8.
Poštnina plačana v srotovini:
Letnik XI
V Ljubljani, dne 23. januarja 1929.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Zahvala Niegovega Veličanstva kralja za čestitke o priliki Njegove proklamacije z dne 6. (anuarja 19-'9.
Iz .Službenih Novtn kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
27.	Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu z dne 23. avgusta 1925. o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.
28.	Zaaon o postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, poslavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uradnikov.
29.	Zakon o ukinitvi zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in zakona o volilnih imenikih.
30.	Zakon o ukinitvi zakona o volitvah organov oblastne, sreske in občinske samouprave.
31.	Popravek k zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
32.	Uredba o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.
33.	Uredba o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj.
34.	Odločba, s katero se izpreminja odločba o ustanovitvi davčnih
uprav.
35.	Postopanje za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
36.	Uredba za izvrševanje zakona o državnem sodišču za zaščito države.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Vsetolna.:
I
Zahvala Njegovega Veličanstva kralja za čestitke o priliki Njegove proklamacije z dne 6. januarja 1929/
Njegovo Veličanstvo kralj je prejel ob ■ priliki svoje proklamacije z dne 6. t. m. iz države in iz inozemstva mnogoštevilne pozdrave in tople čestitke, s katerimi se podajajo izrazi narodne ljubezni, zvestobe in vdanosti, tople želje za srečo in slavo Njegovo, kraljevskega doma in za napredek države.
Po Najvišjem nalogu se usoja izroči pisarna Njegovega Veličanstva kralja vsem onim, ki so poslali te pozdrave in čestitke, zahvalo za to.
Iz pisarne Njegovega Veličanstva kralja v Beogradu,
dne 17. januarja 1929.; št. 133.
♦.«Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. januarja 1929., št. 15.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 13 z dne 17. januarja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. januarja 1929.: Postavljen je za velikega župana beograjske oblasti v 2. skupini I. kategorije dr. Vilko B a 11 i č, veliki župan v p. v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1928.: Odlikovan je z redom sv. Save IV. vrsto Viktor S k a b e r n e, šef-inspektor gradbene direkcije v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1928.: Pomaknjena sta iz 2. skupine HI. kategorije v 1. skupino III. kategorije in obenem postavljena za arhivarja dosedanja arhivska uradnika Martin M i k e k pri davčni administraciji v Ljubljani bi Alojzij Megla piri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru.
Odlok ministra za finance z dne 24. decembra 1928.: Postavljen jo po službeni potrebi pri finančni direkciji v Ljubljani — carinskem oddelku za ca-nnskega inšpektorja in vršilca dolžnosti oddol-bovnega šefa v 1. skupini IT. kategorije Jakob Ru-P o 1, inspektor v isti skupini iste kategorijo gene-ralno direkcije carin s sedežem v Ljubljani.
Odlok državnega podtajnika za finance z dne novembra 1928.r Postavljen je za oblastnega in-sPektorja finančne kontrole T. razreda v 1. skupini kategorije v Ljubljani Fran Golob, inspektor
finančne kontrolo L razreda v isti skupini iste kategorije pri istem inšpektoratu.
Objave ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti: 1.) Viktor Kodre, uradni sluga bolnice v Mariboru; 2.) Milan Jereb, učitelj v Rajhenburgu; 3.) Karel Okretič, delavec v Gozdu, skupno z ženo Marijo.
Objava ministrstva za trgovino in industrijo z dno 31. decembra 1928.: Trgovinska privilegirana agentura kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Carigradu je ukinjena.
Številka 14 z dne 18. januarja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. decembra 1928.: Postavljen je za rednega člana glavnega prosvetnega sveta dr. Karel Capuder, vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. decembra 1928.: Pomaknjena sta iz 6. skupine L kategorije v 5. skupino I. kategorije dr. Anton Debeljak, profesor na državni realki v Ljubljani; iz 7. skupine I. kategorije v 6. skupino I. kategorijo Srečko Brodar, profesor na državni realni gimnaziji v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. decembra 1928.: Pomaknjena sta (pomaknjena je) na nem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, so moškem učiteljišču v Ljubljani: iz 5. skupine I. kate- j dodajata nova odstavka, ki se glasita: gorije v 4. skupino I. kategorijo Nande Marolt,- «Vsem aktivnim častnikom srbske in vsem čast-profesor na istem učiteljišču; iz 6. skupine I. kate- nikom specialne službe črnogorske vojske (člen 114. b gorije v 5. skupino I. kategorijo dr. Rudolf Per-'zakona o ustroju vojske za kneževino Crno goro iz havc, profesor na istem učiteljišču; na ženskem leta 1910.), ki so sodelovali kot taki v eni ali drugi učiteljišču v Ljubljani iz 3. skupine H. kategorije v , vojni za osvoboditev in ujedinjenje našega naroda od 2. skupino H. kategorije Olga Knez, vadnična uči-: leta 1876. do leta 1920. v vrstah srbske ali čmo-teljica na istem učiteljišču.	j	gorske vojske in so bili upokojeni po odredbah prej-
Objavi ministrstva za notranje posle: V držav- - šojih zakonov ter niso ukoristili invalidskega zako-Ijansko zvezo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovon- nat se dodeljuje v znak narodnega priznanja pokoj-cev sta sprejeti: 1.) Fran Dedek, inženjer v Ljub- nij‘a po odredbah novega zakona o ustroju vojske Ijani; 2.) Katarina Kariž, zasebnica v Ljubljani, i'1 mornarnice iz leta 1923. Častniki, upokojeni zaradi dejanj, ki škodujejo ugledu in koristim častnikov, vojske in države, nimajo pravice do pokojnine po novem zakonu. O prevedbi teh častnikov na po-
Zakoni in kraljevske uredbe.
27.
Mi
-A. le les a. n d. ex» I.,
po božji milosti in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevino Srbov, Hrvar tov in Slovencev v XI.H. redni seji, ki jo je imela dne 13. avgusta 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu
z dne 23. avgusta 1925. o narodnem
priznanju onim, ki so zaslužni za domo-• * vmo,
ki se gla^i:
Člen 1.
Členu 3. zakona z dne 23. avgusta 1925. o narod-
sku pn o z dvema malolotnima otrokoma.
Številka 15 z dno 19. januarja 1929.:
j Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. de-1 cembra- 1928.: Pomaknjeni so: iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije Andrej Prebil,
kojnino po zakonu o ustroju vojske in mornarnice iz leta 1923. odloča minister za vojsko in mornarnico bodisi uradoma in po uradnih podatkih, bodisi na profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani; Peter P1-0^1!6 poedincev in po podatkih, ki jih ti predlože.
Prosen, profesor na državni realni gimnaziji v Novem mestu; iz 7. skupine L kategorije v 6. skupino I. kategorijo Josip Kozak, profesor na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani; Vladimir Lapajne, profesor na državni realki v Ljubljani.
Odločbe ministra za vojsko in mornarnico so izvršne.
Kredite, potrebne za vsa izplačila po tem zakonskem predpisu (ves člen 3. zakona z dne 23. avgusta 1925. o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, s temi dopolnitvami) je postaviti redoma vsako leto v razdelek «Pokojnine» proračuna držav-
ri—xTr-' «v ° rftvi ^
J	J	’	i kojnin po odredbah zakona o ustrbju vojske m mar-
cev je sprejet Pavel Malriboru.
Zaunschirm, delavec v
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i I Slovenaca* z dne 12. januarja 1929., št. 10/V. — ' Prvotni zakon glej v Uradnem listu z dno 7. septem-I bra 1925., št. 271/84.
namiče iz lota 1923. pa izdaja minister za vojsko in |	Člun 1.
mornarnico na podstavi činov in službenih let u[>o- j Postavljanje, premeščanje, prevajanje na drugo kojenih častnikov na dan njih upokojitve po odred- dl0lžn0st ali 8,.rok(> postavljanje na razpoloženje, bah prejšnjih zakonov brez pravice do poviačila laz- upokojevanje in odpuščanje državnih uradnikov se like v pokojnini za čas, dokler ne do*bi ta zakon ob- vrgj g kraljevim ukazom na predlog pristojnega mi-vezne moči.»	^	nistra, podan v soglasnosti s predsednikom ministr-
skega sveta, ostalih pa z odlokom pristojnega mini-Ölenu 5. se dodajata nova odstavka, ki se gla- s^ra v soglasnosti s predsednikom ministrkega sveta.
sita:
«Ti prenosi se ne vrše posamezno, ampak v večjih transportih; po kakšnem redu in kdaj naj se
Člen 9
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč,
vrše, pa odloča minister za vere. Razpored prenosov ' ko se razglasi v «Službenih Novinah». se mora objavljati v ,Službenih Novinah* in vse rod- j	Vse zakonske odredbe, ki so doslej veljale o
bine. ki žele prenesti svoje padle in umrle člane z predmetu tega zakona in nasprotujejo njegovim odredbam, prestanejo veljati.
V Beogradu, dne 12. januarja 1929.; št. 2540.
Aleksander s. r.
bojišč in iz inozemstva, se morajo pozvati, naj se določenem roku s pismeno vlogo javijo ministru za vere.
One rodbine, ki se ne javijo v določenem roku, izgube pravico do brezplačnega prenosa po minulem roku.»
člen 3.
Členu 7. se dodaja nov tretji odstavek, ki so glasi:
«Osebni in materialni izdatki, ki so v zvezi s poslovanjem tega odbora ali so v zvezi s prenosom, obremenjuj o fond, ustanovljen po členu 9. zakona z dne 23. avgusta 1925. o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.»
Člen 4.
Člen 8. se izpreminja ter se glasi:
«Bojevniška pokopališča se čuvajo ir vzdržujejo po zakonu z dne 23. februarja 1922. o ureditvi naših vojaških pokopališč.
Naiodna skupščina odloči, katere zaslužne ci pre(]pjsujcm,0 p, proglašamo na predlog predsednika vrine ah vojaške osebe naj se pokopljejo v hramu £	^	* sveta in &ageg” ministra za
spomeniku osvoboditeljem, kadar bo ta hram po- j e	notranie nosio
stavljen.»
Minister pravde:
dr. Milan Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. Milan Srškič s. r. (I,. S.)
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živkovič s. r.
29.
Mi
A lel*s r»čl©r» I.,
po božji milosti in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Člen 5.
Člen 9. se izpreminja ter se glasi:
«Za izvrševanje odredb, razen odredbe člena 3. zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, in zakona o narodnem priznanju kralju Petru Osvoboditelju, je postaviti vsako leto v proračun državnih razhodkov najmanj 10,000.000 (deset milijonov) dinarjev. Ta vsota se izroča vkljub členom 21., 51., 74., 75. in 90. zakona o državnem računovodstvu ,Fondu za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino*, ustanovljenemu pri Državni hipotekarni banki.»
člen 6.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za vere priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 31. decembra 1928.
Aleksander s. r.
Predsednik
Minister za vere:
Dragiša Cvetkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat-čuvar državnega pečata, minister pravde:
Mil. A. Vujičič s. r.
ministrskega sveta, minister
za notranje posle:
dr. Korošec s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
28
Mi
A I «es I* h «in dl <e r» S., po božji milosti in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
notranje posle
Zakon
o ukinitvi zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
in zakona o volilnih imenikih.*
Člen 1.
Ukinjata sc zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 3. septembra 1920. z izpremembami in dopolnitvami z dne 27. junija 1922. in zakon o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 13.januarja 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živkovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živkovič s. ir.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. Milan Srškič s. r.
(L. S.)
30.
Mi
Alelts r> d e ir- 5
po božji milosti in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o postavljanju, premeščanju, preva janju na drugo dolžnost ali stroko,;	Zakon
postavljanju na razpoloženje, upo- o ukinitvi zakona o volitvah organov kojevanju in oipuš5anju državnih oblastne, sreske in občinske samo-
uradniftov."
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. januarja 1929., št. 11/VI.
uprave.
Člen 1.
Ukinjajo se vsi predpisi dosedanjega zakona, uredb, pravilnikov in Statutov, ki se nanašajo na volitve organov (skupščino, odbora, zastopništva) oblastne, sreske in občinske samouprave.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi.v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 14. januarja 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. Milan Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje poslej častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živkovič s. r.
(L. S.)
31.
Popravek k zakonu o zaščiti javne varnosti in reda k državi.*
V tem zakonu (Uradni list z dne 17. januarja 1929., št. 11/5) mora stati v četrti vrsti dragega odstavka v členu 19. pravilno: «§ 58.» (ne: «§ 48.»).
* Priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1929., št. 13/VII.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 15. januarja 1929., št. 11/VI.
Uredbe osrednje vlade.
32.
Na podstavi člena 159. zakona o neposrednjih davkih in z odobritvijo finančnega odbora narodne skupščine predpisujem to-le
Uredbo
o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.*
A. Davčno zavarovanje.
Člen 1.
Če jo izterjava na zakonu osnovanega davka, ki še ni predpisan, a se jo že uvedlo postopanje za njegovo odmero, ogrožena, sme pozvati davčno obla-stvo onega, ki je zavezan, plačati davek, s pismenim, takoj izvršnim odlokom, naj dd v odrejeni vsoti zavarovanje za dotični davek, dokler ga ne poravna. Odlok mora obsezati tudi razloge, iz katerih smatra oblastvo izterjavo za ogroženo. Tako zavarovanje je izjemen ukrep, ki mora biti opravičen s tehtnimi, resničnimi, konkretnimi razlogi. Davčni organi so odgovorni disciplinski in materialno, če odrede ta ukrep brez takih razlogov.
Določila oddelka A. te uredbe se ne smejo uporabljati glede davka na nepremičnine kakor tudi ne zoper protokolirana in davčnemu oblastvu prijavljena podjetja in istotake obrate, odnosno tudi no zoper stalne poklice v državi.
Zavarovalni ukrepi se tudi ne uporabljajo zoper osebe, ki so v minulem davčnem letu popolnoma poravnale predpisani davek glede istega objekta.
Člen 2.
Odlok za zavarovanje davka izda ono davčno oblastvo, ki je pristojno, odmerjati davek, katerega je treba zavarovati. Onim občinskim oblastvom, ki jim je poverjeno redno pobiranje davkov (člen 150. zakona in pravilnika o neposrednjih davkih), je dolžnost, podajati pravočasno pristojnemu davčnem« oblastvu predloge o potrebi zavarovanja po predhodnem členu.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. decembra 1928., št. 304/CI.
Člen 3.
Velikost zavarovanja določi davčno oblastvo po uradnih podatkih. Čo konkreten primer dovoljuje, sme zahtevati to oblastvo tudi od zavezanca, naj mu predloži sam v treh dneh podatke, potrebne za to svrho.
Davčni zavezanec se more izvedbi izvršilnega zavarovanja izogniti ali jo ustaviti, če položi določeni znesek davka ali ga, zavaruje s pologom državnih obveznic ali pupilnovarnih privatnih vrednostnih papirjev z 10% pod borznim tečajem na dan pologa ali s pologom vložnih knjižic domačih denarnih zavodov ali podružnic inozemskih bank. Za zavarovanje se sme sprejeti tudi zadostna intabulacija za nepremičnine, prav tako jamstvo enega ali drugega spredaj navedenih zavodov.
Člen 4.
Potrebo, ugodnost, varnost in zadostnost zavarovanja ocenja davčno oblastvo ob odgovornosti po členu 1.
Člen 5.
Zoper odlok o zavarovanju se sme vložiti pritožba, ki ni zavezana taksi, neposredno pri višjem davčnem oblastvu, ki odloči o njej dokončno. Vložena pritožba ne jemlje odloku o zavarovanju izvršne moči. Če višje oblastvo v 30 dneh ne izda odloka o vloženi pritožbi, izgubi odlok o zavarovanju veljavnost; prav tako pa jo izgubi tudi zavarovanje, že ponujeno ali izvršeno na njegovi podstavi.
Stroški zavarovanja obremenjajo državo.
Člen ti.
Za zavarovanje davkov, omenjenih v členu L, se sme izvršiti redoma samo rubežen premičnih telesnih stvari in terjatev, odnosno po sodni poti zaznamba na premičnine.
če se utegne z zavlačevanjem ogroziti izterjava terjatve ali provzročiti izguba pravico proti tretjim osebam, se sme izvršiti tudi sama izterjava terjatve.
Predmeti, zarubljeni za zavarovanje, so smejo prodati samo, če bi se mogli z daljšim postajanjem pokvariti ali znatno izgubiti na vrednosti.
Denarni zneski, ki se dosežejo z izterjavo terjatve, odnosno s prodajo stvari, se morajo vložiti na vložno knjižico pri domačem varnem denarnem zavodu, zavezanem javnemu polaganju računov, vložna knjižica pa se mora hraniti pri davčnem oblastvu, dokler ne postane dotična davčna terjatev izvršna ali dokler se ne prekličejo izvršilna opravila, započeta za zavarovanje.
Doseženi znesek se ne vloži v zavod, čei temu ugovarja dotični zavezanec, ki ga je treba predhodno zaslišati o tem. V tem primeru ostane znesek deponiran pri davčnem oblastvu.
Člen 7.
Če je postala davčna terjatev, zaradi katero se je izvedlo izvršilno postopanje za zavarovanje, izvršna ter je dospel zakonski rok za vplačilo terjatve, se smejo izpremeniti pridobljena zavarovanja v denar, kolikor se to že ni zgodilo po prednjem členu. Preden se to stori, je treba vsaj osem dni prej o tem obvestiti dolžnika.
Predmeti, zarubljeni za zavarovanje, se morajo vnovčiti (prodati) po določilih te uredbe o prisilni prodaji.
če se je izvršilo zavarovanje na gotovino, se zaračuni gotovina na račun davčne terjatve, čim postane izvršna.
Odredbo tega člena veljajo tudi za ona zavarovanja, ki jih dii dolžnik sam.
Člien 8.
Kolikor ni odrejeno v predhodnih določilih o davčnem zavarovanju kaj drugega, veljajo zmiselno določila te uredbe o prisilni izterjavi davka.
B. Izvršilno postopanje.
Obči del.
Člen 9.
Ko poteče skrajni rok za plačilo davka po čle-"u 148. zakona in pravilnika o neposrednjih davkih, dobi davčno oblastvo pravico, uvesti zoper davčne dolžnike izvršilno postopanje.
Člen 10.
Izvršilno postopanje se mora izvesti najprej zo-PCr osebo, ki je v prvi vrsti zakonski zavezana, pla-<ati davek; če pa ostane ta pot celoma ali deloma
brez uspeha, se mora uvesti postopanje zoper eventualnega poroka.
Člen 11.
Izvršilno postopanje sestavljata: davčni opomin in prisilna izterjava.
Prisilna izterjava obseza rubežen in prisilno prodajo.
Za prvo stopnjo davčnega izvršilnega postopanja se smatra davčni opomin, za drugo rubežen, za tretjo pa prodaja.
Med vsako stopnjo mora poteči najmanj osem dni.
Vrste izvršilnega postopanja in izvršilna oblastva.
Člen 12.
Davek z obrestmi vred se izterjuje ali; z administrativnim postopanjem (davčna izvršba) po določilih te uredbe ali pa s sodnim postopanjem (sodna izvršba) po odredbah civilnega izvršilnega postopanja.
S sodnim izvršilnim postopanjem se izterjuje davčni dolg iz nepremičnin in pravic, ki so zavarovano na njih.
Izterjava davka z obrestmi vred iz nepremične imovine in pravic, zavarovanih na njej, s prisilno upravo ali s prisilno sodno prodajo je dovoljena samo, če je očitno, da se dolg ne more izterjati z davčno izvršbo na premično imovino. Ta presoja pripada izvršilnemu oblastvu.
vemu gospodinjstvu ali poslu, kakor tudi pregledovati vse prostore, ki služijo dolžniku za shrambo. Preden se izvrši rubežen v stanovanju, je treba vročiti dolžniku pismeni odlok izvršilnega oblastva. Ce je treba, sme preiskati izvršilni organ tudi s;imo odelo na dolžniku z vso pozornostjo proti osebi. Ženske osebe smejo preiskovati samo ženske. Hišna vrata, zaprte prostore in ostale predmete smejo dati zaradi izvršbe odpreti. Če je dolžnik odsoten in ni nikogar izmed njegove rodbine ali zastopnika, se morata poklicati v tem primeru dve polnoletni osebi za priči. Ob preiskavi stanovanja je treba paziti na ustavne odredbe.
Ce se mora izvršiti preiskava v stanovanjih državljanov muslimanske vere, mora vpoštevati izvršilni organ njih verske običaje in predhodno pozvati prisotne ženske, naj se odstranijo.
Izvršilni organi smejo odstraniti osebo, ki ovirajo izvršilno poslovanje ali so pri tem nedostojno vedejo.
Če bi se pojavil odpor, smejo zahtevati izvršilni organi podporo krajevnih organov za javno varnost, po potrebi pa tudi sreskega poglavarja. V nujnih primerih smejo zahtevati tudi neposrednjo podporo orožništva. Če je treba vojaške pomoči, se morajo obrniti na šefa davčne uprave, da jo ta zahteva.
Ce se upre pri izvršbi dolžnik, ki služi aktivno pri vojski ali orožništvn, je treba, ako ni nevarno odlagati, zaprositi za podporo neposrednjega starejši n o.
Člen 18.
Člen 13.
Davčno izvršilno postopanje izvršuje ono ob-i lastvo (davčno, občinsko), pri katerem je davek I predpisan (izvršilno oblastvo). Ce se je predpisal davek po odredbah člena 150. zakona in pravilnika o neposrednjih davkih pri občinskem oblastvu, sme voditi izvršbo neposredno tudi samo davčno oblastvo.
Če ima davčni dolžnik izven območja izvršilnega oblastva (pri katerem je davek predpisan) predmete, na. katere se more voditi davčna izvršba, sme zaprositi to izvršilno oblastvo za izvedbo izvršilnega postopanja (davčno, občinsko) oblastvo, v čigar območju so taki dolžnikovi predmeti. V tem primeru postane to poslednjo oblastvo izvršilno oblastvo.
Če vodi izvršilno postopanje občinsko oblastvo sdmo, mora občinsko kakor tudi policijsko (politično) oblastvo pri tem povsem podpirati davčno oblastvo. Občinska oblastva zlasti so dolžna, vročati opomine in prejete izvršilne odloke, izvrševati davčne objave, če se to zahteva od njih, prevzemati na zahtevo davčnega oblastva (izvršilnega organa) denarne zneske, položene in prejete v izvršilnem postopanju, kakor tudi zarubljene predmete, vse varno hraniti, odnosno skrbeti, da se pošljejo varno In hitro dalje pristojnemu davčnemu oblastvu.
Glede odrekanja take pomoči in glede škode, prizadete državni blagajni ob dajanju take podpore, je treba postopati po predpisih člena 141. zakona o neposrednjih davkih.
Člen 14.
Davčno izvršbo izvaja izvršilno oblastvo (davčno, občinsko) ali neposredno ali pa po svojih izvršilnih organih, ki poslujejo v tem primeru po nalogu j in pod nadzorstvom izvršilnega oblastva.
Ob nedeljah in večjih praznikih kakor tudi ponoči niso dopustna izvršilna, opravila za prisilno izterjavo.
Izvršbe ne sme biti v širšem obsegu, nego je treba, da se izterja davčna terjatev z izvršilnimi stroški vred.
Člen 19.
Zoper osebe, ki uživajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pravico izdeželnosti, kakor tudi v izdeželnih zgradbah in prostorih se smejo izvajati izvršilna opravila za prisilno izterjavo samo, kolikor to dovoljuje mednarodno pravo, pa tudi takrat samo vpričo uradnika, ki ga delegira minister za zunanje posle.
Člen 20.
Če se mora izvesti izvršilno opravilo v vojaških zgradbah, se mora predhodno ustno obvestiti poveljnik zgradbe (ali njegov namestnik), da odredi vojaško osebo, ki naj prisostvuje izvršitvi tega opravila. V zapisniku se mora to ugotoviti ter v njem navesti ime, priimek in čin vojaške osebe, ki je bila prisotna.
Če se mora vršiti rubežen pri aktivni vojaški osebi, ki ne stanuje v kasarni, mora davčno oblastvo prej o tem pismeno obvestiti njeno pristojno komando, da odredi vojaško osebo, ki naj prisostvuje izvršilnemu opravilu.
Če s,e morajo izvesti v zavodu (instituciji), ki je pod nadzorstvom države ali ki služi javnemu prometu ali javnim delom, izvršilna opravila, ki uteg-i ii e jo ovirati javni promet ali javno delo, jih je treba izvesti samo sporazumno z nadzorstvenim oblastvom in v mejah, ki jih spozna to oblastvo za. mogoča glede na koristi javnega prometa in javnih del.
S e s t a v I j a n j e zapisnik a o i z v r š i 1 n i h opravilih.
Izvršilni organi in njih področje.
Člen 21.
Člen 15.
Izvršilni organi smejo biti:
a)	davčni izvrševalci, ki so kot taki trajno nameščeni pri izvršilnih obiastvih;
b)	drugi organi izvršilnih oblaste,v, ki se določijo za to ali nalašč ali pa za poedine primere.
Izvršilni organ se mora, preden izvrši, izvršilno opravilo, legitimirati dolžniku in tretjim prizadetim osebam s pismenim nalogom izvršilnega oblastva. Legitimacijo lahko nadomeste uradni znaki. Kakšni so ti znaki, kako in kdo jih je upravičen nositi, predpiše minister za finance z naredbo.
Člen Iti.
Če izvršilni organ ni davčni uradnik, ni upravičen, sprejemati denarja, ki se dobi z izvršbo. Vendar pa sme odrediti le ministrstvo za finance, kdaj in do kolike vsote smejo sprejemati tudi drugi izvršilni organi denar za izvršilno oblastvo. (Glej člen 74.)
Člen 17.
Kolikor zahteva potreba izvršbe, smejo zarubljati izvršilni organi predmete tudi v dolžnikovem stanovanju in drugih prostorih, ki pripadajo ali njego-
O izvršilnih opravilih mora sestaviti izvršilno oblastvo, odnosno izvršilni organ zapisnik, ki ga podpišejo osebe, katere se udeležujejo tega opravila.
Zapisnik mora obsezati: kraj, dan in uro sestave, prisotne osebe, ki se udeležujejo izvršilnega, opravila, predmet izvršilnega opravila in vse značilne činjenice ob izvrševanju opravila, V zapisniku je treba navesti tudi vplačila, ki jih je položil dolžnik ali kdo drugi zanj ob izvajanju izvršilnega opravila. (Glej posebne odredbe o sestavi zapisnika pri ru-bežni, odnosno prodaji.)
i i
Ugovor i ih pritožbe v i z v r š i 1 n e m p o s t o p a n j u.
Člen 22.
Zoper opomine in zoper naredbe ob izvrševanju prisilne izterjave sme podajati dolžnik ugovore.
Z ugovori sme navajati dolžnik n. pr.:
1.	) da je davčna terjatev prestala (z vplačilom.
I preračunavanjem, rešitvijo davčne pritožbe, odpisom,
zastaranjem itd.);
2.	) da se jo dovolil za davčno terjatev odlog;
3.	) da niso nastopili pogoji za iz.vršnost da včne terjatve;
4.	) da «e je izdal opomin prezgodaj da so je j uvedlo izvršilno opravilo pred zakonskim rokom; j
5.	) da ni dolžan, plačali terjatve, ker je objekt' (trajno ali začasno) oproščen ali ker jo davčna ob-; veznost prestala;
6.	) da so se zarubile stvari in terjatve, ki se po j tej uredbi ne smejo zarubljati;
7.	) da se je uvedla rubežen v večjem obsegu, 1 nego je bilo treba za poravnavo terjatve;
8.	) da oblastvo, ki je izdalo opomin ali odredilo j izvfšilen ukrep, ni za to upravičeno;
9.	) da se izvršilni organ ni mogel legitimirati ali da je prekoračil nalog, itd.
Člen 2.‘1,
Lgovori, ki bi jih bil mogel podati dolžnik že zoper opomin ali pozneje zoper drugo prejšnjo izvršilno opravilo, ali ugovori, ki so bili že enkrat pravnovelja.vno zavrnjeni, se ne uvažujejo.
Z ugovori se ne smejo navajati okolnosti, ki jih more aii jih je mogel dolžnik navesti v pritožbi zoper j odmero davka.
Ugovori odlože postopanje samo takrat, kadar J je to določeno s to uredbo.
Ugovori se vlagajo v osmih dneh pri oblastvu, | ki jo izdalo opomin, odnosno čigar organ je dobil j pri izvršitvi drug izvršilni nalog. Oblastvo mora iz- j dali rešitev ugovorov. Rok teče od dne, ko se izvrši j opomin, odnosno priobči nalog, kjer pa ta uredba | tega priobčila ne predpisuje, od dne, ko se nalog, I odnosno izvršilno opravilo izvrši.
Ugovori in pritožbe v izvršilne m pesto p a n j u.
‘ Člen 24.
I
Zoper pravilno priobčen konkreten nalog, zoper obvestilo izvršilnega oblastva in zoper rešitev ugo-1 vorov se sme vložiti pritožba na finančno direkcijo, ki odloči dokončno. Rok za vlaganje pritožb znaša osem dni ter se računi od dne, ko se je pravilno priobčil konkretni nalog, vročilo obvestilo ali se je izvedlo konkretno izvršilno opravilo, ali od dne, ko se je priobčila rešitev ugovorov.
Če je dan, od katerega teče pritožbeni rok, za 1/vestna izvršilna opravila s to uredbo izrečno določen, se računi gorenji rok od tega dne.
iPritožba se vloži pismeno ali pa ustno na zapisnik pr» oblastvu, ki je izdalo dotični nalog, odnosno čigar organ je izvedel izvršilno opravilo.
Vložena pritožba ima odložilno moč samo, kjer j je to izrečno določeno s to uredbo.
Pritožbe,, vložene zoper odloke občinskega koti izvršilnega oblastva, se pošljejo isti dan po pristojni I davčni upravi finančni direkciji. V tem primeru sme davčna uprava, če razvidi, da je pritožba upravičena, tudi sama razveljaviti aii izpremeniti odlok občinskega oblastva; vendar pa mora to obenem sporočiti finančni direkciji.
Opustitev prisilne izterjave.
Člen 25.
Bodisi na dolžnikov ugovor, bodisi iz lastnega nagiba mora izvršilno oblastvo opustiti j risih o izterjavo, kadarkoli ugotovi, da se vodi zoper koga, ki ni davčni dolžnik (odnosno zakonski porok), ali da se s tako izterjavo ne bi pokrili niti izvršilni stroški, in vobče, če ugotovi, da ni dopustna.
Člen 26.
Izvršilni organ mora opustiti prisilno izterjavo, če dolžnik dokaže, da jo dotični davčni dolg plačal ali da je dobil zanj od pristojnega oblastva odlog, ki ni bil preklican (člen 152., točka 5., pravilnika o neposrednjih davkih) ali da je samo izvršilno oblastvo opustilo prisilno izterjavo. Izvršilni organ mora opustiti prisilno Izterjavo tudi, če. dolžnik takoj položi dolžni davek, obresti in izvršilne stroške bodisi na pošti, bodisi pri občini ali v roke občinskega predstavnika ali samega izvršilnega organa, kolikor jo ta organ upravičen, sprejemati denar.
Člen 27.
Če se vloži ugovor o tuji lastnini zarubljenih predmetov, jo treba postopati po odredbah člena 43.
Če se nanašajo ugovori, odnosno pritožba o lastnini zarubljenih predmete^ samo na nekatere izmed njih ali če se nanašajo ugovori, ki morejo prekiniti izvršilno opravilo, samo na dol; terjatve, se ne opusti prisilna izterjava kot taka, pač pa se mora omejiti na ostale predmete ali na dotični del terjatve.
Prav tako se mora omejiti prisilna izterjava tudi, če se je izvršila rubežen v večjem obsegu, nego je l ilo treba, da bi se pokrila davčna terjatev.
Odlog prisilne i z t e r j a v e.
Člen 28.
Prisilna izterjava se sme odložiti na ugovor ali po sami izprovidnosti izvršilnega oblastva:
1.	) če se je vložila prošnja za odlog;
2.	) če je verodostojno dokazana in na zakonu osnovana dolžnikova zahteva, da se mu odpiši davčni dolg, zaradi katerega so vodi prisilna izterjava;
3.	) če so se vložili zoper prisilno izterjavo osnovani ugovori (člen 23.).
4.	) Če gre za izločitveno tožbo (tožbo o tuji lastnini zarubljenih stvari), se mora prisilna izterjava odložiti, kolikor se nanaša na. predmete, o katerih se trdi, da so tuja lastnina.
O odlogu prisilne izterjave po točkah 1.) in 2.) odloča finančna direkcija, o ostalih primerih pa izvršilno oblastvo.
Odlog prisilne izterjave se sme vezati na pogoje in uvete.
Če se prisilna, izterjava, odloži, ostanejo v veljavi vsa do takrat izvedena izvršilna opravila, kolikor ne odredi izvršilno ali višjo oblastvo kaj drugega.
Posebni del.
Oporni n.
Člen 29.
Ko poteče skrajni rok, do katerega je treba davčni dolg plačati, se ostvari izvršilno postopanje z opominom davčnih dolžnikov, naj v osmih dneh' plačajo dolžni davek.
Opomin je lahko pismen, oseben, a po razmerah kraja, časa in primera tudi obči z razglasi na, krajevno običajni način (po krajevnih novinah, spisanih javnih opozorilih itd.).
Samo za pismene, dejanski vročene opomine mora, davčno oblastvo obremeniti davčnega zavezanca z 1 paro za vsak dinar dolga, zaradi katerega se opominja. Taka obremenitev se sme zaračuniti za isti davčni dolg samo enkrat.
Brez predhodnega opomina, odnosno pneid potekom osemdnevnega roka, od dne, ko se jo vročil obči opomin osebno, odnosno izvršil z razglasom, ni dopustno, uvesti druge stopnje izvršilnega postopanja — rubežu i.
Izvršilno oblastvo mora izdati opomine davčnim dolžnikom takoj, ko poteče rok, do katerega bi bil moral davčni zavezanec davek položiti.
Osebni pismeni opomini se pošiljajo po pošti na povratni recepis, pa tudi po občinskih oblastvih, odnosno po izvršilnih organih na vročilnico.
Da se je izvršil obči opomin z javnim razglasom, se mora ugotoviti ■ tako v davčni glavni knjigi pri vsakem opominjanem zavezancu kakor tudi v izpiskih dolžnega davka za vsako občino, ki jih mora sestaviti izvršilno oblastvo takoj, ko poteče skrajni rok za plačilo.
V te izpiske dolžnega davka kakor tudi v davčno glavno knjigo se morajo vpisati tudi podatki o izvršenem osebnem opominu davčnega dolžnika; polog tega se morajo hraniti prejeti recepisi, odnosno vročil niče o osebnem opominu.
Objave in pozivi, ki se dajo davčnim zavezancem po točki 4.) člena 148. v pravilniku k zakonu o neposrednjih davkih, se ne smatrajo za opomin.
I.	Obče odredbe.
.	R u b e ž e n.
Člen 30.
Ko jioteče osemdnevni rok po pravilno izvršenem osebnem, odnosno občem opominu brez uspeha in ni no ugovorov ne pritožb, zbog katerih bi se prisilna izterjava no mogla izvesti (člena 25. in 36.), ima izvršilno oblastvo pravico, uvesti drugo izvršilno stopnjo.
Rubežen sme obsezati:
1.	) premične telesne predmete;
2.	) denarne terjatve, izvzemši terjatve po knjigah; in
3.	) pravne terjatve pri tretjih osebah glede premičnih telesnih stvari.
Na drugo imovino davčnega dolžnika se sme voditi zbog davčnega dolga samo sodna izvršba.
Pojem premičnih telesnih stvari sc presoja po državljanskem zakonu.
Člen 31.
Z nibežnijo pridobi država za dolžni davek z obrestmi in izvršilnimi stroški, zaradi katerih se je rubežen izvršila, zastavno pravico na predmetih, ki so navedeni in popisani v zapisniku o rubežni.
Zastavna pravica prestane, čet se zarubljeni predmeti ne prodado v treh letih, odkar so bili zarubljeni.
Člen 32.
Za Izvršitev rubežni mora imeti rubežni organ izpisek davčnega dolga, sestavljen od izvršilnega oblastva in potrjen z uradnim žigom in podpisom odgovornih uradnikov. V izpisku je troha označiti list (glavne) davčne knjige, hne in priimek davčnega dolžnika, stanovališee, davčni dolg iz prejšnjih let (sumarno), za izvršbo pa dospeli davčni dolg iz tekočega leta po davčnih oblikah.
Člen 33.
Rubežen se vrši na licu mesta vpričo cenilca, ki ga je odredilo občinsko oblastvo, in davčnega dolžnika, če pa ta ni prisoten, vpričo kateregakoli člana njegove rodbino ali njegovega nameščenca, starega nad 15 let. Če tudi take osebo niso prisotne, morajo poklicati izvršilni organi za pričo koga izmed sosedov, če pa tudi takih ni, izvrše rubežen v prisot-stvu one priče, ki jo odredi občinsko oblastvo. Č" prisostvuje rubežni taka tretja oseba kot priča, mora (bčinsko oblastvo obvestiti dolžnika o izvršeni rubežni tako, da mu pošlje prepis zapisnika.
Izvršilni organi morajo opozoriti dolžnika vljudno in dostojno na namen svojega prihoda, mu pri občiti dolg, ki ga mora plačati, in ga pozvati, naj ga poravna. Če ga dolžnik ne more ali neče. plačati, ga morajo pozvati, naj jim pokaže svoje premičnine, ki jih zarubijo v takem redu, kakor je navedeno v členu 38.
Člen 34.
1.	) Za izterjavo državnih in samoupravnih davkov se ne smejo zarubiti kmetovalcu in tudi ne prodati: hiša s hišnim okolišem, dvoriščem do 20 arov zemljišča. Iz rubežni je treba kmetovalcu izvzeti en par vprežne živine, en voz in en plug.
2.	) Aktivnim ali upokojenim državnim uslužbencem kykor tudi njih rodbinam, ki uživajo rodbinsko pokojnine, se sme postaviti za dolžni davek prepoved tudi administrativno do 50 % plače, odnosno do 30 % pokojnine. Stanarina, ki jo prejemajo to osebe pri državni blagajni, se za dolžni davek ne sme zarubljati (člen 120. zakona o uradnikih).
če je na plače in pokojnine državnih uradnikov že postavljena prepoved, se sme postaviti nadaljnja prepoved zaradi dolžnega davka samo na razliko •do 50 % plače, odnosno do 30% pokojnine, j Osebna draginjska doklada državnih upokojencev in upokojenk se sme zarubiti samo do polovice. Rodbinska doklada se vobče ne sme zarubiti, najsi so terjatve kakršnekoli.
Po smrti aktivnega ali upokojenega državnega uslužbenca se ne smejo zarubiti enomesečni prejemki, ki se dado za pogreb, potem umrlečevi dv<>-mesečni redni prejemki, ki se dado kot podpora ženi ali otrokom umrlega uslužbenca (člen 124. zakona o uradnikih).
I Davčna izvršba se ne sme voditi:
3.	) na prejemke, odnosno dnevnico narodnih po-' slancev;
4.	) na onerozne prejemke uslužbencev v državni in samoupravni ali drugi javni službi (n. pr. razno povprečnine za poravnavanje službenih izdatkov, dnevnice oblastnih poslancev, potno dnevnice in ostali potni stroški);
5.	) na onerozne prejemke oseb, ki so zaposlene ali nameščene v privatni službi, v višini dejanskih in dokazanih stroškov;
6.	) na plače in prejemke vojakov stalnega kadra ]iod podnaredniškim činom;
7.	) na dohodek dijakov od poučevanja, na njih štipendije in podpore;
8.	) na dohodek nekvalificiranih delavcev-dninarjev, ki so najamejo na hitro roko za delo ob izrednih in nujnih javnih potrebah;
9.	) na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica., če ne preseza 400 dinarjev na mesec, 100 dinarjev na teden ali 16 dinarjev na dan, in razen
; tega za vsakega otroka de 18. leta, ki nima samo-j stalnega dohodka do 100 dinarjev na mesec, 25 di-. narj.ev na teden in 4 dinarjev na dan, če nimajo do-I tične osebe nobenega drugega dohodka;
10.) na hranilne vloge pri poštni hranilnici do 2000 I dinarjev;
j 11.) vobče ne na one predmete, odnosno pravice, I ki ne smejo biti po specialnih predpisih predmet j prometa; če je promet omejen, se morajo vpoštevati v izvršilnem postopanju tudi te omejitve;
12.) dokler traja pogodba, sklenjena med državo in privatnimi osebami, se ne sme voditi davčna iz-I vršba na ono, kar mora dajati po pogodbi država,
I)a tuđi ne na listine, ki so potrebne za izvršitev Pogodbe.
Prod izvršitvijo pogodbo se smo vzeti v izvršbo samo oni znesek, ki pripade ob končnem obračunu dolžniku;
Člen 36.
Na rubežen ne vpliva odpor tretje osebe, ki je v posesti stvari, zbog zastavne ali prvenstvene pravice, ki ji gre, ne glede na to, ali je njena terjatev že dospela ali ne. Vendar pa sme zaprositi pri iz
kih uradih, kakor tudi no na denar, prejet po pošt-j izvl.gilno oblastvo no sme prodati zarubljenega n* nalogih, se ne sme voditi izvršba, preden se iz- predmeta, dokler se ne izda odlok o taki zahtevi.
< i nas oviti m,	! Ce izvršilno oblastvo tako postavljeno zahtevo
14.) na predmete, ki služijo neposredno za oprav-' zavrne, sme vložiti prosilec tožbo pri pristojnem Ijanje službe božje;	I sodišču.
in izvršilne stroške ter izda davčnemu dolžniku V 24 urah pravilno priznanico.
Zarubljene vrednostne papirje ali dragocenosti mora shraniti izvršilno oblastvo v prostoru, ki je varen zoper ogenj in tatvino. Ce občinsko kot izvršilno oblastvo nima takega varnega prostora, mora poslati istega dne prejete stvari pristojnemu davčnemu oblastvu v depozit.
Da je gotovina zaračunjena, odnosno da so vrednostni papirji in dragocenosti prejete, mora potrditi izvršilno oblastvo v zapisniku o rubežni z uradnim žigom in s podpisom odgovornih oseb ter ta zapisnik
15.	) na odlikovanja;	; Izkupiček od prodaje, izvršene pred polnoveljav- protokolirati
16.	) na pripomoči, dane davčnemu dolžniku iz nim sodnim sklepom, mora hraniti izvršilno oblastvo
javnih sredstev zbog nesreče, ki je zadela prebival- j v depozitu, stvo kakšne krajine ali njeno poedino kraje;	;	Člen 37.
JV	zadružno imovino zaradi dolgov ; Zarubljeni predmeti se ne smejo poškodovati in
poednnh (hišnih) zadrugarjev, kolikor ne spada njih ! tudi se ne smejo postavljati nanje nikakršne označ-saalužek v zadružno imovino;. .	bo; toda zato se morajo v	točno popi,ati z
18.	) na rodbinske papirje in rodbinske slike — vsemi karakterističnimi znaki,
okviri teh slik se smejo zarubiti;	j Zapisnik podpišejo: izvršilni organ, cenilec in
19.	) na predmete, potrebne dolžniku za oprav-1 davčni dolžnik. Ce dolžnik ni bil prisoten, podpiše
Ünnje javne službe ali za opravljanje javnih poslov; J	zapisnik namesto njega ona izmed prisotnih oseb,
20.	) na obleko, perilo, posteljnino, hišne in kuhinj- j	navedenih v členu 33. Ce se podpis odreče, je treba
ske stvari, ki so davčnemu dolžniku, njegovi rodbini |	to konstatirati v zapisniku z razlogi, iz katerih se
111 C: 111 V \ W i S ^ i vi I	1	ŽC n <-■ w	—■ ■ X'x	^ Z- — —. I—.	j	S
Nepismene osebe pritisnejo kazalec na kapljo | jih mora dati izvršilni organ takoj hraniti občinske-tinte, izlito na zapisnik na prostoru za podpis. I mu (mestnemu) oblastvu proti potrdilu prejema na Tako sestavljeni zapisnik se smatra za javno	zapisniku	o	rubežni.	O prejetih	stvareh	izda občinsko
sz.; na znanstvene Knjige in aruge znanstvene	hstino. Vanj so mora vpisati vse po dejanskem sta- i (mestno)	oblastvo	davčnemu	dolžniku	potrdilo,	ki
pripomočke, ki jih potrebuje davčni dolžnik in nje-; niu zvesto in točno. Crtati in radirati se ne sme nič. i ga mora podpisati tudi izvršilni organ, gova rodbina v službi;	i je treba dopolnitve ali popravka, se vpiše, česar |	Občino (mesta) morajo skrbeti za primerne pro-
23.) na predmete in orodje, potrebne za izvrše- treb.a’ v nadaljevanju in so potrdi tako, kakor je | store, kjer se hranijo prejete stvari.
•	* '	spredaj odrejeno.	j Ce se zarubljeni predmeti otuje ali poneverijo,
Dan izvršeno rubežni mora davčno (občinsko)1 preden se rubežen prekliče, ima to iste kazenske
»vi du vi«, v Ulic lil tl UUlZflllilvlL} IlJu^L/Vl rinlDlUl
in služabništvu po letnem času neizogibno potrebm ;
21.	) na hrano in kurivo, ki je davčnemu dolžniku in članom njegove rodbine potrebno za prihodnjih 14 dni;
22.	) na znanstvene knjige in druge znanstvene
Člen 42.
Po izvršeni rubežni mora obvestiti rubežni organ davčnega dolžnika, odnosno one, ki so bili ob rubežni prisotni namesto njega, da so stvari zarubljene in da jo pridobila država s tem dejanjem nanje zastavno pravico.
Zarubljene stvari so dajo redoma hraniti davčnemu dolžniku. Tega je treba opozoriti, da jih mora hraniti, da jih no smo ne prodati ne drugače otujiti, ker bi sicer odgovarjal zaradi poneverbe po kazenskem zakonu.
Ob osnovanem sumu, da zarubljene stvari pri dolžniku niso varne ali da bi jih mogel poneveriti,
vanje zvanja, obrta itd., brez katerih davčni dolžnik ne bi mogel služiti vsakdanje vzdrževalnine zase in za rodbino;
24.	) na eno kravo, potrebno za vzdrževanje davčnega dolžnika in oseb, ki žive skupno z njim, ali po njegovem izboru na dve kozi ali tri ovce in na enomesečno krmo, potrebno za njih vzdrževanje;
25.	) na zaslužek jetnikov med časom, ko prestajajo kazen, kakor tudi po prestani kazni;
26.	) pri zavarovanju za življenje se ne sme zarubiti zavarovana vsota in prav tako ne odškodnina, prejeta za škodo po ognju;
27.	) na ugodnosti onih, ki imajo v zakupu prevoz
oblastvo takoj zapisati v oni razpredelek davčne glavne knjige, ki je določen za to.
Čletn 38.
Ob rubežni so morajo rubiti imovinski predmeti davčnega dolžnika po naslednjem redu:
1.	) gotovina;
2.	) vrednostni papirji;
3.	) plačo, pokojnina, oskrbnine in drugi prejemki v zakonskih mejah;
4.) nakiti in druge dragocenosti;
poste v zvezi s poštno službo, in na njih dohodke	t,cr-'atve v £otovini (izvzemši terjatve po knji-
iz to službe. Vsote in pristojbine, ki jih pobirajo za-1 "ah)’ zlasti: hišne najemnine, zakupnine, glavnice, kupniki na račun države, kakor tudi pripravo in pre-' v,ož(:no Pri denarnih zavodih, glavnice, posojene pritožna sredstva, kar jih je treba za njih službo, se j ' a^mm osebam, in dohodki od teh glavnic kakor poleg njih je treba dodati ime, priimek in stano-smejo rubiti;	,	1 vs®	podobno terjatve, in sicer ob pobojih , vanjo navedenoga lastnika. Izvršilno oblastvo ob-
28.) terjatve zavarovane osebo od osrednjega ura-! nas'e^nj®g^ člena; _	__	_ J vesti pismeno proti potrdilu navedeno osebo o ru-
L ali okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in , .°Sta ,e P^mnmine, izmed njih v prvi vrsti: bežni ter jb opozori, da lahko zahteva v osmih dneh
J	OTIP	«A iin/lri Inhb-rv ■»mrvvrAIf!	. t n.	i	*	.	..	......
posledice, ki so določene za poneverbo, ako izvrši rubežen sodno oblastvo. Če se dogodi tak primer, sestavi izvršilni organ o tem zapisnik ter ga predloži pristojni finančni direkciji, ki odredi, česar je treba, da se uvede zoper krivca kazensko postopanje.
Člen 43.
Stvari, o katerih se ne ve, ali so lastnina davčnega dolžnika ali onih oseb, ki jamčijo z njim solidarno za davčno terjatev, se smejo zarubiti samo, če se ne da pokriti terjatev z drugimi stvarmi. V takih primerih jo treba postopati tako-le:
I.	Stvari, o katerih kdo misli ali trdi, da so tuja lastnina, se morajo navesti v zapisniku kot take in poleg njih je treba dodati ime, priimek in stano-
va ali okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in na zavarovane vsote zoper nezgode se prav tako ne smejo rubiti;
29.) na predmete, spravljene v javnih skladiščih na podstavi, potrdila o blagu, se ne sme voditi izvršba, potrdilo s,im o pa se sme zarubiti
Člen 35.
O rubežni in cenitvi je treba sestaviti zapisnik, ki mora obsezati:
1.	) ime in priimek davčnega dolžnika, njegovo stanovanje in številko lista v davčni glavni knjigi;
2.	) davčni dolg po vrstah davka (posebe one vrste davka, ki se vknjižujejo v davčno glavno knjigo, posebe vojnico in posobo one vrste, ki se vknjižujejo zase), obresti in izvršilne stroške za opomin in za rubežen;
3.	) točno iu izčrpno označbo vsakega zarubljenega predmeta in ali so se dali zarubljeni predmeti hraniti občini (mestu) ali pa so se pustili pri davčnem dolžniku;
one, ki se dado lahko vnovčiti.	j od dne, ko prejme obvestilo, z izločitveno'tožbo pri
Rubežen se mora izvesti tako, da je za dolžnika' pristojnem sodišču izločitev svojih stvari iz rubežni kar najmanj žaljiva in škodljiva. Rubežni takih i Če izvršilno oblastvo v tem roku no prejme po-stvari, s katerih prodajo bi se mogla provzročiti, trdila, da so je vložila tožba pri sodišču, ga ugovori davčnemu dolžniku večja škoda, nego je treba, dalo tuji lastnini, izrečeni ob rubežni, ne vežejo v nase dolg pokrije, se je treba po možnosti izogibati;; daljnjem postopanju.
zarubijo naj se v prvi vrsti take stvari, ki jih označi | II. Razen toga mora pozvati izvršilno oblastvo z davčni dolžnik sam in ki se dado lahko vnovčiti. | javnim razglasom tudi vso druge, ki uveljavljajo
j kakršnokoli pravico do zarubljenih stvari, naj mu ('011	predlože v osmih dneh od prvega dne razglasa po-
Terjatve po točki 5.) predhodnega	člena se	za-1 trdila pristojnega sodišča, da so vložili pri njem
rubijo pred predmeti iz točke 6.) istega člena samo,! izločitveno tožbo.
če ugotovi izvršilno oblastvo (izvršilni organ); j Ta razglas mora obsezati obenem vse rubežni, ki
1.	) da	so dotične terjatve popolnoma	varne;	so se izvršilo istega dne zaradi davčnega dolga v
2.	) da	se morejo izterjati najkesaoje	v	treh mese-1 okolišu iste občine.
cih od dne rubežni; in	, Razglas mura obsezati:
3.	) da pokrivajo terjatve davčni dolg z obrestmi i.) Lme, priimek in stanovanje davčnega dolž-
in stroški vred.
Ce katerega izmed teh pogojev ni, je treba pred-hudno zarubiti premičnine, če pa njih vrednost ne zadošča, da bi se dolg poravnal, je treba zarubiti
...	....	.	. /-vwvoia,, u« ui su uuig [»ulit vinu, je ireua zaruuiu
mn - .ime’ I>rumck “ stanovališče oseb, ki so F1 tudi terjatve, ki so najvaraejše (glej odredbe člena 46. uoezm ugovarjale, češ, da so zarubljene stvari njih; in‘naslednjih členov).
1<lstnina.
Ce je izvršilo rubežen že drugo, sodno ali uprav-1	^leu 40
oblastvo na zarubljene predmete ali na nekatere Ce dolžnik dolžni znesek ob rubežni prostovoljno ^međ njih, je treba navesti v zapisniku, katero ob- plača, mu mora izdati oni, ki je upravičen za pre-astvo je to storilo. V tem primeru je dolžnost iz- jem, takoj potrdilo; točen prepis potrdila pa so vpiše ^ilnega oblastva, zaprositi na podstavi svojega za- tudi v zapisnik.
lesnika o rubežni dotično oblastvo, naj vpiše v svoj vršilni zapisnik tudi davčno rubežen, ter mu predati po potrobi prodajo zarubljenih predmetov.
Ce stoji davčna zastavna pravica prod zastavno tavico drugoga upravnega oblastva ali sodišča, izt°lra-izvesti davön<> izvršilno oblastvo začeto prisilno 0 0rJave kar najhitreje, ravnaje se po odredbah Najmanjšem roku, ki mora poteči med vsako stop-st° j z vTšbe, in, če po izterjavi terjatve, in izvršilnih kov kaj preostane, izročiti ta presežek dotič-011111 oblastvu, odnosno sodišču.
Ce se zarubijo za poravnavo dolga vrednostni papirji, zlati in srebrni predmeti, mora izdati oni, ki je izvršil rubežen, pravilno potrdilo o prejemu teh predmetov in vpisati točen prepis potrdila v zapisnik.
Tako prejeti denar, vrednostni papirji in dragocenosti so morajo izročiti najkesnojo v 24 urah izvršilnemu oblastvu.
Člen 41.
Oblastvo, pri katerem je davek predpisan, za_ računi prejeti denar takoj za dolžni davek, obresti
nika;
2.	) dan izvršene rubežni;
3.	) točno označbo zarubljenih stvari in njih cenilno vrednost;
4.	) opozorilo prizadetih oseb, da lahko preprečijo izvršilnemu oblastvu nadaljnje postopanje najkesnejft v osmih dneh od prvega dne razglasa samo s potrdilom pristojnega sodišča o vložitvi izločitvene tožbe.
Razglas so mora nabiti na pristopnem, vidnem prostoru v poslopju izvršilnega oblastva.
III. O izločitvenih tožbah predloži izvršilno oblastvo vsakokrat pristojnemu državnemu pravobranilcu (zastopniku državnega pravobranilstva) [»oročilo s potrdili sodišča o prejetih tožbah in z zapisniki o rubežni. Izločitvene tožbe morajo jemati pristojna sodišča v postopanje kot nujne. Pravobranilstvo mora imeti te tožbo v posebni evidenci in odrediti po potrebi za razpravo prod sodiščem svojega zastopnika, ki sme biti tudi davčni uradnik, v kraju dotičnoga sodišča.
Člen 44.
Ce dolžnik do dne prodajo poravna vso terjatev in stroške, prestane veljavnost rubežni. To činjenico
vpiše izvršilno obiastvo v zapisnik o rubežni in odredi, da se morajo vrniti dolžniku proti potrdilu zarubljene stvari, ki so mu bile odvzete.
Veljavnost rabežni prestane tudi, še jo prekliče nadrejeno obiastvo ali če jo prekliče ob priliki izločitvene pravde sodišče s pravnoveljavnim sklopom.
Člen 45.
Stroške za prenos (prevoz) zarubljenih predmetov trpi država. Stroške za vzdrževanje takih predmetov in stroške za vrnitev dolžniku trpi dolžnik.
I
Posebne odredbe za r u b e ž e n i n za realiziranje terjatev.
Člen 46.
Izvzemši primere člena; 48., se rubijo denarne terjatve tako, da prepove izvršilno obiastvo tretji osebi pismeno, izplačati terjatev davčnemu dolžniku, dokler ne poravna dolžnega davka, obresti in izvršilnih stroškov, in da prepove do takrat tudi davčnemu dolžniku, kakorkoli razpolagati s terjatvijo ali z zastavo, prejeto zanjo.
Oboma je treba priobčiti, da je pridobila država na to terjatev zastavno pravico in da jo je upravičena realizirati.
Rubežen se smatra za izvršeno s pravilno vročitvijo, s katero se prepoveduje izplačilo tretji osebi. Tretja oseba sme prepoved izpodbijati s pritožbo, toda pritožba ne poseza v moč prepovedi.
Člen 47.
Ce je treba zarubiti denarno terjatev, ki jo ima davčni dolžnik proti državi, javnopravnemu telesu ali proti fondu, ki je pod javno upravo, se mora vročiti dopis o prepovedi plačila tudi oblastvu, ki je poklicano, nakazati dotično plačilo, in organu (blagajni), odnosno računovodstvu, ki je poklicano, za-računiti izplačilo, ki pripada dolžniku. Rubežen sama se smatra v tem primeru za izvršeno ob uri, ko je bila prepoved plačila vročena dotičnemu oblastvu.
Ce se zdi oblastvu, ki je obveščeno o taki prepovedi, da nasprotuje izvršba na dotično terjatev obstoječim zakonskim predpisom, sme opozoriti izvršilno obiastvo, da izvršba na dotično terjatev ni dovoljena; sme pa tudi s pritožbo izpodbijati prepoved plačila.
Člen 48.
Rubežen terjatev po menicah in drugih papirjih, ki se morejo prenašati z indosiranjem, potem terjatev po čekih, ki se ne indosirajo, po trgovinskih nakaznicah in obveznicah, po vložnih knjižicah banic, hranilnic, kreditnih zavodov kakor tudi po policah o zavarovanju za življenje, ki se glase na ime ali na prinosnika, se izvršuje tako, da prevzame izvršilni organ te papirje po nalogu izvršilnega oblastva in na podstavi sestavljenega zapisnika o rubežni ter jih vroči izvršilnemu oblastvu.
Člen 49.
Če je terjatev zarubljena, ima davčni dolžnik pravico zahtevati brez dovolitve izvršilnega oblastva s tožbo le to, da vplačaj njegov dolžnik na račun izvršilnega oblastva pri sodišču njegovo terjatev. S tem se nikakor ne izključuje pravica davčnega dolžnika, ugotoviti s tožbo zoper tretjo osebo pravico obstoja svoje terjatve.
Člen 50.
Zastavna pravica, ki se je pridobila z rubežnijo na terjatve prejemkov ali na terjatve, ki se obrestujejo, se razprostira tudi na prejemke in obresti, ki dospevajo po izvršeni rubežni.
Rubežen dohodka iz službenega razmerja zadeva tudi oni dohodek, ki ga dobi dolžnik s povečavo prejemkov, s premostitvijo v drug kraj ali z upokojitvijo. Če se delodajalec izpremeni, se ta odredba vendarle ne nanaša na prejemke iz novega službenega razmerja.
Člen 51.
Na zahtevo izvršilnega oblastva mora izjaviti trotja oseba v 15 dneh:
1.	) ali in koliko priznava zarubljeno terjatev za osnovano in koliko jo je voljna plačati;
2.	) :ili in od kakšnih dajatev jo zavisna, njena plačilna obveznost;
3.	) ali in kakšne pravice uveljavljajo druge osebe na zarubljeno terjatev.
4.	) ali in zbog kakšnih pravic drugih upnikov obstoji zastavna pravica na terjatev;
5.	) ali in od katerih upnikov in pri katerem sodišču se je že vložila tožba glede terjatve.
Tako zahtevo sme postaviti izvršilno obiastvo že v odločbi, s katero prepoveduje izplačilo.
Tretja oseba sme podati to izjavo pismeno ali ustno na zapisnik pri izvršilnem oblastvu ali pred j izvršilnim organom. Trotja oseba jamči za škodo, ki bi mogla nastati za državo, če odreče tako izjavo ali čo je ta izjava neresnična ali nepopolna; pravice nima do povračila stroškov, nastalih iz tega, da je podala izjavo. Izjava je prosta takse.
Člen 52.
Izvršilno obiastvo ni upravičeno, sklepati na račun davčnega dolžnika o njegovi zarubljeni terjatvi poravnav, tretje osebe oprostiti dolga, prenesti odločbe, o pravnem obstoju terjatve na razsodišče ali opustiti izvršbo, ki se vodi za izterjavo terjatve.
Država nima proti davčnemu dolžniku pravice do povračila stroškov za pravni spor, ki ga je uvedla brez uspeha, če ni zahtevalo izvršilno obiastvo po predhodnem členu od dolžnika pojasnila, ali je terjatev pravilna in izterljiva.
Člen 53.
Prisilno izterjavo zarubljene terjatve ostvari izvršilno obiastvo sodno, če je ni davčni dolžnik (upnik) upravičen ostvariti administrativno.
Če vloži država za izterjavo zarubljene terjatve tožbo, se mora o teip obvestiti davčni dolžnik, kolikor je izvršilnemu oblastvu znano njegovo stano-vališče v državi.
Če ne ukrene izvršilno obiastvo o pravem času, česar je treba, da se izterja zarubljena terjatev, in če ne obvesti davčnega dolžnika o započetem sporu, jamči država za vsako škodo, ki bi jo mogel imeti davčni dolžnik kakor tudi ostali upniki, ki sodelujejo pri izvršbi na dotično terjatev.
Člen 54.
Ce je bila terjatev, ki jo je zarubilo davčno izvršilno obiastvo, zarubljena tudi sodno za drugega upnika, mora položiti tretja oseba terjatev pravočasno pri izvršilnem sodišču z ostalimi bremeni vred v korist vseh upnikov.
rem potrdi organ davčne uprave s svojim podpisom, da je prejel denar, in razprodelek, v katerem potrdi blagajnik komisije za odkupovanje tobaka s svojim podpisom, da so vse odtegnjene vsote točno vpisane v seznamek. Tako pripravljeni seznamek so mora na koncu skleniti in opremiti s podpisi odgovornih uradnikov in z žigom dotične davčne uprave, j Čo ne bi bilo mogoče sestavljenega seznamka j davčnih dolžnikov primerjati s seznamkom sadilcev i tobaka pred začetkom odkupovanja, mora obračati odrejeni uradnik na dan odkupovanja posebno po-' zornost na osebe, ki se jim tobak odkupuje, in paziti, da se davčni dolžnik ne izogne plačilu s tem, da je dobil pravico, saditi tobak, kdo izmed članov njegove rodbine v skupnem gospodinjstvu in da se izplača zaradi tega odkupna cena tobaka članu, ne pa gospodarju hiše, ki se mu predpisuje davek.
I Davčnim dolžnikom, od katerih se pobira davek z odtezanjem ob odkupovanju tobaka, mora vpisati odrejeni uradnik odtegnjene vsote v seznamek in v I davčno knjižico; če pa te dolžnik nima pri sebi, mu I mora izdati pravilno priznanico, ki velja, dokler se te vsote ne vpišejo v davčne knjižice.
Ko se odkupovanje dovrši, obdrži en izvod seznamka blagajnik odkupovalne komisijo, drugega pa I odrejeni davčni uradnik, ki ga izroči z odtegnjenim ! davkom vred blagajni davčne uprave, da se vrši postopanje nadalje po predpisih.
Za davek na zemljišče, zasajeno s tobakom, se ne smejo voditi nikakršni izvršilni ukrepi do dne, ko se odkupi tobak z dotičnoga zemljišča.
III. Prodaja zarubljenih predmetov in terjatev.
Člen 59.
Če davčni dolžnik ne poravna davčnega dolga z obrestmi in izvršilnimi stroški vred v osmih dneh po izvršeni rubežni, odnosno če ni razlogov, iz katerih i bi se morala prodaja opustiti ali odložiti (členi 25., i 26. in 28.), se smejo zarubljeni predmeti (terjatve) prodati.
Člen 60.
Zarubljeni denar se zaračuni takoj za izvršilne I stroške in za davčno terjatev.
Člen 55.
Člen 61.
Čo je terjatev, ki se je zarubila, hipotekarno za- i varovana (intabuiirana), sme zaprositi izvršilno obiastvo sodno obiastvo, naj vknjiži (intabulira) prednostno zastavno pravico.
I
Člen 56.
Državni pravobranilec in njegovi zastopniki mo- j rajo nastopati sami ali po pooblaščencih izvršilnega | oblastva pred sodiščem v vseh pravdah, ki se uve>- j dejo zbog izvršilnega davčnega postopanja glede hipotekarno zavarovanih (intabuliranih) ali nezava- j rovanih terjatev hi odrejati vse, česar jo treba za realizacijo teh terjatev.
Člen 57.
Terjatev se ne sme prodati na javni dražbi:
1.) če se je dala zanjo ročna zastava, ki jo za-1 dostno pokriva;
i 2.) če ima sam davčni dolžnik proti državi terja-I tov, ki se da izravnati z zarubljeno terjatvijo;
3.	) če je predmet terjatve dobivanje letnih rent,
' pripomoči ali drugih ponavljajočih so prejemkov;
4.	) če je terjatev osnovana na vložni knjižici pri denarnem zavodu;
5.	) če se ne da znesek terjatve zanesljivo ugotoviti ali če pravna osnova terjatve ni nedvomna.
Zarubljeni predmeti (terjatve) «e prodajajo v kraju, odnosno na kraju, kjer so, če ne odredi izvršilno obiastvo bodisi samo, bodisi na dolžnikov predlog, da jih je poslati zaradi boljše vnovčitve in prodaje drugam.
Zarubljene stvari se pošljejo drugam ob dolžnikovih stroških in na njegovo nevarnost.
Člen 62.
Dan prodaje določi izvršilno obiastvo. Vkljub odredbi člena 59. sme določiti izvršilno obiastvo prodajo tudi, preden poteče osemdnevni rok po izvršeni rubežni, če dolžnik na to pristane ali če so se zarubile stvari, ki se z daljšim branjenjem po svoji naravi lahko pokvarijo ali ki bi mogle, če se prodaja odloži, znatno izgubiti na vrednosti in naposled, čo bi mogli nastati z daljšim hranjenjem zarubljenih stvari nerazmerni stroški. Zoper tak sklep oblastva ni pritožbe.
Člen 63.
Zarubljeni predmeti se prodajajo praviloma na javni dražbi po predhodnem razglasu in samo izjemoma po primerih naslednjega člena in po izrečni odredbi izvršilnega oblastva prostovoljno.
Člen 64.
II. Izjemne odredbe o izterjevanju davka iz odkupne cene tobaka.
Člen 58.
Ko se odkupuje tobak, se smejo pridržati od sa-dilčeve terjatve državni davki brez predhodnega izvršilnega davčnega postopanja.
Davek pridrži za to odrejeni uradnik davčne 1 uprave s pripomočjo monopolnega oblastva, pri ka-I tereni se tobak odkupuje, odnosno komisije, ki ga ! odkupuje.
I V ta namen mora sestaviti davčna uprava v ■ dveh enakih izvodih seznamek dolžnega davka sa-I dilcev v dotičnom območju. Seznamek mora obse-zati: dolžnikovo ime in njega priimek, številko lista j v glavni davčni knjigi, znesek dolžnega davka iz prejšnjih let sumarno, dolžnega davka za tekoče i leto pa po oblikah; skupno vsoto dolžnega davka; razpredeJek, v katerega se vpiše vsota, odtegnjena I za odplačilo dolžnega davka; razpredelek, v kate-
Zarubljene vrednostne papirje in druge stvari, j ki imajo tržno ali borzno ceno, je prodati prostovoljno, in sicer po trgovinskem posredniku ali urad-I niku, pooblaščenem za prodajo, pa tudi po izvršilnem t organu samem, če je mogoče, za tržno ali borzno j ceno, ki jo imajo ob času prodaje.
Čo odredi izvršilno obiastvo prostovoljno pro-I dajo, mora določiti tudi ceno, pod katero so stvari ne smejo prodati, in rok, do katerega se morajo prodati.
Če se glasi vrednostni papir na določeno ime, zahteva izvršilno obiastvo, če je treba, prenos na kup-; čevo ime.
Odredbe civilnega prava o pridobivanju lastnine 1 na stvari, prodane na javni dražbi, veljajo tudi glede prostovoljne prodaje po prvem odstavku tega člena.
I
Člen 65.
Vsi drugi zarubljeni predmeti sc morajo prodati I na javni dražbi.
Öe pa bi bilo v korist vseh interesentov, se smejo j vnovžiti tudi one stvari, ki ne spadajo pod predhodni I 'ölen, ko se je zaslišal dolžnik, tudi drugače, ne pa z j javno prodajo. Dolžnika ni treba zaslišati, öe so se zaruMe stvari, ki se utegnejo po svoji naravi z dalj-1 šim hranjenjem pokvariti ali bi mogle znatno i:z-1 gubiti na vrednosti.
I*aö pa se morajo prodati stvari, za katere jo po j predhodnem ölenu odrejena prostovoljna prodaja, na javni dražbi, öe se ne bi v določenem roku prodale prostovoljno.
Razen tega se smejo prodati stvari, omenjene v predhodnem ölenu, na javni dražbi, öe je po pravici domnevati, da ostane poizkus prostovoljne prodaje brezuspešen.
Člen 6d.
Ce se prodaja iz kakršnegakoli razloga no izvrši, ostane rubežen za dolg, za katerega je bila izvršena, v veljavi tri leta, odkar je bila izvršena, odnosno, öe se je vložila izločitvena tožba, od dne, ko so je izdal pravnomočni sodni sklep, s katerim se jo izločitvena tožba zavrnila (glej tudi odredbe člena 44.).
Člen 67.
Dan, uro in kraj javne prodaje mora razglasiti izvršilno oblastvo na krajevno običajni način (po novinah, z nabitkom na javnih prostorih itd.) ter o njem še posebe obvestiti davčnega dolžnika.
izvršilno oblastvo sestavi razen tega razglas ter ga nabije na pristojnem kraju v prostorih davpnega in v prostorih občinskega oblastva. Ce naj se izvrši prodaja v drugem kraju, je treba nabiti razglas na eni ali drugi državni ali občinski zgradbi.
Fo možnosti se mora odrediti javna prodaja na isti dan za vse davčne dolžnike ene občine (mestnega okraja).
Razglas po drugem odstavku tega člena mora obsezati:
1.	) ime, priimek in stanovanje vsakega davčnega dolžnika;
2.	) točno označbo zarubljenih predm<*tov;
3.	) kraj, kjer naj se izvrši prodaja;
4.	) dan in uro prodaje;
5.	) pogoj, da se prodado zarubljeni predmeti, vredni do 500 dinarjev, tudi pod cenilno vrednostjo, predmeti, vredni ruid 500 dinarjev, pa samo, če so dosežejo najmanj tri četrtine cenilne vrednosti;
6.	) drugi rok prodaje, ki ne sme biti daljši od 14 dni, če in kolikor se ne bi mogla izvršiti prodaja o prvem roku; in
7.	) pogoj, da se mora položiti kupnina v gotovini j pri prodaji.
Člen 68.
Člen 71.
Prodaja se nadaljuje, dokler podajajo ponudniki večje ponudke. Na zahtevo se sme dovoliti temu ali onemu izmed njih tudi krajši čas za premislek. C« se tudi po tretjem pozivu ne doseže višji ponudek, mora izvršilni organ poslednji ponudek še enkrat razločno priobčiti in odstopiti predmet najboljšemu ponudniku.
Prodani predmeti se odstopijo najboljšemu ponudniku samo proti gotovini. Ponudnik nima pravice do odškodnine za nedostatke prodanih stvari.
Ce ponudnik, ki mu je prodaja ostala, ne položi kupnine takoj, vsekakor pa pred koncem prodaje, se mora dati njemu pripadajoča stvar na isti prodaji iznova na prodaj. Te prodaje se ne sme več udeleževati, jamči pa za razliko, ki bi so pojavila s prodajo po nižji ceni, nego je ona, ki jo je ponudil; tudi nima pravice, zahtevati razlike, če bi se dosegla večja cena. Višino v razlild zbog manj dosežene cene ugotovi izvršilno oblastvo. Zoper njegovo odločbo je dopustna pritožba. Pravnomočno ugotovljena razlika se pobere na isti način kakor državni davek.
Člen 72.
Prodaja se mora končati, ko se pokrijejo z vnov-čitvijo zarubljenih predmetov davčni dolg z obrestmi in izvršilnimi stroški vred in one terjatve, ki imajo pred davčnimi terjatvami prednostno pravico.
Prav to velja, če položi dolžnik ali kdo drugi zanj na dan prodaje vsoto denarja, ki zadošča, da se pokrije vsa državna terjatev s stroški vred.
V prodajnem zapisniku, ki se vodi za vsakega davčnega dolžnika posebe, je treba navesti pred-meto, ki so bili na prodaj, izklicno ceno, najmanjši ponudek, ime in stanovališče najboljšega ponudnika in ceno, za katero je bila vsaka poedina stvar prodana. Zapisnik podpišejo izvršilni organ, predstavnik občine, odnosno poklicana priča, in kupec.
Člen 73.
Zarubljeni predmeti s cenilno vrednostjo do 500
Člen 76.
Če so na prodaj živali, mora priskrbeti izvršiM organ pravočasno živinski potni list na ime lastnika zarubljenih živali. V živinskem potnem listu je treba ugotoviti, da se prodajajo dotične živali zbog prisilno izterjave davka.
Člen 77.
Za izvršitev rubežni se pobirata dve pari od vsakega dinarja dolga poleg takse iz taksnega zakona. Ti stroški se ne smejo pobrati, če se ni rubežen dejanski izvršila. Ti stroški ne smejo biti nikoli manjši od 10 dinarjev.
Ce in kolikor vrši prisilno izterjavo občina, pripada povračilo izvršilnih stroškov njej.
Člen 78.
Povračilo izvršilnih stroškov se pobira obenem z dotično izvršno terjatvijo.
Povračilo stroškov za sodno izvršbo se ravna po odredbah civilnega izvršilnega postopanja.
Stroške za izvršilno postopanje trpi davčni dolžnik, razen če se je izvršil opomin ali izvedla prisilna izterjava brez pravne podstave.
člen 79.
Za prisilno izterjavo davka od oseb, ki stanujejo v inozemstvu ter nimajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev imovine, iz katere bi se mogla izterjati davčna terjatev, je treba postopati po odredbah konvencij, ki so sklenjene ali bodo sklenjene po členu 162. zakona o neposrednjih davkih.
Kolikor niso sklenjene talce konvencije z eno ali drugo državo, a je treba izterjati davčno terjatev od koga, ki ne stanuje na njenem ozemlju ter nima v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev premične imovine, iz katere bi se mogla terjatev poravnati, sestavi davčno oblastvo pravilen nalog na točni dolžnikov naslov ter navede izčrpno v njem pravne podstave za terjatev s pristavkom, naj v treh mesecih poravna terjatev, ker bi sicer davčno oblastvo ukre-
dinarjev se prodado, če ni večjega ponudka, tudi za | Ililo prodajo Iljegovih nepremičnin, če jih je kaj. manjši ponudek. Predmeti s cenilno vrednostjo nad Taki imlogi) opremljeni z vročilnico, uradnim žigom, :>00 dinaijev se ne smejo prodati na pni dražbi pod ] p^jpjgj odgovornih uradnikov, so morajo poslati po tremi četrtinami cenilne vrednosti. _	; uradni poti ministrstvu za zunanje posle, ki ukrene,
Predmete, neprodane na prvi dražbi, je treba j ^esar je treba, da se naiog vroči naslovniku, dati iznova na prodaj ob drugem roku, napoveda-
IV. Prisilna izterjava na nepremičnine.
Člen 80.
Ce davčni dolžnik nima premičnin ali terjatev,
Zarubljeni predmeti se morajo dopremiti na dan predajo na kraj, kjer je prodaja napovedana.
Prodajo vodi izvršilni organ, toda nanjo- je treba pozvati tudi enega občinskega (mestnega) predstavnika; čo pa ta ne pride, se pozove katerakoli neprizadeta oseba za pričo.
Cenilec se mora pozvati samo, če je kaj takih zarubljenih predmetov, ki niso bili že prej ocenjeni, ali če je minilo od njih poslednje ocenitve nad leto dni.
Za predmete iz plemenite kovine velja kot izklicna cena njih kovinska vrednost po razpredelnici, ki jo predpisuje trimesečno minister za finance.
Za zarubljene predmete male vrednosti, katerih cena je znana ali je določena s tarifo ali čim drugim, ni treba pozivati cenilca. Izklicno ceno določi v tem primeru izvršilni organ sam.
Člen 69.
Zarubljeni predmeti so izklicujejo posamezno, pa tudi v partijah, če se prodajajo večje množino istovrstnih predmetov. Vsekakor je treba izbrati način, ki je za dolžnika ugodnejši. Pri tem je treba navesti cjih izklicno cenilno vrednost.
Dražite!ji se smejo začeti pozivati pol ure po uri, ki je določena za začetek prodaje.
Ponudnikom ni treba polagati kavcije.
Davčni dolžnik ne smo podajati ponudkov ne zase ne v tujem imenu; prav to velja za izvršilnega °rgana in za njegove sorodnike. Dolžnikovi zastopniki ne smejo zanj podajati ponudkov. Opravila, ki nasprotujejo tem odredbam, niso veljavna.
Člen 70.
Ponudki, ki ne dosežejo niti treh četrtin vzklicne ^-ne, so ne jemljejo v poštev, razen v primeru iz ciona 73.
Predmeti iz plemenite kovino se ne smejo prodati Ped kovinsko vrednostjo.
nem v prejšnjem razglasu, ter jih odstopiti najvišjemu ponudniku. To velja tudi za predmete, ki so ocenjeni s preko 500 dinarji.
Člen 74.

ki bi se mogle zarubiti, ali če se z izkupičkom zanje Izkupiček za prodane predmete prevzame davčni j ne pokrije vsa terjatev, je treba to ugotoviti v za-uradnik, če je posloval kot izvršilni organ (člen 16.). j pisniku in uvesti izvršilno postopanje na njegove ne-Ce je vodil prodajo drug izvršilni organ, ki ni po na- | premičnine v mejah, dovoljenih s to uredbo. V kon-redbi ministra za finance upravičen, sprejemati denar-! kretnih primerih, če se dokaže potreba, sme zahte-ja, prevzame denar prisotni predstavnik občinskega; vati davčno oblastvo po odredbah obstoječih zako-oblastva proti potrdilu na prodajnem zapisniku; če j nov tudi prisilno upravo nepremičnin, ni prisoten niti predstavnik občine, je treba napotiti! Davčno oblastvo mora vsekakor ukreniti, česar kupca k občinskemu oblastvu, da izroči denar, in 1 je treba za zemljiškoknjižno predznambo, odnosno šele po predloženem pravilnem potrdilu o izročitvi za so,dno zaznambo, kjer še ni zemljiških knjig, da se mu odstopi kupljeni predmet. Ce se to ne stori so zavaruje intabulacija za davčno terjatev po od-prod končano prodajo, je treba postopati po od-; r6dbah točke 5.) pravilnika k členu 146. zakona o redbah člena 71.	! neposrednjih davkih. Zahtevi za intabulacijo je treba
Ce izvršilni organ ni davčni uradnik, sme pre-! priložiti v dveh izvodih pravilno sestavljen in povzeti denar samo v mejah pooblastitve ministra za trjen izpisek iz davčne glavne knjige, v katerem se finance (glej člen 16.).	i mora navesti dolg po vrstah, letih, iz katerih izvira,
Prevzeti denar se mora takoj izročiti občinskemu z obrestmi in izvršilnimi stroški vred. Poleg izpiska oblastvu, davčnemu pa neposredno samo, čo je davč-! predloži davčno oblastvo pristojnemu sodišču prožno oblastvo obenem izvršilno oblastvo in če se vodi.nj0) naj odobri vknjižbo zastavne pravice (intabula-izvršba v kraju, kjer je sedež davčnega oblastva. cjjo) za dotično vsoto celokupne terjatve na pepre-
Ce občinsko oblastvo ni prevzelo rednega pobiranja davka po odredbah člena 150. zakona in pravilnika o neposrednjih davkih, mora poslati prejeti izkupiček vkljub dotičnim odredbam v 24 urah pristojnemu davčnemu oblastvu.
Člen 75.
mičnine davčnega đolžnika, ki so morajo v prošnji označiti.
Člen. 81.
Prisilna prodaja nepremičnin za dolžni davek se sme izvršiti ali na podstavi zakonske zastavne pravice (člen 146. zakona o neposrednjih davkih) glede .	.	.	,	.	. davka na nepremičnino, za katerega ta nepremičnina
. C,e ^rtrzava Prvi. za^vni	se Poravnajo	ali na dstavi predhodno pridobljene (in-
iz izkupička najprej izvršilni stroski, potem davek ” ,	’	„ ,	.	, ,	, ,	• j x„
£	*'	7	^	to nii InronA I '/aerat/na vvrovri/x^ rvlnxln nalrvbnnrvoi novPTlC
z obrestmi vred, zaradi katerih je bila prodaja odrejena; če je kaj ostanka, ga izroči izvršilno oblastvo, ako je država edini zastavni upnik, dolžniku, drugače pa ga položi pri sodišču, v čigar območju se je izvedla izvršba.
Ce država ni prvi zastavni upnik, mora položiti izvršilno oblastvo ves izkupiček pri sodišču.
Sodišče razdeli ostanek, odnosno ves znesek, dobljen z izvršbo, po odredbah civilnega izvršilnega I potrebi intervencijo 'državnega pravobranilstva, ki
tabulirane) zastavne pravice glede celokupne davčne terjatve, na katero se je pridobila zastavna pravica.
0
Člen 82.
Prisilna izterjava na nepremično imovino se izvršuje po odredbah obstoječih civilnih izvršilnih (zemljiških) zakonov in postopnikov.
Davčno oblastvo sme zahtevati v ta namen po
postopanja.
I mora poskrbeti za zavarovanje državne terjatve.
Oien 83.
Predlogi za prisilno prodajo ali prisilno upravo nepremično imovine so smejo podati samo, če je ugotovljeno, da se terjatev ni mogla izterjati z davčno izvršbo na premično imovino.
Nikoli pa se ne smejo prodati nepremičnine prvenstveno za davčno terjatev brez dovolitve generalne direkcijo davkov.
Člen 84.
Ko izda sodno oblastvo kakršenkoli sklep, ki so tiče nepremičnin, mora obvestiti s prepisom sklepa pristojno davčno oblastvo; če pa .se morajo prodati nepremičnine zaradi terjatve tretje osebe, mora pozvati davčno oblastvo, naj predloži o pravem času davčno zahteve in naj jih zastopa pred sodiščem. V tem primeru mora paziti davčno oblastvo zlasti na državno zakonsko zastavno pravico po členu 146. zakona o neposrednjih davkih, odnosno na pravice, ki pripadajo državi po mestu (redu), na katerem je zastavna pravica do davčne terjatve vknjižena.
Člen 85.
Ko se razporeja kupnina nepremičnin, prodanih s sodno izvršbo, se morajo izločiti prvenstveno pred vsemi drugimi vknjižbami davki, glede katerih obstoji zakonska zastavna pravica z obrestmi in izvršilnimi stroški, ki so dospeli za vplačilo v poslednjih treh letih, štetih nazaj od dne, ko so se prodale nepremičnino z izvršbo.
Člen 86.
Dokler se ne sklene skupno civilno izvršilno postopanje, se morajo ravnati davčna oblastva in njih organi po odredbah obstoječih civilnih sodnih po-stopnikov, ki veljajo za dotično območje glede izvršilnih opravil na nepremičninah in pravic, ki so zavarovane na njih.
Člen 87.
upravnika, odnosno oskrbnika konkurzne mase. Izkupiček od prodajo se zaračuni predhodno kot depozit pri davčni upravi. Obenem mora zahtevati davčna uprava od pristojnega (konkurznega) sodišča odobritev, da sme zaračuniti vsoto, položeno pri njem, na terjatve, zbog katerih se je prodaja izvršila.
Člen 92.
O vsakem ugovoru in sporu, ki bi se razvil v konkurznem postopanju glede zakonske zastavne pravice države ali glede prej izvršene rubežni ali predzuambe, zaznambe, odnosno intabulacije pridobljenih pravic ali glede prvenstva državnih terjatev ob razdelitvi konkurzne mase, je treba izposlovati navodila ali neposrednjo intervencijo pristojnih organov državnega pravobranilstva.
člen 93.
Reševanje ugovorov zoper osnovanost javnih terjatev spada izključno v pristojnost dotičnih finančnih upravnih oblastev. Konkurzno sodišče sme odločati glede javnih terjatev samo o vrstnem redu terjatev.
Člen 94.
Uradnik, ki mu je poverjeno zastopanje pred konkurznim sodiščem, mora sporočiti finančni direkciji uspeh razdolbnega naroka, da ukoristi pravico pritožbe.
Člen 95.
Davčni organi, po katerih krivdi (zaradi nerodnosti, netočnosti ali zavlačevanja) zapade državna terjatev proti konkurzni masi, so odgovorni za povračilo škode.
Člen 96.
Davek in druge javne davščine, ki dospe vaj o po razglasitvi konkurza, odnosno ki se odmerijo konkurzni masi kot davčnemu zavezancu, mora plačevati upravnik (oskrbnik) konkurzne mase ob zakonskih rokih iz dohodkov konkurzne. mase. Dru-
Davčni organi so odgovorni za škodo državne ' so uvede zoper konkurzno maso prisilna izter-
blagajne, 6o »ploh „c i^ aveje d.B.noaj, ?1ed.	~"t SKrÄtÄ
zavarovanja ni izterjave davčne terjatve ali je ne izvrše pravočasno.
V. Postopanje ob konkurzu.
Člen 88.
Odredbe konkurznih postopnikov, kakor kje obstoje v državi, so odločilne tako glede ugotavljanja prednostne pravice kakor tudi glede prijavljanja davčnih in drugih javnih terjatev.
Člen 89.
Ob konkurzu odgovarja konkuirzna masa za ves neplačani davek do dne konkurza; od dne konkurza pa so smatra masa za novega davčnega zavezanca (člena 48. in 77. zakona o nepsrednjih davkih).
Člen 90.
nika) mase, če jo mogel iz njenih dohodkov poravnati dolg.
C. Neizterljivost davka.
Člen 97.
Davčni dolg, ki se ne more izterjati niti z izvršbo, se mora odpisati.
Davek se smatra za neizterljivega takoj:
1.	) če je dolžnik umrl in ni zapustil niti premične niti nepremične imovine, iz katere bi se mogel davek izterjati;
2.	) po izvršenem konkurznem postopanju, če davčna terjatev ni bila priznana s sodnim sklepom ali če se, najsi je bila priznana, ni mogla izterjati, ker je masa pošla.
Davek, odpisan na ta način, pa predpiše davčno oblastvo iznova in ga izterja, če se ugotovi v petih letih, odkar se je izdal razdelbni sklep, da so se
Ko sodišče razglasi konkurz, mora vročiti sklep | dolžnikove razmere materialno tako izboljšale, da o tem kakor tudi ostale sklepe mod postopanjem J" moči odpisani dav k izt ]	.
... 	i • 1 • •	T\ I	i- ...« ..n * ^ 4 V1
pristojni finančni direkciji. Finančna direkcija obvesti o razglasitvi konkurza pristojnega državnega pravobranilca in ostale direkcije; vsaka direkcija pa
Davek se smatra za neizterljivega tudi:
3.) če se ni mogel izterjati z izvršbo, ki so je vodila vsako leto brez uspeha, niti v petem letu od dne
mora poskrbeti, da prijavijo njene podrejene davčne dospelosti, uprave pravilno in pravočasno h konkurzu pri njej Davek se ne sme smatrati v nobenem prednjih neporavnane državne terjatve od oseb ali obra-«primorov za neizterljivega, če obstoji zanj jamstvo tov, ki so prišli v konkurz. Tako prijavo morajo jz £p.nil 14g. zakona o neposrednjih davkih, ki se še
11	! 4-nsli	r« < \	ir*	mi nn Tvrfvmi?*n 1 h -i y	1 • . _ _Iz.!
dd uveljaviti.
Člen 98.
predložiti tudi, če so prej izvršile rubežen premičnih predmetov pri osebah ali obratih, ki so prišli v konkurz.
Prijave h konkurzni masi morajo biti jasne, sestavljene po predpisih konkurznega postopanja ter morajo obsezati rubežen vseh javnih dolžnih vsot davčnega dolžnika po vrstah in letih njih dospelosti.
Prijave se morajo predložiti v roku, ki je določen v konkurznem razglasu.
Tudi mora vsaka davčna uprava, čim zve za razglasitev konkurza v svojem območju, to naznaniti pristojni finančni direkciji.
Če je izvedlo izvršilno oblastvo že pred razglasitvijo konkurza za dolžni davek rubežen premičnin pri ...--------4----...................,	-
osebah ali obratih, ki so prišli v konkurz, ukrene škov v kazenskem postopanju po členih 137. do 145. nujno, česar je treba za prodajo zarubljenih pred- i zakona o neposrednjih davkih.
Člen 100.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1929.
Neizterljive davčne terjatve mora navesti davčno oblastvo po poteku vsakega davčnega leta individualno v posebnih seznamkih z dokazi o neizterljivosti. Seznamek se mora sestaviti posebe za dolgove do 500 dinarjev in posebe za dolgove preko tega zneska ter se predložiti redno podpisan pristojni finančni direkciji v nadaljnje postopanje.
Člen 99.
Določila te uredbe veljajo tudi za zavarovanje in izterjevanje denarnih kazni, nadalje glede stro-
metov, kolikor ne bi) položil upravnik konkurza davka z obrestmi in izvršilnimi stroški vred in s tem odpravil veljavnosti rubežni.
Člen 91.
O prej, izvršeni rubežni kakor tudi o izvršeni prodaji predmetov, zarubljenih za davčni dolg, in o prejeti vsoti denarja mora obvestiti davčno oblastvo
33.
Na podstavi člena 159. zakona o neposrednjih davkih in z odobritvijo finančnega odbora narodne skupščino predpisujem to-le
Uredbo
o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj."1
Člen 1.
Postopanje po tej uredbi se mora uporabljati za, vso primere, za katere so določene kazenske posledice v zakonu o neposrednjih davkih.
Vkljub temu se ne nanaša postopanje po tej uredbi na davčne kazni po členu 137. zakona o neposrednjih davkih. Te kazni odmerja pristojno davčno oblastvo obenem z osnovnim in dopolnilnim davkom; na vložene pritožbe v davčnem pritožbenem postopanju se smejo zvišati, znižati ali popolnoma izbrisati, kakor se pač na pritožbo osnovni davek zviša, zniža ali izbriše.
Kazni po členu 137. zakona o neposrednjih davkih se uporabljajo samo na one primere prijav, ki se predlagajo povratno vsako leto na podstavi javnega poziva, kakor tudi na prijave, ki jih predlagajo vsako leto družbe, zavezane javnemu polaganju računov, vse zaradi odmere rednega letnega davka.
Za ostale davčno prijave (pojav novega davčnega objekta ali izpremembe, nastale v davčni obveznosti med letom) se uporabljajo kazenske posledice, določeno po konkretnem primeru v členih 138., 140. ali 142. zakona o neposrednjih davkih.
Člen 2.
Obdolženec ali njegov zakonski porok se ne smeta v nobenem primeru obsoditi, proden se zaslišita ali I se jima da prilika za zaslišanje.
člen 3.
Vsako davčno oblastvo mora, če zve za davčno kaznivo dejanje ali če je po njegovem mnenju osnovan sum, da gre za davčno kaznivo dejanje po členu 1. te uredbe, o tem obvestiti pristojno davčno oblastvo, ako ni samo pristojno, uvesti kazenskega postopanja (člen 4.). Vsa ostala državna, pa tudi samoupravna oblastva morajo, čo z v odo all zapazijo, izvrše vaje svojo službo, da ni davčni objekt ali njegov dohodek deloma ali celoma prijavljen davčnemu oblastvu za odmero davka, to takoj priobčiti pristojnemu davčnemu oblastvu.
Prijave, ki prihajajo davčnim obla«tvom brez podpisa ali ki ne navajajo določenih činjenic ali dokazov, se ne smejo jemati brez predhodnega preizkusa za povod, da bi se uvedlo kazensko postopanje.
Člen 4.
Glede vsakega davčnega kaznivega dejanja, ki se pripeti v območju davčnega oblastva prve stopnjo (davčne uprave), pristojnega za odmero dotičnoga davka, ali če se nanaša kaznivo dejanje na druge primere v zvezi a postopanjem za odmero ali izterjavo davka v njegovem območju, mora «vesti to oblastvo postopanje (zaslišanje, odnosno poizvedbo in preiskavo) po tej uredbi.
Če se stori kaznivo dejanje pred reklamacijskim odborom ali če se nanaša na družbeni davek ali na druge zakonske obveznosti in na opravila v »vezi z odmero družbenega davka, je pristojno, uvesti to postopanje, davčno oblastvo drugo stopnjo (finančna direkcija), ki smo odrediti izvršitev teh opravil tudi davčnemu oblastvu prve stopnje.
Kadarkoli zahtevajo preiskovalna davčna oblastva, jih morajo policijska (politična) oblastva podpirati pri njih poslovanju.
V vsakem kaznivem primeru ugotovi pristojno oblastvo, bodisi da zve zanje sämo, bodisi da se mu prijavi od drugih oblastev ali oseb, z aktom vse prej znano ali ji priobčene činjenice.
Vsak tak akt (uradni zapisnik, uradna ali privatna prijava) se vpiše takoj ob isti uri, v register kaznivih dejanj. Registriran akt se smatra za uradno tajnost, dokler se o njem ne obvesti obdolžena osoba. Prijaviteljevo ime ostane, če prijavitelj to zahteva, trajno uradna tajnost, razen če in kadar se uvode zoper njega kazensko postopanje (poslednji odstavek člena 142. zakona o neposrednjih davkih).
V Beogradu, dne 19. decembra 1928.;
št. 146.000.	.....	_
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
člen 5.
Če je s kaznivim dejanjem državna blagajna oškodovana glede davka in davčno oblastvo razvidi,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. decembra 1928., št. 304/CI.
da bi mogla, biti izterjava utajene vsoto in eventualno denarne kazni, osnovane na zakonu, ogTO-žena, sme ukreniti, ne da bi čakalo polnoveljavno razsodbo, cesar je treba za zavarovanje po določilih uredbe o zavarovanju, prisilni izterjavi in neizterljivosti davka.
•	č len 6.
Zaradi vsakega registriranega dejanja se mora I pozvati obdolžena oseba na zaslišanje, če je obdolžena pravna oseba, se izvrši zaslišanje z njenim Statutarnim, odnosno pooblaščenim zastopnikom.
Poziv se vroči pozvani osebi proti potrdilu o prejemu v zaprtem zavitku. V potrdilu o prejemu mora I navesti pozvana oseba dan in uro prejema. V pozivu je treba navesti:
1.	) kaznivo dejanje;
2.	) dan, uro in kraj, kdaj in kamor naj pride pozvana oseba;
3.	) da se izvede, če ne pride, zoper njo kazensko postopanje tudi brez zaslišanja;
4.	) naj imenuje obdolženec, če zaradi odsotnosti
ali bolezni za daljši čas ne more ugoditi pozivu, svojega zastopnika, s katerim se izvede namesto z njim j kazensko postopanje. Če obdolženec ne imenuje zastopnika ali če ta ne pride, se smatra, da obdolženec pozivu ni ugodil.	i
Prisotna oseba sme biti zaslišana takoj brez poziva.
člen 7.
Če ni zadržana obdolžena oseba s trajnim od-sotstvom ali z boleznijo, ampak z drugim tehtnim povodom, da bi na napovedani dan ugodila pozivu, mora pravočasno priobčiti preiskovalnemu oblastvu razloge ter ga zaprositi, naj se odredi zaslišanje na drug prejšnji ali poznejši dan. Preiskovalno oblastvo j mora vselej ugoditi taki prošnji, Se se zahteva prejšnji rok zaslišanja; drugače pa oceni razloge in prošnjo, brez pravice do pritožbe, ali zavrne ali pa določi drug dan zaslišanja, ki ne sme biti daljši od 14 dni.
člen 8.
Če j«' stanovališče obdolžene osebe neznano, jo pozove preiskovalno oblastvo na zaslišanje z javnim pozivom v «Službenih Novinah», naj pride prednje! najkesneje v treh mesecih od dne tako razglašenega poziva. Od takrat, ko se poziv prvič objavi v «Službenih Novinah», izgubi obdolženec pravico iz odstavka 4.) člena. 142. zakona o neposrednjih davkih, če je ni uporabil prej.
Člen 9.
Če se brejem poziva odkloni in to potrdita dva državljana, se smatra poziv za redno vročenega.
Osebam, ki uživajo izdeželnost, kakor tudi v iz-deželnih prostorih so izvrši vročitev uradoma po ministrstvu za zunanje poste.
govo korist; opozori ga na pravico po členu 14. in naposled, če gre za. dejanje davčne utajbe po členu 142. zakona o neposrednjih davkih, da sme uko-ristiti zahtevo, da bi se odobrila po točki 3.) člena 22. te uredbe opustitev kazenskega postopanja.
člen 13.
če obdolženec kratko in malo prizna kaznivo dejanje, izda davčno oblastvo, ako je pristojno, takoj tudi razsodbo, ki jo prisotnemu obdolžencu prečita, in mu jo d;i v podpis. Ta način priobčitve so'smatra, kakor bi se bila izvršila tudi sama vročitev razsodbe.
Obdolženec sme zahtevati in v tem primeru se mu mora. izdati zaradi pritožbe prepis razsodbe.
Če davčno oblastvo, ki zaslišuje obdolženca, ni pristojno za razsodbo ali če ukoristi obdolženec pravico zahtevati, da bi se po točki 3.) člena 22. opustilo kazensko postopanje, predloži davčno oblastvo, ko je zapisnik redno podpisan, ves kazenski spis višjemu davčnemu oblastvu v nadaljnje postopanje.
Člen 14.
Obdolženec, odnosno njegov zastopnik (pooblaščenec) ima pravico, predložiti dokaze vsake vrste, zahtevati zaslišanje prič, izvedencev in oseb, ki mo-rejb dati obvestilo o predmetu; zahtevati sme nadalje, da se zaslišijo omenjene osebe pod prisego pred pristojnim sodiščem, pa tudi, da se postavijo iz oči v oči, kolikor je to mogoče izvršiti.
Obdolženec sme zahtevati sam ali po svojem zastopniku vpogled v akte o odmeri davka, kolikor so v zvezi s kazenskim postopanjem, pa tudi v akte kazenskega postopanja, čim to dovoli potek preiskave.
Davčnemu oblastvu je dolžnost, opozoriti na te pravico obdolženca pri prvem zaslišanju.
člen 15. -
Osebe, ki jih pozove preiskovalno davčno oblastvo bodisi zato, da pričajo, bodisi da. dajo potrebna obvestila, morajo ugoditi pozivu; drugače jih zadene kazen po členu 138. zakona o neposrednjih davkih.
Katere osebe sinejo odkloniti pričanje ali oddajo izvedenskega mnenja, odnosno obvestila, in katere se ne smejo zasliševati kot priče ali izvedenci, je treba presojati po odredbah občega kazenskega postopanja.
Preiskovalno oblastvo sme zahtevati od drugih državnih oblastev, naj mu dado obvestila o izvest-nih vprašanjih, pa tudi, naj izvrše in pošljejo njemu potrebna zaslišanja v preiskovalnem postopanju. Taki zahtevi so morajo dotična oblastva hitro odzvati; drugače odgovarjajo njih organi za škodljive posledice po členu 141. zakona o neposrednjih dav-
člen 10.
Obdolženec in porok smeta biti zastopana med nadaljnjim kazenskim postopanjem tudi po tretjih osebah z rednim pooblastilom; vendar pa. smo oblastvo zahtevati, naj pride obdolženec tudi sam.
Katero osebo smejo prihajati kot obdolženčevi (ali porokovi) zastopniki in pooblaščenci, določa člen 116. zakona o neposrednjih davkih.
Obdolženčevemu zastopniku (pooblaščencu) se mora dopustiti sodelovanje pri razpravi, čim to dovoli petek razprave.
Vročila, oddana med postopanjem pooblaščeni osebi, se smatrajo, kakor bi bile oddana zastopani osebi.
Člen 11.
Kdor jamči poleg obdolženca za kazen in stroške kazenskega postopanja, se mora tudi pozvati na zaslišanje. Če ne bi kazalo, zaslišati poroka iz kakršnegakoli razloga osebno, mu je treba priobčiti prekršek zakona in ime obdolženo osebe ter zahtevati ^d njega izjavo, ali priznava obdolženčevo kaznivo dejanje in svoje jamstvo in ali ima čemu ugovarjati.
ne pride na zaslišanje in če ne poda izjave, se 8 lem ne prepreči nadaljevanje postopanja tudi zoper Poroka.
Člen 12.
. Ko se obdolženec zaslišuje, ugotovi davčno ob-‘istvo na zapisnik njegovo osebne odnošaje in raz-'teae in ali in zakaj je bil prej davčno kaznovan; po-mu točno vsebino kaznivega dejanja, in vse 'tzlogo za sum, izvzemši ime tajnega ovaditelja; pri-,71 mu tudi kazen, ki ga čaka zaradi kaznivega ojanja, in mu da priliko, dobiti navedbe, ki ga )rouionjajo, in predložiti činjenice, ki govore v nje-
Preiskovalno davčno oblastvo sme zahtevati od obdolženca, pregled poslovnih knjig in poizvedbo na licu mesta; ta ukrepa pa sme predlagati tudi obdolženec sam. Davčno oblastvo sme odrediti pregled knjig ali poizvedbo na. licu mesta tudi, ne da bi predhodno obvestilo obdolženca; vendar pa morajo imeti oblastveni organi, ki so poverjeni s pregledom., odnosno s poizvedbo na licu mesta, za to poseben odlok preiskovalnega oblastva, ki ga morajo pokazati pred pregledom, odnosno pred poizvedbo onemu, pri ka-I tereni naj se izvršita te opravili.
če se ne najde s poizvedbo na licu mesta nič sum-nega, se mora izdati o tem dotični osebi potrdilo, če ga zahteva.
Pregled knjig in poizvedbo na licu mesta, ukrene preiskovalno oblastvo zoper obdolženčevo voljo samo, če se ne moro pričakovati brez izvršitve teh opravil, da bi se stvar dobro razjasnila in da bi se dala osnova za ugotovitev kazni.
Člen 17.
če se pokažejo na razpravi pred davčnim odborom davčnemu zavezancu izvestne listine ali se zaslišijo vpričo njega priče in izvedenci, ni preisko-j valno oblastvo dolžno, ponavljati teh opravil.
Člen 18.
če je kaznivo dejanje tako, da se je z njim oškodovala državna blagajna tudi za davek ali da so so provzročili z njim državni blagajni izvestna škoda in stroški, mora preiskati in ugotoviti preiskovalno davčno oblastvo obenem vse činjenice in osnov», po katerih je moči ugotoviti utajeni davek, odnosno prizadeto škodo in stroške.
Člen 19.
Če ugotovi preiskovalno davčno oblastvo med poizvedovanjem ali preiskovanjem, da kaznivega dejanja ni ali da jo pravica, izreči kazen, prestala (člen 22.), ustavi postopanje in predloži preiskovalne spise v vpogled in odobritev nadrejenemu oblastvu če višje, oblastvo odobri preiskovalna opravila in ' mnenje preiskovalnega oblastva brez pripomb, obvesti preiskovalno oblastvo prijavitelja in obdolženca, če je bil zaslišan, da je preiskava prekinjena.
Člen 20.
če so je uvedla preiskava na ovadbo privatne osebe in se ugotovi popolna neresničnost prijave, je dopustno zoper prijavitelja kazensko postopanje.
Člen 21.
O vsakem opravilu v preiskovalnem postopanju, ki se tiče zasliševanja, poizvedovanja, pregledovanja knjig itd., je treba sestaviti reden zapisnik, ki ga podpišejo poleg preiskovalnega organa, vse prizadete osebe na vsaki poli. Nepismeno osebo podpiše, ko se jo zapisnik prečita! pred dvema prisotnima državljanoma, preiskovalni organ ter navede pod pod-pisom, da jo je podpisal kot nepismeno. To morata potrditi prisotna državljana s svojima, podpisoma.
I Za vsako zaslišanje je treba odrediti zapisnikarja, če zapisnikar ni zaprisežen državni uslužbenec, ga je treba opozoriti protokolarno na kazenske posledico netočnih navedb v zapisniku.
Člen 22.
Pravica, izrekati kazni ali odškodnine z razsodbo po zakonu o neposrednjih davkih, prestane:
1.	) če obdolženec umrje, preden se je pravno-veljavno izrekla denarna kazen. Zoper umrlo osebo se kazensko postopanje ne sme ne uvesti ne nadaljevati. Denarne kazni, izrečene pravnoveljavno pred obdolženčevo smrtjo, preidejo na dediče kakor drugi zapuščinski dolgovi;
2.	) glede davčne utajbe po členu 142. zakona o neposrednjih davkih, če ustvari utajitelji zakonu
j ustrezno stanje, preden je uradno obveščen, da se je učinila zoper njega ovadba, ali preden se uvede zoper njega z vročitvijo poziva kazensko postopanje;
3.	) z opustitvijo kazenskega postopanja.
Dokler razsodba ni izročena, se sme na obdolžen-
! čevo prošnjo opustiti že uvedeno kazensko postopanje zaradi dejanja davčne utajbe po členu 142. zakona o neposrednjih davkih, če se obdolženec protokolarno zaveže, da je voljan, plačati utajeni davek in dvakratno vsoto kot kazen, ter se odreče izpodbijanju tega postopanja s pravnimi sredstvi.
Ce je bil obdolženec že prej kaznovan zaradi davčne utajbe po členu 142. zakona o neposrednjih davkih, se smo dovoliti opustitev kazenskega postopanja ob spredaj navedenih pogojih, ako se obdolženec zaveže,, plačati kot kazen poleg utajenega davka trikratni znesek davka;
I 4.) z zastaranjem kaznivega dejanja po členih 154. in 155. zakona o neposrednijh davkih.
I Ko prestane pravica, izroči, kazen (odškodnino), ne prestane tudi pravica države d,o naknadne odmere utajenega davka, kolikor ni nastopilo tudi zanj zastaranje po členu 153. zakona o neposrednjih davkih.
Člen 23.
Če, razvidi preiskovalno oblastvo, da je bil s samim zaslišanjem ali z uvedeno poizvedbo ali s preiskavo zadostno ugotovljen obstoj kaznivega dejanja in da je to dejanje zadostno pojasnjeno, izreče razsodbo, ako je za to pristojno. Drugače pa predloži vse preiskovalne spise pristojni finančni direkciji, ki izreče, ako je pristojna, razsodbo; če pa gre za kaznivo dejanje po členu 142. zakona o neposrednjih , davkih, pošlje preiskovalne spise finančnemu sodišču ter imenuje svojega uradnika za državnega, zastopnika.
Člen 24.
Izrekati razsodbe na prvi stopnji je pristojno za kazniva dejanja, ki se kaznujejo:
1.	) po členu 41., po prvem odstavku člena 138., po členih 139. in 140. zakona o neposrednjih davkih: davčno oblastvo prve stopnje (davčna uprava);
2.	) po členu 85., po drugem odstavku člena 138. in po členu 141. zakona o neposrednjih davkih: davčno oblastvo druge stopnje finančna direkcija);
I 3.) po členih 40. in 142. zakona o neposrednjih davkih: finančno sodišče.
Povračilo državne škode po členih 110. in 141. zakona o neposrednjih davkih izreče z odločbo na I prvi stopnji finančna direkcija.
Člen 25.
če se kazensko postopanje po členih 19. in 22. ne prekine, izreče davčno oblastvo, ki je pristojno, izreči razsodbo, po zadostno izvršeni preiskavi, razsodbo na podstavi svobodne ocene vseh momentov, navedenih v celokupnem postopanju.
Če davčno oblastvo, ki je pristojno, izreči razsodbo, ni tudi preiskovalno oblastvo, sme odrediti dopolnitev preiskave glede vprašanj, ki niso zadostno pojasnjena, brez katerih pa bi bilo težko, ugotoviti osnovo kazni.
Člen 26.
Z razsodbo se more obdolženec ali obsoditi ali pa oprostiti. Razsodba mora biti vedno pismena.
Razsodba, s katero se izreče obsodba, mora ob-sezati poleg občili podatkov:
1.	) kratek popis kaznivega dejanja, zaradi katerega se izreka razsodba;
2.	) višino utajenega davka;
3.	) višino denarne kazni, odnosno prizadete škode in stroškov (člen 141. zakona o neposrednjih davkih), ki jih mora obsojena oseba povrniti;
4.	) navedbo razlogov, iz katerih smatra razsojajoče oblastvo kaznivo dejanje za dokazano;
5.	) okolnosti, ki jih smatra razsojajoče oblastvo ob izrekanju razsodb za take, ki dejanje otežujejo, odnosno ga zlajšujejo;
6.	) opozorilo obsojene osebe na pravico pritožbe.
Razsodba, s katero se obdolženec oprašča, mora
obsezati ob kratkem razloge, iz katerih se obdolženec razrešuje krivde.
Člen 27.
O škodah, za katere odgovarjajo po členih 110. in 142. zakona o neposrednjih davkih oblastveni organi, ker niso izvršili dolžnosti, ki so jim naložene z zakonom, se izda namesto razsodile odločba, v kateri morajo biti obseženi vsi momenti kakor v razsodbi.
Člen 28.
Preden se izreče kazen, mora oceniti oblastvo (sodišče), ki izda razsodbo, v vsakem primeru po členu 144. zakona o neposrednjih davkih okolnosti, ki kaznivo dejanje otežujejo ali ga zlajšujejo. Kakršen je pač uspeh ocene, izreče razsojajoče oblastvo kazien v mejah, ki so določene za vsak dotični primer v zakonu o neposrednjih davkih. Nikoli se ne sme kazen znižati pod najnižjo, pa tudi ne zvišati nad najvišjo zakonsko izmero.
Če v zakonu kazen ni določena z najnižjo in najvišjo mejo, nego z odrejeno izmero (prvi odstavek člena 139. in člen 140. zakona o neposrednjih davkih), se okolnosti, ki otežujejo ali zlajšujejo dejanje, ne smejo jemati v poštev.
Člen 29.
Če je bilo z enim kaznivim dejanjem obenem prekršenih več odredb zakona o neposrednjih davkih, se uporabi višja kazen, določena z zakonom; če pa sta določeni za višjo kazen najvišja in najnižja meja, se smatra prekršek odredbe, po kateri določa zakon manjšo kazen, za okolnost, ki otežuje kaznivo dejanje.
Če se vodijo dvojne trgovinske knjige, se izreče izjemoma poleg kazni v tretjem odstavku člena 142. zakona o neposrednjih davkih še kazen za dvojne trgovinske knjige.
Če se vodi zoper istega obdolženca obenem več ločenih davčnih kazenskih postopanj, so mora razsoditi vsak primer posebe; če pa obseza isto postopanje več raznih kaznivih dejanj iste osebe, sme imeti ena razsodba v sebi vsa kazniva dejanja, vendar so mora izreči v njej za vsako kaznivo dejanje zakonska kazen.
Člen 30.
samo, če jo pristojno za rešitev pritožbe zoper raz- j sodbo neposredno nadrejeno oblastvo.
Če se obsojena oseba na pritožbo, vloženo zoper | razsodbo, oprosti krivde, izgubi odločba, s katero je bila obsojena na povračilo stroškov za poizvedovanje, dokazovanje in pričanje, svojo veljavnost; dolžnost povračila pa preide na državo.
Kdor jamči za kazen, jamči tudi za poizvedbene in dokazne stroške, kolikor jih mora trpeti po prednjih odredbah obdolženec sam.
Finančno sodišče.
Člen 31.
Na podstavi preiskovalnega gradiva glede kazr nivih dejanj, ki se kaznujejo po členu 142. zakona o neposrednjih davkih, izreče razsodbo finančno sodišče, sestavljeno po odredbah drugega odstavka člena 140. zakona o neposrednjih davkih.
Za tretjega člana sodišča se pokliče ena izmed petih oseb z liste, ki jo določi odbor one oblasti, na katere ozemlju je finančna direkcija. Te osebe morajo biti iz kraja, kjer je sedež finančne direkcije.
Finančno sodišče razpravlja o kaznivih dejanjih v uradnih prostorih davčnega oblastva druge stopnje (finančne direkcije). Njegove razprave niso javne.
Obdolženec se smo pred finančnim sodiščem sam braniti; sme pa privesti ali poslati za svojega branitelja z rednim pooblastilom ©no izmed oseb, ki so po členu 116. zakona o neposrednjih davkih upravičene za zastopanje.
Finančnemu sodišču se smejo predlagati ona dokazila, ki so bila ponujena v preiskovalnem postopanju, pa jih preiskovalno oblastvo ni uvažilo. Druga nova dokazila se pred finančnim sodiščem praviloma no uvažujejo; po onih prvih pasme odrediti finančno sodišče, če se mu zdi potrebno, da' se preiskava dopolni.
Vkljub teinu pa se smejo vendarle predlagati finančnemu sodišču in ocenjati tudi ona. dokazila, ki jih v preiskovalnem postopanju ni bilo mogoče priskrbeti. Tudi v tem primeru sme odrediti finančno sodišče dopolnitev preiskave.
Člen 32.
Poročilo in predlog o kaznivem dejanju, ki ga presoja finančno sodišče, poda temu sodišču državni j zastopnik, ki ga je imenovala finančna direkcija. Ta zastopnik prisostvuje razpravam sodišča, ne pa tudi posvetovanju in glasovanju.
Razprava finančnega sodišča se vrši tudi brez obdolženca (ali njegovega pooblaščenca), če ne pride na poziv.
Predsednik sme pozvati kot tretjo osebo eno izmed petih oseb z liste oblastnega odbora, da se zavaruje pravilno poslovanje sodišča.
Predsednik odredi dan razprave s pismenim pozivom, jo vodi, skrbi, da se kaznivo dejanje popolnoma in stvarno pretrese in da se vzdrži ned. Na podstavi sklepov sodišča izdaja in podpisuje z zapisnikarjem vse interimne (medčasne) rešitve (odločbe), izrečene razsodbe kakor tudi pozive, če bi se vedel kdo mied razpravo nevljudno, mu sme predsednik odvzeti besedo, pa ga tudi odstraniti od razprave.
Če razvidi sodišče, da je treba preiskavo dopolniti, vrne predmet preiskovalnemu oblastvu s potrebnimi pripombami.
Pri posvetovanju in sklepanju je treba najprej glasovati o kaznivem dejanju, potem pa o višini kazni. Predsednik glasuje poslednji. Mnenje, za katero so izreče večina, se smatra za sklep. Ce se pri glasovanju ne doseže, absolutna večina glasov, se doda glas, ki jo za obdolženca najneugodnejši, na-slednjemu glasu, ki je zanj ugodnejši.
Pri sklepanju o kazni se smo član sodišča, ki je glasoval za to, da ni kaznivega dejanja, vzdržati
Stroške za poizvedovanje in dokazovanje v kazenskem postopanju trpi država, če je pokrenilo poizvedovanje in dokazovanje oblastvo samo.
Stroške za poizvedovanje in dokazovanje, ki ju je pokrenil davčni zavezanec, trpi prav tako država, kolikor se ni zavezanec sam izrekel, da jih bo trpel, ali če se uspeh poizvedb in dokazov, ki jih je predlagal davčni zavezanec, na njegovo škodo bistveno razlikuje od njegovih trditev.
O višini stroškov za poizvedovanje, dokazovanje in pričanje v kazenskem postopanju izda po obsegu in težkoči poizvedb in dokazov odločbo oblastvo, ki je izvedlo poizvedbe ali dokaze. V 14 dneh od dne, ko se je vročila odločba, se sme vložiti pritožba, o kateri odloči pravnomočno neposredno nadrejeno oblastvo (člen 145. zakona o neposrednjih davkih).
Zoper odločbo o teh stroških se smo vložiti pritožba obenem in istočasno s pritožbo zoper razsodbo
' glasovanja.
i O razpravah pred finančnim sodiščem se vodi ' zapisnik, ki se priloži razpravnim spisom, ko so ga podpisali predsednik, prisotni člani sodišča in zapisnikar.
Razsodba finančnega sodišča mora obsezati vse, kar je odrejeno v členu 26.; izreče pa jo sodišče v svojem imenu.
Člen aS.
< V predsedniški dolžnosti zastopa odsotnega predsednika po činu najstarejši oddelkovni šef finančne direkcije. Clana-referenta za neposrednje davke nadomešča po činu najstarejši strokovni uradnik njegovega oddelka (odseka).
I Člani sodišča, ki jih izvoli oblastni odbor, ostanejo v dolžnosti tri leta. Izvolitev smejo odkloniti, če so narodni poslanci, duhovniki ali čo so stari nad 60 let ali če imajo take telesne hibe, ki bi jih ovirale
v izvrševanju sodniško dolžnosti, ali če so opravljali to dolžnost že v prejšnji dobi.
Ti člani sodišča morajo priseči po členu 115. zakona o neposrednjih davkih.
Člen 34.
Razlogi, iz katerih ne smejo poedini člani finančnega sodišča sodelovati in odločati pri razpravah sodišča, so:
1.	) čo je predsednik ali član z obdolžencem ali z njegovim zastopnikom v zakonskem (bračmem) razmerju, v razmerju krvnega sorodstva ali svaštva v premi vrsti vobče ali v postranski do tretjega kolena ali če je z njim v službenem razmerju;
2.	) če pričakuje bodisi z obdolženčevo oprostitvijo, bodisi z njegovo obsodbo korist ali škodo;
3.	) če je bil v predmetu, o katerem se razpravlja, prijavitelj ali obdolženčev zastopnik, nadalje če je bil zaslišan kot priča ali izvedenec;
4.	) če je član, izvoljen od oblastnega odbora, obenem član ali namestnik davčnega odbora, pristojnega za odmero obdolženčevega davka;
5.	) če olalolženec dokaže, da je s predsednikom ali članom sodišča v sovraštvu.
O razlogih izključitve odloči vselej pravnomočno predsednik sodišča; čc pa se tiče izključitev njega, odločijo pravnomočno ostali člani sodišča. Ce se ne zedinijo, opravlja predsedovanje predsednikov namestnik.
Pritožbe.
Člen 35.
Zoper razsodbo davčnega oblastva prve stopnje (davčne uprave) je dopustna pritožba na davčno oblastvo druge stopnje (finančno direkcijo), ki odloči
0	njej dokončno, izvzemši primer po poslednjem odstavku člena 39.
Rok pritožbo znaša v obeh predhodnih primerili 15 dni od dne, ko se je razsodba pravilno vročila obsojeni osebi.
Zoper razsodbo finančnega sodišča sineta vložiti tako obdolženec kakor tudi državni zastopnik tožbo na pristojno upravno sodišče v 30 dneh od dne vročitve. Tožba se vloži pri onem upravnem sodišču, v čigar pbmočju je preiskovalno davčno oblastvo, pristojno za dotično kaznivo dejanje.
Pritožba zoper razsodbo upravnega sodišča na-državni svet je dopustna samo, če se z razsodbo upravnega, sodišča izpremeni razsodba finančnega sodišča.
,S pravočasno vloženo pritožbo se prej>reči 'izvršitev razsodbe, ne pa tudi izvršitev zavarovanja po členu 5. te uredbe.
Zakonski rok za vložitev pritožbe, odnosno tožbe zoper razsodbo se ne sme nikoli podaljšati in tudi zakesnitev se ne da z ničimer opravičiti.
Nepravočasno vložene pritožbe se takoj zavrnejo.
Člen 36.
Pritožbe zoper razsodbe na prvi stopnji, ki so jih izrekla davčna oblastva, se vročajo oblastvu, ki je izreklo razsodbo; tožbe zoper razsodbe, ki jih je izreklo finančno sodišči', pa se vročajo pristojnemu upravnemu sodišču.
Člen 37.
Razlogi pritožbe, s katerimi se zahteva razveljavitev, odnosno izpreniemba razsodbe, morejo biti:
1.	) pomembni pogreški v postopanju, s katerimi se kršijo formalni predpisi te uredbe in ki utegnejo vplivati na pravilnost razsodbe;
2.	) nepravilna uporaba zakonsko odiredbe;
3.	) nepravilna presoja dokazov.
Člen 38.
Razsodbe, ki jih izdaja na vloženo pritožbe nižje davčno oblastvo, so izrekajo brez sodelovanja interesentov; za postopanje po tožbah zoper razsodbe, vloženih na upravno sodišče, pa veljajo odredbe o
1	državnem svetu in upravnih sodiščih.
Pritožbeno oblastvo (upravno sodišče.) odloči ob-I enem o pritožbi zoper da vek, ki je bil v kazenskem postopanju naknadno odmerjen.
Preden izreče pritožbeno oblastvo (upravno sodišče) razsodbo, sme zahtevati dopolnitev preiskovalnega postopanja.
Člen 39.
Pritožbeno oblastvo (upravno sodišče) mora oceniti subjektivno in objektivno stran kaznivega dc-i janja ter sme odrediti, kakršne so pač priliko pri-1 mera:
1.	) da se postopanje dopolni;
2.	) da se odstranijo pomembni pogreški postopanja na prvi stopnji;
3.) razveljaviti sme razsodbo z nalogom, da se finančni direkciji v Ljubljani davčna uprava v Or-dopoini ali uvedi novo postopanje in izreci nova možu za območje dosedanjega davčnega urada v
razsodba; ali
4.) takoj smo samo izdati razsodbo po odredbah člena 36.
Upravno sodišče sme poostriti kazen, ki jo je izreklo finančno sodišče, samo, če je vložil tožbo državni zastopnik; višje davčno kot pritožbeno ob-lastvo pa sme to storiti vselej, kadar je za to osnovan razlog, vendar pa je dovoljena v takem primeru, vkijub odredbi prvih dveh odstavkov člena 35., tožba Po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Člen 40.
Ko je postala kazenska razsodba pravnomočna, odrodi preiskovalno oblastvo izvršitev prisojene kazni, odnosno določi njeno izvršitev.
Člen 41.
Ormožu.
To odločbo izvrši generalna direkcija davkov.
Minister za finance:
dr. N. Subotič
s. r.
35.
Postopanje glede davčnih kaznivih dejanj, ki je končano s pravnoveljavno razsodbo, s katero se izreče kazen ali oprostitev od kazni, ali ki se prekine po členu 19., se sme obnoviti na predlog prizadete osebe ali oblastva, pristojnega za odmero davka, če se pojavijo naknadno nove, do tedaj neznane činjenice, ici utegnejo vplivati na oprostitev ali na znižbo kazni, odnosno na razsodbo glede oproščene, odnosno obdolžene osebe, če se poda predlog za obnovo v dveh letih od dne pravnoveljavno izrečeno razsodbo, odnosno od dne, ko je bilo po členu 19. izvršeno obvestilo o prekinitvi preiskave.
Predlog za obnovo postopanja se poda pri onem oblastvu (finančnem sodišču), ki je izreklo razsodbo na prvi stopnji; o obnovi pa odloči ono oblastvo (sodišče), ki je izreklo pravnoveljavno razsodbo.
Vkljub temu odloči, ako je izreklo pravnoveljav-uo razsodbo davčno oblastvo prve stopnjo (davčna uprava), o obnovi postopanja davčno oblastvo druge stopnje (finančna direkcija).
S prošnjo za obnovo kazenskega postopanja se j ne prepreči izvršitev kazni, razen če se navedejo | take nove činjenice, da je moči z obnovo postopanja pričakovati oprostitve ali znatne znižbo kazni. O tem, da se ustavi izvršitev kazni, odloči finančna direkcija,
Z odločbo o obnovi kazenskega postopanja, se razveljavi izdana razsodba in ustavi izvršilno postopanje; vendar pa ostane v veljavi izvedeno izvršilno zavarovanje.	i
če se dovoli obnova na obdolženčev predlog, se mu ne sme prisoditi z novo razsodbo večja kazen nego v prvi razsodbi.
Postopanje za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
(Dopolnitve razpisa C. br. 29.572/25.)*
Zaradi pravilnega uporabljanja razpisa C. br. 29.573 z dne 20. junija 1925.,** kolikor se nanaša na ugodnosti za rudarska podjetja, sem odločil na pod-I stavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski j tarifi in po zaslišanju carinskega sveta, da se dopolni razpis C. br. 29.572/25, točka 1. a), s to-le odredbo:
j «Ko se obračajo rudarska podjetja na generalno ; direkcijo carin za oprostitev od carine po opazkah | k XV. delu v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po predmetih ali imenovanjih pri poedinih tarifnih številkah, jim ni treba odslej predlagati s prošnjo tudi potrdila industrijske zbornice, da so industrije!, ampak predlože naj potrdilo generalne rudar-! ske direkcije, da so rudarska podjetja in da bodo uporabljala blago v svojem podjetju.»
Carinskim oblastvom se odreja, naj to dopolnitev takoj vpišejo v razpis C. br. 29.572 z dne 20. junija 1925. in naj povsem postopajo po njem.
V Beogradu, dne 5. januarja 1929.;
C. br. 568.	.	,.
Mimste|r za finance:
dr. N. Subotič
drugače v sestavi kasacijskega sodišča, ki se mu, če je treba, poveča število takega osebja z začasnim prideljevanjem, dokler traja poslovanje državnega sodišča za zaščito države.
§ 4.
Sodniki državnega sodišča za zaščito države (člani in njih namestniki) kakor tudi državni tožitelj opravljajo to svojo dolžnost pod svojo sodniško, odnosno državnofožiteljsko ali uradniško prisego tor so pod odgovornostjo, ki jim je naložena z zakonskimi predpisi, veljavnimi zanje v tem pogledu. 0 njih disciplinskih kaznivih dejanjih odločajo ona disciplinska sodišča, ki so po njih rednem položaja pristojna za to.
§ 5.
Predsednik državnega sodišča za zaščito države odreja preiskovalne sodnike za poedine kazenske predmete prvenstveno izmed onih članov, ki poslujejo stalno in samo pri državnem sodišču za zaščito države, in sicer v onem redu, v katerem prihajajo kaznivi predmeti.
§ 6.
Za notranje poslovanje preiskovalnih sodnikov in državnega tožitelja kakor tudi za njih medsebojno službeno razmerje glede preiskovanja, kolikor ni to urejeno z zakonom samim o kazenskem postopanju za Hrvatsko in Slavonijo, veljajo zmiselno predpisi, ki so bili izdani v tem pogledu o tvarini tega zakona, zlasti pa «Provedbeni naputak k postupniku kaznenom», «Poslovni red za kaznene sudove», razen odredb o nadzorstvu, poslovnih poročilih, jetniščnicah in stroških, in «Naredba o unutarnjem uređenju i poslovnom redu državnih odvetništava».
Člen 42.
Denarne kazni, izrečene po toj uredbi, pripadajo državni blagajni. Samo od kazni, izterjanih zaradi kaznivih dejanj po členu 142. zakona o neposrednjih davkih, pripada ovaditelju ena četrtina, če izjavi ob ovadbi, da zahteva ovadnino. Pravice do te nagrade kimajo davčni uradniki.
Pravico do nagrade ima oni ovaditelj, na čigar ovadbo se je uvedlo kazensko postopanje. Če je bilo Podpisanih na isti prijavi več takih oseb, se jim razdeli nagrada na enake dele. Če ovaditelj umrje, gre nagrada njegovim dedičem.
Odločbo o porazdelitvi izterjano kazni izda na predlog pristojne davčne uprave finančna direkcija.
Ta uredba 1929.
stopi
Člen 43.
v veljavo z dnem 1. januarja
V Beogradu, dne 5. decembra 1928.; št. 155.000.
Minister za finance: l dr. N. Subotič s. r.
Odločba, s katero se iipreminia odločba o u-tanoviivi davčnih uprav.*
Na podstavi člena 1. v zvezi s členom 26. in člrv
s. r.
36 Uredba
za izvrševanje zakona o državnem sodišču za zaščito države.***
Po pooblastitvi iz člena 5. zakona o državnem sodišču za zaščito države predpisujem za izvrševanje tega zakona to-le;
§ L
Državno sodišče za zaščito države je ustanovljeno pri kasacijskem sodišču v Beogradu, toda ni oddelek tega sodišča, ampak je samostalno sodišče, ki ima svoj posebni pečat.
Državno sodišče za zaščito države ima kot sodnike osem članov in štiri namestnike kakor tudi enega državnega tožitelja; na to. dolžnost se odrede s kraljevim ukazom, sicer pa obdrže dotedanje položaje.
Funkcionarji, omenjeni v predhodnem odstavku, se oproste, če nimajo stalnega uradnega bivališča na sedežu državnega sodišča za zaščito države, popolnoma dotedanje dolžnosti ter se pridele na poslovanje državnemu sodišču za zaščito države; doklei vrše to dolžnost, ipiajo pravico do dnevnic po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev. Funkcionarji, ki službujejo tudi sicer stalno na sedežu sodišča, se ne oproste dotedanje dolžnosti in opravljajo novo dolžnost poleg stare. Pri tem je treba vpoštevati v razporedu poslov izvrševanje dolžnosti pri enem in drugem sodišču.
§ 2.
Oni član državnega sodišča za zaščito države, ki je po sodniškem činu najstarejši, opravlja dolžnost predsednika tega sodišča, čc pa je zadržan, ga nadomešča oni Član, ki je za njim najstarejši po sodniškem činu. Tudi namestniki članov se pozivljejo, če so člani zadržani, na nadomeščanje po svojem sodniškem činu.
§ 3.
§ 7.
Kasacijsko sodišče v Beogradu odstopi državnemu sodišču za zaščito države potrebne prostore, pohištvo in pisarniško opremo ter ga zalaga z vsemi pisarniškimi potrebščinami.
Prvostopno sodišče za beograjsko okrožje sprejema in ima jetnike državnega sodišča za zaščito države v svojih zaporih ter jih oskrbuje, kakor je treba, po predpisih, ki veljajo glede njegovih jetnikov, in tako, kakor postopa z njimi.
§ 8.
Državno sodišče za zaščito države ima svoj posebni arhiv, s svojim vložnim zapisnikom in ostalimi predpisanimi pomožnimi knjigami, ki se osnujejo po predsednikovem nalogu. Vsa korespondenca se pošilja neposredno temu sodišču, ne pa po beograjskem kasacijskem sodišču.
§ 9.
Državni tožitelj pri državnem sodišču za zaščito države je pod neposrednjim nadzorstvom ministra pravde, kateremu pošilja poleg rednih poslovnih poročil poročila o vsakem kazenskem predmetu, v katerem je opustil nadaljnje preganjanje pred tem sodiščem, kolikor sc ni odstopil predmet drugemu sodišču.
§ 10.
Državno sodišče za zaščito države začne poslovati takoj, ko se postavijo sodniki in državni tožitelj.
§ H-
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi.
V Beogradu, dne 14. januarja 1929.; št. 3842.
Minister pravde:
tir. M. Srškič s. r.
Hazglasi osrednie vlade.
Listi, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.*
^om 38., točkami II., III. in IV., uredbe o organiza-c>ji finančne stroke in službe št. 7494 z dne 9. okto-bfa 1928. odrejam,
da se izpremeni moja odločba G. D. P. br. 159.300 z dne 13. decembra 1928.** in da se ustanovi pri
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. januarja 1929., št. 10/V. — Tukaj je priobčena samo davčna uprava, ki se tičo tuiančne direkcije v Ljubljani.
** Uradni list z dne 18. decembra 1928., št. 397/ /118.
Državnemu sodišču za zaščito države se prideli z odlokom ministra pravde na predlog predsednika beograjskega kasacijskega sodišča potrebno število tajnikov in pisarjev kakor tudi arhivskega in ostalega pomožnega osebna izmed takih uslužbencev beograjskega kasacijskega sodišča. To osebje ostane
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. januarja 1929., št. 10/V.
* * Uradni list z dno 4. avgusta 1925., št. 237/73.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1929., št. 13/VII.
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 580 z dne 11. januarja 1929. jo prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Berliner Tageblatt», ki izhaja v Berlinu, in list «Pester Lloyd», ki izhaja v Budimpešti, ker pišeta zoper koristi naše države.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 11. januarja 1929.; J. B. br. 580.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1929., št. 13.
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 681 z dno 12. januarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Vossi-sche Zeitung», iki izhaja v Nemčiji, in list «II Resto dol Carlino», ki izhaja v Bologni, ker pišeta zoper koristi naše državo.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 12. januarja 1929.; J. B. br. 681.
Razglasi sodišč in sodni!) oblastev.
Preds. 56/4/29—2.	3—3
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v P t u j u se odda mesto sodnega sluge.
Prošnje naj se vlože do dne
5.	februarja 192 9. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 6 z dne 19. januarja 1929.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 17. januarja 1929.
S 8/28—58.	181
Oklic.
Prezadolženec: Franjo Blaž on, trgovec v Novem mestu.
Poseben ugotovitveni narok (§ 107. k. r.) se določa glede naknadno prijavljenih terjatev na dan 9. februarja 192 9. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 58, I. nadstropje.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 16. januarja 1929.
A 259/28—5.	158
Oklic» s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Valentin Klemenčič, trgovec na Spodnji Rečici št. 16, je dne 27. decembra 1928. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivi jejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št.2 dne 15. februarja 1929. ob devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek I.,
dne. 8. januarja 1929.
A I 271/28—29.	180
Oklic» s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Ana Runovc, trgovka v Ptuju, ja dne 29. oktobra 1928. umrla.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 19 dne 14. februarjal92 9. ob devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 15. januarja 1929.
E 746/28—6.	60
Družbeni oklic.
Dne 9. februarja 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Gladomes, vi. št. 25 in 75 (koča št. 2, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: 10.952 Din; najmanjši ponu-dek: 7301 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 24. novembra 1928.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 246.	131 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih del pri tehnični fakulteti ljubljanske univerze (dovršitev bivšega Dečjega doma na Mirju v Ljubljani)
javno pismeno ofertno licitacijo na dan 9. februarja 1.929. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Tam se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu naprav-nih stroškov.
Ponudbe naj se glase tako, da podajajo popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, kj znaša skupaj 197.401 Din 92 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 12. januarja 1929.
St. 248.	132 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih del pri tehnični fakulteti ljubljanske univerze, rudarski paviljon (dovršitev bivšega Dečjega doma na Mirju v Ljubljani) prvojavnopismeno ofertno licitacijo
na dan 11. februarja 1929. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Tam se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu naprav-nih stroškov.
Ponudbe naj se glase tako, da podajajo popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupaj 198.117 Din 14 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 12. januarja 1929.
Št. 82.	182 3—1
Razglas o ustni licitaciji za dobavo gramoza oa državni Trojanski cesti od km 105 do km 154.2.
Gradbena sekcija v Mariboru razpisuje javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na državni Trojanski cesti v proračunskem letu 1929./1930.
Licitacija se bo vršila po predpisih zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921., njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, objavljenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika z dne 25. novembra 1921., in sicer:
1.	) za progo od km 105 do km 120 v ponedeljek dne 2 5. februarja 192 9. v prostorih hotela «Beograda» v Slovenski Bistrici;
2.	) za progo od km 120 do km 154.2 v torek dne 2 6. februarja 192 9. v uradnih prostorih gradbene sekcije v Mariboru,
vselej s pričetkom ob devetih.
Državna cestna uprava si pridržuje pravico, naznaniti zdražiteljem količine gramoza, ki jih bo treba dobaviti za posamezne P'roge, šele tedaj, ko ji bo znana višina denarnih sredstev, določenih v ta namen v državnem proračunu za leto 1929./1930., odnosno dobavo za to loto sploh preklicati.
Končni rok za izvršitev vseh dobav je določen ha dan 31. avgusta 1929.; do takrat se mora ves gramoz brezpogojno dobaviti.
Natančni pogoji so na vpogled interesentom pri gradbeni sekciji v Mariboru in cestnem nadzorni-štvu v Slovenski Bistrici med uradnimi urami vsak dan do licitacije.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dne 18. januarja 1929.
Pov. br. 214/1.
Razglas.
Tukajšnji razglas z dne 26. maja 1925., št. 168/ /10/pov. (Uradni list 48 z dne 28. maja 1925. [stran 316.]), se toliko izpreminja, da se dovoljuje odslej
kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički po desnem j banketu Dunajske .ceste v smeri proti Ježici šele od •cerkve pri Sv. Krištofu dalje proti Črnučam. Vsaka vožnja s kolesi in ročnimi vozički po desnem banketu Dunajske ceste od železniškega prelaza do cerkve pri Sv. Krištofu je strogo prepovedana; zoper eventualne krivce se bo postopalo po § 11. cesarsko naredbe a dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dno 18. januarja 1929.
Policijski direktor: dr. Guštin s. t.
Razne objave.
184 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov» Hrvatov in Slovencev dne 15. januarja 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga...................... 311,671.641-43
Posojila .......................... 1.653,221.442-04
Račun za odkup kronskih novčanie 1.006,929.594-97
Račun začasne zamene................. 227,825.048-98
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanie . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov............... 743,497-343-87
Pasiva	9.047,877.268-29
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond......................... 11,270.411-90
Novčanice v obteku................. 5.271,210.150—.
Državni račun začasne zamene . .	227,825.048-98
Terjatve države po raznih računih 500,918.349-03 Razne obveznosti....................... 785^15275-38
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-—
Mada vek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
9.047,877.268-29
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
142 3—3	Objava.
Podpisani Janez Martinčič, posestnik v Gorenjem jezeru št. 6, proglašam svojo dvovlastniško prehod-nico št. 2100 iz leta 1928., ki mi jo je izdala glavna carinarnica II. reda na Rakeku, za neveljavno.
Janez Martinčič s. r.
141 33	Objava.
Izgubil sem tri legitimacije, in sicer: 1.) uradno legitimacijo oblastnega inspektorata finančne kontrole v Ljubljani št. 2021 z dne 1. oktobra 1925., 2.) legitimacijo za vožnjo po železnici železniške direkcije v Ljubljani št. 175.754 z dne 6. avgusta 1928. in 3.) legitimacijo za nošenje službene puške sreske uprave finančne kontrole v Kranju št. 2131 z dne 27. oktobra 1928.
Vse tri legitimacije se glase na ime: Štefan Petkovšek; pripravnik finančne kontrole pri Sv. Ani nad Tržičem.
Proglašam jih za neveljavne.
Štefan Petkovšek s. r.,
pripravnik finančno kontrole.
1&3 3-1	Objava.
Izgubil som uradno legitimacijo št. 2054, ki mi jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 2. novembra 1925., legitimacijo za polovično vožnjo po državnih železnicah št. 174.516, izdano dne 3. oktobra 1925., in legitimacijo za nošenje orožja št. 1467, izdano dne 8. avgusta 1925.
Proglašam jih za neveljavne.
Franc Slemenšek s. r., pripravnik finančne kontrole v Svečini-
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.