111 Dopisi. Iz Trsta. — Deželna komisija, izvoljena za razstavo dunajsko, se je razdelila v 3 pododbore, kterih eden bode delal za Tržaško, drugi za Goriško, tretji za lstrijo. Izvrševalni odbor šteje 20 glav. V Hojami. — Zarad grdega vremena smo bili prisiljeni, „besedo" za stradajoče Kranjce na belo nedeljo 7. aprila preložiti, bodi-si vreme ta večer ka-koršen koli. Uljudno se vabijo vsi častiti udje in rodoljubi, naj obilo pripomorejo v blagi namen. Vstopnina je za vsacega gospoda 30 kraje. Radodarnosti se ne stavijo meje. Ivan Dolinar, tajnik. Stajarsko. Iz Gradca. — Tudi pri nas je ustanovljena deželna komisija za dunajsko veliko mednarodno razstavo, ki bode prihodnje leto na Dunaji, in je začela svoje delovanje s tem, da je oklicala poziv do obrtnikov, kmetovalcev, gozdarjev, rudarjev, zastopnikov znanosti in umetnij, naj bi vse moči napeli, da bode Stajarska dostojno zastopana v razstavi. Čudili smo se koncu tega poziva, ki ga je 7. u. m. oklical izvrševalni odbor iz Gradca, ki se glasi tako-le: ponašamo se, da smo Avstrijanci, da smo „slovenski Štajerci" — in pod tem pozivom stoji podpis Kaiser-felda! Se ve" da, kedar je treba poveličati deželo, takrat so Slovenci dobri, sicer pa jih ne poznajo, in še v vMariborski vinski šoli ne! Črnomelj 31. marcija. (Beseda na korist pogorelcem ; odhod dr. Pestotnika; potreba okrajnega zdravnika.) 24. dne t. m. je narodna naša čitalnica na korist pogorelcev Dobliških predstavila 2 gledališčni igri: „Samoglav-než" in pa „Ciganska družba", potem pa je bila tombola. Dohodkov je bilo 60 gold., od kterih pa se morajo stroški odšteti. Grdo vreme bilo je krivo, da nismo imeli vnanjih gostov. Vsi igralci so občinstvu jako vstregli, kajti vsi so se v§dli na odru tako, kakor da bi bili vže 112 večkrat „na deskah, ki svet pomenijo". Hvala jim! „Cigansko družbo" pa tudi so diletanti v vsem: v obleki, počitku, godbi in plesu tako izvrstno posneli, da ploska ni bilo pred ni kraja ni konca, dokler niso ponovili zanimivega tega prizora. Lepo so pokazali vrli naši sinovi in častite naše hčerke, da jim je domača reč živo pri srcu. Le naprej tako! Omeniti pa moramo še posebno gospodičino Dragotino Pršetovo, ktera je hvalevredno pripomogla pri vajah in s sofliranjem pri igri „Samoglavnež". Gospodičina Pršetova, rojena Belo-kraj niča, je že pred leti prva na oder stopila z domačim jezikom, in si prislužila venec iskrenega rodoljubja. — Veselemu temu poročilu imamo pa danes dodati drugo žalostno. Milujemo, da nas je naš dosedanji zdravnik dr. Pestotnik zapustil, ki je bil med nami skozi 13 let in si v poslu svojem resničnega prijatelja človeštva pri vsaki priliki skazal ter si tako občno spoštovanje ljudstva našega pridobil. Ali in kedaj dobimo spet zdravnika za naš okraj, to sam Bog zna. Ce ga kmalu dobimo, bode to znamenje, da vlada po očetovsko za nas skrbi, — mačehovske skrbi smo že do grla siti! Onih 400 gld., ktere je na leto in dan okrajni zdravnik imel, bogme! da zdaj ne bo nikakor prihranjenih. Le enekrat naj pride zdravnik iz Kočevja na leto le-sem, pa je požrtih 400 gold., —va ljudstvo je vendar-le brez zdravnika. Politični okraj Črnomelj s sodnijama Črnomelj in Metliko šteje blizo do 30.000 duš, pa ni se mu privoščil okrajni zdravnik — se v6, ker na leto revnih 400 gld. stane! — za brezpotrebne poti in čipke reči se pa ima novcev kot cepin. In tako smo mi, že od vseh strani zapuščeni siromaški Belikranjci in pošteni Av-strijani, zdaj tudi brez lastnega zdravnika, čeravno smo upanja polni iz poročila dr. Jan. Bleiweisa v deželnem zboru slišali, kako krepko so se naši zastopniki potegnili za nas in še druge kraje, kterim so okrajne zdravnike vzeli. Tu spet preočitno vidimo, kako škodljiv je deželam oni centralizem, po kterem dunajski gospodje brez znanja posamesnih dežel in njenih potreb odločujejo deželam, kaj naj imajo in kaj ne. Slišimo praviti, da ne eden sedanjih ministrov kranjske dežele še videl ni, in tem manj, da jo pozna, in vendar je osoda naša v njenih rokah m enacega državnega zbora, ki ne pozna razmer deželnih, pa vendar o njih odločuje! Iz Semica na Dolenskem. — 17. dne sušca je bil g. Janez Susteršič, tukajšnji posestnik, izvoljen za župana (s 16 glasovi izmed 18). Ker je okrajno glavarstvo volitev za veljavno priznalo, je bil 19. sušca v prisego vzet in županovanje nastopil. Iz Poljan nad Skofjoloko 2. aprila. I. G. (Zahvala kmetijski družbi.) Kakor se je v Colu nad Vipavo Su-folška svinj ka dobro obnesla, in 6 samčkov storila, tako tudi pri nas v Poljanah moramo kmetijski družbi zahvalo izreči, da nam je po tej poti pripomogla k žlahnemu plemenu, ki bode zboljšalo domačo našo rejo; tudi pri nas je Sufolška, ravno takrat kupljena svinj ka, na velikonočno nedeljo 6 svinjic in dva prašička nam za pirhe prinesla. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 29. marcija.) Na predlog novega občinskega starešinstva v Motniku je sklenil deželni odbor, da odstopivšemu županu Lukežu Brvarju, ki je skoz 23 let na blagor in splošno zadovoljnost Motniških občanov županoval, se da pohvalno pismo, pa se tudi c. kr. deželni vladi priporoči, da ga tudi ona poslavi za dolgo, neutrudno Jn lojalno delovanje v javnih zadevah. — Občini Šentvid s ki pri Vipavi se je dovolilo pobiranje 25% občinske priklade na vse direktne davke s prikladami vred za leto 1872.; občini Knežaškipa, da pobira 1 kraje, od vsacega bokala potočenega vina. — Znesek 74 gold. 40 kr., ki ga je poslala čitalnica goriška v podporo stradajoČim na Kranjskem, se izroči deželni vladi z določbo, da se ima ta dar obrniti za semensko žito in sadeže. — Vsled nove organizacije deželne ljubljanske bolnišnice je po sklepu deželnega zbora odbor izvršil za vsa različna opravila nove službene navode (inštrukcije), sedanjim napravam primerne. — (Velika razstava na Dunaji.) Prvi občni zbor deželne komisije bil je 9. sušca. Predsednik pl. Karol Wurzbach je pričel zborovanje z ogovorom namenjenim važnosti razstave, ter naznanil, da je ud komisije g. Janez Podrekar iz Kamnika umrl in da se je g. Ter-pinec odpovedal. C. k. vladni svetovalec knez Metter-nich poroča o dopisih, kteri so došli komisiji. Razprave, kako naj bi se razdelila cela komisija, da bi bilo mogoče vspešno delovanje, so se vdeležili gg.: dr. Costa, dr. J. Bleiweis, Šolar, Deschmann, Murnik, knez Met-ternich, Roth, baron Apfaltrern, V. C. Supan. Konečno je obveljel predlog dr. Coste, vsled kterega se ima komisija razdeliti v 5 odsekov, od kterih bi imel opraviti 1. z rudarstvom in plavžarstvom (grupa 1); 2. z kmetijstvom (grupe 2 in 20); 3. z obrtnijo, trgovstvom in rokodelstvom (grupe 3 do 11, in 13 do 17); 4. z umetnijo in vedami (grupe 12, 18, 19, 21 do 26); in 5. s statistiko. Sprejel se je tudi predlog dr. Coste: naj vsaki ud prostovoljno izvoli si odsek, v kterem hoče delovati, ali da primoran je vsakdo vsaj v en odsek stopiti. Vsled tega so se vpisali v 1. odsek gg.: rudarski glavar Trinker, baron Mihael Zois, župan pl. Kapus, Homač, visi rudarski svetovalec Lipold, K. Lukmann, vladni svetovalec Roth; — v 2. odsek gg.: deželni predsednik pl. Wurzbach, deželni glavar grof Auersperg, Trinker, župan Želez-nikar, župan pl. Kapus, vitez Zavinšek, baron Apfaltrern, dr. Jan. Bleiweis, dr. Costa, Faber, vitez Gut-mannsthal, Homač, Peter Kozler, grof Lanthieri, Lipold, Naglas, Tschinkel, Roth; — v 3. odsek gg: podpredsednik komisije V. C. Supan, Deschmann, Zeleznikar, pl. Kapus, Ankemius, Faber, Jan. Horak, Peter Kozler, Lipold , Lukmann, Janez Murnik , Naglas , Tschinkel, Pakič in Samassa; — v 4. odsek gg.: Trinker, Deschmann , baron Zois, vitez Zavinšek, baron Apfaltrern, dr. Costa, prof. Globočnik, vitez Gutmannsthal, grof Lanthieri, knez Metternich, Samassa, Jan. Šolar; — v 5. odsek gg.: V. C. Supan, grof Auersperg, vitez Zavinšek, dr. Janez Bleiweis, dr. Costa, knez Metternich in Jan. Murnik. Sklenilo se je pa tudi, da oni gospodje, kteri niso v tem zboru nazoči bili, naj naznanijo izvrŠevalnemu odboru, v kteri odsek da hočejo se vpisati. Sprejeli so se dalje predlogi: 1) naj oni gospodje, kteri ne morejo vstopiti v izvrševalni odbor, to precej naznanijo; 2) naj se voli iz celega zbora 12 udov v izvrševalni odbor; 3) načelniki odsekov ali njih namestniki so tudi udje izvrševalnega odbora; 4) vsi udje, kteri niso izrekoma izjavili, da ne morejo sprejeti volitve v izvrševalni odbor, naj se štejejo kot izvoljeni. Ti so gg.: Trinker, baron Mihael Zois, Deschmann , baron Apfaltrern, dr. Costa, Globočnik, vitez Gutmannsthal, Kozler, grof Lanthieri, knez Metternich, Jan. Murnik, Samassa in Jan. Šolar. Sprejela sta se še predloga: izvrševalni odbor se pooblastuje dopisovalce imenovati; in izvrševalni odbor se pooblastuje javni oklic k vdeležbi razglasiti in razdeliti. (Dal. prih.) — Do danes še ni znano, kdo da bode c. k. deželni predsednik; zmirom pa se ponavljajo glasovi, da bode grof Aleks. Auersperg, sedanji deželni glavar. Kterega pa potem na njegovo mesto za deželnega glavarja posadi ministerstvo Auerspergovo, se tudi še ne ve; popred se je v časnikih bralo, da dr. Razlaga, zdaj da mestnega župana Dež man a, nekteri mislijo na dr. Z a vin seka, ki poslednji čas o častnih naslovih jako hitro pleza od lestvice do lestvice. — {Občni zbor društva ,,Slovenije") je jutri (v četrtek) zvečer ob 7. uri, kakor so „Novice" že naznanile, z dvema važnima razpravama: o volitvah mestnega odbora in o Predelski železnici, nasprotnici Loški. — (Dramatično društvo) je v pondeljek v deželnem gledišču sklenilo svoje predstave s ponavljanjem Rai-mundovega „Zapravljivca". V vseh prostorih — razen onih 16ž, ki se dosledno nikoli ne odpro slovenskim igram — polno gledišče kazalo je oči vidno, da dobro izbrane in dobro predstavljene igre zmirom polnijo gledišče. Naj bi to častitemu ravnateljstvu dramatičnega društva strogo vodilo bilo za prihodnjo saisono! „To sami vemo" — nam bode odgovorilo ravnateljstvo — „allein konnen wir gute Stiicke aus der Erde stam-pfen, wachsen uns Dramen auf der flachen Hand?" — Brez zamere, gospodje! one naše besede gred6 le na adreso tistih, ki so tako neusmiljeno kritiko vali slovenske igre, da nam je srce veselja igralo misle na to, kako obsuti bodemo kmalu po njih s klasičnimi izvirniki. Al leto je prešlo in spet leto, in cel6 darila so bila razpisana, pa iger le — ni! Žalibog! veliko besedi, ploda pa nič. — (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" je spet pokazal, da ima „špiceljne" nastavljene v cerkvi, kajti da bi kak patron njegov v cerkev šel iz druzega namena, to ni misliti. Kdor tedaj izmed konfesionsloserjev gre dandanes k pridigi, gre le za „špiceljna". Na veliki petek dopoldne je v stolni cerkvi g. Kljun nemški tako izvrstno pridigo val, da smo od več strani slišali željo, naj bi ta pridiga prišla v tisku na svitlo. Pridiga ni obravnavala izrekoma nikakoršnega političnega predmeta in je le zgodovinsko segla v ono veliko dogodbo , ktere spomin katoliška cerkev obhaja veliki teden. In v tej pridigi je „Tagblattov" špicelj najdel „geschmack-lose Ausfalle politischer Natur"! Se ve da po „ge-schmacku" Tagblattovskem bi pravo le to bilo, da bi se vse katoliške cerkve podrle ali saj v plesišča preme-nili, da bikonfesionsloserji več prostora imeli tudi o postu „bale" napravljati kakor so začeli že letos tudi v Ljubljani. Čemu neki so cerkve takim ljudem, kte-rim so duhovniki „priviligirte Mussigganger", kakor je unidan „Tagblatt" kar naravnost rekel, in po takem škofom vindiciral ime generalov ,,priviligirter Miissig-ganger"! Ko smo spet letos videli, kako pridno in obilo so mestjani naši obiskovali veliki teden božje grobe in se je po takem očitno kazalo, da vse agitacije „Tagblattove" so malo zdale, koj smo si mislili, da bode razpustil žolč o tej „geschmacklosigkeit", in res je g. Kiju nova pridiga morala za to psovana biti. Dandanes je ljublj. „Tagblattu" vsaka pridiga „politična" pridiga, kakor je tudi „Tagblattu" tirolskemu, o kterem „Vaterl." po pravici pravi, da je le ,,im Preussenthum und Teufelsruhm gesinnungstuchtig". Cerkev mora skrbno čuvati svoje svetinje, in če vidi, kako sovražniki njeni prav očitno rušijo vero, mora očitno se zoperstaviti takim nakanam, in mesto za to so prižnice. Tako bilo je vselej in tako mora biti še posebno dandanes. Ce tega patroni „Tagblatta" ne vedo, naj vzamejo v roke slovečega pridigarja na cesarskem dvoru dunajskem pred 200 leti P, Abrahama a Sancta Clara. Njegove Eridige so bile pogostoma politične, in še se ni poza-ilo, da posebno takrat, ko je Turek oblegal Dunaj in je šlo za to: ali zmaga koran ali evangelij, in i"e vsa Evropa svoje oči obrnjene imela na Dunaj , je *. Abraham stopil na prižnico in navdušeno govoril Dunajčanom na srce, naj se združeni zoperstavijo koranu. In njegova pridiga „Auf, ihr Christen!" je čudeže de- lala. Dandanes se nam ni bati Turka, al se hujšega sovražnika — brezverstva! 113