moja umetna, bodi članica rdečih brigad Černobil moj edini, strup ruski posipaj draga moja ljubljena, marš v dekliško sobo oj, starost moja, preidi na vse pametne in mlade zgodovina moja neponovljiva, generalko imej žalost moja lekarnarska, širi veje aspirinske duša moja realna, zunaj telesa se ugnezdi tarzan moj divji, izpusti te vzpenjalke shuttel moj pošastni, približaj se zvezdi črni bolečina moja zadostna, preidi na bolne smrt moja filozofska, na mrtveca skoči
Danes zjutraj okrog 6.45 sem se pretegnil v postelji, na koncu noči in cesarstva sanj; z desno roko sem zadel ob veliko knjigo na polici nad glavo, temnorjavo knjigo, trdo vezano.
Knjiga je padla navpično, na koren mojega nosa, in naredila globoko brazgotino med očmi.
Brizgnila je kri in tema me je prelila; nobene zvezde nisem videl. Nekakšna pravica je v smrti, ki jo stori knjiga, bogato natisnjena in uglajeno vezana. Preden sem odšel v kopalnico,
da bi pred samarinim zrcalom srečal brazgotino in znak, sem videl, da je to knjiga
R. Mihaljčiča: Konec srbskega cesarstva, III. del.
Enaindvajset strahov in trije trepeti
Moj sladki sladkor s police
in moja slana sol s police
tekmujeta, kdo bo bolj slan,
jaz pa se z enaindvajsetimi strahovi
in tremi trepeti v hiši
bojim,
gospod predsednik, da bo zmagala sol.
Sol. Sol. Sol. Sol. Sol. Sol.
* * *
Veščina izkazovanja cevi okrog hiše
je sorodstvo prvih praznih rok, ki pletejo venec
ventilacije okrog ognja: v šolo smrti
pa ne hodijo ob sobotah.
S težavo se odleplja tovor od slave,
ptici niso krila letalu niso krila,
maha potniško srce.
Obraz je odpadel z ljubezni, bog je bil
zelo kratka beseda.
* * ♦
Medčloveškim obzirnostim se misli prikazujejo z najbolj žalostne plati;
kot če bi srne in jeleni v besedni knjižnici mižali: tedaj treznega brezdušnika brez forme zapušča dobra samopostrežba naravnega nagona: pada v izčrpanost kot omajana pošast in se njegove zveze notranjega življenja kruha in zgrešene kisline
v zbeganem obilju razdružujejo;
v tolažbo sanjam in oblakom
s televizijskimi podnapisi
in smehu, kjer sta svinec in majhen hišni red
povsem podobna udarjanju po pultu
neznanega odmeva.
To je tisto stanje, ko se papirji trgajo
v milijone papirčkov: dan, ko si hotel
svojo razdvojenost prodati nekomu drugemu, kljubujoč za
drobiž,
klofuto za njegovi dve, gospod,
brez banke podatkov o tem -
da zalepiš na vztrajnost povratno radirko.
Majhna ledena doba
še celo mrtev mamut iz groba sibirskega se je premaknil ko je slišal, da vrača se majhna ledena doba. Evropa se pripravlja pričakati proces svečano in delovno; za puhovke in smučke se prerivajo vsi na prodajni
blagajni -
brez dvoma bo zelo zelo hladno! Nihče pomanjkljivo oblečen se ne bo izmazal! Zemlja se bo zgnetla kot rumenjak, ko se začnejo zvezdni izbruhi; že vnaprej se mi ježijo lasje.
Razpadla bodo magnetna polja: za denar, politiko, sex
me bo minila volja.
V kosti mi minus/minus prihaja.
Veselile se bodo edino znanstvene šize
zaradi obnašanja maligne geofizike!
Za ogenjček bodo praskale zmrznjene šape,
ker na sto je v povprečju dneva skočilo zimsko vreme.
Zatrto bo, seveda, eskimsko seme,
prvič po srednjem veku je zamrznjeno Jadransko morje:
slana je mornarje pobila!
Edino pesnik ljubi kataklizmo, izziv prihodnji
razigrano čaka.
Ta ne bi nikdar zmrznil,
ker zavita mu je duša v duševno krzno.
Prevedel Esad Babačič