Vstopili smo v Cankarjevo leto Na pobudo Občine Vrhnika je Vlada RS razglasila leto 2018 za Cankarjevo leto. Z načrtovanim, preko vsega leta strnjenim nizom približati čim večjemu krogu ljudi. Leto bo tako tah in medsebojnem spoštovanju. Prvi uradni različnih kulturnih, turističnih, tudi športnih osvetlilo še vedno izjemno aktualna sporočila dogodek v jubilejnem letu je bil novoletni kon­dogodkov, prireditev, festivalov, poimenovanih velikega pisatelja Ivana Cankarja: od drže, da dr-cert Orkestra Simfonika z gosti, o katerem piše Cankar za vsak dan, želijo na Vrhniki obeležiti žava ni samoumevna, marveč je rezultat večsto-Simon Seljak na kulturnih straneh. spomin na velikega rojaka in njegovo zapuščino letnega boja, vse do razmisleka o naših vredno-Bilo je zanimivo. --> Dobrova - Polhov Gradec Cankarjeva spominska hiša Kje se bo zidalo? DAN ODPRTIH VRAT Občina sprejema dopolnjen osnutek prostorskega načrta. 8. februar 2018 9.00 – 18.00 Najpomembnejši prostorski dokument – občinski prostorski načrt – bo doživel spremembe. Gradivo dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta bo javno razgrnjeno od 6. februarja Vodeni ogledi po spominski hiši Ivana do 8. marca 2018 v sejni sobi Občine Dobrova - Polhov Gradec, posamezne predstavitve in razprave Cankarja in cerkvi sv. Trojice. Pokušinja pa bodo organizirane tudi v krajevnih skupnostih. V času javne razgrnitve ima javnost Cankarjeve kave in čokolade. pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek dokumenta. --> www.visitvrhnika.si Vrhnika Log - Dragomer Borovnica Obnova Gradilo se bo Proračun je pod Potrebna bo strpnost vojašnice Glede na evropska sredstva, ki jih je streho Ne za emigrante, pač pa za arhiv občina prejela za izgradnjo infrastrukture, bo občina eno veliko gradbišče. Najbolj Uspešna decembrska seja Dela v vojašnici na Stari Vrhniki so med nekaterimi občani dvignila nekaj prahu, češ občutljiva bodo območja, kjer bodo hkrati Decembrska seja Občinskega sveta Občine gradili več vodov infrastrukture. Zato da se vrača begunski center. Z Ministrstva Borovnica je bila z vidika sprejemanja za obrambo so sporočili, da ne gre za to, bo treba malce potrpeti, občina pa se bo pomembnejših odlokov uspešna – med pač pa Ministrstvo za infrastrukturo in potrudila, da se bodo občani, ki v tem drugim so svetniki potrdili tudi predlog 5,2 javno upravo gradi zaradi lastnih potreb času ne bodo omejeni samo na peš cone, milijona evrov vreden proračun. Kaj se bo plinovod. Objekt pa obnavlja Ministrstvo počutili varne. Več o tem piše naš dopisnik gradilo, kakšne spremembe vas čakajo, se je na za obrambo, ker bo v omenjeni objekt Peter Kavčič na log-dragomerških borovniških straneh razpisal nastanilo lasten arhiv. straneh. naš dopisnik Damjan Debevec. --> --> Cankarjevo leto Stopili smo v Cankarjevo leto, ko bo vrhniška lokalna skupnost na različne načine počastila spomin na svojega največjega rojaka. Tudi Naš časopis bo vrstice na svojih straneh posvetil Ivanu Cankarju – na prispevke z njegovo vsebino ali pa najave v koledarjih prireditev že od prejšnje številke opozarjajo logotipi Cankarjevo leto. Govori se, naj bi državna proslava ob obletnici pisateljeve smrti, to je decembra letos, potekala prav na Vrhniki in takrat bo mesto še enkrat postalo središče Slovenije. Lepo je, da to postane ob takih plemenitih dogodkih, kot je omenjeni, kar si lahko štejemo v čast, in ne samo ob škandalih in nesrečah. Kar spomnimo se, kdaj je Vrhnika nazadnje dalj časa polnila časopisne stolpce in minutažo radijskih ter televizijskih oddaj: ob poplavah, žledolomu, požaru v Kemisu … Letošnje leto bi tako moralo biti srečnejše, vedrejše in to bomo s Cankarjevimi prireditvami tudi pokazali Sloveniji. Če bo Vrhnika tako nadaljevala, kot je začela jubilejno Cankarjevo leto – s sijajnim koncertom simfoničnega orkestra Simfonika in pevskega zbora Mavrica –, potem se ni treba bati, da bi lepi dogodki izostali tudi v večjih medijih. Gašper Tominc Besede Cankarja Takrat se je zgodilo nekaj, kar me prešine z neznano grozo še ob spominu. Mati me ni udarila, tudi ni rekla žal besede; sedla je na klop, skrila obraz v dlani ter zajokala, da so tekle solze izza belih prstov. Ivan Cankar, Pehar suhih hrušk, 1887 REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU DOBRODOŠLI DOMA Prvenovice David Bergoč s.p. Postojna telefon: 040 206 765 ledus.info@gmail.com garažna in vhoDna vrata Enotnost kot zgled za prihodnost Borovnica je dan samostojnosti in enotnosti že tradicionalno obeležila s pestro šolsko proslavo konec decembra lani. Mladi povezovalci so pred veliko množico učencev, učiteljev, vzgojiteljev, občanov in predstavnikov veteranskih društev spregovorili o pomenu že sedemindvajsetletne obletnice najpomembnejše »odločitve za usodo naše dežele«. Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj šole Daniel Horvat, ki je poudaril, naj bo enotnost, ki smo jo doživeli decembra 1990, mladim in vsem nam zgled za prihodnost. V sklepnem delu programa so se učenci zahvalili OZVVS Vrhnika - Borovnica za izvedbo oktobrskega domovinskega kulturnega dne, župan Bojan Čebela pa je organizatorjem polaskal z besedami, da bi občina sama težko naredila boljši program proslave. Povezovalci so prireditev sklenili s pomenljivo mislijo: »Včasih se zdi, da so vrednote izumrle kot dinozavri. Ni tako, le skrbeti moramo zanje.« Z ministrom Počivalškom o potencialih občine Na povabilo župana Franca Setnikarja so v pograjski graščini za skupno mizo sedli minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar, direktorica direktorata za turizem Renata Martinčič in direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek ter razpravljali o možnostih in priložnostih produktov Občine Dobrova - Polhov Gradec. 37 --> Dela na Rimski cesti in pri Mercatorju dobro napredujejo Na Rimski cesti v Občini Log - Dragomer je izvajalec odstranil obstoječi asfalt na cesti. Sledila je odstranitev dreves, ki so segala v novi profil ceste. Izvajalec KPL trenutno izvaja kamnito zložbo v dolžini 40 m. Podporni in oporni zidovi pogojujejo terminsko izvedbo vseh instalacij v cestnem telesu in zaključno fazo ureditve Rimske ceste z asfaltiranjem. Pri obnovi ceste pri Mercatorjevi trgovini pa so položili 400 metrov cevi, naslednji korak bo izvedba sekundarnega vodovoda na lokaciji trase, ki bo potekala v smeri Ljubljana proti Vrhniki na desnem robu cestišča. Zimske vremenske razmere na terenu sicer vplivajo na operativno izvedbo del, kljub temu izvajalca KPL in Teleg-M z veliko volje, znanja in strokovnosti uspešno po segmentih izvajata dogovorjeni obseg del. Zahvala horjulskega župana društvom in denarna pomoč novorojencem Ob koncu leta so se na decembrski seji svetnikom in članom občinske uprave pridružili tudi predstavniki vseh društev v Občini Horjul in zunanji sodelavci, ki so na kakršenkoli način tesneje povezani z delom v občini. Župan Janko prebil se je vsem zbranim ob koncu zahvalil za prispevek k boljšemu, bolj kakovostnemu življenju v občini. Med drugim je bil sprejet tudi sklep o višini denarne pomoči za novorojenčke. Občina Horjul bo ob rojstvu za vsakega otroka, rojenega po 1. 1. 2018, podarila enkratno denarno pomoč v višini 350 evrov. Prenovljena spletna stran: www.ledus.si PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK,d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: Verd 107, Vrhnika (nekdanji LIKO) Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Življenje v soseski Skupnost pomeni upoštevanje drugih Življenje v stanovanjskem bloku je od nekdaj precej drugačno kot v hiši. Stanovalci živijo drug ob drugem ali drug nad drugim. V vsakem primeru preblizu. In pri sosedih je tako kot pri družinskih članih – tombola. Nikoli ne veš, kaj dobiš. Prešernov dan je slovenski kulturni praznik in državni praznik. Ob tem dela prostem dnevu želim občanom, da bi si lahko ne le ta, temveč tudi čim več drugih dni v letu, vzeli čas za kulturne prireditve. Vsem tistim – in teh v naši občini glede na število prebivalcev ni malo, ki se ukvarjajo z umetniškim in kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem pa želim navdih, vztrajnost, naklonjenost družinskih članov in podpornikov ter seveda, da bi v svojih prizadevanjih uživali in sadove tega uspešno razdali občinstvu. Kultura bogati naše življenje in naše odnose. Zato ji izkažimo priznanje tudi s tem, da na svojih domovih ob tem dnevu izobesimo slovensko trobojnico. Bojan Čebela, župan medčloveške odnose s tem, da k njim Hrup pri sosedih pa je sploh težava ti policijo, ki lahko pride šele, ko se je Vabilo s spremembo svojih ravnanj prispeva­ in kategorija zase. Od nekdaj so bili hrup že polegel? Tolči po sosedovih mo sami in ne s pričakovanji, da mo­glasni in manj glasni sosedje. V več-vratih in zahtevati mir ter s tem kra­rajo drugi ob naših ravnanjih pač po-OBČINA BOROVNICA IN KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA stanovanjskih stavbah je treba vzeti v titi mir še več sosedom? Poskušati vse trpeti. In tistim, ki vlagajo trud, čas in zakup, da bo hrup pogostejši in bolj in-skupaj preslišati in se delati, da ni nič, VABITA NA PRIREDITEV energijo v to, da je vsem skupaj lepše, s tenziven, a to še ne pomeni, da je nor-ter pri tem tvegati, da bo razgrajanje prijazno besedo in ustreznimi ravnanji malno, da si zaradi »ropotanja« sose-pri sosedovih postalo nekaj normal­pokažimo, da cenimo njihov trud. »NA PREDVEČER KULTURNEGA PRAZNIKA«. dov večino časa, tudi ob urah počitka, nega in samoumevnega? Biti še bolj Kultura je v osnovi prav to in če se Sreda 7. februarja ob 19. uri v Osnovno šolo Borovnica. izpostavljen motečemu hrupu. V bloku aroganten in nadut, kot je tisti, ki moti imamo za narod, ki je nastal skozi kul­sta dovolj en preglasen posameznik ali tvoj mir? Groziti? Ustrahovati? Opra­turo, potem je prav, da se ob prihajajo-VLJUDNO VABLJENI! ena preglasna oz. preveč razposajena vljati? Spletkariti? Pa ne gre le za hrup. čem kulturnem prazniku ne glede na družina in že gre k vragu mir in pokoj Pritožbe občanov in objave na spletnih to, ali pripadamo slovenskemu narodu številnih sosedov. In izgovorov, ki to ne omrežjih kažejo, da je smetenje in ali ne, zavemo, da kultura niso pred­bi smeli biti češ, »saj ne smemo in ne uničevanje zelenih površin, odlaganje vsem velike besede in umetniška dela, moremo zatirati otroške radoživosti in kosovnih odpadkov v času, ko ni orga­temveč mreža odnosov, v katero so Obvestilo zahtevati, da ne vreščijo, cepetajo, vri-niziranega pobiranja, ipd. v soseskah vtkani empatija, spoštovanje, odgovor­skajo in se derejo«, nikoli ne zmanjka. stanovanjskih blokov v občini vse bolj nost in soodvisnost. Bolj kot z obiskom Ali ni prav naloga staršev, da otrokom razširjena praksa. bolj ali manj mondenih in odmevnih Vpis bodočih prvošolcev v OŠ dr. Ivana Korošca na pravilen način dopovedo, da je tre-Na drugi strani pa so še vedno tisti, umetniških predstav in kulturnih ba upoštevati tudi druge in spoštovati ki se trudijo, da so stopnišča in okolica dogodkov ali z metri v usnje vezanih Borovnica za šolsko leto 2018/2019 bo potekal v nekatera osnovna pravila? To je osno-stavb čisti, zelenice urejene in rastejo knjig na svojih policah izkazujemo va in srž vzgoje in zaradi tega so, poleg rože, trava pokošena in plevel izpu­ ponedeljek, 12.2.2018 od 7.00-18.00 ure in v torek, svojo kulturo v medčloveških odnosih, skrbi za otroke, starši sploh starši in ne ljen. Zato prosimo vse, da tudi kar se še zlasti v večstanovanjskih stavbah v 13.2.2018 od 7.00-15.00 ure. le roditelji. življenja v stanovanjskih soseskah tiče odnosih med sosedi. Kaj storiti, ko prijazno opominjanje spoštujejo soljudi, skupne prostore in Občina Borovnica, ne zaleže ali zaleže le občasno? Klica-urejeno okolico. Razumljivo je, da vsi fotografija: Aleš Šenk Oživitev industrijskega območja Liko Po več kot dve desetletji dolgi agoniji mljišč v lasti pokojne Ane Ko­ kom zemljišč 4. decembra 2017 Lask, na območje pa prihajajo na tem območju razmišlja tudi nekdanjega lokalnega industrijskega giganta – lesno-industrijskega kombinata LIKO je predlani prišlo do stečaja zadnjih dveh podjetij, ki sta bila njegova naslednika. šuta, je v drugi polovici lanske­ga leta kupilo podjetje Metalka Commerce. Občina je takoj izrazila namero za zamenjavo in odkup zemljišč, vendar je zaradi zapuščinskega postopka, sklenila menjalno pogodbo in v kompleksu podjetja Liko 3.028 m2 svojih zemljišč prepustila Metalki Commerce v zameno za 9.201 m2 zemljišč, od tega 8.404 m2 v kompleksu Liko, še tri manjša lesno-predelo­valna podjetja. Na območju že potekajo dejavnosti skladišče­nja, transporta, servisiranja in avtopralnice. Kar dve trgovski verigi se zanimata za izgradnjo podjetje za proizvodnjo inova­tivnih plastičnih proizvodov s sedežem v Izraelu. Začetek preporoda območja je že viden in če bo šlo vse po predvidevanjih, bo že v dveh V tem obdobju je celotno ob­močje ne le razvojno zaostalo, temveč postalo degradirano in zanemarjeno. S stečajem se je agonija končala in s tem so se vzpostavile razmere za posodo­bitev dejavnosti, ki so še ostale ter razvoj novih industrijskih, obrtnih in storitvenih. Pri oži­vitvi je dejavno vlogo odigrala tudi Občina Borovnica s svoji­ do primerne lokacije za kotlov­nico za sistem daljinskega ogre­vanja na lesno biomaso (DOLB), kot tudi omogoči nov dovoz do OŠ dr. Ivana Korošca Borovni­ca in s tem bist veno razbreme­ni promet na Paplerjevi ulici, predvsem v jutranjih urah. Ob tem bo Občina Borovnica pre­vzela tudi upravljanje celotne javne prometne infrastrukture vezanega na nekatere parcele, ki jih je občina želela odkupiti, ki mu je sledila sklenitev pogodb z vsakim izmed dedičev, pri od­kupu prišlo do zamude. Ta se je še podaljšala zaradi zamud Metalke Commerce pri oddaji elaborata geodetskih storitev, po pravnomočnosti sicer zelo hitro izdane odločbe pa je bilo treba urediti še izdajo ostalih 797 m2 pa na Gradišni­kovi ulici. S tem so izpolnjeni pogoji, da se od koncesionarja za izgradnjo sistema DOLB zahteva izvršitev koncesijske pogodbe in se začnejo postopki pridobivanja dokumentacije in dovoljenj za gradnjo dovozne ceste do OŠ ter urejanje prome­tne infrastrukture na območju. Svojo lesno dejavnost z na­ trgovskih centrov. Mercator je vodstvu občine že predstavil idejne zasnove svojega centra, Spar pa se s prodajalcem še po­gaja o nakupu zemljišča. Potekajo že tudi razgovori o ogrevanju trgovskih centrov s kotlovnico lesno-predeloval­nega podjetja. Obeta se tudi oblikovanje večjega centra za popravilo hidravličnih strojev. letih območje bistveno bolj živahno in urejeno. Občina Borovnica pri tem sodeluje in usklajuje različne interese, da bi dosegli za podjetja in kraj čim bolj ugodne sinergijske učinke. Z nakupom ustreznih parcel pa si je zagotovila tudi prostor za razvoj dejavnosti, ki bodo lahko neposredno služile obča­nom. mi prizadevanji, da z zamenjavo in odkupom zemljišč pride tako na območju. Celotno območje, razen ze­ služnostnih pravic. Občina Borovnica je z lastni­ kupom proizvodnih obratov nadaljuje dosedanji najemnik Zaradi možnosti prevoza to­vorov z železnico pa o naložbi Župan Bojan Čebela Občinski proračun pod streho že pred novim letom Nov pokopališki red starostni skupini v višini 3,9 %, kar so dolina eno veliko gradbišče. Projekt, z Svetniki so prav tako sprejeli nov potem svetniki brez nasprotovanja po-začetkom katerega se pravzaprav naj­odlok o pokopališkem redu, ki med trdili. Za tolažbo je bilo omenjeno, da bolj mudi, je prizidek k osnovni šoli, ki drugim določa, da brez soglasja upra-se letos obeta ponovna podražitev. bo stal 605 tisoč evrov, sledi ureditev vljavca pokopališča, to je občine, ni območja Lika za 312 tisoč, pa projekt dovoljeno posegati v grobove, razen Občinski proračun 2018 gladko sprejet P + R na železniški postaji za 175 ti­urejanja rastja. Novi grobovi smejo biti Občinska uprava in svet sta se po-soč, kanalizacija na Cesti pod Goro le še enojni, se pravi za pokop odrasle trudila in še pred novim letom pod za 94 tisoč, gradnja vodovoda na Stari osebe v krsti itd. Odlok pa je dobil tudi streho spravila 5,2 milijona evrov težki progi za 89, nakup »Zalarjevega vrta« zobe. Vsako nedostojno vedenje na občinski proračun za leto 2018. Slednji (80.000 €), prehod za pešce na Bregu območju pokopališča, vožnja s kolesi, predvideva skoraj 800 tisoč evrov več (74.000), cesta na Dražico (71.000), ob­smetenje, uničevanje inventarja, izva-odhodkov kot prihodkov, a ob upo-nova avtobusnih postajališč (67.000), janje posegov brez soglasja upravljavca števanju, da je na računih konec leta cesta na Kopitov grič (65.000), projekt in celo sprehajanje psov (če nimajo na-2017 ostalo več kot 900 tisoč evrov. 2,8 trajnostnega razvoja železniške dedi­loge vodnikov), bo po novem sankcio-milijona evrov prihodkov naj bi priho-ščine (44.000), nakup večnamenskega nirano z globo v višini 150 evrov. dnje leto dobili od davkov, preko pol prostora v Mavčevi dolini (40.000), milijona evrov od najemnin in skoraj gradnja vodovoda v Kotih (37.000), Podražitev vrtca še enkrat toliko od prodaje zemljišč, iz ureditev ceste pri »Kužnici« (30.000), državnega proračuna si občina obeta naložbe v gasilskih domovih (30.000), Pred svetniki se je znašel tudi pre-Razvojna strategija 2017–2027+ do športa, kulture, sociale itd. s ciljem, dlog za zvišanje ekonomske cene vrt-346 tisoč evrov, od EU pa še slabih 155 izgradnja pločnika ob »Brežanki« tisoč. Daleč najvišji odhodki se predvi-(26.000), kanalizacija na Švigljevi ulici Decembrska seja občinskega sveta da bi bila Borovniška kotlina leta 2027 ca. Cene programov iz leta 2016 za 231 devajo za gradnjo in nakup osnovnih (20.000), opremljanje in organiziranje »zeleno območje inovativnosti, varno-otrok, vključenih v borovniški vrtec, je bila z vidika sprejemanja pomemb­ sredstev (2,1 milijona evrov), sledijo enot in služb civilne zaščite (17.000), nejših odlokov naravnost plodovita. sti in solidarnosti na stičišču tradicije menda niso več vzdržne. Po sprostitvi transferji posameznikom in gospo-nakup igral (17.000), ureditev ceste na in sodobnosti na prehodu Ljubljan-ZUJF in nekaterih napredovanjih naj Tako so med drugim svetniki sprejeli Razvojno strategijo občine Borovnica skega barja v planote zelenega Krasa.« bi konec leta namreč narasle plače za-dinjstvom (1,17 milijona), pa 722 tisoč Bregu (16.000), pa kolovoza ob Borov­niščici (14.000), otroško igrišče v Bre­ za obdobje 2017–2027 oz. še dlje. To Kritiki strategiji sicer očitajo premalo poslenim, prav tako naj bi narasle cene evrov za blago in storitve (tudi vzdr­ zovici (10.999, brv čez Borovniščico je ob občinskem prostorskem načrtu konkretnosti, a to naj bi sledilo v doda- materiala in živil. Vrtec je predlagal ževanje), plače in drugi izdatki zapo­ (10.000), sanacija Stare pošte (10.000) najvišji krovni občinski strateški do-tnih strategijah posamičnih področij v dvig cene za 10,32 % za prvo starostno slenim bodo nanesli okrog 212 tisoč skupino, za kombiniran oddelek za evrov itd. Sprejeti proračun se v širši itd. Občinski upravi seveda želimo vso kument. Nastajal je vse leto 2016, začr-tekočem letu. Je pa povsem jasno, da 3,53 % in za drugo starostno skupino družbi tolmači kot »za vsakogar nekaj« srečo pri uresničevanju zastavljenih tal pa naj bi smernice razvoja na vseh brez tovrstnega dokumenta na kakr­področjih življenja v občini od obrti, šnihkoli razpisih skorajda av tomatično za 0,39 %. Občina je nato svetu po-in če bo uresničen, kot je širokopote-ciljev. Damjan Debevec, fotografija: DD sredovala predlog za dvig cen za obe zno zastavljen, bo letos borovniška podjetništva, turizma, čistega okolja odpademo. Prizadevanja za gradnjo kolesarskih povezav z evropskimi sredstvi in Pakom s povezavo z naseljem Pod goro in železniško postajo Borovnica. Že vrabci čivkajo, da je kolesarjenje zdravo in v urbanih naseljih prispeva k zmanjšanju prometnih zastojev, hrupa Povezava bi bila sočasno tudi sestavni in izpustov onesnaževal, ki segrevajo ozračje. Ve se tudi, del državne regionalne kolesarske po­ da je kolo na krajših razdaljah od vrat do vrat praviloma vezave med Gorenjo vasjo in Podpečjo tudi najhitrejše prevozno sredstvo. V naši občini je precej ter mreže kolesarskih povezav na Lju­ navdušenih rekreativnih in športnih kolesarjev. bljanskem barju, s povezavo z dovozno cesto in potjo za kolesarje in pešce na Imamo junaka, ki na poteh po različ-ljubljansko kolesarsko mrežo pripravi­ trasi opuščene železniške proge med nih opravkih s kolesom na leto opravi la za tematsko delavnico, ki jo je orga- Borovnico in Pakom pa bi omogočila kar 15.000 km. Ob koncih tedna pa se niziral Krajinski park Ljubljansko barje tudi krožno rekreacijsko-turistično v toplejšem delu leta tudi skozi našo marca lani. Sredi poletja pa je postalo povezavo ter varen dostop do nepro­občino peljejo številni kolesarji. jasno, da bo mogoče sredstva črpati le metnih poti in kolovozov na tem delu Pa vendar kolo kljub pretežno rav-za projekte »trajnostne urbane mobil- Ljubljanskega barja. ninskim in kratkim razdaljam med na-nosti«, kar na področju kolesarstva po­ Če bo Regionalna razvojna agen­selji za poti na delo, v šolo in po oprav-meni povezave med urbanimi središči cija LUR potrdila projektno vlogo kih uporabljajo le redki. »Čez komot ga ter med njimi in podeželskimi naselji. kot ustrezno, se bo o njej oz. DIIP ni,« pravi ljudski rek in tudi teoretiki Občina Borovnica je avgusta pristo- Kolesarska povezava Borovnica– evolucije pritrjujemo, da smo ljudje na-pila k pobudi za vzpostavitev tovrstnih Pako najprej izrekel občinski svet, po­gnjeni k temu, da varčujemo z energijo, povezav na ravni celotnega Ljubljan­ tem pa bo odločitev v rokah sveta LUR, da bi presežke porabili za dejavnosti, skega barja, ki jo je pripravila občina ki ga sestavlja vseh 26 županov regije. ki so povezane z razmnoževanjem in/ Vrhnika in temelji na sodelovanju z Ta bo odločil, ali bo projekt prepoznan ali igro. Predvsem pa nam za to, da bi družbo Republike Slovenije za infra­ kot regijski in kot tak imel možnost, za vsakdanje poti več uporabljali kolo, strukturo (DRSI). Ta je zadolžena za da kandidira za namenska sredstva iz manjka ustrezna infrastruktura. A to izgradnjo državne mreže regionalnih dogovora za razvoj ljubljanske regije. se utegne v naslednjih letih spreme-kolesarskih povezav, med katerimi je Če se bo vse srečno izšlo, lahko upamo, niti, saj je Občina Borovnica odločno tudi povezava Gorenja vas–Horjul– da bo do konca leta 2022 od središča pristopila k temu, da se izkoristijo mo-Vrhnika–Podpeč, ureditev kolesarske Borovnice do konca naselja Pako mo­žnosti, ki so se ponudile lani poleti s infrastrukture znotraj naselij pa je ob­ goče brez strahu kolesariti, se spreha­spremembo dogovora za razvoj regij, veznost občin. jati, rolkati ipd. in omogočajo, da se evropska sredstva DRSI je pokazala interes in pripra- Seveda si bo občina prizadevala, da porabijo tudi za povezave, ki bodo vila dokument identifikacije investi- DRSI sočasno obnovi tudi cesto (vsaj) omogočale varna, direktna in udobna cijskega projekta (DIIP), v katerem je med Borovnico in Pakom. potovanja med do 20 km oddaljenimi vrednost izgradnje kolesarske infra­ Če pa se bo vendarle izkazalo, da urbanimi kraji v regiji in/ali med urba-strukture ob regionalni cesti R3 642 je v sodelovanju z Občino Vrhnika in nim središčem in podeželskimi naselji. na odseku skozi našo občino ocenjena DRSI mogoče oblikovati projekt, ki bo Na začetku poletja še ni bilo jasno, na 1,2 milijona evrov. Dokument pred­ ob obnovi in rekonstrukciji ceste zago­ali bo mogoče denar, ki z izjemo DDV videva, da bi se gradnja začela po letu tovil tudi ustrezno infrastrukturo za omogoča 100 % financiranje kolesarske 2024, kar pa ni skladno z zahtevami zniki smo na ogled situacije povabili varne, direktne in udobne kolesarske kolesarje in pešce na celotnem odseku infrastrukture z evropskimi sredstvi, dogovora za razvoj regij, saj morajo biti prometne strokovnjake, ki naj bi zago-povezave z Vrhniko za vse občane, ki regionalne ceste skozi občino, pa seve­ uporabiti tudi za razvoj turističnih evropska sredstva iz sedanje finančne tovili ustrezne rešitve tudi za navedene živijo ob regionalni cesti. Vendar ne-da toliko bolje. kolesarskih povezav oz. obiskovalske perspektive EU porabljena najkasneje pomanjk ljivosti ter pri pripravi projek-kaj dni pred 10. januarjem letos, ki ga V naslednji izdaji Našega časopisa infrastrukture v območjih zaščitene do konca leta 2023. DIIP je bil pripra-tne dokumentacije upoštevali, da se je RRA LUR postavila za rok za oddajo vas bomo že lahko obvestili o tem, ali narave. Zato smo se junija in julija 2017 vljen preden so bila podana podrobna zahteva projektiranje rešitev na ravni projektnih predlogov, še ni bilo jasno, so prizadevanja Občine Borovnica, da udeležili dveh delovnih posvetov za merila za upravičeno porabo namen-najboljših praks EU in ne le na osnovi ali bo projektni predlog občine Vrhni-s pomočjo evropskih sredstev zagotovi pripravo projektov na temo kolesar-skih evropskih sredstev in tako tudi ni sedaj veljavnih slovenskih tehničnih ka lahko izpolnil vsa zahtevana merila. varno, udobno in privlačno kolesarje­skih povezav na Ljubljanskem barju upošteval, da je treba zagotoviti varen predpisov in standardov. Zato smo v roku predložili samosto-nje vsaj v vzhodnem delu občine, še na osnovi predlogov, ki jih je Občina dostop do jeder občinskih središč ter Občino Borovnica seveda zelo zani-jen predlog za povezavo za kolesarje aktualna. Borovnica v sodelovanju s slovensko in postaj JPP. Tik pred novoletnimi pra-ma in je pripravljena na vzpostavitev in pešce med središčem Borovnice Občinska uprava Stoletnica konca Župan Čebela sprejel Velike vojne na koledarčkih žensko leta Leto je okoli in v vaših nabiralnikih so se zopet znašli koledarčki z voznimi 22. decembra je Občino Borovnica obiskala ga. Mirela Čorić, policistka, redi vlakov na relaciji Borovnica–Ljubljana. ki jo je revija Zarja proglasila za žensko leta 2017 v Sloveniji in je bila tudi ena od 10 kandidatk za naslov Slovenke leta 2017 revije Jana. Za vas jih je oblikoval mojster Debevec in Igor Trček. Zakaj? dno ponavljajo, da »v Borovnici Boštjan Pervinšek, v žep pa sva Ker ni milejše pesmi od škrtanja nikoli nič ni bilo in nikoli nič ne segla zadaj podpisana Damjan z zobmi vseh tistih, ki neutru-bo«. Naslovnico tokrat krasi čr­ no-bela fotografija odkritja bo­ rovniškega spomenika padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1927, ki jo je velikodušno prispeval Janez Žitko z Vrhnike. Le­ tos bo svet namreč obeleževal stoletnico konca nesmiselne morije, ki je tudi v borovniški dolini terjala 47 življenj. S tem se Borovničani priključujemo vrsti priložnostnih publikacij, prireditev in slovesnosti, ki se bodo na državni in svetovni ravni odvijale oz. bodo izdane v jubilejnem letu. Sredino zapolnjuje miniatur­ni koledarček z godovnimi in državnimi prazniki ter lunami. Na zadnji strani pa je vozni red vlakov, kjer so posebej označeni vlaki, na katere je možno nesti kolo. Koledarčki so izšli v na­kladi 3000 izvodov, od katerih jih je bila večina raznesenih po gospodinjstvih, ostali pa bodo Sprejel jo je župan Bojan Če-kjer ima službo. na voljo na borovniški železni-bela. Ga. Čorić mu je povedala, Z otroki uživa v pestrem in ški postaji oz. jih bo Turistično da si je Borovnico za kraj biva-neokrnjenem naravnem okolju, nja izbrala zaradi ugodne cene radi pridejo tudi na igrišče z društvo Borovnica uporablja­stanovanja, varnega okolja, v aktivnimi igrali, na katerem pa lo kot promocijsko gradivo na katerem skoraj ni kriminala in si želi še več igral in urejenosti. sejmih in drugih prireditvah v občini in izven. težav z drogami, in ravno pra-Želi si tudi, da bi bil promet Damjan Debevec všnje oddaljenosti od Ljubljane, v Borovnici bolj umirjen in je Prvi koraki na poti do lastne nepremičnine Nakup stanovanja ali hiše je ena največjih življenjskih naložb, za katero je pogosto potrebno razmisliti tudi o bančnem kreditu. A nič ni nemogoče, če začnemo s čun in ocenite, koliko bi lahko vsak pravimi koraki in prav na začetku. V mesec namenili za odplačevanje kre-NLB Poslovalnici Borovnica vam pri ditnega obroka. S temi podatki nato tem nudimo celovito podporo, od lahko naredite izdelate informativni informacij glede najema kredita do izračun zneska kredita. Upoštevajte pomoči ali svetovanja v času odpla-pa, da ni nujno, da boste res dobili čevanja. tak kredit. Najbolje je, da se držite klasične­ 1. korak: ocena finančnih ga nasveta: če nepremičnine ne zmožnosti morete kupiti s kreditom z ne­ spremenljivo obrestno mero do Najprej si morate odgovoriti na vpra-30 let s 30% stopnjo zadolženosti, šanje, ali si nakup nepremičnine lah-potem si te nepremičnine še ne ko privoščite. Odgovor je odvisen od morete privoščiti. vaših prihrankov in vaše kreditne sposobnosti. Prihrankov verjetno ne bo težko oceniti. Banka je obi­ 2. korak: oris vaše idealne čajno pripravljena kreditirati do 60 % vrednosti nepremičnine, ki jo ku-nepremičnine pujete (v primeru novogradnje do 70 %), če jo zavarujete s hipoteko, zato Vaše finančne zmožnosti pomembno je bistvenega pomena, da ostalih 40 vplivajo na izbiro nepremičnine, ne tnim strokovnjakom. Poleg tega da premičnino oziroma prilagodite is­ 3. korak: obisk v banki % lahko krijete iz svojih prihrankov. morejo pa biti edino merilo. Hitro bo preveril vašo realno kreditno spo-kanje nepremičnine, če ste ugotovili, Če bi želeli s kreditom kupiti nepre-boste ugotovili, da za enak znesek sobnost, vam bo lahko odgovoril tudi da si lahko privoščite manj – ali več. Ko ste se razgledali po trgu in ima­ mičnino v celoti, boste v zavarovanje dobite zelo raznoliko ponudbo. Zato na vprašanja, povezana z obrestnimi Za dodatne finančne nasvete ste va­ te okvirno predstavo o tem, koliko morali zagotoviti dodatne nepremič-si morate odgovoriti na vprašanja: merami, dodatnimi stroški ipd. Poza-bljeni na posvet v NLB Poslovalnico denarja boste potrebovali za nakup nine. Ne pozabite pa, da boste morali nimajte se tudi, kakšne so možnosti, Borovnica, na Gradišnikovi ulici 2 v želene nepremičnine, je čas, da se plačati še morebitne notarje in ne-. Kje bi radi živeli? če kredita v določenem trenutku ne Borovnici. odpravite v banko. premičninske posrednike ter nakup . Koliko prostora potrebujete? boste mogli odplačevati. S temi in­opreme, za kar stanovanjskega kredi-. Čemu se niste pripravljeni formacijami in realnim izračunom OGL ASNO SPOROČI LO Informativni izračun na spletu vam ta ne boste mogli uporabiti. odpovedati? v roki se lahko lotite pogajanj za ne- ne more odtehtati sestanka s kredi- Nato preverite svoj mesečni prora­ Zahvala Župnijska karitas Borovnica se zahvaljuje vsem, ki so v preteklem letu 2017 na kakršenkoli način, finančno, materialno ali s spodbudno besedo pomagali k uspešnemu delovanju karitasa. Hvala vsem dobrotnikom, ki ste svoj denarni prispevek dali v karitasov nabiralnik, ki je v far­ni cerkvi pod korom, vsem, ki ste ga dali v tednu karitas pri maši v pušico, vsem, ki ste se udeležili letošnjega dobrodelnega koncerta in prispevali svoj dar, vsem, ki ste denar nakazali na tekoči račun ŽK Borovnica ali ga prinesli v župnišče za potrebe karitasa. Decembra je ŽK Borovni­ca v trgovini Tuš Jurček postavila voziček za zbiranje hrane za pomoč potrebnim v stiski. Hvala za dobrosrčnost in sočutje. Hvala občini Borovnica, ker je denar, ki je bil namenjen za poslovna darila, namenila Župnijski karitas Bo­rovnica. Velika zahvala pa tudi OŠ dr. I. Korošca Borovnica, vrtcu Borovnica, vsem zaposlenim, staršem, dedkom in babicam, ki so sodelovali v akciji zbiranja hrane in higienskih pripomočkov za pomoč potrebnim v stiski ter vse to namenili ŽK Borovnica. Človeku, ko vidi in doživi tak od­ziv, koliko hrane, higienskih pripomočkov, “pri­boljškov”, piškotov, bombonov, čokolade, lizik, sokov, svinčnikov, barvic ... so učenci in otroci iz vrtca zbrali, nenazadnje tudi za svoje sovrstnike, toplina objame srce, ker ve in čuti, da še vedno v tem materialističnem svetu ostajajo empatija, sočutje in skrb za vse, ki so se znašli na robu preživetja. Mati Terezija, misijonarka ljubezni pravi: “Najboljši del človekovega življenja so nje­gova mala, brezimna in pozabljena dela dobrote in ljubezni.” Damjana Košir Pogovorni večer z Janezom Janšo Klub seniorjev in seniork SDS Vrhnika ter OO SDS Vrhnika vabita na pogovorni večer z Janezom Janšo. Pogovor o aktualnih problemih slovenske države bo potekal v sredo, 7. februarja 2018, ob 18.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Adoramus na obisku Prav zadnje dni preteklega leta so s pesmijo obeležile še pevke ženskega pevskega zbora Tonja. Božično-novoletni koncert je ponudil lep izbor pesmi, ki so jih pevke osvojile preko leta, pa tudi kratek pogled na prehoje­no pot: »Pevke ŽPZ Tonja smo bile v tem letu spet zelo aktivne. Na dveh pevskih revijah, med­narodnem pevskem festivalu Vrhnika, gostovanju v Slovenj Gradcu, dveh letnih koncertih, izdale smo drugo zgoščenko z izborom pesmi naših nastopov in koncertov in na tem borov­niškem odru gostile ŽPZ Pre­šernovk iz Šibenika, MePZ Tri­glav iz Splita, MoPZ Polšnik …« Pričujoči večer pa moški pevski zbor Adoramus iz Slovenj Grad­ca. Lepa pesem je lepa popotni­ca, pravijo, in s temi mislimi so prišli tudi koroški pevci: »Danes vam iz lepo zasneženega mesta prinašamo prav lepe pozdra­ve. Seveda pa posebej zato, ker naše čudovito mesto letos slavi 750-letnico svojega obstoja. Da smo danes tukaj, je kriva gospa Eva Mori, ki je naše gore list. Prav zaradi nje smo tudi začeli PREJELI SMO omenim izredno žgoč primer knjižnice, ki si z vseh zornih pogledov zasluži selitev in dostojno urejenost. Knjižnica gostuje v hiši, ki je v lasti žu­pnije in je v izredno v slabem stanju .Župnija z velikim razumevanjem in potrpežljivostjo čuti stisko kraja, čeprav mnogokrat v strahu, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Posledica dolgoletnega gostovanja, kljub večkratnim obljubam o skorajšnji selitvi. Potrpežljivo vsako leto pričakuje, da bi se lotila nujno potrebne obnove, ker še kako čuti prostorsko potre­bo po primernih prostorih za svoje po­slanstvo vzgoje, poučevanja krščanskega nauka, dobrodelne dejavnosti, duhovnih srečanj in tudi drugih dejavnosti in po­dročij, ki se še kako kažejo predvsem na področju staranja družbe. Nepredvidljivi dogodki kljub naporom zagotovo podaljšajo st vari . Štiriletni mandat se izteka. Na začetku mandata sem zapisal: »Biti pravičen, brez prezira, biti zavezan resnici in pravici, brez laži, zavajanja, odkrit do vsakega posamezni­ka in vseh institucij.« Naš že dokaj znani, pa čeprav nedavno izvoljeni ustavni so­dnik: »Brez svobode izražanja ne more biti demokratične družbe!« Zagotovo ostajajo sk rb vzbujajoče zadeve , ko si predsedujoči ob javni razpravi dovoli vzeti besedo razpravljajoči; dovoli si celo javno pozvati, naj razpravljajoča zapusti javni prostor! Mar ni primer pokazal na kršenje temeljnih pravic in svobode iz­ražanja!?? Dostojanst vo razpravljajoče je bilo skrajno ponižano! Upam le, da je sledilo opravičilo. Etika političnih oseb, ki jih izvoli ljud­stvo, raznovrstnih funkcionarjev, je po­kazala narcizem in obliko najnižje točke etičnosti, kar pa je v nasprotju z obve­znostjo, naloženo ob sprejetju politične funkcije. Obstali v preteklem, stati in obstati ter vse dobro v letu 2018! Franc Kavčnik Skepsa na vseh ravneh Skepsa se pojavlja na vseh ravneh naše družbe, najsi bo na ravni najvišje dr­žavne ali lokalne politike. Skepsa – iz slovenskega velikega leksikona: pazljivo opazovanje, ki vodi v dvom o možnostih določenega spoznanja ali kakršnegakoli nauka sploh. Decembra je bila objavlje­na anketa v enem izmed največjih – po nakladi – pisnih medijev: kako zadovolj­ni ste s stanjem demokracije v Sloveniji? Odgovori anketiranih potrjujejo, da v dr­žavi prevladuje splošno razočaranje nad demokracijo, saj dobrih 57 odstotkov an­ketiranih ni zadovoljnih. Ponosni so na Slovenijo, razočarani nad demokracijo. Predsednik Borut Pahor na inavguracij­ski slavnostni seji: »Nihče ne sme nikogar izključevati, naj bo še tako različen in drugačen.« Imamo formalno demokraci­jo z vsemi primerljivimi državami z dol­goročno svobodo s posebnim poudarkom na človekovih pravicah in svoboščinah. Žal se ta demokracija vse prevečkrat iz­rablja za vse mogoče oblike preigravanja s pravno-formalnimi kršitvami, ki gre­do mnogokrat na pleča državljanov oz. občanov, posledično tudi z obračunava­njem z neizobraženim malim človekom. Čutim, da ta čas naša družba dobiva zelo podobne izključujoče oblike nekega zatrtega obdobja. Da si neka večina do­voli vse mimo volje naroda, tudi s spre­minjanjem najbolj svetih zakonov, usta­ve! Mar ne gre pri spreminjanju zakona o šolstvu predvsem za našo celotno družbo na račun nudenja najmlajšim najbolj­še možnosti glede izbire šole, ki vzgaja, mlade oblikuje v osebe etičnosti, človeč­nosti in znanja? Kakšno pohujšanje, če bi mladim v dobi odraščanja predstavili in obrazložili deset božjih zapovedi, ki so bile in ostajajo temelj svetovnemu pravu in pravičnosti! Sredi 90. let se je (na pobudo pogumnih zavednih državljanov) ponudila prilo­žnost za samostojno, suvereno državo slovenskega naroda, utemeljeno na spo­štovanju človekovih pravic in svoboščin, demokracije, ki vključuje drugačno druž­beno ureditev. Med tem se je prav tako ponudila priložnost za novo, samostoj­no občino. Polni pričakovanj sprememb smo bili mnogi pripravljeni sodelovati in nekaj storiti tudi s pomočjo politike, ki odloča o večini zadev. Današnje razmere v našem kraju kaže prispevek v Našem časopisu Orjemo ledino. Dogodki v letu 2017 so bili povod za moje pisanje in veliko zaskrbljenost. Iz dokaj dobro obiskanih javnih razprav o starem vaškem jedru in ob sklicu zbora občanov je bilo mogoče čutiti odpor do zelo omejujočega konservatorskega načr­ta. Med drugim sem zasledil spodbudne cilje prostorskega razvoja, večjo kakovostživljenja in bivanja. Žal dlje od veliko napisanih odlokov, raznovrstnih študij in besed o odličnem sodelovanju nika­kor ne krenemo in preidemo v njihovo uresničitev. Nerazumljivo, koliko obljub, idejnih projektov, celo sklepov občinske­ga sveta. Občina poseduje hišo, prostor, ki bi lahko rešil marsikatero prostorsko stisko, dal kraju identiteto, obenem pa pokazal občanom, da misli resno! Da tole naše sodelovanje. Naš zbor sicer obstaja skoraj dvajset let. Že kar nekaj let uspešno delu­jemo širom Slovenije, seveda pa nas je pot zanesla tudi v tuje dežele. Bili smo preko luže, v Indianapolisu, Ameriki, bili smo v Franciji, pa na Slovaškem, Poljskem in še marsikje. Lepa pesem nas druži in veseli smo, da to delimo tudi z vami.« Pod taktirko zborovodkinje Janje Kresnik so lepo zapeli vrsto nabožnih, kot sta Nocoj je ena sveta noč in Glej zvezdice bož­je, medtem ko so gostiteljice z Evo Mori na čelu izvedle re­pertoar od slovenskih, Zvezde na nebu gore, do angleških, kot je African noel. In ker je bilo ta večer, po besedah povezovalke Joži Rupar, vse polno »lučk in zvezdic«, so za konec oblikovali še priložnostni Zvezdni zbor in skupaj z občinstvom odpeli Po­daj mi roko moj brat in neizo­gibno Silvestrski poljub. Damjan Debevec, fotografija: DD Zahvala 300 let Miklavževe cerkve 20. gruden ali december. Zadnji dan koledarske jese-dnji z vrta. Zdaj je vrt prazen. ni. Sreda. Bil je lep sončen dan. Naj zemlja počiva. Ostalo je Ravno pred sončnim zaho-le še nekaj motovilca in radi­dom sem izštihala brokoli. čevih korenin, ki bodo morda S škarjami sem odrezala odgnale liste, ko bo topleje. V korenine in jih vrgla na kom-sebi čutim veliko hvaležnost post. Gornje dele sem nesla v do zemlje, ki mi je dajala pri­garažo. Pogrnila sem papir in delek: plodovi, listi, korenine, pregledovala, kaj je še dobrega. cvetovi. Temno rdeč pesin sok, Pri vsakem steblu nekaj listov kot kri. Freško zelje. Črna red-in mladih poganjkov. Precej kev s fižolom. Čaj iz ajdovih je bilo ušivega, cvetne glavice cvetov. V latinščini so zemlji pa črne, vendar se je nabralo rekli alma mater, blaga mati. za dva smutija z banano in Hvala ti zemlja! lešniki. Brokoli je bil čisto za-Alenka Gabrovšek snjene posebne podobice, ki so prej ko cerkev in je cerkev nanj se delile med ofrom. Po maši so Morebiti prav zaradi čolnar-kelih z bakrenim podstavkom naslonjena. Kaj torej? Je zgornji na Miklavževem trgu domače ske dejavnosti, ko so svoj čas s za financiranje vojne proti Tur-del kakšno stoletje visel v zra­žene in dekleta pripravile toplo faškami zalagali belo Ljubljano. kom. Cerkev je najbrž svoj seda-ku?« Kogar mika, naj odgovor okrepčilo, pač zimskemu času Na izpostavljenem gričku med nji, baročni videz (podolgovata poišče v Borovniškem mostu, primerno. Možje pa so poskr­ obema vasema so postavili cer-osmerokotna ladja in pravoko-letnik 1983, številka 6. Mi pa se beli, da se je še ponoči na daleč kev in jo posvetili sv. Nikolaju tni prezbiterij z opremo) dobila vrnimo k letnici 1717, ko je vla­videlo, kakšen častitljivi jubilej oz. Miklavžu. Kdaj, bo morda leta 1717, o čemer sodimo po dal cesar Karel VI., oče Marije nekoč odkrila arheologija, je pa letnici na portalu zakristije. Ka-Terezije, ljubljanski knezoškof praznuje »faškarski« Miklavž – to zagotovo bilo pred pr vo pi-sneje pa je bil dograjen oziroma je bil grof Franc Karl Kauni-z velikimi svetlečimi številkami sno omembo kraja leta 1300 in povišan še starejši zvonik. O tz – Rietberg, prior kartuzije 300 vrh zvonika. daleč pred prvo pisno omembo slednjem je p. Miha Žužek pred v Bistri je bil Andrej Puecher, Damjan Debevec, cerkvice 1526., ko je šel iz nje leti med obnovo cerkve zapisal: vikar v Preserju pa Pavel Rustja. fotografija: DD Dan borovniške košarke ske sekcije Karel Nikolavčič in 9, Marko Dobrovoljc 8, Peter cija je bila opremljena z zanimi-leta 1993 gostovala v Borovnici. tografiranje ob tem. V dvorani Valerija Kobal, Mateja Kocjan, župan, nato je sledila slikovna Peršolja, Primož Zupančič 7. vi fotografijami Borovničanov, Program je povezoval dol-pa so potekala srečanja pio-Kristina Trček, Tatjana Svete, predstavitev zgodovine dose-Vodja ekipe: Janez Sečnik ki so se kot zvesti navijači ude-goletni predsednik KK Borov-nirjev, veterank, veteranov in Alenka Drole, Vesna Črnilogar, danjih evropskih prvenstev ter leževali evropskih in svetov-nica in sedanji član veteranske članov. Svoje dosedanje delo z Barbara Hrovatin in Andreja poti do zlate medalje na za-Zapisnikarsko mizo sta vodili nih prvenstev doma in v tujini. ekipe Slovenija M65+ Franjo mladimi v okviru šole košarke Pelko. Pred tekmo je Vesna Čr­ dnjem prvenstvu. Tega sta za-Katja Sečnik in Teja Nikolavčič, nimivo komentirala oba gosta, Rado je poleg knjige, ki je bila Modrijan, odlično projekcijo z sta predstavila profesor Klemen nilogar prejela posebno prizna-sodila pa sta Karel Nikolavčič in saj sta bila v živo priči zgodo-izdana ob 50-letnici košarke v naslovom Pot do vrha Evro-Stojanovič in Grega Mali. Vete-nje za uspešno delo v košarki. Roman Centa. vinskega uspeha košarkarjev v borovniški kotlini prejel tudi pe pa je pripravil Jure Verbič. ranke zaradi odsotnosti neka-Pokrovitelj Dneva borovniške Istanbulu. Odgovarjala sta tudi spominsko sliko kot član mlade Po končani predstavitvi je sledil terih igralk niso nastopile v po-Rezultati: košark je bila KIA Motors na vprašanja prisotnih. Projek-reprezentance Slovenije, ki je ogled pokala in medalje ter fo-polnih sestavah. Nastopile so: Člani: Borovnica : KIA Mo-Grou iz Ljubljane. Lansko miklavževo je bilo prav posebej slovesno na Bregu in Pakem, vaseh v zavetju cerkvice sv. Nikolaja. Maloazijskega svetniškega škofa iz 3. oz. 4. stoletja, ki je prerasel v legendo zahodne civilizacije, so si predniki današnjih »faškarjev« pred mnogimi stoletji vzeli za zavetnika. Mojca Pokrajculja in najlepša beseda potrkali ptiček (Zarja Petelin Zadnik), lisica, a ker se je ta pokesala, češ, da je je v srcu nosil svojo. So se pa nazadnje veverica (Tinkara Turšič), zajec (Ajda bila pač grozno lačna, so ji oprostili in strinjali, da jim vsaj ni bilo dolgčas in Pristavec), lisica (Tia Strnad), volk (Eva od tedaj živeli v slogi. Igralska zasedba so koristno preživeli dan. Že močno Turšič) in nazadnje se je priklatil še Ta Mlad, Teja Anžur, Julija Trček, Jošt neučakano mlado občinstvo je po kon­medved (Barbara Debevec). Medtem Kržič in Aljaž Gerbec so v nadaljeva-cu predstave s skandiranjem priklica­ko so drugi spali, je lisica postala lačna, nju iskali Najlepšo besedo. Iskali so jo lo še skrivnostnega moža z dolgo belo Na oder so se tisto usodno nedeljo zgodba teče, menda vemo vsi. Moj-potihoma se je odplazila v shrambo in blizu in daleč, pri znancih in neznan-brado in rdečo obleko, ki je imel zanje najprej podali člani gledališke skupi-ca (Zala Turšič) je našla cekin, z njim pojedla med. A zgodba je to pot ubra-cih, na tržnici in v knjižnici. Naj so še zvrhan koš sladkih dobrot. ne Šotki z uveljavljeno igrico Mojca kupila piskrček in si v njem ustvarila la drugačno smer. Mojca je z ostalimi tako premlevali, se nikakor niso mogli Damjan Debevec, Pokrajculja. Kako ta večno aktualna prijeten dom. Sredi noči so ji na vrata stanovalci odkrila, da je greh zakrivila zediniti, katera beseda je najlepša. Vsak Foto: DD Veseli december v vrtcu Mavrica Božično-novoletni turnir Šahovski klub Borovnica je 26. decembra tekmovalci enajst šahistov, ki se ponašajo z nazivom mojstr­ v prostorih Gasilskega doma na Bregu pri ski kandidat, FM in IM mojster, Borovnici organiziral tradicionalni božično­ nam pove, da je omenjeni tur­ novoletni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 52 nir postal eden od najmočnej­ tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, kot gosta ših in odlično organiziranih sta sodelovala tudi tekmovalec in tekmovalka šahovskih turnirjev v regiji. Po iz Rusije. besedah šahistov, se ravno za­radi tega vsako leto radi vrača- Po pozdravnem govoru or-vanju. Na koncu je po devetih jo v Borovnico. ganizatorja in minuti molka v kolih s sedmimi točkami in Ker je bila organizacija ša­spomin na dragega prijatelja, pol slavil mojstrski kandidat hovskega turnirja zelo zahtev­učitelja šaha in dolgoletnega Dušan Čepon pred Dušanom na, se člani Šahovskega kluba člana ŠK Borovnica Andreja Zorkom in Jernejem Suhadol-Borovnica še posebej zahva- Smrekarja se je turnir ob deve-nikom. Za nagrado je prejel ljujemo »šefoma« gasilskega ti uri začel. Mednarodno oce-pokal in stegno kraškega pršu­doma ge. Albini in g. Milanu, njevan turnir, ki je potekal po ta. Najboljši Borovničan je bil ki sta poskrbela, da so udele­ švicarskem sistemu devet kol na četrtem mestu mednarodni in deset minut na igralca, je mojster Simon Jerič, ki se mu ženci dobili topel in primeren profesiona lno in brez zapletov je v zadnjih dveh kolih za las prostor za tekmovanje. Hvala s pomočjo domačih sodnikov izmuznilo prvo mesto. Bogate tudi najemniku lokala Faška g. Petra Anastasova in Tine Jerič praktične in spominske na-Pretnarju in natakarici Lili, ki vodil državni šahovski sodnik grade podjetij Mercator, Spar sta z okrepčili cel dan prijazno in dedke. Predstavili so jim igri-Marjan Butala. Boji za šahov-in Tuš so glede na uvrstitev skrbela za vse nas. ce in pesmice, ki so se jih nau-nicami so bili tako napeti, da prejeli vsi udeleženci turnir-Za organizacijski čili. Seveda nas je obiskal tudi smo morali organizatorji na ja, najmlajši šahisti pa so bili odbor turnirja Boštjan Dedek Mraz in nam prinesel željo tekmovalcev celo pre-obdarjeni še s sladkimi dobro-Zakrajšek, predsednik ŠK darila: nove igrače, s katerimi staviti kosilo na čas po tekmo-tami. Podatek, da je bilo med Borovnica se že veselo igramo. Zborček Mavrica nam je pod vodstvom zborovodkinje Tine Mazi in ob Za sejem je bilo treba še po-ste, druge vaflje, skoraj vsi smo spremljavi Polonce Gabriel na sebej pohiteti, saj je bil letos imeli tudi čajanko. Starejše sku­klavirju predstavil svoj venček ponovno že prvi dan v najbolj pine so za mlajše odigrale igrice: pesmic. čarobnem mesecu v letu. Na Ježki so igrali glasbeno pravljico December je tudi čas za kino mrzli petek, 1. decembra, smo Grad gradič, Pike Muco Co­v vrtcu, starejše skupine pa so pred OŠ dr. Ivana Korošca na patarico, Miškolini pa Didel se tudi letos podale v Kinodvor stojnice zložili ročno izdelane didel daja, Dedek Mraz pri­na festival animiranega filma. okraske, zimzelene ikebane in haja ter Veliki in mali zajec. December je čas, ko okrepimo venčke, voščilnice, svečke, da-Mačje mesto se je s predstavo medsebojne vezi, zato so bila rilne škatle in drugo. Prosto-Pod prijateljevim dežnikom vrata igralnic večkrat odprta, da voljne prispevke smo v zameno podalo prav na Breg, v enoto smo lahko uživali v medsebojni za izdelke zbirali za šolski sklad. Sonček, kjer sta se jih razveselili igri in izmenjavi igrač. Za za-Obiskovalcev je bilo veliko in skupini Bibe in Sovice. Miško-ključek čarobnega meseca in v vzdušje je bilo tisto »ta pravo«. lini pa so s predstavo Veliki in slovo od odhajajočega leta smo V naslednjem tednu smo mali zajec obiskali enoti Žarek se slavnostno oblekli, si zavrteli skupaj z otroki do konca okra-v šoli (skupina Lisičke) ter Zar-plesno glasbo in veselo odplesa­sili sobe in garderobe, jelke in ja v blokih (skupini Slončki in li novemu letu naproti. Srečno že pekli prve piškote. Nekatere Zvezdice). Ježki in Miškolini so 2018! skupine so si pripravile toa-na čajanko povabili svoje babice Jasna Gabrovšek Županova beseda Društva so pomemben del skupnosti Obveščanje porabnikov pitne vode v Občini Horjul in nas povezujejo Spoštovane občanke in občani, januarja in februarja se bom posve­til društvom v občini, saj v večini društev potekajo sestanki in obč­ni zbori, gasilci imajo volilno leto in prav je, da jih obiščem, saj me zanima, kakšni so njihovi načrti in s kakšnimi izzivi se srečujejo pri svojih dejavnostih. Naj poudarim, da so društva po­memben del naše družbe, saj delujejo povezovalno, omogočajo, da v lokal­nem okolju potekajo razne aktivnosti, ki bogatijo naše okolje. Na tem me­stu se še posebej zahvaljujem gasil­cem, saj delajo izjemno na področju prostovoljstva, kar je v današnjem času, ko vsak hiti po svoje, nesebično. Menim, da gre tu tudi za ohranjanje tradicije in prenašanje znanja ter iz­kušenj in tudi odgovornosti na mlajše generacije. Pred nami je sicer izredno naporno leto, polno aktivnosti na gradbenem področju. Pridobivamo dokumentacijo za športno dvorano v Žažarju in poslovilno vežico na Vrzdencu, poleg tega pa intenzivno delamo na posodobitvi vodovodnega omrežja. Zahteve in standardi, ki jih postavlja zakonodaja, so vedno strožji, naša naloga pa je, da jih upoštevamo in uresničimo. Tudi zato smo zapo­slili novega člana občinske uprave, ki se bo v celoti posvetil upravljanju vodovodnih omrežij in oskrbi z vodo. Ostali sodelavci, ki skrbijo za grad-bene projekte, pa bodo zdaj nekoliko razbremenjeni in se bodo osredoto­čili na svoje delo, povezano z izvedbo vseh aktualnih projektov. Oskrba s kakovostno pitno vodo je naša naj­višja prioriteta, saj želimo občanom zagotoviti zdravo in kakovostno biva­nje v horjulski občini. Župan občine Horjul Janko Prebil OBČINSKE NOVICE Sofinanciranje prireditev in izobraževanj v Občini Horjul leta 2018 V preteklem letu je Občina Horjul preko javnega razpisa za sofinanciranje prireditev podprla izvedbo kar 19 različnih prireditev, izobraževanj in delav­nic, ki so se odvijale na območju občine in temu namenila 2.820 evrov. S tem je občina podprla kulturne, turistične, športne, izobraževalne, kmetijske in humanitarne dejavnosti, ki so se odvijale na območju celotne občine in niso bile sofinancirane iz drugih sredstev občinskega proračuna. Ker je odziv or­ganizatorjev in udeležencev teh prireditev zelo pozitiven, bo občina s sofi­nanciranjem nadaljevala in tudi letos namenila 3.000 evrov za sofinanciranje prireditev in izobraževanj. Razpis je od 17. januarja objavljen na spletni strani Občine Horjul ww w.horjul.si, kjer si vsi zainteresirani lahko ogledate vse po­goje in obrazce za kandidiranje. Razpis bo odprt do porabe sredstev oz. najdlje do 1. decembra letos. Javni razpis za sofinanciranje športa v občini Občina Horjul je konec januarja na svoji spletni strani www.horjul.si obja­vila Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Ob­čine Horjul leta 2018. Za sofinanciranje je razpisanih 16.000 evrov in 7,5 ure brezplačnega koriščenja dvorane v Športnem parku Horjul. Vse informacije o razpisu, razpisno dokumentacijo in obrazce lahko dobite na občinski spletni strani, na telefonski številki 01 7591 123 (Urška Marolt) ali preko elektronske pošte urska.marolt@horjul.si. Razpis bo odprt do 1. marca letos do 9.00. Upo­števale se bodo samo vloge, ki bodo do tega datuma in ure prispele na občino. Lani je bilo preko občinskega javnega razpisa vsem društvom in zavodu na območju Občine Horjul razdeljenih 14.690,34 evra ter 7,5 ure brezplačnega koriščenja dvorane v Športnem parku Horjul. Na razpis se je prijavilo šest izvajalcev športnih programov, ki delujejo na območju občine. Javni razpis za sofinanciranje delovanja upokojencev v letu 2018 Na podlagi Pravilnika o pitni vodi je porabnike pitne vode v občini Horjul treba obveščati o ogro­ženosti le-te na sledeče načine: 1. Obveščanje v primeru, ko je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje: - čim prej, a najkasneje v sedmih dneh, - osebno: kratek dopis, ki se izroči uporabniku neposre­dno v nabiralnik. 2. Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode: - čim prej, a najkasneje v dveh urah (obvešča naj se vsak dan do preklica); uporabnike se obvesti tudi po pre­nehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanj, - obveščanje preko VO - vodovodnih odborov z name-ščanjem OBVESTIL na stalna plakatna mesta, - center za obvešanje, klic na 112, - spletna stran občine: www.horjul.si. Za hitro obveščanje v primeru večje ogroženosti, zastrupitve vode ali drugačne neoporečnosti lah­ko uporabimo interni sistem gasilskih enot. Preko Ga­silske zveze Horjul in regijskega centra za obveščanje se lahko s pomočjo pozivnikov in mobilnih telefonov hitro obvesti več kot 100 gasilcev operativcev v celotni občini Horjul, ki lahko potem obvestijo občane po hišah. 3. Obveščanje v primeru izvajanja ukrepov za odpravo vzrokov neskladnosti: - čim prej, a najkasneje v enem dnevu, - uporabnike se obvesti tudi po prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanju ukrepov oz. dovoljenem odstopanju, - obveščanje preko VO - vodovodnih odborov z name-ščanjem OBVESTIL na stalna plakatna mesta, - spletna stran občine: www.horjul.si. 4. Obveščanje v primeru odstopanja: - upravljavec mora o dovoljenem odstopanju mejnih vrednosti parametrov obvestiti uporabnike prek sred­stev javnega obveščanja; posebne skupine uporabni­kov (DOM STAREJŠIH OBČANOV, VRTEC, ŠOLA, GOSTINSKI OBJEKTI), za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, mora po­sebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter priporočili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi komisija, - čim prej po pridobitvi dovoljenja, a najkasneje v sed­mih dneh, - dom starejših v Horjulu, Metrel in OŠ Horjul se obve­sti po telefonu, - obveščanje preko VO - vodovodnih odborov z name-ščanjem OBVESTIL na stalna plakatna mesta, - spletna stran občine: www.horjul.si. 5. Obveščanje v skladu z načrtom notranjega nadzora: za sisteme, ki oskrbujejo 5000 ali manj uporabnikov: - enkrat letno - najkasneje do 31. marca, - lokalni časopis, - spletna stran občine: www.horjul.si. Nameščanje OBVESTIL je dovoljeno samo na stalnih plakatnih mestih, ki so določena z Odlo­kom o plakatiranju: - vodovodni sistem HORJUL–LJUBGOJNA: Horjul: – oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške in Ceste pod gozdom, – kovinska oglasna deska med cerkvijo in občinsko stavbo (pri Muh), – oglasna deska na objektu Slovenska cesta 7, – kovinska oglasna dweska na avtobusni postaji v Hor­julu, Ljubljanska cesta, – kovinska oglasna deska na križišču Ljubljanske in Stare ceste (pri Metrelu), Ljubgojna: – oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Ljubgojna 2. - vodovodni sistem KORENO–SAMOTORICA: Koreno: – oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno 1, Samotorica: – oglasna deska v obliki kozolčka na križišču cerkev­-Seč-Tomin, - vodovodni sistem ZAKLANEC–PODOLNICA– LESNO BRDO Zaklanec: – oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobusni postaji proti Horjulu, Podolnica: – oglasna tabla pri avtobusni postaji Horjul–Ljubljana, – oglasna tabla pri znamenju v središču vasi, Lesno Brdo: – oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (pri Mo­starju), - vodovodni sistem VRZDENEC–ŽAŽAR Vrzdenec: – oglasna deska na stavbi trgovine M-Orel, – oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oziroma av tobusni postaji, Žažar: – oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar 3. V primeru večje ogroženosti (celotno naselje, več naselij hkrati) občina in upravljavec (vodovodni odbor) prav tako uporabita obveščanje z letaki in preko spletne strani občine. V primeru katastrofalne ogroženosti (hkratna prizadetost celotnega sistema oskrbe s pitno vodo v občini Horjul) se uporabi sistem obveščanja uporabnikov v primeru večje ogroženosti z letaki (Občina Horjul) oziroma odgovorna oseba občine obvesti regijski center za obveščanje in sredstva za javno obveščanje (Radio in televizijo Slovenija, ki posreduje novice do uporabnikov). Vsebino pri­poročila določi Občina Horjul na podlagi ocene ogroženosti Nacionalnega laboratorija za zdravje,okolje in hrano ter Komisije za pitno vodo. Občina Horjul Zobozdravnica: še so prosta mesta Občina Horjul je na svoji spletni strani w ww.horjul.si 17. januarja objavila Že eno leto na območju Občine Horjul zobozdravstveno da se morajo na novo opredeliti v am­tudi Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev upokojencev v Občini dejavnost preko podeljene koncesije, v prostorih Centra bulantni ge. Zadel. Pacienti se lahko Horjul leta 2018. Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev upoko-starejših v Horjulu, na naslovu Slovenska cesta 17, opravlja nova opredelijo tako, da se oglasijo v ambu­jencev, ki se izvajajo v Občini Horjul. Z razpisom se sofinancira redna dejav-lanti prvo uro ordinacijskega časa ali zobozdravnici Nuša Zadel, dr. dent. med. nost društva ter prevoz na eno strokovno ekskurzijo na leto za vsako društvo. pošljejo elektronsko pošto na naslov Na voljo je 1.000 evrov. Javni razpis bo odprt do 19. februarja do 10. ure. Do-Zobozdravnica sporoča, da se prosta paciente sedaj upokojene zdravnice narocanje@ordinacija-zadel.si, kjer datne informacije dobite na el. naslovu urska.marolt@horjul.si oz. po telefonu mesta v zobozdravstveni ambulanti ge. Violande Lavrenčič, dr. stom., ki navedejo svoj ime, priimek in datum 01 75 91 123 (Urška Marolt). hitro polnijo, ter pri tem opozarja vse bi želeli ostati v horjulski ambulanti, rojstva. (ou) Iz Vaškega odbora Vrzdenec December je tisti čas v letu, ko se ljudje vsaj za hip ustavimo in naredimo pregled leta, ki se počasi poslavlja. Takrat si postavimo tudi cilje, katere bi radi dosegli v letu, ki prihaja. Da pa sta zaključek in začetek tudi na naše najmlajše vaščane leta uspešna, je VO Vrzdenec pa jih je KUD Dolomiti Dobro­v soboto 23.12.2017 organizi-va, z lutkovno predstavo »Lev ral že tradicionalni praznični in miška” popeljal v prelep bo­zbor vaščanov. Tu so lahko do-žični čas. Ob koncu večera je mačini, ob prazničnih dobrotah, sledila »tombola« z bogatimi kuhanemu vinu in slastnih Mi-nagradami. Njeno »bogastvo« hovih palačinkah, pokramljali pa ni bilo toliko v dobitkih, pač o vseh lepih in malo manj lepih pa v tem, da je darilo dobil prav stvareh, ki so se jim pripetile v vsak sodelujoči, tudi tist, ki je letu katero se je počasi posla-zadnji obkrožil izžrebano šte­vljalo. Da pa nismo pozabili vilko. (MB) Razstava del Ivana Malavašiča Cerkvene poslikave Med 18. decembrom in dobile končno podobo prvim januarjem je v avli občine Horjul potekala dokumentarna razstava o delu slovenskega mladinskega pisatelja ob umetnikovi 90-letnici rojstva. Razstava avtorice Sonje Ma­lovrh je imela zgovoren naslov Poti Ivana Malavašiča, od samouka do vsestranskega umetnika in nam je približa­la življenje na deželi skozi oči avtorja. Na ogled so bila posta-vili: Muzejsko društvo Vrhnika, nika. Avtorica razstave je bila vljena njegova literarna in li-Cankarjeva knjižnica Vrhnika Sonja Ma lovrh. kovna dela. Razstavo so pripra-in Zavod Ivana Cankarja Vrh-Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Lojzetove jaslice Cerkev, ki leži na vrhu Vrzdenca, ima posebno je ob predstavitvi opravljenega kulturno in zgodovinsko vrednost. dela povedala Anita Kavčič K lančar. Eno od velikih vprašanj je Po obnovi zunanjih poslikav “Cerkev je umetnostno, zgo-bilo prav to, kaj narediti s Ster­pred leti (danes obiskovalce dovinsko in tudi konservator-nenovimi poslikavami, saj niso pozdravi sv. Krištof ), je bila sko zelo pomembna, saj se je na vedeli, kaj je spodaj. Posegati so zdaj na vrsti notranja posli-njenih poslikavah v zgodovini morali celo po naravoslovnih kava. Ta se prav tako ponaša od začetka pa do danes ves čas raziskavah pigmentov, da so se z lastnostjo, da je ena najbolj delalo. Včasih so naredili tudi lahko pravilno odločili, kako dragocenih poslikav iz sre-kaj, kar ni najbolje vplivalo na v nekem trenutku nadaljevati uštel pri načrtovanju, ker nisem dnjeveškega obdobja na slo-poslikave in med takšne po-s poslikavo, saj je cerkev živa, predvideval, da bo streha nad venskih tleh. sege sodi tudi restavratorsko torej je v uporabi za darovanje hlevčkom terjala toliko mahu, Vodja restavratorske ekipe delo Mateja Sternena, ki je svo-svetih maš in ni muzej. tako da sem šel v gozd že po ti-magistra Anita Kavčič Klančar je delo opravil v duhu impre-Cerkev je zdaj tudi v notra­ stem, ko je zapadel sneg.« Jasli-je po končanih delih predsta-sionizma. Torej zelo na hitro, njosti urejena tako, da se bodo Lojze s tem nadaljuje pred leti si v družbi najmlajših pridejo ce bodo stale v hiši do svečnice, vila potek restavriranja, pri kar se od daleč niti ni opazilo, poslikave, ki imajo neprecenlji­začeto tradicijo: »Že od nekdaj pogledat pravljični miniaturni tedaj pa navadno pridejo tudi katerem so se soočali z zelo saj je bil mojster impresioni-vo vrednost, ohranile za nasle­ sem jih rad postavljal. To so bile svet jaslic. Vsako leto doku-prijatelji, ki mu jih pomagajo zahtevnimi pogoji dela in dol-stične tehnike. A danes želimo dnje rodove. manjše jaslice, kot jih običajno pi nekaj novih figuric, kakšno pospraviti. Če vas v tem času gotrajnim postopkom izsuše-poslikave čim bolj približati iz-Vabljeni k ogledu restavrira­srečujemo po domovih. Šele hišico in dodatne metre lučk. zamika ogled, se le ustavite pri vanja ter utrjevanja podlage in virniku, torej delu mojstra Le-nih poslikav, ob katerih boste ko je pred leti umrla mama in »Pravzaprav je to nikoli dokon-Šinkovc – kadar zunaj stoji rdeč retuše. onarda, kar pa pomeni izredno zlahka začutili utrip tistega je hiša, v kateri je bivala, ostala čana zgodba, saj je ponudbe avto, je Lojze doma in vam jih Dela so potekala od junija do natančno risanje s čopičem in časa, v katerem so nastale. prazna, sem prišel na idejo, da bi ogromno, a se trudim ostati bo z veseljem pokazal. decembra. V tem času so uma-dolgotrajno delo. S sodelavci prostor izkoristil za velike jasli-zmeren.« Porabil je okoli deset knili glavni oltar, ki je bil prav smo kar dve meseca delali v Besedilo ce.« Vsako leto ima več obisko-gajb maha, ki ga je moral letos Gašper Tominc, tako deležen restavriranja in še pol klečečem in ležečem po-in fotografiji: valcev, predvsem domačinov, ki nabirati dvakrat: »Malce sem se fotografija: GT čaka, da se vrne v cerkev. ložaju kar je izredno naporno,” Peter Kavčič VABILO Donacija Zavarovalnice Triglav gasilskemu društvu Horjul Ob Prešernovem dnevu Vas vabimo na razstavo umetniških del Krištofa Zupeta. Odprtje bo v petek, 9. februarja, ob 18. uri v OŠ Horjul. Govor bo imel prof. dr. Lev Menaše. Z glasbeno točko se bo predstavil Inti Pucihar z marimbo.  Program bo povezoval g. Matko Zdešar. Razstava bo odpr ta še 10. in 11. februarja od 10. do 18. ure. Vljudno vabljeni! Z vseslovensko novoletno Triglav lani sredstva predala Prebila in horjulskega svetnika PGD Horjul iskreno zahvalju­preventivno akcijo Za boljši petim gasilskim društvom iz Mateja Vidriha. Horjulski gasil-jemo Zavarovalnici Triglav za jutri je tako v zadnjih treh letih osrednje Slovenije. Eno izmed ci smo bon prevzeli na delavni-dodeljena sredstva, saj je s tem mnogim pok lonila lepo dari-njih je bilo tudi naše društvo v ci izdelave novoletnih voščilnic pripomogla, da bomo horjul­lo ob prehodu iz starega leta v Horjulu. Predstavniki Zavaro-naših najmlajših članov. ski gasilci lažje in hitreje kupili novo, obenem pa je prispevala valnice Triglav so nas obiskali Za popestritev programa so novo gasilsko vozilo. Hvala tudi k ozaveščanju ter zmanjšanju 8. decembra, nam izročili bon v poskrbele naše članice A, ki našim najmlajšim članom, čla­nevarnosti in potencialnih ne-vrednosti 3.000 evrov kot dona-so prikazale spajanje sesalnega nicam, veteranoma in seveda zgod. Akcijo je zavarovalnica cijo za nakup novega gasilskega voda, ter dva veterana, ki sta no-mentoricam mladine Špeli lani nadaljevala četrtič. vozila, ki ga imamo namen hor-sila gasilske obleke iz časa okoli Zdešar, Jerneji Grdadolnik in Ker se zaveda pomena gasil-julski gasilci kupiti letos. Bon leta 1895. Prikazala sta gasilsko Patriciji Čepon. cev na področju preventive, je nam je svečano predal direktor uniformo in opremo, ki so jo OE Ljubljana Zavarovalnice ljubljanske enote Zavarovalnice uporabljali, ko je naše društvo, PGD Horjul Slovo od leta z bogatim kulturnim programom se vsi člani skupin in društev Ob koncu leta, natančneje 26. Horjul) oziroma njegove sekci-se lahko pohvalijo tudi z med-vom »ne bom več soldat«. V ske, trentarske, primorske in med vajami počutijo dobro, da decembra je v dvorani prosve-je, ki delujejo v prostorih doma. narodnimi uspehi. Folklorna drugem delu pa so se predsta-Ljubljanske regije. Z ubranim radi hodijo na vaje. Tudi tako tnega doma Horjul potekala V nabito polni dvorani so svoje skupina Klas, se je predstavila vili s plesom iz Goričkega in petjem so občinstvo navdušili se bo lahko tradicija kulturnih tradicionalna prireditev, na veščine vrtenja palice in skupin-s tradicionalnimi plesi in igro, Porabja. V folklorni skupini tudi pevci mešanega pevskega dejavnosti v prosvetnem domu kateri so se z bogatim progra-skih formacij predstavile mažo-ki je skozi ples na hudomušen Klas sicer predstavljajo plese in zbora Horjul, ki so zapeli ki so nadaljevala še mnogo let,« je še mom programom predstavilo rete vseh starosti, ki imajo v tem način predstavila življenje med pesmi iz prekmurske, štajerske, del svojega božičnega reperto-dodal župan Prebil. prostoru dolgoletno tradicijo in prvo svetovno vojno z naslo-dolenjske, belokranjske, gorenj-arja. Po zadnji samostojni točki, društvo (Prosvetno društvo Besedilo in foto: Peter Kavčič Družbena odgovornost predstavlja eno od petih ključnih vrednot Zavarovalnice Triglav (poleg varnosti, strokovnosti, enostavnosti in sodobnosti). Po poti Cankarjeve matere kljub dežju Neža Pivk, mati našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, je svoje otroštvo preživela na Vrzdencu. Tudi po tem, ko je že živela na Vrhni­ki, je pogosto obiskovala svoje sorodni­ke na Vrzdencu. Tej, morda kar največ­krat opevani slovenski materi, se vsako leto poklonijo pohodniki, ki po njenih stopinjah prepešačijo pot od Vrzden­ca do Vrhnike. Pot Cankarjeve matere poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike, kjer je družina živela. Dolga je 14 km in se z več postanki v dobri družbi ob prebiranju odlomkov Cankarjevih del prehodi v dobrih šti­rih urah. Ob prijetnem druženju na pohodu spoznavamo kulturno in na­ravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhni­ ke. Zbrane pohodnike je ob izteku leta karja, ogledate Železnikovo domačijo, na Štefanovo v jutranjih urah po uvo-ki leži tik pod cerkvijo. Tam je urejena dnem pozdravu in recitalih Cankarje-soba, ki je posvečena Cankarjevi ma­vih del nagovoril župan Janko Prebil, teri, zbirko harmonik in črno kuhinjo. nato pa je karavana krenila izpred Po spustu do “zelene doline” pot zavi­cerkve svetega Kancijana, ki se ponaša je desno in v klanec proti Žažarju. Da s sveže obnovljenimi notranjimi po-pohodnikom ne bi pošle moči, so jim slikavami, proti osrednjemu delu vasi. prijazni domačini pri Činžarju postre-Morda ob tej priložnosti velja omeniti, gli s toplim čajem in kuhanim vinom da si lahko vsi, ki bi radi spoznali, kako ter okusnim domačim prigrizkom. Pot so živeli v teh krajih v času Ivana Can-se nato vije skozi gozd in po kolovozni Božični koncert pri svetem Urhu siko Hallelujah. S svojimi doživetimi in dramaturško pristnimi recitali je navdušil priznani pesnik in dramski igralec Tone Kuntner in spomnil na to, kdo smo, in se predvsem spraševal, kam gremo. Poleg skupine Sol zemlje so se obiskovalcem koncerta predsta­vili tudi najmlajši, ki se učijo v Glasbeni šoli Horjul. Videli smo dueta Burjek in Vidrih ter kvarteta violin in pianistov. V zaključnem delu se je predstavil še mladi trobentaški kvintet Glasbene Na predzadnji večer starega leta se je ob pravljični polni in močno sijoči luni, ki je s svetlobo obsijala pobeljeno okolico cerkve svetega Urha, odvil tradicionalni božično-novoletni koncert. Na koncertu, ki ga je pripravilo Ra­zvojno društvo Urh, so se predstavili številni glasbeniki in umetniki iz lokal­nega okolja, s svojim izborom božičnih pesmi pa so kot častni gostje nastopili poti pride vse do vrha Žažarja. Dežev­no vreme sicer ni bilo nak lonjeno lepe­mu razgledu na Vrhniko, vseeno pa je veliko lažje hoditi po poti, ki se počasi spušča proti Vrhniki prek Mavsarije, kjer naj bi se po pripovedovanju usta­vljala Cankar in njegova mati. Pohod se tradicionalno konča pri Cankarjevi spominski hiši. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič šole Emil Adamič iz Dobrave, ki de­luje pod mentorstvom prof. Mateja Rihterja, s skladbama Glej zvezdice božje in Kaj si mislite, pastirci vi. Po kratkem nagovoru in voščilu župana Janka Prebila se je s tremi skladbami, med katerimi je bila tudi tradicionalna Sveta noč, predstavil še mešani pevski zbor Horjul pod vodstvom Dušana Je­šelnika. Besedilo in fotografiji: Peter Kavčič pevci vokalne skupine Krila pod taktir­ko dirigentke Mojce Lorber. Vsekakor je bil njihov nastop eden od vrhuncev dneva, še posebno, ko je občinstvo sku­paj z njimi zapelo Avsenikovo klasiko Slovenija, od kod lepote tvoje. Pevski večer so sicer odprli pevci mešanega pevskega zbora Danica iz Horjula pod vodst vom zborovodkinje Lize Pucihar Peklenk. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj solistov, Barbara Mlinar je zapela pesem Ko dvigneš me, Teja Nagode pa ob spremljavi sestre Petre pesem Božični čas. Družinski kvartet Čadež se je predstavil s Cohenovo kla­ Novoletni ples OŠ Horjul V petek, 15. decembra, je bil v večnamenskem prostoru osnovne šole Horjul novoletni ples, ki so ga pripravili in vodili učenci 9. razredov. Začel se je ob 17. uri, prišlo je Še enkrat se zahvaljujemo veliko mlajših učencev, izredno vsem, ki so nam pomagali, da veseli pa smo bili tudi množič-smo otroci s plesa odšli z na­nega obiska vrtčevskih otrok, smejanimi obrazi. ki so prinesli še dodatek otro­škega razigranega duha. Ani-Napisale: Julia Slovša, matorji smo poskrbeli, da so se Anja Keršmanec in Iza otroci zabavali in se naplesali. Lesjak, učenke 9. a Neprekinjeno smo vrteli dobro glasbo, za katero smo poskrbe-Hvala sponzorjem: JP Vo­li sami. Za otroke iz vrtca ter dovod - kanalizacija Ljubljana, učence od 1. do 6. razreda se je Metrel mehanika d.o.o., Metrel ples zaključil ob 19. uri, starejši merilna in regulacijska oprema učenci pa smo na plesu rajali do d.d., Huliot d.o.o., Zavaroval­ 22. ure. Po plesu smo hitro po-nica Triglav d.d., Norik d.o.o., spravili šolo ter se vrnili domov. Dnevni bar Oaza Robert Kužnik S plesom smo zaslužili kar nekaj s.p. Vrhnika, Fortrade trgovina s gradbeno mehanizacijo Edvard ščičarna Berzo, PGD Zaklanec, Mariko d.o.o., Trgovina Mavri-nja Janja Buh s.p., Vrtni center denarja, ki nam bo v veliko po-pohištvom d.o.o., Kmetija odpr-Kucler s.p., Prekom d.o.o., Po Čepon Janez s.p., Sejalec kmetij-ca, Tehnični pregledi Produkt Kalia, Frizerski salon Neška moč pri organiziranju končnega tih vrat Pr’ Janš, Varikon d.o.o., zdrav obrok, Družina Čepon, ska oprema d.o.o., Horjul, Nova d.o.o., MS Frizerski studio Vrh-Nešana Arnaut s.p., Frizerski izleta in valete. Aniks plus d.o.o., B-Forma Družina Koligar, Janig Tehnika Ljubljanska banka d.d., Turi-nika, Av to Šola Ježica, Kovinos salon Birtič, Nivea, Elektroin- Seveda pa plesa ne bi mogli d.o.o., Avtoservis avto Rožnik - Tehnična Trgovina Horjul, Ele-zem Loka, Darko Praprotnik d.o.o., Eko inštacije Gabrovšek stalacije, Matjaž Nagode s.p. Če organizirati tako dobro, če nam d.o.o., Grbec Dare s.p., Plama-ktro Ljubljana d.d., Kvader MT, s.p., Ekstrem, Kocka trgovina, d.o.o., Telekom Slovenije, Cve-smo koga izpustili, se iskreno ne bi pomagali sponzorji. Z nji--Pur d.d., Mapa d.o.o., Betaplast CNC obdelava pločevine, d.o.o. G.T. d.o.o. Vrhnika, Fotobutik, tličarna Bela, Damjan Murko, opravičujemo. Ker ste bili tako hovo pomočjo smo pripravili d.o.o., Hokejski klub Dinamiti Horjul, Kovinska galanterija fotografinja Marjana Ojsteršek, Žensko frizerstvo Saša Saša dobri in ste nas res zasuli, smo bogat srečelov. Horjul, Storitve s kmetijsko in Jože Plestenjak s.p., Val 202, Sla-Damit d.o.o., DS Smith d.o.o., Gerdina s.p., Frizerstvo Ja-se kdaj tudi malo izgubili. Moje potovanje na Švedsko s projektom Erasmus+ ponavadi. Vseeno smo se zelo mne tunele, ki so povezovali potrudili in k sreči nam je uspe-vojaško in civilno železnico, ter lo. Nato pa smo šli s kanujem po bunker, ki je lahko zatočišče za jezeru. Po kosilu so nas švedski kar 5000 ljudi in ima točko, ki učenci naučili raznih švedskih je varna pred jedrskim napa­iger. Bilo je zelo zabavno, saj je dom. Zadnji dan smo do kosila bila trava mokra in je vsem dr-delali projektno delo, po kosilu selo. Tretji dan smo se odpravili pa smo si ogledali muzej mor­v Karlskrono, saj smo naslednje narice. Nato smo imeli poslo­dni stanovali v kampu blizu vilno pogostitev, ki je bila zelo mesta. Nato smo se z ladjico čustvena ter polna obljub, da odpravili na majhen otoček, kjer se kmalu spet vidimo. V sredo, smo se sprehodili do svetilnika 27. septembra, pa sva se s Tjašo in imeli kosilo. Ko smo prispeli polna novih in lepih spominov nazaj v kamp, smo si lahko šli srečno vrnila domov. ogledat mestece. Naslednji dan Anže Nawar Kranjec smo imeli orientacijsko tekmo-(OŠ Horjul) vanje – dobili smo zemljevid, s pomočjo katerega smo morali najti razne spomenike. Povedali so nam, da je za njihove učence orientacija v gozdu predmet v Prvi dan smo imeli spoznav-učno uro o orientaciji. Slastno šoli, v okviru katerega morajo 21. septembra sem v okviru šolskega pro­ ne igre, pri katerih sem spoznal večerjo, zajtrk in kosilo so nam opraviti tudi praktični preizkus. Izvedba tega projekta je financirana jekta Erasmus+ v spremstvu Tjaše Janša vse učence, ki so bili ravno tako pripravili tamkajšnji učenci. Pri izpitu mora skupina učen-s strani Evropske komisije. Vsebina odpotoval v majhno mestece Karlskrona na publikacije (komunikacije) je izključ­ del izmenjave. Prihajali so iz Naslednji dan so nas učili zaku-cev le s pomočjo zemljevida in no odgovornost avtorja in v nobenem Švedskem. Na začetku so nas nastanili v koči Italije, Nemčije, Walesa, Šved-riti ogenj, kar pa je bilo zaradi kompasa najti pot iz gozda. Po primeru ne predstavlja stališč Evrop­blizu ogromnega jezera. ske in Poljske. Nato smo imeli rahlega dežja malce težje kot kosilu smo si ogledali podze-ske komisije. Tradicionalni blagoslov konj na Vrzdencu Vsakoletno žegnanje konj na god svetega Štefana je tokrat potekalo v nič kaj prazničnem vremenu. Čeprav ni bilo prehladno, kar je opogumilo veliko lastnikov konj in vpreg ter tudi lepo šte­vilo obiskovalcev, je zbrane po­škropil tudi dež iz nebes in ne samo blagoslovljena voda. Zbrane obiskovalce in člane Konjeniškega društ va Zelena dolina je najprej pozdravila je najprej pozdravila povezovalka programa Mojca Jazbar, ki je v kratkem nagovoru omenila vsakdanji pomen teh plemenitih živali. Zbrane je nagovoril tudi župan Janko Prebil, potem pa je z blagoslovom konj začel župnik Janez Smrekar. Poleg blagoslova je bil vsak od štirinožnih lepot­cev deležen tudi kruha in soli kot veleva tradicija. Obiskovalci so lahko uživali v pogledu na zelo lepo urejene živali, saj so se mnogi lastniki še posebej potrudili in praznično počesali ter povezali grive. Otroci so si lahko od blizu ogledali, kako so ljudje živeli v sožitju s konji v starih časih, ko jim je konjska vprega pomenila pomoč pri delu ali omogočila prevoz. Ko­ nji so bili vedno pomemben del horjulske doline in okolice, saj je bilo v časih pred železnico, ki je povezala Ljubljano in Trst, tu močno razvito furmanstvo. No, tisti nekoliko starejši, se še kako dobro spomnijo, kako pomem­ben je bil konj na kmetiji, pa naj je ta vlekel voz sena ali pa lah­kega zapravljivčka ob posebnih priložnostih, dandanašnja mla­dina pa to lahko vidi le še na tovrstnih srečanjih. Zato hvala vsem, ki imajo doma te živali, za vsakoletno udeležbo, za tiste, ki še čakajo doma, pa je to dobra spodbuda za naprej. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode sistemov za oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul leta 2017 Pregled rezultatov o skladnosti pitne vode po vodovodih (notranji nadzor 2017). Glavne naloge pri oskrbi s pitno vodo so upravljanje vo­dovodnega omrežja, objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, zagotavljanje zadostne količine zdravst veno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi. Leta 2017 smo spremljali stanje kakovosti pitne vode v štirih ločenih sis­temih za oskrbo s pitno vodo na območju občine Horjul, in tranji nadzor skladnosti pitne sicer Horjul–Ljubgojna, Vrzde-vode je Pravilnik o pitni vodi. nec–Ža žar, Za k la nec–Podolni-Celo leto je kakovost vode nad­ca–Lesno Brdo in Koreno–Sa-ziral Nacionalni laboratorijmotorica. za zdravje, okolje in hrano Strokovna podlaga za no-Maribor. Na terenu je bilo od- Oskrba s pitno vodo je obvezna javna služba, ki jo v režijskem obratu s pomočjo vodovodnih odborov upravlja Občina Horjul. vzetih 44 vzorcev za mikrobio­loška preskušanja in 6 vzorcev za fizikalno-kemijska. V treh vodovodnih sistemih so se med letom pojavljali neskladni vzor­ ci. V vzorcih vode, odvzetih za mikrobiološka preskušanja, so bile prisotne bakterije esche­richia coli (Ecoli), koliformne bakterije ter bakterije entero­kokov, iz česar lahko precej zanesljivo sklepamo, da je bila voda onesnažena s fekalijami. Rezu ltati opravljenih fizikalno­-kemijskih preskušanj vzorcev pitne vode so bili celo leto skla­dni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Priprava vode je neprekinje­no potekala v dveh sistemih za oskrbo s pitno vodo: Vrzdenec in Koreno–Samotorica (dezin­fekcija z U V-žarki). V vodovodu Horjul je priprava za k loriranje (natrijev hipoklorit) delovala brez prekinitve. Ob koncu leta 2017 pa je bila nameščena na­prava za kloriranje z natrijevim hipokloritom tudi v vodovodna sistema Koreno–Samotorica in Lesno Brdo. Ob ugotovitvah mikrobiološke nesk ladnosti pi­tne vode smo zaradi tveganja za zdravje ljudi predlagali ozi­roma razglasili začasni ukrep prekuhavanja pitne vode v pre­hrambene namene, očistili smo objekte in dezinficirali pitno vodo. Primerjava mikrobiolo­ških rezultatov laboratorijske­ga preskušanja vzorcev pitne vode iz notranjega nadzora, za katerega je zadolžena občina kot upravljavec, in državnega monitoringa pitne vode, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje, ni pokazala bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo kakovost pitne vode v pipah uporabnikov. Na spletni stani Občine Horjul so objavljena vsa poroči­la o spremljanju kakovosti pitne vode. Občina Horjul Smučarski tečaj v Šentjoštu Zadnje dni v letu 2017 je bilo lepo vreme in na našem priljubljenem smučišču dovolj debela snežna odeja za smučanje. V predprazničnih dnevih smo ob koledovanju in obisku Dedka Mraza uspešno izpe­ljali tudi smučarski tečaj, ki ga že nekaj let za nas pripravlja ŠD Šentjošt. Otroci so nosili smučke, obuvali smučarske če­vlje in natikali čelade v veselem pričakovanju pr vega spusta po beli strmini. Prvi pravi zavoji so bili za nekatere res malo težji, ampak vsi so stisnili zobe in se potrudili, da jim je že prvi dan uspelo narediti kakšno vijugo po belem hribčku. Brez joka, brez stoka, pogumno naprej, vsak dan malo več. Kmalu so bili že kot mravljice, ki veselo vijugajo po hribčku, se vozijo na vlečnici in celo sami ustavi­jo. Zadnji dan smo pripravili že tradicionalni vrtčevski velesla­lom, ki ob zvestih navijačih in slavnem komentatorju postaja vedno bolj zanimiv, saj se je v ciljni ravnini nabrala gruča gle­dalcev. Prijetno utrujeni, ven­dar zadovoljni in ponosni na vloženi trud in svoje dosežke, smo zaključili letošnji teden na smučeh. Zahvaljujemo se g. Robertu Oblaku in vsem vaditeljem ŠD Šentjošt za odlično izpeljan te­čaj. Barbara Popit Večer z očeti v skupini Čebele V četrtek, 7. decembra, smo imeli v skupini Čebele večer z očeti. Že malo pred 17. uro so začeli prihajati prvi obiskoval­ ci. Otroci so svoje spremljevalce pospremili v igralnico in jim pokazali svoje najljubše igre in kotičke. Žareče oči in nasmehi na ustih so krasili otro-poprijeli za delo in se navdušeno igrali. Na koncu ške obraze, ko so svojim očkom dajali napotke za pa smo svoje drage razveselili s kratkim nasto­igro in jih vabili naprej, da bi si le lahko vse ogle-pom, ki smo ga pripravili prav njim v čast. Bilo dali. Pripravili smo tudi malo delavnico izdelave nam je zelo lepo, pri srčkih pa zelo toplo. papirnatih smrečic. Očki, dedki in strici so veselo BP Občina Dobrova-Polhov Gradec Z ministrom Počivalškom o potencialih občine Polhov Gradec, 15. januar – Na povabilo župana Franca Setnikarja so za skupno mizo v pograjski graščini sedli minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar, direktorica direktorata za turizem Renata Martinčič in direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek ter razpravljali o možnostih in priložnostih produktov Občine Dobrova - Polhov Gradec. Župan Franc Setnikar je v žnosti za naprednejši razvoj prvem delu predstavil namen turizma znotraj tega ter hkrati sestanka, in sicer skupaj najti povzroča logistične težave pod­rešitev ali vizijo za razvoj ob-jetnikov, saj oboki preprečujejo čine na področju turizma in transport večjih vozil skozenj. podjetništva oz. kakšno obliko Ta in še nekatera druga dejstva finančne spodbude za uresni-je župan podkrepil tudi s kon­čitev programa na teh dveh kretnimi primeri. področjih. Župan je na kratko Ker večina rešitev za naštete predstavil občino ter zbrane se-težave predstavlja infrastruk­ znanil s težavami, s katerimi se turne naložbe, je tudi predvi­srečujejo občani in posledično den finančni vložek izredno ter jim skuša ponuditi roko pri občina, predvsem na področjih visok, zato bi bil prispevek ob-promociji in trženju njihovih podjetništva in turizma: od-čine zgolj delen. Župan je nav-izdelkov, pa naj si bo na lokalni hajanje podjetnikov iz občine zočim predstavil tudi produkte tržnici na Viču, nad katero bdi zaradi urbanističnih nezmo-oz. zasnove in ideje, da turizem občina, ali kako drugače, saj žnosti, ki ne omogočajo razvoja v občini zaživi: obnovo graščin-občina želi, da občani spoznajo, in širitve podjetništva; bližina ske pristave z ureditvijo razpr-da tudi z delom, ki ga opravijo glavnega mesta in posledično šenega hotela v njej; postavitev doma, lahko zaslužijo; promo­uvrstitev med najbolj razvite Polhograjskega doživljajskega cijo čaja z grofom Blagajem ter slovenske občine, za katere so parka; projekt Medeni zak ladi z Cule dobrot Blagajeve dežele in merila za pridobitev evropskih zasadit vijo medonosnih rastlin; druge. sredstev pogosto nedostopna; loka lne dobrote Blagajeve de-Minister Zdravko Počivalšek moteča cesta znotraj grajskega žele, s katerim občina spodbu-se je županu zahvalil za vabilo kompleksa, ki omejuje prilo-ja lokalne podjetnike in kmete in dejal, da ima občina Dobro- Februarja razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občina Dobrova - Polhov zvoj našim občanom. Prav tako je v občini več kot 400 kmetij, ki se že ali se zgolj želijo ukvarjati Gradec pripravlja spremembe in z dopolnilno dejavnostjo, za kar pa potrebuje­ dopolnitve odloka o občinskem jo ustrezen prostor in infrastrukturo. To jim je prostorskem načrtu, saj aktualni nujno treba omogočiti, saj je to edini način za ovira nadaljnji razvoj občine. ohranitev in preživetje malih kmetij ter obdela­nega podeželja, pravi župan. Pojasnjuje tudi, da Februarja bo načrt javno razgrnjen, javne se ne da primerjati industrije in življenja v mestu obravnave tega bodo v krajevnih skupnostih. Ob­ter občini, kot je naša, saj se razlikujejo načini činski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) je umeščanja v prostor in razmišljanja, zato je vča­ prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usme­sih težko razumeti zakonodajalce, ki nemalokrat ritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih po­nerazumljivo zagovarjajo svoje mnenje in videnje treb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in zgolj v veri slediti vsem zakonom o prostorskem izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo načrtovanju in gradnji objektov. Februarja bo čas prostorske ureditve loka lnega pomena ter dolo­za sodelovanje javnosti, ki mora biti seznanjena z čijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN je dopolnjenim osnutkom sprememb in dopolnitev podlaga za pripravo projektov za pridobitev grad-OPN v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj benega dovoljenja, razen na območjih, ki se ureja­ jo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti 30 dni, in javne obravnave. Občina bo po tem ob (OPPN) ali državnimi prostorskimi načrti (DPN). upoštevanju stališč do pripomb in predlogov jav-V zdaj veljavnem OPN občine Dobrova -Pol-nosti pripravila predlog občinskega prostorskega hov Gradec, ki je bil sprejet leta 2013 in katerega načrta. Predlog sprememb in dopolnitev OPN celotni postopek sprejemanja je tekel kar osem let, bo skupaj z obrazložitvijo pripravljavca, kako so se po besedah župana Franca Setnikarja najde kar bila pri njegovi pripravi upoštevana pr va mne­nekaj določil, ki zavirajo razvoj občine. Zato se je nja nosilcev urejanja prostora, poslala v obrav­občina odločila za spremembo in dopolnitev le-navo ministrstvu. Če bo skladen s pripombami, -tega in leta 2014 sprejela Sklep o začetku postop-upošteval vse predloge, določila ipd., bo na vrsti ka priprave sprememb in dopolnitev OPN in leta pridobivanje drugega mnenja nosilcev urejanja 2015 na javnem razpisu izbrala izdelovalca. Želja prostora. Občina bo na podlagi mnenj nosilcev namreč je, da se omogoči razvoj ter gradnja in urejanja prostora uskladila predlog sprememb in ureditev vseh tistih objektov, ki do sedaj niso bili dopolnitev OPN in ga predlagala za sprejem ob­urejeni. Župan, občinska uprava in izdelovalec se činskemu svetu. Spremembe in dopolnitve OPN trudijo s številnimi sestanki in pripravo dodatnih občinski svet sprejme z odlokom in ga objavi v obrazložitev ter strokovnih argumentov nosil-uradnem glasilu in na občinski spletni strani.cem urejanja prostora pojasniti, zakaj je na dolo-Župan Franc Setnikar je optimističen: “Spre­čenem območju treba težave urediti na točno do-memb in dopolnitev OPN si želimo čim prej, saj ločen način, da ne bi prišlo do odhajanja občanov želimo slediti strategiji razvoja občine, želimo va - Polhov Gradec številne prednosti, predvsem bližino glavnega mesta, ki je najpo­membnejša – trg, ki čaka pred vrati, le izkoristiti ga je treba in ljudem ponuditi dobro vsebino. Pohvalil je prizadevanja občine pri spodbujanju in pomoči ma­lemu podjetništvu ter nekatere produkte in ideje. Povedal je, da evropska kohezijska politika v perspektivi 2014 –2020 ne pred­videva sredstev za infrastruk­turne naložbe in so zato tovr- Javno naznanilo stni projekti težje sofinancirani. Skupaj s predstavniki ministr­stva so razpravljali o možnostih pridobitve dodatnih sredstev za druge vsebine, ki bi ideje in pro­dukte lahko podprle. Županu in predstavnikom občine so ponu­dili pomoč ter obljubili, da bodo vsebino sestanka obdelali še na ministrstvu ter jim posredovali morebitne predloge. Po zaključku uradnega dela je zbrane župan povabil na čaj z grofom Blagajem, dogodek, ki ga Javni zavod Polhograjska graščina ob pomoči Turizma Ljubljana uspešno trži že nekaj let in ga turisti pozitivno spre­jemajo. Da je res zanimiv, so se pre­pričali tako minister kot drugi, saj jih je nagovoril program, po­sebej pa medena kulinarika, ki jo gost okusi v sklopu programa. Besedilo in fotografija:Nadja Prosen Verbič III. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtova­nju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZU­PUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 30. člena Statuta Občine Dobrova -Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) Občina Do­brova - Polhov Gradec objavlja J A V N O N A Z N A N I L O o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrova -Polhov Gradec – spremembe št. 2 I. Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrova - Polhov Gradec – spremembe št. 2 (v nadaljevanju SD OPN2 Dobrova - Polhov Gradec), ki ga je izdelalo podjetje RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA, d. o. o., Domžale (št. proj. 8/16). V tem postopku se spreminja in dopolnjuje Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15). Javne obravnave dopolnjenega osnutka SD OPN2 Dobrova - Polhov Gradec bodo organizirane: – 26. februarja 2018 ob 18. uri v Osnovni šoli Dobrova, Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova, za Krajevno skupnost Dobrova, – 28. februarja 2018 ob 18. uri v Kulturno prosvetnem domu Ivana Cankarja Šentjošt, Šentjošt 13, 1354 Horjul, za Krajevno skupnost Šentjošt nad Horjulom, – 5. marca 2018 ob 18. uri v Kulturnem domu Jakoba Trobca, Polhov Gradec 13, 1355 Polhov Gradec, za Krajevno skupnost Polhov Gradec, – 6. marca 2018 ob 18. uri v Domu krajanov Črni vrh, Črni Vrh 37A, 1355 Polhov Gradec, za Krajevno skupnost Črni Vrh. IV. Seznam zemljiških parcel, katerih namenska raba se v dopolnjenem osnutku SD OPN2 Dobrova Polhov Gradec spreminja, je objavljen na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec www.dobrova-polhovgradec.si. V. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku SD OPN2 Dobrova - Polhov Gradec. Pripombe in predloge je mogoče do vključno 8. marca 2018 podati pisno na mestu javne razgrnitve, mogoče pa jih je tudi poslati na naslov Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, s pripisom: »Pripombe na javno razgrnitev SD OPN2 Dobrova - Polhov Gradec« oz. na elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si. Pripombe in predloge je mogoče podati tudi pisno ali ustno na zapisnik na javnih obravnavah. Občina bo pripombe in predloge proučila, do njih zavzela stališča in jih objavila na spletni strani občine. iz občine zgolj zaradi zakonskih omejitev, ki jim onemogočajo ureditev prijetnega domovanja ali razvoj podjetniške oz. kmetijske dejavnosti. Po mnenju župana je nujno omogočiti razvoj gospodarstva, saj imamo v občini več kot 600 podjetij in samostojnih podjetnikov, ki se želijo razvijati in ustvarjati v domačem okolju. Obstaja sicer nekaj območij, ker je predviden razvoj go­spodarstva, vendar so ta območja na poplavnih delih, čez nekatera celo potekajo državni pro­storski načrti in ti onemogočajo gradnjo in ra­ustvariti nove pozidave, kjer objekti že stojijo, omogočiti razvoj zaselkov v vasi in hkrati si že­limo urejenega podeželja, predvsem pa si želimo infrastrukturne objekte v naših večjih krajih, ki bodo prispevali k bolj kakovostnemu življenju na­ših občanov. Želim si tudi, da bi prostorski zakon spremenili tako, da bi občine dobile več pristoj­nosti kar se tiče manjših sprememb v izvedbe­nem delu, ker bi s tem prihranili čas in omogočili hitrejšo izpeljavo investicij.” Nadja Prosen Verbič II. Gradivo dopolnjenega osnutka SD OPN2 Dobrova - Polhov Gradec bo javno razgrnjeno od 6. februarja do 8. marca 2018 v sejni sobi Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, in bo na vpogled v času uradnih ur. Gradivo dopolnjenega osnutka SD OPN2 Dobrova - Polhov Gradec bo dostopno tudi na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec www.dobrova-polhovgradec.si. VI. Javno naznanilo se objavi na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec www.dobrova-polhovgradec.si ter v časopisu Naš časopis. Številka: 3505-0002/2015-96 Dobrova, 16. 1. 2018 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Občina Dobrova-Polhov Gradec Župan voščil na srečanju starejših Javni razpis Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec leta 2018 I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE v Občini Dobrova - Polhov Gradec. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci do dodelitve proračunskih sredstev so: - sklop A: fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini; - sklop B: pravne osebe s sedežem proizvodne enote na območju občine. III. Višina pomoči Sofinancira se do 35 % upravičenih stroškov za postavitev male komunalne čistilne naprave, velike do 50 PE, vendar največ 250 evrov upravičenih stroškov na PE. Več podrobnosti o razpisu najdete na koncu dobrovsko-polhograjskih strani. Vabilo Vpis v prvi razred za šolsko leto 2018/2019 Vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2018/19 bo potekal po nasle­dnjem razporedu: OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC - torek, 6. 02. 2018 od 7.30 do 16.30 ure - četr tek, 15. 02.2018 od 7.30 do 16.30 ure - sreda, 28. 02. 2018 od 7.30 do 16.30 ure PODRUŽNIČNA ŠOLA ČRNI VRH: - torek, 13. 02. 2018 od 15.00 do 16.30 ure PODRUŽNIČNA ŠOLA ŠENTJOŠT: - torek, 27.02. 2017 od 14.00 do 16.30 ure Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Letos bomo vpisovali otroke rojene v letu 2012. S seboj prinesite: otrokov osebni dokument, telefonsko številko mame, očeta in e-naslov. Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno ozi­roma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu, pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša. Če želite otroka prepisati na drugo šolo, ga morate najprej vpisati na šolo, kamor po šolskem okolišu sodi, na drugo šolo pa posredujete vlogo za prepis. K vpisu, vas vabimo skupaj z otrokom, saj je to zanj pomemben dogodek. Šolska svetovalna delavka Albina Jerman Slabe Ravnateljica Ilinka Kucler Dobrova, 12. december - Občina Dobrova – Polhov turni program sta sooblikovala nostalgično in na trenutke hu-Kulturno umetniško društvo morno je bilo s strani občinstva Gradec je tudi lonec leta 2017 v športni dvorani na Polhov Gradec ter Kulturno poslušanje zgodb in prigod iz Dobrovi pripravila praznično srečanje s kulturnim društvo Črni Vrh. Folkloristi mladosti, ki so jih moški folklo­so zaplesali nekaj spletov, mla-risti delili s publiko. Z jedačo, Zbrano generacijo starejših našanje znanj, tradicije in ve­di pevci zapeli nekaj pesmi, pijačo ter druženjem in klepe­občanov je nagovoril gostitelj, ščin iz generacije na generacijo, posebej z zanimanjem pa so tom pa se je zaključilo nadvse župan Franc Setnikar. Poudaril saj se le tako ta lahko ohranja. starejši spremlja li predstavitev veselo in prijetno predpraznič­je, da kraj, občino in dogajanje v Zahvalil se je vsem za njihov do­polhograjske narodne noše, ki no popoldne. njej sooblikujejo vse generacije prinos ter jim voščil zdravja in jo ponosno nosijo člani Folklor-Besedilo in fotografija: in da je izrednega pomena pre-vsega dobrega novem letu. Kul­ne skupine grof Blagaj. Nadvse Nadja Prosen Verbič Obnovljeni in nadgrajeni objekti Blagajeve poti Lesene hiške in objekte na Blagajevi gozdni obrobe oken šestkotne hiške la, da ima smisel in občutek za učni poti, postavljene iz podrtega lesa po in vhodnega pulta, ki so sedaj ohranjanje naravne in kulturne iz gladkega lesa, okna pa imajo dediščine! žledolomu, med spomenikom grofu Blagaju celo prava lesena polkna. Otro-Občina Dobrova - Polhov nad čebelarskim domom in grajskim izvirom ci se bodo najbolj razveselili le-Gradec je kandidirala za evrop­ sem predstavil bralcem že septembra leta 2014. senega volka iz enega kosa lesa, ska sredst va s tremi projekti; Po treh letih in pol je zob časa li objektom novo estetsko in ki stoji tam, kjer je bila jahalna poleg zgoraj opisanega Polh­načel predvsem streho šestko-starinsko vrednost. Poleg tega priprava doslej. Da so gorenjski kovega doživljajskega parka, ki tne hiške, a je po naročilu ob-so izdelali dodatno streho nad fantje pravi rokodelci, se lahko ga bodo ob odobritvi sredstev čine Dobrova - Polhov Gradec vhodnim portalom pri spome-prepričate z obiskom smučišča obogatili z dodatnimi vsebina­ekipa treh samostojnih podje-niku, pri čemer so ob njej na eni Krvavec, saj so ob gozdu na poti mi, kipi, razstavami in interak­tnikov (Žiga Povšner s.p., Aleš strani postavili ptičjo valilnico, pastirskih škratov različni kipi tivnimi dogodki, še z Lokalni-Ložar s.p. in Matic Zakrajšek torej škatlo, varno pred vremen-živali in vse umetnine so izdela-mi produkti Blagajeve dežele s.p.) v vsega nekaj dneh uspela skimi vplivi, za gnezdenje ptic, li iz zgolj enega kosa lesa vsako. in Medenimi zakladi – priredi­popraviti strehe treh objektov na drugi strani pa ptičjo hišico Občina je ob tej nujni vzdrže-t venim prostorom pri gostilni in to s prekritjem z lesenimi z vhodom v obliki srčka. Nova valni naložbi, vredni približno Pograjski dom. skodlami, s čimer so doda-pridobitev so tudi lepo izdelane 2000 evrov, še enkrat pokaza-Sebastjan Vehar Občina Dobrova-Polhov Gradec Ob prazniku o življenju in delu Emila Adamiča Dobrova, 22. december 2017 - Občina Dobrova – Polhov Gradec je skupaj z Javnim zavodom Polhograjska graščina v športni dvorani na Dobrovi pripravila slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, katere glasbeni del je bil posvečen Emilu Adamiču. Na predvečer dneva, ko so nom čestital ter dejal, da mora­natanko pred 27 leti Slovenci mo biti kot nekoč ponosni na edinokrat složno in odločno ter svojo lastno državo, ki jo preko pokončno izbrali svojo, skupno lokalne skupnosti tudi gradijo pot Slovenijo, samostojnosti in in soustvarjajo. V nagovoru je enotnosti so se občani občine izrekel zahvalo vsem, ki pripo-Dobrova – Polhov Gradec zbra-morejo k razvoju in napredku li na slovesnosti v počastitev dr-ter življenju občine in vsem za­žavnemu prazniku. želel lepe praznike in vse lepo v Slavnostni govornik župan novem letu. Franc Setnikar je vsem obča-Rdeča nit letošnje slovesno- Vabilo Krajevna organizacija Rdečega križa Dobrova vas vabi na delavnico o krepitvi zdravja s pomočjo eteričnih olj, ki bo v TOREK, 6. februarja, ob 17.00 v prostoru PGD Podsmreka. Izvedeli bomo, kako: -na naraven način skrbeti zase in svoje najbližje, -eterična olja krepijo imunski sistem, odpirajo in čistijo dihalne poti, -znižujejo fizični, mentalni in čustveni stres in dvigujejo razpolože­ nje, -eterična olja uporabljati v kulinariki, pri izdelavi domače kozmeti­ke in čistil … Izboljšajte svoje zdravje in uporabljajte eterična olja. Vabljeni v svet eteričnih olj! sti je bilo življenje in ustvar­janje skladatelja, zborovodja in uglednega glasbenega pe­dagoga Emila Adamiča, saj je ravno na božič minilo 140 let od njegovega rojstva tu na Dobrovi. Povezovalec Boštjan Romih je nanizal precejšnjo merico življenjskih prigod tega umetnika, njegova dela pa so odzvanjala v izvedbi zborov, solistov in godbe, in sicer god-be Dobrova – Polhov Gradec, glasbenic Tine Debevec in Mojce Lavrenčič, učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič« ter otroškega zbora Glasbene šole Emil Adamič. V pesmi in besedi so nastopajoči med obiskovalce natrosili nekaj drobcev iz njegovega življenja. Užiti je bilo njegove samospeve in druge zborovske ter solistič­ne umetnine. Samozavest, pre­pričljivost, navdušujoč glasbeni talent, ki je po besedah Adami­čevega biografa Lucijana Ma­rije Škerjanca, izbral: „Službo, od bogov izbrano – za kazen nadarjenim”. Kamor je prišel, tam je kmalu zazvenela ubrana pesem, je zapisano in iz Dobro­ve ga je življenjska pot vodila v Toplice pri Zagorju, Kamnik, Trst, Taškent v Uzbekistanu in nazaj v Ljubljano, povsod pa je pustil svoj glasbeni pečat. Bil je človek mnogoterih talentov, saj ni bil le odličen glasbenik, pač pa tudi izreden risar, rad se je preizkušal v šaljivem pesništvu, čas si je krajšal z rezbarjenjem in rezljanjem, bil je tesar, mizar, vrtnar, zemljemerec, posebej gladko mu je teklo pero, nav­dušeno je prebiral vsakovrstno literaturo in z enako strastjo na potovanjih odkrival velika me­sta in skrite kotičke. Z anekdotami se je sprehod skozi življenje in delo Emila Adamiča končal, prav tako tudi uradni del občinske slovesnosti. “Če samozavestno gledamo na svojo preteklost, potem se tudi v prihodnosti nimamo česa bati,” je spodbudno dejal povezovalec večera in za konec besedo pre-dal prihodnosti - mladim glaso­vom Otroškega zbora Glasbene šole Emil Adamič, ki so skupaj z Godbo Dobrova Polhov Gra­dec ponosno zapeli pesem Moja Slovenija. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Najkrajši mesec v letu je tu. Na začetku februarja vas vabimo v Dvor, nato pa svoj obisk nadaljujte v Muzeju pošte in telekomunikacij, ko se bodo za slovenski kuturni praznik vrata v muzej odprla brezplačno. Spremljajte nas in obiščite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Dvorska cerkev V nedeljo, 4. februarja, od 14. do 16. ure vabljeni na brezplač­ no vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v v župnijski cerkvi Ma­rijinega rojstva ali v znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posa­ mezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vse­buje kratek življenjepis. Zaželjeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si a li info@do­brova-polhovgradec.si. Knjižnica Polhov Gradec Vrata knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB profilu Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Območna obrtna zbornica Ljubljana - Vič Podelili priznanja Barjanec V četrtek, 14. decembra zvečer smo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič praznovali osmo obletnico odprtja nove poslovne stavbe zbornice in že devetič po vrsti trem članom - najzaslužnejšim obrtnikom in podjetnikom podelili tudi priznanje Barjanec. Biti marljiv in pošten obr­tnik in podjetnik je posebnega pomena za obrtništvo in širšo družbeno skupnost, kajti pod­jetniški uspeh je tesno pove­zan s širšo družbeno skupno­stjo. Podelitev Barjanca je tudi vzpodbuda za vse, da pomaga­jo drugim in se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Prav je, da je pomoč sočloveku in družbena odgovornost podje­tja za večino izmed obrtnikov in podjetnikov pomemben del vsakdana. Le tako lahko hitre­je in močneje dosegajo vedno nove zastavljene cilje. Priznanje Barjanec lahko prejme samostojni podjetnik ali zakoniti zastopnik podje­tja, če je ali je bil v tekočem ali preteklem letu aktivni član ali zakoniti zastopnik pravne osebe, ki je članica zbornice. Vsak član lahko pridobi tako priznanje samo enkrat. Za po­delitev priznanja Barjanec se upoštevajo merila, kot so ure­jenost obratovalnice, ugled obrtnika, dolgoletni staž, od 10 let naprej, in aktivno delo­vanje v širši skupnosti. Prizna­nje Barjanec so prejeli Janez Kupljenik, Klima instalacije Kupljenik, prezračevanje, kli­matiziranje, prodaja, servis d.o.o. iz Škofljice, Tilen Petrič, Avtomojster d.o.o., trgovina in storitve iz Ljubljane ter Peter Svete, kamnoseštvo Svete iz Preserja. V nadaljevanju po­drobneje predstavljamo na­grajence, ki so se z nesebičnim delom se posebej izkazali tudi v okviru na lokalne skupnosti: mag. Peter Grabner, sekretar OOZ Ljubljana Vič Občina Dobrova-Polhov Gradec Novice z delavnic … Tudi z delavnicami Zdravje na vsakem koraku, ki jih za svoje občane organizira Občina Dobrova - Polhov Gradec, smo zakorakali v leto 2018. Januarja sta bili dve predavanji priznanih slovenskih strokovnjakov. O domovini in družini s Tonetom Kuntnerjem 1 misel, 42 čustev je bil naslov pre­davanja dr. Aleksandra Zadela, ki je v četrtek, 4. januarja, popolnoma napolnil avlo Osnovne šole Polhov Gradec. Priznani slovenski psiholog je tokrat predaval o evolucijskem po­menu čustev. Odgovoril je na vpraša­nji, zakaj so čustva potrebna in zakaj sploh so, izpostavil je (ne)moč v od­nosu do lastnih ter razumevanje ču­stev drugih. Osredotočil se je na pet osnovnih čustev: veselje, žalost, strah, jezo in gnus, dodal je še ljubezen in sovraštvo. Predavatelj je spregovo­ril o načinih prepoznavanja čustev ter njihovih povezavah z razumom. “Žalost in jeza sta lahko funkcionalni čust vi, strah je izjemno funkcionalen, ko je ogroženo zadovoljevanje naših svoje roke, saj smo za zadovoljstvo sebe in odnosa odgovorni sami.” Predavanje je zaključil z voščilom: “Ustvarite si lepo leto.” Delavnica doc. dr. Bena Arnejči­ča je potekala 11. januarja v plesni dvorani Osnovne šole Dobrova. Pre­davatelj je veliki množici slušateljev predstavil, na kakšen način in kako z dihanjem nad temeljna negativna človekova čustva – jezo, žalost in strah. Poudaril je nekaj teoretičnega znanja, definicij in dejstev o čustvih, nato pa iz predstavitev prešel v akci­jo. Doktor znanosti na področju psi­hologije, mojster NLP, jungov trener in hipnoterapevt je povedal, zakaj so negativna čustva sploh potrebna, kako jih izražamo ter kako se z njimi na Slovenijo danes, ni našel niti iskal ci­tata, dejal je le: “Danes imamo domovi­no Slovenijo takšno kot si jo zaslužimo. Pred sedemindvajsetimi leti smo do­živeli čudež, danes pa imamo le osta­nek čudeža.” Ob državnem prazniku je zbrane nagovoril tudi župan Franc Setnikar, ki je opomnil na to, da prav vsak gradi in sooblikuje domovino Slovenijo in izrekel zahvalo za njihovo delo. Navzoče in še posebej gosta ve­čera Toneta Kuntnerja, ki po njegovih besedah ni le pesnik domovine pač pa prerok domovine, je pozdravil polho­grajski župnik Bogdan Oražem. Vošči­ lu pa se pridružil še duhovnik Rofen iz Madagaskarja, ki je vsem v malgaškem jeziku zaželel blagoslovljene praznike. Pod nastopajoče pa so se podpisali Moški pevski zbor Turističnega dru­štva Briše, Mladinski in Otroški pevski zbor Višajčki, Mešani pevski zbor KD Gregor Rihar, Briške cvetke, Jutranji cerkveni mešani zbor, ženski pevski zbor Danica, ki so s šopkom božičnih in domovinskih pesmi pobožali obi­skovalce ter jim polepšali praznični večer. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Zvoki betlehemske zvezde potreb, gnus je kulturno pogojen, so­vraštvo pa je povsem disfunkcional­no čustvo,” je pojasnil. Z navzočimi je delil formulo za dobro počutje, ki izhaja iz ustrezne kombinacije kako­vostnega sredst va (hrana, delovno mesto ipd.) in kakovostnega vedenja (hrano pojemo, opravimo koristno delo) ter končal s povsem praktični­mi nasveti, kako ohraniti partnerski odnos, saj v to, ali je trajna ljubezen mogoča, niti malo ne dvomi: “Seveda so trajne ljubezni mogoče. Vprašanje pri tem je, ali boste življenje vzeli v Spominski pohod v Dražgoše Dražgoše – vas v občini Železniki, ki povezuje Selško dolino z Gorenjsko, kjer se je pred 76. leti odvijala spoprijeti. Navzoče je seznanil z ne­katerimi tehnikami soočanja z jezo in ža lostjo. Precejšen del tokratnega sre­čanja je bil torej namenjen praktične­mu delu, tako da obiskovalci delavni­ce niso spoznali le definicij transa in hipnoze ter razlik med njima, pač pa so ju v delu tudi doživeli in se glede na odzive po njih prijetno, zanimivo ... počutili. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Dražgoška bitka. Vsako leto se tu zbere več tisočgla­va množica ljudi s celotnega obmo­čja Slovenije. Najzahtevnejša pot je nočni pohod za vztrajne planince prav iz Črnega Vrha. Letos je bil to že 40. spominski pohod, ki se ga je udeležilo cca. 300 planincev. Poho­dniki so na poti do cilja premagovali težje vzpone in spuste. Na pot so se podali z izurjenimi vodiči organiza­torja pohoda - PD Škofja Loka, točno ob polnoči. Pred Domom Krajanov v Črnem Vrhu je kar mrgolelo, preden se je strnjena kolona pohodnikov po­dala na cca 10 urno “bitko” hoje do cilja. Pot jih je vodila iz Črnega Vrha, preko Zminca v Poljansko dolino, čez Sv. Tomaža v Praprotno v Selški doli­ni, skozi Ševlje v Zabrekve in naprej do Dražgoš. Zaključili so pri dražgo­ški OŠ s toplo malico in krajšim po­čitkom. Ob 12h je bila pri spomeniku v Dražgošah slovesna spominska pri­reditev, na kateri je bila letos glavna govornica dramska igralka Lara Jan­kovič. Letos je bilo vreme vsem pohodni­kom še kako naklonjeno. Noč ni bila premrzla, na nebu so žarele zvezde, sneg in dež pa sta tudi prizanesla. Tako je bilo vsaj malo manj naporno za premagovanje že tako zahtevne poti. Vsem pohodnikom srečni in na sni­denje prihodnje leto. Katja Skopec Polhov Gradec, 26. decem­ ber 2017 – Na sam državni praznik, ob dnevu samo­stojnosti in enotnosti, se je v kulturnem domu Jakoba Trobca oglasila Pesem miru, ki jo pripravljajo člani Turi­stičnega društva Briše. Zdravljica je dala blagoslov leto­šnji proslavi Pesem miru, s katero so Polhograjci počastili našo domovino Slovenijo ter se spomnili enotnosti Slovencev, v želji po samostojnosti in državnosti, na tisti zimski dan, 23. de­cembra 1990, ko je slovenska beseda »meso postala«. Takrat so se misli in hrepenenja mnogih slovenskih gene­racij ubesedila v plebiscitarnem DA naši samostojni državi, je spomnil povezovalec večera Simon Purger, ki je spretno krmaril med nastopajočimi zbori polhograjske doline in premišlje­no izbiral besede, ko se je pogovarjal z letošnjim gostom - svečenikom slo­venske besede, iskrenim domoljubom, pesnikom in igralcem Tonetom Kun­tnerjem. Njegove tople in klene besede so pripovedovale o domu in domovini, domoljubju, o narodu in človeku, o stvareh, ki jih tudi sam največkrat ope­va v svojih pesnitvah, zato je bil tudi njegov odgovor na vprašanja najpo­gosteje prebran iz pesnitev slovenskih pesnikov in pisateljev, poslužil se je citatov Cankarja, Jenka in drugih. Na vprašanje, kakšen pa je njegov pogled Dobrova, 6. januar - Polna cerkev poslušalcev je bila na svete tri kralje po večerni maši nagrajena s čudovitim koncertom učen- Skorajda ves pihalni del članov God-be Dobrova-Polhov Gradec, ki še obi­skujejo zadnje razrede nižje glasbene šole, je pod mentorstvom Klavdije Feguš in Janeza Benka ob klavirski spremljavi učiteljice Ane Semič Bur­sać pripravil splet enajstih božičnih in drugih skladb povezanih v božič­no zgodbo. Enajst učencev s flavtami, Tadej, Klemen, Anton, Blaž in Aljaž s ponosom lahko izvedli tudi še v ka­teremkoli drugem kulturnem hramu blizu in daleč, je z zahvalami in s sim­patičnimi primerjavami prisotnih s simboli tretjega svetega večera v ime­nu vseh staršev nastopajočih zaključil Gregor Čuden. Večer se je prevesil v veselo druženje v avli župnijskega doma. Magdalena Tehovnik ( foto: Janez Dolinar) cev Glasbene šole Emil Adamič. saksofoni in klarineti so pokazali svoj izreden talent, ki so ga v nekaj letih s pomočjo obeh izvrstnih učiteljev do­bro razvili in ki svojo tehniko, vztraj­nost in lastno interpretacijo skladb pri individualnem pouku in na skupnih vajah še naprej izpopolnjujejo. Izvrsten koncert, ki bi ga Vesna, Monika, Manca, Regina, Lucija, Živa, Občina Dobrova-Polhov Gradec Praznično darilo tudi za otroke Občina Dobrova - Polhov Gradec je v prazničnem decembrskem času pozornost namenila vsem, tudi otroci so prišli na svoj račun. V prednovoletnem času so in resničnih zgodb, kjer so se bili obdarjeni vsi otroci in to z lahko poistovetili z junaki. Obe otroško predstavo. Občina Do-zgodbi – Mali polhec in njegov brova - Polhov Gradec je v goste prvi božič ter Praznična noga­povabila gledališče KUKUC, ki vička sta nosili lepo sporočilo: je v nedeljo, 10. decembra, raz-“Največje darilo so naši bližnji, veselilo najmlajše v Polhovem bodimo eden drugemu darilo Gradcu in v torek, 26. decembra, in veselo praznujmo.” vse dobrovske otroke. Igralci so Besedilo in fotografija: gledalce popeljali v svet pravljic Nadja Prosen Verbič postavitvi – brez pomoči Eme ogledovat še naslednjih dneh. Hozjan, Ivanke Filipič, Milene Ob mojstrovini nihče ni ostal Smrekar, Milana Božiča in Fili-ravnodušen, čestitke postavljav­pa Božnarja zagotovo ne bi šlo. ci dobivajo od vsepovsod. Največ pozornosti so jaslice Jaslice so ob parkirišču pred pritegnile na božični večer, pred župnijskim domom Dobrova in po polnočnici. Ob jaslicah je na ogled do svečnice, tj. 2. fe­bilo kar premalo prostora, da bi bruarja. si jih lahko vsi v miru ogledali, Besedilo in fotografija: zato so si mnogi prihajali jaslice Mitja Prek Vabilo Vabimo vas na kulturno prireditev Legenda o dobrovski Mariji v leščevju pravi, da Stene hiše dobrovskih jaslic metrov mahu, Betlehem pred-KUD Dobrova prireja kulturno prireditev na predvečer je preprost pobožen pastirček trikrat zapored krasita dve podobi, slika Marije stavlja pet hišk, ki so vse Pre­ slovenskega kulturnega praznika, ki bo našel svojo živino klečati pred podobo Matere in družinska fotografija Franci-kovo ročno delo, in skoraj 200 7. februarja ob 19. uri v kulturni dvorani na jev prednikov, Marije in Jakoba figuric – od svete Družine do Božje v leskovem grmu. Preka s Šujice, po domače An-pastircev in živali. Na levi stra-Dobrovi. Vsakokrat je to podobo vzel tovanju jaslic na Dobrovi. Jasli-žonovih, nastala ob koncu prve ni kompozicije je upodobljena in jo doma zaklenil v skrinjo, a ce so postavljene v hišo, kot se je svetovne vojne. simbolna cerkev in pastirec iz Bo pestro in bogato, saj bo kulturno! vsako jutro se je ta spet pojavila se je nekoč reklo glavnemu pro-Seveda so glavna atrakcija legende o nastanku dobrovske Vabljeni! pri grmu. Zaradi tega naj bi na storu kmečkega doma. Tam je jaslice, ki jih je Franci Prek na-cerk ve. Dobrovi postavili cerkev, ki je potekalo vse družinsko in tudi črtoval vsaj pol leta, postavljati Da jaslice zgledajo tako ve­postala pomembna božja pot. družabno življenje, v bogkovem pa jih je začel že v začetku de-ličastno se je treba zahvaliti Del legende je Franci Prek s kotu pa so v času od božiča do cembra. Za postavitev je bilo tudi tistim posameznikom, ki Šujice tokrat uporabil pri načr-svečnice prostor krasile jaslice. uporabljenih kar 20 kvadratnih so nabrali mah in pomagali pri Prosinec - za dobro leto po rojstvu lastne države o tem tem, ko nas je večina zategovala kaj smo pripravljeni storiti za to, mo, nihče nam ne bo ukrojil Mesec, ki sledi novoletnemu praznovanju in spraševali, se je zdelo vse sku-pasove, uživali, kot da se ni nič da bi Slovenija postala drugač-dežele po naši meri, ne tisti, ki se ga še oklepa zimski mraz, so naši predniki paj preprosteje – nazaj v objem zgodilo, nam bodo v prihodnjih na. Kot nam samostojnosti nih-so jo zapustili in se odpravili na Evrope, ki so ji naši predniki mesecih na vsa usta pridigali, če ni podaril, tako tudi zdaj ne tuje graditi drug svet, ne tisti, ki imenovali prosinec. nekoč že pripadali. A članstvo da se nič ne da, da je vsakršen moremo pričakovati, da se bodo so prišli k nam v želji po boljšem Nihče več ne ve, ali zato, ker kusil obdobja suhih krav, kdo ni v Evropski skupnosti samo od poskus zaman in da nam ne bo dobičkarji kar sami od sebe od-življenju, še najmanj pa peščica je to čas prošenj, da bi svetloba vsaj enkrat pomislil na prazno sebe ni rešilo naših težav, na-nikoli uspelo. rekli privilegijem. Država smo pohlepnežev, ki skrbi za to, da čimprej premagala temo in bi denarnico in tisti neprijetni sprotno, gospodarski zlom jih No, tu so se pač zmotili. Mno-namreč mi, vsi tisti, ki nismo vse ostane enako. Zato ob začet­pridne roke ponovno napolnile občutek, ko se zdi, da gre vse je le še bolj razgalil. V desetletju go suhih in debelih let so preži-pripravljeni molče opazovati ku novega leta prosimo, da nam kašče, ali zgolj v prošnji za do-lahko le še navzdol. Kakor tudi od začetka finančne krize, ko veli naši predniki, ko so sanjali kraj in poniževanj, ki si želimo prinese boljšo in prijaznejšo bro letino. vsi poznamo občutek, ko se vse nas skušajo na vsak način pre-o tem, da bi Slovenci končno boljšega življenja in ne oni, ki Slovenijo za vse. Kot si v večnem ritmu sledijo zdi mogoče. In kot je življenje pričati, da z državo ni nič naro-postali gospodarji lastne usode. nas skušajo prepričati, da smo Špela Rotar, Glas za otroke meseci, razpeti med ugašanjem človeka razpeto med čas obilja be, je tistih, ki verjamejo, da se In če se nam danes kdaj zazdi, državljani zato, da plačujemo in družine in rojevanjem, tako se tisočletna in čas skrbi, tako je tudi v življe-v Sloveniji cedita med in mleko, da so nam njihove sanje spolze-davke, pred nepravičnostjo in modrost naših prednikov preli-nju naroda. Na vprašanje, kam le peščica, saj vsi vemo, da nas le iz rok, ostalo pa je jadikova-pohlepom pa naj si kar pokri­va v današnji čas. drvi ta naš svet, težko najdemo čakajo le še višji davki in po-nje, pomešano s strahom pred jemo oči in zatisnemo ušesa. V Le kdo od nas še nikoli ni iz-spodbuden odgovor. Ko smo se ložnice. In prav oni, ki so med prihodnostjo, se raje vprašajmo, volilnem letu si zato zapomni­ Občina Dobrova-Polhov Gradec Novoletna plesna produkcija Plesnega kluba Forma in društva Panorama Plesalci zaplesali eno po butalsko koordinacije in umetniške poze. ja projekta in gonilna sila plesne-Nastopili so prav vsi, od najmlajših ga kluba Nataša Potočnik je bila prvošolčkov in drugošolčkov, Ek-najbolj vesela praktičnega darila streminčkov, mladincev, pionirjev – praznične potice, ki so ji jo spe­in vse do izurjenih članov in tek-kle mame iz skupine Formamas. movalnih skupin ter nepogrešlji-Velika plesna družina, ki v okvi­vih Formamas, ki vselej navdušijo ru društva Panorama in plesnega Pozdravni nagovor in ot vori-iskal razbojnika Cefizlja, spotoma z odlično plesno zgodbo. Glede na kluba Forma spoznava različne tev dogodka je letos pripadel prvi pa pripovedoval butalske prigode. bučne aplavze polne tribune pa so plese, se je poslovila s skupinskim osebi Plesnega kluba Panorama Med policijskimi akcijami je bil to-navdušili popolnoma vsi plesalci, pozdravom Ole, ole. Butalski poli-Nataši Potočnik, ki je prijazno rej čas za plesni oddih. V različnih ki so se zadnjič in skupaj pred-caj je našel Cefizlja, se poslovil od pozdravila plesalce in publiko v plesnih točkah in plesnih zvrsteh, stavili s skupno zaključno točko. butalske plesne šole in Butalah je dvorani ter vsem zaželela, naj v od hip hopa, showa, baleta, stepa Tedaj so zaplesali tudi vaditelji in bilo spet vse kot nekoč, ko je… dogodku uživajo. Nato je voditelj-in jazza, so se plesalci plesnega trenerji, ki jim je bila ob koncu sko vlogo prevzel butalski policaj, kluba Forma predstavili ter poka-izrečena tudi beseda zahvale ter Besedilo in fotografija:ki je tekom plesnega spektakla zali mojstrske plesne korake, gibe, predano simbolično darilo. Vod- Nadja Prosen Verbič Plesna pravljica z babico Zimo Bilo je ... Prazniki so za nami. V prazničnem vzdušju se je tudi v Črnem Vrhu marsikaj dogajalo, a ostajajo le lepi spomini. Začelo se je s prvo adventno nedeljo. Naša vrata hiš, praznično pripravljene mize, vse to so krasili adventni venčki, vsak v soju štirih adventnih sveč. Vse skupaj je spremljal kip Marije romarice. Letos je romala tudi po hišah Črnovrških vasi, kjer se je tudi molilo. Že takoj na začetku decembra nas je obiskal tudi prvi dobri mož sv. Miklavž. Otroke je obiskoval po domovih in jim prinašal bogata darila. Naša mladinska pevska skupina je bila tudi zelo ak­tivna. Najprej je sredi decembra zapela tri pesmi na srečanju starejših na Dobrovi, potem pa še na pred­novoletnem srečanju staršev in otrok POŠ Črni Vrh. Za naše otroke in mladino se je potrudilo tudi GD Črni Vrh. V tistih dneh decembra, ko je zapadlo nekaj sne­ga, so organizirali prednovoletno srečanje s slastni­mi picami. Izkoristili so zimski čas, se odpravili na sankanje in veselo rajanje na snegu. A čas adventa je hitro minil. Upihnili smo še zadnji – četrti plamen adventne sveče in že je bil pred vrati božič. Tega je zaznamovala polnočna maša. V lepi in ne premrzli noči je kar nekaj ljudi prišlo peš v Črni Vrh, nekateri s svetilkami na glavi, spet drugi z baklami v roki. Pot do cerkve je bila razsvetljena z go-rečimi drevesnimi štori. Postavilo jih je domače turi­stično društvo, ki nas je ob koncu maše tudi pogostilo s toplim čajem. A veselo praznovanje se je šele začelo, saj se je z veliko hitrostjo približevalo silvestrovo. Mla­di so se zbirali in družili v »domu«, kjer se je odvijalo marsikaj veselega in prijetnega. In prišel je – kdo – Silvester. Vsak po svoje je pred­novoletni večer preživel v krogu tistih, ki jih ima naj­raje – družine, prijateljev, znancev. Še zadnji praznič­ni dan je bil praznik sv. treh kraljev. Marsikje so po njem pospravili jaslice in praznično okrašene novole­tne jelke. Ugasnilo je veliko prazničnih luči in začeli smo spet po starem. Že smo prebrodili januarske dni. Minili so tako hitro, da se nam včasih zdi, da se Ze­mlja vrti prehitro. Še dvakrat se bomo ozrli nazaj, se zavrteli okrog svoje osi in glej ga zlomka, spet bo pred nami drugo leto. Katja Skopec mamice z dojenčki. Dvorana na Dobrovi je pokala po šivih, saj so bili tribune in sedeži ob plesi- Morda ste bili v teh letih tudi lepo presenečenje. Najprej je ščih zasedeni do zadnjega.na kakšni od njihovih decembr-sam zaplesal s plesnimi prijatelji, Tule je fotografija, še več jih skih prireditev, ko otroke obi-nato pa je oder prepustil Babici boste našli na Facebook in sple­ ščejo dobri možje, a lani ni bilo Zimi in njeni pravljici. Na pri-tni strani Plesnega mesta. tako … Tokrat je otroke obiskal reditvi je zaplesalo preko 600 (mh) Talking Tom in jim pripravil otrok in mladih, med njimi celo Sredi decembra se je za znamenj in vse z velikovedno poslovil matematikzavzetostjo prikazoval nain neutrudni populariza-Poslovil številnih razstavah, ki jihtor slovenskega planinskegaje bilo okrog 600. Odprtja sveta Ciril Velkovrh. Njego-so vselej spremljali ugledniva izobrazbena in poklicnagovorniki in kulturni pro­ se je Ciril pot ni vključevala odnosa grami.do naravnih lepot, saj je bilStarši Cirila Velkovr­po stroki matematik, toda Velkovrh ha so bili doma iz Babne zagotovo je tlela v njem. ToGore in polhograjske kraje področje svojega uveljavlja-je rad vpletal v svoja dela. nja si je izbral po upokojitviSodeloval je tudi s polho­leta 1992. Tako so nastale grajskimi društvi, zlasti njegove knjige, v katerih je s Planinskim društ vom širil poznavanje slovenskeBlagajana in Turističnimnaravne in kulturne dedi-društvom Polhov Gradec. ščine. Glej, kako lep je taTudi v Našem časopisu je naš svet (Družina, 2007),objavljal povzetke vsebinGore in spomini ostaja-planinske literature. Izdal jo (samozaložba, 2008), Odje več stenskih koledarjev.štajerskih goric do strmeKo smo se ozirali na zadnjitržaške obale (samozaložba, 2012), Cerkve list v koledarju, izdanem za leto 2017, ki je in kapele v Sloveniji, posvečene svetima bra-imel naslov Stare hiše na Polhograjskem, se toma Cirilu in Metodu (2014) in Stare hiše je izteklo tudi njegovo življenje. na Polhograjskem (2016) so naslovi njegovihCiril Velkovrh je bil zagotovo zadnji po­del. V njih so opisani tudi družabni okviri pularizator slovenske naravne in kulturne in praktična organizacijska dejstva, kar vsedediščine s pomočjo razglednic in z razsta­je njegovim delom prineslo značilen vsebin-vami. Tako je imela njegova dejavnost po­ski odtenek in je med drugim odraz njegove seben kulturni pomen in z njo nam bo tudi velike delavnosti, ki je izvirala iz fotograf-ostal v spominu. ske oziroma razgledničarske dejavnosti.Za Planinsko društvo Blagajana in Ob slovenski planinski poti je fotografiralTuristično društvo Polhov Gradec okrog 350 cerkva, kapelic in drugih verskih Milka Bokal Občina Dobrova-Polhov Gradec ŠD Šentjošt po 13 letih prvak domače nogometne lige Šentjošt, 20. oktober – V petek je na igrišču levajo pravila lige, še dodatno točno odbitka. Ekipa ŠD Lipa pred osnovno šolo še zadnjič zapiskala & Gostilna Jurca, ki je vodila po sodniška piščalka in s tem zaznamovala polovici lige, pa je zaradi slab­ uspešen zaključek že 26. malonogometne ših predstav v jesenskem delu lige v Šentjoštu. pristala za vodilno trojico. Vse to seveda ne zmanjšuje uspeha Tokratni zaključek je bil za Ekipa OPV Sport, ki je zma­ŠD Šentjošt. Takoj za Podlipci je domačine še toliko bolj vesel, sajgala lani, je naposled morala pristala še druga domača ekipa je domači ekipi ŠD Šentjošt po priznati premoč domače ekipe ŠD Šentjošt Juniors, ki iz leta v 13 letih uspelo osvojiti naslov in se je po porazu proti eki­leto izboljšuje svoj položaj in se prvaka lige! Letošnja izvedba pi Kava bar Urška uvrstila na bo v prihodnjih letih verjetno je bila napeta prav do zadnjega tretje mesto. Kava bar Urška, že vmešala v boj za najvišja me­kola, saj bi vrstni red prvih treh ki je v letošnjo sezono vstopi­sta. Na drugi polovici lestvice ekip po drugačnem razpletu te-la zelo suvereno, je morebiten so letos pristale ekipe ŠD Setnik, kem v zadnjem krogu prav lah-naslov zmagovalke lige po vsej Fantje zajebantje, ŠD Vrzdenec,ko bil obraten. A domača ekipa verjetnosti zapravila v 10. kro­ŠD Žažar in na repu z 18 porazi se tokrat ni zlomila pod priti-gu, ko je zaradi neudeležbe na ŠKD Vrh. skom in si je z zmago proti ŠD predvideni tekmi proti mlajši sd.stjost.si Lipa naslov pr vakinje zagotovi-domači ekipi zabeležila av to-la po prvi tekmi zadnjega kola. matski poraz z 0 : 3 ter, kot ve- Svetovni pokal v rokenrolu in bugivugiju Smučišče Šentjošt ima le dve vlečnici, a hkrati dve težavno­stno povsem različni progi, da ža Bizilja se je na odru zavrtelo zadostita staršem in otrokom. skoraj 1000 plesalcev iz 15 dr-Podnevi in ponoči. žav, vsi najboljši, tekmovanje pa Veliko dobre volje domači­je štelo v vseh kategorijah tudi nov in tudi kakšen prispevek za skupno zmago na SP. Slav-občine sta omogočila razvoj nostni govornik na prireditvi je smučišča do današnjega ob­bil župan Franc Setnikar, častni sega, ko kljubuje tudi toplemu gostje pa ministrica za izobra­vremenu z dvema snežnima ževanje, znanost in šport ter več topovoma. Novi je močnejši, znanih športnikov in plesalcev. ne le 15, ampak 23 kW naziv­ Župan se je v nagovoru zahvalil ne moči ima, zaradi dodatno sodelujočim za tako množično kupljene vetrnice iz ogljikovih udeležbo ter poudaril lepote vlaken je tišji in primernejši, naše občine. saj je priprava snega možna Organizator je v sodelovanju že pri temperaturi minus 2,5 z znano gostilno v zunanjem st. Celzija in ne šele pri minus ogrevanem šotoru pripravil 4,5 kot pri starejšem modelu. tudi tople prigrizke, kosila in pi­jače, tako da je bilo dovolj goriva Pomembna je tudi zračna vla­in predvsem pozitivne energije, ga, nižja je boljša. Da pa lah­saj smo gledalci navijali, ploska-ko zasnežujejo teren z obema li in se veselili vsake zahtevne topovoma hkrati, so uredili Svetovni pokal v rokenrolu ljala plesna šola Briljantina in tudi bazen za vodo in povečali plesne figure. in bugivugiju je k nam pripe-v okviru 16. memoriala Primo-Sebastjan Vehar moč električne omarice. Sicer Peš od križa do križa pa sneg teptajo s teptalcem, v primeru premalo snega pa kar z nožnim »štamfanjem«. Smučarski tečaji potekajo vso sezono in to skupinsko ali pa v obliki individualnih ur. Smučišče je v celoti osvetlje­no, lani so razširili parkirišče tik pod smučiščem, potem ko so pred nekaj leti že razširi­li parkirišče pri avtobusnem postajališču. Obiskovalce, smučarje in sankače redno ob­veščajo o delovanju smučišča in morebitnih odjugah tudi s spletno kamero v živo preko spleta: https://smucisce.stjost. si. Cene smučanja so nepri­merljivo ugodne: celodnevna vikend karta stane 9 evrov (otroci 7), popoldanska vikend 7 (otroci 6), popoldanska kar­ta med delavniki pa 6 evrov (otroci 5). Delovni čas obeh vlečnic je sicer med tednom od 16. do 19. ure, med konci tedna pa od 10. do 18. Pred obiskom pa vsekakor preverite podatke o snegu na tel. 059 800 312 ali 041 505 407 (sd@stjost.si). ŠD Šentjošt ima ob smučišču, ki je oddaljen od Polhovega Gradca 12 km, od Horjula pa 7, tudi uradno okrepčevalnico s pija­čami in prigrizki. Ata, mama, sin, dedek, babi … na sanke in smučke, potem pa na pijačo in tak izlet bo pozitivna spodbu­da za vse celice telesa! Rezultati tekme po zaključku otroškega tečaja smučanja 31. decembra lani 1. SKUPINA (dečki 2007–2009): • Anže Prema • David P. M. • Marcel Trček 2. SKUPINA: 1. Jerca Trček 2. Jaša Pirnar 3. Mark Trček 3. SKUPINA (dečki 2011–2012) • Ožbe Tešar • David Trohar • Naj Merhar Sebastjan Vehar sin Bernard, ter zmolil rekviem za ljubljeno osebo. Jankov ata se je rodil leta 1924, med delom v gozdu pa se je ponesrečil 15. ja­nuarja 1990, star 66 let. V gozdu je bil s sinom, ki se je le nekaj dni prej vrnil s služenja voja­škega roka. Z ženo Antonijo sta imela šest otrok: Jožeta, Zvone­ta, Matjaža, Janeza, Matejo in Bernarda. Najmlajši sin je bil takrat star komaj 12 let in pol. Pri vseh treh križih je župnik pokojnim namenil nekaj besed, vsi skupaj pa smo zanje molili. Nazadnje smo odšli na Sovovo na kosilo. Želimo si, da bi bilo takih in podobnih nesreč čim manj, vendar pa si usode ne moremo krojiti sami. Hvala žu­pniku Štefanu Kožuhu in vsem, ki ste bili z nami. Se vidimo na­slednje leto! Blažka Trobec V nedeljo, 29. oktobra, pred praznikom vseh svetih smo obiskali tri kraje, da se spomnimo naših sorodnikov in krajanov iz Črnega Vrha, ki so se smrtno ponesrečili. Ob osmih smo se zbrali pri družini Jankovega Bernarda. Ta pohod je letos potekal že peto leto zapored, vendar letos v ve­ čjem številu, saj se nas je zbralo kar 83. Z nami je bil tudi gene­ralni vikar kapucin br. Štefan Kožuh, ki se ga nekateri spo­mnimo kot spovednika pred ve­čjimi prazniki v času župnika g. Marjana Arharja v naši župniji. Najprej smo šli do križa, kjer se je smrtno ponesrečil “re­bersk ata” Slavko Božnar 17. ju­nija 1960 med košnjo strmega Koširjeva travnika. Bil je zelo mlad, saj bi šele oktobra istega leta dopolnil trideset let. Žena Francka je ostala sama s tremi majhnimi otroki. Drago je bil star 5 let, Miro 3 in hči Kristina leto in pol. Le nekaj nas, ki smo se zbrali, je Slavka poznalo, saj je od nesreče minilo že 57 let. Nato nas je pot vodila do Slov­nikove koče. Tu stoji križ v spo­min Danielu Burjeku. Križ so postavili domači kmalu po nesreči, blagoslovil pa ga je g. Peter Nastran. Daniel se je smrtno ponesrečil star 25 let med delom v gozdu 9. avgusta 2015. Komaj si je ustvaril druži­no, že je moral umreti. Zapustil je ženo Darjo in dve hčeri. Sandra je bila stara 4 leta in pol, Rebeka komaj 15 mesecev. Ravnohribarskega Daniela smo poznali kot zelo veselega in delovnega človeka. Od tu smo odšli mimo domačije na Lipah, domačije Zakoritarjevih, čez Jankov travnik v gozd do križa, ki je postavljen v spomin Jan­kovemu atu Stanetu. Tu nas je pričakalo še nekaj krajanov in skupaj z njimi nas je bilo pre­ko 120. Pred dvema tednoma so tu domači postavili brv, kajti to mesto je bilo prej zelo težko dostopno. Župnik Štefan je pre­bral življenjepis Jankovega ata, ki ga je sestavil njegov najmlajši Občina Dobrova-Polhov Gradec Godba Dobrova-Polhov Gradec ima mlade! OŠ Polhov Gradec Dobrodelni V začetku decembra preteklega leta se je na Dobrovi prvikrat sestal podmladek godbe. Otroci so prve vaje že komaj uri Matej Rihter začenja z vo­čakali. V župnijskem domu na denjem mlajše zasedbe, po pol Dobrovi zdaj vsako sredo ob 19. ure pa nadaljuje z večji zased­ OŠ Polhov Gradec Izmenjalnica igrač v OPB Tudi letos je OPB pripravil enodnevno izmenjalnico igrač, in sicer v sredo, 20. decembra, v mali telovadnici. Učenci so lahko zamenjali svoje stare igrače za tiste, ki so bile bolj zanimive zanje. Večina učencev je bila pripravljenih zamenjati svoje stare igrače in je z navdušenjem čakala na izbiro. Pod nadzo­rom učiteljev OPB, ki so spremljali veselje učencev, je vsak izbral svojo novo igračo, potem pa smo se igrali. Barbara Premoš bo. Učenci Glasbene šole Emil Adamič, ki se zaradi vse večje zahtevnosti skladb še ne mo­rejo prik ljučiti Godbi Dobrova­-Polhov Gradec, so s tem dobili možnost, da svoje talente urijo še v skupini. Tako je učenje za­bavnejše in igranje določenega inštrumenta dobi večji smisel. Dirigent Matej je navdušen nad zagnanostjo male skupinice, vsi skupaj pa se že veselimo njenih prvih nastopov v javnosti. Magdalena Tehovnik Koncert se je začel ob 18. uri, nastopajoči pa smo se zbrali že pred četrto. Sceno so vse do­poldne postavljali najbolj mar­ljivi učenci. V ta koncert so veliko truda vložili vsi delavci šole, predvsem pa učiteljice Urška Žagar, Katja Premrl in Neža Kralj, ki so bile tudi glav­ne organizatorke. Prireditev je imenitno povezovala Neli Do­linar, s svojima točkama sta se prav tako odlično odrezali Maja Železnikar in Brina Su­šnik, ki sta govorili o spošto­vanju. Malo pred šesto uro so se začeli zbirati obiskovalci. Ta se je začel z rahlo zamudo, otvorili pa so ga glasbeniki iz godbe Dobrova - Polhov Gra­dec in vokalna skupina Laulu, ki prihaja iz Škofijske klasične gimnazije. Prireditev se je v živahnem ritmu nadaljevala in prav vsi so bili neverjetni. Ansambel Ponos, skupina Šundr z Janjo Janša, skupi­na Toni, Ivan Hudnik, šolski pevski zbor s solistko Nino, Lea Kumar z inštrumental­no spremljavo svojih sošolk, koncert Vidor in Ilonka, Prisrčnice, osupljiva plesna točke naše bivše učenke Gaje Malovrh s soplesalcem Jako Južničem,plesni »duel« Maje Železnikarin Taje Škrlep … Vse otroke je najbolj nasmejal čarodej Jole Cole, ob petju Ilonke Krivo­kapič pa so se marsikomu naježile dlake po vsem telesu. Osrednji gost je bil Lado Le­skovar, legenda slovenske glas­be. Zapel je tri pesmi, ki jih vsi dobro poznamo. Svoj nastop je zaključil z znamenito pe­smijo Zemlja pleše. Zaključna točka koncerta, ki je trajal več kot dve uri, je bila pesem Vem, da danes bo srečen dan, ki jo je zapel šolski pevski zbor ob spremljavi nadarjenih glasbe­nikov naše šole. Dvorana sicer ni bila napolnjena do zadnjega kotička, a je bilo vzdušje kljub temu odlično. Po koncu kon­certa je sledila še pogostitev za vse obiskovalce. Večer se je tako kar prehitro zaključil in upam, da bo še kdaj potekalo kaj podobnega. Sara Janša, 9. b 27. nočni pohod na Grmado Ob polni luni, kot že četrt stoletja, čeprav je zaradi nizke oblačnosti nismo opazili. Pet stopinj nad lediščem, rosilo je ves čas … to bi lahko bil blagoslov z neba za pohodnike, ki izbirajo zdravo-v-naravo družabnost ne glede na vremenske razmere. Ja, ta petek, 5. januarja, se bo planinskem domu PD Blagajana, vpisal med posebne dosežke vodil velik ogenj, je naštela vsaj leta. In kaj nas lahko definira 1000 pohodnikov. Tudi Stane, bolj kot dobri spomini in doži-predsednik PD Blagajana, se vetja? pridružuje oceni, da je pohod Vedno prisotna gorska reše-k ljub kislemu vremenu uspel in valna služba, ki je imela svoja pokazal, kdo od planincev je iz vozila parkirana na sredini po-pravega testa. bočja pri drugi okrepčevalnici, Zbrali smo se pri gostilni do katere nas je, kakor do prve v Pratkar, ki ima od novega leta novega najemnika. Čaj, koledar­ček PD Blagajana in pohodni karton za žigosanje kot kartica zvestobe – ko zbereš deset ži­gov, dobiš priznanje. Marsikdo je poravnal tudi letno članarino (25 evrov), ki se hitro povrne, saj imajo čla­ni Planinske zveze Slovenije s člansko izkaznico popuste v kar 20 športnih trgovinah, muzejih, tudi v viškem Iglu Športu, Pla­niki, Intersportu … več infor­macij na pzs.si ali 041 514 397 (Stane, PD Blagajana). SV Občina Dobrova-Polhov Gradec Obisk osnovne šole na Siciliji Našo ekipo so tokrat sesta­vljali ravnatelj Viljem Kovačič, pomočnica ravnatelja Romana Novak Mlinar, svetovalna de­lavka Petra Prevec, koordina­torka projekta in učiteljica an­gleščine Katarina Rožmanec in športna pedagoginja Ana Peček. Učenci, ki so bili izbrani za so­delovanje, so bili: Tajda Košir iz 9. a, Zarja Sušnik iz 9. b, Nina Smole in Ožbej Zdešar iz 8. a ter Blaž Turk iz 8. b. Učenci so izjemno spoštljivo, prijazno in Martinovanje Sreda, 15. novembra dopoldan smo se zbrali upokojenci iz Dobrove in se odpeljali proti Dolenjski. Vreme ni bilo nič kaj prijetno, bilo je hladno ampak mošt je bilo potrebno krstiti, da je po­stal vino. Prvi postanek je bil v Stični, kjer smo si z vodičko ogledali samostan. Je edini še delujoči cistercijanski samo­stan na Slovenskem, katerega začetki segajo v leto 1132. Spada med največje kulturne sakralne in arhitekturne spomenike pri nas. Osrednji prostor tvori kri­žni hodnik, ki velja za enega naj­lepših gotskih križnih hodnikov na Slovenskem. Med letoma 1428 in 1440 je v samostanu na­stal stiški rokopis. Tu biva še 14 menihov. Eden najbolj znanih je bil sedaj že pokojni pater Simon Ašič. Ogledali smo si muzej krščanstva na Slovenskem. Ta razstava je postavljena kronolo­ško v 12. prostorih. Obiskovalca seznani od začetka krščanstva na naših tleh v 3, stoletju in ga popelje skozi zgodovino dolgo približno 1700 let, vse do leta 2000. Ogledali smo si meniške delavnice, lekarno patra Ašiča in slikarska dela patra Gabri­jela Humeka, liturgično po­sodje, cerkveni tekstil, zbirki relikviarjev in voščenih figuric, Kozlevčarjevo zbirko starin in arhiv Friderika Barage. Sledil je ogled cerkve in pokopališča. odgovorno zastopali našo šolo v tujini, se odlično sporazume­vali v angleškem jeziku in smo na njihov prispevek v projektu zelo ponosni. Šola se vključuje v tovrstne projekte z name­nom povezovanja in nabiranja življenjskih izkušenj otrok in mladostnikov ter primerjave šolskih sistemov po Evropi in obogatitve šolskih vsebin. Kakšne izkušnje so naši učen­ci še dobili? Nekateri so prvič pogoje v naši šoli in življenje v veliko zanimivih dejavnosti in potovali z letalom in preživeli svoji družini. To lahko prinese otrok, ki znajo pokazati marsi­teden dni pri drugi družini v povsem novo umestitev sebe, kaj, osrednja tema našega sreča­tujini, spoznali so običajen dan šole in države v širši družbeni nja pa bo drsanje. in šolske obveznosti vrstnika kontekst. Petra Prevec, svetovalna iz Italije, spoznali in sprejeli Goste iz Italije, Španije, Tur-delavka OŠ Dobrova so drugo kulturo, predstavili čije in Grčije v okviru projekta so naše navade in običaje, spo-Erasmus+ z veseljem pričakuje-Daljši prispevek o gostova­razumevali so se v angleškem mo tudi v naši šoli, in sicer jih nju OŠ Dobrova na Siciliji lah­jeziku, spoznali so nekaj osnov-bomo gostili od 5. do 10. febru-ko preberete na spletni strani nih izrazov v italijanščini. Po ta-arja. Z mislimi in dejanji smo že w w w.mojao b c i n a . si /do brov a­kšnem obisku učenci zagotovo pri organizaciji pomembnega -polhov-gradec. drugače gledajo na program in obiska. Ne bo težko, saj imamo Elektro delavnica V soboto, 11. 11. 2017, smo se zbrali ga nismo prebarvali z lakom. Kislina je namreč razžrla samo baker, laka pa ne, zato so tam osta­ v učilnici za tehniko. Iz razloga, da bi le bakrene povezave med pikicami. Nato smo nekaj novega izvedeli o elektriki. zvrtali luknjice. Vanje so kasneje prišli upori, diode in kondenzatorji. Nato je sledil najboljši Obiskali so nas profesorji iz fakultete za elek­del te delavnice. Vsak je dobil nekaj uporov, led trotehniko. Najprej so nam razložili nekaj stvari lučk ter kondenzatorje. Začeli smo spajkati ali o elektriki in o izdelkih, ki jih bomo izdelovali. lotati. Ta postopek poteka tako, da v eni roki dr-Izdelovali smo ploščice v obliki smrekice, ki je žimo žico cin, v drugi pa spajkalnik. Žico smo utripala z LED lučkami. Kako smo prišli do tega? približali spajkalniku, ki je imel 360 stopinj Cel-Najprej smo predse dobili list papirja, na kate­zija. Cin se je stopil ter kapnil tja, kamor smo rem je pisalo, kje bo kakšna stvar, ter ploščico v dali upore, LED lučke in kondenzatorje, ter se obliki smrekice, ki je bila prekrita s tenko plastjo shladil in otrdel. Na koncu so profesorji preve­bakra. Nato smo položili list na smrekico, ter z rili, če je vse v redu. Če je bilo, je takrat, ko si dal žebljički označili mesto, kjer bodo luknjice. Po baterijo na začetek električnega kroga, smrekica tem smo pikice med seboj povezali z lakom. Te začela utripati Na koncu smo za nagrado dobili črte so kasneje pomagale, da je električni tok te­bombone in sok. Nato smo pospravili še učilni­kel tam, kjer je treba. Ko se je lak posušil, smo co in odšli domov. Tistega dne smo se vsi veliko smrekice položili v mešanico dveh kislin in naučili o elektriki. vode. Čez nekaj minut je baker izginil tam, kjer Jure Knez, 7. b Stično smo po dobih dveh urah ke, pa tudi župnik ni manjkal. potice, ocvirkovo, kokosovo in gostilno, kjer smo nadaljevali z in pol zapustili in pot nadalje-Krstil je mošt, tako, da smo peteršiljevo, pa tudi drobnega Martinovim kosilom, ob dobri vali na Debeli hrib v zidanico obiskovalci nazdravili z novim peciva ni manjkalo. Po konča-domači glasbi smo tudi zaple-Japovih. Pripravili so nam lep vinom. Gospodinja nam je pri-nem obredu smo se z avtobu-sali. sprejem ob zvokih harmoni-pravila obložene kruhke, spekla som odpeljali v dolino v Japovo Za DU Anica Tomšič Od Izole do Kopra Člani sekcije nordijska hoja Društva upokojencev Dobrova se še vedno dobiva enkrat na teden ob četrtkih. Jesenski del se je začel 7. sep-2017 smo zaključili 9. decembra sprehajalni poti, se naužili mor­tembra, ko smo se nordijci od-s pohodom od Izole do Kopra. skega zraka ter sprehod končali pravili po poteh naše občine Najprej smo si privoščili jutra-v lepem sončnem vremenu z Dobrova - Polhov Gradec, na-njo kavo in pehtranovo potico dobrim kosilom v Kopru. daljevali po ljubljanski občini, v Kopru. Nato smo se odpeljali obiskali smo tudi občine Hor-do Izole, kjer smo začeli nor-Vodja nordijske hoje jul, Brezovica in Medvode. Leto dijski pohod ob morju po novi Tone Tomšič Občina Dobrova-Polhov Gradec Na podlagi Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec od leta 2017 do 2023 (Uradni list RS, 20/2017) objavljamo: Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstevpostavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2018 I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa malih komu­nalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Dobrova - Polhov Gradec. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so: Sklop A: fizične osebe s stalnim prebi­vališčem v občini; Sklop B pravne osebe s sedežem proi­zvodne enote na območju občine. III. Višina pomoči: • Sofinancira se do 35 % upravičenih stroškov za postavitve male komu­nalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, vendar največ 250 € upravičenih stroškov na PE. IV Splošni pogoji upravičeno­sti – Upravičenec z deli ne sme začeti pred podpisom pogodbe. – Mala komunalna čistilna naprava mora biti skladna s predpisi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). – Mala komunalna čistilna napra­va mora biti postavljena zunaj predvidenih območij aglomeracij skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne od­padne vode v Republiki Sloveniji, ra­zen v primerih, kadar bi z odvajanjem v javno kanalizacijo nastali nesoraz­merno visoki stroški glede koristi za okolje. Seznam upravičenih območjih za leto 2018 je del razpisne dokumen­tacije. Mala komunalna čistilna napra­va mora biti zunaj vodovarstvenih ob­močij. Informacije o vodovarstvenih območjih pridobi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Gradec. – Učinek čiščenja male komunalne čistilne mora dosegati parametre, določene v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). – Lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati neo­virano praznjenje. – Upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem načrtujejo postavitev MKČN. – Upravičenci lahko pridobijo sred­stva za isto naložbo le enkrat. Če je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. – Sredstva se ne dodelijo za naložbe zu­naj območja Občine Dobrova - Polhov Gradec. – Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50 €. V. Upravičeni in neupravičeni stro­ški Upravičeni stroški: – stroški nakupa male komunalne čistil­ne naprave velikosti do 50 PE, – stroški postavitve male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, – stroški montaže male komunalne či­stilne naprave velikosti do 50 PE. Neupravičeni stroški: – gradbena dela, povezana s postavitvijo nakupa male komunalne čistilne na­prave, – stroški izvedbe analiz, pridobitve so­glasij, meritev in drugi splošni stroški, – DDV, – drugi stroški. V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenijo proračunsko po­stavko 11004 Proračuna Občine Dobro­va - Polhov Gradec za leto 2018. Okvirna višina razpisanih sredstev je za leto 2018 je 10.000 €. VI. Državne pomoči Kadar so vlagatelji pravne osebe, se pomoč dodeli v skladu s pravili državnih pomoči na podlagi Uredbe Komisije (EU), št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013. Skupna vrednost pomoči, dodeljena is­temu vlagatelju oziroma enotnemu pod­jetju na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženi­mi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapa­dlih obveznosti do občine ali države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali li­kvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Pomoč de minimis se ne sme kumu­lirati z državno pomočjo v povezavi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 360/2012 do zgornje meje, dolo­čene v uredbi, št. 360/2012. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR). VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) in druge informacije so objavlje­ni na: http://w w w.dobrova-polhovgradec. si. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. VII. Način prijave in roki Vlagatelji izpolnjeno razpisno doku­mentacijo pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z nasle­dnjimi podatki: Občina Dobrova - Pol­hov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Do­brova, s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis,MKČN«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge, iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis, se zavrže. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 2018. Datum in ura zaprtja razpisa bosta objavljena na spletni strani občine. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na ko­nec seznama. Če je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog, kot je na voljo sredstev, se sred­stva razdelijo vsem popolnim vlogam v enakem deležu. VIII. Obravnavanje vlog in posto­pek odobrit ve Odpiranje in pregled vlog Vloge se odpirajo po vrstnem redu pre­jetja. Odpiranje vlog ni javno. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove k dopolnitvi. Prispele vloge bo pregledala in strokov­no ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: -ki so prispele prepozno, -ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, -nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopol­ ni neustrezno in zav rne vloge: -ki so neutemeljene, -z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, -ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, -vsebinsko neustrezne vloge, -ki ne bodo izpolnjevale pogojev za pri­ javo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je izpolnje­ na na obrazcih razpisne dokumentacije, je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, naj jih dopol­nijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve, posla­ne po roku, se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije žu­pan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sred­stva, se izda sklep o pravici do sredstev in se z njimi podpiše pogodba. V obrazložitvi sklepa je utemeljena od­ločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški. Rok za izdajo sklepa je 60 dni od ugoto­vitve vseh dejstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v sklepu o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Izplačilo se upravičencu dodeli po opravljenih delih na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, ki mu upravičenec priloži: • fotokopijo računa, • fotokopijo potrdila o plačilu računa, • poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, z ana­lizo iztoka iz MKČN, ki mora dosegati parametre, določene v Uredbi o odva­janju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), • dokazilo, da je MKČN vpisana v evi­denco MKČN pri izvajalcu javne služ­be. Zahtevke se vlaga najkasneje do 31. 12. 2019. Če prve meritve ne dosegajo para­metrov, določenih v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), lahko upravi­čenec z vlogo zaprosi za podaljšanje roka. V vlogi navede razloge za podaljšanje roka. Na podlagi popolnega zahtevka se iz­plačajo sredstva na vlagateljev transak­cijski račun. Nakazilo na transakcijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. O spremembi roka za vložitev zahtevka se na podlagi utemeljenih razlo­gov odloči s sklepom. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahteva­mi predpisov, javnega razpisa ali sklepa o pravici do sredstev se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev Upravičenec mora vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti porabljena nenamensko, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, • če investicije, za katero je pridobil sredstva, ni dokončal oz. jo je končal v bistveno manjšem obsegu, kot je pred­videval v prijavi na razpis, • druge nepravilnosti pri uporabi sred­stev. V primerih iz prejšnjega odstavka upra­vičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. XIII. Informacije Dodatne informacije po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posre­dovati tudi po elektronski pošti: helena. cuk@dobrova-polhovgradec.si. Št. dokumenta: 430-0005/2018 Datum, 16. 1. 2018 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB1, in spremembe), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08 in spremembe), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (26/12), Letne­ga programa za kulturo 2018 in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2018 (Ur.l. RS, št. 86/16, 56/17) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA - POLHOV GR ADEC V LETU 2018 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinancira­nje obnove objektov nepremične kultur­ne dediščine v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2018. Register nepremične kulturne dediščine se vodi pri Ministr­stvu za kulturo in je dostopen na spletni strani http://rkd.situla.org/ 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo lastniki ali upravljavci spomenikov s področja nepre­mične kulturne dediščine na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovenije in upravljavci spo­menikov državnega in lokalnega pome­na, ki imajo z Občino Dobrova - Polhov Gradec sk lenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu. Drugi pogoji: – gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, – za objekt morajo biti ob prijavi na raz­pis priloženi kulturno varst veni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, – predlagatelj mora imeti zagotovljena delna lastna finančna sredstva. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Iz proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec se sofinancira do 30 % vrednosti investicije. Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila: Splošna merila razpisa: Projekt investicije ustreza splošnim kri­terijem, če: – je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk), – je celovit in zaokrožen, tehtno vsebin­sko obrazložen in utemeljen po posa­meznih fazah (5 točk), – je realno ovrednoten in ima uravnote­ženo finančno zgradbo (5 točk), – zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi iz drugih virov (5 točk). Prednostna merila razpisa: Projekt investicije ustreza predno­stnem merilu, če: – je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk), – gre za nujne projekte obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo ško­do na objektu (25 točk), – gre za sanacijo stavbnega pohištva: menjava oken in vrat (15 točk), – gre za sanacijo zunanjih ometov (fasa­da) (15 točk), – gre za sanacijo strešnih konstrukcij, streh - kritin in kleparska dela (15 točk). 4. VIŠINA RAZPISANIH SRED­STEV Sredstva bremenijo proračunsko po­stavko proračuna Občine Dobrova - Pol­hov Gradec: 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 4.000,00 EUR DOLOČITEV VREDNOSTI SO­FINANCIRANJA POSAMEZNE­GA PROJEKTA predračun x procent sofinanci­ranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost prijavljenega projekta po kriterijih Odobrena sredstva projekta = sredst va določena v proračunu / skupna vrednost vseh prijavljenih projektov po kriterijih x vrednost prijavljenega projekta po kriterijih 5. OBDOBJE ZA POR ABO DODE­LJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva mo­rajo upravičene osebe porabiti do 1. 12. 2018, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno po­ročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami. 6. NAVODILA ZA PRIPRAVO PR IJAV Prijava na javni razpis mora biti na obrazcu Prijava na javni razpis za sofi­nanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2018 v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pi­sarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni stra­ni www.dobrova-polhovgradec.si 7. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PR IJAV Upoštevane bodo popolne pisne pri­jave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis nepremična kulturna dedišči­ Občina Dobrova-Polhov Gradec na – NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov vlagatelja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 5. marec 2018. 8. ODPIR ANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog: Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 14. ma-rec 2018 v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gra­dec. Na odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Vlagatelji ne mo­rejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila za odpiranje vlog ter pri ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni komisiji. S sklepom župana se zavrže vloge: – ki so prispele prepozno, – ki je ni vložila upravičena oseba, – nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlaga­ telj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: – ki so neutemeljene, – z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, – vsebinsko neustrezne vloge, – ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnit vi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnitve, po­slane po roku, se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, župan izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena od­ločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljeni višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stro­ški, za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugoto­vit ve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje pre­jemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vla­gatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15 dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje ob­nove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2018 v Občini Dobrova - Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec mora vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti ne­namensko porabljena, – da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, – da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredst va, – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 12. INFORMACIJE Informacije v povezavi z javnim razpisom je mo­goče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elek­tronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec. si Datum: 8. 1. 2018 Številka: 430-0001/2018-3 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Ur.l. RS, št. 26/12), Pravilnika o sofinancira­nju dejavnosti in programov društev v občini Dobro­va-Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s sprememba­mi) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2018 (Ur.l. RS, št. 86/16, 56/17) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2018 1. PR EDMET R AZPISA Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2018. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v ob­čini Dobrova-Polhov Gradec. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINAN­ CIR ANJE Sofinanciranje kulturnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 1.1 Administrativno delovanje društ va stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in uspo­sabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3 Priprava, izvedba in promocija kulturne prire­ditve stroški priprave, izvedbe in promocije priredi­tve, zavarovanje Pogoji in omejitve: - da je kulturni program ali kulturna prireditev, ki kandidira za sofinanciranje iz javnih sredstev, pripra­vljena in izvedena na neprofitni način, namenjena širši javnosti in izkazuje nek širši javni interes, - kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno stro­kovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izva­jalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinan­ciranje: najmanj 2 nastopa) v občini, - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali iz­popolnjevanju predlaga in prijavi osnovna kultur­na organizacija oz. izvajalec, -kandidat se zaveže, da bo po končanem usposa­bljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju naj­manj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, -da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor pri­javljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnje­vanje, -sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, -da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo orga­nizirala občina, če bodo k temu pozvani, -kulturni projekti, ki jih društvo organizira za svo­je člane in druge udeležence v obliki delavnic, iz­obraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj mora imeti vsaj 10 obiskovalcev. Niz delavnic izobraže­vanj, usposabljanj in izpopolnjevanj s področja kulture lahko predstavlja daljši sklop izobraževa­nja, kjer vsaka delavnica, izobraževanje, usposa­bljanje in izpopolnjevanje predstavlja določeno podtemo izobraževanja kot zaključene celote, -kot prireditev se upošteva samostojna izvedba najmanj 12. pesmi oz. 10. skladb, oz. 45 minut programa, - kot predstava (celovečerno gledališko delo) - pre­miera se upošteva samostojna predstava v dolžini najmanj 45 minut , v primeru lutkovne skupine najmanj 30 minut, (krajša gledališka dela se vre­dnotijo samo v primeru sodelovanja na prireditvi), ponovitve predstav se upoštevajo kot nastopi, -za javni nastop šteje prireditev, namenjena širši javnosti, z dokazljivo javno objavo, -promocijski material (CD, video, DVD, knjiga, zbornik, brošura) mora biti izdan v seriji s prido­bljenimi pravicami institucij npr. NUK, SAZAS, AAS…, -opravljanje dejavnosti na neprofitni osnovi po­meni, da dejavnosti in programu ni moč pripisati pretežno komercialnega namena in člani izvajal­ske skupine ne prejemajo plačila. Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 2.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objek­tov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stro­ški zavarovanj 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objek­tov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objek­tov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovo­stni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objek­tov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stro­ški zavarovanja 2.2.4 Šport invalidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objek­tov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stro­ški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreacija stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objek­tov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnje­vanje strokovnih kadrov v športu stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposa­bljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne pri­redit ve stroški organizacije prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov za izva­janje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in inve­sticijami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izva­janje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električ­ne energije, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. 2.4.2 Investicijsko vzdrževanja objektov in opre­me v lasti ali najemu upravičenca. Pogoji in omejitve: -kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali iz­popolnjevanju predlaga in prijavi osnovna špor­tna organizacija oz. izvajalec, -kandidat zaveže, da bo po končanem usposablja­nju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, -stroški organizacije prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračun­skih postavk občinskega proračuna, niso upravi­čen strošek, -sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, -stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog raz­vidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaraču­nava najemnino, -na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev, -da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo orga­nizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društ va 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikova­nja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in orga­nizacija delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposablja­nje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizacije delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promocija turistične pri­redit ve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja priredit ve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacije sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja progra­ma, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi ma­terialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejit ve: - oblikovanje promocijskega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo orga­nizirala občina, če bodo k temu pozvani, - prireditev se organizira na območju občine Do­brova-Polhov Gradec, - stroški vzdrževanja objektov turistične infra­strukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in ob­činskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev. 4. MERILA Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje društ va Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31–60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk 1 Dejavnost oz. sekcije društva - glasbena 30 - gledališka, lutkovna 30 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 2 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/ skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenije 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop 6 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/ izobraževanje/ osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ Izobraževanje kot zaključeno celoto Občina Dobrova-Polhov Gradec 1.3. Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve Število točk/ prireditev 1 Organizacija lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 14 Organizacija lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 10 Organizacija lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Športni programi2.1.Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec 1 do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31–60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobve­znih otrok, mladine in študentov Elementi za vrednotenje Število točk/uro / skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 4 Organizacija programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva 0,5 točke/ udeleženca 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) Število Elementi za vrednotenje točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhun­ski šport Elementi za vrednotenje Število točk/ uro/skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 4 na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 2.2.4 Šport invalidov Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca 2.2.5 Športna rekreacija Elementi za vrednotenje Število točk/ uro/skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokov­nih kadrov v športu Število točk/ izobraževanje 1 Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 10 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve Organizacija prireditev: Število točk/ prireditev 1 Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi 50 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi 75 Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na Občinski spletni strani 5 4 Objava v Našem časopisu 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 5 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva,pridobivanje sredstev 1 Število članov Število točk Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Do 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Nad 51 članov s plačano članarino 10 2 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 3 Sodelovanje in povezovanje Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenije 1 Sodelovanje v občinskih projektih 2 Sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 4 Spletna stran društva Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi 2 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževa­nje članov društ va in priprava in organizacija delavnic Število točk 1 Organizacija do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu 1 2 Organizacija do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 3 3 Organizacija več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 7 4 Organizacija vsaj ene strokovne ekskurzije za člane v preteklem letu 3 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva Število točk 1 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 2 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine. 4 3 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 4 Priprava tiskanega promocijskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizacija turistične prireditve Promocija prireditve (najave pred prireditvijo) Število točk Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 1 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 Objava v enem mediju, ki pokriva širše območje (regija, Slovenija) 4 Objava v dveh medijih, ki pokriva širše območje (regija, Slovenija) 7 Objava v treh in več medijih, ki pokriva širše območje (regija, Slovenija) 11 Število obiskovalcev prireditve 2 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200 3 Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih Udeležba društva na sejmih Število točk 1 Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine, 2 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih 10 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov tu­ristične infrastrukture 1 Turistični produkti in turistična infrastruktura Število točk Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti 5 Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo 10 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna občine Dobro­va-Polhov Gradec za leto 2018: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 27.500,00 EUR2 18050 Šport v društvih v višini 32.400,00 EUR 3 14008 Sofinanciranje programa turistične zveze in društev ter drugih turističnih organizacij v višini 7.560,00 EUR 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslov u: http://w w w.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. 7. NAČIN PRIJAVE IN ROKI Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Do­brova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge oddane po roku določenem v razpisu se zavrže. Rok za oddajo vlog: 2. april 2018 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 11. april 2018 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni vložila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zav rne vloge: -ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Predmet dopolnitve niso obrazci, ki vlogi niso bili priloženi (šteje se, da so predmet sofinanciranja programi oz. vsebine, ki so bile opredelje­ne na obrazcih ob oddaji vloge). V kolikor društvo ob dopolnitvi doda obrazce z novimi vsebinami, le-te v razpisu ne bodo upoštevane. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritož­bi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porablje­na, – da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, – da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sred­stev za dobo petih let. 12. Informacije Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Do­brova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektron­ski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 10.01.2018 Številka: 430-0003/2018-3 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Bevška kanalizacija Na Vrhniko po novem Če bo denar, se bo gradilo, sicer ne opozarjajo avtocestne table Vinko Keršmanc, občinski svetnik iz Bevk, je bil na »Projekt je izdelan, pridoblje­ eni od prejšnjih sej, ko je dobil na mizo predlog ni sta dve gradbeni dovoljenji. V letu 2017 se je v sodelovanju proračuna. z Regiona lno razvojno agencijo Kar precej nejevoljen, da se občinskem oddelku za okolje Ljubljanske urbane regije iskalo je gradnja kanalizacije v Bev-in komunalo, kjer so zapisali, možnosti za pridobitev sred­kah ustavila, še preden so za-da se načrtuje gradnja kanali-stev, vendar žal neuspešno,« rohneli delovni stroji. »Sem zacije preko Blatne Brezovice so zapisali v svojem odgovoru. zelo ogorčen, saj smo dejansko do Sinje Gorice pod skupnim Če torej povzamemo: gra­že pred petnajstimi leti začeli imenom Kanalizacija Bevke. dnja bo stekla, če bodo za­z aktivnostmi in tedaj je bilo Občina je načrtovala gradnjo gotovljena zunanja sredstva. obljubljeno, da se bodo te stvari s pomočjo evropskih sredstev, v okviru občine nekako uredi-a jih v tej finančni perspek-Gašper Tominc le.« Odgovor so pripravili na tivi ni za tovrstne namene. Spodbuda lastnikom stavb kulturne dediščine na Vrhniki Občina Vrhnika objavlja javni razpis za do 1. oktobra 2018. Pri obravna­ sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine v vi vlog se bo kot merilo upošte­ letu 2018. valo celovitost obnove in stanje Z razpisom želi spodbuditi Doslej so bili sprejeti odloki za objekta, več točk pa bodo lahko obnovo stavb kulturne dedi-vaško jedro naselja Verd, za me-dosegli objekti, namenjeni javni ščine v občini in pomagati nji-stno jedro Vrhnike, del Tržaška ali poslovni rabi oziroma turi­hovim lastnikom, saj je lahko cesta–Cankarjev trg in za del stični dejavnosti. Tako se poleg obnova kulturne dediščine Stara cesta–Vas, v obravnavi pa urejenosti naselij spodbuja tudi zahtevnejša od obnove drugih je tudi odlok za del mestnega podjetništvo in razvoj turizma. stavb. Pri obnovi je treba upo-jedra Hrib–Gradišče. Sofinan-Večji delež sofinanciranja bodo števati pogoje Zavoda za var-cirani bodo projekti obnove zu-lahko dosegli tudi tisti, ki bodo stvo kulturne dediščine Slove-nanjosti stavbe (fasada, strešna z obnovo izboljšali energetsko nije za ohranjanje dediščine. kritina, okna, vrata) v skladu s učinkovitost stavbe. Razpis je namenjen tako la-kulturnovarst venim soglasjem. Besedilo razpisa je med javni­stnikom in upravljavcem posa-Najvišji mogoči delež sofinan-mi objavami Občine Vrhnika in meznih stavb, ki imajo status ciranja je 35 odstotkov upravi-na spletni strani w w w. vrhnika. kulturne dediščine, kot tudi ti-čenih stroškov, vendar ne več si, kjer je na voljo tudi razpisna stim, ki so v območjih naselbin-kot 10.000 evrov na posamezno dokumentacija. ske dediščine v Občini Vrhnika, stavbo. za katera je bil sprejet poseben V letu 2018 je na voljo 50.000 Občina Vrhnika, odlok (OPPN) s konzerva-evrov, razpis pa je odprt do do-Občinska uprava torskim načrtom za prenovo. delitve vseh sredstev, najkasneje Vrhnika, 18. december – Po novem na so jasna: na njih so lahko samo znamenitosti državnega po- Cankarjevo mesto in njegovo naravno mena, v vrhniškem primeru ter kulturno dediščino opozarjati tabli ob sta to Cankarjeva spominska avtocesti, za kar si je Zavod Ivana Cankarja hiša in reka Ljubljanica, dočim Vrhnika prizadeval že zelo dolgo. Naročnik Star maln, koča na Planini in si obeta večjo turistično prepoznavnost podobne točke odpadejo,« je kraja, rezultat česar bi bila večja obiskanost pojasnila sogovornica ter do­dala, da omenjena soglasoda­ vrhniških znamenitosti. jalca natančno pregledata tako »Av tocesta Ljubljana–Ko-našo naravno in kulturno de-predlagane fotografije kot spre­per je ena najbolj prometnih v diščino, sploh letos, ko obele-mljevalna besedila. »Seveda se državi, sploh v poletnem času žujemo Cankarjevo leto.« Izva-nadejamo več obiska Vrhnike, in ima zato velik potencial, da jalec je postavil tabli ob izvozih sploh v poletnih mesecih. Res preko nje nagovarjamo turiste, na Vrhniko, z njima pa opozar-pa je, da smo turizem vsi mi in da se na poti do končne desti-jajo na Cankarjevo spominsko da dve tabli še ne bosta prine­nacije ali nazaj grede ustavijo hišo in na muzej ter izvire reke sli pomladi. Vsekakor pa so to tudi na Vrhniki,« je pojasnila Ljubljanice. »Verjetno se kdo koraki v pravo smer.« Marija Zakrajšek, ki na Zavodu sprašuje, zakaj nismo dali česa vodi področje turizma. »S ta-drugega na tabli. Pravila Darsa Gašper Tominc,blama smo želeli opozoriti na in Direkcije Slovenije za ceste foto: arhiv ZIC Vrhnika Kdo bo odstranil cestninske postaje? Dars išče izvajalca za odstranitev cestninskih ugotavljanja najugodnejšega ponudnika, so poudarili. postaj na posameznih odsekih avtocest in Cilj projekta je vzpostavitev hitrih cest. enakega prometnega režima Dela, ocenjena na nekaj več Vransko in Tepanje ter stran-na av tocestah in hitrih ce­kot 30 milijonov evrov, bodo skih cestninskih postaj Vrh-stah na območju obstoječih predvidoma trajala več let, ste-nika, Logatec, Unec, Postojna, cestninskih postaj, kot že zdaj kla pa naj bi po vzpostavitvi Razdrto, Krško in Slovenske velja na odprtih trasah. Zara­elektronskega sistema cestni-Konjice. Povsod nameravajo di vzpostavitve elektronskega njenja za tovorna vozila. Rok porušiti nadstrešnice in ce-sistema cestninjenja za tovor­za oddajo ponudb je 1. febru-stninske otoke, na nekaterih na vozila namreč cestninske ar. Predvidena je preureditev cestninskih postajah pa tudi postaje ne bodo več potreb­območij 34 cestninskih postaj tamkajšnje upravne stavbe. ne. Uveljavitev tega sistema je po državi, in sicer 15 čelnih ce-Poleg tega je predvidena tudi predvidena 1. aprila, zajemala stninskih postaj na av tocestah preureditev čelne cestninske pa bo vsa težka tovorna vozila in hitrih cestah ter 19 stranskih postaje Hrušica, vendar le z največjo dovoljeno maso nad cestninskih postaj na priključ-ploščadi in prostorov uprav-3,5 tone, vključno z avtobusi. nih krakih, je razvidno iz do-ne stavbe. Cestninske kabine Za vsa druga vozila že od julija kumentacije, ki jo je Dars ob-bodo namreč ostale, saj se tam 2008 velja sistem z vinjetami. javil na svojih spletnih straneh. plačuje predornina za Kara-Pričakovati je, da se bo pre-Ob tem so za STA pojasnili, vanke. Podobna cestninska točnost prometa skozi pre­da bo preurejanje cestninskih postaja je tudi na avstrijski urejene cestninske postaje postaj potekalo daljše časovno strani predora. izboljšala. Vozila z vinjetami obdobje, predvidoma dve do Vrednost vseh del skupaj v namreč zdaj skozi cestninsko tri leta, ter da ni mogoče priča-Darsu ocenjujejo na 30,5 mili-postajo vozijo po dveh pasovih, kovati takojšnjega rušenja vseh jona evrov brez davka na doda-pri čemer je hitrost omejena. cestninskih postaj hkrati. no vrednost. Ponudbe, ki bodo Dars se je sicer že pred leti lotil Javno naročilo zajema od-presegale predvidene vredno-preurejanja nekaterih čelnih stranitev in preureditev čel-sti, bodo ocenili kot nedopu-cestninskih postaj, pri čemer nih cestninskih postaj Log, stne in jih Dars kot naročnik je odstranil le sredinske otoke. Torovo, Nanos, Dane, Drnovo, ne bo upošteval v postopku GT/STA Obvestilo Vrednost hiš večja za 10 do 12 odstotkov Geodetska uprava RS bo ta mesec vrednosti pljem, Ribnici, na Vrhniki, v Medvo­nepremičnin v registru nepremičnin prilagodila dah, Logatcu in Mengšu, v Kamniku in VPIS V 1. RAZRED V OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA IN OŠ A. M. SLOMŠKA Kranju, v Novem mestu in Črnomlju, stanju na trgu v obdobju 2014-2017. VRHNIKA Sežani, Idriji, Ajdovščini, Postojni in Vrednosti stanovanj se bodo pove-za okolje in prostor, katerega del je Vipavi, v Izoli, delu Kopra in Ankaranu, Šoli obveščata občane, da bo vpis otrok v prvi razred obeh osnovnih šol potekal od 12. 2. čale za do 25 odstotkov, pisarn in loka- Gurs, je glavni razlog za zvišanje cen v v Radečah, Sevnici, Krškem in Breži­ 2018 do 16. 2. 2018, in sicer za: lov zmanjšale za do 20 odstotkov, pri zadnjih letih povečano povpraševanje cah, v Celju, Velenju, Mozirju, Slovenj kmetijskih zemljiščih pa bodo spre-zaradi večje kupne moči in ugodnih Gradcu, Mislinji, na Ravnah na Koro­membe v obe smeri. stanovanjskih posojil na eni strani ter škem, v Mežici, Dravogradu in Radljah, OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA Geodetska uprava RS (Gurs) bo ta razmeroma majhne ponudbe na drugi. v delu Maribora, Šentilju, Lenartu, v stavbi na Tržaški 2 (nasproti Hotela Mantova) po naslednjem urniku: mesec vrednosti nepremičnin v regi-Predvsem v Ljubljani in okolici zazna-Gornji Radgoni, Ormožu in Ljutomeru stru nepremičnin prilagodila stanju vajo povečano povpraševanje in višje ter v nekaterih manjših naseljih. ponedeljek, 12. 2., 9.00-10.00 15.30-18.00 na trgu v obdobju 2014-2017. Indeksi cene tudi zaradi turističnega obiska in Vrednosti hiš bodo večje za od 10 torek, 13. 2., 9.00-10.00 15.00-17.00 vrednosti nepremičnin so določeni za s tem povečanega obsega kratkotrajne-do 12 odstotkov, in sicer na širšem ob-četrtek, 15. 2., 9.00-10.00 15.30-18.00 obdobje od 31. marca 2014 do 31. mar-ga oddajanja. močju Ljubljane ter v okolici Vrhnike petek, 16. 2., 9.00-10.00 ca 2017. Izračuni kažejo, da so se v tem Vrednosti stanovanj se bodo najbolj in Polhovega Gradca, v Bohinju in na obdobju spremenile vrednosti za sta-povečale na širšem območju Ljubljane, Bledu, v Postojni, ter v Celju in Laškem. Za vpis se prijavite tajnici Marinki Švigelj po telefonu 01 3301 876 med 7. in 14. uro novanja, hiše, lokale, pisarne in kmetij-od 12 odstotkov na obrobju do 25 od-Tudi povpraševanje po hišah se je po-ali po e-pošti: marinka@11sola.si ska zemljišča na posameznih območjih stotkov v središču mesta. Na preosta-večalo, pri čemer je ponudba še vedno države, je razvidno iz uredbe, ki jo je na lih območjih države zvišanja ne bodo razmeroma majhna, ugotavlja ministr-OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIK A dopisni seji sprejela vlada. presegla 14 odstotkov, večinoma pa stvo, in sicer zaradi omejene ponudbe Pod Hruševco 33, po naslednjem urniku: Pri letošnji indeksaciji se bodo vre-bodo znašala 10 odstotkov. zazidljivih zemljišč oz. visokih cen teh dnosti stanovanj povečale za 10 do 25 Vrednosti stanovanj bodo poleg Lju-zemljišč. GT/STA ponedeljek, 12. 2., 8.00-12.00 13.00-18.00 odstotkov. Kot pravijo na Ministrstvu bljane z okolico indeksirane v Grosu­ torek, 13. 2., 8.00-12.00 13.00-18.00 četrtek, 15. 2., 8.00-12.00 13.00-18.00 petek, 16. 2., 8.00-12.00 - Na Verdu potniški vlak ne ustavi več Za vpis se prijavite tajnici Tanji Žitko po telefonu 01 7558 051 med 7. in 14. uro ali po e-pošti: marinka@11sola.si Na podružnični šoli Drenov Grič bo vpis v torek, 13. 2. 2018, in četrtek, 15. 2. 2018, od 16.00 do 18.00. Prav tako priporočamo rezer vacijo termina pri tajnici gospe Marinki Švigelj. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 2012. Starši otrok boste vabila za vpis prejeli po pošti. Vpisni postopek opravite na tisti šoli, iz katere prejmete vabilo. Nov defibrilator Vrhnika, 18. december – Podjetje Hofer v sodelovanju z Zvezo Lions klubov v okviru akcije Defibrilatorje na ulice nadaljuje z namestitvami avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) po slovenskih regijah. Enega so namestili v nedeljo, 17. de-Dogodka so se udeležili predstavniki cembra, tudi na poslovalnici na Vrh-podjetja Hofer in Zveze Lions klubov. niki. Ob tem so pripravili še prikaz (gt) pravilnega oživljanja z uporabo AED. kamnoloma ter hlodovine iz bogatih notranjskih gozdov. Vsem železniškim nostalgikom ob tej priložnosti sporo­čamo, da bo na omenjeni postaji vsaj enkrat na leto še ustavljal potniški vlak Če je še pred letom tod ustavilo več ška postaja na Verdu, ustanovljena 15. – v sredini aprila, ko semkaj iz Ljublja­kot dvajset vlakov, so se Slovenske že-junija 1908, zaradi svoje odročnosti od ne prisopiha muzejska lokomotiva, ki leznice zardi izjemno majhnega števila Verda in Vrhnike v potniškem pomenu vozi udeležence pohoda na Štampetov potnikov, ki so vstopali/izstopali na tej nikoli ni zares zaživela. Toliko bolj pa most. postaji, odločile, da je ustavljanje po-je služila svojemu prvotnemu name­tniških vlakov tu nesmiselno. Železni-nu, za transport kamenja iz bližnjega Damjan Debevec, foto: DD Na Vrhniki obeležili dan poveljstva sil Vrhnika, 8. januarja – Ob no sodelovati, je izpostavil kadrovsko izjemen prispevek pri uspešnem pre­dopolnjevanje Slovenske vojske. »Dej-vzemu odgovornosti poveljstva in pre­ dnevu poveljstva sil Slovenske stva kažejo, da vojaški poklic na trgu danem opravljanju zahtevnih nalog. vojske je na Vrhniki potekala delovne sile postaja vse bolj nekonku- Na podobno predanost se bo zanašal slovesnost. renčen. Zato se bom kot načelnik še tudi v prihodnje, saj je pred njimi še več Slavnostni govornik načelnik gene-naprej zavzemal za izboljšanje statusa delovnih izzivov. Poveljstvo sil je bilo ra lštaba Slovenske vojske generalmajor vseh zaposlenih v Slovenski vojski in v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki Andrej Osterman je v nagovoru zbra-za njeno modernizacijo. Zavedati se znova vzpostavljeno 12. maja 2017 kot nim zagotovil, da se bo kot načelnik še moramo, da je skrb za prepoznavnost nadaljevanje procesa preoblikovanja naprej zavzemal za izboljšanje statusa in promocijo Slovenske vojske na vseh Slovenske vojske. Svoj dan praznuje 6. vseh zaposlenih v Slovenski vojski in nas,« je dejal Osterman. Poveljnik sil januarja kot poklon ohranjanju tradi­za njeno posodobitev. Kot eno zahtev-Slovenske vojske brigadir Milko Petek cije in spoštovanja zgodovinskega spo­nejših nalog obrambnega ministrstva, se je v pozdravnem nagovoru pripa-mina na prvotno poveljstvo sil. pri kateri mora Slovenska vojska dejav-dnicam in pripadnikom zahvalil za GT/STA Dan enotnosti in samostojnosti Enotnost: včeraj in nikoli več? Po njegovem mnenju je to lahko dobro, ritorialne obrambe v Občini Vrhni­ker ponuja večjo pluralnost mnenj, po ka, je občinstvu na kratko predstavil drugi strani pa lahko pomeni tudi ne-dogajanje v času pred plebiscitom 23. varnost, če se vse pobude in ideje a pri-decembra 1990. Kot je dejal, je Terito­ori zavrača in hkrati ne ponuja otiplji-rialna obramba jeseni tistega leta od vih alternativ. Zaključil je z mislijo, da Manevrske strukture narodne zaščite Župan je v svojem govoru spomnil li za samostojno pot. Take enotnosti je prav, da delujemo vsi, tudi občinski prevzela nujno potrebno orožje za za­na enotnost, ko smo se Slovenci s 88,5 dandanes ni več med nami tako na svetniki, v skupno dobro. ščito napovedanega plebiscita. JLA je % (ob 95 % volilne udeležbe) odloči-državni kot lokalni ravni, je ugotavljal. Jožef Molk, nekdanji poveljnik Te-povečala svojo bojno pripravljenost, še Govor veterana vojne za Slovenijo Jožefa Molka »Veterani vojne za samostojno Slove­nijo v simbolnem veteranskem dejanju povemo, da je to dejanje miru - svobode - neuklonljivosti - zmage - ponosa - spo­mina - opomina. Bolj ko se oddaljujemo od časa osamosvojitve Republike Slove­nije, bolj nam ostajajo le ponos, spomin in opomin. Današnji slovesni spomin na veličastno zgodovinsko dejanje Slo­vencev pomeni priznanje udeležencem osamosvojitve in je sporočilo mlademu rodu. Zato nadvse dobrodošli. V začet­ku oktobra 1990 je Manevrska struktu­ra narodne zaščite predala svoje naloge in zbrano orožje v tajnih skladiščih Te­ritorialni obrambi, tokrat odgovorni in podrejeni le novoizvoljeni oblasti v Re­publiki Sloveniji. JLA se je takrat posta­vila v povišano bojno pripravljenost in je postala možni nasprotnik slovenski TO. Oklepna brigada JLA na Vrhniki je kar tri tedne v oktobru vozila strelivo iz skladišča v Podstrmcu v vojašnico na Stari Vrhniki. V Teritorialni obrambi in slovenski milici so začeli priprave na morebitno potrebno oboroženo zašči­to plebiscita Slovencev za samostojno državo. V ta namen je TO Vrhnika or­ganizirala oboroženo fizično varovanje občinskega štaba in oddelka za obram­bo Občine Vrhnika. Diverzantski vod je zadolžila kot interventno enoto z orožjem na domu za oboroženo zaščito pred morebitnimi nasilnimi dejanji JLA. Z orožjem na domu je bil oborožen tudi oddelek protidiverzantskega voda TO Vrhnika, ki je občasno oboroženo varo­val telefonsko centralo pošte Vrhnika in transformatorsko postajo Vrhnika, po potrebi pa bi tvoril zaščito izvzema orožja iz skladišč MSNZ. Vsa sredstva zvez je TO Vrhnika preselila v tajno skladišče pri vodilnem radioamaterju v Borovnici. Slovenija je na Miklavžev dan, 6. decembra, sprejela zakon o ple­biscitu za samostojno državo Republiko Slovenijo in JLA je zapretila s posredo­vanjem s silo. Zato je bil s strani TO preko tajne javke v Sinji Gorici v strogi tajnosti organiziran rezervni načrt za izvedbo mobilizacije TO Vrhnika, v ko­likor bi morda JLA blokirala občinski štab TO. Z rezervnimi častniki in pod­častniki je organizirala 24-urno dežur­stvo na štabu TO in aktivno opazovanje ravnanj enot JLA na Vrhniki. Na terenu je s pomočjo pripadnikov TO, ki živijo na ustreznih lokacijah, vzpostavila ob­veščevalne točke za opazovanje premi­kov JLA. Veliko fantov, predvsem iz Bo­rovnice, je bilo tudi oboroženih na roke kot pripadniki 30. razvojne skupine TO RS, katere bataljon je imel 17. decembra demonstrativni postroj v Kočevski Reki. Oddelek za obrambo Občine Vrhnika je na tajno lokacijo shranil evidence vojaških obveznikov in nabornikov. Nji­hovi delavci so se aktivno vključevali v organiziranje TO, v povezovanje potez slovenske politike z okoljem v občini in v sodelovanje med milico in TO. V slovenski milici so delovanje MSNZ v njihovih vrstah še razširili, poostrili so nadzor nad premiki JLA ter ščitili ak­tivnosti TO, obrambne načrte, lokalno oblast in seveda občane ter njihove do-brine. Takratne razmere ponazarjajo be­sede komandanta TO Ljubljanske po­krajine na sestanku s komandanti TO občin, v petek, dva dni pred plebiscitom, citiram: -Vpliv JLA na volitve je zamujen (eden od znakov je odpoved streljanj, ki pa sedaj bodo). -Od ponedeljka dalje bodo starešine JLA na hrani v kasarnah in bodo ča­kali komando. -Samooklicani vladi narodne rešitve (generali JLA) gre za biti ali ne biti, kar seveda lahko pomeni tudi za dru­go stran. Namreč, če vojska posreduje, bo opravila plebiscit namesto nas, če pa ne posreduje, pa ne bo nikoli več taka, kot je. -Mi poskrbimo in naš cilj je, da do po­sredovanja ne pride! -Zdaj rešujemo državo Slovenijo in nič drugega! -Kar bo ukazano, bo treba storiti zno­traj poznanih. -Pisnih dokumentov verjetno ne bo sproti. -Ukrepamo v realnem času. -Kar bo ukazano, bo treba odločno manifestirati. -Do ponedeljka verjetno ne bo nič, naš uspeh pa bo, če tudi naprej ne bo nič. -V Sloveniji so že 5 dni oficirji iz orga­nizacijsko-mobilizacijskih zadev ge­neral štaba, po večjih kasarnah so že formirani vojni odseki in v ponedeljek naj bi hodili po občinskih oddelkih za ljudsko obrambo. -Teritorialna obramba na silo odgo­varja s silo! -Toda le po povelju, ko gre za interven­cijo! -Če je enota ali posameznik napaden, se brani! -Prvi kontakt je milica. Zanimiva je simbolika tistih adven­tnih dni. Prvi dan zime, 21. dec., goduje Tomaž (nejeverni) in ta dan so tudi še zlasti po 6. decembru, ko je skupščina sprejela zakon o plebiscitu. Teritorialna obramba je zato organi­zirala 24-urno dežurstvo v občinskem štabu, na terenu pa so spremljali vse premike in dejavnosti sovražne arma­de. Pri tem ne smemo spregledati tudi vloge tedanje milice, je dejal. Kot je zaključil Molk, je morebitni napad armade odbila slovenska enotnost na plebiscitu. Ta je tlakovala pot naši samostojnosti, zato je po mnenju govorca pomembno, da to enotnost še naprej negujemo in predvsem spoštujemo lastno državo. Slabo uro dolg program, ki so ga pripravili v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, so si ogledali tudi nekateri vi­soki gostje: podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz, poveljnik povelj­stva sil Slovenske vojske brigadir Milko Petek in častni občan akad. dr. Boštjan Žekš. Program je bil v senci prihajajočega Cankarjevega leta obarvan z njegovi­mi mislimi in citati (Damjan Debevec, Maruša Končan, Mirjam Suhadolnik), za pevsko kuliso sta poskrbela osnov­nošolska zbora Drumelca in Ivanjščice pod vodstvom zborovodkinje Tanje Avsec, za plesno učenci Plesne šole Petka, za glasbeno pa šolski ansambel Eni in drugi ter Pihalni orkester Vrhni­ka. Po slovesnosti je sledilo še druženje, kjer je za sladki del poskrbelo Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika, za preostali pa Cankarjev hram. Gašper Tominc, foto: GT zadnji državljani Slovenije sprevideli, da je treba iti v osamosvojitev – ta dan pred dnevom JLA so bili celo v domu JLA sklicani rezervne starešine, ki so imeli razpored v JLA in vsi so bili za plebiscit, le eden proti. Dan JLA, 22.d ec., se seveda ni praznoval. Na dan plebiscita, 23. dec., pa goduje Viktori­ja in zmaga je bila veličastna, izglaso­vana samostojnost je dodatno osrečila božični dan. Zagotovo je 92-odstotna opredelitev Slovencev za samostojnost preprečila intervencijo JLA že za božič in jo odložila za pol leta. Enotnost se je izkazala za zelo močno orožje in prav je, da se je enotnost dodala v ime prazni­ka, ki ga praznujemo 26. decembra, ko je bil razglašen rezultat plebiscita. Ta enotnost je dala vsem nadaljnjim ukre­pom Slovenije še dodatno upravičenost in nazadnje pogum, da v juniju 1991 razglasi samostojno državo Slovenijo. Kljub vsemu je mlado državo JLA ta­koj napadla, bila pri tem poražena od obrambnih sil Slovenije in 25. oktobra 1991 tudi izgnana iz Slovenije. Suvere­nost Republike Slovenije je bila doseže­na pravično, znotraj človečnosti, kar je potrdilo tudi mednarodno priznanje in smo na to lahko upravičeno ponosni. Slovenci so ostali zvesti svojemu gla­sovanju na plebiscitu vse do dosežene suverenosti samostojne države. Enotna podpora civilnega prebivalstva teritori­alni obrambi, slovenski milici in civilni obrambi je bila ključna za uspeh. Spo­štujmo to lastnost v slovenskem narodu in negujmo lastno državo.« Pohod po poteh Cankarjeve matere Kar nekaj članov PD RTV Ljubljana se nas je udeležilo 19. Pohoda po poteh Cankarjeve matere, ki je vedno 26. decembra. Med organizatorji imata po-ni smo se poklonili spominu na membno vlogo naša člana Ma-pobudnika in organizatorja tega rija in njen mož Branko Dolenc, pohoda, Toneta Jesenka, ki je ki je zastavonoša. Na Vrzdencu imel pomembno vlogo tudi pri je bil uvodni kulturni program, osamosvojitveni vojni Slove­v katerem nas je Damjan De-nije. bevec iz Borovnice seznanil z Gospod Jesenko je žal pred življenjem Neže Pivk, matere šestimi leti, prav na dan po-Ivana Cankarja. Pozdravil nas hoda, preminil. Vlogo Tone­je tudi župan Občine Horjul, ta Jesenka je osvetlil sekretar gospod Janko Prebil. Med po-OZV VS Vrhnika - Borovnica, tjo nam je gospod Debevec do-Jožef Molk. živeto povedal več odlomkov iz Na Stari Vrhniki nam je gospa Cankarjevnih del, tudi odlomek Anka pokazala več kot dvesto iz Skodelice kave pri Cankarje-let staro kaščo, ki jo je odkupila vi hiši na Vrhniki. Bilo je več in jo z ljubeznijo obnavlja. Na pogostitev kot po navadi, bil je Vrhniki je ob zaključku pohoda tudi glasbeni vložek na kmetiji vedno še dobra enolončnica. Ne smo bili veseli, da smo preho-obarvali. Bolje kot sedeti doma čajev«, kot je dejal naš vodnik ob novi koči na Planini. Bravo! Pri Činžarju. Pri razpelu v Ligoj-glede na malo deževno vreme dili 18 km in dan tudi kulturno in »vreči vrata hladilnika iz te-Drago. Še čestitke PD Vrhnika Liljana Drevenšek Novoletni sprejem obrtnikov Vrhnika, 19. december – Župan Stojan Jakin rokodelskem domu (nekdanja Primisova stavba), ki je v občin­ je z direktorico občinske uprave Vesno Kranjc ski lasti. sprejel predstavnike Območne obrtne zbornice Obrtniki bi ji radi vdahni- Vrhnika Simona Hlebca, Matjaža Jereba in li življenje s programom, ki bi Marka Popita. temeljil na mladih, s čimer se je strinjal tudi župan, a pri tem Med drugim so se pogovarjali južne in severne obvoznice. je potrebno še kar nekaj pogo- o asfaltiranju prometnih pove-Župan je pojasnil, da je sever­ vorov. zav v poslovno-obrtni coni pod na (Stara Vrhnika) trenutno še Srečanje se je končalo po Hruševco, za katero so si neka-odmaknjena v prihodnost, bolj dobri uri s stiskom rok in obo­ko zadali cilj, da bi v prihajajo-realna pa je južna, ki bo z novim jestranskimi željami po še na­čem letu (2018) uredili vsaj po-mostom čez Ljubljanico v Sinji daljnjem dobrem sodelovanju. trebno dokumentacijo. Goste Gorici dobila otipljive rezulta-(gt, foto: gt) je zanimala dinamika gradnje te. Govorili so še o nekdanjem Srečanje s predstavniki Praznike voščili Slovenske vojske tudi duhovniki Vrhnika 18. december – V času slovesa Obiska so se udeležili na­mestnik poveljnika brigadir koledarskega leta se v županovem kabinetu na Ernest Anželj, pomočnik po­ vljudnostnem obisku zvrstijo številni gostje, po veljnika Ivan Maslo in podpol­ tradiciji tudi predstavniki Slovenske vojske, ki ima kovnik Samo Flisek (poveljnik na Raskovcu svoje poveljstvo. EKIS). Z županom Stojanom Jakinom in direktorico občin­ske uprave Vesno Kranjc so govorili predvsem o domo­ljubju, ki ga Slovenci še vedno nekako nismo najbolj osvojili. V luči tega so gostje pohva­lili odločitev občine, ki je na Drči in pri lipi samostojnosti v središču mesta postavila ličen drog z veliko zastavo ter na tak način izkazala spoštovanje do preteklosti in sedanjosti. Obe strani sta se med drugim stri-vrhniški župnik Blaž Gregorc, njali, da je obojestransko sode-na njegovo mesto je prišel Mo­lovanje dobro, kar potrjuje tudi hor Rihtaršič, nekdanji kaplan vabilo županu, da se v začetku v Ribnici, Šentvidu pri Stični januarja, ko se obeležuje dan in krajše obdobje upravitelj in poveljstva sil Slovenske vojske, Povabilu so se odzvali vrhni-minil, v njem pa so med drugim soupravitelj Kresnic in Hotiča. udeleži slovesnosti v vojašnici ški župnijski upravitelj Mohor spregovorili tudi o razpisanih Kot pomočnik mu je bil dode­na Raskovcu. Rihtaršič, vrhniški kaplan Bo-občinskih sredstvih za obno-ljen Boris Rozman, ki je doslej ris Rozman, podlipski župnik vo sakralnih objektov, kar so opravljal službo kaplana v Že-Gašper Tominc,Ladimir Jasetič in borovniški gostje pozdravili. Sicer pa so v leznikih. Vodenje dekanije pa je foto: župnik Janez Šilar. Sproščen po-sami organiziranosti župnij po-od Gregorca prevzel horjulski Simon Seljak govor z županom Stojanom Ja-leti nastale spremembe. Kot je župnik Janez Smrekar. kinom in direktorico občinske znano, je za ekonoma ljubljan-Gašper Tominc,uprave Vesno Kranjc je hitro ske nadškofije odšel dolgoletni foto: Simon Seljak Srečanje s predstavniki Pri županu tudi gasilci javnih zavodov in druga društva Vrhnika, 27. december srečo v Kemisu. »Gasilcem in iztekajočem se letu in poudarili, vsem ostalim, ki ste sodelovali da se z lokalno oblastjo dobro Župan Stojan Jakin se je na pri tej reševalni akciji, čestitam, razumejo. novoletnem sprejemu gasilcev, izkazali ste se. Žal mi je le, da se Res pa je, kot so dejali gasilci, civilne zaščite in nekaterih na vaših hrbtih lomijo politična zahtevnost intervencij se veča, drugih društev (Karitas, tabor-kopja. Zahvalil bi se tudi za ves kar terja odgovor v obliki do­niki, Planinsko društ vo Vrhni-ostali trud, ki ga prostovoljno datnih izobraževanj in opreme. ka) zahvalil za opravljeno delo v vlagate v dobro širše lokalne Na koncu pa so posledica večji iztekajočem se letu. Kot je dejal, skupnosti.« stroški. Zato bi bil dobrodošel je leto prineslo kar nekaj resnih Gostje so na kratko predsta-vsak dodatni evro iz občinske preizkušenj in spomnil na ne-vili pomembnejše mejnike v blagajne. (gt, foto: gt) Vrhnika, 20. december Vrhnika), Roman Strgar (Zdra-Vesne Kranjc, podžupana Jan­vst veni dom Vrhnika), Poloncaka Skodlarja in vodje oddelka Ob koncu leta so se v pro-Šurca Gerdina (OŠ Ivana Can-za družbene dejavnosti Mateja karja Vrhnika), Darja Guzelj storih pomudili tudi predstav- Černetiča so gostom prisluhnili (OŠ Martina Slomška Vrhnika), niki vrhniških javnih zavodov o dosežkih v letu 2017 in načr- Boštjan Koprivec (Zavod Ivana in javnih gospodarskih služb: tih za prihodnje leto. Srečanje Cankarja Vrhnika) in Brigi- Sonja Žakelj (Cankarjeva knji- je minilo v sproščenem vzdušju, ta Šen Kreže (JP Komunalno žnica Vrhnika), Milena Konči-podjetje Vrhnika). Gostitelji v sklenili pa so ga s stiski rok in na (Dom upokojencev Vrhni-sestavi župana Stojana Jakina, dobrimi željami za prihajajoče ka), Marta Samotorčan (Vrtec direktorice občinske uprave leto. (gt, foto: gt) Prednovoletno delovno in družabno srečanje Vrhnika, 8. december – Območna enota - podjetniška zbornica Vrhnika, je leto 2017 zaključila s prednovoletnim druženjem aktivnih in upokojenih članic in članov zbornice. Zbrali so se v vrhniškem hra-Organizacija zastopa interese mu kulture, kjer je bilo najprej članov v sodelovanju z državo delovno, nato pa družabno sre-in lokalnimi skupnostmi, OZS, čanje. sosednjimi območnimi zbor- Zbrane je prvi nagovoril nicami in v regijski povezavi z predsednik vrhniških obrtni-vsemi območnimi zbornicami v kov Simon Hlebec, ki je poz-notranjsko primorski regiji. dravil goste večera, med njimi Članom nudimo brezplačno tudi župana Borovnice Bojana svetovanje ter podporo pri re­Čebelo. Nato je opisal težavne ševanju težav na poslovni poti. poti obrtnikov in podjetnikov v Skrbimo za promocijo, članom odhajajočem letu 2017. omogočamo cenejšo udeležbo Med drugim je še poseb-na sejmih, poslovnih srečanjih, no poudaril: »Obrtni zakon, izobraževalnih dogodkih. ki je jeseni leta 2013 uzakonil V zvezi z našim delom bi prostovoljno članstvo, je sicer rad izpostavil, da smo v sode­zmanjšal število članov v vseh lovanju z Občino Vrhnika za­območnih obrtno-podjetniških ključili razpis in podjetjem in zbornicah. Ostali smo najbolj podjetnikov namenili sredstva privrženi, ostali smo tisti, ki za razvoj. Občina je za razpis nam zbornica nekaj pomeni, za dodeljevanje subvencij na­ostali smo tisti, ki čutimo, da menila 25.000 EUR, zbornica imamo z zbornico več, da zdru-pa 5.000 EUR. Za sredstva je ženi pomenimo več. Mislim, da zaprosilo 22 podjetij in podje­vsi, ki smo še člani, smo to s po-tnikov, ki jim bo od teh 30.000 nosom. V zadnjem času se nam EUR dodeljenih dobrih 20.000 pa bo spomladi. Da bo tudi ta zbornice je sledilo podeljevanje s. p., Leon Novak, s. p., Tomaž v obrti pa je dobil PSC Molk, d. pridružujejo novi. Še vedno je EUR. Prav tako smo z Občino cesta končana, se lahko zahva-priznanj in plaket jubilantom za Poličnik, s. p., Zvone Popit, s. p., o. o. – Janez Molk. osnovna naloga na vse možne Borovnica uspeli pripraviti pra-limo Županu Stojanu Jakinu 10, 20 in 30 let dela v obrti ozi-Igor Žitko, s. p. Za dvajset let pa Po uradnem delu si je pol-načine pomagati članom, da bi vilnik o dodeljevanju finančnih in predsednici KS Center Veri roma članstva v zbornici. Bro-so srebrno listino prejeli: Pavel na dvorana vrhniških obrtni­lažje in bolje delali, poslovali in sredstev, razpis pa bo objavljen Miljković. Ne smemo pa poza-nasto listino za deset let dela v Bizjan, s. p., Suzana Buček Ro-kov ogledala komedijo Funny živeli. Člani se povezujemo po spomladi naslednje leto. biti še na POC (poslovna cona obrti so prejeli: Abdić Senad, s. žmanc, s. p., Damjana Juvan, s. Money v izvedbi Delavskega panogah in strokah. Tako si iz-Edina še makadamska cesta v Pod Hruševco), ki tudi čaka na p., Peter Brenčič, s. p., Kamen p., Jurij Krašovec, s. p., Janez Le-prosvetnega društva Svoboda menjujemo izkušnje, rešujemo centru Vrhnike bo dobila novo končno lepšo podobo, da bo Kociper, d. o. o., Andrej Kra-narčič, s. p., Boštjan Miklavčič, Loška dolina, nato pa je v mali skupne strokovne probleme in preobleko - asfalt. Izvajalci so lahko v ponos lastnikom, upo-ljič, s. p., Goran Maksimović, s. s. p., Peter Molek, s. p., Mojca dvorani sledilo družabno sreča­skrbimo za uresničevanje sku-že skoraj v celoti obnovili infra-rabnikom in obiskovalcem.« p., Matjaž Mlinar, s. p., Mobi Ogrin, s. p., Franci Trček, s. p. nje ob prigrizku in dobri pijači. pnih interesov. strukturo - kanalizacijo, asfalt Po nagovoru predsednika avto, d. o. o., Suljo Nakičević, Zlato listino za trideset let dela Simon Seljak Silvestrovanje le za najmlajše V družbi na splošno velja, da so mladi naprednejši, zato se nemara res ne smemo čuditi, da so slovo od starega leta jemali prej kot njihovi starši in stari starši. Tak izvenserijski dogodek se je pri­petil v telovadnici Osnovne šole Ivana Cankarja v dopoldanskih urah predza­dnjega dne minulega leta. Iz Zavoda Ivana Cankarja, ki je pripravil prostor in poskrbel za zabaven program, so potrdili, da česa podobnega v znani zgodovini Vrhnike še ni bilo, pa čeprav Cankarjevo mesto že kako stoletje nosi naziv prečudnega kraja. Odziv je bil prav navdušujoč, saj so obiskovalci zapolnili vsa obstoječa sedišča in tudi nekaj stojišč, seveda predvsem starejši spremljevalci in gledalci. Mladina ob izbranem petju in animaciji pravljično odete Damjane Golavšek namreč ni imela obstanka, razsežna telovadnica pa je tudi sicer vabila k igri, tekanju in plesu. Ples je bil pravzaprav vsebi­na, ki je tisti dan res ni manjkalo. Za to je poskrbelo več kot 70 plesalk in plesalcev Plesne šole Urška Vrhnika, ki so si izmenjevali oder med prikazi od bolj umirjenih plesnih korakov do prav konfeti. Mladi so vstopili v novo leto točno ob 12. uri. Nekaj minut pozneje so otroci z glasnim skandiranjem pri­klicali v prostor še dedka Mraza, ki je nato sedeč pod okrašeno jelko iz glo­bokega koša delil sladka darilca med razigrano občinstvo. Vstop v novo leto, kot si ga otroci lahko le želijo. Pa še v posteljo ni bilo treba iti takoj zatem. Damjan Debevec, Foto: Facebook Plesna šola Urška Vrhnika Zahvala PGD Ligojna želi v naslednjih letih kupiti novo gasilsko vozi­lo, s katerim bi zagotavljali hitrejšo in učinkovitejšo pomoč pri intervencijah. Čeprav je do nakupa gasilskega vozila še nekaj let, sredstva po malem zbiramo že sedaj. V ta namen smo v petek, 22. 12. 2017, organizirali zabavno prireditev predbožično Petkovo pumpo v sodelovanju z Johnyjem DJ-jem in Radiem Veseljak ter Radiem Aktual. Prireditev sta omogočila glavna po­krovitelja: Gradbeno podjetje Gordeja, d. o. o., Vrhnika in Ebull, d. o. o., v sodelovanju z iRobot robotskimi sesalniki ter drugimi pokrovitelji: Avtotehna Vis in Sever, d. o. o., Sinja Go­rica; Postim, d. o. o., Ljubljana; Avtotrade, d. o. o., Sinja Gorica; Barjans, d. o. o., Vrhnika; Kimm, d. o. o., Logatec; Parketarstvo Miro Rode, s. p., Mala Ligojna; Špan, d. o. o., Brezovica; Občina Vrhnika; ŠERing projekti, Marjan Šerber, s. p., Mala Ligojna; Av to-Vesel, d. o. o., Sinja Gorica; DG 69, d. o. o., Drenov Grič; Elektroluks, Samo Verbič, s. p., Velika Ligojna; Roks, d. o. o., Stara Vrhnika; Remare, d. o. o., Vrhnika. Najlepša hvala vsem za vašo finančno podporo. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! PGD Ligojna Kemis Pregled dejstev Ne glede na to, da se požarm, ki je bil v tudi na vabila novinarjev (24. je dejansko zgorelo ali se razlilo mis.si) in telefonske številke za na lokacijo na Vrhniki ne do­ 5. 2017 — Odmevi RTVSLO, 270 t. Kemis je v sklopu sanacije namen morebitnih zahtevkov važa. V zadnjih mesecih Kemis Kemisu 15. 5. 2017, v vseh medijih uvršča 25. 5. 2017 — oddaja Tarča, po požaru v letu 2017 v tujino oškodovancev. Do konca leta dosega manj kot polovico pred med dogodke leta 2017, je treba izpostaviti RTVSLO) in odgovarjal na vsa poleg zalog odpadkov na sežig smo dobili v povezavi s poža-požarom načrtovanega obse­ naslednji pomembni dejstvi: po vseh meritvah aktualna vprašanja. odpeljal ceč kot 2000 t odpad-rom nekaj manj kot 50 zahtev-ga prihodkov. Zaradi požara je in analizah požar ni povzročil obsežnejše Od začetka požara pa vse do kov, ki so bili zajeti in pripravlje-kov. Približno tretjina je bila že spremenil dinamiko doseganja okoljske škode, razen v potoku Tojnica. Prav danes, Kemis sodeluje z mediji, ni na pogorišču (to so bile one-rešena s poravnavo. strateških ciljev do leta 2020, tako ni imel zaznanega vpliva na zdravje nobeno vprašanje, ki je prišlo snažene gasilne in padavinske kajti realizacija v letu 2017 je okoliških prebivalcev, niti na gasilce in druge, na Kemisov naslov, ni ostalo ne-vode, gošče iz Tojnice, zgoščeni Poslovna škoda za Kemis in bila zaradi požara za 40 % niž­ odgovorjeno, kar je še eden od pastozni ostanki, zdrobljena ja, kot je bila v letu 2016. Vse to ki so se s požarom in njegovimi posledicami slovensko gospodarstvo dokazov, da Kemis komunicira embalaža ...). Po požaru smo na tudi pomeni, da del nevarnih soočali neposredno. Zato ne sodi med ekološke Kot je razvidno iz navedenih transparentno. Še pomembneje sežig v tujino odpeljali več kot odpadkov v Sloveniji ostaja ne­ dejstev, se zavedamo, da je požar katastrofe takšnih razsežnosti, kot so in še je, da so prav vse informacije dvakratno količino odpadkov, obdelanih in se kopičijo v ne­ bil nevarnost, ki pa zaradi učin­vedno prikazujejo mediji in civilne iniciative ter Kemisa prestale test časa, kar ki smo jih imeli na zalogi na dan katerih podjetjih. Ta razpršena kovitega posredovanja ni imel posamezniki na Vrhniki. pomeni, da niso temeljile na pred požarom. trajnejših posledic za okolje količina (ocenjujemo jo na okoli ugibanjih ali zavajanjih, ki bi jih Zaradi zaskrbljenosti obča-10.000 t) je dodatno tveganje Požar v Kemisu je povzročil da se v potok Tojnica še vedno (tudi v Tojnici jih zaradi izpusta bilo treba kasneje zanikati ali nov in njihovih pritožb o slabi ne le za podjetje, ampak tudi veliko poslovno škodo Kemisu iztekajo izcedne vode, ki so naj-onesnaženih požarnih voda po spreminjati. informiranosti je Kemis 9. 6. za okolje in zdravje prebivalcev in posledično tudi slovenski verjetneje posledica obstoječe opravljenih sanacijskih ukrepih 23. 5. 2017 je Kemis na spletni 2017 vzpostavil dodaten razde-Slovenije. industriji ter komunalnim pod-zaprte deponije odpadkov na ne bo), niti za zdravje okoliških strani objavil podatke o skladi-lek na spletni strani z odgovo-prebivalcev. Požar je povzročil Kemis v skrbi za preprečitev jetjem, ki nenadoma niso imeli tem območju Vrhnike. ARSO ščenih odpadkih na dan 31. 12. ri na najpogosteje postavljena ogrožanja okolja in potencial­ več (in ga še vedno nimajo) po-bo na podlagi izvedenskega veliko poslovno škodo za Kemis 2016, s katerimi je želel obvestiti vprašanja po nesreči, 3. 8. 2017 nih nesreč poskuša čim hitreje membnega izvajalca storitev mnenja in pripomb, ki so jih po-in za nekatere njegove poslovne zainteresirano javnost o tem, kaj je po gospodinjstvih na Vrhni-izvesti sanacijo poškodovane­ predelave in odstranjevanja ne-dali udeleženci v postopku (Ke-partnerje. vse obsega njegova dejavnost. ki razposlal in na spletni strani ga objekta. Objekt bo saniran varnih odpadkov. mis, Ribiška družina Vrhnika, Ob nedelovanju Kemisa se je Po rekonstrukciji podatkov 25. objavil brošuro s ključnimi in-v okviru obstoječih gabaritov, civilne iniciative, občina), izdal pojavila težava odvažanja ne­ 5. 2017 je Kemis na spletni formacijami v povezavi z delo-varnih odpadkov iz slovenske znotraj sedanje površine objek-Onesnaženje Tojnice in njena odločbo o nadaljnjih ukrepih strani objavil tudi podatke o vanjem Kemisa pred požarom, industrije ter komunalnih pod-ta pa bodo realizirani dodatni sanacije. Kemis je pripravljen sanacija zalogi odpadkov v skladišču na med njim in po njem. 13. 10. jetij. Že nekaj tednov po požaru protipožarni ukrepi (celoten na izvedbo nada ljnjih sanacij-Ob gašenju požara so delavci Vrhniki na dan požara. Šele po 2017 je Kemis še dopolnil odgo-so podjetja začela opozarjati, da objekt bo pokrit z avtomatsko skih ukrepov. Kemisa in gasilci ugotovili, da opravljenem čisčenju pogorišča vore na vprašanja posameznih v Sloveniji primanjkuje kapaci-gasilno napravo, uvedeni bodo so požarne vode iztekle v Toj­je Kemis lahko pridobil tudi po-prebivalcev Vrhnike in civilnih tet za skladiščenje in ravnanje dodatni požarni sektorji, stene nico. Nemudoma so blokirali Drugi vplivi na okolje datke, kateri odpadki so dejan-iniciativ. Tako je Kemis dodal z nevarnimi odpadki. Kemis je med sektorji bodo zagotavlja­iztok iz kanalizacije ter postavi-Požar v Kemisu ni imel dolgo­sko zgoreli v požaru. Pregledni-svoj del k obveščanju občanov skušal svojim poslovnim par-le večjo požarno odpornost ...). li pregrade in plavajoče pivnike, ročnih posledic na okolje in lju­ca z vsemi podatki o odpadkih v povezavi s požarom. Direktor tnerjem pomagati, kolikor je to Prvi del objekta bo po obstoje­s čimer so omejili širjenje one-di. Pristojne državne institucije je bila objavljena 21. 7. 2017 na Kemisa je 31. 5. 2017 sodeloval le mogoče. Z aktivno pomočjo čem terminskem načrtu rea­snaženja. Kot ugotavlja končno so žal zamudile priložnost, da bi spletni strani Kemisa. Zato nas tudi na izredni seji Občinskega MOP je Kemis pridobil potreb-liziran v prvem četrtletju leta poročilo policijske preiskave, je lahko prebiva lcem pravočasno čudi, da se v medijih in v izja-sveta Občine Vrhnika, kjer je na dovoljenja in zadnjih nekaj 2018, kar bo omogočilo delno izlitje nastalo zaradi velike ko-razložile posledice požara na vah posameznikov še vedno zbranim svetnikom in drugim mesecev deluje kot posrednik in delovanje Kemisa kot zbiralca ličine porabljene vode ob gaše-ljudi in okolje, zato so nastale pojavljajo trditve, da še vedno prisotnim na seji predstavil prevoznik odpadkov, izvaja tudi in predelovalca. Rea lizacija sa­nju požara. Delavci Kemisa so napačne interpretacije analiz ne vedo, kateri odpadki so zgo-vlogo Kemisa v Sloveniji, izvaja-določena industrijska čiščenja. nacije drugega dela objekta pa skupaj z delavci VGP Drava ter in širjenje dezinformacij, kar je reli. Iz objavljene preglednice je nje sanacijskih del in nadaljnje Te dejavnosti opravlja tako, da bo sledila po končani sanaciji Hidrotehnika takoj naslednji med prebivalce Vrhnike naseli­razvidno, da je od vseh 1.402 t korake sanacije. Odgovorno odpadke prevzame na lokaciji prvega dela. dan po požaru začeli s čišče-lo strah in nezaupanje. Končno odpadkov, ki so bili skladiščeni ravnanje ob dogodku je Kemis izvora in jih odpelje neposre­ njem površine potoka. Površina poročilo Medresorske skupine, v objektu na dan požara, ogenj izkazal tudi z vzpostavitvijo po-dno na končno odstranitev v Emil Nanut, direktor Tojnice je bila 20. 5. v grobem ki vključuje rezultate analiz več očiščena. Po podatkih končne-državnih institucij, je potrdilo, zajel 871 t odpadkov, od tega jih sebnega naslova (zahtevek@ke-sežigalnice. Kemis odpadkov Kemisa ga poročila Medresorske de-da požar ni imel dolgoročnega lovne skupine za Kemis je bilo vpliva na okolje. To dejstvo je v tem času odstranjenih več kot potrdil tudi koordinator medre­70 m3 oljne gošče, pomešane z sorske skupine na novinarski Usmeritve CI Eko VRH vodo, čiščenje pa je preprečilo konferenci ob predstavitvi re­tudi nada ljnje širjenje onesna-zultatov 10. 7. 2017. Končno ževanja v Ljubljanico. Prve ana-poročilo je tudi pokazalo, da je lize potoka, ki jih je 16. 5. 2017 okolje na Vrhniki obremenjeno opravil ARSO, so pokazale na zaradi prejšnjih dejavnosti, ki v letu 2018 močno onesnaženje vode na so se tu izvajale pred prihodom To dveh od štrih lokacij vzorčenja Kemisa. dokazujejo pred­ — pri obratu Kemisa in na na-vsem meritve onesnaženja ze- Leto 2017. CI Eko VRH ni obstajala pred Naša vizija Občine Vrhnika bremena in spodbuditi njihovo slovu Pot na Tojnice 39. Druge mlje, ki je na nekaterih mestih Postati prva občina v Slo-sanacijo. Prav tako bomo opa­ 15. majem. Požar v Kemisu nam je odprl bistveno bolj onesnažena v glo­ opravljene analize ARSA dne veniji, ki bo sanirala prejšnja zovali nove pojave onesnaženj oči in nas povezal. Ugotovili smo namreč, 22. 5. 2017 pa so pokazale, da so bini kot na površini. Če bi bile onesnaževanja in se zavezala ter spremljali njihov status do se koncentracije onesnaževal posledice požara za okolico huj-da ne moremo več slepo zaupati ne varovanju okolja. končne sanacije. Ker ne želi­na omenjenih dveh lokacijah še, bi meritve morale pokazati podjetju ne državnim institucijam. Program sanacije okolja Či-mo samo opozarjati na težave, občutno zmanjšale. Kemis je najprej povečano onesnaženost sta Vrhnika bomo v letu 2018 iskali sodob­v skladu s predvideno sanacijo na površju zemlje. Kot je napisal Andraž Rož-je najboljša v ločevanju odpad-Vzpostaviti program sa-ne rešitve, ki bodo omogočale potoka ARSU 7. 7. 2017 oddal man v Dnevniku 29. 12. 2017: kov v Slovenij. In kot kaže naj­nacije okolja čista Vrhni-sodelovanje vseh občanov, kra­sanacijski načrt, za katerega Obveščanje »Protestirali so, se povezali v slabša pri varovanju okolja. ka, ki bo omogočil odkrivanje, jevnih skupnosti in institucij je 26. 7. 2017 od ARSA prejel Kemis je od vsega začetka civilno iniciativo ter Kemisu in Ironija št. 2: Uradniki v dr­evidentiranje, spremljanje in pri varovanju okolja. Ni nam delno odločbo. Med 9. in 11. 8. odprto komuniciral z vso za-državi začeli gledati pod prste. žavnih in lokalnih institucijah sanacijo prejšnjih, sedanjih in dovolj, da se na Vrhniki začne 2017 je Kemis izvedel prvo fazo interesirano javnostjo in z njo Pri tem so odkrili marsikatero v okviru svoje delovne obve­preprečevanje prihodnjih one-govoriti o okolju, temveč želi­sanacije potoka Tojnic: iz struge delil vse pomembne informa-anomalijo. Vnesli so upravičen znosti storijo prema lo. Posa­snaženj v Občini Vrhnika. mo, da se tudi implementirajo je bilo odstranjenih 85 m3 mu-cije. Direktor Kemisa je že dve dvom o legitimnosti zakono­mezniki, združeni v CI, vse Temeljna načela delovanja CI konkretne rešitve. lja in 10 m3 trdih odpadkov. Že uri po požaru stopil pred novi-daje, ki vse prevečkrat bolj ščiti aktivnosti opravljajo prosto-Eko V RH Torej dragi občani Vrhnike, v tej fazi je bil odstranjen tudi narje (RTV SLO in POP TV) in veliko onesnaževalce kot ljudi voljno, v svojem prostem času – od pasivnosti k aktivnosti – če opazite onesnaže­onesnaženi mulj iz obdobja, ko predal vse informacije, ki jih je …« in v celoti brezplačno. – od problema k rešitvam vanje okolja v vaši bližini, nam Kemisa še ni bilo na Vrhniki. imel v danem trenutku. Kemi-Še več, ugotovili smo, da je Analize, ki jih je opravil NL-sovo odprto komuniciranje se naše okolje že predhodno obre-– od besed k dejanjem to sporočite na naslov ekovrh@ Stališče članov CI Eko VRH gmail.com. ZOH, so pokazale, da je bila je nadaljevalo z vzpostavitvijo menjeno s starimi bremeni kot V takem okolju ne želimo ži-Usmeritve CI Eko VRH v letu – če želite aktivno sou­ prva faza sanacije učinkovita. V posebnega zavihka (19. 5. 2017) posledica usnjarske industrije. nadaljnje postopke je ARSO kot na spletni strani (Aktualne in-Ljudje so nam začeli pripove-veti. Od lokalnih oblasti priča-2018 stvarjati človeku prijazno oko­strokovnega izvedenca vk ljučil formacije po požaru), v kate-dovati o zakopanih sodih tako kujemo to, kar nam po zakonu Člani CI bomo še naprej ak-lje in se pridružiti članom CI prof. dr. Mihaela Tomana, ki je rem Kemis še vedno objavlja na dvoriščih podjetij kot tudi o pripada, to je bivanje v zdra-tivno spremljali stanje okolja v Eko VRH, nam prav tako pišite 20. 11. 2017 na ustni obravnavi vse pomembne informacije in zasutih vrtačah. vem okolju. Zato želimo, da se Občini Vrhnika. Imeli bomo na naslov ekovrh@gmail.com. izvedenskega mnenja prvo fazo tako skrbi za informiranost za-Dejstva, ki se kažejo v obliki Občina Vrhnika odločno zave-odprte oči za tekoča in prej­sanacije označil kot ustrezno interesirane javnosti. V tednu ironije. že varovanju okolja in sprejme šnja onesnaženja. V letu 2018 Člani Civilne iniciative izvedeno. Izvedenec je potrdil, po požaru se je direktor odzval Ironija št. 1: Občina Vrhnika konkretne korake v to smer. želimo evidentirati vsa stara Eko VRH Sobe, rooms, camere, zimmer frei Izkušnja družine Bizjak s Padeža soglasja, novembra pa jim je bilo izdano dovoljenje za izvajanje sobodajalstva kot Februarja 2017 se je družina Bizjak s razširjene dejavnosti na kmetiji. S svojim Padeža na Pokojiški planoti povsem sama gostom in obiskovalcem ponujajo tudi la­in brez kakršnekoli pomoči lotila načrtne stno pridelano hrano. Le nekaj dni po ob­prenove samostojne stavbe na svoji kmeti-javi svoje turistične ponudbe na spletnem ji in jo preuredila v turistični objekt z dve-portalu booking.com so imeli apartmaja ma družinskima apartmajema. V istem preko božično-novo letnih praznikov že letu so uspeli pridobiti tudi vsa potrebna zasedena, povpraševanja pa je še več. nostavljeno rečeno, posteljo, bi čišč s pridobljeno mednarodno vseh oblik sobodajalstva v naši moralo biti dejstvo, da Vrhnika oznako »Bed & Breakfast« turi-občini nujna, in se ji, če to re­premore komaj 160 turističnih stičnih kmetij oziroma kmetij s snično želimo postati, ni mogo- Pred dvema letoma smo med postelj, za nosilce turizma v sobodajalstvom kot dopolnilno če izogniti. drugim zapisali, da se je treba naši občini, pa tudi za posame-dejavnostjo na kmetiji, motelov Na Vrhniki je v zadnjem času javnost in jo tudi objavili v Na­tega projekta lotiti strpno in znike, ki so ali bi bili zaintere-in različnih vrst kampov. Lista za razvoj vrhniškega vedno več različnih aktivnosti, šem časopisu ter na naši spletni preudarno. sirani, več kot zadosten izziv. Če resnično želimo na turi-podeželja (http://lista-za­povezanih s turizmom, poveče-strani. To pomeni v enem letu mor-Lotiti bi se ga morali resno in stičnem zem ljevidu nadaljevati razvoj-vrhniskega-podezelja. vanje prenočitvenih zmogljivo-Z njo smo želeli spodbuditi da pet sob ali dva apartmaja, na odgovorno ter tako zagotovijti uspešno rast Vrhnike kot pre-org) sti pa je tudi eden od ciljev Stra-predvsem pristojne nosilce tu­primer v Blatni Brezovici, za zaokroževanje celovite turistič-poznavne turistične točke, je tegije razvoja turizma v Občini rizma v Občini Vrhnika, da bi tem turistična kmetija v Zapla-ne ponudbe na Vrhniki, ki bo enotno vodena in koordinira­Vrhnika.pripravili skupni program po­ni, Podlipi ali na Pokojišču, čez poleg preostalega temeljila tudi na aktivnost nosilcev turizma Spremenjene gospodarske večanja nastanitvenih možnosti čas pa tudi njihova širitev še v na široki paleti ponudbe preno-usmerjena v načrten razvoj razmere so namreč povzročile, za goste in turiste v naši občini. drugih vaseh ter povezovanje in da se spogledujemo z dejav- Zainteresiranim občanom, vključevanje obstoječe gostin­nostmi, ki v preteklosti niso ki imajo v svojih hišah ali na ske dejavnosti v novo nastajajo­bile povsem značilne za Vrhni­kmetijah dovolj prostora in čo skupno turistično ponudbo ko. Ureditev mesta Ljubljana in možnosti, da bi lahko sprejeli Vrhnike. Vzgoja telesa njegov turistični razcvet v za­turiste, pa predstaviti tovrstno Zdaj lahko z veseljem zapi­dnjih letih ter možnosti novih turistično ponudbo kot poslov­šemo, da imamo v naši občini zaposlitev in prihodkov, tudi za no priložnost in jim preko nosil-prvo pravo kmetijo s soboda­njegove meščane, pa so nas v cev turizma v občini nuditi vso jalstvom kot dopolnilno de-Listi za razvoj vrhniškega pode­potrebno pomoč, ki je potrebna javnostjo na kmetiji na Padežu želja že pred časom privedle do za vzpostavitev in kakovostno na Pokojiški planoti in je za to razmišljanj, kako se priključiti izvajanje te storitve. dejavnost, ki jo svojim gostom temu turističnemu toku. ponuja v dveh, izjemno lepo in Ena od možnosti, kako iz tu- In kje smo s sobodajalstvom na okusno opremljenih apartma­ ristične pogače odrezati sebi jih, pridobila tudi vsa potrebna znaten del, je oddajanje zaseb-Vrhniki danes? dovoljenja. Pa ne le to! Na re­nih sob gostom in turistom Kar zadeva nosilce turizma zultate svojega dela jim ni bilo Vrhnike. v občini, smo tam. kot smo bili treba čakati dolgo, saj so imeli V povezavi s tem smo v Listi pred dvema letoma, saj se ni takoj za tem, ko so svojo ponud­za razvoj vrhniškega podeželja zgodilo ali spremenilo nič bi­bo objavili na spletnem portalu, novembra 2015 pripravili celo-stvenega. Je pa naša informacija oddane vse svoje zmogljivosti. vito informacijo, kaj sobodajal-izpred dveh let segla do ljudi, saj Pa ne le za eno noč, ampak pre­stvo je in kaj vse je treba vedeti, so se nekateri med njimi v tem ko celotnih božično-novoletnih preden se odločimo za tako de-prepoznali in stopili na povsem praznikov in tudi vnaprej, pov­praševanje pa je že v začetku preraslo ponudbo. V podobno smer gredo tudi v Blatni Brezovici, kjer se aktivno pripravljajo na oblikovanje po­nudbe turističnih sob in apart­majev, veliko zanimanje za to pa je tudi v Podlipi. In verjamemo, da se bo le še širilo. To pomeni samo eno: da Vrh-A rešitev je tam, kjer je človek nika potrebuje razvit in urejen Vsak je pri sebi že doživel lahko pojasnil veliko skrivnost ne išče, v prenehanju takega sistem sobodajalstva, s katerim čr vičenje po želodcu pred ne-življenja. Že samo prizadeva­početja, prenehati je treba br­bo mogoče prevzemati tudi več prijetnim opravkom, občutil nje za to kaže na uspavanega cati, kadar se utapljamo, in se dvo- ali večdnevnih gostov in neprijetnost ob kaki osebi ali duha, ki o življenju razmišlja, sprostiti. Ugasniti v glavi in se turistov, tudi iz mesta Ljublja-zaznal nevarnost, ki se ji je, če namesto da bi ga doživljal. ponovno povezati s telesnim na, ki si je za leto 2018 zadalo v se je poslušal, tudi izognil. Telo Svoje telo, ki ga na slehernem sporočanjem, ki nam na nad­ osnovi zelo preprost, hkrati pa je nezmotljiv zaznavni meha-koraku dosledno in brez po­vse umetelen način sporoča, zelo zahteven cilj, to je zagoto-nizem, ki ujame vibracije, ki mote opozarja na notranje in 12 solnih terapij 1-2x letno,vitev možnosti za podaljšanje jih človeško oko ne bo nikoli zunanje nevarnosti, s svojim kaj je dobro za nas. Ponovna zmanjša vse bolezni dihal bivanja njihovih gostov in tu-moglo. Od zibelke naprej smo 'mislim kaj je kaj' prepiše in se povezanost s telesom se poja­ pri otrocih za kar 1,5 krat. ristov na tri dni, za kar bodo naučeni razmišljati o življenju samovoljno odreže od njegove vi v istem hipu, ko prenehamo Vir:RESEARCH REPORT,potrebovali tudi ustrezne pre-in preden dopolnimo deset let, modrosti. Telo ve! Človek misli, razmišljati in vsiljevati telesu Poliklinika Helena, nočitvene in druge turistične imamo že na vse svoj odgovor. da ve. Tako sta telo in glava v svoj prav. Zagreb, Sept2012 zmogljivosti. In Vrhnika ne bi Vse je pojasnjeno, lahko umlji-nenehnem konfliktu, čeprav Nega notranje tišine, samo­mogla biti bolj priročna desti-vo, skrivnostnost in čarobnost, sta neločljiva enota. Telo, ki je tna hoja po gozdovih, molk in nacija za uresničitev tega cilja, ki sta še tako živi pri majhnih neuslišano v svojih sporoča-mir so slamice, po katerih lah­ki pa lahko postane tudi naš cilj. otrocih, sta pokopani pod njih, postane usnulo, uspavano, ko ponovno vdihnete življenje Če samo pomislimo, da en funkcionalno razlago razu-leno, trdo, zavrto, zadušeno, sodobnemu vodniku, ki vam odstotek gostov in turistov, ki marskega človeka, ki se v svo-pojavljati se začno posledice, bo zagnal energijo telesa in jim želi Ljubljana zagotavlja-jem pojasnjevanju spušča vse kot so zamašenost žil, trdost pomiril nemir duha. ti to možnost, pomeni 10.000 globjle v sestavo stvari. Člo-sk lepov, nepretočnost kr vnih, Za Društvo HOSTA oseb, ki potrebujejo, zelo poe-veški um je preneznaten, da bi limfnih, živčnih in energijskih Marjeta Oblak Oddajanje turističnih sob v zasebni lasti gostom in turistom Vrhnike ali sobodajalstvo na Vrhniki danes Človeško telo je velika skrivnost, ki ji um ne bo mogel nikoli do dna. Ujet v zaznavanje sveta skozi oči se človek ujame v prepričanje, da je telo le stvar, ki ga stvari bodisi obolevajo, bodisi zdravijo. Dlje od resnice ne bi mogli biti. O vrhniškem in horjulskem gradu Leta 2016 sem se preselil iz Ljubljane na Vrhniko. Med selitvijo, ko sem počival na kavču, se mi je nenadoma utrnila misel, da na Vrhniki nekaj manjka. Ugotovil sem, da imajo vsa mesta v Sloveniji svoj grad, samo tukaj ga ni. Začel sem z raziskavo, in sicer sem pridobil tudi zapis stare z izločit veno metodo na terenu pesmi, ki opisuje uničenje gra­tako, da sem začel pregledovati du in kje je le-ta stal (Jože Rode, vso okolico, predvsem hriboviti Vrhnika skozi stoletja, založba del. Raziskoval sem od Verda Karantanija). mimo Ljubljanskega vrha preko Ugotovil sem, da je bila stara Bukovega vrha proti Raskovcu cerkev sv. Miklavža sezidana iz tja do Starega malna čez vrh razvalin gradu, zato ni vidnih Jelovec in nato med Ulovko in ostankov. Prepričan sem, da Planino do Kurena, kjer sem bi bilo mogoče najti predme- Grajski vodnjak, nad katerim je zložena strešna opeka. Kuren ima odlično strateško točko, zato ni čudno, da je na tem mestu končal večmesečni pohod. te – artefakti v vodnjaku, ki je nekoč stal grad. Odkril sem kar nekaj zgo-zdaj zasut in je stal tik ob no­dovinskih nahajališč, ki so: v tranjem zidu cerk vice. Mogoče bližini Štampetovega mostu, bi se našlo kaj na strani zadaj nekoliko višje, je bila italijan-za cerkvico, kjer se zdaj pasejo ska in nato nemška mitralješka srne. V povezavi z vodnjakom postojanka, ki je čuvala ta most. sem prepričan, da ga je postavil Malo nižje je viden dobro ohra-graščak in je izključeno, da bi ga njen bunker. Na Bukovem vrhu naredili, ko so zidali cerkvico sv. je zelo dobro ohranjen rimski Miklavža. zid s stolpom. Nad Starim mal-Dokazi za vrhniški grad nas nom na hribu Jelovec je tudi vo-čakajo v vodnjaku, ki ga je treba jaška postojanka, na kateri so še arheološko odkopati in očistiti. dobro vidni rovi. Pod stolpom V prid tej lokaciji pričajo dejstva, Planina na hribčku Špica so da je bil grad postavljen na str-Rimljani imeli manjšo utrdbo. mem pobočju s čudovitim raz-Pod Ulovko, tam kjer je ob ce-gledom na vse strani. Tam v bli­sti tabla za Zaplano, je na desni žini so potekale tudi stare poti. strani, gledano iz smeri Stara Omembe vredno je tudi, da Viden je osrednji del horjulskega gradu. Horjulski grad: še vedno so vidni ostanki zidu – čeravno jih je že dodobra Vrhnika, na majhni vzpetini še sem nedaleč stran nad cerkvico prekril humus. vidno manjše bronasto gradišče, sv. Miklavža na hribčku odkril ki pa so ga vikendaši nezakoni-manjše bronastodobno gradi-se je Ivan Cankar rad vračal na Horjulski grad da je še vedno opazen delni zana. Menim, da sta gradova to uničili. In kot zadnje je tu še šče. Nenazadnje so tik ob graj-Kuren, kjer naj bi tudi dobil nav-Pri raziskovanju vrhniškega obrambni zid, viden pa je tudi propadla v istem obdobju in Kuren s cerkvico sv. Miklavža skem prostoru po sili razmer dih za črtico Skodelica kave. Na gradu sem po naključju prišel manjši osrednji prostor. Ugoto-utonila v pozabo. in tukaj je stal vrhniški grad. (cerkvica sv. Miklavža) v stari bivanje Ivana Cankarja na tem do namiga – informacije, ki mi vil sem, da je bil to stražni grad. Za oba ni nobenega pisnega Po oblikovanosti terena, ki kašči, ki je služila kot sušilnica prostoru še vedno spominja jo je zaupal Gašper Tominc, da Po obsegu je primerljiv s starim vira. Zanimiva bi bila arheolo­je tipična za gradove iz obdo-sadja, nekaj časa prebivali Can-ohranjeni Cankarjev podpis v je tudi v okolici Horjula neka turjaškim stražnim gradom in ška raziskava horjulskega stra­bja od XI. do XIII. Stoletja, sem karjevi, saj jim je pogorela borna notranjosti cerkvice na lesenem utrdba oziroma grad. tudi ostrovrharskim stražnim žnega gradu, ki bi pokazala, kdaj ugotovil, kje je bil vrhniški grad. koča na klancu. Ivanu je bilo ta-podporniku. Takoj po novoletnih prazni-gradom nad dolino Besnice. je ta grad propadel oz. kdaj je Iz tega razloga tudi na vrhni-krat komaj tri leta. Tako kot po Na koncu pozivam vse do-kih leta 2018 sem se v lepem Razdalja med horjulskim nastal, tako pa bi ugotovil tudi škem območju nisem opazil mnogih krajih na Vrhniki, kjer moljube, da dokažemo, da je sončnem vremenu odpravil k stražnim gradom in vrhniškim starost vrhniškega gradu. sledov gradu, ki bi morali ostali so živeli Cankarjevi, je bila tudi vrhniški grad obstajal in skupaj raziskavi gradu. gradom je zanemarljivo majhna, vidni v naravi. Tako sem izklju-tod spominska tabla, vendar je odločimo za odkritje »gradu na Že isti dan sem odkril loka-zato upravičeno sklepam, da sta Dimitrij Kebe čil vse morebitne. Med drugim bila žal ukradena. Znano je, da Kurenu«. cijo. Presenečen sem ugotovil, bila nekoč gradova tesno pove­ Turistično društvo Blagajana Vrhnika 130 let Olepševalnega društva Vrhnika je bilo ustanovljenih na našem z vami. Pred desetimi leti smo ozemlju pred prvo svetovno pripravili razstavo o zgodovini Vstopili smo v leto 2018, v Cankarjevo leto, ko obeležujemo sto let pisateljeve smrti. vojno, deset let prej, preden je društva, letos jo bomo dopolni-Bralci Cankarjevih besedil, se pod vrhe in molči vsa temna. na Vrhniko pripeljal prvi vlak. li in ponovno postavili na ogled. ki se srečujemo vsako sredo, Kaj se ji je sanjalo tam doli pod Vlak na Vrhniko ne vozi že več Konec marca bosta razstava pretežno v Močilniku, smo v kraškimi skalami, in kaj jo je kot petdeset let, Olepševalno in slovesnost. Vsak mesec pa začetku leta presegli številko prestrašilo, ko je prišla iz noči društvo, Turistično društvo bomo del zgodovine predstavili sedemdesetih branj. V Turistič-v prosojni mrak? Tako mol- Vrhnika, od leta 1993 Turistič-v Našem časopisu. nem društvu Blagajana smo z če usta, kadar se odpro oči po no društvo Blagajana, ki je pre-To zgodovino sta med drugi­branjem v našem Močilniku dolgem spanju in plane pogled, živelo tri vojne ter gospodarske mi začela pisati soustanovitelja začeli septembra 2016, da bi izgubljen, osupel, v preveliko krize, pa še vedno živi in deluje. Fran Kotnik, ki je imel že pred tako tiho protestirali proti vse-lepoto ...« (I. C., Aleš iz Razora) Ustanovljeno je bilo v času, ko svojo hišo v Verdu ambicio­mu, kar se slabega Močilniku Ko s koraki sledimo njego­ je Vrhnika že imela dobre ce-zno zasnovan park z redkimi godi in kar se dobrega ne more vim opisom Močilnika, Retovja, stne povezave pa tudi možnost drevesnimi vrstami in najra­zaradi apetitov vseh vrst. Sv. Trojice, Tičnice, Enajste šole prevoza po Ljubljanici. A, ostale zličnejšimi rožami, in Gabrijel A Močilnik je od nekdaj vabil pod mostom ..., smo očarani. so samo še ceste. Jelovšek, znan po prizadevanjih obiskovalce, popotnike, sanjače, Menda bi že lahko bilo tako, da »Kdo izmed vas, ki berete to za lepo podobo svojega kraja in puščavnike, zaljubljence, pisate-je stvarniku, ko je sejal lepoto zgodbo ...« (I. C.), ... ki berete posebej za ureditev naravne­lje in pesnike. na vse štiri strani, te malce več to pisanje, pozna stotridesetle-ga parka v Močilniku. Pri tem Ivan Cankar je bil vse prej zdrsnilo med prsti prav nad tno zgodovino vrhniškega Tu-je bila pomembna povezava z našteto in bil je in ostal tudi Vrhniko. rističnega društva? Malo nas ljubljanskim županom Ivanom turistični vodnik. Nihče ni tako Zaradi lepe narave, dobrih je, ampak to, kar vemo, kar je Hribarjem, ki je v Ljubljani v lepo in vabeče pisal o vrhniških gostiln, razmaha »tujskega pro­ dokumentirano v arhivih Turi-tistem času skrbel za urejanje biserih, kakor prav on. meta« so Cankarjevi sodobniki stičnega društva in Muzejskega sprehajališč, parkov, drevoredov »Izpod skale, višje kakor Sv. leta 1888 ustanovili Društvo za društva Vrhnika, želimo deliti in razglednih točk. Pavla zvonik, šumi črna voda, olepšavo trga Vrhnike in njego­ zašumi in takoj utihne, pogre-ve okolice. Bilo je peto po vrsti zne se v globoko strugo, skrije od triintridesetih, kolikor jih >> >> O aktivnosti vrhniškega olepše­valnega društva pričajo drevoredi ob glavni cesti skozi Vrhniko in mostički v Močilniku, ki pritegnejo pozornost na vrhniških razglednicah iz konca 19. in začetka 20. stoletja. O dejavnosti društva v tistem času priča tudi spo­menik Ivanu Grudnu, »zaslužnemu članu Olepševalnega in turističnega društva«, ki so ga leta 1907 postavili na Sv. Trojici, prav temu »človekoljubne­mu davkarju«, o katerem je pisal Ivan Cankar. Ivan Gruden je Olepševalne­mu društvu podaril zemljišče na Sv. Trojici. Sicer pa je društvo zemljišča v Močilniku, Starem malnu, na Planini in še kje kupovalo. Zgradilo je tudi ne­kaj večjih objektov. Leta 1923 so posta­vili paviljon pri Sv. Trojici, namenjen gostinski dejavnosti, leta 1933 so kupi­li zemljišče na lepi razgledni točki na Planini in naslednje leto tam postavili razgledni stolp, kasneje še betonsko klet, vodnjak in turistično kočo, leta 1938 so kupili zemljišče, tam uredili kopališče in studenček s pitno vodo. Obiskovalce so vabili z reklamnimi tablami na železniških postajah na Vrhniki in v Ljubljani. Izdajali so raz­glednice. Sredstva za svojo dejavnost je dru­štvo pridobivalo s članarino, prosto­voljnimi prispevki, občina pa je dru­štvu pomagala tako, da je »priskrbela pomoč z delavskimi v Starem malnu in postavili barako, leta 1940 so močni iz brezposelnega fonda«. Sredstva je pridobivalo tudi s prodajo lesa, z od­dajo košenj, oddajo objektov v najem in drugo. O zgodovini društva bomo letos še veliko pisali, o aktivnostih v Cankarje­vem letu in jubilejnem letu Turistične­ga društva Blagajana vas bomo sproti obveščali in vabili na številne dogodke. Želimo le, da bi v ustvarjanju seda­njosti in prihodnosti, ki bosta nekoč zgodovina, sodelovalo več članov in podpornikov društva. Vaš prispevek je lahko soustvarjanje dogodka, obisk prireditve, podatek o zgodovinskem dejstvu, ki ga morda imate, ali plačilo članarine. Sedež društva je v Črnem orlu, Can­karjev trg 4, uradne ure imamo ob torkih in sredah od 10. do 12. ure, v zimskem času smo v koči Star maln v petek, soboto in nedeljo od 10. do 17. ure. Pokličete nas lahko na telefonske številke: na sedež društva 01 7551 341, v kočo Star maln 0590 435 00, ali števil­ki 041 558 426 in 051 251 013, spremlja­te nas lahko tudi na internetni strani ww w.blagajana.si, w w w.star-maln.si , na facebook straneh Turistično dru­štvo Blagajana in Star maln Turistično društvo Blagajana. Pišete nam lahko na drustvo.blagajana@gmail.com in info@star-maln.si. V a b i l o Kulturni praznik, 8. februar 2018, bomo praznovali v koči Star maln. Ob 11. in 15. uri se bomo v toplem zavetju koče zbrali bralci Cankarjevih besedil, ljudske pevke in harmonikarja. To bo lep dan! Star maln vas vabimo tudi na pustno soboto in nedeljo v času obratovanja koče. Koliščarsko kolo s Starih gmajn pri Kot tehnika me je prazgodovinsko kolo, najdeno na Starih gmajnah, zelo zanimalo.V časopisih sem videl slike in opis najdbe, v vrhniškem muzeju Moja Ljubljanica in v Koliščarskem muzeju na Igu najprej njeni odlični repliki. Na Igu celo domnevno enoosno vozilo s togo povezanim parom takih koles. Ko sem si ogledal še originalno kolo, mi to ni povedalo kaj bistveno nove­ga, tudi pri tem sem spregledal, da so utori »na lastovičji rep« izdelani rahlo konično in to izmenoma, hrastove povezovalne letve so nabite v utore iz nasprotnih strani. Na to me je opozo­ril šele arheolog dr. Anton Velušček, ki je svojo najdbo skupno z strokovnjaki drugih strok temeljito preučil. Izdelovalec je bil »homo sapiens« v pravem pomenu besede – razumen (pameten ) človek. Takoj, ko sem si ogledal v stekleni vitrini preparirano originalno kolo, se mi je zastavilo vprašanje njegove velikosti, prav take dimenzije namreč pri kasnejših kmečkih vozovih nisem videl. Prisotno kustosinjo Mestnega muzeja Ljubljana, kjer najdbo hranijo, sem vprašal, če so se ukvarjali z vpra­šanjem, zakaj je bila prav teh dimen­zij, t.j. 72 +/- 0,5 cm. Odgovora nisem dobil. Kolo ni bilo več popolnoma okroglo, mogoče tudi neenakomerno obrabljeno po obodu. Meni se je zdelo, da je bilo ob izdelavi mogoče tudi kak cm večje. Doma sem si takoj izračunal obseg kolesa in bil nemalo presenečen, da je ta točno 1/100 Eratostenovega stadija, ene od starih mer za dolžino. Pomislil sem celo, da je bilo kolo obenem merilnik razdalj. Eratoste­nov stadij se mi zdi pomemben zato, ker je bil Eratosten tisti znanstvenik, ki je izračunal genialno v tistem času (roj.276, živel do l. 194 pred n. štetjem) obseg Zemlje preko polov prav do zdaj zadovoljivo točno z metodo, ki je ostala tudi osnova za kasnejšo definicijo dol­žinske mere 1m, ki je še danes podlaga celotnega merskega sistema ( Medna­rodni sistem enot SI, Pariška konfe­renca l.1935, MKSA- meter, kilogram, sekunda, amper). Stranice Keopsove piramide v Egiptu merijo točno 231m, Eratosten je piramido zagotovo poznal, saj je v Egiptu tudi živel, koliščarsko kolo pa je bilo ob nastanku pira­mide staro že več kot 600 let. Le za­kaj in kako je kolo torej tako evidentno povezano s temi merami? V antiki so bili bolj uporabljani in so navedeni v enciklopedijah drugače definirani stadiji; ostanimo pri Erato­stenovemu, ki je nedvomno identičen izmeram osnovnic slavne Keopsove piramide. Iz tistih časov je poznanih kar nekaj zelo različnih stadijev: -potopisni stadij 157 m -egipčanski stadij 157,5 m -perzijski stadij 161,1 m -olimpijski stadij 192 m -kraljevi egipčanski stadij 210 m -Ptolemejev stadij 222 m -Eratostenov stadij 231 m -Ksenofonov stadij 5397 m Skupno meram piramide in našega kolesa je moralo biti nekaj starejšega. Le kaj bi to lahko bilo? Ilustracija Franceta Goršeta sulice vihtečih koliščarjev v Jalnovih Bo­brih me je privedla na misel, da je bila mera vzeta nekje iz narave, točneje iz dolžin, ki jih je človek vedno nosil s seboj, v proporcih človeškega telesa, ergonomske povezanosti z njegovimi vsakodnevnimi pripomočki v življenju lovca in popotnika, zaščitnika svojega rodu ali skupnosti pred zvermi in so­vražniki, nujnimi torej predvsem za preživetje v včasih dokaj neprijaznih življenjskih razmerah. .Dva najstarejša pripomočka, ki ju je človeštvo (homo sapiens) v dolgih letih svojega razvoja zagotovo upora­bljalo in sta imela tudi druge pomene Zadišalo bo po flancatih in špehovki. Verdu (oblast, nadvlado, premoč itd.), sta bila zagotovo popotna palica in sulica oziroma kopje. Dokaze za to imamo v obliki arhe­oloških najdb in upodobitev že za zgo­dnja obdobja človeške zgodovine. Najdbe 8 lesenih kopij v dnevnem kopu rudnika premoga v Schoenin­genu (v Nemčiji pri Braunschweigu) datirajo več kot 200.000 let v prete­klost. Sulice oz. nekaj krajše sulice za metanje (nemško: der Wurfspiess) so upodobljene na starih perzijskih relie­fih in tudi najbolj naravno in udobno držanje le-teh. Tudi na Lj. barju je bilo najdeno pri Blatni Brezovici okoli 220 cm dolgo kopjišče brez osti (prof. arhe­ologije Korošec l.1953). Staro slovensko ime za kopje je tudi ostnik, pomeni le­seno palico z ostjo iz tršega materiala. Da so moje domneve o povezavi mer kolesa, piramide, popotne palice in ko­pja pravilne, me prepriča razvoj popotne palice v moderno teleskopsko pohodno pa­lico, s priporočilom, da si jo prilagodi­mo tako, da za hojo po ravnem tvorita ob telesu pritisnjena nadlaht in palico povsem na vrhu držeča dlan s podlah­tjo pravi kot, kar znaša pri povprečno raščenem človeku 115cm. (Turisti na Kaninu so bili začudeni, ko sem primerjal nihove nastavitve palic s svojimi in bil z rezultatom več kot za­dovoljen.) Olimpijsko tekmovalno kopje kot atletsko orodje, je dvojna dolžina ome­njene palice z 230cm, kar je srednja dolžina in teža, ki se priznava za rekor­de v tej atletski disciplini. Kopje sem dobil pri dobavitelju opreme, tehnične standarde zanj pa v pravilniku atletske zveze. Nisem bil razočaran, le relativ­no precej ohlapnih mer ne razumem povsem. Statistično sem vsekakor v sredini razpona, kar meni zadošča. In praktična zanimivost: Ko zvijemo tenko šibo dolžine srednje visoko na­ravnane pohodne palice v polkrog, se nam jasno in z napako manj kot en od­stotek prikaže obris polovice našega kolesa, Osnovnice Keopsove piram i-de pa merijo v smeri sever-jug in vzhod zahod točno sto dolžin modernega kopja. Kolo je vsekakor imeniten materialni dokaz naše bogate avtohtone tehnične dediščine in zato bolj kot v Mestni mu­zej spada v Tehniški muzej v Bistri,v neposredni bližini najdišča, na kate- Vabljeni! rem bi bilo mogoče s sistematičnimi raziskavami najti še marsikaj, kar bi pričalo o življenju naših davnih pred­nikov na tem prostoru. Ne vem pa, če se ni vozilo s takimi kolesi sem prikotalilo od drugod, kot je baje sem nekoč priplula ladja Argo? J a n e z To m š i č Zdravništvo na Vrhniki v petdesetih Skupaj napišimo prejšnjega stoletja. Rodil sem se januarju leta 1950 v Gradišču 14 na Vrhniki. Na svet mi je pomagala Nagodetova babica, tako piše v rojstnem listu. zgodovino zdravništva na Vrhniki Na pobudo Vida Draščka, občinskega svetnika in člana sveta Zdravstvenega doma Vrhnika, v Cankarjevi knjižnici Vrhnika že od jeseni 2015 zbiramo gradivo za nalogo z naslovom Zdravništvo na Vrhniki. Pri zahtevnem in obsežnem projektu sodelujemo z Zdravstvenim domom Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja, Muzejskim društvom Vrhnika, doktorjem dentalne medicine Marijanom Smrtnikom ter občani. Izredno dragocene podatke in fo-zgodbe o vaših izkušnjah z vrhniški­tografije nam posredujejo upokojeni mi zdravniki in drugimi zdravstve­nekdanji zdravstveni, zobozdravstve-nimi delavci ter druge spomine, po­ni in lekarniški delavci ter njihovi vezane na zdravstveno dejavnost na svojci. Vrhniki in njeni okolici. Veseli vas Vabimo vas, da nam pošljete svoje bomo, če nas boste obiskali na do- Moji spomini na dr. Popitovo Rodila sem se s prirojeno srčno napako VSD – Ventrikularni septum defekt (napaka v prekatnem pretinu). VSD označuje napako v prekatnem pretinu, mišični pregradi med levim in desnim prekatom, ki potiskata kri po telesu. Kri, obogatena s kisikom, ki prihaja iz pljuč, se meša s krvjo, ki prihaja iz telesa. Ta mešanica krvi se nato po­novno vrača v pljuča, namesto da bi vsa, s krvjo obogatena kri, potovala po telesu. Na pediatrični kliniki so sve­tovali operacijo, vendar šele čez nekaj let, da bi se prej okrepila in jo uspešno prestala. Hkrati se je v naši družini odvijala prava drama, saj so mojemu očetu Vladmiru diagnosticirali levke­mijo, kateri je le nekaj mesecev pred mojim posegom tudi podlegel. Lahko si samo predstavljate trpljenje, strah in skrbi moje mame Maruše, ki je z mojim starejšim bratom in hudo bol­nim otrokom ostala sama. Na srečo sta ji bila v pomoč tudi moj dedek in babica, njeni starši. Leta 1974 me je uspešno operiral znani kardiolog, kirurg dr. Košak. Okrevanje je bilo dolgotrajno in brez pomoči dr. Marije Popit Stanovnik si moja mama te življenjske epizode sploh ne predstavlja. Zdravnica je bila v času moje hospitalizacije ravno na specializaciji na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ker je poznala našo dru­žinsko zgodbo, se je za nas zavzela tako, kot lahko to naredi le človek z velikim srcem in zdravnik, kateremu je poklic življenjsko poslanstvo. Vsak dan me je po svojih službenih obve­znostih obiskovala, me hranila s sa­dnimi kašicami, ker drugega nisem hotela jesti, ter spremljala potek mo­jega zdravljena. Zvečer, ob vrnitvi na Vrhniko, je osebno poročala mami o mojem napredku, saj pogosti zunanji obiski takrat niso bili dovoljeni. Teh dogodkov se sama ne spominjam, saj sem bila stara šele štiri leta in morda je tudi bolje tako. Se pa jih še predobro spominja mami, kateri je bila takrat zdravniška in čustvena opora dr. Po­pitove življenjskega pomena in ji je še vedno zelo hva ležna. Dr. Popitova je leta 1975 po specia­lizaciji začela delati v dispanzerju za otroke in šolsko mladino na Vrhni­ki in tako sem postala tudi jaz njena pacientka. Zaradi pogostih obiskov moznanskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Kot primer in za spodbudo preberi­te zgodbi, ki sta ju napisala Vid Dra­šček in Katja Gotvajn. Nataša Oblak Japelj, univ. dipl. inž. arh., bibliotekarka Tel.: (01) 755-31-14 E-naslov: natasa.oblak.japelj@ckv.si zdravnikov in ležanja v bolnišnici sem se panično bala „stric in tet v belih ha­ljah “ in jih nisem puščala v svojo bli­žino. Če se mi je kdo drznil le preveč približati, sem to preprečila s huron­skim dretjem in ploho solz. Edina ose­ba, ki me je s svojim prijaznim glasom in nasmehom nemudoma razorožila, je bila moja „najboljša zdlavnica“, ki me je že v čakalnici ogovorila, poko­mentirala mojo novo jopico in obču­dovala moje široko nabrano krilce in jaz sem vsa ponosna kar sama odko­rakala v njeno ordinacijo. Ja, ona je res znala z otroki. Še opazila nisem, kdaj je pobrala šive iz mojega prsnega koša. Solze na ličkih so se v trenutku posu­šile, ko sva kramljali o tem in onem kot dve branjevki na tržnici. Tako sem pod njenim okriljem preživela vse otroške bolezni ter izjemno hitro napredovala in prav hudo mi je bilo, ko sem kot najstnica zaradi selitve morala menjati osebno zdravnico. Zdaj se z gospo Popitovo le še kdaj pa kdaj srečava na kaki kulturni prire­ditvi. Še vedno pa jo krasi tisti pomir­jujoči nasmešek in na skrivaj še vedno vem, da sva zanjo z bratom še vedno »Katka in Andrejček«, zame pa bo ona za zmeraj »moja zdravnica«. Katja Gotvajn Kolokvij o kolesu Koliščarji, naši nikoli dovolj raziskani davni predniki v tem okolju, so na lončarskih kolovratih v kolibah na koleh že izdelovali kolosalne glinaste lonce. Kadarkoli so kolovrati li okoli ali potovali kamorkoli, so si pri hoji kolikortoliko pomagali s količkom, ki so mu rekli popotna palica. Dvakrat daljši kol z ostjo se je imenoval sulica, lažji, prirejen za metanje, pa kopje. Pred okoli 5200 leti je kolar v okolici Verda v danih okoliščinah izdelal mojstrsko kolo za dvokolesna kóla, namenjena tovorjenju po takratnih kolovozih. Sodobno tekmovalno kopje in pohodna palica sta dimenzijsko v sorodu s prazgodovinskim kolesom. Z zarezami na kolu, ki so mu rekli rovaš, so vodili evidenco o posojilih. Ko jim je sonce, bolj kot koledar, naznanilo novo po­mlad, so okoli ognja kolektivno veselo zaplesali kólo. Ko­line so do takrat že pošle. Kol kot najslabša ocena v šoli pa se je obržal prav do danes. Pa recite, da slovenščina ni imeniten jezik! Cankar je že vedel. Njegov inteligenčni količnik (IQ) je že moral biti leta 1918 krepko preko 100, njegov literarni opus bodo občudovala še mnoga pokolenja. Moja hudomušna pripomba: angleščina slovenščini ne seže niti do kolen! Janez Tomšič Dodatek za Cankarjevo leto 2018, v decembru 2017 Prvo bližnje srečanje z zdravnikom sem imel leta 1955, ko se mi je na de­snem zapestju naredil ogromen tur, ki je imel na vrhu veliko gnojno piko. Mama me je lepo oblekla in peljala k zdravniku. Zdravstveni dom je bil v ve­liki stavbi poleg Kina na Tržaški cesti. Včasih naj bi bil tam rokodelski dom. V spodnjih prostorih je ordiniral zdrav­nik dr. Zoltan Žekš s sestro Milko, dr. Stanislav Kogoj je delal na rentgenu, od strani s posebnim vhodom pa je delo­val otroški dispanzer, priimka zdrav­nice se ne spomnim, mogoče Šaubah.V prvem nadstropju je bil zobozdravnik Škrbec s sestro Ančko Markelj. Druge­ga se ne spominjam. Dr. Zoltan Žekš je bil manjši resen mož. Že ko me je zagledal, mi je rekel Turčin. Sestra mi je razkužila zapestje, dr. Žekš je vzel majhne škarjice z dol­gimi ročaji in mi v trenutku prerezal tur, da je špricnil gnoj po podboju vrat, mimo ledvičke, ki je bila nastavljena, da bi ulovila gnojno vsebino. Sestra Mil­ka, mislim, da se je pisala Zdešar, je že imela krpo v rokah in začela brisati podboj. V nekaj minutah sem bil ob­vezan in sem že pogum, brez bolečin, korakal proti Gradišču. Tri leta sem imel nato mir pred zdravniki. Bila je sončna nedelja 11. maja 1958. Po kosilu je pozvonilo pri vhodnih vra­tih na Cesti gradenj 5, kamor smo se preselili v novo hišo novembra 1955. Zvonil je sosedov, Zupanov Edo, ker se mu je dobro zdelo, da imamo zvo­nec, ki nam ga je prejšnji dan montiral električar Kokotov Riko. Edo je bil bos, v kratkih jerhovkah, ki so bile sicer že ponošene, imel je dva starejša brata, Pavla in Petra, preden je prišel na vrsto. Zupanovi so bili številna družina, pet otrok, in so živeli skromno. Peter in Pa­vel sta oba študirala, Pavel medicino, Peter stomatologijo, sestra Majda pa je postala medicinska sestra. »Hitro pridi!« mi je rekel Edo; Mal­narjev konj je bolan. Ceste 6. maja še ni bilo. Tekla sva kar po sosedovem, Anžičevem vrtu do Habetovih; tako so se pisali. Imeli so manjšo kmetijo in mlin za moko. Koncesijo za mlin na vodni pogon naj bi imeli že v stari Jugo­slaviji. Vsa družina je bila zbrana v hle­vu. Oče Janez je klečal ob konju, ki je ležal sredi hleva na slami in težko dihal. Najmlajši sin Jože, star kaki dve leti, je hlačal naokoli, hčerki z mamo so bile v kotu in nemo gledale v konja. Vsi so bili zaskrbljeni. V tem je na dvorišče pripeljal fičko, s katerim se je pripeljal živinozdravnik Ogorelec. Kako se je končalo s konjem, ne vem, saj me je prav kmalu poklicala mama, V a b i l o da moram domov. Stekel sem čez dvo­rišče preko mlinskega korita, kjer je bil ozek ploh. Ko sem stopil nanj, me je v trenutku spodneslo in poletel sem na glavo v korito potoka Bele. Korito je bilo skoraj brez vode. Kamen, na kate­rega sem priletel na glavo v dno potoka, mi je razpolovil nos na dva dela. Hitro sem se pobral, pogledal, da me kdo ne vidi, in hitro šel domov. Oče Ferdo je po kosilu ležal na starem divanu in po­slušal nogometno tekmo. Ko me je za­gledal vsega krvavega, si je pokril oči z rokami in skozi prste gledal v moj raz­mesarjen nos. Mati ni paničarila. Takoj je začela z mene vleči mokro obleko in očetu naročila, naj se gre tudi preobleč, ker moram k zdravniku: »Nos bo treba zašiti,« je ugotovila. Žekševi so bili skorajda sosedje. Ime­li so novo hišo poleg pošte, blokov še ni bilo, tudi novega Doma armije ne. Dom armije je bil v sedanji krajevni skupnosti. Na drugi strani Tržaške ceste so ravno začeli graditi novo Can­karjevo šolo. Takrat je pošta delala tudi v nedeljo, vendar si moral po časopis na okenček, ker poštarji ob nedeljah niso raznašali Ljudske pravice. Ko sva pozvonila pri Žekšovih, me je oče držal za roko. Oblečen je bil v nove pumparice, ki mu jih je naredil sosed krojač Ludvik Stanovnik. Na glavi je imel klobuk. Ko je prišel do vrat dr. Žekš, ni nič govoril, ko da bi že vse vedel, kaj se je zgodilo. Od blizu je pogledal moj nos in rekel: »Kar tule me počakajta« in pokazal na vrata svo­je garaže. »V Ljubljano bo treba.« Čez nekaj minut je že odpiral garažo, v ka­teri je bil nov lep siv opel-olimpija. Pr­vikrat sem se peljal z osebnim avtom. Sedel sem zadaj, bolelo me ni nič več in skozi okno sem mahal pobom, ki se jih je nabralo kar nekaj. Na polikliniki, kamor smo se pripe­ljali kar pred vhod v nedeljo popoldan, ni bilo dosti ljudi. Pod lokalno aneste­zijo mi je nos zašil dr. Oskar Končar, sestra mi je nalepila velik obliž in že smo se peljali proti Vrhniki. Ko smo se peljali po Prešernovi cesti, je rekel dr. Žekš: »No, sedaj si je pa zaslužil eno kremšnito« in ustavi pred Go­stilno Lovec nasproti lekarne na Viču. Dobil sem kremšnito z malinovcem, za povrh pa še sladoled. Kaj sta popila oče in doktor, se ne spominjam. Ko je oče nato segel v zadnji hlačni žep po denarnico, je dr. Žekš, do tedaj resen, z nasmeškom dejal: »Pustite, jaz sem povabil.« Ja, tako je bilo z zdravništvom na Vrhniki pred 60 leti. Vid Drašček VODENJE PO RUPNIKOVI LINIJI NA ZAPLANI Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov (21.2.2018) in ob Cankarjevem letu na Vrhniki organiziramo 17. 2. ob 10. uri brezplačno vodenje po tematski poti ” Rupnikova linija” na Zaplani. Vabljene družine, ljubitelji zgodovine, kakor tudi vsi ljubitelji rekreacije in hoje. Pohod traja približno dve uri zmerne hoje, zbor je pred gostilno Mesec. Vodil bo izkušeni turistični vodnik g. Bojan Grošelj. Prijazno vabljeni. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Stanovalci Doma upokojencev obujajo spomine Gruden pehar postavili okoli peči. Zjutraj pa smo z začudenjem in veseljem stiska­li k sebi pehar, v katerem je bilo suho sadje, ki ga je mama skrbno pripravlja­la že v jesenskem času. Vedno pa se je v peharju znašlo še nekaj posebnega. Vsak od otrok je dobil v njem kaj na­štrikanega. Nogavice, rokavice, kapo ali kaj drugega. Vsega smo bili veseli. Sem pa že zgodaj opazila razliko med nami in sosedovimi otroki. Ni mi šlo v glavo, zakaj v vsaki hiši Miklavž pri­nese vsako leto enako – pri nas suho sadje, rožiče, rokavice, sosedovim pa lesen avto, punčko … Ko sem bila stara sedem, mogoče osem let, pa mi je ne­kega dne stara mama povedala, kdo je v resnici Miklavž. Še sedaj se zelo do­bro spomnim, kako sem jokala. Hudo mi je bilo, ker sem vsako leto v tihem pričakovanju upala, da Miklavž spet prid in prinese. /…/ Takrat sem izve­dela, od kod suho sadje v peharju, da je mama v dolgih jesenskih in zimskih večerih pletla za nas rokavice in šale in kape ... Ko smo otroci odrasli, pa smo po 'miklavža' še vedno hodili domov. Tudi sama sem nadaljevala s tem obi­čajem in obdarovala otroke, vnuke in še pravnuke.« Gospa Milka Martinšek je obudila spomin na praznik kolin: »Moj spomin seže kar daleč nazaj, v čas, ko sta pri nas doma koline pripravljala še moja starša. Pujska sta bila lepo spitana in treba je bilo poskrbeti za hrano za zim­ski čas. Vse leto smo lepo skrbeli za do­mače živali. Imeli smo velik kotel, rekli smo mu ' brzoperilnik ', v katerem se je kuhalo korenje, pesa, na vrhu pa je bil vedno krompir. Pa veste zakaj? Ker smo ga otroci radi pojedli. Mama je vse pripravila že en dan prej, tudi sama sem tako delala. Koline so zahtevale kar dosti priprav. Gospodar ali oče je moral pripraviti 'špine' za klobase, mama riž, pa ješprenj, pa razne začimbe. Zgodaj zjutraj je pri­šel klavec. Najprej se je moral okrep­čati s 'takratkim' čajem. Ko se je ogrel, je odšel ven. Zaklati prašiča ni bilo preprosto. Potrebni so bili vsaj štirje moški. Jaz sem zraven lahko prišla šele potem, ko je pujsek že visel. Klavec mi je dal v skledo prašičja jetra. Moški so poskrbeli, da je bil pujs posipan s ' ka­lofonijo' in poparjen s kropom, da so šle vse ščetine stran. Ko je bilo to opra­vljeno, mi je klavec omavžano prašičjo glavo nasekal, da sem jo dala kuhat za krvavice. Teh smo naredili kar veliko in kolin si takrat sploh nismo mogli za­misliti brez njih. Ko so se skuhale, smo jih pobrali iz kotla in jih dali na hladno. V kotlu pa je ostala godla. Te pa nisem imela prav rada. Včasih so ponjo prišli reveži. Opoldne je za južino bila goveja juha, tenstan krompir in pa čisto frišna svinjska pečenka. Po kosilu so se zače­le delati mesene klobase, pečenice, pa tudi želodec. Tega smo dali v šprikle, da ga je fajn stisnilo in potem se je su­šil. Krvavice so se delale zadnje. Stegno smo dali sušit in ta kos je bil vedno za veliko noč. Kremenateljce je nasekal na večje kose in to smo tudi dali sušit. Ko se je meso posušilo, smo ga zavili v ča­sopisni papir, ga dali v veliko posodo in potresli s pepelom. Tako je meso zdr­žalo do poletja. 20. julija je v Borovnici žegnanje in mama je za takrat prišpa­rala kakšen kos suhega mesa. Po koli­nah naslednji dan pa sem na šporgetu mast scvrla. Tudi takrat je v hiši lepo dišalo. Veliko stvari smo včasih delali drugače, bolj naravno, zato smo bili tudi bolj zdravi.« Z etnografskega vidika je bila iz­redno zanimiva pripoved ge. Ivane Ogrin. Predstavila je običaj Marijo nosijo, ki se je v Ligojni tudi po njeni zaslugi ohranil do današnjih dni. Obi­čaj ponazarja božično zgodbo, kako sta Jožef in noseča Marija hodila po Betlehemu in iskala prenočišče. V po­vezavi s tem običajem je nastalo daljše pesniško oz. dramsko besedilo, ki ga je poleti 1942 Ivana rešila pred ognjeni­mi zublji, ko so Italijani požgali Ligojno. Besedilo je prepisala, da se je ohranilo. In še dandanes ga v Ligojni pojejo ob tem lepem običaju. O tem je Ivana pripovedovala: »Ta običaj, Marijo nosijo, se je začel takrat, ko se je v Ligojni šola začela. Bilo je to na začetku prejšnjega stoletja. Takrat je bila pri nas ena zelo prizadevna učite­ljica Marija Jurjevčič. Ona je bila zelo navdušena nad petjem, nad kulturo. Ona je petje in sploh kulturo prine­sla v vas. Ona je zapisala tudi besedilo pesmi Marijo nosijo. Pred vojno smo vseskozi Marijo nosili. Tudi jaz sem jo nesla. Šli smo v procesiji po vasi. Pred hišo, kjer naj bi Marijo sprejeli, smo po­trkali in zapeli tisto pesem, oni v hiši pa so nam odpevali, potem pa smo šli noter. Tam je bil majhen oltarček, na­štiman za Marijo postavit, prtiček in kakšna suha rož'ca. Bilo je lepo, prišli so tudi moški in otroci. Potem so v vsaki hiši tudi malo postregli s kakšno malenkostjo, s krhlji, čajem … Kako je to polepšalo tiste dolge zimske večere! Škoda, da sedaj zraven več ne morem. Med vojno, ko so Italijani požgali Ligojno, pa je zgorel tudi Marijin kip. Takrat je šlo vse v franže. Potem pa sva šli s sosedo Žnidarjevo Angelo nekoč v Ljubljano in na Frančiškanski ulici sva kupili lep nov kip Marije, ki še vedno stoji v cerkvi sv. Jurija. Po vojni smo običaj Marijo nosijo v Ligojni obnovili. A v tistih hudih časih takoj po vojni nismo vedeli, ali smo ljudje ali kaj smo. Potem so nam ta običaj prepovedali. To pa se je zgodilo takole. Moralo je biti leta 1952, že prvo leto, ko smo običaj obnovili, tretji ve­čer v devetdnevnici, ko se je zataknilo. No, nekdo se je očitno ob to spotaknil – malo smo že mislili, kdo bi to bil – in je javil oblastem. Tam na vasi, kjer je kapela, na ovinku proti Horjulu, gor po tistem klančku smo prišli v sprevodu z Marijo. In tam na ovinku so čakali neki moški, ki so naju, ki sva bili organiza­torki, prijeli. Odpeljali so naju na Vrh­niko in dva dni sva prebili v tisti stari hiši na Jelovškovi. Tam je bil zapor, kot neka klet. V njej sta bili poleg naju še dve z Drenovega Griča – zaradi iste stvari. Bila je sobota. Naslednje jutro sva skozi okno slišali glasove žensk, ki so hodile k prvi maši ob šestih. Po go­vorjenju sva ugotavljali, kdo gre – aha, sva si govorili, sedaj gre Mežnarjeva, sedaj Ogrinova mama … Veste, tukaj v domu so večeri tako dolgi! Vse se mi v glavi prevrti. Kaj vse je šlo skozi življe­nje! Zjokaš se trikrat na dan.« O tem običaju in postavljanju jaslic je spregovorila tudi ga. Pavla Jerina: »Bilo nas je devet otrok. Sedeli smo na krušni peči in čakali, ko je procesija z Marijinim kipom prišla k nam; mama jo je sprejela in s spoštovanjem posta­vila na mizo. Hiša je bila polna. Prišli so sosedje: Šimnovcov, Štermažov, Mikšov, Toncovi in sosedova mama z otroki. Najprej smo zapeli Marijino pesem o sprejemu. Nato je ata začel moliti rožni venec, zmolili smo vse tri dele. Po molitvi smo še zapeli, mama je postregla s čajem. Zjutraj smo se naj­prej zbrali v hiši pri Marijinem kipu in zmolili. Zgodaj zvečer pa smo v proce­siji z Marijinim kipom na čelu odšli v drugo hišo. Tudi postavljanje jaslic je bil eden od lepih decembrskih oziroma adventnih dogodkov. Fantje so imeli veliko časa za pripravo jaslic. Najprej so nabrali mah. Figure so sprva pripravili iz pa­pirja. Po vojni so jih delali iz gipsa ali pa izrezljali lesene. Za sveti večer, ko so šli k polnočnici, so fantje pripravili bakle. Po hiši je bilo pospravljeno, mama je spekla špehovko ali ocvirkovco. Pre-den smo šli na Vrhniko k polnočnici, smo pokropili in pokadili hišo.« Stanovalka Rezi Lazar pa je pove­dala naslednjo zgodbo: »Rodila sem se leta 1926. Živeli smo v s slamo kriti hiši, ki jo je morala mama kar dolgo odpla­čevati. Od sv. Jurija do sv. Martina je hodila delat na velike kmetije, da smo lahko poskrbeli za streho nad glavo in da je bilo kaj v loncu. Ena od sester je šla velikokrat z njo, da ji je pomagala. Živeli smo zelo revno. Ata je kmalu po poroki zbolel. Ko je umrl, še nisem imela 18 let. Že pred tem, pa tudi po očetovi smrti smo hodili služit. Bilo nas je deset otrok. Spomnim se – bilo je pred več ko 80 leti – ko sva z mamo vsako nedeljo hodili z Zaplane na Vrh­niko k prvi maši k sv. Pavlu. Pa nisva šli samo k maši: vsako nedeljo zjutraj sva nesli v Kunstlovo vilo eno kilo putra. Najprej sva oddali maslo, potem pa sva šli k maši, po maši pa nazaj h Kunstlu. Gospodinja je naročila, naj naju po­strežejo z belim kruhom in črno kavo. Potem je sledilo plačilo. En kilogram masla je bilo takrat 14 dinarjev; pri Kunstlu pa sva zanj dobili 20 dinarjev. Za ta denar je mama kupila liter pe­troleja, 1 kg soli, četrt litra olja in 7 kg moke. To je zadostovalo za cel teden. Atu sva pa prinesli tobak za »čikat«. Živeli smo zelo skromno in oče se je večkrat odpovedal kakšnemu obroku hrane, da smo le otroci imeli dovolj. Eden od bratov je šel služit za pa­stirja. Ko je bil star dobrih šest let, ga je mama peljala služit, in to pred bo­žičem. (Rek pravi, da se »ob božiču hlapce menja«.) Gospodinji se je zdel droban, pa ji je mama rekla: 'Kar vze­mite ga, do spomladi bo še malo zrasel in se poredil.' Kar osem let je bil potem tam za pastirja. Ja, hudi časi so bili takrat, pa vendar lepi. Brat Vinko je še pri svojih 91 letih napisal pesem, ki veliko pove o tistih časih. Prav veselo smo živeli pod to streho slamnato in smo prav lepo zapeli prelepo pesem narodno. Zgodaj zjutraj smo vstajali, se s kolesom v tovarno zapeljali, tam pri stroju se borili, da smo plačo zaslužili. Sobote proste nismo še poznali, cele tedne smo garali. V nedeljo pa še udarniško to za nerazvite vse je šlo. Ko pa z delom leto smo končali, šilce kratkega smo spili in novo leto si voščili. Ej, vsa mlada leta smo tam pustili, Da smo pokojnino zaslužili in se od tovarne poslovili.« Med pripovedovanjem smo vsi nav­zoči zapeli še nekaj ljudskih pesmi. Pri­poved in glasba sta prebujali spomine in navzoči stanovalci se po koncu pri­reditve kar niso mogli odpraviti iz avle k večerji. Pripoved in pesem sta vse navzoče obogatili. Zavedli smo se, kako veliko in dragoceno ku lturno dediščino nosi­jo starejši v sebi in kako prav je, da nam jo zapustijo. Prireditev sta organizirali ga. Tatjana Jerina in ga. Simona Medic, ki sta – poleg še nekaterih drugih pro­stovoljcev – avtoricam pripovedi kot bralki 'posodili' svoj glas. Petje je na pianinu spremljal Jaka Jerina. Jože Kurinčič Miklavž Dražgoše zopet oživele na počitnicah 2017 V Bevkah ima miklavževanje že dolgo Tradicijo. Miklavž vsako leto obišče pridne otroke v kulturnem domu, kjer jih nagradi z lepim darilom, porednim otrokom pa parklji prinesejo šibo. V Miklavževem spremst vu igrico bi težko spravili skupaj ne smejo manjkati niti lepi brez naših sponzorjev, zato angelčki, ki popestrijo spre-bi se ob tej priložnosti radi vod prvega izmed treh dobrih za hvalili: Javnemu komuna l­decembrskih mož. Tudi letos nemu podjetju Vrhnika, trgo­v Bevkah ni bilo nič drugače. vini Depo, ki nam je podarila Dražgoše, 14. januar – Združenje borcev za ni in je ne potrebujemo. Pod delom vsak zasluži za dostoj-Miklavža smo pričakali s krat-kar nekaj stvari, iz katerih smo krinko svobode govora mnogi no preživetje. Zato se stavke iz ko gledališko igrico, ki so jo pripravili sceno letošnje gleda-vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika širijo sovražni govor, ki postaja leta 2011 ne bi smele prenehati. mladi sami napisali, režirali in liške igre. V prvih dneh leto-je tudi letos organiziralo udeležbo svojih članov vse bolj dovoljen, namesto da Dokazano je tudi, da se mladi in zaigrali. Igrica je nosila naslov šnjega decembra pa le pridite na osrednji slovesnosti ob 76-letnici dražgoške bi bil prepovedan in kaznovan. drugi večkrat srečujejo z depre-Miklavž gre na dopust. Ker je kaj v Bevke, kajti povsem mo­bitke pri spomeniku v Dražgošah. Ni se strinjala tudi s posledica-sijo in psihološkimi boleznimi. Miklavž že utrujen in star se goče je, da boste srečali starej­mi kapitalizma in razprodaje Ob koncu je še dodala, da bi odpravi na dopust v prelepo šega gospoda z brado, mitro Z av tobusom se je na ne-pore. V čustvenem in energič­družbenega premoženja. Prav bil že čas, da bi v nas zaživeli barjansko vasico Bevke. Ker pa na glavi, plaščem in škofovsko deljsko prireditev odpeljalo 50 nem nagovoru je presenetila ta je naš, ki se ne sme prodajati. junaki in žrtve dražgoške bitke. članov. Med udeleženci je bilo vse prisotne. Poudarila je, da To pa pomeni, da smo postavili Ob koncu je prejela ogromen videti tudi druge člane borče-je vnukinja dveh partizanskih kapital pred človeka. Zahtevala in nepozaben aplavz, saj je bila vskih in veteranskih organizacij dedov in zavezana vrednotam je tudi jasno ločitev cerkve od ena redkih, ki je upala nagovori­ iz Borovnice, Loga -Dragomer-slovenskega upora in zmage. države, naj jo plačujejo verniki, ti množico brez dlake na jeziku. ja in Vrhnike. Kljub slabšemu Zato obsoja vsako hujskaštvo, tako kot je v drugih državah. Že na začetku je poudarila, da je vremenu je Dražgoše obiskalo poveličevanje in rehabilitaci- V nadaljevanju je povedala, da iskrena in neposredna. več kot 3000 ljudi. Zato lahko jo domobranstva. Ob tem pa besedo »minimalec« prezira rečemo, da so Dražgoše zopet vemo, kdo so osvoboditelji in iz dna duše, saj si s poštenim Simon Seljak oživele, in to v rahli megli, malo kdo so izdajalci. Tako sprave pobeljene s snegom ter odlično obiskane. Letos je bila to že 76. obletnica dražgoške bitke, kjer je v nekaj dnevih boja padlo de- Tudi letos dedek Mraz ni pozabil nanje vet partizanov Cankarjeve bri­ gade. Še več žrtev pa so Nemci Vrhnika, 29. december – Ko se je koledarsko leto gimnazije. Kot se ob takem napravili s prebivalci Dražgoš, dogodku spodobi, se je zaklju­ ko so po končanem boju vas v že skoraj sklenilo in je za nekaj časa obmolknil čil s sladkim posladkom za vse celoti požgali in pobili 41 doma-šolski zvonec, je tišino prostorov Osnovne šole zbrane in voščili ob prihajajo­činov. Sama prireditev je bila že Ivana Cankarja Vrhnika prekinilo okoli sto otrok. čem letu. 61. zapored, ki slovi po pohodih Gašper Tominc, foto: GT Po stezah partizanske Jelovice. Na vabilu je bilo zapisano, da delo. Naj spomnimo, saj smo o Pred spomenikom je potekal jih v večnamenskem prostoru tem pisali tudi v prejšnjih števil-Zahvala kulturni program, ki so ga izve­šole čaka dramska igrica, nato kah Našega časopisa: nekdanji Največja zahvala za izvedbo odlične in dli: Policijski orkester, Komorni pa še obdarovanje z dedkom vrhniški osnovnošolec Matic je kakovostne ter poučne predstave ve­zbor Slovenskega prosvetnega Mrazom. Številni so že težko v preteklosti s pomočjo spon-lja v pr vi vrsti gledališču Smejček. Niti društva Borovlje ter recitator pričakovali začetek; ko so se le zorjev že organiziral omenjeni za drobec manj pomembna ni slašči-Aljoša Ternovšek, dramski igra­ugasnile luči v jedilnici, se je za-dogodek. »Letos smo ob čarob-čarna Berzo, ki je tudi tokrat – kot že Lucifer nikoli ne počiva, ga je lec. Pri predstavljanju gostov, čelo dogajanje na odru v zasedbi nem triletju izvajanja projekta vsako leto doslej – za otroke pripravila tudi letos poizkusil ujeti v svo-med njimi je bil tudi predsednik Gledališča Smejček. Dobre pol tega priključili k še eni večji izvrstne tortice, s katerimi so se radi jo zanko. Vse se je srečno kon-države Borut Pahor, sta največji ure dolgo predstavo so otroci dobrodelni akciji – Božiček za posladkali. Ključni pomen obdaritvi pa čalo. Lucifer je bil razkrinkan, aplavz doživela Milan Kučan pozdravili z velikim aplavzom, 1 dan – preko katere je Dedek so dali na centru za socialno delo Vrh­otroci pa so dobili svoja darila. in Janez Stanovnik. Slavnostni nato pa družno z igralci začeli Mraz darila dobil na Centru nika, ki so preko projekta Božiček za 1 Miklavž je otrokom obljubil, govor je imela Lara Jankovič, klicati zvezdo večera: dedka za socialno delo Vrhnika. Za dan in s pomočjo Lions kluba Vrhnika da bo še prišel v Bevke ter jih dramska igralka in aktivistka. Mraza. Še zadnji decembrski ta jim gre velika hvala. Povabili priskrbeli darila. Prostor je posodila vzpodbudil, naj ostanejo pri-Tudi njen nagovor so večkrat dobri mož, ki se je »iznenada« smo okoli sto otrok iz rejniških Osnovna šola Ivana Cankarja, za kar smo dni in dobrosrčni. Gledališko prekinili aplavzi in vzkliki pod­pojavil med množico otrok, je in socialno šibkejših družin, da jim hvaležni. Da je bilo vse na svojem zakorakal na oder, jih nagovo-jim polepšamo konec leta. To je mestu, pa so pred priredt vijo, med njo ril in nato začel mednje deliti drobna gesta, ki pa na otroške in po njej skrbeli moji najožji sodelav­darila. Sodeč po komentarjih obraze pričara veliko veselja. ci iz centra in družina. Brez vseh vas Miklavž tudi v VDC Vrhnika otrok, bi bil zaključek leta težko Tako lahko rečem, da imamo dogodek ne bi uspel; vesel sem vaše popolnejši. Dobrodelni dogo-polepšane praznike oboji: oni, podpore in nesebične pomoči, ki je že dek je nastal v sodelovanju med ki prejmejo, in mi, ki damo,« tretjič letos nasmejala številne otroke. Maticem Žustom Šprahom in je za Naš časopis povedal Ma-Upam in računam na vas tudi v priho­vrhniškim centrom za socialno tic, ki sedaj obiskuje prvi letnik dnje. Še enkrat – hvala! Matic še kaj oglasil. Nastala pa je tudi fotografija, ki priča, da je za­res nastalo tako prijetno srečanje. Zapisala Jana Rus, foto: Alenka Šajn Godbeniki z novim dirigentom Milan Matičič še zadnjič pred svojimi godbeniki, seveda ob upokojitvi. Za Milanom je dirigentsko palico glasbenik. Že od mladih nog je prevzel Matic Titovšek. bil zapisan godbeništvuI. Igrati orkester doživljal strme vzpone. znal tudi člane orkestra pove- Vrhnika, 15. december 2017 – Pihalni orkester je začel v domačem pihalnem Nauportus. Nato so mu podari-Prišli so uspehi na tekmovalni zovati in se z njimi poveseliti. V Vrhnika je v veliki dvorani Cankarjevega doma orkestru v Radečah. Bil je dol­ li simbolično darilo, čebelji panj, ravni, prišla so gostovanja in letu 2015 je orkester praznoval goletni njihov član ter tudi nji­ izvedel božično-novoletni koncert z novim dirigentom Maticem Titovškom. izdaja zgoščenke. Njegovo vo­dilo je bilo kakovostno delo in 90-letnico delovanja. Ob tem jubileju so v letu 2016 prejeli da se bo lahko v pokoju tudi delovno in aktivno ukvarjal s hov dirigent. Poučuje v glasbeni šoli ter Ob tem dogodku so se vrh­ glasbeni pokoj. Prav Milan vpeljevanje mladih nadarjenih občinsko priznanje, srebrno čebelami. igra v več glasbenih zasedbah niški godbeniki tudi svečano Matičič je prispeval velik pečat glasbenikov. Tako je orkester plaketo Ivana Cankarja. V nadaljevanju koncerta je različnih žanrov glasbe, kot so poslovili od dosedanjega dol­ vrhniškemu godbeništ v u od napredoval in doživljal glasbe- Na koncertu je Milan Matičič Milan Matičič dirigentsko pa­ koncertne, festivalske in gleda­ goletnega dirigenta Milana leta 1982 naprej. V tem obdo­ no prepoznavnost ter kakovost še dirigiral v prvem delu, in sicer lico predal novemu dirigentu liške. Matičiča, ki je šel v zasluženi bju, z nekaj letnimi premori, je igranja. Ob tem delu je Milan znano skladbo Vinka Štruclja Pihalnega orkestra Vrhnika Simon Seljak Lionsi zaključili leto z dobrodelnostjo Vrhnika, 23. december – Na Sodnijskem trgu je v dopoldanskem času potekal tradicionalni Božično-novoletni sejem, kjer se je trlo obiskovalcev, ki so se lahko sprehodili med praznično okrašenimi stojnicami ter kupili darilo za najbližje ali morda zase. evrov pa je šlo Varst veno-de­ Sejem sta popestrila še ranja prostovoljnih sredstev. lovnemu centru za pomoč pri predstava za otroke Božič-Kot je dejal Bojan Mavsar iz organizaciji rehabilitacijskih na simfonija in obisk Božič-lionsov, morata biti ljubezen in programov. Kot so še dejali ka. Velik pečat prireditvi pa darovanje primarna vzgiba za sogovorniki iz vrst lionsov, se so dali vrhniški lionsi, ki so v dobrodelnost: »Sta temelj naše bodo potrudili, da bodo tudi sodelovanju z Rdečim križem, moralne zavesti, s katero pov­v letošnjem decembru organi-Varst veno-delovnim centrom, zdigujemo humanost družbe, zirali podoben dogodek ali ga rokodelsko skupino Kva kvač-ki jo današnji svet potrebu­celo nadgradili s sodelovanjem kaš ter Društvom ljubiteljev je. Ustvariti in krepiti duha, še preostalih vrhniških dobro­narave in običajev Notranjske sporazumevanje med ljudmi delnih organizacij in posame­pripravili Dan dobrodelnosti. vsega sveta! Za človekoljubne znikov. Organizirali so različne obli-namene. To je duhovna plat ke dobrodelnosti: od zbiranja našega družbenega delovanja.« Gašper Tominc, foto: GT oziroma menjave igrač do zbi-Dobrodelno dopoldne je padlo Neizprosna smrt je spetpripovedoval o vajinih do­udarila med nas – Lintver-V spomin živetjih s številnih avtodo­ne, člane pohodne skupine marskih potovanj, ko smo zPD Vrhnika, ki letos pra-zanimanjem poslušali, kaj znujemo trideset let svo-vse sta doživela in s čim vse Jože jega delovanja. Za vednosta se srečevala. smo izgubili planinskegaRedno si bil z nami na prijatelja Joca - Lintvernatradicionalnih pohodihPovžarja.Malavašič Vrhnika–Triglav, nekaj- Danes se tu na vrhniškem krat tudi dvakrat na leto, 1947 – 2017 pokopališču, skoraj v pod-saj si bil tudi član pohodnenožju njegovega Grilčevegaskupine tvojih rojakov Po­griča, z žalostjo v srcu, a z vžarjev. Skupaj smo van­lepimi spomini nanj posla-drali po prelepi slovenskivljamo od našega dolgole-domovini, osvojili veliko,tnega člana, ki je s svojotudi zelo zahtevnih gor­pripadnostjo naši planin-skih vrhov doma in v tujini,ski skupini soustvarjal ne-nisi pa zanemarjal našihšteta, enkratna planinskamesečnih srečanj, ko smodoživetja – mnoga značilnatako radi obujali spomine samo za nas – Lintverne. in kovali načrte za priho-Veliko tega je zapisanegadnost. Tudi letos si bil kljubv naših pisnih kronikah,bolezni z nami na skorajshranjenega v naših foto- invseh planinskih pohodih,videogalerijah, a največ je za zgodovino Lintvernovskritega v naših srcih in naših spominih. In pa si zapustil čudovit zapis s Cveletoveganaš Lintvern Povžar bo tam imel za vedno pohoda po Blokah. več kot dostojno mesto. Naše skupno planinsko potepanje se je na Dragi Joc - Lintvern Povžar!začetku poletja žal končalo na Kamnitem Dolg in klen je bil tvoj planinski korak, a lovcu – kar je bila tvoja zadnja planinska žal je pred dnevi za vedno zastal. Spadal si tura. med fizično in psihično najbolj pripravljeneVedeli smo za tvojo zahrbtno bolezen, a Lintverne, kar je bila zasluga tvojih rednih vseeno upali, da jo boš tudi tokrat, kot ne­športnih aktivnosti, še posebno tebi takokajkrat doslej, spet uspešno premagal. ljubega tenisa.Zadnjih deset let si bil kot Feniks: zdra- Bil si razgledan človek, a nekoliko po-vstveno skoraj čisto na dnu, a si se vednosebnega in samosvojega značaja, kar se jedvignil in s svojo neizmerno močjo in voljo izražalo tudi znotraj naše pohodne skupi-pognal k višku in spet si bil med nami na ne. Ko smo Lintverni po navadi pričenjali naših skupnih planinskih poteh. A žal je bilosvoje planinske ture z jutranjo kavico, si si tokrat drugače – pred dnevi si za vedno tihoti skoraj vedno zaželel limonade. Ko smo v zaspal.planinskih kočah vsi utrujeni po opravljenihPogrešali te bomo, Lintvern Povžar, na na­turah nazdravljali s kozarci rujnega, si bil ših prihodnjih planinskih poteh. Ko se bomoti praviloma zadovoljen s kozarcem mine-Lintverni, prvič že januarja, spet podali v ralne vode. A brez nečesa pa v planinskih planine, boš v spominu z nami, tako kot so zakočah nikoli nisi mogel in to nam bo ostalo večno z nami Lintverni: Goropekar, Funck, v trajnem spominu – brez tvojih planinskihGasil`c, Košutnik in Pero. sladic. To smo vsi dobro vedeli, te večkrat Hvala ti Joc, naš planinski prijatelj, za zaradi tega po lintvernovsko obrali, a ti si vse lepe skupne planinske trenutke, počivaj vedno ostal zvest svojim načelam. v miru, nam Lintvernom spoštovani Lint- Pa tvoje čebelice – ja, brez njih ni bilovern Povžar. nobenega planinskega pohoda ali skupnegaV imenu Planinskega društva Vrhnika, šedruženja. Vedeli smo, da je čebelarjenje zateposebno v imenu Lintvernov, izrekamo vsemin za tvojo drago Joži vedno prijetna sprosti-tvojim najbližjim iskreno sožalje! tev, pridelek v obliki medu pa vama obema velik ponos. Rad si nam med pohodi tudi Lintverni Zopet gradimo z zlato opeko? Delovna terapija objekt v Močilniku. Občina bo tako najpomembnejšo turistič­no točko, na katerega se v veliki meri navezuje muzej, verjetno v domu prepustila zasebnikom. Ali je trenutna dejavnost Močilnika v korist in ponos Vrhnike, se lahko vprašate sami. Mi lahko upokojencev samo upamo, da se na tokratno dražbo ne bo prijavil nihče in da bo tako še ostala možnost, da Ni čudno, da sem delovno terapijo v nekoč pristane v rokah občine. Kakorkoli, ureditev kolesar-Domu upokojencev Vrhnika poimenovala ske in pešpoti je predraga. Za v »ustvarjalno delavnico«, saj se tod samo primerjavo lahko pogledamo ustvarja – po zamislih delovnih terapevtk in investicijo, ki jo čez mejo izva­ terapevtov Marijane, Mojce in Matevža. ki ne morejo obiskati Močilnika. jajo Hrvati. Za obnovo dirkali- Cena ureditve kolesarske in pešpoti na Da pa bi uporabili kar obstoje-šča Grobnik, kjer bodo z novo Delovna terapija je odprta za nato pa luknjice povežemo s vrhniškem klancu proti Logatcu je enaka ceni čo povezavo mimo Silika po asfa ltno prevleko v celoti obno-prostovoljce oskrbovance vsak sukancem. Občudujem Mate­ obnove dirkališča Grobnik. Sušnikovi cesti, verjetno niso vili 4100 m (55.000 m2) proge, petek od 9. do 12. ure: barva-vža, kako mu gre to delo hitro V novembrski številki Našega dlagano rešitvijo rešujejo tudi pomislili. Tako bo občina na-zamenjali 2300 m robnikov ter mo, rišemo, strižemo, kvačka-od rok. Posebno sem navdu­ časopisa smo brali o novi uredi-veli ke težave povezave med menila veliko javnih sredstev uredili izletne cone, bodo pora- mo, pletemo … Vsak pač dela šena nad lampijončki, izdelki tvi kolesarske in pešpoti na vrh-Doživljajskim razstaviščem za prometno povezavo do Mo-bili tudi 1.250.000,00 evrov. tisto, kar pritiče njegovi gibal-gospe Marijane, okrašenimi z niškem klancu proti Logatcu - muzejem in Močilnikom. So-čilnika. Žal mi je, da se skoraj Občinski svetnik SDS ni sposobnosti. Dostikrat se metuljčki ali cvetlicami. Prav Vrhnika čudim, od kje terapevtom ide-izstopajo na mestih, kjer visijo. – od Kulturnega centra do križi-deč po tem odgovoru mora že gotovo ne bo udeležila javne šča med Tržaško in Voljčevo ce-biti veliko obiskovalcev muzeja, dražbe, kjer se bo 7. 2. prodajal Daniel Cukjati je za unikatne izdelke. Ker se Pred velikonočnimi prazni­je bližal adventni čas, smo kot ki tradiciona lno izdelujemo sto. Za 400 m kolesarske poti in vsako leto izdelovali adventne butare in namizne šopke iz pločnika ter za ureditev štirih venčke. Prav unikatni so izdel-zelenja za butare. V okviru križišč in podpornih zidov bo ki gospe Marjane – aranžmaji delovne terapije barvamo tudi treba plačati 1.250.000,00 evrov, če ne bo aneksov in podraži-Pogovorni večer z Janezom Janšo – na topolovih skorjah ali od pirhe. Razne liste ali rožice drugih dreves. In še drugi lepi navežemo na 300 do 400 jajc, tev. Del investicije bo v višini anranžmaji, ki so okrasek miz nato jih pridni kuhar v kuhi­ 578.000,00 evrov sofinancirala ali drugega kosa pohištva. Za nji skuha. Tako ob veliki noči Republika Slovenija, večji delež Klub seniorjev in seniork izdelavo adventnih venčkov vsak oskrbovanec in uslužbe­ ,v višini 677.000,00 evrov, pa bo iz občinskega proračuna. SDS Vrhnika ter OO SDS Vrhnika vabita je Marjana pripeljala zelenje nec dobi en pirh, pa še potico iz notranjskih gozdov, letos in šunko – tako da jim polep-Svetniki se strinjamo, da je na pogovorni večer z Janezom Janšo. pa ga je pripeljal Matevž iz šajo življenje v domu. Tudi vsi ureditev stranskih dovozov in gorenjskih gozdov. Tik pred aranžmaji, ki vsako leto ob prehodov za pešce nujno po- Pogovor o aktualnih problemih božičem izdelujemo božič-raznih slovesnostih krasijo trebna in da je varnost otrok ter občanov na prvem mestu. Ne slovenske države bo potekal v no-novoletne čestitke. Vse domske prostore, so izdelek so unikatne, ena je lepša od delovne terapije, zamisli de­ strinjamo pa se s predlagano sredo, 7. februarja 2018, ob 18.00 uri druge. Na enih so razni barv-lovnih terapevtk in terapev­ rešitvijo. Predlaga li smo uredi­tev dosedanjih križišč, kolesar-v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. ni motivi, ki jih izstrižemo in tov. Zato je bivanje v takih prilepimo na čestitko. Skoraj prostorih lepše in prijetnejše. sko in pešpot pa bi speljali po vse so še okrašene z raznimi Vse to tudi pozitivno vpliva na bleščicami in kristalčki. Iz-obiske svojcev in drugih obi­delujemo tudi take v posebni skovalcev, ko vstopajo v tako tehniki, ko z iglo napikamo lepe in prijetne prostore. različne motive na čestitko, Iva Pečar Komunikacija z dementno osebo Demenca. Bolezen s tisoč obrazi. Vsak jo pomembno govorjenje, ki naj strpnost, iznajdljivost, vedrost • preskočimo nerodnosti in membni so kratki odmiki, za bo sproščeno in spoštljivo, po-in doslednost. Bolnik ne sme preusmerimo pozornost, katere se dogovorimo z bolni­ doživlja na svoj način in vsak, ki se sreča slušanje in neverbalna komuni-čutiti nesprejetosti. Govorjenje • nesrečne dogodke preskoči-kom. Zavedati se moramo, da je z bolnikom, se drugače odziva. Človeka z kacija. Le-ta je še pomembnejša mora biti enostavno, razumlji-mo brez očitanja, on takšen, kot je in se mu mo­ demenco lahko srečamo doma, v sorodstvu, na kot samo govorjenje, saj lahko vo in v kratkih stavkih. Naen-• ne prepričujemo in dokazuje-ramo prilagoditi mi. Vsega ne cesti, v trgovini in še kje. Velikokrat ga imamo podkrepi izgovorjeno ali pa iz-krat se posreduje eno sporočilo, mo nasprotno, bomo zmogli sami, zato so zelo za čudaka, saj ne vemo vzroka za njegovo niči njegov pomen. Glavni po-ki se ga lahko večkrat ponovi. • dobrohotno sodelujemo in dobrodošla predavanja in pro­nenavadno obnašanje. udarki pri neverbalni komuni-Ravnati moramo podobno kot preusmerimo pozornost, da grami, kako ravnamo z demen­ kaciji so govorica telesa, odkrit pri otroku. pozabi na trenutno težavo. tno osebo. Ko se enkrat pojavi Oni se tega ne zavedajo, mi bu lanti. pogled, barva glasu in moč do-Pri komuniciranju z osebo z Pomembna so tudi poma-v naši bližini oseba z demenco, pa jim velikokrat delamo kri-V uvodu je predstavila de­ tika. Dotik kaže naklonjenost, demenco moramo upoštevati gala za usmeritev v prostor in se poraja veliko vprašanj, na ka­vico. Da bi bilo tega manj, je menco kot dolgotrajno bole­ ustvari bližino, vzdržuje pozor-nekaj osnov, ki olajšajo delo z čas. Pripomočki za to so branje, tera radi odgovarjajo v društvu dobro spoznati to bolezen in zen, ki je vse pogostejša zaradi nost in pomirja. bolnikom: pisanje, križanke, igre, pregled Spominčica, v imenu katere­priporočila, kako ravnati s ta-daljše življenjske dobe. V za-Z napredovanjem bolezni je • ne sprašujemo, kaj še znajo, albuma, koledar dnevnih aktiv-ga je predavanje pripravila ga. kimi bolniki. Da je demenca četku je slabo prepoznavna in bolnik vedno bolj nebogljen česa se spomnijo, nosti, slike, ples itn. Cvetko. prepoznana kot bolezen šele se s časom slabša. Potrebni sta in težje sodeluje, zato je treba • ne iščemo resnice in ne rešu-Delo z bolniki z demenco krajši čas, potrjuje dejstvo, da je zdravniška oskrba in oskrba na prilagoditi tudi komunikacijo. jemo nesporazumov iz prete- nam jemlje moči. Zato si mo-Kazimir Metljak Svetov na zd ravst vena orga ni-domu. Sprijazniti se je treba z Pri tem je potrebno potrpljenje, klosti, ramo vzeti čas tudi zase. Po­zacija šele letos sprejela osnove, dolgotrajnim sodelovanjem kako takim bolnikom ohraniti različnih udeležencev, ki pri­človeško dostojanstvo. Na pre-dejo v stik z bolnikom. Ko je davanju, ki ga je organizirala postavljena diagnoza demenca, župnijska Karitas, je bilo malo je treba prilagoditi sporazume­poslušalcev, kot da se nam ne vanje z bolnikom doma, v širši mora zgoditi bolnik z demenco. družini, v ambulanti in v lokal­Soočenje z demenco pa je lahko nem okolju. zelo boleče. Komunikacija je zelo po- V beli dvorani župnijskega membna pri odnosu z bolni­vrtca na Vrhniki je 17. 11. 2017 kom z demenco, saj je potreba o komuniciranju z dementnimi vsakega človeka, da izrazi svoje bolniki predavala mag. Tatjana potrebe, želje, občutke in misli. Cvetko, dr. med., ki se s to bo-Tako se ohranja identiteta oseb­leznijo srečuje v družinski am-nosti. Pri komunikaciji je enako ODPRTA STRAN Odpadek je v vetru izgubljen? Na Vrhniki še s starimi okoljskimi grehi Glede konkretne navedbe, da je, citi-to zdaj tu ni ključnega pomena). da so se prvi v Evropi uprli komunizmu. nismo opravili. Je mogoče, da si že zasi-ram: »Bližnja in širša okolica podjetja Fizično in mentalno se pripravi na ope-Kako pa je bilo naprej, pa vemo – pre-Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica pamo nove? Saubermacher na Tojnicah (nasproti rativni poseg in na štirinajst dni dolgo vara za prevaro. Ali veste, da je bilo že KPV, v glasilu Ogrizek, številka 16, de-Zaključujem: Občani sami, zgolj kot brezmadežnega Kemisa in vašega KPV) okrevanje. Ob seznanitvi z glavnim v »zlati« komunistični svobodi leta 1945 cember 2017, takole nagovarja občane: posamezniki, vsak zase, resnično ne po vsakem hujšem vetru polna plastič-zdravnikom oddelka (in tudi izveden-ubitih sto tisoč ljudi? In to v Sloveniji! »Spodbujamo vas, da vestno ločujete moremo nase prevzeti vse odgovornosti nih odpadkov,« vam zatrjujemo, da cem operacije) ne dobi slabega občutka. Veliko so celo živih zmetali v rove in ja­odpadke, saj tako poskrbite, da nam je za okolje. Vsak od nas ima v rokah le omenjenega onesnaženja nikakor niso Starejši gospod z izkušnjami vse razlo-ške. Imamo se za kulturni narod, pa te vsem lepše. Potem je tudi zrak čistejši, pomemben drobec možnosti. povzročili odpadki, ki jih hranimo na ži in razjasni. Operacija uspešna, brez žrtve še vedno niso pietetno pokopane. zemlja rodovitnejša, počutje boljše, ho-Zelo cenim dolgoletna prizadevanja območju našega podjetja na Tojnicah, komplikacij. V bolnici preživi še nekaj Po moje je to še vedno grozljiv vpliv re­dimo po dišečih poteh …« KPV, tudi prizadevanja na področju niti posledica katere od naših vsako-dni na opazovanju, medicinske sestre volucije v današnjem času. Društva, ki In čustveno nadaljuje: »Ampak prav vzgoje in izobraževanja. Trgovinica dnevnih aktivnosti. prijazne in vestne. Pri odpustu iz bol-časte omenjena »junaška dejanja«, so tam, na teh poteh, nas še vedno prepo-Depo je zgleden vrhniški biser, njena Odpadke (plastično embalažo, folijo, nišnice končni pregled opravi mlajši na žalost še vedno izdatno deležna gosto zbode v oči nemarno odvržen od-nepotrošniška naravnanost je poučna, papir, mešane komunalne odpadke …) zdravnik (ne tisti, ki je operiral) in pred-davkoplačevalskega denarja. Po mojem padek. Čemu? Zakaj? Kdo? Občan, ki osvežilna. Začne se z malim. Z vzgojo zbiramo v ustreznih zabojnikih. Papir piše protibolečinske tablete ketonal na mnenju so privilegirana. morda o skrbi za okolje ne ve dovolj? /…/ v najmanjši ustanovi: v družini. Nada-hranimo v šotoru. Gradbene odpadke, 12 ur (nič drugega), razloži, kako po-Več žrtev ima na vesti rdeča zvezda kot Opazujmo, opozarjajmo, sodelujmo … ljuje se v vrtcu in šoli. Toda večja kot je gume, azbest, ravno steklo, kovine, les membna je hidracija, uživanje mehke pa kljukasti križ, še zlasti to velja za da bo svet okoli nas lepši, bolj sijoč, pri-institucija – večja je njena moč in večja ipd. pa v zagrajenih boksih na asfaltni prekuhane hrane itn. Slovenijo. Tistim žrtvam, ki jih je pov­jaznejši. Pa tudi nevaren ne bo.«naj bi bila njena odgovornost. Država površini, in še to le v manjših količinah, Doma (ne) okreva najbolje, bolečina je zročil okupator, je na žalost velikokrat Gospa Šen Kreže, neposredno se odzi-ima v rokah ogromno moč. Jo uporablja saj te odpadke sproti odvažamo v pre-neznosna, sprašuje se, če je to normalno. asistirala rdeča zvezda (Pohorje, Dra­vam na vaše rotenje in vam sporočam: ali zlorablja? S svojimi zakoni, predpisi delavo. Nevarne odpadke hranimo v V noči iz petega na šesti dan po opera-žgoše, talci …). »Strinjam se!« Tudi moje poti po Vrh-in inšpekcijskimi službami ščiti okolje in zaprtem zabojniku, prilagojenem za ciji začne kašljati in posledično nepre-Kaj je z nami? Popolna odsotnost resni­niki so redko dišeče in sijoče. Tako vas človeka v njem? Ali le tiho prikimava njihovo zbiranje. Mešane komunalne kinjeno krvaveti sprva iz nosu, kasneje ce nas ne gane. V šolah mladim ne po­moram denimo obvestiti, če sami niste okoljsko neodgovornim podjetjem? Ta odpadke sproti odvažamo v regijski iz rane. Odprava na urgentni oddelek vedo resnice. Da smo prizadeti, je bilo opazili, da je bližnja in širša okolica vprašanja in odgovore nanje pogrešam zbirni center v Ljubljani. na ORL v Ljubljano, kjer je sprejet takoj. jasno že, ko smo za predsednika države podjetja Saubermacher na Tojnicah v Ogrizku. Poleg tega na območju celotnega zbir-Pregled dežurnega zdravnika opredeli izvoli zadnjega šefa po mojem mnenju (nasproti brezmadežnega Kemisa in Slavica Remškar, Eko Vrh nega centra vzdržujemo red in čistočo, stanje kot urgentno zaradi pojave ko-zločinske partije. Zbudimo se! vašega KPV) po vsakem hujšem vetru zato veter nikakor ne raznaša odpadkov agula na desni strani. Potrebni sta po-Janez Jelovšek polna plastičnih odpadkov. Odpadkov, z naših površin, pa tudi smrad se ne širi. novna hospitalizacija in operacija, ki je ki smo jih pridkani občani že sortirali Odgovor na zapis gospe Slavice Prepričani smo, da so navedeni argu-opravljena še isti dan v roku treh ur. in pravilno odložili. A nič ne pomaga. Remškar v Pismih bralcev z menti dovolj jasni in vas prosimo, da se Ob sprejemu v prestolnici so zgroženi, Kemis ostaja na Vrhniki? Med decembrskimi prazniki je bilo 500 naslovom v prihodnjih vaših zapisih ali izjavah o zakaj je bolnik dobil le eno vrsto pro­m daleč tja do gasilskega doma Sinja našem podjetju omejite na preverjena tibolečinskih tablet, če pa bi moral je-Kot sem prebral v Dnevniku v »poroči- Odpadek je v vetru izgubljen? Gorica vse belo. Ne od snega. Belilo se in resnična dejstva. Tako boste pripo-mati analgetik na štiri ure, prav tako lu« direktorja vrhniškega Kemisa, je bil je od vrečk in druge plastične embalaže, Spoštovana ga. Remškar, veseli nas, da mogli k ohranjanju našega ugleda, ki ste ni dobil antibiotikov. Zato je nastala požar v tej tovarni »požar po predpisih«. ki z vetrom prosto frli iz Saubermacher-z nami delite vrednote okoljske ozave-ga prav gotovo gradili tudi vi, ozavešče-krvavitev, ketonal ni bil dovolj, bolečina Verjetno je res, kot piše, da so bili v pro­jevih odprtih šotorov. Ali še od kod dru-ščenosti in družbeno odgovornega rav-ni uporabniki. Tega dejstva se v našem je bila prevelika, kar je povzročilo ne-storih Kemisa, kjer so skladiščili nevar­god? Lokacija je idealna za prelaganje nanja sploh. To so temeljni gradniki podjetju zelo dobro zavedamo, zato v zmožnosti požiranja oziroma pitja vode. ne odpadke, nameščeni gasilni aparati odgovornosti s subjekta na subjekt. poslanstva vrhniške komunale, vpeti svojih izjavah in poročanjih na različ-Zaradi dehidracije je nastala krvavitev, s skladu s požarnim načrtom. Vendar Drugo: Čeprav občani (gotovo nas je v našo poslovno strategijo že vrsto let, nih organih in v organizacijah nikoli ne v omenjenem primeru odprtje vene. kaj nam pomaga, če pa ni bilo človeka, takih večina) pikolovsko ločujemo in lahko rečemo celo več generacij. Še bolj pozabimo posebej poudariti, da tako Prazniki uničeni, doba okrevanja po-ki bi jih aktiviral. odlagamo odpadke, nam vestno sorti-nas veseli vaša potrditev, da skladno s zgledno urejenega področja odpadkov daljšana na tri tedne. Naj bo ta primer Ne bom več razglabljal ali celo insinu­rane nevarnosti lahko v enem majskem temi vrednotami tudi ravnate in skrbno na našem območju brez vas, občanov, v opomin vsem nam, ki smo neučaka-iral dogodek, ampak če sem odkrit, vsa večeru sežgejo nad glavo in nas potem ločujete odpadke. ne bi bilo. ni in iščemo bližnjice. Sicer pa nikoli zadeva kliče po ločenem mnenju: tako mesece prepričujejo, da se nam ni zgo-Malo manj pa nas veseli ugotovitev, da Javno podjetje Komunalno ne bomo izvedeli, kaj je bil vzrok: pra-na področju forenzike kot na področju dilo nič hudega. Ko so nevarnosti gorele ne prepoznate skladnosti s temi vredno-podjetje Vrhnika, d. o. o.zničnost možganov in stikalo na off ali predpisov, inšpekcije in lokalne samou­in mezele v bližnji potok, menda nove tami in našega vsakodnevnega prispev-Direktorica mag. Brigita Šen zgolj malomarnost? Šala se je na koncu prave. Kot Vrhničan ne morem več gle­nevarnosti niso nastale. So nas pa zato ka k temu, da imamo pri nas eno naj-Kreže glasila nekako tako: »Zakaj ste odšli v dati, kako »država« lomasti po Vrhniki, strokovnjaki in »strokovnjaki« spomnili bolj zgledno urejenih ravnanj z odpadki Izolo, če moramo tukaj popravljati nji-lokalna samouprava pa pri tem nima na stare grehe, ki jih je na Vrhniki pač v Sloveniji in širše. Živel, Hipokrat! hovo delo?« besede. Kje to vidiš? Meni nič, tebi nič toliko, da nas en nov spodrsljaj sploh ne Prav zato, da bi tako ostalo tudi v pri-Hipokrat je mrtev – živel, Hipokrat! država pripelje v stečaj Industrijo usnja bi smel vznemirjati.hodnje, je bil oblikovan celoten časopis Septembra 2017 človeka napotijo na Jana Petelin Zadnik, Borovnica Vrhnika, posledice ostanejo Vrhniki, od­Še tretje: Ne vem, koliko je Vrhničanom Ogrizek, posebno njegov uvodnik, na tonzilektomijo (odstranitev mandljev) škodnine za »šlamastiko« ni. znano o problematiki Krošljevega gri-katerega ste se odzvali z vašim pismom. zaradi ponavljajočih se angin. Datum V najbolj elitnem delu Vrhnike, kjer je ča. Več vam lahko povedo stanovalci Navedena publikacija je le ena od ko-operacije je na ljubljanskem ORL-ju nekoč kraljevala I. Oklepna brigada, bo Moje razmišljanje tega naselja med Vrhniko in Podlipsko munikacijskih poti, ki jih uporabljamo določen za februar 2019 – čakanje imela država svoj arhiv. Osnovna šola dolino. Skozi njihovo naselje namreč po za ozaveščanje o pravilnem ravnanju z traja skoraj dve leti. Iskanje alternative Dragi prijatelji, znanci in vsi ljudje Ivana Cankarja poka po šivih, ravna­ozki, strmi in ovinkasti cesti tik ob hi-odpadki. Te dejavnosti so (podkrepljene in kanček sreče se pojavi pri sprostitvi dobre volje, vse dobro v letu 2018 vam teljica Polonca občinski svet prosi za šah dnevno vozijo polni tovornjaki od-z drugimi metodami in organizacijski-terminov v Izoli, vrsta se skrajša in na želim. Rad bi opozoril na posebnost, pomoč. Pri tem Vrhnika nima besede. padkov. Odpadke vozijo na odlagališče, mi prijemi) zelo pomembne za uspešno vrsto pride decembra 2017 – tik pred patologijo v Sloveniji – na rdečo zvezdo, Ko je Vrhniko okupirala oklepna briga­kjer jih zakopavajo. Kakšni odpadki so uresničevanje okoljskih ciljev, poveza-prazniki (kar pomeni, da vsi kulinarič-ki jo srečamo tudi v objavah v Našem da, države ni bilo nikjer. Še več, obtožili to? Kdo lahko objavi zanesljive podatke? nih z ravnanjem z odpadki. ni ali socialni presežki odpadejo, ampak časopisu. Le-ta ima za podlago komu-so nas, da smo spustili tanke proti pre­ nistično revolucijo, ki je bila boj z vsemi stolnici in skorajda zamenjali povelj­ sredstvi za absolutno totalitarno oblast nika območnega TO, da ni hotel s 180 – največji zločin v Sloveniji. Revolucija je teritorialci napasti oklepne vojašnice. za to potrebovala okupatorja, saj vemo, Ko pa je bilo treba sprazniti borovni­da so občasno z njim tudi kolaborira-ško skladišče, so bili prvi zraven. Naj se li. Omenja se bela garda, ki je bila po država neha igrati z Vrhniko. Kako je mojem vedenju v boljševiški revoluciji v že predsednik vlade Miro Cerar nekoč Rusiji. Iz tega lahko zaključimo, da so napisal v Dnevniku: »Molče s pogledom navdih črpali ravno iz omenjene boljše-v tla smo šli mimo.« In še hodimo, pri­viške revolucije. pišem. V Sloveniji so morali ljudje braniti svoje Vid Drašček domove in gola življenja. Lahko rečemo, Sprehod po vesolju vi raziskovalci smo začeli z razi-in vse skupaj obesili pod strop. usvajali preko igre in poskusov. skovalnimi vprašanji. Zanimalo O planetih smo spoznali nekaj Podoživljali smo jih preko pe­nas je, kaj se zgodi, če gremo v pomembnih značilnostih in si smi, zgodb, likovnega ustvarja­sonce in iz česa je zgrajeno. Ka-privoščili kratek skok v zgodo-nja, medijev, plesa, gibanja, dela teri planeti so v vesolju, ali tam vino vesoljskega raziskovanja. z različnimi materiali in dru­živijo vesoljci in ali lahko mi Da bi se planetom približali, žabnih iger, svoje delo pa smo živimo v vesolju? Se z raketo smo nato začeli z izdelova-neprestano dopolnjeva li. Otro­lahko pride do lune? Kaj je ko-njem različnih raket, opreme ci so po končanem tematskem met? Je Afrika planet in ali tam za astronavte in celo vesoljske sklopu ocenili, da so bili ravno obstaja zelo visok hrib? postaje z vsemi pripomočki, ki poskusi tisti, ki so jih najbolj pri-Seveda bi lahko odgovore jih astronavti potrebujejo pri tegnili, kar bo naše vodilo tudi na vprašanja precej hitro našli svojem delu. Proučevali smo pri nadaljnjem delu. Čeprav so v kateri izmed poljudnoznan-vzorce kamnin in se srečali z si otroci o vesolju zapomnili stvenih knjig o vesolju. Ampak breztežnostjo, potem pa smo precej, je veliko pomembneje, knjige pri Dežničkih navadno se posvetili še luni in soncu. S da so razvijali način, kako priti pustimo za deževne dni, ob poskusi smo ugotavljali, kateri do informacij, in zanimanje za vseh drugih pa raje zaposlimo materiali so bolj gorljivi od dru-naravoslovne znanosti. V petek, naše možgane, roke, noge in gih, kako metoridi in asteroidi 12. januarja, smo v avli Želvi­tudi vsa čutila ter se do odgo-oblikujejo lunino površje, luni-ce za otroke preostalih skupin, vorov prikopljemo preko njih. ne mene in kako sonce vpliva na starše in druge ljubitelje astro-Temo, ki je zares zelo obširna dan in noč na Zemlji. nomije odprli interaktivno raz­in zaradi svoje abstraktnosti Ugotovili smo, da Zemlja v stavo, ki obiskovalcem omogo­ pa ni znal razložiti nihče od nas. težko dojemljiva tudi za odrasle primerjavi s soncem ni sesta-ča, da tudi sami preizkusijo vse In ker Dežnički zadevam, ki bu­ in celo za največje strokovnjake, vljena zgolj iz plinov, pač pa ima materiale, ki smo jih uporabljali rijo naše večje in manjše glave, smo poskušali narediti čim bolj plasti, da notranjost Zemlje na pri raziskovanju, lahko pa si Čeprav smo Dežnički zgra-saj bi vrtec v takem primeru po­ vedno poskušamo priti do dna, oprijemljivo. Zato smo v prvem površje pride pri izbruhih vul-ogledajo tudi naše kratke ani­ dili precej visoke lestve, izdelali gorel in nam bi na pomoč moral smo se podali na odpravo v ve­ tednu igralnico spremenili v kanov in da na njenem površju mirane filme na temo vesolja v modele raket in vrtec okrasili z priskočiti gasilec Franjo. Neka­ solje, ki nas je vodila skozi naše naše osončje. Iz ba lonov smo najdemo morja in celine. Pri tehniki stop-motion. rožami, sonca k nam niso zva-teri so tudi vedeli povedati, da je osončje in še malce naprej, do­ napravili osem planetov, luno svojem delu smo si pomagali bili. Kar pa sploh ni tako slabo, sonce zvezda in da so le-te zelo kler se po dveh mesecih nismo in sonce, za preostale zvezde pa s knjigami in videoposnetki, Anja Petelinso ugotovili nekateri Dežnički, zelo vroče. Zakaj je temu tako, znova vrnili na Zemljo. Kot pra-smo uporabili novoletne lučke predvsem pa smo novo znanje Vrtec Vrhnika – enota Želvica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Dobrodelna akcija na šoli Božično-novoletni bazar V začetku decembra smo na OŠ Ivana Cankarja v Vrhnika, 14. 12. 2017 – Na ta dan smo v je bilo na voljo tudi božično-no­sodelovanju z Anino prostorih naše šole priredili že tradicionalni voletno fotografiranje. Bazar je zvezdico že drugo leto božično-novoletni bazar. popestril tudi zabavni program, zapored organizirali za katerega sta poskrbela šolska Z željo, da bi se učenci in za-učencev naše šole. Po kultur­ benda Eni in Drugi. Slišati je dobrodelno akcijo posleni naše šole predstavili nem programu je sledilo odpr­ bilo tudi plesne ritme – nasto-zbiranja hrane z s svojimi izdelki in znanjem. tje stojnic. Obiskovalci so lahko Vzdušje je bilo prav prijetno, sej izbirali med številnimi, ročno pile so učenke Šolskega plesne-daljšim rokom je bila ponudba na stojnicah izdelanimi izdelki – voščilnica-ga festivala in duet plesalk. uporabe. pestra, zbralo se je kar precej mi, vrečkami, svečami, piškoti, Letošnji izkupiček bazarja obiskovalcev, ki so se med sabo okraski … V šolski jedilnici pa bo namenjen šolskemu skladu, Zbrali smo zares veliko veselo družili, vse skupaj pa sta smo bili priča pravemu kulina-s pomočjo katerega finančno hrane, s katero smo polep­začinila kulturni in zabavni ričnemu razkošju. pomagamo vsem tistim, ki po-šali praznike marsikateri družini. Iskrena hvala vsem program. Med kratkim premorom kul­ trebujejo pomoč pri plačilu raz­ učencem, staršem in zapo-Prireditev je odprl ravnate-turnega programa so obisko­ličnih dejavnosti in za nakup ljica Polonca Šurca Gerdina. valci dobili priložnost, da do slenim na naši šoli, ki so se nadstandardnih učil. odzvali vabilu in darovali Po govoru je sledil kulturni se razgledali po stojnicah, kaj Zato naj že kar sedaj velja va-hrano. program, ki ga je pripravila go-nakupili, pokramljali z znanci bilo za naslednje leto: spa Tanja Avsec. Na odru se je in prijatelji ter preizkusili srečo zvrstilo pet točk šolskih pev-pri srečelovu. Se vidimo tudi v letu 2018! Nina Jerina, OŠ Ivana skih zborov, vseh nastopajočih Za tiste, ki so želeli ohraniti Maruša, Ana, Neža in Cankarja Vrhnika pa je bilo več kot 135 učenk in lep in trajen spomin na bazar, Larisa iz 8. a Otroci iz enote Želvica obiskali Karitas December je mesec, ko se med seboj obdarujemo in drug drugemu poklonimo prijazno besedo. To je čas, ko smo vsi v velikem je tudi s knjižnico, kjer si ljudje, pričakovanju, toda med nami ki pridejo k njim po pomoč, lah­živijo tudi ljudje v pomanjkanju, ko izposodijo knjige. Na voljo ki so odvisni od pomoči drugih. imajo tudi medicinsko sestro, Ker se temelji skrbi za sočloveka ki bolnim ljudem svetuje in jih pokažejo že v zgodnjem otro-napoti k zdravniku, če je po­štvu, smo se v enoti Želvica ve-trebno. Otroci so se seznanili liko pogovarjali o dobrodelnosti tudi z besedo karitas, ki pome-in otrokom na razumljiv način ni ljubezen. Odločili smo se, da poskušali prikazati, kaj pomeni bomo tudi mi pomagali ljudem, narediti dobro delo. Odpravili ki so potrebni pomoči. smo se v župnijski Karitas Vrh-Otroci so v vrtec prinesli nika, kjer nas je gospa Marica drobne pozornosti, ki smo jih z veseljem sprejela. Otrokom kasneje dostavili na Karitas. je na preprost način razložila, Lepo je, ko veš, da si nekomu komu so brezplačno namenje-pomagal in mu pripomogel k na vsa oblačila in hrana, ki so jo lepšemu decembru.otroci videli tam. Seznanila jih Brigita Žerjav Skodelica kave v župnijskem vrtcu »Najlepše je, ko smo skupaj« V prazničnem mesecu smo v vrtcu Rosika dali našem osrednjem prostoru. V zadnjem tednu smo sku­ prednost medsebojnemu druženju vseh skupin paj praznovali; priredili smo si in tako tudi strokovnih delavk. kino dan s pokovko, gala novo- V prvem tednu smo ustvarili se z instrumenti, kot so: kitara, letni ples v svečanih oblačilih v skupen prostor, ki je bil hkrati citre, prečna flavta, trobenta in dvorani in praznično čajanko, tudi glavna »dekoracija« našega klarinet. Le-te so nam predsta-pri kateri so otroci v dar preje­vrtca. Garderoba je tako postala vili in nanje zaigrali naši glasbe-li lonček s svojim imenom, ki naš osrednji dnevni prostor, kjer ni gostje (družina Jereb), ki smo hkrati prikazuje tudi rdečo nit smo se vsakodnevno srečevali jih povabili v vrtec. Obiskala naše letošnje prednostne nalo­ob kaminu in izvajali različne nas je tudi solopevka Katari-ge. Čajanko smo pripravili tudi dejavnosti (petje, deklamiranje, na Janič in nam s prazničnim za starše v jutranjem času;i so jo reševanje ugank, branje pravljic, koncertom popestrila dopol-staršev dobro sprejeli in obiska­predstavitev glasbil, lutke). dne. Otroci so bili aktivni tudi li. Z veseljem so z nami popili Za praznično vzdušje pa smo v glasbenih delavnicah, kjer so skodelico čaja in pokramljali poskrbeli tudi v igralnicah (vo-izdelovali male ritmične in-ob slastnih piškotih, ki smo jih ščilnice, svečniki, pogrinjki). štrumente, igrali na cajone, ob spekli skupaj z otroki. Drugi teden smo začeli z do-prepevanju pesmi pa so ustvar-Tako se je slogan našega te­brodelnim bazarjem, v okviru jali z lastnimi inštrumenti. Ves matskega sklopa, ki se je glasil katerega smo zbirali prostovolj-mesec nas je povezovala skupna Najlepše je, ko smo skupaj, ure­ne prispevke z našimi izdelki. V pesem avtorice Anje Štefan z sničil v vsakem pogledu. tem tednu smo večjo pozornost naslovom Snežinke, ki smo jo Strokovne delavke enote namenili glasbi, seznanili smo tudi večkrat zapeli ob kaminu v Rosika Izkušnja je bila res nepozab­na, saj smo se veliko naučili (tudi odrasli J), zato se na tem mestu celotni družini Escobar iskreno zahvaljujemo, vam pa priporočamo, da poskusite nji­ Delček naše skupine je tudi Naučili smo se, da so zrna kave hovo »skodelico kave« – ne bo fantek Jordi Escobar, katerih sprva zelene barve, šele ko jih starši imajo doma pražarnico v posebni napravi prepraži-vam žal! vrhunske kave. Prijazno so nas jo, postanejo črna. Opazovali V prihajajočem letu vsem že­ povabili k njim na dom, kjer smo tudi, kako v mlinčku zrn-limo čim več prijetnih druženj nas je ves čas obiska spremljal ca zmeljejo v prah. Za nameček ob skodelici kave! omamen vonj po kavi. Pokaza-pa so nas na koncu še pogostili: li so nam, kakšna je rastlinica pili smo otroško kavo in jedli Zapisala Veronika Novak kave, ki kasneje zraste v drevo. piškote. Vrtec Vrhnika, ljubeč in varen dom za vse otroke širšega družbenega okolja, ne nepoznavanje njihovega jezika, njihovi starejši bratje, sestre in naše kulture, naših kulturnih njihove kulture in socialnih drugi ljudje iz njihove domovi­običajev, ne pozna vrtca kot vrednot, neredno obiskovanje ne. Za te starše ni dovolj samo ustanove, življenja in dela otrok vrtca teh otrok in veliko potrebo publikacija vrtca, v kateri jih se-v tej ustanovi.po osebnem delu s temi otro-znanjamo s programom vrtca, Temu otroku, verjemite, je ki. Otrok ne zna slovenskega ampak je zaradi njihove slabe resnično zelo težko in hudo. jezika, vzgojitelji pa ne znamo pismenosti nujno potrebno, da Nenehno je v krču najrazličnej-njegovega. Upoštevati moramo jim program in tudi vse druge ših strahov, in, kar je najhujše, tudi načela Kurikuluma, kot je informacije ustno razložimo. on sam ne more prav z ničemer načelo enakih možnosti in upo-Vk ljučevanje otrok tuje naro­vplivati ali spremeniti prav ni-števanja različnosti med otroki dnosti v naše oddelke ima pre­česar! Kako bo premagal zelo ter načelo multikulturalizma; cejšnjo vrednost in prednost, težko pot, je odvisno od nas za-načelo odprtosti kurikula, av-Naši otroci si pridobivajo zna­poslenih strokovnih delavcev v tonomnosti ter odgovornosti nje o tujem jeziku, njihovi kul­vrtcu, njihovih staršev in preo-strokovnih delavcev vrtca; na-turi, ljudskih običajih, moralnih stalih ljudi, ki živijo s to družino čelo sodelovanja s starši; načelo vrednotah, spoznavajo njihove v neposrednem okolju. aktivnega učenja in zagotavlja-značilnosti domovine, kulina- Strokovni delavci v vrtcu se nja možnosti verbalizacije in riko, živali, rastline in obratno. trudimo po svojih najboljših drugih načinov izražanja itn. Tako si širijo svoje izkušnje in močeh, da bi naredili vse, da Otrok tuje narodnosti ne po-znanje. Otroci ob vsakodnev­okolju, kjer se počutimo dobro bi takemu otroku in njegovim izkušamo spreminjati, jim od-nem bivanju v vrtcu preko izva­in varno, lahko uporabljamo staršem pomagali, kolikor je le vzeti njihovee lastne kulturne janja najrazličnejših dejavnosti svoj jezik, uživamo v svojih kul-mogoče. Že na samem začetku identitete in porek la, njihovega in druženja z mlajšimi, starej­turnih običajih in navadah, se se soočamo z vprašanji, kako jezika, ampak jih poizkušamo šimi in otroki tuje narodnosti družimo s svojimi prijatelji, ko vključiti takega otroka med samo »civilizirati v našo večin-izgubljajo stereotipno razmi­nam to dopušča čas. preostale otroke, da bo sprejet, sko družbo in kulturo, kjer živi-šljanje. Ali se sploh kdaj vprašamo, ljubljen in se bo počutil dobro jo in kjer bodo kasneje tudi obi-Otroci spoznavajo, da vsi, od­ Naš izziv je še toliko večji tega članka se mi je nehote po-kako se počuti otrok tuje naro-in enakovrednega v odnosu skovali osnovno šolo«. Povsem rasli in otroci, pripadamo druž­in močnejši, ko dobimo v svoj rodilo vprašanje: »Ali ni vsak-dnosti in njegovi starši, ko pre-s sovrstniki. Najpogosteje se razumljivo je, da spoštujemo bi in smo pomembni. Prav tako oddelek otroka s posebnimi do od nas človek s posebnimi stopijo prag vrtca? taki otroci počutijo osamljene, pravice teh otrok do drugačno-je naš cilj, da vsi otroci doživlja­potrebami ali otroka tuje na-potrebami?« Vsakdo izmed Ti otroci ne razumejo naše-zapostavljene, ločene od preo-sti, do sporazumevanja v njiho-jo vrtec kot okolje, v katerem so rodnosti. Ne vem, zakaj, vendar nas, tako naši otroci kot tudi ga jezika, ne poznajo nobene-stalih otrok. Razmišljamo tudi vem jeziku, do ohranjanja nji-enake možnosti za vključevanje se še vedno dogaja, da odrasli mi odrasli imamo svoje oseb-ga otroka v skupini, ne morejo o metodah in oblikah dela za hove identitete. V veliko pomoč v dejavnosti in vsakdanje življe­ljudje veliko težje sprejemamo, ne posebnosti, svoje interese, vedeti, ali ga bosta strokovni dobro tega otroka ob upošteva-pri našem delu s temi otroki so nje ne glede na spol, telesno in odklanjamo drugačnost, kot pa potrebe, želje in hotenja, raz-delavki v oddelku imeli radi, ga nju jezikovne in kulturne različ-nam lahko prav njihovi star-duševno konstitucijo, nacional­jo otroci sami. Otroci sami je ne mišljanja, imamo svojo avto-sprejeli, mu znali prisluhniti in nosti. Strokovni delavci v vrtcu ši sami s tem, da se ne zaprejo no pripadnost, kulturno pore­odklanjajo in lahko mi verjame-nomnost, zmožnost bivanja in ga potolažiti, ko mu bo hudo in ugotavljamo, da so največje te-vase, temveč jih uspemo prido-k lo, veroizpoved. te, da je temu res tako. delovanja v svojem ožjem in težko. Otrok tuje narodnosti ob žave, s katerimi se srečujemo pri biti in so pripravljeni z nami ko-Dipl. vzg. Na samem začetku pisanju širšem ku lturnem družbenem prihodu k nam ne pozna ožjega, svojem delu s temi otroki, naše municirati, sodelovati, pa tudi Neva Pregelj Komac UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane in cenjeni naši in vsi, ki prebirate prispevke v tem kotičku Pa bomo spet začeli vse od začetka. Nov ko­ledarček, novi datumi prireditev, nova članari­na, leto starejši, bolj modri, novimi zaobljubami, novimi skrbmi, težavami, morda z obnovljenimi prijateljstvi … bomo stopali naslednjemu letu naproti. Zima nas noče nagraditi s pravim mrazom, zato se marsikdo spopada s prehladom, a saj bo kmalu pomlad … Da bi čim lažje prebrodili težave, smo v dru­štvu tudi letos pripravili zajeten program de­javnosti, ki je zapisan v koledarčku. Za vsakogar nekaj se bo že našlo, le priti je treba in se vključiti tja, kjer vas kaj zanima. Ker je letos Cankarjevo leto, bo več kulturnih prireditev v občinskem merilu, pa tudi v društvu. Sončki obiskali Rupnikovo linijo nad Strmico Pot nas je vodila v Zaplano, ki je pogosto naš družinski cilj, nekateri pohodniki pa so si Rupni­kovo linijo ogledali prvič. Približno trikilometr­sko krožno pot smo začeli pri Gostišču Mesec. Pot je bila tudi v zimskih razmerah lahka, saj smo si preventivno nadeli dereze. Tematsko pot so odprli junija 2016. Pot je dobro označena in opremljena z informa­tivnimi tablami, ki prikazujejo postavitev bun­kerjev, jarkov in pomožnih objektov v času gra­dnje. Nekateri bunkerji so bili razstreljeni, drugi Že 1. februarja bo v društvenih prostorih odprtje razstave s kulturnim programom, pozabavali se bomo tudi na predpustni »ta debel« četrtek, ravno na 8. februar, z živo glasbo, za razgibavanje možganov pa bo brezplačni računalniški tečaj, na katere­ga se je treba prijaviti v društveni pisar­ni. Počasi že pripravljamo gradivo za zbor članov društva, ki bo 16. marca v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Lepo povabljeni. Vse druge celoletne dejavnosti (športne, kul­turne, ročna dela …) potekajo po urnikih. Vabi­mo vas, da se nam pridružite! Članarino lahko vplačate vsako sredo in petek od 9.00 do 12.00 in ob sredah po­poldne od 16.00 do 18.00 do konca marca. Veseli bomo, če boste to storili čim prej. Nove upokojence vabimo v naše prostore, naj se pozanimajo o dejavnostih in se nam pridru­žijo. Za Upravni odbor Elica Brelih pa izropani po vojni. Močne železobetonske zgradbe nas spominjajo na težke čase naše domo­vine. Po poti so nas vodile bele puščice in zelene označbe, ki predstavljajo kupolo bunkerja s tremi strelnimi linijami. Ustavljali smo se ob informa­tivnih tablah in pri petih energetskih točkah, čas za predvideni postanek pa si bomo vzeli ob to­plejšem letnem času, ko na teh prisojnih gričkih lepo cvetijo telohi. Uživali smo ob v čudovitem razgledu. Po krajšem postanku v gostišču smo pot nadaljevali po zasneženi, a shojeni poti proti Vrhniki. Domov smo prišli že pred pol eno uro in vsi smo ugotavljali, da je bilo lepo, a kratko. Besedilo Vera Fefer, foto: Tatjana Rodošek Anton Jesenovec, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1923) Cirila Končnik, Cesta Gradenj, Vrhnika (1925) Vladimir Knavs, Kopališka c., Vrhnika (1927) Anton Marolt, Sternenova c., Vrhnika (1928) Franc Žužek, Vas, Vrhnika (1928) Antonija Velkavrh, Vas, Vrhnika (1928) Ivanka Kenk, Ljubljanska c., Vrhnika (1933) Ciril Garafolj, Pot v Močilnik, Vrhnika (1933) Julka Bezeljak, Strmica, Vrhnika (1938) Pavel Osredkar, Na Livadi, Vrhnika (1938) Tine Suhadolnik, Kuclerjeva ul., Vrhnika Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so januarja praznovali rojstni dan. Sončki pri izviru Hublja in pod Otliškim oknom Meglenega jutra sredi decembra smo se odpe­ljali v smeri sončne Ajdovščine in pri Športnem parku Pale stopili na naravoslovno učno pot ob reki Hubelj. Mimo Prereza gozdnih tal in Pobočja breče smo se spustili v korito do struge, pomočili prst v hladno čisto vodo in po urejeni poti prišli do izvira Hublja ter osupnili ob pogledu na slapo­ve visoko v strmih stenah Šturske gore, ki sto me­trov nad dnom Vipavske doline padajo po skalah v šumečo strugo in tečejo naprej proti Ajdovšči­ni. Gmajna golih dreves in grmovja je razgaljala območje vse do belega Čavna, a pogledi so že pre­iskovali osamele balvane pod pobočjem sten in vrhove Roba visoko nad nami. Hodili smo po ka­mniti kraški pokrajini, po poteh iz utrjenega gru­šča, se v ključih dvigali in puščali, spodaj je bilo mesto Ajdovščina. Nazobčane skalne škrbine v daljavi nad nami so kakor postave okamnelega mesta nemo opazovale kolono pohodnikov pod seboj, ki se je ustavila pred skalovjem z markaci­ Sončki po Kraškem robu nad Gračiščem in Sočergo Zarja se je dvigala nad »Morostom«, ko smo se odpravili proti Slovenski Istri. V Gračišču je hla­dno zapihalo. Stopili smo v zavetje istrskih hiš z dvorišči za kamnitimi zidovi in pred cerkvijo sv. Nikolaja zavili desno mimo ograjenega vrta ter pri zadnji hiši stopili na stezo med zlatorumene listavce v pobočje Lačne ter se po kratkem vzpo­nu znašli pod bori in stolpom na Lačni (451 m). Pot v smeri Mlinov je vodila ob kamniti ogradi in mimo ostankov prazgodovinskih gradišč na prostrane planjave trav, kamenja, grmov rešelji- Svizci na vrhniški Planini V četrtek, 21. 12. 2017, smo se Svizci v jutra­njem mrazu odpeljali do Stare Vrhnike, kjer smo si ogledali staro Lukacovo kaščo, ki jo z veliko ob­čutka in s srcem obnavlja domačinka Anka Grom. Skoraj dvesto let staro kaščo, v zelo slabem sta­nju, je kupila leta 2007. V desetih letih je opravila ogromno dela, saj je dandanes kašča, čeprav ne še popolnoma obnovljena, prav zasijala v svoji stari obliki. Spet smo zavetje pred mrazom poiskali v avto­busu, ki nas je odložil na Kurenu. Pričakala nas je prava zimska pokrajina z ravno dovolj snega, modrim nebom in soncem. Za kratek čas smo stopili v gotsko cerkev sv. Miklavža, zavetnika nekdanjih vrhniških čolnarjev. Zgrajena je bila v 16. stoletju in je izredno zanimiva zaradi ravnega, lesenega stropa, ki je razdeljen na lesene plošče z rastlinskimi, živalskimi in geometrijskimi moti­ vi. Čeprav je cerkev kulturni spomenik, je v bolj žalostnem stanju – kakšno veliko nasprotje v pri­merjavi s kaščo Anke Grom! jo in tablo Vrh Klučev. Pot levo čez lijak je bila po­ledenela, tako da smo vzpon na tisti točki končali, se obrnili in v opoldanskem soncu prišli nazaj do izvirov, posedli naokoli in si vzeli čas za legendo o velikanu in nastanku izvirov ter imena Hubelj in čas za doživljanje pravljičnosti vodne lepote, ki se zaradi hidroloških in geomorfoloških značil­nosti uvršča med naravno dediščino Republike Slovenije. Po oznakah naravoslovne učne poti smo se pomikali po delno poraščenem svetu na Školu z razgledom na Ajdovščino, Vipavsko dolino in čez. Kolona Sončkov se je kmalu zasukala levo navzdol in skozi varovalni gozd smo prišli do konca učne poti pri mogočnem drevesu Lipovec. Sproščenost in razigranost pohodnikov je na­polnila avtobus, kot da so se ujeli na njegova okna utrinki z izleta, ki niso pojenjali greti niti med vožnjo ob poplavljenem Planinskem polju. V tistem dnevu smo začutili skoraj pomlad tik pred božičem in tisto moč narave, ki daje in jemlje ter ima vedno zadnjo besedo, tako da bo Otliško okno z lahkoto počakalo za drugič. Marija Dolinar ke in rdeče rumenega ruja med redkimi borovci, kar kaže, da se tudi tamkajšnje območje zarašča. Obstali smo na robu planote in gledali pod nami Gračišče in Gračiško valo, kot dolini pravijo do­mačini. Prečili smo vrh Krog (411 m) in pri tabli za Kuk krenili proti borovemu gozdiču s kovin­skim križem in drogom, ki označuje vrh (498 m). S Kuka smo se odpravili mimo tabel za Lačno, Kuk, Slavnik in Tri Učke navzdol proti Movražu, nato pa nas je pot vodila navzgor po goličavah hriba Gradec (509m). Med borovci in rujem smo med cipresami ugledali cerkev sv. Kvirika z obzid­jem in pokopališčem, za vodnjakom ob cesti pa je bila med listjem ruja na vzpetini Sočerga, kamor smo se spustili po asfaltu in tako zaključili še en izlet Sončkov. Marija Dolinar Tedaj pa se je šele začel pravi pohod. Po pobočju Planine smo jo po gozdni poti mahnili proti koči na Planini nad Vrhniko. Krajši postanek smo na­redili pri Ferranovi buži. Sonja je povedala, da je to jamo leta 2001 odkril Milan Ferran. Posebnost je 50 m visok slap v veliki podzemni dvorani. Naš cilj je bila koča na Planini. Dela na koči so sko­raj končana, ker pa so notranjost pospravljali in opravljali še zaključna dela, smo se odločili, da jih ne bomo motili pri delu in si bomo notranjost v miru ogledali ob naslednjem obisku. Posedli smo pod šotorom, kjer smo se ogreli ob toplem čaju in kavi. Pozdravit nas je prišel tudi Milan Jerman, ki je tu pa tam tudi naš vodnik po gorskih poteh. Nato smo se po široki makadamski poti na­potili do nekdanje Drnovškove hiše, kjer nas je čakal avtobus. Ker je bil korak bolj varen, smo med hojo opazovali res pravo zimsko pokrajino z belino snega, modrino neba in bleščečim soncem. Druženje smo končali s kosilom Pri Kranjcu, po­govorom in lepimi željami za leto 2018. Za logaške pohodnike – Snježana Rojec,foto: Sonja Zalar Bizjak UPOKOJENSKI KOTIČEK Vandrovke od Pirana do Strunjana Leto 2017 se izteka in naša pohodniška skupina je 5. decembra odšla na zadnji pohod v tem letu po naši lepi Sloveniji. V programu je bila Rupni­kova linija na Zaplani, mi pa smo se raje odpravi­li proti morju. Zjutraj, ko smo čakali na avtobus, nas je kar krepko zeblo, vendar je bilo vreme ide­alno za obisk našega morja. Čista jasnina neba in mirno morje sta nas pozdravila v Piranu, kjer se je začela naša pot. Pohodniških palic sploh nismo potrebovali, saj nas je pot vodila po ravni poti ob morju proti Strunjanu. Med potjo smo se večkrat ustavili in vodnik Milan nam je je pripovedoval o mestih in nase­ljih v bližini in daljavi, ki smo jih prav lepo videli v lepem vremenu. Čas je prehitro mineval in že smo bili pred mestom Portorož. Čeprav je naša obala bolj kratka, je mogoče marsikaj videti, če znamo opazovati. Usmerili smo se proti Avdi­toriju, kjer vsako poletje poteka glasbeni festival Melodije morja in sonca. Še malo po klančku in že smo bili pred predorom Istranka. Menim, da smo ga tokrat prehodili že drugič. Je osvetljen, lepo prehoden in je idea len za pohodnike, ko­lesarje in sprehajalce. Ko smo izstopili iz njega, smo se že usmerili proti Strunjanu. S fotoapa­ratom sem fotografirala na vse strani in nastalo je veliko fotografij, ki so že v arhivu računalnika. V bližnjem gostišču nas je čakalo okusno kosilo in kozarček rujnega nam je pregnal rahlo utruje­nost. Lepo smo zapolnili peti december, ki ni bil čisto nič podoben zimskemu času. Zadovoljstvo tridesetih pohodnic in dveh pohodnikov je bilo veliko. Vsi smo ljubitelji morja in vsega lepega, kar nam ponuja narava. V imenu vseh pohodnic in pohodnikov se za­hvaljujem vodniku Milanu, ki zna poskrbeti za zadovoljst vo in veselje. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, 90/2012, 111/2013 in 32/2016), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 101/2013, 68/2016 in 61/2017), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (Naš časopis, št. 455/2017), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE STAVB KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI VRHNIKA V LETU 2018 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje obnove stavb ku lturne dediščine na območju Občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČE­NOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so lastnik i a li upravljavci stavbne kulturne dediščine v Ob­čini Vrhni ka ali stavb v območjih naselbinske dediščine v Občini Vrhnika, za katera je sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu s konzer vatorsk im načrtom za prenovo. Stavbna ku lturna dediščina je stavbna dedi­ščina, v pisana v register nepremične ku lturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo (http://rkd.situla.org/) in v registru označena kot stavbna dediščina. Naselbinska dediščina, za katero je sprejet odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu s konzer vatorskim načr tom za preno­vo, je naselbinska dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Mi­nistrst vo za kulturo (http://rkd.situla.org/, za katero je Občinski svet Občine Vrhnika sprejel občinsk i podrobni prostorsk i načr t s konzer va­torskim načr tom za prenovo. Projekt obnove je investicijski poseg pri vzdrževanju zunanjosti stavbe (fasada, strešna k ritina, okna, vrata). Sofinanciranje posamezne stavbe ne more presegati 10.0 0 0,0 0 EUR. Financiranje pomeni, kadar se uporablja sa­mostojno, ta ko financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se uje­majo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (od hodki = prihodk i). Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obr­tnišk ih posegov in pripadajočega materiala, iz­kazani z ustreznimi računi. Dela v lastni režiji se ne financirajo. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA R AZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predla­gatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so lastnik i a li upravljavci stavbne ku lturne dediščine v Občini Vrhnika a li stavb v ob­močjih naselbinske dediščine v Občini Vrh­nika, za katera je sprejet odlok o občinskem podrobnem prostorskem načr tu s konzer va­torskim načrtom za prenovo; • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (na­tančen načrt izvedbe del ter popis del s koli­činami in predračunom); • imajo pridobljeno kulturnovarst veno soglas­je, ki se nanaša na predloženi popis; • so a li bodo izvaja li projekt obnove v letu 2018. Drugi pogoji: • projekt, k i je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v sk ladu s predpisi o gradit vi objektov, urejanju prostora in varst vu okolja ter z občinsk imi podrobnimi prostorskimi načrti s konzer vatorskim načrtom za preno­ vo; • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Za konom o varst v u kulturne dediščine; • dvojno financiranje ni dovoljeno, predlaga­telji lahko pridobijo za isti strošek sredst va samo iz enega javnega vira; • projekt ustreza naslednjim pogojem: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo, • zagotavlja soudeležbo pred lagatelja z lastni­mi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 65 %, • je nujni projekt obnove, katere od ložitev bi povzroči la nada ljnjo škodo na objektu. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nada ljnjega po­stopka izločene vse vloge, k i: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, k i bodo poda li nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnit vi vlog. Rok za dopolni­tev vloge je pet delovnih dni od prejema obvesti­la o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub poziv u niso bile pravočasno do­polnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika la h ko v primeru na knadne ugotovit ve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni od ločbi o izboru programov, spremeni od ločitev in z izvaja lcem ne sk lene pogodbe a li razveže že sk lenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva po­vračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA: a) celovitost obnove objekta: 1–3 točke (samo npr. pleskanje fasade in minimalni popravk i ob­jekta – 1 točka, delna obnova objekta – 2 točki, celovita obnova objekta – 3 točke), b) sta nje objekta: 0 –2 točki (objekt ne kaže zna kov dotrajanosti – 0 točk, delno dotrajan objekt – 1 točka, zelo dotrajan objekt – 2 točk i), c) dejavnost v objektu: 1–3 točke (objekt po obnovi ne bo namenjen javni ali poslov ni rabi – 1 točka, objekt po obnovi bo namenjen javni ali poslovni rabi ali bo dostopen za javnost – 2 točk i, objekt po obnovi bo namenjen turistični dejavnosti – 3 točke), d) energetska učin kovitost obnove: 0–2 točki (obnova zgolj minimalno ali ne izboljšuje ener­getske učin kovitosti objekta – 0 točk, obnova delno izboljšuje energetsko učin kovitost objek­ta – 1 točka, obnova zelo izboljšuje energetsko učinkovitost objekta – 2 točki). 5. UPORABA DOLOČIL Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeva l vse razpisne pogoje. Iz­brani projekti bodo predvidoma sofinancirani: -v višini do 35 % za projekte, ki dosežejo 8–10 točk, -v višini do 30 % za projekte, k i dosežejo 6–7 točk, -v višini do 25 % za projekte, k i dosežejo 4–5 točk, -v višini do 20 % za projekte, ki dosežejo 3 ali manj točk. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov in izjav, ki bodo navedeni na prijav­nih obrazcih, v obveznih prilogah in na more­bitnem drugem priloženem materialu ter na pod lagi podatkov, k i jih ima iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2018, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 50.000,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJE­NIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredst va iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračun­skem letu 2018, najkasneje do 30. 11. 2018, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izved­bi del. Za kasnejše zahtevke si Občina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pri­držuje pravico, da jih ne izplača. Odobrena sredst va bodo nakazana na pod­lagi predloženih ustreznih računov po ogledu opravljenih del. Zadnje mogoče izplačilo je 31. 12 . 2018 . 8. RAZPISNI ROK Razpis se bo začel 29. 1. 2018 (datum izida Našega časopisa) in je odprt do dodelit ve vseh sredstev oz. najkasneje do 1. 10. 2018. Na spletni strani w w w.vrhni ka.si bo objavljeno, ko bodo dodeljena vsa sredstva. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega besedi lo raz­pisa in prijav ne obrazce. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci la h ko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni­ka. La h ko pa tudi v elektronsk i oblik i na spletni strani Občine Vrhnika, w w w.vrhnika.si – Raz­pisi, natečaji in na ročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLO­GOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih raz­pisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA V RHNIK A, Oddelek za druž­bene dejav nosti in gospodarst vo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIR AJ – R AZPIS STAV BNA KULTUR NA DEDIŠČINA 2018«, do vk ljučno 1. 10. 2018 oz. najkasneje ta dan od­dana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrb­tni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni pred lagatelj pred loži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ov itku! Za prepozno se šteje vloga, ki ni bi la oddana priporočeno na pošto do vključno 1. 10. 2018 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Oddaja vloge pomeni, da se pred lagatelj stri­nja z vsemi pogoji in določili razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DA­JANJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasni la lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodar­st vo, tel. 01/755-54 -27. Vprašanja lahko posre­dujejo tudi po elektronsk i pošti na naslov matej. cernetic@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČA­NJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja po­gojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednote­nje le-teh bo izved la komisija, ki jo določi župa n Občine Vrhnika. Odpira nj vlog bo predvidoma več in ne bodo javna. Občina Vrhnika bo predla­gatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po vsakok ratnem odpiranju vlog. Na sk lep o iz­boru se pred lagatelj la h ko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi pred lagatelji sk lenjene pogodbe. Štev i l ka : 410 -1/2018 (3 -01) Datum: 16. 1. 2018 Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (Naš časopis, št. 455/2017), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PROJEKTOV V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 2018 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje turistič­nih projektov v Občini Vrhnika za leto 2018, k i vključuje naslednja področja: A. urejanje turistične infrastrukture B. promocijsko gradivo C. izobraževanja s področja turizma oz. trženja v turizmu D. turistične priredit ve, ozaveščanje in spod­bujanje turizma E . urejanje čiščenja odpadnih vod turističnih objektov v lasti turističnih društev F. urejanje čiščenja odpadnih vod turističnih objektov v lasti k rajevnih skupnosti 2. UPRAVIČENE OSEBE Upravičene osebe po tem razpisu so: - krajevne skupnosti na območju Občine Vrhni ka, - turistična društ va, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa uk varjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Občini Vrhnika in njihov program ni sofi­na nciran iz drugih postavk proračuna obči­ne. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI PO­GOJI IN DOLOČILA PO PODROČJIH A. UREJANJE TURISTIČNE INFRA­STRUKTUR E Namen in predmet sofinanciranja Urejanje turistične infrastru kture, ki izbolj­šuje privlačnost in pogoje za obisk turistov v občini, povečuje tu ristično ponudbo, možnosti za oblikovanje turističnih proizvodov in trženje ponudbe obiskovalcem. Višina razpisanih sredstev: 14.000,00 EUR Upravičenci Krajevne skupnosti na območju Občine Vrh­nika, turistična društ va, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa uk varjajo s tu rizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Obči­ni Vrhni ka in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški Stroški materiala, opreme in storitev. Finančne določbe Višina sofinanciranja a ktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Določila za ocenjevanje: • celotna višina vrednosti projekta, • stopnja sk ladnosti projekta s ci lji in projekti Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihod ke na področju turizma, • predvideno letno število uporabnikov infra­strukture, • jasen prikaz in realnost pričakovanih rezulta­tov projekta. Določila z večjo težo so navedenana začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti pri ložena vlogi: – izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obrazec, – izpolnjen obrazec 2.1, področje A – u rejanje turistične infrastrukture, – mnenje Zavoda Ivana Canka rja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, – sog lasje lastni ka zem ljišča za izvedbo pose­ga, – morebitna dovoljenja in soglasja, k i so v sk la-du s predpisi potrebna za izvedbo posega. Prijav itelji, ki prijavljajo več projektov, mo­rajo za vsa k projekt izpolniti svoj obrazec tega področja. B. PROMOCIJSKO GRADIVO Namen in predmet sofinanciranja Sofinanciranje izdelave promocijskega gradi­va za promocijo turistične ponudbe občine. Višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju Občine Vrh­ni ka, turistična društ va, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa u kvarjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Obči­ni Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni strošk i Strošk i izdelave promocijskega gradiva za promocijo turistične ponudbe občine. Finančne določbe Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Določila za ocenjevanje: • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • predvideno števi lo bra lcev oz. ogledov gradi­va, • v išina predvidenih stroškov za izdelavo gra­d iva. Določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Promocijsko gradivo mora biti usk lajeno s celostno grafično podobo Vrhnike, ki jo pripra­vlja Zavod Ivana Cankarja za ku lturo, šport in turizem Vrhnika. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obrazec, -izpolnjen obrazec 2.2, področje B – promo­ cijsko gradivo, -mnenje Zavoda Ivana Cankarja za ku lturo, šport in turizem Vrhnika. C. IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA TURIZMA OZ. TRŽENJA V TURIZMU Namen in predmet sofinanciranja Izobraževanje s področja turizma, oblikova­nja turističnih proizvodov, trženja v turizmu, strokovni ogledi dobrih praks. Višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR. Upravičenci Krajevne skupnosti na območju Občine Vrh­nika, turistična društ va, k i se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju Občine Vrhni ka, imajo sedež v Obči­ni Vrhnika in njihov program ni sofinancira n iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški Stroški izobraževanja, vendar ne več kot 50 EUR na osebo na posamezno izobraževanje. Hrana in pijača nista upravičen strošek. Finančne določbe Višina sofinanciranja a ktivnosti je do 10 0 % upravičenih stroškov. Določila za ocenjevanje: • predvideno števi lo udeležencev izobraževa­nja, • stopnja sk ladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihod ke na področju turizma, • višina predvidenih stroškov izobraževanja. Določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti pri ložena vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obrazec, -izpolnjen obrazec 2.3, področje C – izobra­ ževanja s področja turizma oz. trženja v tu­rizmu, -mnenje Zavoda Ivana Canka rja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika. D. TURISTIČNE PRIREDITVE, OZA­VEŠČANJE IN SPODBUJANJE TURIZMA Namen sofinanciranja Sofinanciranje turističnih prireditev, oza­veščanja o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v občini, promo­cija občine. Višina razpisanih sredstev: 4.000,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofi nanciranje stroškov turističnih prireditev v Občini Vrhnika in dejavnosti za ozaveščanje in spodbujanje razvoja turizma v občini, sofinan­ciranje stroškov predstavitev občine na sejmih. Upravičenci Turistična društva, k i se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa u k varjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Obči­ni Vrhni ka in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Uprav ičeni strošk i: -stroški turističnih prireditev v Občini Vrh­nika, -stroški dejavnosti za ozaveščanje in spodbu­ janje razvoja tu rizma v občini, -stroški predstavitev občine na sejmih, -stroški poslovanja društva (stroški prostora, pisarnišk i material ipd.). Hrana in pijača nista upravičen strošek. Finančne določbe Delež sofinanciranja aktivnosti ni omejen. Določila za ocenjevanje: • predvideno število obiskova lcev prireditev oz. programov društ va, • štev ilo predvidenih prireditev oz. a ktivnosti društ va za ozaveščanje o pomenu in možno­stih v turizmu, spodbujanje razvoja tu rizma v občini, promocijo občine, • stopnja sk ladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika, • štev ilo članov društ va iz Očine Vrhnika s pla­čano članarino v tekočem ali prejšnjem letu, • vključevanje (etnološke) dediščine k raja. Določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obrazec, -izpolnjen obrazec 2.4, področje D – turistič­ ne priredit ve, ozaveščanje in spodbujanje turizma, -seznam članov iz Očine Vrhni ka s plačano članarino v tekočem ali prejšnjem letu. E. UREJANJE ČIŠČENJA ODPADNIH VOD TURISTIČNIH OBJEKTOV V LASTI TURISTIČNIH DRUŠTEV Namen in predmet sofinanciranja Urejanje čiščenja odpadnih vod turističnih objektov v lasti turističnih društev z namenom ohranjanja narave in vodnih virov ter posredno izboljšanja privlačnosti oz. pogojev za obisk tu­ristov v občini. Višina razpisanih sredstev: 20.000,00 EUR. Upravičenci Turistična društva, k i se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa u k varjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Očini Vrhnika, njihov program ni sofinanciran iz dru­gih postavk proračuna občine in imajo v lasti turistični objekt z urejenimi a li predvidenimi namestit vami za prenočevanje gostov, za kate­rega je treba urediti čiščenje odpadnih vod. Uprav ičeni strošk i Strošk i materia la, opreme in storitev za ure­ditev čiščenja odpadnih vod objekta. Finančne določbe Delež sofinanciranja aktivnosti ni omejen. Določila za ocenjevanje: • celotna višina vrednosti projekta, • stopnja sk ladnosti projekta s ci lji in projekti Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika, • predvideno letno število uporabnikov infra­strukture, • jasen prikaz in realnost pričakovanih rezulta­ tov projekta. Določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.5, področje E – urejanje čiščenja odpadnih vod turističnih objektov v lasti turističnih društev, -dokazilo o lastništ v u zemljišča za izvedbo posega, - dokazilo, da gre za turistični objekt z ure­ jenimi a li predv idenimi namestit vami za prenočevanje gostov, -morebitna dovoljenja in soglasja, ki so v skla­ du s predpisi potrebna za izvedbo posega. F. UREJANJE ČIŠČENJA ODPADNIH VOD TURISTIČNIH OBJEKTOV V LASTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Namen in predmet sofinanciranja Urejanje čiščenja odpadnih vod turističnih objektov v lasti krajevnih skupnosti z namenom ohranjanja narave in vodnih virov ter posredno izboljšanja privlačnosti oz. pogojev za obisk tu­ristov v občini. Višina razpisanih sredstev: 5.000,00 EUR. Upravičenci Krajevne skupnosti na območju Občine Vrh­nika, ki imajo v lasti turistični objekt z urejeni­mi ali predv idenimi namestit vami za prenoče­vanje gostov, za katerega je treba u rediti čiščenje odpadnih vod. Upravičeni stroški Strošk i materiala, opreme in storitev za ure­ditev čiščenja odpadnih vod objekta. Finančne določbe Delež sofinanciranja aktivnosti ni omejen. Določila za ocenjevanje: • celotna višina vrednosti projekta, • stopnja sk ladnosti projekta s cilji in projekti Strategije razvoja tu rizma v Občini Vrhnika, • predvideno letno število uporabnikov infra­strukture, • jasen prikaz in rea lnost pričakovanih rezu lta­tov projekta. Določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obrazec, -izpolnjen obrazec 2.6, področje F – urejanje čiščenja odpadnih vod turističnih objektov v lasti krajevnih skupnosti, -dokazilo o lastništ v u zem ljišča za izvedbo posega, -dokazilo, da gre za turistični objekt z ure­ jenimi a li predvidenimi namestitvami za prenočevanje gostov, - morebitna dovoljenja in soglasja, ki so v skla­du s predpisi potrebna za izvedbo posega. 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2018, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 45.000,00 EUR. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIVNO­STI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, k i se bo izvajala v letu 2018 in bo predmet prijave na ta razpis, je mogoče začeti pred izdajo upravnega akta (sk lepa oz. odločbe) upravičencu o dodelit vi sredstev, upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nasta li v obdo­bju od 1. janua rja 2018 do 30. novembra 2018 (sk rajni rok za oddajo za htevka za izplačilo). Za kasnejše zahtevke si Občina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pridržuje pravico, da jih ne izplača. Dokazi la/plačani računi za izvedene aktiv­nosti, k i jih upravičenec priloži skupaj z zah­tevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz omenjenega navedenega obdobja. Dodeljena proračunska sredst va iz razpisa morajo uprav ičene osebe porabiti v proračun­skem letu 2018 oz. v plačilnih rok ih, kot jih do­loča Zakon o izvrševanju proračunov Republi ke Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. l. RS, št. 71/17). 6. RAZPISNI ROK Razpis se začne 29. 1. 2018 (datum izida Na­šega časopisa) in zak ljuči 5. 3. 2018. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posame­znega projekta in vzorec pogodbe. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijsk i pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni­ka. Lahko pa tudi v elektronsk i obliki na spletni strani Občine Vrhnika, w w w.vrhnika.si – Raz­pisi, natečaji in naročila. Vlagatelji morajo zaprositi za mnenje Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika vsaj deset dni pred za­k ljučkom razpisa. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih raz­pisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazi la in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIK A, Oddelek za druž­bene dejavnosti in gospodarst vo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIR AJ – V LOGA – R AZPIS TURIZEM 2018«, do vk ljučno 5. 3. 2018 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena poši ljka. Na hrbtni strani ovojni­ce mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (s edež). Če posamezni pred lagatelj predloži več vlog, mora biti vsa ka v svojem, pravi lno označenem ov itku! Za PREPOZNO se šteje vloga, k i ni bila odda­na priporočeno na pošto do vk ljučno 5. 3. 2018 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhni ka. Za N EPOPOLNO se šteje del vloge a li celo­tna vloga, k i ne vsebuje vseh sestavin, k i jih za h­teva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se pred lagatelj stri­nja z vsemi pogoji in razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH PO­GOJEV IN UPORABA DOLOČIL Izpolnjevanje pogojev in določil ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Sofinancirani bodo samo predlogi, ki bodo sk ladni z name­nom oz. predmetom sofinanciranja. Višina so­financiranja izbranih pred logov je odvisna od ustreznosti pred logov glede na določila. Pred­nostna določila z večjo težo so navedena na za­četku posameznega seznama določil. Komisija bo ustreznost preverja la iz podatkov, k i bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih pri­loga h ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na pod lagi podatkov, k i jih ima iz uradnih evidenc. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredst va glede na števi lo točk, ki jih bo prejel njihov pre-d log. Vrednost točke bo izračunana za vsako področje posebej, glede na v išino razpisanih sredstev na posameznem področju in skupno števi lo vseh dodeljenih točk na posameznem področju. Če odobrena sredst va po razdelit vi sredstev s stra ni komisije pri posameznem projektu pre­segajo največji mogoči znesek oz. delež sofinan­ciranja celotne vrednosti projekta, komisija pre­sežek sredstev razdeli med predloge preostalih prijaviteljev glede na števi lo točk. Dvojno financiranje ni dovoljeno, pred lagate­lji la h ko pridobijo za isti namen sredst va samo iz enega vira. Pred lagatelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnit vi vlog. Rok za dopolni­tev vloge je 8 delov nih dni od prejema obvesti la o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki k ljub poziv u niso bi le pravočasno do­polnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovit ve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni od ločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvaja lcem ne sklene pogodbe a li razveže že sk lenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva po­vračilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DA­JANJE INFORMACIJ IN POJASNIL In formacije in pojasni la lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodar­st vo, tel. 01/755-54 -27. Vprašanja lahko posre­dujejo tudi po elektronsk i pošti na naslov matej. cernetic@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČA­NJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in njiho­vo rednotenje bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpira nje vlog bo predv idoma 8. 3. 2018 in ne bo javno. Občina Vrhnika (Oddelek za družbene dejavnosti in gospoda rst vo) bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zak ljučku razpisa. Na sk lep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhni ka. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvaja lci sk lenjene pogodbe. Datum: 16. 1. 2018 Štev i l ka: 410 -2/2018 (3 -01) Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad Občina Vrhnika, Občinski svet, Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 430/2015) in 19. člena Odloka o pode­ljevanju priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš časopis, št. 307/2004, 356/2008 in 433/2015) OBJAVL JA RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2018 I. NAZIV ČASTNI OBČAN 1. Občina Vrhnika bo v letu 2018 podelila naj­več en naziv častni občan. 2. Občanom Občine Vrhni ka in drugim dr­žavljanom Republike Slovenije in tudi drža­vljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih, kot so: gospoda rstvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, k i so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana. II. ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2018 podelila naj­več dve zlati plaketi Ivana Can karja. 2. Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje pri­znanje Občine Vrhnika, ki se podeli posamezni­ku za življenjsko delo, k i povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem po­dročju življenja in dela. III. SREBRNA PLAKETA IVANA CANKAR­JA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2018 podelila naj­več tri srebrne pla kete Ivana Cankarja. 2. Srebrno pla keto se podeli posameznikom, skupinam občanov, društ vom in drugim prav­nim osebam za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem a li drugem področju življenja in dela. IV. BRONASTA PLAKETA IVANA CAN­K ARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2018 podelila naj­več šest bronastih pla ket Ivana Cankarja. 2. Bronasto pla keto se podeli posameznikom, podjetjem, društ vom in drugim organizacijam ter skupnostim za delo in dejanja, ki so jih do­segli ob posebnih priložnostih, ob enk ratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrt vova l­nem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložnostih ter s svojim delom povečujejo ugled občine. Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih. V. PREDLAGATELJI IN VSEBINA PRE­DLOGOV 1. Pred lagatelji za podelitev priznanj občine so la h ko obča ni, politične stranke, liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Vrhnika, k rajevne skupnosti, podjetja, društ va ter druge orga niza­cije in skupnosti. Pred lagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisija a li njeni čla ni kot posameznik i. 2. Predlog za podelitev priznanja mora biti v pisni obliki, na predpisanih obrazcih, in mora vsebovati: – naziv in ime pred lagatelja, – ime in priimek predlaganega kandidata za priznanja in osnovne osebne podatke, – obrazložitev predloga, – kratko obrazložitev predloga (za predstavi­tev na podelit vi v primeru izbora), – dokumente, k i potrjujejo navedbe v obra­zložitvi, – v rsto pred laganega priznanja, – pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje. Pred lagatelj lahko določenega kandidata za priznanje v ok viru enega razpisa predlaga samo za eno izmed priznanj. Nepopolnih in nepravočasnih vlog ko­misija ne bo obravnavala. 3. Pobude sprejema Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska pri­znanja« do 1. 3. 2018 do 12. u re. 4. Priznanja občine bodo podeljena na slove­snosti ob občinskem prazni ku. 5. Vse dodatne informacije v povezav i z razpi­som so vam na voljo na sedežu občine, po ele­ktronski pošti, sabina.ahcan@vrhnika.si, a li po telefonu (01) 755-54-20 – konta ktna oseba Sabina Ahčan. Številka: 094-1/2018 Datum: 16. 1. 2018 KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NA­GRAD IN PRIZNANJ Na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06­UPB1, 47/12, 22/16, 39/16), Zakona o volilni in referen­dumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11, 98/13), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16), Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12), Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je bil na Občinskem svetu Občine Vrhnika 21. 9. 2017, na Občinskem svetu Občine Borovnica 21. 9. 2017, na Občinskem svetu Občine Horjul 19. 12. 2017, na Občinskem svetu Občine Dobrova - Polhov Gradec 29. 11. 2017 in na Občinskem svetu Občine Log - Dragomer 27. 9. 2017 sprejet O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis 1. člen Drugi odstavek 4. člena se briše in se za pr­vim odstavkom 4. člena dodajo novi 2., 3. in 4. odstavek, ki se g lasijo: (2) »Glasi lo izhaja v tiskani obliki in ga prej­mejo vsa gospodinjst va na območju občine ustanoviteljice in občin soizdajateljic ter drugi zainteresirani brezplačno. V elektronski oblik i pa se objavi na spletni strani izdajatelja. (3) Izdajatelj mora ustrezno število izvodov g lasi la posredovati Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani kot nacionalni depozitar­ni orga nizaciji na podlagi Zakona o obveznem izvodu publikacij. (4) Izdajatelj mora na vidnem mestu vsakega posameznega izvoda glasila zagotoviti objavo naslednjih podatkov: ime in sedež izdajatelja g lasi la, ime in priimek odgovornega urednika, ime oziroma firmo in sedež tiskarne in datum natisa in število tiskanih izvodov. Izdajatelj mora zagotoviti tudi objavo drugih podatkov, kot jih določa veljavna zakonodaja.« 2. člen (1) V pr vem odstavku 7. člena se besedilo »kjer je sedež izdajatelja« nadomesti z besedo »izdajateljici«. Za drugim odstavkom 7. člena se doda 3. od­stavek, ki se g lasi: (3) »Glasi lo se uvršča v informativni perio­dični tisk.« 3. člen V petem odstavku 9. člena se spremeni pr va alinea, ki se glasi: (5) » – zaprosi občinsk i svet občine ustanovi­teljice za izdajo soglasja k imenovanju odgovor­nega urednika,« 4. člen (2) V drugem odstavku 10. člena se besedi »štiri leta« nadomesti z besedama »pet let«. Za šestim odstavkom 10. člena se doda sedmi od­stavek, ki se g lasi: (7) »Vršilca dolžnosti odgovornega urednika samostojno imenuje Komisija za izdaja nje gla­sila Naš časopis.« 5. člen (1) V prvem odstavku 15. člena se briše beseda »brezplačno« in doda se nov stavek, k i se g lasi: »Objave se obračunavajo sk ladno s ce­nikom, k i ureja og laševanje in ga potrdi Komi­sija za izdajanje glasi la Naš časopis.« (2) V drugem odstavku se besedilo »komisija za izdajanje glasila pa lahko ob tem sprejme tudi poseben pravilnik« nadomesti z besedi lom »in Za kona o političnih stranka h.« 6. člen (1) Ta od lok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objav i pa se tudi v glasilu občin Naš časopis. (2) Trajanje mandata odgovornega uredni ka se začne uporabljati po izteku mandata seda nje­ga urednika. Številka: 002-2/2005(2-01) Datum: 21. 9. 2017 Župan Občine Vrhni kaStojan Jakin, l.r. Številka: 900-0008/2017-3-23/5 Datum: 21. 9. 2017 Župan Občine BorovnicaBojan Čebela, l.r. Številka: 0392-0008/2017-2 Datum: 19. 12. 2017 Župan Občine Horju lJanko Prebil, l.r. Štev i l ka: 011-0 018/2017 Datum: 29. 12. 2017 Župan Občine Dobrova - Polhov GradecFranc Setnikar, l.r. Števi lka: 615-1/2010-43 Datum: 27. 9. 2017 Župan Občine Log - DragomerMiran Stanovnik, l.r. Na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) in pr vega odstavka 3. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Ur. list RS 68/2017) ter v skladu s soglasji pristojnih ministrov k določitvi plačnega razreda za določitev osnovne plače ravnateljev oz. direk­torjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika, župan Občine Vrhnika od dne, 1. 1. 2018 uvrsti: a) ravnateljico Javnega zavoda CANKAR­JEVA KNJIŽNJICA V RHNIK A, Tržaška cesta 32, Vrhnika v 47. plačni razred b) ravnateljico Vzgojno-izobraževalnega za­voda A N TONIJE K UCLER V RHNIKA, Tržaška cesta 2a, Vrhnika v 51. plačni raz­red c) direktorja Javnega zavoda ZAVOD IVA NA CA NK A RJA ZA K ULTU RO, ŠPORT IN TUR IZEM V RHNIKA, Tržaška cesta 9, Vrhnika v 48. plačni razred. Števi lka:100-9/2017(1-02) Datum: 25. 1. 2018 Župan Stojan Jakin Popravek objavljenega Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 Pri objav i »Od loka o proračunu Občine Vrhni­ka za leto 2018« v decembrsk i števil ki Našega časopisa (455) je prišlo pri drugi alineji pr vega odstavka 8. člena do tiskarske napake. Alineja se pravilno glasi: »- investicije v javno razsvetljavo v višini 50%«. Občina Log-Dragomer Objekt v športnem parku ostaja namenjen druženju in povezovanju Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, objavlja javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega Po dolgotrajnem usklajevanju je svoj epilog mesta na položaju dobil zaplet pri javno-zasebnem partnerstvu. To je razveselilo občane in predvsem športnike, ki redno uporabljajo prostore športnega parka TC center, predvsem pa sledi ciljem, da se na tej lokaciji dolgoročno uredi urbano središče, ki bo DIREKTOR povezovalo ljudi Pred več kot desetimi leti je vem nadstropju je bil tudi nare-OBČINSKEobčina Log - Dragomer skleni-jen pomemben napredek. la javno-zasebno partnerstvo Po besedah župana Mirana UPRAVE z namenom, da pridobi cen-Stanovnika za ta del še poteka­ter, kjer se bodo občani lahko jo pogajanja: “Občina je namreč družili. Interes je bil tako na dolžna v skladu z arbitražno Kandidati, ki se bodo prijavili na to delovno mesto, morajo občinski strani kot tudi pri in-odločbo in tudi z normativi, ki izpolnjevati naslednje pogoje: vestitorju, ki je postavil objekt v jih predpisuje računsko sodi­športnem parku, a žal se sode-šče, v duhu dobrega gospodarja lovanje ni razvijalo v smer, kot odkupiti omenjene prostore po • končano najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prej­ je bilo pričakovano na začetku. ceni, s katero se strinjata obe šnje)/visokošolska Občina Log - Dragomer je pla-strani. Zato v vse te postopke univerzitetna izobrazba (prejšnja), specialistično izobraževanje po čala celoten znesek tržne vre-prehajamo z optimizmom in visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visoko­ dnosti objekta v višini 700.000 verjamem, da se bo to v najkraj­ šolski strokovni izobrazbi (prejšnja), magistrsko izobraževanje po evrov, ki je bil določen v arbi-šem možnem času rešilo.” Pote­ visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošol­ tražni odločbi zaradi razdrtja ka ponovna cenitev prostorov, javno-zasebnega partnerstva saj nobena stran s cenitvijo do ski strokovni izobrazbi (prejšnja), magistrsko izobraževanje (druga oziroma pogodbe med Tehno-sedaj ni bila zadovoljna. Stanov-bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja), commercem kot investitorjem nik: “Ta prostor bo ostal name-• najmanj 6 let delovnih izkušenj, in občino kot lastnikom zemlji-njen športu, to je osrednji del • opravljeno usposabljanje za imenovanje v naziv, šča. centra v Dragomerju, je elitna • opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka, Občina zdaj kot novi lastnik lokacija in mora služiti druže­dela na tem, da bo objekt oddala nju, športu in kulturnim dejav-• opravljeno usposabljanje za pridobitev funkcionalnih znanj uprav­ v najem upravljavcu, ki bo znan nostim. Za nas je pomembno, nega vodenja in upravljanja kadrovskih virov, po zak ljučenem javnem razpisu.da ta objekt diha in deluje po • imeti morajo osnovno raven znanja angleškega jezika, Športniki bodo lahko še na-meri občanov, in prav s to po­ • državljanstvo Republike Slovenije, prej nemoteno uporabljali pro-tezo je bil narejen pomemben • znanje uradnega jezika, store, prav tako bo nemoteno korak naprej, saj smo razrešili • ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega deloval gostinski del. Pri predaji zaplet, ki je trajal zelo dolgo.” športnega dela prostorov v pr- Peter Kavčičdejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi na­klepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Spremembe OPPN za Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo Za javni natečaj za delovno mesto direktor občinske uprave poslovno cono na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, in sicer v roku 15 dni po objavi na spletni strani Občine Log Odlok o občinskem podrobnem prostorskem - Dragomer in ZZZS. načrtu za poslovno proizvodno cono na Logu – OPPN PPC Log je bil sprejet leta 2013 in je Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska prijava, poslana na ele­ obravnaval dve območji – zahodni in vzhodni del. ktronski naslov: obcina@log-dragomer.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Občina je prejela pobudo za s prošnjo za smernice. V na­spremembe in dopolnit ve pro-daljevanju postopka bo sledila storskega akta za zahodni del. javna razgrnitev, kjer bo možno Postopek se je začel s sklepom podati pripombe in predloge, Več podrobnosti razpisa najdete župana, pristojnim nosilcem do katerih bo občina zavzela na koncu log-dragomerških strani. urejanja prostora je bil januarja stališča. 2018 poslan osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega akta Rebeka Skalja Kure Spremembe na vrhu občinske uprave Z novim letom bo prišlo do spremembe na glavna področja poslovnega nom na voljo splošni zdravnik, načrta: izboljšanje učinkovitosti kar je rezultat tesnega sodelo­ vrhu občinske uprave občine Log - Dragomer. dela celotne občinske uprave in vanja z zdravstvenim domom Mesto direktorja zapušča Igor Rojec, ki prilagajanje novim zahtevam, Vrhnika, ki ga je občina Log - je odigral izredno pomembno vlogo pri uravnoteženje stroškov upra-Dragomer pomaga la ustanoviti. uresničevanju zastavljenih ciljev aktualne ve in finančna optimizacija ter Več kot desetletje trajajoča želja občinske uprave. nenazadnje učinkovito črpanje se je prav s tem uresničila. javnih finančnih sredstev. Igor Ob umikanju Pošte Slovenije “Pred tremi leti smo si na ob-poslovnega sodelovanja smo Rojec je pustil velik pečat v za-iz podobnih krajev in zapiranju čini postavili jasne cilje, kaj želi-sk lenili dogovor, da ko doseže-dnjih letih, saj je dosegel, da se poslovalnic pa mu je uspelo mo narediti, in s tem namenom mo cilje, obrnemo nov list naše-je v Dragomer vrnila trgovina. njene storitve zadržati v naši sestavili ekipo, ki jo je vodil ga skupnega sodelovanja z Igor-Njegova velika zasluga je, da občini in celo podaljšati čas de­prodoren in izredno metodičenjem,” je povedal župan Miran danes v Dragomerju obratuje lovanja. direktor. Že na začetku našega Stanovnik, ki je poudaril tudi lekarna in je občankam in obča-Peter Kavčič realnost. Pred nami je zelo pomemb­no in zahtevno leto zaradi raznih dogodkov, ki se bodo zgodili v in izven naše občine. Čakajo nas lokalne in parla­mentarne volitve. Dejstvo je, da je veliko strank in list že mi­nulo jesen začelo s pripravami na volitve, kar je bilo na tak ali drugačen način jasno videti. Verjamem, da smo glede na to, kako je bil sprejet naš občinski proračun na zadnji lanskoletni seji, dali signal, sporočilo, da smo na dobri poti, da bomo tudi v mesecih pred lokalnimi volitvami odločali v skupno dobro. Pred tremi leti smo vsi kandidati pripravili pro­grame, ki se med seboj niso razlikovali bolj kot za nekaj odstotkov, torej so prioritete pri ljudeh jasne in nam vsem skupne. Če dobro pogledamo na vse skupaj z očmi zunanje­ga neodvisnega opazovalca, bi Županova beseda Projekti za dobro naše skupnosti Obdobje pred- in po­novoletnih zaobljub je za nami in čas je, da se vrnemo nazaj v moral biti občinski svet v tem obdobju ena sama projektna koalicija, ki dela za skupno dobro. Na podlagi zadnjih do­godkov verjamem, da gremo v pravo, dobro začrtano smer v skladu z načrtom naše občine z jasnim terminskim in prio­ritetnim načrtom. Vse to kaže na dobro uravnoteženje pro­jektov po naseljih, v Lukovici, Dragomerju, na Logu in v Jor­danovem kotu, če gledamo ta štiri naselja. Vse skupaj se lepo sklada s prostorskim načrtom, ki je visoka prioriteta občin­ske uprave. Zato verjamem, da lahko tudi to leto pripeljemo uspešno do konca in bomo rekli, da smo se ob koncu tega mandata ozrli okrog sebe in uzrli sosede, ki želijo le dobro tej lokalni skupnosti. Miran Stanovnik, županobčine Log - Dragomer Čaka nas gradnja po sodobnih evropskih standardih Urejanje in preverjanje dokumentacije za ureditev kanalizacije in pripadajoče infrastrukture v občini Log - Dragomer poteka po načrtu. Postopki so dolgotrajni in zahtevni, a obenem nujni, da bodo vse naložbe pravilno izpeljane, pravi župan Miran Stanovnik, ki se zaveda ob­sežnosti gradnje te občinske infrastrukture po sodobnih evropskih standardih. Zaupal nam je, kaj so ta trenutek glavne dejavnosti občinske uprave in sodelavcev na tem področju: “Naša vlo­ga, ki smo jo oddali po prvem vabilu za dogovor za razvoj regij ministrstva za gospo­darski razvoj in tehnologijo, je šla na ministrstvo za okolje in prostor, kjer se obravnava na treh področjih - pravnem, tehničnem in ekonomskem. Na pravnem področju se pre­verja vse, kar narekuje kohe­zijska politika. Na tehničnem in ekonomskem področju pa se ti pregledovalci oziroma revizorji poglabljajo in anali­zirajo ter gledajo upravičenost vsakega kanala na določenem področju posebej kot nareku­jejo pravila kohezijske politike. V teh primerih gre za črpanje sredstev, ki so namenjena iz­gradnji nove infrastrukture in ne obnovi stare. Ker se za­vedamo obsega projekta, je v pripravi informator, ki bo omogočil, da se bomo v na­slednjih mesecih in celo letih počutili dobro. Glede na to, kaj nas čaka, kaj vse se bo gradi­lo, se temu, da bo naša občina eno veliko gradbišče, žal ne moremo izogniti. Prav zato, da vsi prebivalci občine Log - Dragomer ne bomo omeje­ni le na peš cone, bomo vse pravilno pripravili in uredili še preden bomo zasadili prvo lopato, preden začnejo kopati bagerji in ropotati stroji. Naj­bolj občutljiva bodo področja, kjer bomo istočasno gradili več vodov infrastrukture. Naš cilj pa je, da bo čim manj po­sledic za naše najbolj občutlji­ve občane. Torej govorimo o starostnikih in invalidih, bol­nikih in otrocih, ki hodijo v šolo. Zagotoviti moramo tudi čim bolj enostavno gibanje za aktivno prebivalstvo, da bodo lahko čim bolj nemoteno ho­dili v službo, opravljali vsako­dnevne obveznosti.” Peter Kavčič Občina Log-Dragomer Čarobna praznična tržnica na Logu Decembra se je zvrstilo lepo število dogodkov. Med njimi je bila tudi praznična tržnica, ki jo je organizirala naša občina v sodelovanju z lokalnimi društvi. Tistega torkovega popoldne-li december spodobi. Na tržnici va je v športnem parku Log - so bili poleg rednih ponudnikov Dragomer zagorelo na velikem torkove tržnice tudi rokodel­okroglem ognjišču in bilo je ve-ci iz okoliša in drugi zanimivi selo. Zbrali so se stari in mladi, ponudniki z različnimi, lepimi, jedlo se je in pilo, pelo in vese-unikatnimi in okusnimi izdelki. lilo, raznolike stojnice pa so še Predstavilo se jih je kar devet. dodatno pričarale tisto pravo Kmetija Dolenc je ob kaminu čarobno vzdušje, kot se za vese-poskrbela za veselje otrok, saj Obnova pokopališča in varna pot za otroke Obnova pokopališča in poslovilne vežice v Dragomerju je že zelo nujna, saj si po besedah župana Mirana Stanovnika ljudje zaslužijo več. Žal ta hip pokopališče in poslovilna vežica ne dosegata niti minimalnih standardov, zato je obnova ena od pomembnejših prioritet. Prav tako pa intenzivno da znajo razumeti, kaj je šir­potekajo dejavnosti za uredi-ši javni interes, a opažam, da tev varne šolske poti. Miran nekateri posamezniki gledajo Stanovnik: “Pri prenovi poko-izključno na svoj interes, ki pa pališča je sedaj na vrsti odkup paradoksa lno sploh ni nujno zemljišča od župnije Brezovi-prizadet v tem primeru. Do ca, projekt je namreč že izde-jeseni je v načrtu izvedba ve­lan in pripravljen na izvedbo čjega dela varne poti, ki bo bi­del. Istočasno pa delovna sku-st veno pripomogla k varnosti pina rešuje varno šolsko pot, otrok, ki bodo tu hodili varno, za katero resno verjamemo, stran od prometa. Čaka nas da bo letos hitro napredovala, še uskladitev s skladom kme­saj so pridobili večino soglasij, tijskih zemljišč, kjer bo treba žal pa se še vedno zatika pri urediti minimalne, a nujne soglasjih z nekaterimi občani. posege preko nekaterih vodo-Morda sem včasih pričakoval tokov.” kar malo preveč od občanov, Peter Kavčič Vabilo Vpis v vrtec Spoštovani! Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v OŠ Log - Dra­gomer, enota vrtec Log - Dragomer, za šolsko leto 2018/19. Vloge bomo sprejemali do najkasneje 28. 2. 2018 za spre­jem otrok s 1. 9. 2018. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komisija ne bo obravnavala. Vloge za vpis otrok v vrtec so na voljo na spletni strani vrtca: http://www.osld.si/vrtec/index. php/dokumenti-obrazci/cat_view/2-obrazci-vloge. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih otroci so bili v preteklem šolskem letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam. Prav tako morajo nove vloge vložiti tisti starši, ki so oddali vloge za sprejem v šolskem letu 2017/18 po 28. 2. 2017 in otroci niso bili sprejeti. Komisija za sprejem otrok bo vloge obravnavala aprila na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Ur. l. RS, št. 107/10 in 29/17). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vr tca: http://www.osld.si/vr tec/index.php/dokumenti-obrazci/cat_view/4-pravilniki­ -predpisi. Ravnateljica mag. Mihaela Mrzlikar je ponudila slastne palačinke in člani KUD Kosec ter planin-tudi izmenjava igrač. Seveda pa lepo zahvalili vsem, ki ste pri­topel čaj. Starejši krajani pa so skega društva Rega. Koščeva brez obiska Dedka Mraza ni spevali k čudoviti in nemoteni si lahko ogreli roke ob požirku vokalno-instrumentalna sku-šlo. Za obisk prijaznega moža, izvedbi tržnice. Posebna zahva­dišečega kuhanega vina. pina Mladi po srcu je pričarala ki je otrokom delil sladkarije, je la gre tudi gasilskemu društvu Tokratna praznična tržnica lepo glasbeno vzdušje, folk lor-poskrbelo planinsko društvo. Log, ki je poskrbelo za posta­ni bila namenjena samo pro-na skupina Nageljček pa nas je Otroci so lahko z njim sprego-vitev tržnice in varnost. Bilo je daji izdelkov, ampak predvsem ponesla v svet ljudskih plesov. vorili nekaj besed in se fotogra-pravljično lepo.druženju. Program so pripravili Na eni od stojnic je bila možna firali. Na tem mestu bi se radi KUD Kosec KPK: župan je kršil integriteto; župan Stanovnik: ugotovitve so nepravilne Komisija za preprečevanje korupcije je na svoji od sprejema obvestila, obvestiti razen v primerih športne ali pu­ spletni strani 22. decembra objavila sklep, v katerem županu Občine Log - Dragomer Miranu Stanovniku očita kršenje integritete župana (3. točka 4. člena ZIntPK). Župan pravi, da mu odločba uradno še ni bila vročena, se je pa z njo seznanil na spletnem o nezdružljivosti funkcij), tem­več šele dober mesec po prijavi podjetja komisiji. Komisija sicer trdi, da je v zakonskem roku žu­pana pozvala, naj se izjasni ali bo dopolnil vlogo, a poštna po­ blicistične dejavnosti. S Filipinov vodil občinoStanovnik zaključuje, da so navedbe KPK nesmiselne, saj niso v povezavi z doseganjem portalu mojaobcina.si/log-dragomer. vratnica (faksimile hrani ure­ ciljev, za kar je Zakon o inte- Kot navaja KPK, je pod drob­nogled vzela sodelovanje Mira­na Stanovnika v oddaji Survivor, ki jo je predvajala televizija Pop TV. Senat KPK Stanovniku oči­ta kršitve v treh točkah: da naj bi KPK zamolčal vodenje odda­je Survivor ter druge relevantne podatke (časovno obremenitev, koriščenje izrednega plačanega in neplačanega dopusta, pogod­bo, s katero je že razpolagal, ter dejstvo, da dejavnost že opra­vlja). Prav tako navaja, da je po­slovni subjekt s. p. odprl še pred izdajo dovoljenja komisije ter bil zato nekaj časa (od 7. aprila 2016 do izdaje dovoljenja komi­sije 23. junija 2016) na položaju nezdružljivosti funkcij. Komisi­ja še ugotavlja, da je v času od 15. aprila 2016 do 3. junija 2016 opravljal pridobitno dejavnost, vodenje oddaje Sur vivor, ne da bi za opravljanje dejavnosti prejel dovoljenje KPK (kršitev 4. odstavka 26. člena ZIntPK). Župan Stanovnik: ugoto­vitve komisije so nepravilne in nezakonite Za pojasnilo smo se obrnili na nepravilne in celo nezakonite. Po njegovem je komisija bistve­no kršila določbe postopka ter nepravilno in nepopolno ugo­tovila dejansko stanje. Glede časovne obremenitve ja navedel, da je v času obstoja s. p. opravil približno 100 delovnih ur, kar je manj kot dve na teden. Očitke o koriščenju izrednega plačanega in neplačanega dopusta zavra­ča, saj je pravica do odobritve le-tega izključno v rokah ob­činske komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve ob­činskega sveta (v nadaljevanju KMV VIAZ), posledično KPK nima pristojnosti presojati pra­vilnosti sklepa o odobritvi do­pusta njemu samemu. Očitek glede »nepredložit ve pogodbe« s POP TV prav tako zavrača, saj ni zakonske podlage, po kateri bi moral funkcionar obvestilu o začetku opravljanja posame­znih dejavnosti predložiti še ka­kršnakoli dokazila. Glede »za­molčanja dejstva, da dejavnost že opravlja« je dejal, da to ni res, saj je KPK pravočasno obvestil o odprtju espeja. Se pa dotična dništvo) izkazuje, da je bila ta prevzeta šele 20. maja, torej 37 dni po tistem, ko je župan oddal vlogo. Še več, pravi Stanovnik, KPK je leta 2011 sama izdala po­jasnilo za poklicne funkcionar­je, v katerem pravi, da funkcio­narju ni treba čakati na odločbo KPK, da začne z dodatnim de­lom. Glede nezdružljivosti funkcij Stanovnik v svojem za­govoru pravi, da KPK ni nikjer pojasnila, s kakšnim ravnanjem naj bi povzročil kršitev. Očitek, da za opravljanje dejavnosti ni prejel dovoljenja KPK, pa po­novno zavrača z razlogom, da je KPK obvestil pravočasno in mu ni bilo treba čakati odloči­tve. Kar nekaj pomislekov KPK je šlo tudi v smeri, da registri­rana dejavnost Stanovnikovega espeja – športne dejavnosti – ni pravilna glede na dejansko vlo­go Stanovnika v oddaji. Slednji tudi te zavrača, saj mu je ustre­znost registracije espeja glede na dejavnost v Survivorju po­trdil tržni inšpektorat. To je še toliko bolj pomembno, ker 26. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pravi, da mora funkcionar v 8 delov­ griteti in preprečevanju ko­rupcije napisan, saj praktično noben njen očitek ne drži. Za vse navedene trditve, pravi, ima pisne dokaze, ki si jih lahko za­interesirani ogledajo na občini. Pravi še, da je ravnal v skladu z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Do­daja, da opravljanje dejavnosti v projektu Survivor ni vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije župana ali ogrozilo njegove integritete. »Čeprav to ne bi bilo potrebno, sem svoje naloge župana uskla­dil z aktivnostmi v projektu Survivor, tako da so potekale z nezmanjšano intenzivnostjo in učinkovitostjo. Dnevno sem komuniciral z občani in vsemi, ki so se z menoj povezali preko e-pošte, videokonference ali telefonskega klica. Za občinske potrebe, ki so bile povezane z opravljanjem funkcije župana, sem na tedenskem nivoju pora­bil od 25 do 40 delovnih ur in izk ljučno svoja sredst va.« Vsa gradiva v zvezi z nave-denim primerom so na spletni strani ww w.kpk-rs.si župana Stanovnika, ki nam je dejal, da so ugotovitve komisije komisija ni odzvala v zakonitem roku (ta mora namreč v 15 dneh nih dneh od začetka opravljanja dejavnosti o tem obvestiti KPK, Gašper Tominc Občina Log-Dragomer Potopisno predavanje Z avtodomom po Rusiji Lep decembrski večer sta nam v KUD Kosec več. Čaj je najbolj priljubljena pi­ popestrila Dunja Piršič Koren in Niko Pečarič s jača, iz boršča pa se mora kaditi tako, da se ne vidi, kdo sedi za predstavitvijo štiritedenskega potovanje po Rusiji, mizo. Temelje tradicionalni ru­ kjer sta bila maja lani. Potovala sta z avtodomom ski kuhinji sta položila kmečka od doma iz Dragomerja pa vse do Kazana, ki je hrana ruralnih območij in do­ predstavljal najbolj vzhodno točko njune poti. kaj neprijazno podnebje. Ta je zaslužna za to, da v Rusiji ni ra­308,7 kilometra, potniki pa lah-1754, in Petrov dvorec ob Bal-znolike ponudbe zelenjave. Po­ko izbirajo med 12 linijami in tiškem morju, ki je bil zgrajen skusili smo nekaj ruskih tradi­izstopajo na 186 postajah. Te še leta 1714 po vzoru francoskega cionalnih jedi, kot so piroške in danes krasijo razni detajli soci-Versaillesa. pasko, ki sta jih pripravili Mar­alistično-realistične umetnosti. Na poti proti domu sta si v jeta in Metka. Piroške so slano Potovala sta skozi številna me-Palekhu ogledala tovarno ikon, pecivo, roladice iz listnatega sta, videli smo fotografije puste ki jih izdelujejo za oltarje pravo­ testa, polnjene s skuto in šunko. ruske tajge in močvar, mimo slavnih cerkva. Po mesecu dni Paska pa je sirna sladica. Težko katerih sta se počasi peljala po potepanja sta se vračala domov je bilo strniti tako dolgo, pestro ravnih dolgočasnih luknjastih skozi Estonijo, Latvijo, Kali­potovanje v krajše predavanje cestah. Te poti so predstavljale ningrad ob Baltskem morju ob čajanki. Niku in Dunji je to Kazan leži ob sotočju rek Vol-Koren in Niko Pečarič sta poto-novi in seveda Rdeči trg. Zno-nenaseljene širine Rusije. Pot in Poljsko. Izvedeli smo, da se v uspelo, vsi smo z zanimanjem ge in Kazanke v osrednji Rusiji. vala preko Madžarske, Slovaške traj samostanskega kompleksa ju je vodila mimo Putinovega teh deželah najlaže znajdeš, če poslušali in si ogledali prika­ in Litve do Rusije v Moskvo. se bohoti več cerkva z značilni-vikenda, tako imenovane dače, znaš brati cirilico. Ljudje so naj- Rusija je dežela širnih prostran­zane fotografije. To pa še ni bilo Na poti sta obiskala večje zna-mi čebulastimi kupolami, po-pa vse do ruskih Benetk, Sankt prej nekoliko zadržani, potem stev, krzna, kučem in babušk, vse. Predavanje je popestrila menitosti, spomenike, muzeje, slikanimi z modro. Peljala sta Peterburga. To mesto ju je oča-pa postanejo prijazni in ustre­ carskega duha in železne obla­katedrale. Iz Moskve sta nam se tudi s podzemno železnico ralo z značilnostmi in lepotami. žljivi. Ko pomislimo na rusko vokalno-instrumentalna skupi­sti, blišča in revščine, pristne pokazala fotografije Spaskijeve-in obiskala ruske nakupovalne Ogledala sta si zaklade v Ermi-kuhinjo, se večini najprej pred na Mladi po srcu pod vodstvom slovanske duše in velikih ume-ga stolpa, Kremelj, ki je utrjeno centre. Moskovska podzemna tažu ob reki Nevi, enem najve-očmi narišejo kaviar, piroške in Iztoka Urbanca, ki je zapela dve tnikov, bohotnih mest in pode-središče mesta s katedralami, železnica velja za eno najlepših čjih muzejev v Evropi, ki ga je ruska vodka. A sodobna ruska ruski pesmi Katjuša in Bajkal. želskih zakladnic. Dunja Piršič stolnico z zvonikom z 21 zvo-na svetu, razteza se približno ustanovila Katarina Velika leta kuhinja preseneča in ponuja KUD Kosec Intervju Včasih se premalo zavedamo tega, kar imamo Potovanje v popolnoma drugačno okolje je vedno nekaj, kar te zaznamuje za celo življenje, saj tega ne pozabiš zlahka. Toliko bolj, če tam, kamor greš, narediš nekaj dobrega. Zobozdravnica Katarina Legat Blomstedt, ki sicer dela v družinskem zobozdravstvenem podjetju Legat dent na Logu pri Brezovici, je kot absolvent­ka leta 2013 pod okriljem sekcije za tropsko medi­cino Medicinske fakultete v Ljubljani odpotovala v Ugando s skupino študentov, ki so se odločili s svojim znanjem pomagati tamkajšnjim doma­činom, ki živijo daleč stran od zdravnikov. Ker želimo na teh straneh predstaviti občane z zani­mivimi zgodbami, smo jo prosili, da z nami obudi nekaj spominov na to humanitarno odpravo. Omenili ste, da ste od nekdaj želeli odkrivati nove kraje in spoznavati ljudi širom sveta. Zakaj prav Uganda in zakaj prav humanitarna odprava, ko pa je dosti lažje sesti na letalo in uživati v turističnih centrih v eksotičnih krajih? Želja je v meni rasla že dlje časa in vedno so me zanimali tropski kraji. Poslušala sem razna pre­davanja, občudovala dokumentarne oddaje na televiziji in želela spoznati neokrnjeno naravo in džunglo. Na medicinski fakulteti smo imeli možnost sestaviti odpravo bodočih zdravnikov, torej študentov absolventov, in takrat se je poka­zala priložnost, da lahko odpotujemo v Ugando, natančneje v Kampalo. Vedeli smo, da bo poto­vanje naporno, ampak z znanjem in opremo ter zdravili, ki smo jih lahko nesli s sabo, smo želeli pomagati ljudem, ki niso imeli praktično nobe­ne zdravstvene oskrbe. Tako potovanje je zame najbolj pristno, saj lahko vzpostavim stik z obi­čajnimi ljudmi. Kako ste potovali, kaj ste sploh lahko nesli s sabo? Sama pot je bila kar izdaten podvig. Iz Evrope smo leteli v Kairo in nato v Ugando, natančneje v Kampalo, od tam pa osem ur z lokalnim avtobu­som do velikega jezera. Do cilja smo prispeli nato po dveh urah vožnje s čolnom. Vsak izmed članov odprave je s seboj lahko vzel 26 kilogramov prtlja­ge, ki smo jo morali seveda tudi prenesti na hrb­tu do končnega cilja. V prtljagi smo imeli poleg osnovnih osebnih stvari zdravila in opremo. Ko tam vidiš, kako je videti zobozdravstvena ordina­cija, se kar malo zamisliš. Lesen stol z možnostjo prilagoditve naklona naslonjala in to je to. Poleg brizg in zdravil smo imeli še skalpele in klešče za puljenje zob, kar je nekako najpogostejši po­seg, saj opreme za vrtanje in plombiranje nimajo. Povedati moram, da so nam pri odpravi pomagali tudi razni donatorji, med drugimi tudi naše dru­žinsko podjetje. Tako smo na koncu zbrali dovolj opreme in sredstev, da smo lahko domačinom pomagali po najboljših močeh. Poleg pomoči v obliki zdravil in opreme smo se veliko ukvarjali tudi z izobraževanjem lokalnega prebivalstva. Ni dovolj samo to, da na primer med otroke razdeliš zobne ščetke, če jih ne naučiš, zakaj je pomembno umivanje zob. Kaj pa ljudje, kako so vas sprejeli? Najprej smo seveda doživeli kulturni šok, ko vi­diš, v kako minimalnih standardih živijo in kljub temu ohranjajo pozitiven odnos do življenja, se zamisliš. Razsežnosti revščine te ganejo, zato je bila to zame močna izkušnja. Sicer pa so začeli takoj, ko se je razvedelo, da smo v vasi, iz vseh koncev prihajati ljudje s težavami, saj so vedeli, da imamo s seboj anestetike. Tam sicer opra­vljajo vse posege, tudi puljenja, brez anestezije. K nam so prihajali bolniki z različnimi težavami. Spominjam se očeta, ki je prinesel sina, ki je hiral zaradi tega, ker ni mogel jesti zaradi velike beni­gne tvorbe v grlu. Potem ko smo ga operirali in pozdravili, so nas prišli iskat s čolni in odpeljali na njihov otok, kjer so pripravili pravo praznova­nje. S petjem in plesom so se veselili in to delili z nami. Veliko veselja je bilo tudi, ko je kdo dobil nova očala in je naenkrat zopet dobro videl.  Torej je ritem življenja povsem drugačen? Tako je, tri tedne smo bili brez telefona, brez av­tomobila, brez televizije. Spat greš, ko se stemni, zbudiš se ob ptičjem petju. To je nepozabno do­živetje. Ko ste prišli nazaj v Slovenijo, zagotovo niste bili več ista oseba? Vsekakor takšna izkušnja pusti močen pečat. Ko vidiš ljudi, ki so bolni, in jim ne moreš pomagati, ker živijo tam, kjer je zdravstvena oskrba tako šib­ka. Pri nas bi imel možnost za ozdravitev, tam je žel nima. Zato sem spoznala, da se moramo bolj zavedati tega, kar imamo, pa čeprav ni popolno. Vse pritoževanje, kritiziranje ne pomaga, treba se je osredotočiti na pozitivne stvari in se ozreti okrog sebe, kako živijo ljudje drugje po svetu. Če lahko drugemu pomagaš, potem to naredi. Peter Kavčič Fotografija: osebni arhiv Katarine Legat Blomstedt Občina Log-Dragomer Zakaj politiki lažejo in kdo jih lahko tega ozdravi Lažnivi politiki in zdravilo zanje Ali politiki lažejo? Da in ne. Eni da in drugi ne, eni več in drugi manj. Tudi politiki, med katere spadajo naši župani in občinski svetniki, so samo ljudje in različni med seboj. Eni laž občutijo kot nekaj Je laganje politikov sploh lažnivih politikov. Zdravilo ste nepravilnega in nemoralnega, škodljivo? Seveda je. Vsakič, vi, občani oziroma volivci. Le drugim se to ne zdi nič takega. ko politik laže, zavaja, navaja vi ste zdravilo, na katerega vi-Da se razumemo, ne govorimo neresnice ali tolerira tovrstna rus lažnivih politikov reagira. o zmoti, ko nekdo po pomoti dejanja svojih kolegov politi-Vas se ta virus zelo boji. Le vi nekaj napačno reče, ampak o kov, znižuje standard resnice lahko pozdravite politiko laga­zavestnem govorjenju neresnic, v družbi. Posledično se uve-nja. Kako pa? Tako da politiku, o laži torej. ljavlja prazno in zavajajoče ki so ga zalotili pri zavestnem Zakaj nekateri politiki la-govorjenje, kar povzroči, da v laganju in zavajanju, jasno in žejo? Dva pogoja morata biti resnih debatah resnica sploh odločno poveste, da je njegovo izpolnjena, da se nekdo spusti ni več pomembna. Resnični laganje za vas nesprejemljivo v zavestno laganje. Korist in argumenti za ali proti neki in na naslednjih volitvah ne moralna neobčutljivost. Poli-konkretni rešit vi življenjskih bo dobil vaše podpore, če se tiki lažejo, ker imajo od tega problemov občanov postane-za svoje dejanje ne opraviči in koristi. Morda je laž povezana jo nepomembni. Zaradi tega spremeni. Le vi, volivka ali vo­s kakšno materialno koristjo, se sprejemajo rešitve, ki niso livec, imate moč nad politiki. morda služi pridobivanju po-kakovostne, ki povzročajo go-Vi, volivci, ste upanje za našo litičnih točk ali pa prikrivanju spodarsko in finančno škodo. družbo in garancija za pošte­kakšne druge nepravilnosti, Posledica tega pa je nižji ma-ne politike. Zato se ne bojte ja­morda kakšne prejšnje laži. terialni standard občanov in sno povedati in napisati, kaj je Drugi pogoj za laganje je mo-neprijetno vzdušje v družbi, in kaj ni sprejemljivo. Laganje ralna neobčutljivost. Osebi, ki kjer se bohotijo laži, zavajanja politikov ni sprejemljivo. zavestno laže, se zdi prestopek in manipulacije. Skratka, škoda Za občinsko SDS mag. laganja sorazmerno majhen, če je materialna in duhovna. Domen Cukjati ga primerja s koristmi, ki temu Ali obstaja zdravilo za to dejanju sledijo. Skratka, laganje bolezen? Da. In to je pozitivno ali navajanje neresnic se mu ne sporočilo tega članka. Obstaja zdi moralno problematično. učinkovito zdravilo za bolezen Zimska radost na Komni V torek, 2. januarja, je planinsko društvo Rega kar vztrajala. Naše izhodišče je bila Koča pri Savici (653 m). organiziralo prvi januarski planinski izlet. Opremili smo se z derezami in Kljub oblačnemu in meglenemu vremenu gamašami. je tradicionalni izlet na Komno uspel bolje, Do Doma na Komni (1520 kot smo si mislili, zato smo bili prijetno m) smo s postanki hodili 2 presenečeni. uri 45 minut. Namerjenega je bilo 140 cm mehkega puha- Na višini 1000 metrov nas bila pravi užitek v snežni idili. stega snega. Tudi temperatura je čakala prava zimska pravlji-V koči smo praznovali tudi je bila okoli ničle. Pot do vrha ca. Modrina neba je bila pravi okrogli jubilej vodnika Jožeta. je bila že shojena, zato nismo kontrast belini snega. Kristali Prijazno osebje nam je postre­imeli težav. Vseh sedem udele­debele snežne odeje so se le-glo okusno porcijo hrane. Na žencev izleta je uživalo zimsko sketali v kristalčkih močnega koncu smo zaključili s slastni­radost na poti do Komne. Vo­sonca. Z dreves in smrekovih mi palačinkami. Ob vrnitvi v dniku Jožetu se zahvaljujemo vej se je osipal sneg ter se pršil dolino smo se dobre volje sme­za čudovit izlet. v snežne zavese. Imeli smo lep jali z Meto. Razveseljevala nas Veselimo se ga tudi priho­razgled na pobeljene vrhove je s spuščanjem po snegu kar dnje leto. nad Komno in greben Spo-po zadnji plati vzdolž poti. Ko Lili dnjih Bohinjskih gora. Hoja je smo prišli v dolino, je megla še Pogovorni večer z Janezom Janšo Klub seniorjev in seniork SDS Vrhnika ter OO SDS Vrhnika vabita na pogovorni večer z Janezom Janšo. Pogovor o aktualnih problemih slovenske države bo potekal v sredo, 7. februarja 2018, ob 18.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vabilo PETA LOŽANSKA SEMENJAVA. V sredo, 21. februarja, bo v učilnici 10 osnovne šole Log - Dragomer Menjali bomo semena, posušena zelišča in začimbe, knjige o vr tnarstvu in vrtnarjenju, marmelade in vloženine, zelene nasvete in nasmehe. Za več informacij pobrskajte po spletni strani ww w.zelemenjava.si ali pišite na premus.mojca@gmail.com. Vljudno vabljeni, denar pustite doma! MO Rega v Mlačci MO Rega je na sončno nedeljo, 17. decembra, v bilo opazovati ob kepanju in igri v snegu, uprizoritvi Olafa, opa­ bližini Mojstrane organiziral ogled ledenih zovanju snežne narave, kjer so kipov v Mlačci. Izleta so se udeležili starši z se bleščale velike ledene sveče. najmlajšim Tomijem ter ostali udeleženci z Ob tem smo uživali tudi drugi, vodnikom Jožetom. med hojo po puhastem, blešče­ čem snegu in ob razgledih na Z nami je bil tudi pasji kosma-proti. Namenili smo se po poti bližnje snežne vrhove. tinec Brzi. V Mlačci smo obču-proti Kepi, a samo do sotočja Na poti proti domu nas je dovali čudovite ledene kipe, ki Mlinca. Imeli smo pravo lahko pričakala gosta megla, a tudi to pa so bili še v obdelavi z vo-zimsko turo, ob kateri je užival je del narave. Nedeljski dan je dnim pršenjem. Po ogledu smo najmlajši Tomi. Družbo mu je bil prečudovit. se iz ledenega objema zapeljali delala čudovita narava. Tomi je Lili v Dovje, sončnim žarkom na-užival v snežni idili. Veselje ga je PREJELI SMO Moje mnenje Mnogo let je že od tega, ko ekološke čistilne naprave še niso bile niti potrebne niti obvezne, vendar se je že slutilo, v kakšen dobičkonosen sistem se bo to raz­vilo. Kot rečeno, pred mnogimi leti, ko je bil naš sokrajan, izje­mni Dane Vogel, še živ in zdrav, sem mu kot k ekologiji nagnjena krajanka z veseljem prisluhnila. Nimam pojma, od kod je vedel, da se čistilne naprave brez ne­potrebnih visokih stroškov da postaviti v sodelovanju z na­ravo, ne v nasprotju z njo. Sem pa pozabila, kakšen postopek si je on sam (?) omislil, da bi feka­lije z malimi denarci, vendar z modrimi kombinacijami znanja ter naravo, spremenil v neško­dljive, kaj neškodljive!, koristne “naprave” za malodane vsako vaško sku-pnost. Na to sem se spomnila, ko sem naletela na podjetje Limnos Danijela Vrhov­ška z Brezovice, ki se ukvarja z bioekološkimi čistilnimi napra­vami. To podjetje jih je postavilo že mnogo, eno celo nedaleč od nas, na Rakitni. Pravijo, da je že postavitev mnogo cenejša kot klasična. Predvsem pa vzdrže­vanje. Čeprav smo, kot večkrat slišimo, bogata občina – sploh sedaj, po obljubljenih evropskih sredstvih, verjamem, da so naši profesionalci tako na občini kot naši svetniki nagnjeni bolj k inte­ligentnemu gospodarjenju kot k nakupovanju že na mizo posta­vljenih rešitev. Te namreč boga­tijo proizvajalce čistilnih naprav, prebivalstvo pa siromašijo. D. Jazbinšek, Dragomer Občina Log-Dragomer Vabilo Februarski programi društva DVIG Februarja vas vabimo v nove izobraževalne programe: računalniški tečaj, nadaljevalni tečaj francoščine in tečaj digitalne fotografije.  Tečaj računalništva: uspelo se nam je dogovoriti z občino, da bo ponovno omogočila računalniško opismenje­vanje in izpopolnjevanje starejših. Vabimo vas, da se prijavite v 20-urni začetni ali 20-urni nadaljevalni tečaj. Prijavite se lahko tako, da nam pišete na e-naslov dvig@iold.si ali po telefonu pokličete Petro Žen: 031 804 408. Nadaljevalni tečaj francoščine: namenjen je vsem, ki so se v srednji šoli učili francosko, pa bi radi svoje znanje osvežili. Prvo srečanje je bilo v ponedeljek, 15. januarja. Imamo še nekaj prostih mest. Informacije in prijave: nika.gams@iold.si ali 031 643 228. Že utečeni programi Tečaj angleščine: vsako sredo ob 11.30 v sobi športnikov v Toscani. Imamo nekaj prostih mest. Prijave na dvig@ iold.si ali po telefonu: Olga Drofenik, 041 775 771. Živeti z rakom, pogovori z Darjo Rojec: 5. februar ob 11.30 v Domu krajanov, Dragomer, prijave: e-naslov dvig@ iold.si ali po telefonu: Olga Drofenik, 041 775 771. Bralni krožek: 7. februar ob 18.00, Dom krajanov, Dragomer; mentorica: Alenka Logar Pleško, prijave: e-naslov dvig@iold.si. Slovenska in svetovna stavbna dediščina: 14. februar ob 18.00, Dom krajanov, Dragomer. Mentor: mag. Dušan Kramberger. Seznanili se bomo z mednarodnim sistemom varstva nepremične kulturne dediščine v okviru Une­sca. Podrobneje si bomo ogledali Konvencijo o varstvu svetovne dediščine. Osrednja tema srečanja bo nominacija prazgodovinskih kolišč okoli Alp, s katero je po obsežnem, kompleksnem in poglobljenem strokovnem delu šestim alpskim državam leta 2011 uspelo prepričati odbor za svetovno dediščino, da sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino vsega sveta. Prijave: dvig@iold.si ali 031 804 408 (Petra Žen). Od pravljice do lutke: prijave do 15. februarja. Delavnica bo 19. februarja ob 17.15, Toscana, soba športnikov, Dragomer. Prijave in informacije: vesna.kucan9@gmail.com ali 031 638 797. Podrobnejše informacije o vseh programih najdete na spletni strani iold.si. Društ vo DVIG Vabljeni! Voda: vodni viri življenja v naši občini Za nami je obdobje uspešnega učenja. Sami dobro vemo, koliko smo se naučili, to vedo tudi naši najbližji, in to smo tudi dokazali s Vabimo krajane, da nam pripovedujejo z besedo ali fotografijo o vodnih virih v naši občini, ki so jih nekoč uporabljali sami ali njihovi pradedki in babice. Vsi, ki že kar dolgo živimo v teh krajih, se še živo spomi­njamo zadreg, ki smo jih do­življali, ko je bila dobava vode nenadoma prekinjena in to kar za veliko ur. Delo doma je za­stalo, vzeli smo kanglico in se odpravili do prvega vira vode, kjer smo se lahko oskrbeli vsaj za najnujnejše. Ti viri so bila ko­rita za napajanje, ki jih še sedaj lahko vidimo v Dragomerju in na Lukovici. Žal v nekatere voda več ne priteka ali pa korit sploh ni več videti. Staroselci, ki so ta korita naredili, so vodo vanje speljali iz izvirov na hribu. Ne­kateri so to vodo napeljali v hiše in imeli lasten vodovod. Seveda to ni bilo preprosto. Treba je bilo narediti zajetje in speljati cevi v dolino. Danes se v naši občini lahko pohvalimo z urejenim javnim vodovodom in zdravo pitno vodo, rešena je tudi problema­tika občasnega pomanjkanja vode v višje ležečih hišah. In ker imamo tako urejeno oskrbo s kakovostno pitno vodo, radi pozabimo na to, da to ni nekaj samoumevnega, da moramo ravnati z vodo z velikim spošto­vanjem in odgovornostjo in se kolikor je le mogoče spominjati številnih vodnih virov, ki so jih uporabljali naši predniki. Zato je prav, da ne pozabimo védenja staroselcev o lokacijah vodnih svojimi izdelki in nastopi. Ne ustavijo nas stereotipi, da je učenje starejših nepotrebno (»Zakaj pa bi moral star člo­vek znati tuj jezik?«) ali oseb­ni konjiček (»Samo zato, da mu ni dolgčas, naj plačajo kar sami!«). Tudi mi se učimo iz is­tih razlogov kot mladi v šoli ali zaposleni v podjetju, zato da nas sodobni čas ne postavi na druž­beno obrobje: prihodnost ne pripada mladim ali starim, pri­pada tistim, »ki se naučijo, kar se morajo naučiti, zato da lahko storijo tisto, kar morajo storiti« (Dennis Waitley). virov in na ves nekdanji trud krajanov, ki so naredili mala vodna zajetja. Njihovo delo je pomemben del zgodovine na­ših naselij. Pa ne le to. Voda je najbolj dragocena dobrina, tre­nutno je imamo resda dovolj, kaj nam prinaša prihodnost, ne vemo. Lahko pride tudi čas, ko bodo naši potomci ponovno odvisni tudi od nekdanjih vo­dnih virov. V društvu DVIG želimo ohraniti spomin na te čase in obuditi zgodbe o gradnjah in Študentje univerze za tretje življenjsko obdobje imamo veli­ko prednost. Mi se učimo z vese­ljem, novo znanje takoj uporabi­mo: na potovanju, v vsakdanjem življenju, pri ozaveščanju naših sokrajanov o pomembnih druž­benih temah ali znamenitostih v naši občini. Imamo še eno veliko prednost pred mlajšimi: osvobojenost od spon dela in pomanjkanja časa. Ko otroci odrastejo in zaživijo samo­stojno, končno lahko povemo svoje mnenje, ne da bi se bali, da bomo izgubili delo, imamo uporabi teh lokalnih zajetij in vodovodov. Vabimo krajane, ki še uporabljajo svoje vodne vire, ali se tega spominjajo, so morda imeli svoj vodovod ali pa imajo shranjeno tudi kakšno sliko, da nam o tem kaj povedo. Z vašo pomočjo bi radi vodne vire predstavili tudi mlajšim gene­racijam. Prosimo, da nam pišete na e­ -naslov dvig@iold.si ali pokličete 031 643 228 (Nika Gams). Drage študentke in študentje univerze za tretje življenjsko obdobje DVIG dovolj prostega časa, da se lah­ko z učenjem razvijamo. Naša ambicija pa je, da bi stopili še korak naprej: da svoj prosti čas in učenje namenimo tudi spre­minjanju odnosov in komuni­kaciji v našem okolju. Spoštovani študentje, že­lim vam, da bi v letu 2018 svoje znanje spoštovali kot dediščino mnogih generacij in ga bogatili v programih naše univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje ter ga zve­sto prenašali v svoje okolje. Nika Gams Občina Log-Dragomer Univerza za tretje življenjsko obdobje Ko branje Pogovori z Darjo Rojec postane 4. decembra lani se nas je na vabilo našega DVIG-a zbrala v upokojenskem kotičku v Dragomerju skupina članov, ki smo se želeli informirati in neposredno v užitek … pogovoru z našo sokrajanko Darjo z Loga spoznati njene izkušnje ter znanja, ki so Ne vem, kako hitro čas teče poleg zdravljenja botrovali njeni dvakratni vam, dragi bralci, meni ga za ozdravitvi. branje nenehno primanjkuje. Z veseljem smo ji prisluh-so se sami srečali z njo, kot Pa ne le meni, tako meni večina nili, ko je govorila o hor-tisti, ki te izkušnje nimajo, udeležencev našega bralnega monskem raku, ublažitvi odgovorila tudi na vsa naša posledic, kurativi v domači vprašanja. Darji smo iskreno kuhinji – kaj se sme, česa hvaležni za njeno nesebično krožka. Zato ne mirujemo, pač pa veselo prelistavamo vedno se ne priporoča in kako se deljenje optimizma in izku­ nove knjige domačih avtorjev. izogniti dobronamernim, a šnjo o premagovanju bolezni. Ob tem, da jih je vse več, nam napačnim nasvetom. Tudi v letu 2018 se bomo naslovov ne bo zmanjkalo. Predana članica Evrope z Darjo pogovarjali vsak prvi Donne si je vzela domala 2 ponedeljek v mesecu. O ljubezni je veliko napi-Zadnja avtorica, ki smo uri, da je poleg prenašanja sanega, nikoli pa ne zmanjka ji posvetili svojo pozornost, znanja o tej bolezni, ki se D. Jazbinšek, Dragomer snovi za vedno nova dela, ki si je pisateljica Mira Mihe­je bojimo vsi, tako tisti, ki utrejo pot med bralce. lič. Morda vsi ne veste, da je Nas je pritegnila Ljubezen, prva dela izdala še z imenom se pravi delo s tem naslovom, Mira Puc, po poroki s slikar­pisatelja Marjana Rožan-jem Francetom Miheličem pa ca. Avtor sodi med literate je prevzela njegov priimek. Pi- Veselo praznovanje DUDL poznih petdesetih in pred-sateljica ima nadvse zanimivo vsem šestdesetih let prejšnje-ustvarjalno pot, saj se je uve­ga stoletja. ljavila kot odlična prevajalka Že tradicionalno srečanje članov društva darila. Organizacija takšnega Pred nami so novo leto, nove Pisatelj je bil oster kritik sis-iz več tujih jezikov. srečanja terja od članov uprav-obveznosti in nove dejavno­ upokojencev decembra je za nami in tema, ki pa se je ob koncu svo-Kot književnica je napisala nega odbora in prostovoljcev sti. Vse starejše iz našega kraja mnogim bo ostalo v lepem spominu še kar je ustvarjalne poti uveljavil 17 knjig, bila je predsednica kar veliko vloženega truda in vabim, da se nam pridružijo. tudi kot vrhunski esejist in še Društva slovenskih pisate-nekaj časa. Prišli ste v velikem številu in to delo je poplačano, če prireditev Spremljajte potek in razpored dandanes se nagrade za eseji-ljev, predsednica slovenskega nam daje pogum in voljo za organizacijo uspe. Uspe pa takrat, ko se je dejavnosti na naših oglasnih stiko imenujejo po njem (Ro-centra PEN in dosmrtna pod-novih druženj in dejavnosti društva v udeleži kar največ članov dru-deskah in s svojo prisotnostjo, žančeve nagrade za najboljše predsednica mednarodnega prihodnje.štva in povabljenih in so priso-znanjem in izkušnjami obogati­esejistične zbirke podeljujejo PEN. tni zadovoljni z izvedbo. Lahko te naše delo. Naj zaključim z ne­od 1993. leta dalje na pobudo Tisti, ki vas zanima njeno Zbrali smo v gasilskem domu znim želodcem. Pa še voščilnica rečem, da je letošnje srečanje v kaj mislimi, ki so bile izrečene v Nika Grafenauerja). Zgodba, pestro življenje, njeno do-v Dragomerju, v lepo okrašeni z dobrimi željami in poslikavo celoti uspelo.kulturnem delu programa zgo­ki smo jo brali, se dogaja v voj-bro poznavanje mnogih po-dvorani in po dobrodošlici za-naše umetnice Emilije Erbe-Še nekaj bi bilo treba reči. raj omenjenega decembrskega nem času na območju Ljublja-membnih kulturnih in druž-čeli s krajšim kulturnim pro-žnik je bila vročena vsakemu Žal za vsako tako prireditev srečanja članov našega društva: ne. Opisuje pisateljevo mlado-benopolitično aktivnih ljudi, s gramom. Mlada violinistka Eva udeležencu. Hvala Jožici Zorc potrebujemo poleg dobre vo­stno druščino, pa tudi celotno katerimi se je srečevala, boste Smrtnik je navdušila s svojim za vložen trud in vsem pro-lje ustvarjalcev tudi določena “Poskrbimo, da vsem, prebivalstvo na območju Ze-več izvedeli ob branju njenega igranjem, pevski trio Lili, Milka stovoljkam, ki so spisale vošči­ sredstva. Samo pobrana čla-vsaj za trenutek vsem lene jame, ki jih je okupacija zadnjega romana Ure mojih in Jože pa vsi že dobro poznamo la. Prvič so se nam predstavili narina in prispevki članov ne srce zaigra in jim ponudimo usodno zaznamovala in ločila in mu vedno znova z veseljem tudi »poskočni« v svojih novih dni. Mi smo segli po knji-zadostujejo za vse začrtane delček od svojega. na rdeče in črne. Avtorju, deč-gi z naslovom April. To je prisluhnemo. Povezovalka je športnih oblačilih, ki jim jih je programe društva. Sredstva ob-Že prijazen pozdrav veliko velja. ku tistega časa, ideološka de-meščanski roman, pisan kot pripravila nekaj literarne podla-podarilo občinsko vodstvo. Ti­ čine preko objavljenih razpisov Obisk, klepet, droben nasmeh dnevniška izpoved za vse dni ge in prisotni so zbrano in zado-stim, ki so v letu 2017 dopolnili privabi iskrice v očeh. litev nič ne pomeni. Vse vidi so torej nujna in zelo si želimo, le kot tovariške soudeležence voljno sledili programu. Sledil 75 let, smo pripravili in osebno v mesecu aprilu, vedoč, da to da bi bili razpisi objavljeni in za-Pa sem ter tja klic, kratek sprehod nogometnih vragolij. Bralcu pisanje pokriva pravzaprav je nagovor predsednika društva podarili praznična darila. Vse k ljučeni pravočasno. Prepričani odpira vsa vrata, vsepovsod. pa zgodba omogoča, da sam daljše obdobje pisateljičinega Jožeta Sevška, kasneje pa je ude-ostale člane, ki so dopolnili 75 smo, da zadovoljstvo članov Naredimo drugim tisto, kar bi želeli zase, presoja ravnanje junakov in življenja. Dogajanje opisuje ležence pozdravil še župan Mi-let in niso prišli na srečanje, pa slehernega društ va pripomore dobro pa naj se krepi in raste, rase. ran Stanovnik. Poskrbeli smo, smo obiskali v naslednjih dneh njihove odločit ve. Iza, meščanka iz premožne tudi k večjemu zadovoljstvu ob-Želim vam sreče, zdravja, miru, Pripoved je tekoča, jezik ljubljanske družine. da so se člani zavrteli ob zvokih in jim domov prenesli čestitke čanov in njihovemu aktivnemu ob letu osorej pa, da smo spet tu.” lep in zares jo priporočam za Osrednja je ljubezenska harmonike in pripravili dovolj in dobre želje upravnega odbora sodelovanju pri razvoju naše branje. zgodba srbskega poročnika dobrot, da ni nihče ostal s pra-društva ter izročili priložnostna skupnosti. Dragica Krašovec Naslednji avtor, ki smo Nenada in mlade glavne ju­mu namenili pozornost, je nakinje z burnimi čustvi, ker Avgust Demšar. V roke se ne more sprijazniti z uve­smo vzeli roman z naslovom ljavljenimi načeli družbe. V Pohorska transverzala in bistvu se pisanje nanaša na podnaslovom politična kri-pisateljičino osebno zgodbo, mina lka. Nisem ljubiteljica ki jo je močno zaznamovala kriminalk, a pisatelj v pri-ločitev očeta in matere. Ta je poved poleg detektivske pri-zanjo ostala velika in nikoli povedi vplete tudi aktualno zaceljena rana, še zlasti, ker stanje slovenske družbe, kar zanjo ni poskrbel oče, pač pa bralca pritegne in ga pelje vse stari starši in sorodstvo. Pi-do končnega razpleta zgod-sateljico odlikuje lep, tekoč be. Demšarjevo pisateljevanje jezik, prepričljivo in zanimivo temelji izključno na pisanju pripovedovanje. detektivskih zgodb. Ne le da uživamo ob branju V njih se izkaže, da kot Ma-in si krajšamo puste zimske riborčan zelo dobro pozna dni, ob knjigi človek boga­svoj rojstni kraj z okolico, do-ti poznavanje našega lepega ber posluh ima za okolje, nje-jezika, spoznava domovino, gova junaka inšpektor Vrenko vstopa v drugačne čase, kot jih in inšpektor Miloš, ki nasto-živimo, in na ta način lažje in pata v vseh njegovih romanih, bolj kritično presoja dogajanje pa z bistrostjo, strokovnostjo v družbi. in pretanjenim občutkom za Skratka, tudi z dobro knjigo detektivsko delo uspešno za-je vsakemu lahko lepo. ključita vse primere. Dragica Krašovec Občina Log-Dragomer bo opravljal v nazivu podsekretar. družbi) • sofinanciranje organizacije prireditev, Članice in člani BŠD Drago-nedavnem raznosu naših novoletnih V skladu z 21. členom Uredbe o postop-večdnevnih aktivnosti zunaj občine, koledarjev. Hvala! Želimo vam veselo, ku za zasedbo delovnega mesta v organih tečajev oz. tematskih delavnic ter celo­ mer se zahvaljujemo vsem občankam Hvala! državne uprave in v pravosodnih organih letnih krožkov za otroke in mladino, zdravo in uspešno leto 2018! in občanom za izkazano podporo ob (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10) se v • sofinanciranje organizacije tekmovanj BŠD Dragomer izbirni postopek ne uvrsti kandidat, ki ne ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma izpolnjuje natečajnih pogojev. prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega Z izbranim kandidatom bo sklenjeno predavanja ali ekskurzije za člane in ob­delovno razmerje s štirimesečnim posku-čane občine, snim delom. Poskusno delo se lahko po-• sofinanciranje izdaje tiskane brošure, daljša v primeru začasne odsotnosti z dela. glasila, biltena oz. internetne strani. Izbrani kandidat bo delo opravljal v pro-2. UPR AVIČENCI storih Občine Log - Dragomer na Na Grivi • organizacije, društva, združenja in zveze, 5 v Dragomeru. ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne, v njihovih programih pa so elementi skr-Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, ki bi za invalide, ostarele, reševanje social­jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: »Za ne stiske upravičencev, dobrodelnost in javni natečaj za delovno mesto Direktor samopomoč in so registrirane za izvaja­občinske uprave« na naslov: Občina Log nje opredeljenih dejavnosti, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezo-• mladinske skupine, klubi, društva ter vici, in sicer v roku 15 dni po objavi na druge organizacije, ki izvajajo programe, spletni strani Občine Log - Dragomer in namenjene spodbujanju kreativnosti in na spletnih straneh ZZZS. Za pisno obli-zadovoljevanju interesov mladih, ko prijave se šteje tudi elektronska oblika, • organizacije in skupine tehnične kulture, poslana na elektronski naslov: obcina@ • stanovske organizacije. log-dragomer.si, pri čemer veljavnost pri­jave ni pogojena z elektronskim podpisom. 3. ROK ZA PRIJAVO Javni razpis začne teči naslednji dan po Kandidati bodo o izbiri pisno obvešče-objavi v Uradnem listu RS in se konča 22. ni najkasneje v roku 90 dni od objave na 2. 2018 ob 9.30. spletnih straneh Občine Log-Dragomer. Javni razpis je objavljen v Uradnem listu, Obvestilo o končanem javnem natečaju bo številka 4/2018, z dne 19. 1. 2018, oglasni objavljeno na spletni strani Občine Log-deski in spletnih straneh občine. -Dragomer. Številka: 110-1/2018 listinami, iz katerih sta razvidna čas opra--skrb za področje informacij javnega zna-Datum: 9. 1. 2018 vljanja dela in stopnja izobrazbe. čaja, Informacije o izvedbi javnega natečaja daje Občina Log - Dragomer-skrb za kadrovsko področje, Igor Rojec, tel. št. 01/750 77 00, vsak delav-Župan Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužben-Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo -skrb za upravno poslovanje, nik od 10:00 do 11:00 ure. Miran Stanovnik za tretjino v primeru, da ima kandidat uni--skrb za upravljanje s stvarnim premože­ cih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno verzitetno izobrazbo ali visoko strokovno njem občine, Opomba: Uporabljeni izrazi, zapisani v besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZa­ izobrazbo s specializacijo oziroma magi- -vzpostavljanje, grajenje in vzdrževanjem moški spolni slovnični obliki, so uporablje-Obvestilo o javnem razpisu zbiranja predlogov var-E in 40/12 – ZUJF, v nadaljevanju ZJU) sterijem znanosti (prejšnjim) ali magistr-odnosov z zunanjo javnostjo in skrb za ni kot nev tralni za ženske in moške. za sofinanciranje programov in projektov na sko izobrazbo (druga bolonjska stopnja), promocijo občine, področju kulturne dejavnosti, ki jih bo v letu ter eno leto v primeru, ko ima kandidat -opravljanje drugih nalog po navodilu ŽUPAN Občina Log Dragomer, opravljen pravniški državni izpit oziroma župana. Miran Stanovnik 2018 sofinancirala Občina Log - Dragomer Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici pravosodni izpit. Prijava mora vsebovati pisno izjavo, iz katere mora biti razvidno: 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA objavlja javni natečaj za zasedbo Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, 1. izpolnjevanje pogoja glede zahtevane Obvestilo o javnem razpisu zbiranja predlogov Predmet javnega razpisa je sofinancira­uradniškega delovnega mesta na ali ima opravljeno obvezno usposabljanje izobrazbe, iz katere mora biti razvidna sto-nje programov in projektov na področju za sofinanciranje humanitarnih in mladinskih položaju za imenovanje v naziv. V nasprotnem pri-pnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, kulturne dejavnosti v Občini Log - Drago­ dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in meru bo moral izbrani kandidat obvezno na kateri je bila izobrazba pridobljena, mer v letu 2018 z naslednjo vsebino: DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE ( usposabljanje za imenovanje v naziv, v 2. pisno izjavo kandidata o vseh dose-stanovskih organizacij v letu 2018 -redna dejavnost registriranih kulturnih ši f ra DM B017801) skladu s prvim odstavkom 89. člena Zako-danjih zaposlitvah, iz katere je razvidno društev oziroma njihovih sekcij oziroma na o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih de-1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA kulturna dejavnost v drugih društvih, ki Kandidati, ki se bodo prijavili na to de-63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, lovnih izkušenj, imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi lovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E in 40/12-3. izpolnjevanje pogoja osnovne ravni a) S področja skrbi za socialno ogro-kulturno dejavnost, pogoje: ZUJF), opraviti najkasneje v enem letu od znanja angleškega jezika, žene, invalide, ostarele in izboljšanja -kulturna dejavnost predšolske, osnov­ • končano najmanj visokošolsko univer-sklenitve delovnega razmerja. 4. pisno izjavo o opravljenem obveznem kakovosti življenja občanov Občine nošolske, srednješolske in študentske zitetno izobraževanje (prejšnje)/visoko-usposabljanju za imenovanje v naziv ali Log - Dragomerpopulacije, ki presega šolske vzgojno-iz­šolska Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo fotokopijo potrdila o opravljenem usposa-• sofinanciranje programov/aktivnosti obraževalne programe, če že ni sofinan­ • univerzitetna izobrazba (prejšnja), speci- ali ima opravljen strokovni izpit iz uprav-bljanju za imenovanje v naziv, če ima kan-humanitarnih organizacij in društev, cirana iz proračuna Republike Slovenije, alistično izobraževanje po visokošolski nega postopka. V nasprotnem primeru didat le-tega že opravljenega, ki vsebujejo elemente skrbi za invalide, -izobraževanje strokovnih kadrov za iz­strokovni izobrazbi (prejšnje)/speciali-bo moral izbrani kandidat strokovni izpit 5. pisno izjavo o opravljenem strokov-ostarele, elemente reševanja socialnih vedbo kulturnih dejavnosti, zacija po visokošolski strokovni izobraz-iz upravnega postopka, v skladu s tretjim nem izpitu iz upravnega postopka (ZUP) stisk upravičencev, elemente dobrodel--kulturne prireditve in projekti, ki so v bi (prejšnja), odstavkom 31. člena Zakona o splošnem ali fotokopijo potrdila o opravljenem izpi-nosti in samopomoči (na primer: pre-interesu občine. • magistrsko izobraževanje po visokošol-upravnem postopku (Uradni list RS, št. tu, če ima kandidat le-tega že opravljenega, vozi oseb na zdravljenja, letni obiski pri ski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magi-24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 6. pisno izjavo o pridobljenih funkcio-starostnikih nad 75 let, dnevna pomoč 2. UPR AVIČENCI sterij po visokošolski strokovni izobraz-105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), nalnih znanjih upravnega vodenja in upra-ostarelim), Upravičenci so izvajalci programov in bi (prejšnja) magistrsko izobraževanje opraviti najkasneje v treh mesecih od skle-vljanja s kadrovskimi viri ali fotokopijo • sofinanciranje pomoči posamezniku za projektov na področju kulturne dejavnosti (druga bolonjska stopnja)/magistrska nitve delovnega razmerja. potrdila o opravljenem programu, če ima ohranjanje socialne in zdravstvene var-v Občini Log - Dragomer, in sicer: izobrazba (druga bolonjska stopnja), kandidat le-tega že opravljenega, nosti, -kulturna društva, • najmanj 6 let delovnih izkušenj, Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo 7. pisno izjavo kandidata, da: • sofinanciranje letovanja in zimova--druga društva, ki imajo v okviru svoje • opravljeno usposabljanje za imenovanje ali ima pridobljena funkcionalna znanja • je državljan Republike Slovenije, nja socialno in zdravstveno ogroženih dejavnosti registrirano kulturno dejav­v naziv, upravnega vodenja in upravljanja s kadro-• ni bil pravnomočno obsojen zaradi na-otrok, nost, • opravljen strokovni izpit iz splošnega vskimi viri. V nasprotnem primeru bo mo-klepnega kaznivega dejanja, ki se pre-• sofinanciranje programov za aktivno -zveze kulturnih društev, upravnega postopka, ral kandidat v skladu z 81. členom Zakona ganja po uradni dolžnosti in da ni bil preživljanje prostega časa otrok in mla--javni zavodi s področja vzgoje in izobra­ • opravljeno usposabljanje za pridobitev o javnih uslužbencih pridobiti najkasneje obsojen na nepogojno kazen zapora v dostnikov s specifičnimi potrebami, ževanja za program, ki ne sodi v osnov­funkcionalnih znanj upravnega vodenja v petnajstih mesecih od imenovanja na trajanju več kot šest mesecev, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, no dejavnost iz ustanovitvenega akta in upravljanja kadrovskih virov, položaj. • zoper njega ni bila vložena pravnomoč-• sofinanciranje predavanj članom in za javnega zavoda, • imeti morajo osnovno raven znanja an-na obtožnica zaradi naklepnega kazni-širše okolje, -zasebni zavodi, gleškega jezika, Delovne naloge izbranega kandidata na vega dejanja, ki se preganja po uradni • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, - druge pravne osebe z neprofitno dejavno­ • državljanstvo Republike Slovenije, delovnem mestu bodo: dolžnosti, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, stjo na področju kulture, • znanje uradnega jezika, -vodenje, načrtovanje, organiziranje, ko-8. pisno izjavo, da za namen tega nate-• sofinanciranje dodatnega izobraževa--registrirani samostojni kulturni ustvar­ • ne smejo biti pravnomočno obsojeni ordiniranje in nadziranje dela občinske čajnega postopka dovoljuje Občini Log -nja, prilagojenega specialnim potrebam jalci. zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki uprave, Dragomer pridobitev podatkov iz uradne invalidov ali razvidni skupini socialno se preganja po uradni dolžnosti in ne -zagotavljanje pogojev za racionalno in evidence. ogroženega prebivalstva, Do sredstev iz tega razpisa niso upra­smejo biti obsojeni na nepogojno kazen učinkovito opravljanje nalog občinske • sofinanciranje rehabilitacijskih progra-vičeni izvajalci programa, projekta ali zapora v trajanju več kot šest mesecev, uprave, Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kra-mov. njegovega posameznega dela na področju •zoper njih ne sme biti vložena pravno--zagotavljanje pogojev za zakonito, pra-tek življenjepis ter da kandidat v njem po-kulturne dejavnosti, ki so že financirani ali močna obtožnica zaradi naklepnega ka-vočasno in strokovno uresničevanje leg formalne izobrazbe navede tudi druga b) S področja delovanja mladincev sofinancirani iz katerekoli druge postavke znivega dejanja, ki se preganja po uradni pravic, interesov in obveznosti občanov znanja in veščine, ki jih je pridobil. ter tehnične kulture in stanovskih or-proračuna Občine Log - Dragomer. dolžnosti. ter drugih strank v postopku, ganizacij s sedežem v občiniV okviru javnega razpisa bodo financi­ - skrb za sodelovanje z drugimi občinski-Strokovna usposobljenost kandidatov se • sofinanciranje programov/aktivnosti rani v okviru sredstev, ki so na voljo, tisti Kot delovne izkušnje se šteje delovna mi upravami ter drugimi organi in orga-bo presojala na podlagi prijave in prilože-društev in organizacij, ki izvajajo pro-programi in projekti na področju kulturne doba na delovnem mestu, za katero se zah-nizacijami pri reševanju skupnih zadev, ne dokumentacije, na podlagi razgovora s grame, namenjene spodbujanju kreativ-dejavnosti, ki bodo v postopku izbire oce­teva ista stopnja izobrazbe in čas pripravni--zagotavljanje tekočega sodelovanja z jav-kandidati oziroma s pomočjo morebitnih nosti in zadovoljevanju interesov mladih njeni oziroma ovrednoteni višje. štva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, nimi podjetji in javnimi zavodi, drugih metod preverjanja strokovne uspo-(na primer: ki pri mladih spodbujajo av­ali je bilo delovno razmerje sklenjeno ozi--načrtovanje in spremljanje prihodkov in sobljenosti kandidatov. Navedeno bo pote-tonomijo, ust varjalnost in inovativnost, 3. ROK ZA PRIJAVO roma pripravništvo opravljeno pri istem ali porabe sredstev občinskega proračuna, kalo v skladu z Merili za izbiro in prever-prostovoljstvo, solidarnost in medge-Javni razpis začne teči naslednji dan po pri drugem delodajalcu. Za delovne izku--vodenje in sodelovanje v najzahtevnejših janje strokovne usposobljenosti kandidata neracijsko sodelovanje, mobilnost in objavi v Uradnem listu RS in se konča 22. šnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih projektnih skupinah, za delovno mesto DIREKTOR OBČINSKE mednarodno povezovanje, zdrav način 2. 2018 ob 8.30. je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem -vodenje in odločanje v upravnih postop-UPRAVE. življenja in preprečevanje različnih oblik Javni razpis je objavljen v Uradnem listu, del na delovnem mestu, za katero se zah-kih iz pristojnosti občine na 1. stopnji, odvisnosti, neformalno učenje in uspo-številka 4/2018, z dne 19. 1. 2018, na oglasni teva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen -samostojno oblikovanje ključnih sistem-Izbrani kandidat bo imenovan na polo-sabljanje ter večanje kompetenc mladih, deski in spletnih straneh občine. pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. skih rešitev in drugih najzahtevnejših žaj za dobo petih let z možnostjo ponovne-sodelovanje mladih pri upravljanju jav-Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo gradiv, ga imenovanja. S kandidatom, izbranim na nih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop Občina Log - Dragomerna enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno -sodelovanje pri delovanju občinskega javnem natečaju, ki pred tem ni imel statu-mladih do kulturnih dobrin in do trga Župan mesto, za katero oseba kandidira. Delovne sveta in njegovih delovnih teles ter dru-sa uradnika, se sklene pogodba o zaposlitvi delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, Miran Stanovnik izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi gih organov občine, za določen čas za obdobje petih let. Položaj skrbijo za mlade z manj priložnostmi v št.17 NOVICE Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica JAVNI VODSTVI Ob 11. in 16. uri Prijave zbiramo na info@mojaljubljanica.si. PROGRAM ZA DRUŽINE Letošnji kulturni praznik bo na razstavi Moja Ljubljanica pester tudi za družine. Pripravi­li smo vam zanimive in zabavne naloge ter družabne igre, preko katerih boste z vašimi najmlajšimi spoznavali razstavo in dediščino, ki jo predstavlja! Preizkusili se boste lahko v igri Spoznaj­mo porečje Ljubljanice in na zabaven način spoznali značilnosti območij skozi katera teče Ljubljanica, njenih sedem imen, se sprehodili po številnih kraških poljih in ponikali v prelepe kraške jame. Namesto figuric pa se boste po igralnem polju sprehodili kar sami! Igrali boste lahko tudi igro Mala špana, ki je bila priljubljena že v času Ivana Cankarja, spozna­li obdobje Zlate dobe Vrhnike z igro Spomin, pripravili pa bomo tudi širok nabor pobarvank. Otroci in starši se boste lahko preizkusili tudi v reševanju zanimivih nalog, ki bodo vsebine razstave naredile še bolj zanimive in privlačne. Finančno poročilo Projekt, ki je bil uvrščen v sofinanciranje Finančnega mehanizma Evropskega gospo­darskega prostora 2009­2014 (EGP), je bil izveden v letih 2015 in 2016. S potrditvijo zaključnega poročila v lanskem letu smo projekt uspešno izpeljali in počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstva. Ker se v javnosti večkrat pojavljajo netočni podatki o višini projektnih sredstev, vam posreduje­mo izpis iz finančnega poročila. Poleg sred­stev Evropskega gospodarskega prostora in državnih sredstev so projekt financirali še Občina Vrhnika, Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) ter Biotehniška fakulte­ta Univerze v Ljubljani (BF UL). Projekt je poleg razstavišča Moja Ljubljanica obsegal še podvodne arheološke raziskave v strugi Ljubljanice, zaščito spomenika, konservacijo, sanacijo brežin Ljubljanice ter monitoringe in analize. Vrednost projekta po partnerjih in za posamezno dejavnost je predstavlje­na v grafih. Ker je bila višina razpoložljivih sredstev omejena, je MGML znaten del de­javnosti pokril z lastnim delom. Uspešno re­alizacijo projekta je z delom, ki finančno ni ovrednoteno, zagotovil vodja projekta Janko Skodlar. Obnova Kulturnega centra Vrhnika je po­tekala v sklopu drugega evropskega projek­ta že pred umestitvijo razstavišča v objekt. Sredstva, ki jih je občina vložila v projekt EGP in pokrijejo približno 75% gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, bi zaradi ob­veze pri projektu energetske sanacije za umestitev vsebin v prenovljen objekt vložila tudi v primeru drugih dejavnosti. Glede na potencial kulturne in naravne dediščine ter pozitivni odziv javnosti na programe raz­stavišča Moja Ljubljanica, so bila sredstva EGP, države in partnerjev učinkovito pora­bljena, spremljanje uspešnosti projekta pa bo s strani EGP potekalo do konca leta 2021. www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 ZELENO VR T NI N A S VE T I I Z BI O B R A Z D E Kako vzgajamo sadike plodovk mena naknadno zalivamo, se ostala semena ne vzklijejo ali za lahko zgodi, da jih voda odnese kalitev potrebujejo zelo veliko na drugo mesto. Zato tudi za časa. naprej velja, da jih zalivamo le 6. Plodovke z vsakim nasle­s pršilko, čisto nežno. Za kalje-dnjim listom, ki zraste, posta­nje je predvsem pri plodovkah vimo v hladnejši prostor. Do pomembno, da je temperatura presajanja jih imamo na tem­okoli 26 °C ter da je vlaga kon-peraturi 18–20 °C, nato pa na stantna. To lahko zagotovimo 12.15 °C v prostoru, kjer je še ve­tudi tako, da korita pokrijemo dno dovolj svetlobe. Kmalu jih s folijo in postavimo kam blizu lahko prestavimo v neogrevan peči ali drugega vira toplote. V rastlinjak, kjer jih pred nočnim tem procesu svetloba še nima mrazom zaščitimo s kopreno. velikega pomena. Notri nam namreč po navadi 5. Semena lahko vzklijejo zelo kaj hitro zmanjka prostora. različno hitro, časovna razlika 7. Zelo pomembno je, da sadi­med prvimi in zadnjimi je lahko ke, ki jih gojimo ob oknih, vsak štiri dni ali več. Na zelo svetlo dan obračamo, ker se zaradi si­in hladnejše mesto jih prestavi-ljenja k svetlobi lahko pretegne­mo, ko zares vzklije večina se-jo v eno smer. men, saj v nasprotnem primeru Biobrazda V najnovejši številki revije Biobrazda predstavljamo Brigito Šušteršič, ki se je s tremi majhnimi otroki in možem odločila, da se zaradi samooskrbnega življenja in da bi lahko pridelovala na lastni zemlji, iz komfortnega velikega mesta preseli na podeželje. celoten postopek po korakih skupsj s fotografijami pa lahko najdete v novi reviji. Postopek: Vzgoja sadik plodovk, kot so paradižnik, paprika, feferoni in gamo semena. Lepo jih razpo­redimo po zemlji, da ima vsako dovolj prostora. Ne pozabimo označiti, kaj smo posejali v lon­ček ali korito, da česa ne zame­šamo. 3. Ko so vsa semena na zemlji, čiliji, ni tako zahtevna. Upošte­ jih pokrijemo. Nam vsem je njena zgodba članek na temo vzgoje doma­ vati moramo le, da za svojo rast Čisto na rahlo 'nadrobimo' lahko neverjeten navdih. Brigita čih sadik, za katero pravi, da ni potrebujejo dovolj hranil, vlage zemljo po vrhu in jo poravna­ je ustanovila društvo Zmorem prav nič zahtevna n ima veliko in svetlobe. mo, približno za dober prst v domače, društvo za spodbuja­ prednosti.V nadaljevanju obja­ 1. Napolnimo korita z zemljo višino. nje samooskrbe (f b:Brigitin vrt vljamo le del njenega članka (v do nekako treh četrtin višine. 4. Ko semena pokrijemo, jih, in Društvo Zmorem domace), katerem piše o vzgoji plodovk) Zemljo že prej navlažimo. če smo zemljo navlažili vnaprej, za nas pa je pripravila priročen in prilagamo le nekaj fotografij, 2. Na zemljo previdno pola­ ni treba ponovno zaliti. Če se- Novosti in stalnice pri delu Centra za socialno delo Vrhnika v letu 2018 Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je konec decembra nove organizacijske strukture, V letu 2018 bo prav tako več Prav s tovrstnimi preventiv-ka in Avto hiša Lev, Lions klub informativni izračun, socialno plačanih dni očetovskega dopu-nimi programi želimo na Cen-Vrhnika - Notranjska, Društvo 2017 predstavila ukrepe s področja Ministrstva za aktivacijo. sta, očetje bodo imeli na voljo tru za socialno delo Vrhnika petka, Mladinsko športno kul­ delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki Zaradi odprave varčeval-30 dni plačanega očetovskega krepiti lastne moči uporabnikov turno društvo Verd, Košar­ bodo začeli veljati v letu 2018. nih ukrepov so v letu 2018 do dopusta. na poti do svetlejše prihodnost. karski klub Petrol Olimpija in V letu 2017 je bilo doseženo delovanje CSD - jev, poenotiti otroškega dodatka upravičeni Dejavnosti Centra za social-Pri tem nam pomagajo različ-slaščičarna Berzo, ki poskrbi za soglasje tako stroke kot tudi upravne postopke, pri uvelja-tudi otroci, katerih družine se no delo Vrhnika bodo še naprej ni donatorji in dobri ljudje, ki sladke trenutke na prireditvah politike glede reorganizacijo vljanju pravic iz javnih sredstev, uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni obsegale materialne oblike po-omogočajo našim družinam za otroke. Centrov za socialno delo in omogočiti več časa za strokov-razred (64% do 99% neto meseč-moči (pravice iz javnih sred-nepozabna doživetja. Hvaležni Zato k sodelovanju z našim 21.12.2017 je Vlada z Uredbo ne naloge, vzpostaviti skupne nega dohodka na družinskega stev), naloge po zakonih (javna smo, da ljudem dodatno poma-Centrom tudi v letu 2018 vabi­zagotovila vse pravne podlage službe, povečati učinkovitost člana). Tako bodo otroški doda-pooblastila), svetovalne oblike gajo pri osnovnih življenjskih mo vse, ki ste kot prostovoljci za začetek reorganizacije tudi in kakovost dela, izboljšati do-tek lahko prejemale tudi druži-dela ter različne preventivne stroških, uredit vi dostojnih ži-pripravljeni podariti kakšno uro v praksi. Glavni namen reorga-stopnost storitev in razviti nove ne, v katerih mesečni dohodek programe. V letu 2018 smo do-vljenjskih pogojev ter da otro-svojega časa in vam solidarnost nizacije je izboljšanje storitev oblike strokovnega dela. Koristi na družinskega člana ne prese-datno prisotni v občini Borov-kom omogočajo izlete, obiske in skrb za ranljivejše predstavlja za uporabnike. Z reorgani-od reorganizacije naj bi imeli ga 1019,86 evrov neto. Otroški nica, kjer preko javne delavke gledališča, športih dogodkov, pomembno življenjsko vodilo. zacijo si Ministrstvo za delo, uporabniki kot tudi zaposle-dodatek bo tako s spremembo pomagamo ljudem pri izpolnje-nove zvezke, igrače..…družino, socialne zadeve in ni. Reorganizacija vključuje tri zakona prejemalo približno vanju vlog za pravice iz javnih Že tradicionalno nas pri tem Center za socialno delo enake možnosti želi poenotiti pozitivne spremembe: uvedbo 300.000 otrok v Sloveniji. sredstev. delu podpirajo Občina Vrhni-Vrhnika NAŠE ZDRAVJE Urška svetuje Povabilo Vabljeni na SKLOP petih brezplačnih delavnic v Kako umirimo otroka? februarju: »Pogovorna skupina za Umiriti otroka je za starše ena najtežjih dilo, in tolažimo. Lahko tudi ko se otrok popolnoma umiri in najzahtevnejših, a tudi njihovih zrcalimo, ponovimo za njim, (in smo umirjeni tudi mi!), je starše« . kar nam je povedal, da bo ve-pripravljen na učenje. najpomembnejših del, da ga poslušamo. Pri tem je Četrti korak: pomembno nalog. Kdaj? Ob sredah (07.02, 14.2., 21.2., 28.2. in 07.3.2018) pomemben naš telesni položaj. je, da govorimo v kratkih Najbolj učinkovito je, če pokle-stavkih ter dajemo kratka od 17.00 do 18.30 knemo in so naše oči v ravni z in jasna pojasnila. Ne bo po-Kje? VGC Skupna točka Vrhnika, Cankarjev trg 4 Otrok potrebuje za zdravo Zato ga moramo spremljati in njegovimi. slušal dolgih razlag, kako je to, in f unkcionalno življenje učin-vedeti, kaj se dogaja z njim ter Pri tem ga lahko objamemo kar je storil, lahko za njegovo Na delavnicah se bomo poglobili v pet temeljnih področij v naših kovit regulacijski sistem, meha-okoli njega. Če ne vemo, kaj se ter govorimo z nežnim in s so-kasnejše življenje usodno. življenjih- odnosi, nizem, ki mu bo omogočal, da je zgodilo, ker nismo bili tedaj čutnim glasom, z razumevajo-Povabimo ga, da pove, kaj čustva, starševstvo, otroci in osebno rast. se bo umirjal hitro, predvsem z njim, ga povprašamo ali poi­ čim izrazom na obrazu,. Tudi misli. Razmisli naj, kako se je pa na zdrav način. Kot starši se zvemo v vrtcu, šoli. Ko pa smo takrat, ko naredi kaj narobe, saj počutil prijatelj, ko ga je udaril Dodatne informacije in obvezne prijave: eva.licof@zpmmoste.net moramo potruditi, da pustimo ob njem, mu moramo pomaga­ je vedenje največkrat izraz sti-ali mu vzel igračo, saj ga želimo Voditelj: Urška Jesenovec mag. Zakonskih in družinskih študij, izp. ZDT otroke, naj imajo lastne želje in ti. Ne smemo ga pustiti samega, ske. Šele ko bo prejel razumeva-naučiti empatije. Povabimo ga jim mi ne vsiljujemo svojih, ki misleč, da bo minilo, ni nič hu­ nje in sočutje, bo pripravljen na tudi, da premišljuje o tem, kako Lepo vabljeni! jih sami nismo mogli uresničiti. dega, »do poroke bo pozablje­ učenje, kaj je prav in kaj ne. bi lahko ravnal naslednjič, s či- Tako je tudi s čutenji. Izogniti se no«, saj tako težke naloge ne Tretji korak: ne pridigamo mer ga učimo sprejemati boljše čutenjem bi pomenilo, da jih ne zmore sam. Zakaj ne? Prepro­in kritiziramo. Predvsem pa odločitve. Vprašajmo ga, kaj ali razočaranje. Ostaja pa še li. Starši potrebujemo modrost, želimo čutiti in jih potiskamo sto zato, ker njegovi možgani še ne govorimo preveč, ker otrok lahko naredi, da bi popravil ško-druga polovica, ki pa ima vse-da se pravočasno umaknemo v nezavedno, kar dolgoročno niso tako urejeni, da bi to zmo­sliši samo prvi stavek in morda do: se bo opravičil ali pa morda kakor več opraviti z nami kot s in se konstruktivno odzovemo, ne prinaša ne zadovoljstva ne gli. Povezave med čustvenimi in drugega, potem nas ne sliši več. pomagal znova narediti, kar je tistim, kar je storil otrok. Da bi otroci pa pogum, da bodo svoja uspeha ne zdravja, in sice ne centri za umirjanje se namreč Je namreč v reaktivnem stanju, razdejal. se umirili, se moramo vprašati, čutenja in stiske lahko izrazili. duševnega in tudi ne telesnega. vzpostavljajo izključno v odno­v katerem ni sposoben posluša-Peti korak: preden se lo-kaj se dogaja v nas. Če bomo In starši potrebujemo pogum, Zato moramo starši otroke na-su s starši oziroma na podlagi učiti, kako naj ravnajo s čutenji. izkušenj, v katerih so doživeli, ti in se učiti. Ne razlagamo, ker timo umirjanja otroka, se znali ravnati s svojimi čutenji, da bomo zaupali otrokom. Pre-To pa pogosto terja sledenje da jih je odrasla oseba umirila. je otrok v stanju dezintegracije, moramo umiriti mi, kar je bomo tega lahko naučili tudi sojamo z razumom. Potrebuje­srcu in veliko poguma.Večkrat ko bomo to izkušnjo njegova leva polovica, odgovor-včasih zelo težka otroka, sicer se bo od nas naučil mo pa pogum, da se odločimo Prvi korak, ko otrok doži-ponovili, bolj si jo bodo možga-na za razum, ne deluje in ne naloga tudi za nas (torej vpiti, noreti, žaliti, morda celo za to, kar nam pripoveduje srce. vlja stisko, je, da ga začuti-ni zapomnili in otrok bo imel sodeluje z desno, odgovorno za lahko razumemo, da je zanj udariti … Seveda si lahko odpu­mo. Začutiti moramo, kaj se v orodje, s katerim se bo kasneje procesiranje čustev, ki je dejav-še bolj!). Že samo zavedanje, stimo, če se nam kdaj zgodi, da Urška Jesenovec, njem dogaja. Ali je žalosten, je-v življenju lahko umirjal.na, in to še preveč v takšnem da si sam ne more pomagati in se ne odzovemo, kot bi si želeli, mag. zakonskih in zen, ga je strah ali pa ga prepla-Drugi korak: otroka po-stanju. Prav tako čustveni mo-tega ne dela nalašč, ker nas ne če pa se nam to dogaja redno, družinskih študijev,vlja sram. Zavedati se moramo, slušamo brez obsojanja, žgani niso povezani s tistimi, ki mara ali nam namenoma želi bomo morali poiskati pomoč, izp. zakonska in družinska da tega sam ne zmore umiriti. sprašujemo, kaj se je zgo-so odgovorni za zavedanje. Šele nagajati, omili našo jezo, žalost ker bomo sicer otroku škodova-terapija Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Sprememba vhoda v urgentno ambulanto Vabilo Prehrana po dolgem in počez Delavnice, 9. 2. 2018 ob 9. uri, sejna soba Znižajte svoj krvni sladkor predavanja in 5. 2. 2018 ob 18. uri, sejna soba Sinja Gorica (gasilski dom) – patronažna KS Verd (gasilski dom) – patronažna sestra Posvetovalnice v lokalni tečaji, Spoprijemanje s stresom sestra Maja Srećković (051/390-926), Mojca Černelč (051/390-927), drugi skupnosti: februar, marec, maj, 22. 2. 2018 ob 18. uri, Štirnova hiša drugi torek v mesecu: 13. 2., 13. 3., 10. torek v mesecu: ki jih v januarju/februarju junij 2018 4., 8. 5. in 12. 6. med 9.00 in 10.00. 13. 2., 13. 3., 10. 4., 15. 5. in 12. 6. med organiziramo za vas oziroma Spoprijemanje z depresijo 9.00 in 10.00. vaše svojce. 5. 2. 2018 ob 8. uri, Štirnova hiša KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) – Breg - Pako(gasilski dom Breg -Pako – prizidek) patronažna sestra Biljana Petković – patronažna sestra Klara Sadar Vljudno vabljeni mlajši in starejši! Testiranje telesne pripravljenosti Ali sploh lahko živim zdravo v (051/390-921) (051/390-929), druga sreda v mesecu: 13. 2. 2018 med 12. in 14. uro, Cankarjev sodobnem času? Tretja sreda v mesecu: 21. 2., 21. 3., 18. 14. 2., 14. 3., 11. 4., 9. 5. in 13. 6. med Brezplačne posvetovalnice za 5. 2. 2018 ob 9. uri, sejna soba dom Vrhnika 4., 16. 5. in 20. 6. med 9.00 in 10.00. 9.00 in 10.00. 27. 2. 2018 med 12. in 14. uro, Cankarjev starše ob prihodu novega člana 6. 2. 2018 ob 18. uri, sejna soba dom Vrhnika KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) KS Drenov Grič (gasilski dom) – patronažna v družino Sproščanje – patronažna sestra Biljana Petković sestra Veronika Logar (051/390-925), Namen in cilj: za boljšo pripravo na Opustite kajenje 30. 1. 2018 ob 9. uri, Cankarjev dom (051/390-921), tretji torek v mesecu: tretji četrtek v mesecu: 15. 2., 15. 3., dojenje, spremljanje in pomoč pri do- Individualno: po dogovoru Vrhnika 20. 2., 20. 3., 17. 4., 15. 5. in 19. 6. med 19. 4., 17. 5. in 21. 6. med 9.00 in 10.00. jenju, dojenje po enem letu, kako je s 26. 2. 2018 ob 16.30, Cankarjev dom 9.00 in 10.00. skupnim spanjem otrok in staršev, Pomoč in podpora pri čezmernem pitju Vrhnika KS Log (v prostorih splošna ambulante dr. kako ob bolezni, kako ob težavah … alkohola KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) Ane Švigelj, prvo nadstropje dializnega cen- Dobrodošli vsi starši in tisti, ki se na Individualno: po dogovoru Znižajte svoj krvni tlak – patronažna sestra Petra Šest Pleško tra) – patronažna sestra Katja Krvina starševstvo šele pripravljate! 30. 1. 2018 ob 18. uri, sejna soba (051/390-922), drugi torek v mesecu: (051/390-923), prva sreda v mesecu: Kdaj in kje: vsak prvi torek v mesecu Zaradi omejenega števila udeležencev 13. 2., 13. 3., 10. 4., 8. 5. in 12. 6. med 7. 2., 7. 3., 4. 4., 9. 5. in 6. 6. med 9.00 med 12.00 in 13.00 v Malavašičevem se je treba na vse delavnice predhodno Resnice in miti o holesterolu 9.00 in 10.00. in 10.00. kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. 26. 2. 2018 ob 9. uri, sejna soba prijaviti na tel. št. 01/ 755-51-57 ali na Naslednja srečanja bodo: 6. 2., 6. ckz@zd-vrhnika.si Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) – 3., 3. 4., 8. 5. in 5. 6. Življenje s sladkorno boleznijo tipa 2 – patronažna sestra Monika Trček patronažna sestra Monika Trček Posvetovalnice bo vodila patronažna 31. 1. 2018 ob 9. uri, Štirnova hiša (051/652-811), druga sreda v mesecu: (051/652-811), prvi torek v mesecu: sestra Katja Krvina, dipl. babica, IB­ 14. 2., 14. 3., 11. 4., 9. 5. in 13. 6. med 6. 2., 6. 3., 3. 4., 8. 5. in 5. 6. med 9.00 CLC, svetovalka za dojenje. Za infor­ 9.00 in 10.00. in 10.00. macije in naročanje jo lahko pokličete na tel. št. 051/390-923. Moje življenje Naznanitev je lahko boljše ... pogrešitve osebne Težave so le preizkusi in lahko jih premagam! S svojim partnerjem želim doseči harmonijo! Moj otrok je drugačen, okolica ga ne razume, zato ga želim bolje spoznati! Čas, ki ga imamo, je neprecenljiv, kako ga izkoristimo, je odvisno od nas samih. Si želite slišati, kaj vam sporočajo vaši predniki in vodniki? Bi radi pomagali za boljši jutri! Želite izvedeti resnico? Njeni individualni posveti pomagajo ljudem. Vsak posvet je drugačen, kot je vsaka oseba drugačna. Kim dovoli angelom in dušam, da nežno govorijo skoznjo in tako prenese spo­ročila ter vam pomaga pri od­ločitvah na vaši življenjski poti. Posveti ne pomenijo branja neke začrtane in nespremen­ljive poti v prihodnosti, gre bolj za odločitve v sedanjem trenutku, ki bodo oblikovale vašo prihodnost. Na vaše odločitve pogosto vplivajo prejšnja življenja in po­navljajoči se vzorci, ki jih nosi­mo v sebi. Kim vam jih poma­ga ozavestiti in jih spremeniti. Tako se spreminja tudi vaša prihodnost. Posvet traja eno uro, je v angleškem jeziku in je mogoče sprotno prevajanje. Vabljeni tudi vsak drugi petek zvečer v Cankarjevo knjižnico Vrhnika! Pretekla življenja! Petek, 2. februarja, ob 18.00 Pretekla življenja so za mno­ge fascinantna. A vendar se ljudje šele dotikamo površine, kako jih razumeti oziroma na kakšen način uporabiti vede­nje o prejšnjih življenjih, da bi nam to v sedanjosti kar najbolj pomagalo (ne pa nas še bolj oviralo oz zmedlo). Ni toliko pomembno, kdo smo bili, am­pak kdo smo danes. Toda z razumevanjem naših prejšnjih življenj bomo morda lažje sprejeli in razumeli do­ločene lastnosti, ki jih pri sebi zavračamo. Videli in okrepili bomo lahko tiste lastnosti, za katere menimo, da so dobre, in enostavno odstranili tiste, ki nam ne služijo več. Da bomo lahko dobili vpogled v svoja prejšnja življenja, bo pri pre­davanju prek Kim spregovoril nadangel Metatron. Cena: 13 evrov/osebo. Pri­pelji svojega življenjskega par­tnerja brezplačno in duhov­no rastita skupaj! Predavanja in delavnice so v angleškem jeziku in bo mogoče sprotno prevajanje. Rezervacije so zaželene, da vas bomo lahko obvestili v primeru spremembe! Sorodne duše in duše dvojčice (twinflame) – petek, 16. februarja 2018, ob 18.00 Sorodne duše prihajajo v mnogih oblikah, zato bomo pregledali različne kategori­je sorodnih duš. Ogledali si bomo, na kakšen način igrajo aktivno vlogo v našem življe­nju in na naši duhovni poti. Morda imamo veliko soro­dnih duš in vsaka od njih ima delujočo, samo zanjo značilno življenjsko vez, ki je ni mogoče uničiti. To predavanje nam bo po­magalo prepoznati svoje soro­dne duše in razumeti, kako so vpletene v naše življenje! Kdo je tvoja duša dvojčica, »Twin­flame«? izkaznice ali potnega lista Posamezniki, ki prebivajo v tujini, lahko pogre­šitev naznanijo tudi na diplomatskem predstav­ništvu ali konzulatu Republike Slovenije v roku 30 dni. Upravna enota vnese podatek o pogrešitvi jav­ne listine v evidenco izdanih osebnih izkaznic oz. potnih listin, s tem pa postane ta listina neveljav­na. V primeru najdbe javne listine še isti dan, kot je bil izveden vnos pogrešitve, je mogoča njena aktivacija in vrnitev imetniku v ponovno upora­bo. V primeru, da je najdba kasnejša, pa aktivi­ranje ni več mogoče. Podatki se namreč dnevno posredujejo v sistem Policije, kar preprečuje mo­rebitne zlorabe pogrešanih javnih listin s strani tretjih oseb. Če je javna listina predmet kraje in je bila kraja prijavljena zgolj na policijski postaji, ne pa tudi na upravni enoti, podatke o ukradenih javnih li­stinah v Schengenski informacijski sistem vnaša policija. V tem primeru je podatek o ukradeni javni listini na voljo mejnim organom v tujini, ne glede na to, da ima takšna listina v evidenci izda­nih osebnih izkaznic še vedno status veljavnega dokumenta (ker pogrešitev ni bila naznanjena na upravni enoti). Če posameznik najde javno listi­no, ki jo je predhodno že prijavil kot ukradeno na policijski postaji, z nadaljnjo uporabo takšne naj­dene listine tvega, da bo ob prehodu meje listina lahko zasežena, saj je kot ukradena zabeležena v Schengenskem informacijskem sistemu. Takoj po naznanitvi na upravni enoti (izja­va o okoliščinah pogrešitve dokumentov) ima stranka možnost, da odda novo vlogo za izdajo dokumenta, zato s seboj potrebujete fotografijo in osebni dokument, če ga imate. Če urejate po­grešitev osebnega dokumenta in vlagate vlogo za izdajo novega za mladoletno osebo, je obvezna prisotnost otroka z dopolnjenim osmim letom starosti. Oseba mora čim bolj natančno opisati oko­liščine ter datum pogrešitve, izgube ali tatvine. Uradna oseba upravnega organa o posamezniko­vi naznanitvi sestavi zapisnik. Če posameznik ne naznani pogrešitve javne listine, je za tovrstne prekrške predvidena globa. Naznanitev pogrešitve osebnega dokumenta je mogoča tudi preko portala eUprava, če imate kva lificirano digitalno potrdilo. Upravna enota Vrhnika RDEČI KRIŽ VRHNIKA Darovanje organov Darovanje organov po smrti je oblika pomoči sočloveku v sti­ski. Za darovanje organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja se opredelite tako, da: – z osebnim stališčem glede darovanja po smrti seznanite najbližje sorodnike, – podpišete izjavo o darovanju na pooblaščenih mestih po vsej Sloveniji. Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da boste izpolnili in podpisali pristopno izjavo darovalca. Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo ho­lesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, mo­rate biti obvezno tešči! Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi več­krat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Po­štna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@ siol.net Območno združenje Rdečega križa VrhnikaSekretarka: Mojca Marolt Intervju Vid Drašler Vid Drašler je bobnar in tolkalec. V zadnjih letih se uveljavlja na področjih svobodno improvizirane glasbe in free­jazza. Prijatelj Žiga zanj pravi: »Bil je eden stebrov alternativne scene v svojem rodnem kraju Bistrica ob Sotli, danes pa se s Humanističnim in umetniškim društvom »O« proti poneumljanju bori na Vrhniki.« Aktiven je tudi kot pedagog – učitelj bobnov. Z delovnim triom Drašler/ Karlovčec/Drašler je izdal pl oščo Stir ter koncertiral po Sloveniji, Hr vaški, Srbiji, Italiji, Avstriji in Češki od džezovskih festivalov do klubskih in skvoterskih nastopov. Izdal je soli sti čno ploščo Kramljanja, zelo pogosto nastopa v ad-hoc improvizaci jskih situaci jah kot glasbenik, pobudnik in organizator. Igra v tr iu Trojnik, s katerim je izdal CD z naslovo m Moje uho ima ostre robove, v domači sedemčlanski zasedbi Oholo ! v italjansko-slovenski zasedbi »odbo.oqpo«, v angleško­slovenskem triu T/J/D, v zasedbi Orkestrada ter v Olfamoštvu kantavtroja Olfamoža, s katerim so posneli ploščo Hupam, da ste dobro, ki je po izboru Radia Študent domača plošča leta 2015. Na Vrhniko si se preselil pred nekaj leti. Kljub temu bi težko rekli, da nisi zrasel na Vrhniki? Moj oče in stari starši so z Vrhnike, tako da smo kot otroci čez poletne počitnice radi hodili na Vrhniko, na bazen, v Okence, tu sem sklepal vzporedna prijateljstva že od otroštva. Potem sem se že zelo zgodaj odločil, da bom v srednjo šolo šel v Ljubljano in bom v tem času živel na Vrhniki pri babici. Tako je tudi bilo, čez vikende pa sem hodil domov v Bistrico ob Sotli, ker sem že od osmega razreda naprej igral v dveh bendih, tako da smo ob koncu tedna vadili. Kako ste začeli z bendom in kaj ste igrali? Prve vaje smo imeli na božični večer v župnišču v Bistrici ob Sotli in bilo je odštekano, ker smo takoj igrali avtorsko glasbo. Dobili smo bobne, kupili smo dve opni, kitara je že bila tam in začeli smo igrati. Z bratom sva hodila v glasbeno šolo, jaz sem igral harmoniko, brat klavir, v bendu pa sem jaz igral bobne, brat pa bas kitaro. Poslušali smo pank, grunge – Nirvano in vse, kar je izhajalo od tam. Ko sam začneš, ne moreš tako zveneti zato, ker v resnici ne znaš. Toda ravno to, da nismo znali, nam je odpiralo neka nova polja, v katerih smo iskali svoj zvok. Po srednješolskem obdobju si se glasbeno razvijal in izobraževal naprej. Kje in kako? Kasneje te začnejo zanimati druge zvrsti glasbe.Šel sem na faks, živel sem v Ljubljani, sklepal nova poznanstva, obiskoval različne koncerte … Velika sprememba zame je bila, ko sem se vzporedno s študijem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani vpisal na tolkalsko šolo Zlatka Kavčiča v Novi Gorici. Tam sem se srečal s širino glasbenih žanrov. Naj­več smo igrali džez. Pri Zlatku smo bobnarji razvi­jali lasten jezik, kar mi je odpiralo prostor za nove ideje o igranju in o samem inštrumentu. Ob študiju smo igrali v Zlatkovem bendu Kombo, v katerem smo igrali pretežno njegove kompozicije in izva­jali smo jih s številnimi tujimi gosti. Potem, ko je Zlatko videl, da okostje benda stoji, je v bend vabil različne prekaljene glasbenike: trobentača Herba Robertsona iz ZDA, pihalca Javiera Girotta iz Ar­gentine, Massima de Mattia iz Italije itn., s katerimi smo tudi snemali. Veliko smo koncertirali po Italiji, kjer se je začel moj vstop v kreativno muziko. Omenil si »kreativno muziko«; kaj misliš s tem in kako je šla tvoja nadaljnja glasbena pot po študiju? Kreativna muzika … izvajalec ali avtor si dovoli slediti svoji glasbeni viziji oz. stremi k temu, kar sliši nekje v glavi. Realizacija vseh mogočih in ne­mogočih glasbenih oblik, potop v zvočni material, glina, barve … Mogoče glasba, ki nima imena oz. ni razvrščena v noben predalček ali pa predalček šele postaja. Seveda je težko biti všečen in kreati­ven, odprt hkrati. Pri nas praktično ni džezovske scene, ni klubov, še tisti, ki se na novo odpirajo in si pripnejo ime džez, se sprašujem, zakaj jim je tega treba, če pa program nima kaj dosti veze s sedanjostjo. Problem pri tem je, da zelo malo glasbenikov po končanem šolanju ostane v džezu oz. neki glasbi, ki jim je nekoč bila všeč. Enostavno ne morejo preživeti, scena ne napreduje. Sam sem, poleg v zasedbi Kombo A, igral še s triom Baržalorsky/Drašler 3o, s katerim smo igrali avtorske komade in smo se s tem veliko na­učili. Igrali smo šest, sedem let in posneli ploščo Wu Wei, ki si jo še dandanes z veseljem zavrtim. Po tem smo se začeli bolj ukvarjati s svobodno improvizirano glasbo in ustanovili trio Drašler­-Karlovčec-Drašler. Dejansko se je takrat govori­lo, čeprav se to čudno sliši, da je to prvi free jazz bend v Sloveniji. Trio še obstaja, ampak nas redko kdo kam povabi. Drugače trenutno igram v triu iz Italije odbo.oqpo in v triu Thompson/Jackson/ Drašler z glasbenikoma iz Anglije. Od takrat, ko si se preselil na Vrhniko, se tudi na Vrh­niki pogosto igra kreativna glasba. Bil sem na nekaj koncertih v bazenu, kjer je bila zelo pisano občinstvo, tudi iz tujine. Z Žigom Grudnom in drugimi smo bili kar aktivni pri organizaciji koncertov. Od ZIC-a smo v uporabo dobili prostor pod bazenom, kjer so igrali skoraj vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s svo­bodno improvizirano glasbo, veliko pa je bilo tudi gostovanj iz tujine. Pri tem se nismo omejili na en prostor. Koncerte smo organizirali v Galeriji Kašča, Retovju, Cankarjevem domu, Zakonu, pod baze­nom, v bazenu in tudi v muzeju Moja Ljubljanica, v Mavsarjevem ateljeju in na Železniški postaji. Prostori so pomembni in približno ocenimo, kateri koncert sodi kam. Na Vrhniki ste ustanovili Humanistično in umetniško društvo »O«, v organizaciji katerega že leta prirejate cikel koncertov, ki mu pravite Rojišče … Za Rojišče se je v teh glasbenih krogih izvedelo tudi v tujini, od koder dobivamo ponudbe za na­stope. Sedaj smo v okviru tega cikla na številki 54 prirejenih koncertov v petih letih. V glavnem gre za koncerte zasedb, ki se ukvarjajo z robno muziko. Na Vrhniki tega ne bi bi bilo treba početi, saj je blizu Ljubljana, a vseeno se nam je zdelo vse to vredno, da greš tudi na Vrhniki lahko ven, da srečaš ljudi, s katerimi se pogovarjaš o muziki, o filmu itn. To, kar se dogaja pred koncerti in po njih, je zelo pomembno. Spoznaš ljudi, na katere potem lahko računaš. Tako se je potem zgodilo tudi Poletje v bazenu, kjer koncerte, oglede filmov itn. organizirajo posamezniki. Vse te prireditve v okviru Poletja v bazenu organiziramo na prosto­voljni podlagi, s prostovoljnim delom, za kar ne prejemamo javnih sredstev. Z entuziazmom in prostovoljnim delom je sicer mogoče početi izjemne stvari, težko pa je verjetno brez javne podpore dolgoročno vzdrževati kaj takega. Ali pogrešate podporo iz naslova javnih sredstev, ki so namenjena kulturi? Kaj pa vem, včasih je že veliko, če te pri miru pustijo in te pri ustvarjanju ne onemogočajo. V resnici nas je na Vrhniki spodbudilo to, da so se nam številne večje prireditve, kot so Noč na Vrhniki, Argonavtski dnevi itn. zdele »brez veze«; nek nivo skratka, ki res ni interesanten. Tudi zato smo ustanovili Humanistično in umetniško društvo »O«. Včasih se mora zgoditi tudi kaj drugačnega, da pridejo ljudje od drugod, da povejo kakšno dru­gačno zgodbo, da se muzika malo spremeni, da ni vse tako na isto žogo, ker potem imaš občutek, da nikamor nič ne gre, kjer je vse predvidljivo in zato nezanimivo. Vseeno Vrhnika ni vasica. Tod živi veliko ljudi. Včasih se mi zdi, da s prireditvami, kot je Noč na Vrhniki, podcenjujejo ljudi. Zdi se, kot da je pomembno samo to, da je žur in da je to dovolj. V resnici pa to nima povezave s tem, kaj lahko ljudem daš. Umetnost je nepredvidlji­va, lahko se zgodi v čisto preprostem prostoru, s preprosto opremo in za to ni potrebno veliko sredstev. Prisotna mora biti želja po dobrih do­godkih. Včasih je veliko sredstev, pa se zdi, da ni prave želje po dogodkih. Če ni želje, potem tudi novih spoznanj ni. Kako si predstavljaš, da bi občina lahko podprla sedaj že razvito sceno svobodne improvizirane glasbe na Vrhniki in, ne nazadnje, na Vrhniki je tudi kar nekaj mladih bendov, ki bi bili lahko deležni javne spod­bude? Ja, kar nekaj bendov je trenutno na Vrhniki, tudi srednješolskih, kot so Panika, potem sta tu še Pull Down in Big Blue Balls. To so bendi, ki imajo ener­gijo in svojo špuro. Če pa naj predlagam kaj, kar bi bilo za Vrhniko dobro, bi rekel glasbeni abonma z žanrsko pestrim programom – od klasike, rocka, etna, radikalnega jazza in še česa tretjega, s šestimi ali osmimi koncerti na leto. O konceptu glasbenega abonmaja bi lahko debatirali. Kaj takega se prvo leto verjetno še ne bi prijelo, morali bi vztrajati in dobro delati. Je pa to stvar, ki je mogoče zunaj tistih naših stremljenj …, ampak tu bi stvar razširil. Dobro je, če človek sliši različno glasbo in dobre glasbe je veliko, v različnih žanrih. Če bi enega od teh koncertov v okviru glasbenega abonmaja organizirali tudi mi, bi bilo to lahko zelo zanimivo. Intervju je opravilAndrej Marković. Uglasbitve besedil Zakonske nadloge dramske sekcije Sadika Ivana Cankarja V Cankarjevem letu se je vrhniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki jo vodi Nataša Bregant, odločila, da jubilejno leto počasti z izdajo brošure Uglasbitve besedil Ivana Cankarja. Gre za seznam zbo-prav tako bo objavljen PDF za prosto rovskih in inštrumen-uporabo na internetni strani JSKD RS, talno-vokalnih skladb, namenjeni zborovskim novicam https:// ki jih je zbral in uredil www.nasizbori.si/ »S tem želi tudi naša Mitja Gobec. Kot je izpostava na Vrhniki dodati svoj delež pojasn i la Bregantova, pri širjenju glasbe na Cankarjeva be- so zbori občin Vrhnika, Borovnica in sedila v spominskem letu,« je še dejala Log - Dragomer dobili brošuro v dar obsogovornica in dodala, da imajo v pri­novem letu 2018. Še več: izpostava Vrh-pravi tudi izdajo notnega zvezka novih nika je brošuro, ki bo prišla prav marsi-uglasbitev Cankarjevih besedil za zbore, kateremu zboru po Sloveniji ob iskanju ki jih je uglasbil skladatelj Tomaž Habe. notnega materiala za obeleževanje Can-V brošuri so že navedene, zaenkrat pod karjevega leta, poslala v prosto upora-oznako RK – rokopis. (gt) bo vsem izpostavam JSKD po Sloveniji, Premieri so sledile še tri nekoliko bolj zahteven za ponovitve (13., 20. in 27. ja-gledalce, ker je veliko dialoga. nuarja), dvorana pa je bila Posebnost naše igre je tudi ta, vedno polna. Kot je povedala da so dialogi v stari sloven-Marinka Kupec, predsedni-ščini, torej jeziku iz sredine ca društva, ki nastopa v igri 19. stoletja. Učenje le-te je bil v vlogi Gabrijele, je igralski za nas kar trd oreh, saj tovr­ansambel ostal bolj ali manj stne stavčne zveze danes niso enak kot prejšnja leta: Franc več v rabi,« je dejala Kupčeva. Pod lipec st., Marin ka Ku-Tisto obdobje pa ne posne­pec, Jože Čamernik, Darin-ma samo govorica, mar več ka Svete ter Olga Frank, za tudi pristni kostumi, ki so si režisersko taktirko pa je po-jih izposodili v ljubljanskem novno prijel Janez Cankar iz gledališču. Če ste zamudili Podlipe. predstavo v Ligojni, bo prva Veseloigra Zakonske na-na vrsti na Logu, in sicer 3. dloge je delo Rodricha Juli-februarja ob 19. uri v gasil­ usa Benedixa in je bila prvič skem domu. predstavljeno leta 1868 v »Z a kon ske nad loge ne čitalnici Dramatičnega dru-bodo edino letošnje dram­ štva v Ljubljani. Zgodba pri-sko delo, saj v senci Can­ poveduje o Ivanu in Jožetu, ka r jevega jubi lejnega leta ki stran od oči žena najameta načrtujemo še uprizoritev sobo, da bosta lahko skrivo-enega od njegovih kratkih ma uživala, se družila…, a se del – katero natančno, se še vse skupaj hitro zaplete. nismo odločili. Računamo, »Ljudje so upr i zorit ve da jo na oder postavimo v sprejeli z zelo velik im nav-začetku letošnjega maja,« je dušenjem. Pr vi del je sicer še deja la sogovornica. Po- Dramska sekcija Sadika, ki deluje v okviru KUD Ligojna, je 6. januarja letos na odru ligojnskega gasilskega doma predstavila premierno veseloigro Zakonske nadloge. Leto 2017 v Kinu Vrhnika V novo leto smo vstopili polni upanja in d ija k i, k i opravljajo f u n kcije največja motivacija za naše de-vsakega odziva, tudi kritik, ki so bomo povečati našo dejavnost s hostes(nikov) in blagajničark in s lovanje Vi, dragi obiskovalci, ki priložnost za našo nadaljnjo rast. še več dodanimi vrednostmi, ki spominov prejšnjega. Kot smo vam obljubili svojo prijaznostjo ter ustrežljivo-nas podpirate s svojim obiskom Dejstvo, da se je število obisko-presegajo zgolj ogled filma. v prejšnjem članku, bomo tokrat pregledali stjo poskrbijo za dober prvi vtis in pretežno pozitivnimi komen- va lcev v našem kinu ohranilo Celoten spored komerica l­ delovanje kina v letu 2017. ob vstopu v naš Cankarjev dom. tarji našega dela. Veseli smo prav na enaki stopnji kot v prejšnjem nih in ar t predstav najdete v koledarju. Vse a ktualne infor- V priloženi grafiki lahko vi-času. Odziv obiskovalcev je bil macije o dogajanju v kinu so na dite, da smo zaradi celoletnega zelo pozitiven, zato s projektom voljo tudi preko spletne strani zovanje kakovostnih filmov tudi dejavnost, ki obsega proces pri-tem mestu iskre-fi lme, k i pustijo e-novice preko naše spletne starejši populaciji, smo testno prave in prikazovanja fi lmov no za hva l i m za pečat v gleda lcu, strani. začeli s predvajanjem filmov en-na velikem platnu. Neizbežen dobro delo. Že od tudi ko odide iz ki-Za Kino Vrhnika krat mesečno v dopoldanskem del ekipe so tudi študentje in samega začetka ste nodvorane. Trudili se Žiga Novak delovanja, brez prekinitve, lahko Filmsko dopoldne nadaljujemo organizirali kar 273 predvajanj, tudi letos. Delo v k inu poteka ter prodajo/rezer vacijo delovanja.kino-vrhnika.si in facebook. ki si jih je skupno ogledalo 14354 usklajeno že vrsto let. Gregor Ja-vstopnic tercom/k inov rh ni ka. Vabljeni k obiskovalcev, kar je približno nežič je kurator programa, Žiga sodelavce v ZIC dovali naše poslan-sledenju našega dogajanja tudi ena ko števi lo kot lani. Kot že Novak pa skrbim za promocijsko Vrhnika, ki našo st vo, ki narekuje, na profilu Instagram, instagram. veste, v kinu poleg rednih film-in vizualno stran kinematograf-dejav nost pod-da promoviramo com/kinovrhnika/. Prav tako so skih predstav organiziramo tudi ske dejavnosti. Oba pa snujeva pi rajo ta ko a l i in v program v na voljo kino letaki in mesečni gostovanja, vodene šolske pred-nove ideje, skrbno komunicirava drugače. Naj se večji meri ume-plakat na vidnih panojih po stave, letni kino v bazenu, zaprte s partnerji in strankami, aktiv-vsem, ki ustvar-ščamo ka kpvo-mestu. projekcije po naročilu ipd. Ker no sodelujeva v Art kino mreži jate zgodbo kina sten art fi lmski Če želite izvedeti informacije pa smo želeli omogočiti prika-ter opravljava kinooperatersko na Vrhnik i, na prog r a m, t i s te pred drugimi, se prijavite na 30. novoletni koncert Vrhnika, 6. januar 2018 – Orkester Simfonika Vrhnika, pod vodstvom Marka Fabianija, je novo­letni koncert za leto 2018 izvedel že 30. zapored. V teh letih je v goste povabil t ud i š t e v i l ne pevske goste. Že skoraj vsa leta ga spremlja Meša­ ni pevski zbor Mavrica Vrhnika, katerega zborovodkinja je Da­rinka Fabiani. Nekaj zadnjih let so postali stalni gostje tudi pev­ke in pevci Mešanega pevskega zbora dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha, katerega zboro­vodkinja je Katja Bajec Felc. Kot že nekaj let zaporedoma so bili štirje novoletni koncerti v januarju. Dva sta bila 6. janu­arja v veliki dvorani Cankarje­vega doma na Vrhniki in po dva nekaj tudi na zabavni podlagi. li so dela: J. Brahmsa, G. Verdija, koncer t zapušča l i zadovoljni koncerta v Ljubljani v Slovenski Na odru so se zbrali pevci obeh A. Dvoraka, A. Vivaldija, G. F. in veseli, saj je bilo to najlepše Zahvala filharmoniji. Vsi koncerti so bili zborov in Orkester Simfonika, Handla, L. Bernsteina, A. L. We-novoletno darilo, polno dobre razprodani, kar pomeni, da so kar je bilo več kot 150 nastopa-bra in M. Ravela. Kot solisti so volje in kakovostne glasbe. Se-Vsi ustvarjalci 30. Novoletnega koncerta se zahvaljujejo vsem sponzorjem se poslušalci navadili na obiske jočih. Oder in dvorana sta bila nastopili violinistka Tadeja Žele veda ob tem ne smem pozabiti in darovalcem: generalnemu sponzorju Epilog (informatika v logistiki) in kakovostnih koncertov. povsem polna. Koncert je pove-in Stanislav Demšar ter troben-drugim sponzorjem, ki so bili: Alexbar Adivse - Aleš Ogrin, s. p., Fortrade, na uspešen začetni nastop mla-Jubilejni, 30. novoletni koncert zovala Monika Tavčar, ki se je tač Jure Gradišnik, vsi trije člani d. o. o., Gostilna Pri Kranjcu, Dvig, d. o. o., Cvetje Darila - Karmen, Kmetija dih enajstih pevcev in pevk pevk je bil posvečen tudi 100. obletni-tudi že večkrat spoprijateljila z Simfonike. Vse pa je presenetila Prinčič - Kozina, Carniola čokolada, d. o. o., Schwarz print, d. o. o., NLB, d. od šestega do dvanajstega leta, ci smrti Ivana Cankarja, saj je to odrom in z nastopajočimi v vrh-pevka Eva Černe, ki ji petje po-d. - Ljubljana, Pekarna Baškovč, d. o. o., Aconto, d. o. o., AH Seliškar, d. o. ki jih združene v skupini Mlada bila tudi prva kulturna priredi-niški dvorani. meni vse v življenju. o., DG 69, d. o. o., Mateja Ferkolj, d. o. o., Gutnik, d. o. o. - Log, Siliko, d. o. mavrica vodi Darinka Fabiani. tev v Cankarjevem letu 2018. V rednem delu koncer ta so Po rednem delu koncerta so o., Sittel, d. o. o. - Ljubljana, Termotom, d. o. o., Kmetija Prinčič (Dobrovo), Prav oni naj bi v kasnejših le- Prav gotovo pa je, da so glas-g lasben i k i za ig ra l i i n zapeli morali glasbeniki izvesti še štiri Menard RA, ISA Inštitut, d. o. o., Gut&Pet, d. o. o., Štirn, d. o. o., P&Rom, tih zapeli v Mešanem pevskem benik i in pevci za Cankarjevo dvanajst znanih skladb, ki jih je dodatke in k sodelovanju prite-d. o. o., PRO-SAF, d. o. o., EBM-PAPST Slovenija, d. o. o., Ključavničarstvo leto pripravili povsem nov pro-večinoma priredil dirigent Sim-gnili polno dvorano poslušalcev. zboru Mavrica. Kunc, d. o. o. gram, ki je temeljil na resni in fonike Marko Fabiani. Predstavi-Prav poslušalci so 30. novoletni Simon Seljak Ob 99-letnici smrti Ivana Cankarja kom in prvi triadi, bo pa lahko tudi pripomoček vzgojiteljicam in učiteljicam v nižjih razredih pri spoznavanju Ivana Cankar­ja. Prepričana sem pa tudi, da jo bodo z veseljem vzeli v roke odrasli, kateri bodo na hitro hoteli priti do kakšne informa­cije o Cankarju, obenem jim bo slikanica nudila estetski užitek zaradi ilustracij Maje Lubi, foto­grafij Urške Grm in Nika Nikol­čiča, oblikovanja knjige Milene Oblak Erznožnik in citatov iz z von k ih Ca n ka rjevih besed. Naš namen je, da bi vsi skupaj Cankarja vzljubili in ga začeli raziskovati ter brati, tako kot so vsaka moja beseda in vse moje ga brali v Cankarjevih časih, ker življenje. Že slišim dleto, ki kleše je zares dober in veliki umetnik. granitni kamen novi zgradbi … Za ilustracijo, o čem govori Kadar napoči tisti dan, bo slikanica, vam bom povedala prerojeni narod pobral iz blata ključne besede, katere sem ji pohojeno ubogo k ri za ntemo, dodelila: sreča, iska nje sreče, očistil jo bo ter shranil s hvale­zavedanje sreče, besede, branje, Vrhnika, 11. december – Na pragu Cankarjevega kanice o Can karju O človeku, beni del je poskrbel klavirski trio žnim spoštovanjem za spomin knjige, knjižnice, molji, revščina, ki je iskal srečo. Prav ta razstava Pia Nahtigal, klavir, Vito Blažič, na grenkolepo preteklost. leta 2018 je 11. decembra 2017 ob 99-letnici njegove vile, pravljična bitja, vztrajnost, je bi la pr va napoved v prosla-violina, in na violončelu Ajda Je-Na enem tistih tenkih belih smrti zagledala luč otroška slikanica O človeku, ki je odločnost, ust varjalni proces, vljanje Cankarjevega leta 2018, lovšek, vse učenke Glasbene šole lističev bo napisano moje ime.« iskal srečo avtorice pisateljice Zdenke Obal. umetniško ustvarjanje, uspeh.« ko se bomo globoko in s srcem pod mentorstvom Nike Tkalec. Seveda pa večer pomeni tudi Zanimiv večer se je končal z spominjali njegove 100. obletni-Sledila je predstavitev otroške vabi lo vsem Vrhničanom in besedami, lahko rečemo s pre-Ob tem do-Slomška, Glasbena šola Vrhnika, ce smrti. knjige O človeku, ki je iskal sre-drugim občanom, ki so povezani roškimi mislimi Ivana Cankarja: godku je bil v Cankarjeva knjižnica in Zavod Na kulturni prireditvi so prvi čo avtorice Zdenke Obal, ki je v s prejemanjem Našega časopisa, »Trdna je moja vera, da napoči veli k i dvora n i Ivana Cankarja. Vse pa pod okri-zapeli učenci zbora Osnovne knjižnici že dolga leta tudi zapo-da se udeležujete dogodkov, ki zarja tistega dne, ko naša kultura C a n k a r j e v e g a ljem Občine Vrhnika. šole Ivana Cankarja, mentorice slena. Ilustracije so delo umetni-ne bo več krizantema siromakov, bodo povezani in nanizani na doma ku ltu rni Prireditev je bila na dan 99-Tanje Avsec. Sledil je sklop dvo-ce Maje Lubi, ki so zadnji mesec temveč bogastvo bogatega. Že ogrlico Cankarjevega leta 2018. program, ki so letnice smrti našega veli kana govorov med učenci Osnovne tudi krasile avlo Cankarjevega slutim zarjo tistega dne, sluti jo Naj dokažemo, da je bil Ivan naš ga skupaj pripravili učenci dveh Ivana Cankarja in ob zaključku šole Antona Martina Slomška, doma. Obalova je med drugim vse moje najgloblje in najčistejše velikan kot Vrhničan, pesnik, pi- vrhniških osnovnih šol – Ivana razstave Cankarjevega koledarja ki so jih tudi sami pripravili pod dejala: »Prvenstveno je namenje-hrepenenje. Ne, ne hrepenenje satelj, dramatik in iskalec sreče. Can karja in Antona Martina ter razstave prelepih skic iz sli-vodstvom Ranke Keser. Za glas-na starejšim predšolskim otro-samo! Moje delo je slutnja zarje, Simon Seljak Kaj se skriva v kocki? Vrhnika, 12. december – V Cankarjevem domu so se s filmom in razstavo Kaj se skriva v kocki poklonili pokojnemu Janezu Gromu s Stare Vrhnike, ki je bil znan po izdelovanju male plastike – umetelno dovršenih kock v številnih oblikah. Janez Grom je o Janezu posnelo film 3D je bil učitelj(avtorja Peter in Tibor Gedei), p r a k t ič ne g aki so si ga gledalci ogledali v pouka za rez-veliki dvorani. Različni Ja­ kalce na lito-nezovi življenjski sopotniki strojsk i teh-so pripovedovali o njem, pri nični šoli, kjer je svoje znanje čemer je bila najbolj zgovornaprenašal na mlade rodove vseizjava Janeza Čepona iz Hor­do upokojitve. V tem času se jejula (Orodel), kjer je Gromsrečal z arhitektom Janezom ust varjal po upokojitvi. PoSuhadolcem, ki je iskal moj-Čeponovih besedah, je veliči­stra, ki bi zmogel z vseh stranina Groma v tem, da je delal s prevrtati kocko iz nerjavnegastroji z ročnim upravljanjem, jekla. Grom je izziv sprejel in zato je moral biti izjemno na­kmalu za tem je nastala prva tančen. »Danes take izdelke skulptura, sestavljena iz štirihni problem narediti na robot­kock znotraj kocke, tej pa jih sko vodene naprave, težko pa je sledilo še na desetine. Takosi je predstavljati, da jih nekdovse do začetka hude bolezni izdela na roko. In v tem je Ja­ni prenehal z iskanjem in nezova veličina.« hkrati raziskovanjem novih»Bil je tih, skromen, nikoli možnosti, oblik in meja izre-se ni potiskal v ospredje,« ga zovanja ter prevrtavanja pol-je opisala žena Anka in poja­ne kocke. Večinoma je zaradi snila, da je bil tudi velik ljubi­mehkobe materiala uporabljaltelj športa, predvsem vzdržlji­aluminij, v zadnjem obdobju vostnih panog. »Rad je imeltudi pleksi, ki ga je dodatnopoklic, ki ga je opravljal, tako obogatil z barvnimi odtenki. v pedagoškem kot tehničnemJanez Grom je umrl 20. julija smislu, in otroci so ga imeli2009. ravno tako radi. V velik ponos Njegovo delo je v Cankar-mu je bilo, ko je sredi devet­jevem domu predstavljenodesetih eden izmed njegovihs fotografsko razstavo nje-dijakov postal državni prvak govih del (do 14. 1.), ki jih je v rezkanju.« fotografiral Borovničan Jože Janez Grom, ki se je rodilPristavec. LE-Ta je priznal, dapred natanko osemdesetimije fotografiranje trajalo dlje,leti (na dan odprtja razstave kot je sprva načrtoval, »od-bi praznoval rojstni dan), jeprlo« pa se je po tistem, ko je svoje male plastike razstavljalvzel v roke Gromov dnevnik. v več krajih, zadnja razstava »Tedaj pa kot bi mi naenkrat je bila pred devetimi leti napostalo vse jasno. Janeza semStari Vrhniki. Tokratna raz­začutil, in od tedaj dalje je vsestava, ki so jo z Avseniko­steklo kot bi moralo.« Polegvimi melodijami obogatilifotografij kock so v vetrinah člani Notranjskega kvinteta, v avli razstavljene tudi koc-je potrditev njegovega dolgo­ke same, ki dokazujejo, kako letnega ustvarjanja, hkrati panatančen je moral biti njihov tudi predstavitev le-tega širši avtor, koliko potrpežljivosti inlokalni javnosti, da bi spozna­znanja je moral imeti. la, kakšne talente premoreta Razstavo sta pripravilaVrhnika in njena okolica. Muzejsko društvo Vrhnika inHud Karel Barjanski, ljubljan-Gašper Tominc, sko stereoskopsko društvo pa foto: GT KUD DG - LB in slovo od leta 2017 Tempus fugit … in še nekaj spominov na lansko dogajanje, ki smo ga sklenili z božično-novoletnim koncertom. vabljeni, da se pridružite našemu kulturne- Krajani, ki so napolnili dvorano na Dreno-ga. Romane Rožmanc, Otroški pevski zbor mu dogajanju in drugim aktivnostim, ki so vem Griču, so lahko prisluhnili prepevanju POŠ DG pod vodstvom ga. Bernarde Novak objavljene na naših spletnih straneh in ogla­in uživali ob plesu Folklorne skupine Bistra. in Mešani pevski zbor DG - LB, prvič pod snih deskah v kraju. S pesmimi so tako napolnili dvorano verouč-novim dirigentskim vodstvom ga. Ksenje na skupina z Drenovega Griča pod vodstvom Pirc. Hkrati vas povabim na redno srečanje Zapisal: Branko Bizjak Praznični koncert orkestrov Vrhnika, 18. december – V nabito dite še skladbe za orkester in za delovanje v neštetih dodatnih polni dvorani Cankarjevega doma je to žrtvujete svoj prosti čas in se dejavnostih.« urite v organizaciji časa za so-Simon Seljak Glasbena šola Vrhnika izvedla praznični koncert svojih petih orkestrov. Godalnega orkestra pod vod-se je predstavil najmlajši orkester stvom Simone Skvarča, harmo-glasbene šole harmonikarski or-n ika rskega orkestra d irigenta kester, ki deluje že tretje leto. Pri Miha Plavčaka, big banda z di-eni izmed skladb se je harmo­rigentom Matjažem Kajzerjem, nikarjem pridružila solistka na piha lnega orkestra dirigent ke saksofonu Neža Cukjati. Metke Pupis in simfoničnega Tretji so nastopi li člani or­orkestra pod vodstvom Nastje kestra big band. Zaigrali so pet Cajhen Rode. Program je pove-skladb, predvsem zabavnejših, zovala Katarina Janjič. popularnih in džezovskih pri- Igranje v orkestrih je velika redb. Ob koncu sta se predsta­motivacija, a hkrati tudi izziv, vila še dva orkestra, pihalni in saj igranje v različnih zasedbah simfonični. Člani obeh orke­in orkestrih terja veliko prilaga-strov so vikend pred nastopom janja in poslušanja drug drugega, preživeli na intenzivnih vajah omogoča pa jim tudi druženje v Cerknem. Pihalni orkester je in sodelovanje, kar daje čudovito zaigral tri skladbe in res požel popotnico za nadaljnje življenje. veliko navdušenja. Simfonični Druženje in glasbeno znanje so orkester je zaigral tri skladbe, ob predstavili polni dvorani po-drugi skladbi L. Andersona The slušalcev. Prvi je na oder prišel Typewritter se jim je pridružila godalni orkester, k i je zaigra l solistka Tanja Repe. štiri skladbe, med njimi Barko-Zbrane je nagovorila tudi rav­ra lo iz tretjega dejanja Opere nateljica glasbene šole Dominika Hoff manove pripovedke sk la-Naveršnik in med drugim po­datelja Jacquesa Offembacha in udarila: »Ni samoumevno, da angleško tradicionalno We wish učenci poleg svoje redne snovi you a Merry Christmas. Drugi pri individualnem pou ku zva- Praznični koncert Vrhnika, 9. decembra 2017 Praznični koncert so pripravili in izvedli pevke - pevci Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika, ki ga že vrsto let uspešno vodi zborovodja Lovro Grom. Za konec koncer ta so se vsi nastopajoči zbra li na odru in skupaj zapeli ter zaigra li dve znani pesmi Ruža cr vena in Kot gosta sta nastopila Moški na odru nastopil Moški pevskigrešljiv člen in nosilec kulturne loški muzikanti Bela krajina, ki Sveta noč. Od vseh prisotnih so pevski zbor Polšnik in tambura-zbor Polšnik, ki ga vodi Žiga Tori. dejavnosti v svojem kraju. V teh jih vodi Tomaž Ivanušič. Zapeli prejeli aplavz in tako dokazali, da ška skupina Preloški muzikanti Zapeli so nekaj pesmi slovenskih letih so zares ustvarjali, saj veliko in zaigra li so predvsem belo-je bil poslušalcem koncert všeč, iz Bele krajine. Pr vi del koncer-skladateljev; kot solista sta zapelagostujejo po Sloveniji in tujini. kranjske ljudske pesmi, ki gredo saj jim je segel globoko v srce. ta je pripadel domačemu MePZ Žiga Tori in Aleš Bregar. Pevci Tretji del koncerta pa so prevzeli v ušesa in srce, saj so navdušili Ivana Cankarja, kot solista pa sta iz Polšnika so že 43 let nepo-člani tamburaške skupine Pre-vse poslušalce. Simon Seljak Gostovanje MePZ Ivana Cankarja Vrhnika v Srbiji Ruma, Vršac, Novi Sad – 16. – 19. november – negujejo slovensko pesem in Z a za k ljuček bi omen i la Glavni ulici, tam je najstarejša na vaji oglasile mogočne orgle, kulturo. Nastopili so: iz Novega skrbno in natančno organiza-lekarna,« mi je prijazno poma-je bil zbor kar malo nebogljen. Glasba ne pozna meja je moto, s katerim smo Sada MePZ Društ va Slovencev cijo naših poti in nastopov med gala Rut potem, ko je po telefonu No, potem je pa dobro steklo in se pevke in pevci MePZ Ivana Cankarja Vrhnika Kredarica, iz Zrenjanina MePZ Slovenci v Srbiji, ki je delo naše vprašala svojo prijateljico zgodo-tudi organist je skozi špranjo pod odpravili na štiridnevno pevsko turnejo po Društ va Slovencev Planika, iz predsednice gospe Nadje Ma-vinarko. Po svoje nam je šlo na polico za note lahko spremljal Srbiji. Subotice komorni zbor DS Tri-lovrh in njene desne roke gospe roke megleno in turobno vreme, dirigentovo roko. Visoko na koru glav, iz Beograda Pojoča družba Valerije Jesenovec. da smo dekice za na barko pusti-se je izpod stropa ob cerkvenih 16. novembra 2017, zgodaj tamkajšnjem delu Srbije, v oko- DS Sava, MPZ Fantje DS Kre-Hva la vsem pevkam in pev- li v torbah in lahko šli pogledat obok ih navzdol razlila pesem. zjutraj, smo se odpeljali na pot, lici Fruške gore, je bilo nekoč 70 da rica iz Novega Sada. Matič-cem, ki so vsak po svoje soo-v rdn iške grobove slovensk ih Potem pa toliko in toliko stopnic uspešno prečkali vse mejne pre-samostanov in cerkva. Ostalo jih no deželo smo tokrat zastopali bli kovali našo slovensko-srbsko rudarskih družin. Tebi pojem v za nadaljevanje. Lepo smo zapeli. hode in imeli večji postanek v je le peščica, eden v Vrdniku, kjer MePZ Cominium iz Komna z pevsko, kulturno in družabno njihov spomin, kot je napovedal Večerja v vinarji je bila opremlje- Sremski Mitrovici. smo v prelepi pravoslavni cerkvi dirigentko Ingrid Tavčar in naš zgodbo.dirigent, preden je zamahnil, je na še s starogradskimi pesmimi, Ogledali smo si ostanke rim-zapeli nekaj nabožnih pesmi in ske naselbine Sirmium in ma-doživeli mir in spokojnost tudi pevski zbor, ki ga vodi dirigent Špela Petkovšek, MePZ lepo zazvenela v samostanski od katerih mnoge poznamo, pa malo slovenskega kotička. Lovro Grom. Ivana Cankarja Vrhnika cerkvi na hribu. Prav škoda, da domislicami in govorniškimi nastir Ravanica. Toplo nas je Rada bi dodala prelep osebni je ni slišal tudi pop, ki smo ga sre-prispevki gostitelja, tako da smo sprejela gospa Rut Zlobec, profe-Pohiteli smo proti Vršcu, kjer v tis. Ob petju koroške ljudske Vtisi pridružene pevke s pevske čali dol grede. Sveče iz pravega se ne samo najedli, ampak tudi sorica slovenskega jezika, ki pou-smo zvečer koncertirali v kato­ liški katedrali sv. Gerarda. Izje-Pojda m u r ute sem za zna la turneje po Srbiji, november 2017 voska so ostale cele, »daj dušo, da nasmejali. čuje slovenski jezik v slovenskih mna akustika in prelepa gotska ganjenost poslušalcev, ki so mi ti omotam ovo inaće ćeš ih po-Koncert v sinagogi v Novem društvih v Vojvodini. Zanimivo a rhitektu r a never jetni h r az-ob zaključku prireditve stisnili Draga Nadja in sopevci! Dobro lomit«, mi je rekla častna sestra Sadu je bil meni všeč tako po je, da njeno delo financira Mi­ sežnosti sta se z našim petjem roko in se zahvalili. K meni je smo se imeli na novembrski pev-in jih zavila v kos starega papirja. izboru pesmi kot po občuteni nistrstvo Republike Slovenije za zlila v čudovit glasbeni dogo-pristopila starejša gospa in me ski turneji. Hvala za to možnost. Nadvse prijetno je bilo prej-izvedbi. Verjamem, da so pevci izobraževanje, znanost in šport. dek za premnoge obiskovalke vprašala, od kje prihajam. Skupaj Pravšnja je bila mera ogledov, šnji večer pok lepetati z Ruti-zborov tamkajšnjih slovenskih Njeno delo je zelo plemenito, saj in obiskovalce. Pri organizaciji sva ugotovili, da sem jaz Vrhni- skrbno izbranih in posrečeno nimi tečajniki slovenščine in z društev lahko razumeli, da jih prispeva k širjenju in ohranjanju tega koncerta so sodelovali čla-čanka, ona pa je Mivškova iz razporejenih med urami vožnje, njimi peti v preurejeni boksarski podpiramo v njihovem trudu za slovenskega jezika in naše kul­ ni Kulturnega društva Kula, ki bližnje Zaplane, ki že 40 let živi tako da je bilo ugodno potovati. telovadnici. Tako zavzeti so za slovensko pesem. Tudi z našim turne dediščine. je pripravilo tudi večerjo z živo v Beogradu. Pa potem še gostije med postan-(nekaterim materni) jezik, pa ni pevskim prispevkom. Pogostitev V mestu Ruma imajo Slovenci glasbo in petjem v tipični vojvo-Po koncertu je bil velik druža- ki in vsakršni posebej postreže-čudno, saj jih podpira srčna uči-v prostorih kulturnega društva kulturno društvo Emona, ki je dinski vinski kleti. ben dogodek z vsemi udeležen- ni priboljški ... Pravo razvajanje. teljica. Vršca, lepe, najbolj vzho-potem je bila neverjetna kljub bilo zvečer naš gostitelj. Zbor se Naš osrednji koncert na go-ci pri redit ve. Vesel i, ponosni Meni so se dopolnile predstave dne prestolnice Marije Terezije, velikemu številu ljudi v majh­je predstavil s slovenskimi na­ stovanju smo odpeli v soboto in počaščeni smo, da smo bili nekdanjega kratkega obiska Mi-prej še nisem videla. Niti nisem nem prostoru; kot v piskrčku rodnimi in umetnimi pesmimi, v novosadski sinagogi v okviru lahko del slovenskega glasbene- trovice, ker sem bila takrat le v bila tako blizu romunske meje, Mojce Pokrajculje. Pa še pre­ki so poslušalcem obudile spo- Dnevov slovenske ku lture, ki ga, ku lturnega in dru žabnega muzeju in na znamenitem poko-pa tudi prvič sem hodila po Kuli, pevanje in prepevanje ... Dobro, mine na domovino. Predsednik jih pripravlja Kulturno društvo življenja naših rojakov v Srbiji. pališču. No, poplavljen hotel je s pogledom na Karpate. Katedra-da smo imeli določeno uro za društva, gospod Zoran Jovičić, Kredarica iz Novega Sada. Kon-Pevci takih dogodkov zlepa ne nenapovedano omogočil, da sem la je bila mrzla in v začetku smo odhod. Naslednje jutro je bilo Ljubljančan po rodu, poklicno cert je združil in povezal številne pozabimo, ljudi, ki smo jih sre- v Rumi lahko poiskala hišo, v ka-mislili, da je ne bo ogrelo veli-za dobri dve uri sonce, ravno da pa boksarski trener, nas je pred­ pevske zbore, ki v okviru sloven-čali, pa bi z največjim veseljem teri je bila meni v otroštvu draga ko poslušalcev, a se je nabralo smo lahko spleza li na utrdbo. stavil in nam za večerjo postre­ skih kulturnih društev v Srbiji srečali še kdaj. oseba nekoč pestrna. »Poglej na ka r nekaj občinst va. Ko so se Mogočen je ta fort in v njem je gel sremski golaž, po večerji pa skritih veliko zgodb, ki nam jih nam je pripovedoval o življenju je s svojim šarmantnim glasom in delu društva. Naslednje jutro pripovedova l gospod Ivan. Na nas je odpelja l v Vrdnik, kraj, koncu pa še bosansko pravljično kamor se je leta 1873 na kraljev mesto, kjer se je prileglo kosilo ukaz izselilo 90 rudarskih družin z govejo juho. V takem »maksi iz Zasavja. Imeli so dovolj zna­ mundusu« je bil lep sprehod med nja, da so lahko prevzeli dela v jezerčki z betonskim dnom in ži­tamkajšnjem rudniku črnega vimi črnimi labodi, pa mostički premoga. Rudnika že dolgo ni in gradovi, ki so od daleč videti več. Na slovenske rudarje spomi­ kot velike kulise, v resnici pa so nja majhno pokopališče, kjer so prave zgradbe, narejene iz skal. v nagrobnike vklesani slovenski Vse je bilo čudovito in mi bo priimki. Gospod Zoran Jovičić ostalo v lepem spominu. si prizadeva za obnovo tega za- Z veseljem se pridružujem dnjega biva lišča. Pri projektu tvoji oz. vaši zahvali gostiteljem sodeluje z beograjskim škofom za topel sprejem in izkazano go-Hočevarjem in Ministrstvom za stoljubje. kulturo Republike Slovenije. V S pozdravi, Hilda RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 4. februarja 2018 bo v Avli postavljena regijska otroška razstava osrednje Slovenije: ZAKAJ JE POLJE JEZERO, ki jo je pripravil JSKD, Območna izpostava Vrhnika. V torek, 30. januarja 2018 Vas vljudno vabimo na odprtje razstave ljubiteljske slikarke Tatjane Verbič – Vande: ZAMOLKLOZELENA VODA MOČILNIKOVA. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma bo na ogled do 4. marca 2018. V torek, 6. februarja 2018 Vas skupaj s Kulturnim društvo Ivan Cankar Bevke vljudno vabimo na odprtje dokumentarne razstave o bevških maškarah: »A´MATE KEJ ZA PUSTA HRUSTA?« Razstava v Avli Cankarjevega doma bo na ogled do 25. februarja 2018. V torek, 27. februarja 2018 Vas vabimo na odprtje slikarske razstave Matija Medved Mlakar MEDVED IN PODOBICE Razstava v Avli Cankarjevega doma bo na ogled do 24. marca 2018. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih priredit vah. Vabljen i! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2017/18 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika IZJEMOMA PONEDEL JEK, 5. februar 2018, ob 19.30 Robert Harling: JEKLENE MAGNOLIJE (Steel magnolias)Komična melodrama SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA in GLEDALIŠČE KOPER Režija: Katja Pegan Igrajo: Suzana, lastnica lepotilnega salona: Nataša Tič Ralijan, Marina, pomočnica v lepotilnem salonu: Maja Nemec, Ana, vdova nekdanjega župana, velika dama: Helena Peršuh, Ema, najlepše dekle v mestu: Anja Drnovšek, Miranda, Emina mama: Mojca Par tljič, Karla, premožna večna godrnjavka: Lara Jankovič Za oksimoronskim naslovom Jeklene magnolije se skriva komična melodrama o šestih ženskah, ki vsaka na svoj način rešujejo svoje težave in dokazujejo, da so pogosto močnejše od moških. Jeklene magnolije so bile krstno uprizorjene leta 1987 v New Yorku, dve leti pozneje je njihov avtor Rober t Harling napisal še filmski scenarij, v katerem je nastopilo šest filmskih zvezd. Ira Ratej je besedilo, ki nas sooča z malimi življenji v na pol podeželskem mestecu, priredila ter umestila v naš prostor in čas in besedilo je navdušilo občinstvo že ob pr vi slovenski uprizoritvi v MGL leta 2005. Predstava traja 1 uro in 40 minut, brez odmora. Vljudno vabljeni! KONCERT FOLKLORNIH SKUPIN Območno srečanje folklornih skupin kulturnih društev iz Borovnice, Ligojne, Bistre, Rakeka in Nove vasi Gasilski dom Ligojna v soboto, 17. februarja 2018, ob 19. uri. Izvedba prireditve: JSKD OI Vrhnika, Folklorna skupina Cepci KUD Ligojna. Vstop na prireditev bo prost. Ko si roko podata beseda in fotografija lja, po katerem nosi ime, v avli so trenutno razstavljene zanimive kocke domačina Janeza Groma, tokrat pa se spogledujemo s foto­grafijami, s katerimi smo nekako ilustrirali nekaj motivov iz Can­karjevih del,« je zbrane nagovori­la Tatjana Oblak Milčinski, vodja Cankarjevega doma. Od pomladi da lje je muzej­sko društvo iskalo nekaj najbolj slikovitih odlomkov iz Cankar­jevih črtic, Erotike in drugih njegovih del, nato so prišli na vrsto fotografi Fotokluba Diana (Damjan Brajnik, Iko Kraševec, Drago Kuralt, Miran Krapež, Elo Mihevc, Oton Naglost, Neven- Vrhnika, 19. december – Le nekaj ka Papič, Janez Papež in Vinko dni po 99. obletnici Cankarjeve smrti Peternelj), ki so iskali primerne je v osrednjem kulturnem hramu, ki motive v naravi ter jih ovekove­nosi ime po njem, odprla svoja vrata čili na fotografski papir. razstava njegovih besedil obogatenih Rezultat je razstava v mali galeriji Cankarjevega doma, kjer s fotografijami. Nosila je za ta letni čas trideset tankočutnih besedil naj­ pomenljiv naslov: Zdaj naj sneži, naj brije večjega slovenskega pisatelja na­ veter. govarjajo obiskovalce, fotografije Tokrat so moči združili Zavod godkov, s katerimi počasi odpira-pa jim dodajo mističnost. Ivana Cankarja Vrhnika, Muzej-mo vrata tega spominskega leta. Priporočamo branje v tišini in sko društvo Vrhnika, Cankarje-Izšel je Cankarjev koledar 2018 miru, da začutite globino sporo­ va knjižnica Vrhnika in Fotoklub – bogato opremljena domoznan-čilnosti predstavljenega. Diana. »Vrhniški šoli, glasbena ska publikacija, dan je ugledala šola, Can karjeva knjižnica in otroška slikanica »O človeku, Odprtje razstave, ki je bila od-Zavod Ivana Cankarja smo pod ki je iskal srečo«, v kateri lahko prta do 28. januarja, so kulturno okriljem in ob podpori Občine bralci različnih starosti spozna-obogatili učenci Glasbene šole Vrhnika izpeljali že kar nekaj do-jo vrhniško knjižnico in pisate-Vrhnika. CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za februar 2018 Do 4. februarja 2018 JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI; OI VRHNIKA ZAKAJ JE POLJE JEZERO Regijska otroška razstava osrednje Slovenije Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Do 4. marca 2018. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Tatjana Verbič – Vanda: ZAMOLKLOZELENA VODA MOČILNIKOVA Slikarska razstava bo odprta do 4. marca 2018. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 1. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBUPANA Liffe 2017, drama, Nemčija, Francija PETEK, 2. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU Liffe 2017, romantična drama, Italija, Francija, Brazilija, ZDA SOBOTA 3. 2. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PALČKI POMAGALČKI Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kanada, 6+ SOBOTA 3. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VES DENAR SVETA Zgodovinska drama, ZDA NEDEL JA 4. 2. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BIKEC FERDINAND Animirana komična pustolovščina, sinhro, ZDA, 6 + NEDEL JA 4. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAJTEMNEJŠA URA Zgodovinska drama, Velika Britanija Izjemoma: PONEDELJEK, 5. 2. 2018, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SNG NOVA GORICA in GLEDALIŠČE KOPER Robert Harling: JEKLENE MAGNOLIJE Komična melodrama Režija: Katja Pegan Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Lara Jankovič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 6. 2. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR BEVKE ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA »A´MATE KEJ ZA PUSTA HRUSTA?« Dokumentarna razstava o bevških maškarah bo odprta do 25. februarja 2018. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 7. 2. 2018, ob 18. uri. Prost vstop. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA , OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PREŠERNOV DAN Literarno glasbeni večer ob kulturnem prazniku Glasbena šola Vrhnika ČETRTEK, 8. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETDESET ODTENKOV SVOBODE Romantična drama, ZDA PETEK, 9. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 12 POGUMNIH Akcijska drama, ZDA SOBOTA 10 2. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PALČKI POMAGALČKI Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kanada, 6+ SOBOTA 10 2. 2018, ob 19. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETDESET ODTENKOV SVOBODE Romantična drama, ZDA NEDEL JA, 11. 2. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FERGI; ZABAVA NA PODEŽELJU Družinski film, pripovedovanje v slovenščini, 4+, Norveška NEDEL JA, 11. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU Liffe 2017, romantična drama, Italija, Francija, Brazilija, ZDA TOREK, 13. 2. 2018, ob 9. uri. Vstop prost . JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA MLADI ODER Območno srečanje otroških gledaliških skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 15. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MANIFEST Liffe 2017, Drama, Nemčija PETEK, 16. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LADY BIRD Komična drama, ZDA SOBOTA, 17. 2. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FERGI; ZABAVA NA PODEŽELJU Družinski film, pripovedovanje v slovenščini, 4+, Norveška SOBOTA, 17. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČRNI PANTER Akcijski domišljijski spektakel, ZDA NEDEL JA, 18. 2. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAMPIRČEK Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Nemčija, 6+ NEDEL JA 18. 2. 2018, ob 19. uri. SOBOTA, 24. 2.2018. ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA O TELESU IN DUŠI FANTOMSKA NIT Liffe 2017, romantična drama, Madžarska Drama, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 25. 2.2018. ob 17. uri. ČETRTEK, 22. 2. 2018, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FANT Z OBLAKI FILMSKO DOPOLDNE: Liffe 2017, družinski film, Belgija, Švedska, Norveška, Nizozemska, 9+ O TELESU IN DUŠI Liffe 2017, romantična drama, Madžarska NEDELJA, 25. 2.2018. ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČETRTEK, 22. 2. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. JAZ, TONYA Biografska športna drama, ZDA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZADNJI LEDENI LOVCI Dokumentarni film, Slovenija TOREK, 27. 2. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PETEK, 23. 2. 2018, ob 19. uri. Matija Medved Mlakar Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MEDVED IN PODOBICE Slikarska razstava bo odprtja do 25. marca 2018. ČRNI PANTER 3D Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Akcijski domišljijski spektakel, ZDA SOBOTA, 24. 2.2018. ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PALČKI POMAGALČKI Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kanada, 6+ Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si. Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika. si. Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Lani Cankarjev dom obiskalo več kot 61 tisoč obiskovalcev Število obiskovalcev iz leta v leto narašča, letos obisk kulturnega hrama zelo velik. »Težko rečem, koli­ ugotavljajo v vodstvu osrednjega kulturnega ko bo obiskovalcev in nastopa­ hrama na Vrhniki. Leta 2014 so jih zabeležili jočih, vsekakor pa vem, da bo dobrih, takrat rekordnih 40 tisoč, lani že 61 leto, ki ga vodi misel »Cankar tisoč. za vsak dan«, rekordno tako Kot pravi Tatjana Oblak Mil-s soust varja lci kulturnega ži-po pripravah, odmevnosti kot činski, ki že deseto leto vodi vljenja na Vrhniki kot sedaj.« tudi po samem številu različnih Cankarjev dom, je poglavitni Ker smo v jubilejnem Cankar-prireditev.« je še dejala sogovor­razlog leta 2015 prenovljen jevem letu, bo verjetno tudi nica. (gt) objekt, s katerim so pridobili dodatne prostore in s tem tudi večjo možnost trženja. »Hkrati s tem smo povečali tudi obse­žnost programov, ki jih izvaja­mo. Tako ni več vikenda, niti dneva, ko se ne bi v njem nekaj dogajalo. Koledar za prihodnji dve leti je tako rekoč že zapol­njen.« Letno se zvrsti okoli 20 razstav, vsaj deset literarnih ve­čerov, enajst abonmajskih pred­stav, več kot 260 kino predstav, okrog 15 komercialnih gledali­ških predstav, 30 koncertov in vrsta drugih dogodkov večjega a li manjšega pomena; delov­na in družabna srečanja, vaje, predstavitve, krvodajalske akci­je, poroke, volitve … Leta 2014 je bilo v Cankarjevem domu 400 dogodkov, od 2016 da lje jih je več kot 1200! »Te številke me veselijo, kajti potrjujejo pravilno usmeritev našega dela in povedo, da je kultura na Vrhniki spoštovana in res del našega vsakdana. Še nikoli v preteklosti ni bilo toliko tesnega, plodnega sodelovanja C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Vabljeni na naše prireditve v februarju 2018 Pravljične urice na Logu Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s KUD Kosec vabi na če­trto pravljično urico na Logu, ki bo v četrtek, 1. februarja 2018, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v g - Dragomer. Do konca pravljične sezone bosta še dve pravljič­ni urici, in sicer v četrtek, 1. marca, in v četrtek, 5. aprila 2018. Lepo vabimo otroke med 4. in 9. letom starosti, naj Prešernov dan se nam pridružijo na popotovanjih v V sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Vrhnika, Glasbeno šolo Vrhnika in Pravljičarki Barbara in Nika. Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika vas na predvečer kulturnega praznika va-V sodelovanju s Klubom vrhniških njihov dolgoletni vodja gospod Tone Ro- Predavanje z delavnico Razstava 130 let gasilstva bimo v Glasbeno šolo Vrhnika. Li-študentov. žmanc. Prispevek je Nataša Oblak JapeljPretekla življenja terarno glasbeno prireditev, posvečeno septembra 2017 predstavila na simpozi-v Borovnici spominu na Franceta Prešerna in Ivana Predavanje z delavnico ju Usnjarstvo na Slovenskem v Muzeju Pretekla življenja so za mnoge fascinan-30 let gasilstva v kotlini so Borovničani Cankarja, bodo s svojimi nastopi obo- usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. tna. A vendar se ljudje šele dotikamo gatili učenci obeh šol. Prijazno vabljeni Sorodne duše in duše počastili s slavnostno akademijo, para- Celoten članek bo izšel v Zborniku re­površine, kako jih razumeti oziroma na v sredo, 7. 2. 2018, ob 18.00. do, z razstavo, zbornikom in zahvalno feratov s simpozija. Objavljen je tudi na kakšen način uporabiti vedenje o prej- dvojčice (twinflame) mašo. Razstava in zbornik povzemata Kamri, portalu digitalizirane kulturne šnjih življenjih, da bi nam to v sedanjo-zgodovino delovanja gasilstva, vključu- Sorodne duše prihajajo v mnogih obli-dediščine slovenskih pokrajin. Vabljeni sti kar najbolj pomagalo (ne pa nas še Svetovalno središče na kah, zato bomo pregledali različne ka-v Grabeljškovo dvorano v torek, 20. 2. jeta pa tudi pregled delovanja gasilskih bolj oviralo oziroma zmedlo). Ni toliko društev v borovniški občini. Razstava tegorije sorodnih duš. Spoznali bomo, 2018, ob 17.30. Vrhniki pomembno, kdo smo bili, ampak kdo bo januarja in februarja 2018 na ogled na kakšen način igrajo aktivno vlogo smo dandanes. Da bomo lahko dobili tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Brezplačno in zaupno informiranje v našem življenju in na naši duhovni Predstavitev knjige vpogled v svoja prejšnja življenja, bo Pripravila: Simona Stražišar. ter svetovanje odraslim pri odločitvah poti. To predavanje nam bo pomagalo pri predavanju prek Kim spregovoril za izobraževanje in učenje v računalni-prepoznati svoje sorodne duše in razu-Potovanje na fronto nadangel Metatron. Delavnice izvaja ški učilnici Kemis. meti, kako so vpletene v naše življenje! Vabimo vas na predstavitev knjige Po- Center Astera, več informacij in prijave Dodatne informacije in prijava na tel.: Kdo je tvoja duša dvojčica, »Twinfla- Plovnost Ljubljanice tovanje na fronto (Viaggio al fronte) ita­na tel št. 040 90 66 90 ali Kimspiratio­ 01 510 22 70. me«? Delavnice izvaja Center Astera, lijanskih avtorjev Giacinta De Carolija Študijski krožek Plovnost Ljubljanice nal.slove@gmail.com. Cena: 13 €/osebo, več informacij in prijave 040 90 66 90 in Marie Luise De Caroli, ki bo v sredo, je vodil mentor Albert Štrancar, CDI za partnerja brezplačno. Vabljeni, v pe-Termini v februarju: Univerzum, potekal pa je v Cankarjevi ali Kimspirational.slove@gmail.com. 21. 2. 2018, ob 18. uri v Grabeljškovi tek, 2. 2. 2018, ob 18.00 v Grabeljškovo sreda, 7. februar: 8.00–11.00 Cena: 13 €/osebo, za partnerja brez-knjižnici Vrhnika. Financiran je bil v dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. dvorano. ponedeljek, 12. februar: 15.00–18.00 plačno. Vabljeni v petek, 16. 2. 2018, ob Knjigo bo predstavil Valter Reščič, ki jo okviru razpisa Ministrstva za izobra­sreda, 21. februar: 8.00-11.00 18.00 v Grabeljškovo dvorano. ževanje, znanost in šport za leto 2017. je prevedel in izdal v samozaložbi. ponedeljek, 26. februar: 15.00–18.00 Člani študijskega krožka so postavili Brezplačne svoje delo na ogled v Malavašičevem posvetovalnice staršem Predavanje Počitniška ustvarjalna kotičku Cankarjeve knjižnice. RAZSTAVE ob prihodu novega člana Odkód zlo, če obstaja delavnica Bodi viden - bodi v družino Bog, ki je dober in Osnovnošolske otroke vabimo na poči-Lesene skulpture –tniško ustvarjalno delavnico v Malava­previden Za boljšo pripravo na dojenje, spremlja-pravičen? šičev kotiček. V torek, 20. 2. 2018, od zverinice nje in pomoč pri dojenju, dojenje po 9.00 do 13.00. Občina Vrhnika je z vrtci na Vrhniki Vprašanje, ki marsikomu zbuja dvom V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je na sodelovala pri ozaveščanju pešcev v pro­enem letu, kako je s skupnim spanjem glede obstoja dobrega in pravičnega otrok in staršev, kako ob bolezni, kako ogled zanimiva razstava lesenih skulp-metu »Bodi viden - bodi previden«. Boga! Svet bolj kot kdajkoli drhti v Vzdrževalne službe v tur z naslovom Zverinice Igorja Pavlov-V februarju si lahko ogledate priložno­ ob težavah … Dobrodošli vsi starši in strahu zaradi terorističnih napadov, čiča z Vrhnike. stno razstavo slik sodelujočih otrok. tisti, ki se na starševstvo šele pripravlja­naravnih nesreč, političnih napetosti, Industriji usnja Vrhnika te! Posvetovalnice bo vodila patronažna bolezni … Kakšen odgovor ponuja Sveto sestra Katja Krvina, dipl. babica, IB- praznovanje 72. obletnice ustanovitve pismo? Na čigavi strani ste vi v boju CLC, svetovalka za dojenje. Za infor- IUV – 20. februarja 1946 je Tvrdka S. med dobrim in zlom? Predava Branko macije in prijave jo lahko pokličete na Kalin, tovarna usnja družba z o.z. Vodenik. Vabljeni v petek, 9. 2. 2018, ob tel. 051/390-923. Vabljeni vsak 1. torek na Vrhniki, uradno prešla iz zasebnega 17.30 v Grabeljškovo dvorano. v mesecu (6. 2., 6. 3., 3. 4., 8. 5. in 5. 6. lastništva v last Ljudske republike Slo- V sodelovanju z Zdravstvenim oddel­ 2018) ob 12.00 v Malavašičev kotiček. venije in se preimenovala v Industri­ kom Čili in zdravi Krščanske adventi- V sodelovanju z Zdravstvenim domom jo usnja Vrhnika (IUV). Cankarjeva stične cerkve iz Ljubljane. Vrhnika. knjižnica Vrhnika namenja posebno skrb zbiranju kulturne dediščine IUV. Potopis KVŠ: Tokrat vam bomo predstavili vzdrže-Branje Cankarjevih valne službe v IUV, kot se jih spominja Kilimandžaro besedil Edinstveno treking potovanje na najviš-V sodelovanju s Turističnim društvom jo goro Afrike – Kilimandžaro in vrh Blagajana vas vabimo v Močilnik na Uhuru, 5896m! Kilimandžaro bomo branje Cankarjevih besedil. Vsako sre-osvojili po najstarejši zasnovani poti, do ob 17.00 (7., 14., 21. in 28. 2. 2018). imenovani Coca-Cola oz. Marangu. To Dogodek bomo izvedli v vsakem vreme-je najudobnejša pot, saj je edina pot, kjer nu. Morebitno spremembo ure/lokacije je mogoče prenočevanje v planinskih preverite na mirjam.suhadolnik@gmail. kočah. Več o trekingu v priložnostnem predavanju v četrtek, 15. 2. 2018, ob com. 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Iskanje Božičkove dežele December je čas, ko se vsi veselimo praznikov. Je čas, ko se vse dogaja s svetlobno hitrostjo, in čas, ko na odru kulturnega doma Bevke otroci dramske mladinske skupine (DMS) odigrajo kakšno igro. Mladinska dramska skupina (DMS) Ivana Cankarja Bevke deluje že četrto leto in vsako leto je več otrok, ki se pre­izkusijo v igranju. Skupino vodijo štiri mlada dekleta: Ana Jereb, Tjaša Trček, Katarina Smuk in Tjaša Šentjurc, ki že­lijo, da bi se otroci skozi igro znali zaba­vati in nekaj tudi sami ustvariti. Tako je nastala tudi Božična igra, za zasnovo katere so dali pobudo otroci dramske skupine, njihove ideje pa je v dramska besedila spisala njihova voditeljica Tjaša Trček. Naslov igre je Iskanje Božičkove de­žele in je premiero doživela 16. 12. v KD Bevke. Igra je pripovedovala o treh skupinah otrok (pridni otroci, poredni in otroci iz sirotišnice), ki pobegnejo v upanju, da bodo našli Božično deželo. Vendar pa pot ni lahka, kot se jim je zdelo, saj jim Božiček med potjo naloži ogromno nalog, ki jih morajo opraviti. Iz vsega so se morali otroci marsikaj naučiti in si med seboj pomagati. Le s skupnimi močmi so lahko našli Božička in njegovo skrito deželo. Obisk predstave je bil velik in spodbu- Februar v TMS da občinstva neverjetna. Vsi smo lahko opazili, kako otroci napredujejo in vse odigrajo. Kako z užitkom stopijo na oder in se za tisti čas prelevijo v svoj lik, je nekaj neverjetnega.Videti je, da otroci to delajo z veseljem in srcem in njihove voditeljice, so lahko zelo ponosne nanje. Posebna zahvala velja Javnemu komunalnemu podjetju Vrhnika/Depo, kjer so nam velikodušnoodstopili rabljene omare, ki smojih uporabili za sceno pri predstavi. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Spoštovane obiskovalce obveščamo, da je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, tako kot prejšnja leta, zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogrevanih prostorov od 4. 12. 2017 do 28. 2. 2018. Skupine se za obisk naročite preko telefona 01 750 66 72 ali elek tronske pošte programi@tms.si. V tem času vas vabimo v Polhov Gradec na ogled Muzeja pošte in telekomunikacij. Občasne razstave: KO UDARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj od 6. 2. do 30. 9. 2018 Razstava o vzponu podjetja z majhnim številom zaposlenih in s široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki mu je uspelo prodreti na zahteven in hitro razvijajoč se telekomunikacijski trg. Spored prireditev: nedelja, 4. 2., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk torek, 6. 2., ob 18.00: odprtje razstave KO UDARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj četrtek, 8. 2., od 10.00 do 17.00: Prešernov dan v Muzeju pošte in telekomu­nikacij (prost vstop do 16.00, voden ogled za družine ob 15.00) nedelja, 11. 2., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine nedelja, 18. 2., ob 15.00: voden ogled za seniorje od torka, 20. 2., do petka, 23. 2., med 10.00 in 13.00: počitniške delavnice Otroci bodo izdelovali poštne rogove, štampiljke in poštne kape, barvali pobarvanke, si pošiljali sporočila z Morsovim telegrafom ter v otroškem poštnem uradu za kratek čas postali pravi poštarji. Prijave niso potrebne. Cena posamezne delavnice: poštna kapa 1,00 evro; poštni rog 1,50 evra, štampiljka 1,50 evra. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odpr to: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, 24. 12. in 31. 12: 10.00–13.00; 25. 12., 26. 12., 1. in 2. 1.: zaprto Uroš Bučan vodja nogometne šole pri NK Dren-Vrhnika Dober trener v nogometu pomeni ogromno Uroš Bučan, vodja trenerjev v NK Dren-Vrhnika je v nogometu praktično celo življenje. Po končani tekmovalni karieri je med prvimi v Sloveniji pridobil mednarodno trenersko licenco pro in s svojim delom pomagal številnim mladim fantom v NK Triglav Kranj. Eden od vrhuncev trenerskega dela je doživel, ko je na eni prijateljski tekmi državne članske reprezentance proti Angliji nastopilo kar pet njegovih nekdanjih varovancev. Sam pravi, da je danes trener več oseb v enem. Mora biti psiholog, učitelj, velikokrat starš, pedagog in seveda trener. Kdo je Uroš Bučan, kratka osebna izkaznica? Prihajam z Gorenjske, z okolice Kranja, star sem 50 let, v nogometu sem 45 let, torej kar po­mnim. Delam na Brdu pri Kranju, torej v sklopu protokolarnega objekta, kjer se glava spočije, po­poldne pa je moje življenje prežeto z nogometom. Tekmovalno kariero nogometaša sem opustil do­kaj kmalu in se zgodaj posvetil trenerskemu delu. V NK Triglav sem delal z mladimi 20 let. Kaj vas je pripeljalo na Dren, oziroma na Vrhniko, saj je bil to pred nekaj leti še zelo majhen, praktično vaški klub? Morda je v Triglavu prišlo do zasičenosti odno­sov med trenerji, med vodstvom in vsemi vple­tenimi. Potem sem naredil kratko pavzo, nakar sem po naključju spoznal Matevža Kusteca, ki me je povabil v klub, kjer smo naredili Slovenija kamp na Drenovem griču. Zelo dobro sva se ujela in sem poprijel za delo z najboljšimi posamezniki in kasneje z delom celotne ekipe. Sedaj končujem drugo leto sodelovanja, v zadnje pol leta pa delam kot trener in vodja trenerske ekipe. Na Vrhniki se počutim dobro, tu sem trenersko zopet zaživel. Zopet delam z velikim entuziazmom. Kako se je delo trenerja v zadnjih 20 ali 30letih spremenilo? Danes je trener več oseb hkrati, mora biti učitelj, pedagog, včasih starš in seveda trener. V preteklosti pa je bila samo ena pot, ki jo je trener pokazal in ni bilo druge. Danes je vse povezano s psihologijo in z odnosi. Ampak, če se najdeš, če imaš pravo mešanico vsega skupaj je lahko zelo lepo. Kako težko je danes pritegniti dobre trenerje za tak športni pogon kot ga imamo na Vrhniki? To je kar velika težava. V drugih, večjih okoljih kot je recimo Ljubljana, morda ni tako težko. Mi smo morali poiskati trenerje iz širše okolice celo iz Gorenjske in Primorske. Podobno je bilo tudi v Kranju. Dobrih trenerjev je vedno premalo. Kako trener vpliva na mladega nogometaša, ali lahko bistveno vpliva na športni, telesni in psihološki razvoj? Vsekakor menim, da je vpliv velik. Sploh do 11. leta starosti se fantje zelo navežejo na enega tre­nerja in, če se slučajno zamenja je kar problem. Sploh, če gre za dobrega trenerja, ki jih zna moti­virati. Kasneje je lažje, saj fantje že vedo, da lahko od vsakega trenerja nekaj dobijo. Trener lahko da igralcu ogromno na vseh področjih. Pri vzgoji, v izobraževanju v razmišljanju in pogledu na življe­nje. Danes se starši soočajo z dejstvom, da se morajo njihovi otroci že zelo zgodaj odločati za neko resno delo v svojem prostem času in otroka vpisati v športni klub. Kakšen je vaš pogled na vpetost otrok v športne aktivnosti izven šole? Poznamo več vrsti staršev. Tiste, ki otroka vpi­šejo v klub zato, da ga odtegnejo od računalnika, da pozabijo na šolo. Skratka, da se v prostem času zabavajo. Zabava, aktivnost na zraku in šport, to je pravilni pristop! Potem pa imamo starše, ki so dobesedno obsedeni s pričakovanji in uspehi in želijo preko svojega sina doseči svoj lastni uspeh. Vemo, da je v nogometu veliko ljudi in da je zelo težko uspeti. Te zgodbe pripeljejo, do razočara­nega otroka, frustracij in na koncu je razočaranje staršev veliko. To je težava za trenerja, za otroka in na koncu tudi za starša. Če igralci hodijo na treninge zato, da napredujejo, da se telesno, um­sko razvijajo in da starši pustijo igralca trenerju, je vse v najlepšem redu. Niso vsi za prvo ligo, morda bo igral v drugi ali tretji ligi, morda samo s pri­jatelji, toda bistveno je, da se telesno in duševno razvijejo, da imajo športne vrednote, da razmi­šljajo športno in predvsem, da postanejo dobri ljudje. To je tisto glavno! Mi želimo, da ostanejo v nogometu, morda kot sodniki, lahko tudi samo kot navijači. Želimo, da imajo na svoja leta treni­ranja in tekmovanja lepe spomine na Vrhniko in da bodo nekoč svoje otroke pripeljali na trening ali pa v kak drug šport. V zadnjem obdobju, predvsem pa po združitvi v NK Dren – Vrhnika, beležimo zelo dobre športne rezultate. Je to naključje ali rezultat neke strategije? V Sloveniji velja, da če dobro delaš pridejo tudi uspehi. Težava pri nas je v tem, da funkcionar­ji, pa ne samo v nogometu, želijo hitre rezultate, uspeh čez noč. Takoj! To je narobe. Na Vrhniki se je zelo dobro delalo že na Drenu in zato se sedaj kažejo rezultati. Priznati pa moram, da so bili re­zultati pri U15 nekako pričakovani, saj smo vedeli, da so sposobni zmagat jesenski del. Toliko bolj pa Evropski pokal na Vrhniki Meseca decembra se je v dvorani OŠ Antona Martina Slomška zgodil simbolni zaključek najuspešnejšega in težko ponovljivega leta, ki je na vrh evropskega košarkarskega prestola popeljal naše, slovenske junake. Košarkarski klub Vrhnika je gostil in na ogled postavil pokal evropskih prvakov! Velik in veličasten pehar je večina od nas lahko opazovala le prek TV ekranov. Pred, med in po končani članski tekmi pa si ga je vsak lahko po­gledal iz neposredne bližine in naredil nekaj nepozabnih 'selfijev'. Mnogim so se ob pogledu na svetlikajočega lepot­ca v misli prikradli prizori zmagovitih akcij, zadetih košev (tudi) iz nemogo­čih pozicij ter objemov naših borcev, ki so čez noč postali žive legende nepoj­mljive košarkarske pravljice. Resnične pravljice, ki nas v poduk in opomin opozarja, da majhnost ni izgovor za takšno razmišljanje in da lahko majh­ni spravijo na kolena tudi največje in na videz nepremagljive reprezentance! Sicer pa je vstop v novo leto tudi čas za razmislek o pretekli sezoni. Tekmo­valno leto 2016/17 je bilo za naš klub izjemno uspešno. Tako na tekmoval­nem, kot tudi organizacijskem podro­čju. Vse starostne kategorije (razen U11 in članov) so imele odličen zaključek tekmovalne sezone, saj jim je uspela uvrstitev v prvo ligo državnega tekmo­vanja. Ob tem si je zelo mlada članska ekipa že ob polovici sezone zagotovila obstanek v tretji SKL. Davek uspešne­ga zaključka smo žal morali plačati na začetku letošnjega tekmovalnega cikla, saj smo se zaradi tega posledično sre­čevali z najboljšimi ekipami v Sloveniji. V drugem delu tekmovanja pa igralci z nekoliko lažjimi, njim primerljivimi nasprotniki zopet kažejo všečne pred­stave in nam vlivajo upe na podoben zaključek sezone kot lani. Tudi na organizacijskem področju smo, glede na pretekle sezone, storili nekaj pomembnih korakov. Po več­letnem premoru smo z nekaterimi ekipami sodelovali na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sarajevu, za najmlajše pa smo organizirali letova­nje na poletnem taboru v Portorožu. S pomočjo staršev smo uspeli stilsko poenotiti izgled vseh selekcij in igralce opremili s puloverji in športnimi tor­bami klubskih barv. Po najboljših mo­so nas presenetili v selekcijah U17 in U13, saj so v samem vrhu in v boju za prvaka v prvi MNZ ligi. To je za Vrhniko zelo velik uspeh. Kako danes strokovna javnost v nogometu gleda na NK Dren-Vrhnika? Vrhniški rezultat se sliši po celi Sloveniji, saj vsi spremljajo naše delo in rezultate. V svoji doseda­nji trenerski karieri sem navezal kar nekaj tesnih prijateljstev in pohvale ter priznanja prihajajo z vseh koncev. Vrhnika je bila nekoč že na nogome­tnem zemljevidu Slovenije in upam, da se bomo še bolj pojavljali. Kje želite videti NK Dren-Vrhnika? Moja želja je, da je v nogometu ogromno ljudi, da so otroci, ki gredo domov s treninga zadovolj­ni. Drugi cilj pa je, da se začne vrhniška občina pojavljati na nogometnem zemljevidu. Tu smo že zelo blizu s selekcijo U15 s katero želimo igrati v prvi državni ligi zahod. Naš največji uspeh pa bo, ko bo kateri izmed naših igralcev igral v prvi ligi prepoznavnih nogometnih držav kot so Francija, Španija, Anglija, Nemčija, Italija. Kaj bi dejali staršem, ki imajo doma otroka, ki ga veseli nogomet? Naj pridejo v naš klub, oziroma tudi, če ga ne veseli nogomet naj gre v drug šport. Sicer pa naj čim prej pride na naše nogometne urice v vrtec kjer imamo odlične športne rekvizite in trenerje. Pri nas se bo lahko telesno in športno razvijal tudi, če ne bo nogometaš. V vrtcu se urijo v motoriki in koordinaciji, delo z žogo pride kasneje. Besedilo in foto: Peter Kavčič čeh zagotavljamo kvalitetne treninge za vse nove igralce, ki so navdih za igra­nje košarke našli ob zgoraj omenjenih uspehih zlatih junakov. Kot že večkrat rečeno, pa nam nezadostna športna in­frastruktura predstavlja velike težave za še kvalitetnejše delo. Velja povedati, da je klub po daljšem obdobju finanč­no konsolidiran in smo reden plačnik. To nam uspeva tudi s sodelovanjem in razumevanjem sponzorjev in do­natorjev, ki se jim ob tej priložnosti še enkrat iskreno zahvaljujem! Vsi so omenjeni na naši spletni strani w w w. kkvrhnika.si , ki je bila s preteklim le­tom prenovljena in vas ažurno obvešča o vseh tekmah in dogajanjih, v katerih sodeluje naš klub. Aktualne sponzorje oglašujemo tudi na domačih članskih tekmah in če vas zanima kakršnoko­li sodelovanje, vas bomo zelo veseli. Skupaj smo močnejši! Bodite z nami in spremljajte nas tudi v tem letu. Srečno! Andrej Smrekar, predsednik KK Vrhnika Aktivno zakorakali v leto 2018 telj 1 alpskega smučanja, tudi Naslednji tečaj bo v času zim-kategoriji mlajših cicibanov in ZUTS Smučarskega društva skih počitnic v februarju, in si-naš najmlajši član Kris Prek, ki Vrhnika. V decembru so tako cer prav tako na Krvavcu. je dosegel peti čas v kategoriji organizirali tri štiridnevne pre-Za lep zaključek leta so po-najmlajših tekmovalcev. mostit vene module za prehod skrbeli tudi tekmovalci, ki so In kaj bo sledilo? V januarju na višjo raven, torej za pridobi-na tekmi veleslaloma 30. 12. na se odpravljamo na izlet v Nass­tev naziva učitelj 2. Poleg tega Cerknem dosegli odlične re-feld ali po slovensko Mokri­so potekali tudi nočni licenčni zultate. Aljaž Kužnik in Maša ne, februarja pa bo izlet v Bad seminarji za obnovitev licen-Eržen sta z 2. in 3. mestom v Kleinkirheim. Tekmova lce ča­ce učitelja smučanja za sezono kategoriji mladink in mladin-kajo bližajoče se tekme, ZUTS 2017/18. Dvakrat so se učitelji cev poskrbela za prve stopnič-smučarskega društva pa še en zbrali v Kranjski Gori, enkrat ke v letošnji sezoni. Dobro so premostit veni modul ter orga­ pa na smučišču Rudno pri Že-se izkazali tudi preostali: Tin-nizacija in izvedba kadrovskega leznikih. kara Kužnik s 4. mestom v ka-tečaja U2. Organizirali smo tudi božič-tegoriji starejših dek lic, A leks Smučarski pozdrav! no-novoletni počitniški tečaj Jovič z 8. mestom v kategoriji Smučarsko društvo Vrhnika za otroke na Krvavcu, ki se ga mlajših dečkov, 11. mesto je je tokrat udeležilo sedem otrok. dosegel Nal Škof, ki tekmuje v Vrhničanke na mednarodnem turnirju me, pa tudi temperature niso Dodobra smo že zakorakali v novo leto 2018, ki v na Slovaškem bile prenizke in smo lahko tako Smučarskem društvu Vrhnika prinaša spet nove ves dan uživali v smučanju. Pa aktivnosti in izzive, ki se jih veselimo prav si: ni bilo veliko časa za počitek, najmlajši in tudi mladina ter starejši ljubitelji belih kajti temu izletu je že sledil iz­strmin.let za otroke z Vrhnike in nje­ne okolice v sodelovanju z ZIC Preden pa se podamo novim smuči, smučarskih čevljev, palic Vrhnika. 23. 12. smo se tako s izzivom naproti, se moramo … in promovirali smučanje. Prav petimi učitelji ter z več kot 40 ozreti v minulo leto, natanč-gotovo smo na sejmu pridobili otroki odpravili na smučišče neje v december, ki je bil zelo tudi kakšnega novega privržen-Cerkno. pester. Začel se je s smučarskim ca, ki se nam je pridružil na pr-V zadnjem mesecu starega sejmom na Sodnijskem trgu 1. vem smučarskem avtobusnem leta pa je imel zaradi novosti, ki in 2. decembra, na katerem smo izletu v avstrijski Katschberg, jih je v letošnji sezoni prinesel člani društva dva dni sprejema-ki je sledil 16. decembra. Imeli Zakon o športu, katerega po­li v prodajo smučarko opremo, smo srečo, saj nas je zjutraj na sledica je, na področju alpskega svetovali strankam pri nakupu smučišču pričakalo sončno vre­smučanja, ukinitev naziva uči- Kadetinje so tisti dan odi­grale odlični in borbeni tekmi z ekipami iz Češke in Rusije ter jih tudi premagale. Uvrstile so se v nadaljnje tekmovanje za peto mesto. Odločilno tekmo so odigrale naslednji dan v Na turnirju je sodelovalo Litvankami v Športni dvora-Prešovu, kjer so po težki tek­88 klubov iz enajstih držav, ni Hall Hotelova Akademia v mi z ekipo Slovakinj zmagale ekipe deklet in dečkov. V ka-Prešovu. Kadetinje s trenerko in končale turnir na odličnem tegorijah, v katerih so igrala Taro Jonović so igrale tekme petem mestu. naša dekleta, so bile ekipe iz v Športni dvorani Sabinov (15 Vse tekme so dekleta igrala Slovaške, Češke, Poljske, Rusi-km iz Prešova) z Madžarkami, v duhu fair playa, zelo suvere­je, Litve, Ukrajine, Romunije, Litvankami in Slovakinjami. no in prikazale pravi borbeni Srbije, Hrvaške, Madžarske inIzkupiček prvega dne je bil za­duh ter željo po dobri uvrsti­ekipe iz Slovenije; Celje – ŽRK dovoljiv. Po odigranih tekmah tvi. Tako smo gledalci lahko Z Dežele, Ljubljana – RK Krim so se v večernih urah spreho­uživali v prikazanih igrah in in Vrhnika – ŠDRŠ. dile po mestu in se nato dobro se na koncu zasluženo vese-Dekleta so odpotovala v pri-»oborožile« z voljo in močjo za lili uspeha naših deklet, ki so čakovanju tekem, ki jih bodo preostale tekme, ki so sledile zopet dokazala, da dobro in odigrala, v zgodnjih jutranjih naslednjega dne. uspešno trenirajo vso sezono. urah in po naporni, 850 km V petek sta obe ekipi čakali To je tudi dobra popotnica za dolgi vožnji prispela v poznih še dve odločilni tekmi za čim prihajajoče tekme v drugem popoldanskih urah do mesta boljšo uvrstitev. Starejša dekle­delu tekmovalne sezone za Prešov, kjer so se namestila in ta so premagala ekipi iz Češke pokal Slovenije, kjer se naše ka­pripravila na tekmovanje.in Romunije ter se udeležila detinje ponovno spogledujejo s Že naslednji dan so odigrala, nadaljevanja boja za uvrstitev samim vrhom. vsaka v svoji kategoriji, po tri od 17. do 22. mesta. Po odločil­Čestitke vsem sodelujočim težke tekme. Starejša dekleta, ni tekmi z ekipo iz Slovaške, ki tekmovalkam in seveda tudi pod vodstvom trenerke Sen-so jo z odlično igro tudi dobile, trenerkama! dy Jonović, so igrala tekme z je bila njihova končna uvrstitev Za ŠDRŠ Vrhnika Veronika Madžarkami, Poljakinjami in na turnirju 17. mesto. Hudobreznik Joga in zdravje selno življenje. Potem pa lahko membni so so pristopi hatha sang, edinstvena tehnika joge, v pride trenutek streznitve. V luči joga, ki predvsem s pomočjo nas spontano prebuja modrost, povedanega je smiseln zdrav vode in zraka čistijo telo od ki je največja pomoč. Vsa kom­ način življenja. Ljudje pogosto najbolj grobih do najbolj subtil-binacija pristopov učinkuje razmišljamo in sanjamo o lahki nih nivojev. Telesne tehnike ali varno, učinkovito in zanesljivo in hitri poti do zdravja in mla-asane blago, vendar intenzivno tako na preprečevanju bolezni, dostnosti. Dejstvo pa je, da si delujejo na sklepe, mišice, hrb-kot je tudi v pomoč pri zdravlje­ je zdravje treba zaslužiti. Torej, tenico, organe, žleze, živčni sis-nju. Vse tehnike so primerne za moder način življenja in tehni-tem, tkiva. Dihalne tehnike ali vsakogar ne glede na starost, ke, ki nam pomagajo čistiti, raz-pranajame čistijo najrazličnejše bolezensko stanje in telesni bremenjevati, krepiti različne telesne, energetske in mentalne ustroj, joga učitelj jih tudi prila­ telesne sisteme, so odgovor na sisteme ter jih energizirajo – so gaja osebnim potrebam. omenjeno problematiko. najboljša preventiva proti bole-Naredimo nekaj zase, ne pre- Sistem Joga v vsakdanjem znim. pustimo se slepo usodi, vzemi­življenju, ki že skoraj trideset Stres je eden pomembnejših mo dragoceno življenje v svoje let uspešno poteka v Sloveniji, dejavnikov za nastanek bolezni roke! Nikoli ni prepozno in od­nudi tehnike, ki pomagajo raz-in bistveno vpliva na zniževanje več, če naredimo nekaj pame­strupljati in krepiti organizem, energetskega stanja; globinsko tnega za svoje zdravje in seveda kar je izjemna preventiva pred sproščanje (joga nidra) je odlič-za svojo srečo! različnimi boleznimi. Zelo po-no zdravilo proti stresu. Sat-Dr. Danilo Kosi, prof. Viden napredek sodobne civilizacijske bolezni Ljudje zdajšnje dobe smo izpostavljeni mnogim se vedno bolj širijo! Ljudje smo vplivom iz okolja, ki so pogosto škodljivi za v glavnem precej lahkomiselni zdravje. glede načina življenja. Ko pa nas kaj doleti, takrat se začne vrhniških ritmičark Pretežno živimo v umetnih in želje, ki povzročajo škodljive naš propad, trpljenje, takrat bi okoljih, kar vpliva na rušenje razvade. naredili vse, da bi ozdraveli. Na zdravja, zmanjšanje energet-Po navadi so bolezni tesno srečo imamo visoko razvito skega potenciala, razmajano povezane z načinom življenja; medicino in farmacijo, ki nam duševnost in stres. Hkrati z imenujemo ga tudi slog, stil do določene mere lahko poma­ načinom življenja privabljamo življenja, torej kako živimo v gata, žal pogosto s stranskimi bolezni in si krajšamo življenje. vsakdanjem življenju. Temeljni učinki in vprašljivimi rezultati. Iz naše notranjosti prihajajo elementi zdravja so prehrana, Torej, dokler smo zdravi, smo vplivi, ki imajo neugodne po-gibanje, dihanje, počitek – spo­pogumni, brezbrižni, včasih sledice: strahovi, skrbi, negoto-sobnost sproščanja, lasten psi­celo ponosni na svoje lahkomi­ vost, nemir, nezadovoljstvo, jeza ho-mentalni svet in odnosi. Vse November in december sta bila za vrhniške ma sestavama: v sestavi brez rekvizita je dosegla 6. mesto, ritmičarke zopet polna udejstvovanj in v sestavi s kolebnico pa odlič­ posledično veselih obrazov. no 2. V mnogoboju si je torej V organizaciji DŠR Branik predstavnice, in sicer Klara v skupnem seštevku ocen tako Maribor in pod okriljem Gi-Martinčič je v sestavi brez re-pritelovadila 6. mesto. Opisa­mnastične zveze Slovenije je kvizita zasedla 12. mesto, Kaj-ni rezultati so zares čudoviti. 11. novembra potekalo tekmo-ta Rovan je prav tako v sestavi Vsem puncam za njihove do­vanje za Ekipni pokal Slove-brez rekvizita zasedla 4. mesto, sežke iskreno čestitamo. nije v individualnih sestavah. Nina Žižmond pa se je v sesta-Konec decembra smo imeli v Tekmovalke Gimnastičnega vi s kiji zavihtela celo do srebra. Gimnastičnem društvu še za­društva Vrhnike, 2. skupine, Sredi decembra se je vrhni-ključni novoletni nastop. Obi-so na ekipnem pokalu Slove-ška delegacija ritmičark odpra-skal nas je dobri mož Božiček nije zasedle 5. mesto. Ekipo so vila na mednarodni turnir v ter nas razveselil z darili. sestavljale Ana Baretič, Urša Zagreb na Hrvaško. Pot do Za-Ob zaključku starega leta Troha, Maša Gabršček, Pika greba je bila zimsko obarvana, 2017 in na začetku novega Grušovnik in Neža Čuk. vendar naših treh predstavnic leta 2018 vsem našim zvestim Prvi vikend v decembru so snežna panika na poti ni zme-navijačem ter preostalim vrh­ se punce udeležile enega iz-dla. Svoje naloge na tekmoval-niškim ljubiteljem ritmične gi­med treh najbolj prestižnih ni preprogi so opravile z odliko. mnastike in akrobatike želimo mednarodnih turnirjev, ki jih V kategoriji mlajših deklic brez obilo zdravja, osebnega zado­organizirajo slovenski klubi rekvizita sta tekmovali Ana voljstva in naj se vam uresni­ritmične gimnastike. Tokrat je Treven in Brina Alina Prosen. čijo vse skrite želje. bil to že tradicionalni XXVIII. Brina Alina je zasedla 4. mesto, Novoletni pokal Moste v Lju-Ana pa 7. V kategoriji deklic je Urša Cvetko Rebov bljani. Nastopile so tri naše Kajta Rovan tekmovala z dve-(GD Vrhnika) PLANINSKI KOTIČEK 14. 1. 2017 - Lintverni od Lubnika do Starega vrha Tudi letos smo drugo nedeljo v januarju name­nili spominskemu pohodu v počastitev Dražgo­ške bitke. Kot velikokrat doslej, smo od 11 določenih smeri tudi tokrat izbrali svojo. V meglenem in rahlo deževnem nedeljskem jutru sta nas Duno in B’čar zapeljala na izhodišče pohoda pod vznožje Lubnika. Sneg je rahlo naletaval, ko smo se podali po stari Blegoški cesti proti zahodu. Makadam­ska cesta v zatišju gozdov Škofjeloškega hribovja nudi številne možnosti za vse vrste rekreativcev. V lepem gozdu ni bilo zaslediti ne posledic žleda, niti lubadark, pa tudi zadnji vetrolom ga ni pri­zadel. Ob cesti je kar nekaj spominskih obeležij, ki pričajo, da so se na tem področju partizanske enote močno upira le nasilnemu nemškemu oku­patorju. Pohod ni bil zahteven, zato je bilo dovolj časa, da smo Lintverni med potjo obujali številne prijetne spomine na pohode iz preteklosti. Da pa ni bilo preveč enostavno je Cvičkar vseeno našel “Lintvernsko” bližnjico skozi gozd. Bolj kot strmina nas je pri vzpenjanju oviralo odpadlo ve­jevje. Povzpeli smo se do brunarice MORS-a na Starem vrhu, kjer smo naredili krajši postanek. V zadnjem delu pohoda smo zavili proti jugu in se spustili skozi vasici Četena ravan in Murave v Javorje. Pohod smo zaključili v gostilni Blegoš. S kosilom so nas pogostili slavljenci Stari, B’čar, Grintovec in Ligojn`c, ki so nedavno praznovali rojstne dneve. Na pohodu smo sodelovali Bankir, B’čar, Betajnov`c, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojn`c, Špik, Špilčk, Stari, in Vezist. Besedilo in fotografija: Vezist Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz februarskega koledarčka Datum Dogodek Ura Organizator 16. 2. 2018 Občni zbor Planinskega društva Vrhnike OŠ IC ob 19:00 19.00 PD Vrhnika 24. 2. 2018 Albana – Čedad (I) 7.00 Vodniški odsek Kako pravilna je bila odločitev Gospodarskega odseka, da izdamo tudi Koledar 2018 se je pokazala po 2200 obiskih na vaših domovih, kjer je 32 prostovoljcev iz vrst Planinskega društva Vrhnika en mesec in pol ponujala ličen koledar in zanje nabrala, do sedaj, kar 34.093,30 €. Tako smo za koledar prejeli povprečen prispevek v višini 15,50 €. Če je kdo zamudil naše prostovoljce, ali pa vas niso našli doma, si lahko koledar nabavite: • na sedežu društva, Tržaška cesta 11, ob sredah od 19.00 do 20.00, • v Koči na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do pet­ka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00. Še nekaj jih imamo na zalogi, zato le pohitite in prispevajte k dokon­ čanju nove koče. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, spon­zorje in donatorje: Generalni pokrovitelj Donator 2 Sponzor 1 Donator 3 BOJAN JEREB Donator 1 Ostali donatorji Kleparstvo in krovstvo Peter Tominc s.p. Avtoprevozništvo Janez Vehar d. o. o. Jesenovec Bogdan GOSTILNA TURŠIČ Trček & Co - gasilni aparati Od 6. decembra 2017 do vključno 16. januarja 2018 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Bergant Jan, Brelih Elica in Jože, Brkič – družina, Dolinar Boštjan, Filipič Vlasta, Grom Nace, Jadanič Željko, Jereb Bojan, Jerina Tone, Kogovšek Milan, Kogovšek Nataša, Kogovšek Nika, Končan Jana in Andrej, Kraševec Tatjana, Malavašič Lojzka, Malavašič Metod, Nikolić Andreja in Vlado, Ogorevc Jože, Ogrin Nataša, Ogrin Sonja in Zvone, Petrič Helena in Janez, Plestenjak Francka in Janko, Pleško Matevž, Prek Marjan, Ratkovič Andreja, Ratkovič Dušan, Rotovnik Bojan, Saje Sašo, Sluga Ivan­ka, Svetičič Janko in Minka, Svojci, znanci, pohodniki namesto cvetja Bizjak Vojku, Šraj Zinka, Šušteršič Jože, Velkavrh Andrej ml. in Žakelj Sonja • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733SI 00 733 Čaka nas še nekaj manjših opravi, kot je opremljanje jedilnice s klopmi , stoli in mizami, ureditev pulta ob vstopu v jedilnico, monti­ranje zaščitnih mrež na okna in vrata v pritličju, beljenje mansarde in servisnega dela kleti, polaganje poda na mansardi, še zadnja montaža vrat in še marsikaj malega, kar smo ugotovili po natančnem pregledu takoj po novem letu. Vestno poravnavamo račune dobaviteljem in iz­vajalcem in še vedno vztrajno iščemo dodatna finančna sredstva za zak ljuček finančne konstrukcije. Planinsko društvo Gospodarski Vrhnika odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: w w w.pd-vrhnika.si. PLANINSKI KOTIČEK Za Koledar 2018 so prostovoljne prispevke donirali: Acalinovič Dragan, Acceto Marjeta, Adamič Boštjan, Al Mansour Fuad, A lič Blaž, A lič Borut, A lič Viktor, A ličajič - družina, A ljuk ič Ejub, Antonovič Brane, A rčon Brigita, Ar­mič Marija, A rsič Ani, Arsič Marija, Arsič Simon, AV R d. o. o., Babič Jože, Babič Marija, Babič Mateja, Babnik Grega, Ba­čar Jakob, Bagar Joži, Ba kovšek Damjana, Ban Tom, Banfič Olga, Banič Ivanka, Bar Pr`Marjan, Barbo Matevž in Iva na, Barut Boštjan, Basta rd Zvone, Bastarda Tone, Baša Miha, Ba­šič Nejc, Baškovč Mar ta, Baškovč Ma rta, Batič Jožko, Baudek Ja na, Bečiragič Nataša, Belič Boštjan, Berčič Miro, Berdnik Iztok, Bergant Damjana in Andrej, Berginc Cvetka, Berginc Gorazd, Berginc Jana in Jože, Berginc Lojze, Berlič Marta, Bernard Mitja, Bernetič Marja n, Beseničar Joži, Beseničar Rudi, Bevc Štef ka, Bevk Sonja, Bilič Vojislav, Bizjak - družina, Bizja k A ndrej, Bizja k Katja, Bizja k Kristina, Bizjak Tadej, Biz­ja k Vinko st., Bizjak Vojko, Bizjan An ka, Bizjan Sotlar - dru­žina, Blatnik - družina, Blažič Cvetka, Bobnar Helena, Boga­taj Janko, Bogataj Jože, Bogataj Joži, Bogataj Slavko, BogatajZdravko, Bogunič Sergeja, Boh Veronika, Bojanovič Staša, Bolka Tomaž, Borič Nedo, Borko A len ka in Vid, Borko An­drej, Botonjič - družina, Božnik Gregor, Božovič - družina, Bračko Ribič - družina, Bradač Matjaž, Bradeško - družina, Bradeško Cvetka, Bradeško Matevž, Bradeško Pavle, Brajnik Miha, Brankovič Jana, Bratič K ristina, Bratina Sebastjan, Bre­celjnik - družina, Brelih Elica in Jože, Brence - družina, Bren­čič - družina, Brenčič Anton, Brenčič Irena, Brenčič Marjeta,Brenčič Milena, Breznika r Majda, Brezovar Nada, Brkič Mičo, Brkovič Martina, Brodnik Boštjan, Brtič Metka, Br tuc Bar, Brus A ljoša, Brus Jure, Brus Karmen, Brus Matej, Brus Milena, Brus Roman, Bučar Marija, Bučar Slavko, Buček An­ton, Buček Janez, Buček Marko, Buh Avgust, Buh Fra nc, Bu­kovec Drago, Burja k - družina, Burja k Mateja, Butina Ča lič Andreja, Butko Mira in Boštjan, Buzeti Maja, Caf uta Janez in Ana, Caf uta Kati, Caf uta Maja, Caf uta Marko, Caf uta Slavi, Cajna r Ljuba, Ca nkar Matija, Cankar Verica in Bojan, Capu­der Robert, Caserman Franci, Cedi lni k Silva, Cela r Irena, Celar Peter, Celarc Anton, Celarc Janez, Celarc Marija, Ce­larc Marjan, Cela rc Ma rjan st., Celarc Martina, Celarc Slav­ko, Celarc Vera, Ceme Irena, Ceme Zdenkas, Cerar Meta, Cerk Janez in Jelka, Cerk veni k Marta, Charlesworth Mat­thew, Cicmi l Bojana, Cicmi l Brane, Ciglarič Mojca, Cimer­man - družina, Cimperman Mi lena, Cimprič Albin, Ciriko­vič Benjamin, Civić Mirhad, Coren Ma rija, Cunder Stan ka, Cuznar Boštjan, Cvelbar Fani, Cvetko Marija, Cvetko Nuška, Cvetkovič Urška, Cvetličarna ANNA, Anka Štuhec Pirnat s.p., Brezovica pri Ljubljani, Čelesnik Matjaž, Čelesnik Slavko, Čemažar Maja, Čepon Marko, Černetič Matej in Petra, Čer­netič Simona, Černigoj Eva, Česnik Milan, Čiča Mi loš, Čim­žar Anton, Čolič Adem, Čot Darin ka, Črnigoj Marko, Čuček Moškon Vesna, Ču k Marija, Čukljek - družina, Ču k ljek Zvonko, Čvorak Tijana, Ćov ič A len, Daca r Tomaž, Danev Gregor, Debela k Vida, Debeljak Dušan, Debeljak Irena, De­beljak Tone, Debevc Boža, Debevc Igor, Debevc Sebastijan, Debevec Marjana, Debevec Marko, Debevec Tatjana, Dečman Grega, Deleja Metka, Demšar Dejan, Denša Jani, Dernulc Damjan, Deronja Vlado, Dežman Beta, Dimnik Jože, Divac Da nica, Dizdarevič Mi lica, Dobni kar Janja, Dobrijev ič Katja, Dobrovoljc - družina, Dobrovoljc Ana in Jakob, Dobro­voljc Cirila, Dobrovoljc Jani, Dobrovoljc Marija, Dobrovoljc Marina in Niko, Dolenc Amalija, Dolenc Branko, Dolenc Ivanka, Dolenc Janez, Dolenc Lučka, Dolenc Vera, Dolenc Zvezda na, Dolina r Aleš, Dolinar Janez, Dolina r Leonida, Do­linar Marija in Marjan, Dolinar Marko, Dolina r Miha, Doli­nar Petra, Dolničar Ljuba, Dovč Franci, Dovja k - družina, Dra ksler Majda, Drašler Andrej, Drašler Gašper, Drašler Li­dija, Dražetič Ljubica, Dražil Alenka, Dremelj Jambrovič - družina, Dremelj Matjaž, Drenik Andraž, Drmota Teja in Tim, Drmota Zlatko, Drobnič Mitja, Društ vo upokojencev Vrhnika - Balinarji, Dudmir A len, Dudmir Josip, Dudmir Jože, Duka rič Zlatko, Dular Primož, Du lmin - družina, Dže­bič Edin, Đalič Marko, Đa lič Zoran, Đalić Drago, Đekič Vla­dislav, Đurićić Pavle, Emrič Sanela, Erznožni k Milena, Eržen Sašo, Escobar Omar, Fabjan Jana, Fajdiga - družina, Fefer Borut, Fefer Jernej, Fefer Valentina, Fefer Vera, FerjančičFranc, Ferjančič Sonja, Ferjančič Vina, Ficko Ferman - druži­na, Ficko Marija, Figar Andrej, Filipič Anita, Filipič Franc, Filipič Jelko, Filipič Marjan, Filipič Peter, Filipič Vlasta, Fišer Aleksander, Fišter Slavko, Flisar Eva, Fortuma Janez, For tuna Edo, For tuna Franci, Fortuna Ja nez, For tuna Jože, Fortuna Marko, Fortuna Romana, Frank - družina, Frank A len ka, Frank Nataša, Fridrich Vincencij, Friškovec Ba rbara, Frka l Sanja, Furlan Franc, Furlan Gregor, Furlan Ivačič - družina, Fu rlan Janja, Furlan Marko, Gabrijel Mar tina, Gabrijelčič Ka­tja, Gabrovšek Aleš in Sonja, Gabrovšek Ber to, Gabrovšek Franci, Gabrovšek Franci, Gabrovšek Gaj, Gabrovšek Ivan ka , Gabrovšek Janez, Gabrovšek Marja, Gabrovšek Marko, Ga­brovšek Matjaž, Gabrovšek Peter, Gabrovšek Viktorija, Ga­bršek - družina, Gača Zoran, Gajo Jan, Gajšek Nataša, Ga ko­vič Luka, Ga ljot Franc, Gantar Ana, Gantar Ivanka in Jože, Gantar Sonja in Jerma n Milan, Gara folj Ciril in Za lka, Gara­folj Janja, Garafolj Marija, Garneš Dominik, Gavranič Niko, Gavranovič Marko, Gerbajs Jurij in Katja, Gerbec Mivšek Mojca, Gerbec Uroš, Gerdina Stane, Glamoča k - družina, Glavič Blaž, Glavič Jan, Godeša Edva rd, Godnjavec Dion in Ja kob, Goga la Mario, Gomboc Matjaž, Gomboc Samo, Gon­čin Damjan, Gorenc Drago, Gorenc Žiga, Goričan Mirko, Gorjup Jožica, Gorjup Tatja na, Gorza Blanka, Gosar Leon, Gostiša Franci, Gostiša Irena, Gostiša Jože, Gostiša Jože in Ti l ka, Gostiša Leon, Gostiša Rober t, Gostiša Ron ko, Gostiša Sonja, Gostišče pri poku Robert Trobec s.p., Brezovica pri Ljubljani, Got van Andrej, Govekar Urša, Grabelšek Izidor, Gradišar Andreja, Gradišnik Pepca, Gramc Igor in Polona, Grampovčan Maja, Grampovčan Majda, Grampovčan Olga, Grampovčnik Marija, Graselli Peter, Grbec Dare, Grbec Ja­dran - družina, Grbec Janez, Grbec Stanka, Grbec Vinko, Grbovič Džema l, Grča - družina, Grča r Zdena, Grdadolnik Jožica, Grebenc Anton, Gregori Ivko, Gregorka Aleksander,Gregorka Dragana, Gregorka Edo, Gregorka Er vin, GregorkaJože, Gregorka Metod, Gregorka Pold ka, Gričar Bernarda, Gri lc Dejan, Gri lc Mi la n in Sera fa, Grilc Peče Nina, Grilc Teja, Grkov ič Maja, Grom Domen, Grom Franc, Grom Irena, Grom Janez, Grom Jure, Grom Matjaž, Grom Metka, Grom Nace, Grom Terezija, Grom Tomaž, Grozni k Jani, Gruden Iztok, Gruden Joža, Gruden Žiga, Gruškovni k Barbara, Gu­tnik Janez, Gutnik Janko, Gutni k Ma rija, Gutnik Marjan, Gutnik Matija, Gutnik Mojca, Gutnik Pavla, Gutni k Slavko, Gutnik Tone, Guzelj Ivan, Gvardjančič Milena, Gvozdanov ič Šivic Monika in Tomaž, Habe Jože, Habič Marijana, Hadžič Jasmina, Hajdarovič A rif, Ha lilčevič Hačira, Ha lilovič Ferid, Harej Danica, Herauer Milena, Herič Sonja, Hircsh Aleksan­der, Hladnik Primož, Hlebec Ana in Simon, Hlebec Franci, Hočevar Boštjan, Hočevar Joži, Hodnik Amalija, Hodni k Suzana, Hojsak Franc, Hor vat - družina, Hor vat - družina, Hor vat Brane, Hor vat Maja, Hosta Uroš, Hrasak Mojca, Hren - družina, Hren Franc, Hren Janez in Janja, Hren Kle­men, Hren Vencelj Helena, Hrešča k Tomaž, Hribernik An­drej, Hrovatin Tomaž, Hrustanovič Edis, Hr vačanin Sandi, Hudolin Helena in Tone, Humar Erika, Igl Ana in Silvester, Ig l Rupnik Margit, Indihar Maša, Iskra Jože, Isk ra Marija, Isk ra Vesna, Istenič - družina, Istenič Bernarda, Istenič Da­ mir in Irena, Istenič Ignac, Istenič Marija, Istenič Mirko, Is­tenič Nelka, Ivanc Jože, Iva nič Irena, Ivanovič Goran, Ivano­vič Si lva, Jadanič Željko, Jak in Stojan, Jak lič A leš, Jakopič Vanja, Ja kopič Vojko, Ja kopin Rozi, Jakše Jože, Jamnikar An­dreja, Jan Barbara, Jančar Barbara, Janež Herman, Ja njič Ka­tarina, Janša Janez, Japelj Darko, Japelj Dragica, Japelj Jana, Japelj Marija, Japelj Marjan, Japelj Marjeta, Japelj Matej, Japelj Miran , Japelj Simon, Japelj Stane, Japelj Tone, Japelj Zdenka, Javor Za le, Javornik Rafel, Javornik Sabine, Javoršek Iva, Jaz­bar Edo, Jazbar Janez, Jazbar Tone, Jazbar Žiga, Jazbec Dori, Jazbec Nataša, Jazbinšek Erazem, Jeglič Aleš, Jelen Maja, Je­lovčan Anže, Jelovšek Andrej, Jelovšek Ani, Jelovšek Anton, Jelovšek Blažka, Jelovšek Borut, Jelovšek Franc, Jelovšek Ga­brijel-Jele, Jelovšek Marija, Jelovšek Metka, Jelovšek Nada in Janez, Jelovšek Tone, Jelovšek V. Mateja, Jemec Opeka Roma­na, Jenko Nataša, Jeraj Berta in Marjan, Jeraj Jane, Jeraj Jože, Jeraj Lidija, Jeraj Marija, Jeraj Marko, Jeraj Matjaž, Jeraj Met­ka in Janko, Jeraj Milena in Toni, Jeraj Simon, Jeraj Tina, Jeraj Tončka , Jeraj Zvone, Jeraj Zvon ka, Jereb A nja, Jereb Bojan, Jereb Božidar, Jereb Branko, Jereb Dominik, Jereb Fani, Jereb Gorazd, Jereb Janez, Jereb Majda, Jereb Marina in Tone, Jereb Milan, Jereb Miloš, Jereb Mitja, Jereb Rezka, Jereb Simona, Jereb Viktor, Jereb Vinko, Jerebic Ivanka, Jerina Danica, Jeri­na Herman, Jerina Jani, Jerina Judita, Jerina Krištof, Jerina Tone, Jerkič Majda, Jerman - družina, Jerman Jakob, Jerman Katja, Jerman Lucijan, Jerman Sonja, Jerman Tanja, Jeršinovič Ignac, Jeršinovič Jernej, Jesenko Dejan, Jesen ko Janez, Jesen­ko K lemen, Jesenko Tea, Jesen ko Tone, Jesenovec A lojz, Jese­novec Andrej, Jesenovec Andreja, Jesenovec Bojan, JesenovecBran ka, Jesenovec Ines, Jesenovec Natalija, Jesenovec Uroš, Jesenovec Va lerija, Jevnišek Marjeta, Jevšek Slavica, Ježovnik Milan, Jordan Jan, Jovanovič Slavka, Jukovič Matej, Ju rca - družina, Jurca Dejan, Jurca Janez, Jurca Matej, Jurca Mili, Ju rič Mario, Jurjevčič Aleš, Ju rjevčič Boštjan, Jurjevčič Janez, Ju rjevčič Ka rol, Jurjevič Mihela, Jurjevič Ogrin - družina, Ju rovič Džemila, Justin Elizabeta, Justin Uroš, Juvan Ciril in Helena, Juvan Jadra nka, Kablar Matevž, Kač For t Helena, Ka­ča r Tomaž, Kačič Ida, Kadunc Miha, Ka lan Primož, Kalanj Janez, Kalič Ivan, Kalič Marija, Kamenšek Urška, Karajkovič Agata, Ka rba A len, Karba Bojan, Ka rlin Silva, Kastelic Borut, Kastelic Meta in Rado, Kattna Vlasta, Kavaš Amalija, Kavčič A ndrej, Kavčič Danica, Kavčič Franc, Kavčič Ivanka, Kavčič Janko, Kavčič Marica, Kavčič Mojca, Kavčič Slabe Martina, Kavčič Špela, Kavčič Zinka, Kavčnik Jure, Kavran Verena, Ka­zič Dina, Kenig Jožica, Ken k Ana, Ken k Anica in Srečo, Kenk Grega, Ken k Jana in Janez, Kenk Janez, Kenk Lučka, Kenk Marica, Kenk Marija, Ken k Ma rta, Kenk Peter, Keršmanc Barbara, Keršmanc Darja, Keršmanc Jože in Betka, Keršmanc Toni, Ker vina Roman, Keser Mile, Kirbiš Dušan, Kirn Dušan, Kisel Klemen, Kitič Nenad, Klavora - družina, Klemenčič Mira, Klobučar Dragica, K lopčar Marija, Knapič Tatjana, Knez Maja, Koba l Cilka, Kobal Stanislava in Adolf, Kobalovi (Rudolf ) - družina, Koča na Bohorju, Kočevar Manca, Koče­var Ma rija, Kočiš Andrejam, Koderman Pavko - družina, Ko­govšek A lenka, Kogovšek Anton, Kogovšek A nton in Irena, Kogovšek Emil, Kogovšek Ja nez, Kogovšek Jože, Kogovšek Marija, Kogovšek Marja n, Kogovšek Minka, Kogovšek Nada, Kogovšek Nataša, Kogovšek Peter m l., Kogovšek Peter st., Ko­govšek Rober t, Kogovšek Simona, Kogovšek Sonja, Kogovšek Tone, Koka lj Tanja, Kola r Nataša, Kolenc Ksenija, Kolenko Marjanca, Komar Miloš, Komar Tinkara, Komljanc Metka, Komotar Maja in Aljaž, Končan Franc in Olga, Končan Fran­ci, Končan Jana, Končan Janez, Končan Janko, Končan Majda, Končan Matjaž, Končan Mojca, Končan Olga in Franc, Kon­čan Tine, Končan Vika, Končan Vilko, Končnik Jože in Ciri­la, Kononen ko - družina, Kopač Ivanka, Kopi Ivica, Koprivec Sandi, Korenini Bojan, Korenini Domen, Korenini Jakob, KosA na, Kos Andrej in Danica, Kos Anton, Kos Mateja, Kosi Bru­no, Kosi Iva, Kostadinov Andrej, Kostanjevec Aleš, Kostanje­vec Dragica in Mi lan, Kostanjevec Nada in Jože, Košak To­maž, Koša le - družina, Koščak Zdravko in Jana, Košir Franci, Košir Janez, Košir Suzana, Košir Uroš, Kotar Magda lena, Kotar Marja na, Kotni k Franc, Kotnik Jože, Kotnik Milan, Ko­vač Aleš, Kovač Ambrož, Kovač Babnik Breda, Kovač Damja­na, Kovač Janez, Kovač Lenarčič - družina, Kovač Marin ka, Kovač Pavel, Kovač Tatjana, Kovač Tihomir, Kovač Tine, Ko­vačič - družina, Kovačič Borut, Kovačič Filip, Kovačič Joži, Kovačič Rado, Kovačič Sebastjan, Kozelj Olga, Kozjek Janez, Kozjek Matej, Kozole Cvetka, Kozole Matej, Kožar Miha, Krajnc A leš, K ralj Dani lo, Kramar Marija, K rambergar Mar­jeta, Kranjc - družina, Kranjec - družina, Krašna Andrej, K rašovec Franc, Krašovec Ivanka, Krašovec Jože, Krašovec K lemen, K rašovec Marija, Krašovec Simon in Metka, Krašo­vec Srečo, Krašovec Tatjana, Kratochwil l Julij, Krebs Edvard, K rek Igor, Krešnič Emira, K retič Tadej, Krička Zdravka, Kri­stan A lojzija, Kristofič Niko, Križ Janez in Ljubinka, Križaj Meta in Franjo, Križaj Milena, Križman Stane, K rižnar R iko, Križnik Nela, Krompič - družina, Krompič Mil ka, Kropf So­nja, Krovst vo Lenič, Kru ha r Romana, Kr vina Irma in A ndrej, Kr vina Janez, Kr vina Jani, Kr vina Sonja, Kr vina Tina in Ko­lenc Simon, Krže Franci in Miša, Kržič Anton, Kržič Breda, Kržič Ciril, Kržič Hribernik Agata, Kržič Ma rjan, Kržič Ve­ronika, Kržmanc Franci, Kržmanc Majda, Kržmanc Miran,Kržmanc Slavko, K ržmanc Stane, K ržmanc Tomaž, Kucler A lja, Kucler Mitja, Kucler Olga, Kucler Vinko, Kuharič Mari­ja, Kump Toni in Tatjana, Kunc Darko, Kunc Senada, Kunc Slavko, Kunst Marko, Kunstek Tatjana, Kunstelj Jože, Kun­stelj Matic in Mimi, Kunstelj Miha, Kunstelj Nina, Kuralt Darinka in Ivan, Kustec Mele Jana, Kušar Aleš, Kušar Borut, Kušar Petra, Kuščer Igor, Kuzmič A lbina, Ladika Dejan in Erika, Laibacher Mari in Janez, Lampe Franc, Langenvalter Fani, Langenvalter Janez, Lavrič Mira, Lavrih Len ka, Lavrin Marija in Janez, Lavrinc - družina, Lavrinc Jelovšek - družina, Lavrinec - družina, Lav tar Mateja, Lazanski Fra nc, Laza r Ema in Pavle, Lazar Matjaž, Lekšan Majda, Lenarčič Angela, Lena rčič Janez, Lena rčič Jože, Lenarčič Marjan, Lenarčič Matjaž, Lenarčič Tomaž, Lenaršič Anton, LEO-N ELA trgo­vina in storit ve d.o.o., Preserje, Lesica Roman, Leskovec Bran ko, Leskovec Kristijana, Leskovec Peter in Mojca, Lesko­vec Vladimir, Levstik Marija, Ličen Andrej, Lipoglavšek So­nja, Logar Filipič Ana, Logar Za lar Matej, Lončar Stanislav, Lovrin Ani, Lovrin Jurij, Lovšina Štef ka, Ložar Edi, Lug lio Anton, Lukan - družina, Lupinc Andrej, Lutar Dragan, Lut­man Andrej, Macanov ič Izeta, Maček Drago, Maček Joži, Maček Vasilija, Magdalenič Srečko, Magode A lbin, Mahne Slavko, Ma hovlič Mirko, Majer Špela, Makovec Danijel, Ma­kovec Polona, Ma ksimovič Drago, Maksimovič Katja, Maksi­movič Ma rko, Ma lacko Robert, Ma lavašič Andrej, Ma lavašič Betka, Malavašič Boštja n, Ma lavašič Danica, Ma lavašič De­jan, Ma lavašič Dušan, Malavašič Franci, Ma lavašič Janez, Malavašič Jožica, Malavašič Leon in Anica, Ma lavašič Mitja, Malavašič Peter, Ma lavašič Rudi, Malavašič Simon, Malava­šič Šurca Rober t, Ma lavašič Tone, Ma lavašič Urh - družina, Malavašič Vin ko, Malavašič Vin ko ml., Malečkar Franc, Ma­lis Damja n, Ma lneršič Branko, Ma lneršič Jože, Malneršič Miro, Malovrh A nica, Ma lov rh Ma rija, Ma lovrh Matic, Ma­lovrh Peter, Malovrh Robert, Ma lov rh Sonja, Ma lovrh Žanet, Mamuza Draga na, Mapos d. o. o., Marcelan Da rja, Margon Roman, Margon Tonka, Marinč Boštjan, Marinč Karmen, Ma rinč Marjan, Marinč Vinko, Marinček Miro, Ma rinko Ma rija, Ma rkelc Mira, Ma rkelj Ana, Markelj Jadi in Sašo, Ma rkelj Mirko, Ma rk ič Cirila, Markovič - družina, Marolt Damjan, Marolt Franci - DG, Marolt Marjeta, Marolt Nada, Ma rolt Roman, Marolt Tone, Ma rtinčič Stane, Mašič Dušan, Mattias Janez, Mat tias Slavka, Mauri Gorazd, Mausa r Lidija in Bojan, Mavsar Milena, Mazi Iv i, M-bar, Sabina Fejzić s. p., , Meden Rov tar - družina, Medic Alberto, Medic A leš, Medic Nataša in Janez, Medič Marjeta, Medič Marko, Medved -družina, Meglič Janja, Meglič Mar tina, Meg lič Mitja, Meha­gič Fadila, Mehle Kašnik - družina, Mele Irena, Mele Lu ka, Mele Marija, Mele Miro, Mele Mojca, Mele Rober t, Mele Tina, Mele Tone, Menar t Ja nez, Mencej Anita, Merlak Franc, Merlak Jana, Merla k Janez, Merla k Marja n, Merla k Milanka, Merlak Primož, Mesarič Karli, Mesarič Štefan, Mesec - dru­žina, Mesec Andrej, Mesec Boja n, Mesec Dejan, Mesec Gre­ga, Mesec Marjan , Mesec Marja n in Va lerija, Mesec Matija, Mesec Mihevc Renata, Mesec Peter, Mesec Sandi, Mesec Tatjana, Mesojedec Matjaž, Meško Marta, Metlak Simon, Meze Peter, Mezeg Robert, Mihelič Matevž, Mihevc Elo, Mi­hevc Ta nja, Mikelj Tomaž, Miklavc Alenka, Mik lavčič Darja, Mik lavčič Janez, Mik lavčič Jože, Mik lavčič Robert, Mik lavčič Tomaž, Mik lič Tadej, Mi kolan Anton, Miku lan Gabrijela, Milec Nada, Mili Albreht in Majda, Mili Gaiger - družina, Miloševič Stojče, Mirkovič Ružica, Mivšek Boris, Mivšek Dermota - družina, Mivšek Edvard, Mivšek Ja ka, Mivšek Miha, Mivšek Ogrin - družina, Mizarst vo Frank, Mlakar Dane, Mlakar Marjan, Mlaka r Vida, Mlinar Dušan in Gar­brijela, Mlinar Ja n, Mlinar Nataša, Močila r Matjaž, Modrijan Dejan, Modrijan Franc, Modrijan Jožefa, Moha r Anica, Mo­har Daška, Mohar Marjeta in Zdene, Mole David, Mole Slav­ka, Mole Slavko, Molek Adolf, Molj Ma rija, Molk Lenar t, Molkov i s K lanca - družina, Moretti Ma rgaret, Možina Leon Marjan, Mrak Meta, Mra k Vesna, Mrlak Marko, Mršič Man­da, Mrzelj Jernej, Mrzelj Peter, Mrzlika r - družina, Mrzlikar Ana, Mrzli kar Fra nci, Mrzli kar Lidija, Mrzlikar Matjaž, Muha Ja nez, Mu lej Marko, Murič Der v iša, Murko Marija, Mušič Ada, Mušič Dragan, Mušič Janez, Muškon Stane, Na­dlišek Marija, Nad lišek Polde, Nagode - družina, Nagode Andrej, Nagode Anže, Nagode Franc, Nagode Liljana, Nago­de Lov re, Nagode Marija, Nagode Marko in Karlina, Nagode Milena in Stane, Nagode Primož, Nagode Si lva, Nagode Si­mona, Nagode Slavko, Nagode Žarko, Nartnik A ni, Nartnik Danijel, Nar tnik Milan, Nerad Stanko, Nicolet ti Marjan, Nikolič A ljoša, Nikolič Vlado, Nolimal Tomaž, Novak An­drej in Andreja, Nova k Anton, Nova k Bernarda, Nova k Branko, Novak Darin ka, Nova k Darko, Novak Gregor, Nova k Janez in Rezka, Novak Jože, Novak Leon, Novak Marija, No­vak Marjan, Nova k Mateja, Novak Milan, Novak Olga, No­vak Pavel, Nova k Roman in Darja, Nova k Romana, Nova k Silva, Novak Stane, Novak Zlata, Novakovič Nada, Nova ko­v ič Neven ka, Nova kovič Tanja, Novljan Igor, Nučič Dolinar Slava, Nučič Samo, Nunič Mirko, Obid Damjana in Janez, Obid Ema, Oblak Brigita, Oblak Igor, Obla k Janko, Obla k Judita, Obla k Katja, Oblak Majda, Obla k Mar ta, Obla k Mici, Obla k Milčinsk i Tat jana, Obla k Mirko, Oblak Pavla, OblakSlavka, Obradovič Marija, Ogorevc Darka in Jože, Ogorevc Tanja, Ogrin - družina, Ogrin A leš, Ogrin Amalija, Ogrin Andrej, Ogrin Dušan, Ogrin Franc, Ogrin Igor, Ogrin Jana, Ogrin Janja, Ogrin Klemen, Ogrin Kovač - družina, Ogrin Kristina, Ogrin Marjeta, Ogrin Milan, Ogrin Neža in Beti, Ogrin Pavle, Ogrin Primož, Ogrin Rado, Ogrin Simon, Ogrin Tomaž, Okorn Drago, Okorn Tina, Okrepčeva lnica pri Mile­ni, Milena Miljevič s. p., Ljubljana, Omerzu Drago, Opeka Adi in Jože, Oražem Damjan, Orel Metka, Oreškovič - dru­žina , Orešnik Brane, Orešnik Minka in Žan, Osmanovič Adnan, Osrečki Norman, Osred kar - družina, Osred kar A lojzij, Osred kar Anica in Miran, Osredkar Grega, Osred kar Iva nka, Osredkar Neven ka, Otoničar Bojan, Otovčevič A leš, Otrin Dejan, Otrin Jože, Ovca Romana, Pacek Neven ka, Pa-hole Ivanka, Pajsar Janez, Pajsar Milan, Pajsar Romana, Pa lčič Majda, Pantič Štef ka, Panzova Nata lija, Paškulin Metka, Pa­vlin Milan, Pavlovič Nina, Pažin Anka, Pečar Anton, Pečar Joži, Pečaver Milena, Pečlin Tatjana in Primož, Pečni k Aleš, Pečnik Franc, Pečnik Stane, Pejič Tomo, Pekarna Adamič d. o. o., Vrhni ka, Pelan Dragica, Pelko Janez, Penk ič Vi ljem, Penko Angela, Penko Jernej, Pepelnja k Ivan, Per Tončka, Pe­rez Andrea, Mar tin in Košir Adi, Perič - družina, Perko Uroš, Perme Silvo, Perša k Stojan, Petan Ivan, Petavs Dejan, Petavs Ma ks, Petavs Marija, Petavs Rado, Petek Tanja, Petelin Ivan­ka, Petelin Tomo, Peterlin Matej, Peternel Majda, Petkovšek Andrej, Petkovšek Ani in Rado, Petkovšek Dragica, Petkovšek Franc, Petkovšek Franci, Petkovšek Geohelli - družina, Pet­kovšek Klemen, Petkovšek Maja, Petkovšek Majda, Petkovšek Marjan, Petkovšek Simon, Petkovšek Slavko, Petkovšek Tere­zija, Petoš Damir, Petrač Meta, Petrič -družina, Petrič An­drej, Petrič A nton, Petrič Barbara, Petrič Helena in Ja nez, Petrič Pavla, Petrič Slavko, Petrič Stane st., Petrič Stanko, Petrovčič Andrej, Petrovčič Franc, Petrovčič Jnez, Petrucci Bernarda, Pfaff Borut, Pihner Vilijem, Pik l Ida, Pi lat Alenka, Pin k Marjeta, Pirc Karmen, Pirc Rajko, Pirc Vlasta, Pirkovič Igor, Pirman Ivica, Pirnat Damjan, Pirnat Štef ka, Pirnat To­maž, Pišek Irena, Pišek Janez, Pišek Jozič Nada, Pišek Polona, Pišek Stan ka, Piškur Jelka, Pišoren Leon, Pivk Frančišek, Pivk Herman, Pivk Mirko, Pivk Miro, Pivk Tatjana, Plahutnik Leon, Plahutnik Tina, Planinc Danijel, Planinšek Marjana, Planinšek Uroš, Platiša Barbara, Pleskovič Mari, Plestenja k Igor, Plestenja k Janko in Francka, Pleško Jan ko, Pleško Jože, Pleško Mar tina, Pleško Sonja, Ploha Anton in Slavka, Podboj Jože, Podbrega r Ciril, Podgornik Marija, Podlipnik Jošt, Pod­lipnik Pavel, Podobnik Darinka, Podobnik Marija, Podobnik Marjan, Podobnik Vinko, Podobni kar Evita, Podobnikar Ti­len, Podvratni k Peter, Pogačnik Matej, Poglajen - družina, Poglajen Ostrman - družina, Polanc Katja, Poličnik Tomaž, Poni kvar Ivana, Ponikvar Nina in Miro, Ponikvar Sandi in Regina, Ponik va r Stane, Pontelli Robert, Popit Gabrijela, Po-pit Jakob, Popit Janez, Popit Majda, Popov - družina, Popovič Nataša, Popov ič Petko, Popovič Zora, Poropat Matjaž, Potoč­nik - družina, Potrč Sofija, Potrebuješ Malči, Potrebuješ Ta­deja in Lu ka, Požar Peter, Praček Jože, Praprotnik Vida, Prek Lojze in Marjeta, Prelec Graga, Premk Teja, Pretnar Matej, Prezelj Vladimira, Prhat Silva, Pribošič Jernej, Pribošič Lučka, Prijatelj Marjan, Primožič Bran ko, Pristavec Anže, Pristavec Frančiška, Progar Matjaž, Prohinar Tanja, Prokop Bra nko, Prusni k Ma rjan, Pr vinšek Širok Ba rbara, Purger Drašler -družina, Pust Branko, Pušnik Baldi, Puzigača Breda, Račič Nada, Račk i Vida, Rada kovič Bran ko, Rajič - družina, Rakoša Andrej, Rakuša - družina, Ramčič Idris, Ramovš Adolf, Rančov Mira, Ravbar Vojko, Ravier Brane, Ravnikar - druži­na, Ravnikar Jana, Razdrh Vlasta in Viktor, Razpet Ivan, Rejc Cvetka, Remic - družina, Remic Milena, Remška r Ana, Rem­škar Tone, Remžgar Matevž, Repac Pejo, Repnik Polona, Ga­šper, Matic, Rezar Matej, Režek - družina , R iba rič Mateja, Rigler Boris, Riha r Majda in Marjan, Rihar Miha, Rijavec Marta, Rijavec Pavla, Riveiro Bruno, R izman Roza lija, Rode Albina, Rode Joži, Rode Jurca - družina, Rodič Anica, Rodo­šek Tatjana, Rogelj Benjamin, Rojec Snježana, Romanov ič Kosta, Rosna k y Ferdo, Rosna k y Romana in Gregor, Rossi Irena, Rošek Ana, Rous Ka rel, Rous Nataša in Karli, Rožič Vera, Rožmanc Ju lijana in Anton, Rožmanec Filip, Rožmanec Katarina, Rožmanec Pavel in Marija, Rožmanec Zala in An­drej, Rožnik Štefan, Ručigaj Janez, Ručigaj Korošec - družina, Ručman Stane, Rudolf Branimir, Rudolf Mira, Rugelj Terezi­ja, Rumenič Irena, Rupa Ivan, Rupnik Marjan, Rus Ana, Rus Boštjan, Rus Ja na, Rus Janez, Rus Lojze, Rus Nika in Jože, Rus Polona, Rus Tone, Saje Urban, Sajevec Milan, Sajovec Majda in Marjan, Sajovic Irena, Sajovic Kati, Samotorčan Denis, Sa­motorčan Janez, Samotorčan Metod, Sapač Špela, Savič - družina, Savič Rok, Savič Stane in Ana, Sečlen Jože, Sečnik Peter, Sečni k Tomo, Sedej Rudi, Sedmak - družina, Selam Roman, Selan Dolores, Selan Janez, Selič Jadranka, Selinger A ndrej, Seliška r Drago, Selja k Ma rta, Seljak Simon, Selja k Va lerija, Semič Milena, Semič Nada, Senijalac Jeronim, Senjur Ka rolina, Seražin Miloš, Setnika r Ksenija, Sever Cvetka, Se­všek Habjan -družina, Sigulin Marjan, Simončič Blaž, Si­mončič Dragica in Miha, Simonič Nejc, Simonišek Pavla, Singer Olga, Sinkovič Božica, Sira r Mladen, Skičir Ana, Sko­be Jana, Skočir Emi l, Skočir Irena, Skodlar Hermina, Skopec Igor, Skubic Branko, Skubic Dejan, Sk varča Janez, Sk varča Matjaž, Sk varča Stane, Slabe Darko, Slabe Grega, Slabe Janez, Slabe Mateja, Slabe Sandi, Slabe Tone, Slamič Vid, Sla na Li­dija, Slana Nada, Slana Vladimir, Slaščičarna Berzo, Vrhni ka, Slatnar Erika in Marko, Slavec Ja kob, Slavec Peter, Slavec Ro­bert, Slav iček Franjo, Sluga Ivan ka, Sluga Jože, Sluga Milena, Sluga Mirjam, Sluga Tone, Sluga Vin ko, Smajič Delfija, Smo­dek Romana, Smole Ni ka, Smolič - družina, Smolič Danica, Smrk Mari, Smrtnik Ja nez, Smr tnik Jože in A na, Smrtni k Marija, Smr tnik Marinka, Smrtni k Marjan, Smrtnik Nace, Smr tnik Pavle, Smrtnik Primož, Smrtni k Sebastjan, Smrtnik Stane, Smrtnik Tugo, Smuk Matija, Smu k Nada, Snoj Tamara, Sojer Rok, Sokač Anton, Sokač Katarina in Sašo, Sokolov Zo­ran, Solina Irena, Sotler Zdene, Spajič Fi lip, Spasevski Tanja, SPIN bar, Roman Pr tenka s. p., Brezovica pri Ljubljani, Sr­bljan Roman in Sonja, Stanešič Ma rija, Stanonik Jože, Sta­novni k - družina, Stanovnik Anton, Stanovnik Branko, Sta­novni k Ludvik, Stare Robert, Sta re Vesna, Stare Zof ka, Starešinič Sonja, Starič Janez, Starič Marija, Starman Ivan, Starman Tina, Starovašni k Polona, Sternen Dragica, Sternen Stane, Stevanovič Dragan, Stojkov Stojko, Strah Meta, Stra­žišar Simona, Strehar Franja, Strehar Tanja, Strelec Marija, Strgar Roma n, Stropnik Ivan, Stružnik A len ka in Srečo, Stru­žnik A leš, Stržina r Anže in Tončka, Stržina r Cvetka, Suha­dolc A lojz, Su hadolnik Anton, Su hadolnik Bojana in Miha, Suhadolnik Matrjaž, Suhadolni k Mirjam, Suhadolnik Peter, Suhadolnik Tine, Suhadolni k Za l ka, Susman Andrej, Sušec Korič - družina, Sušnik Janez, Svenšek Beno, Svete - družina, Svete Ma rjan, Svete Metka, Svete Sonja, Svete Sta ne, Svetličič Barbara, Svetličič Minka in Janko, Sv ijič Radojica, Šabič Bar­bara, Šajn Matjaž, Šarabon Lojzka, Šarič Šerif, Šavla Bogdan, Ščuka Janez in Mimi, Ščukav t Domen, Šega Darja, Šemrov A na, Šemrov Dora, Šemrov Rober t, Šerbel Karlo, Šest Maja, Šešerko Lojze in Mari, Šiberl K lemen, Šijanec Nika in Tomaž, Šilovič Ma rjan, Šimunič Marjan, Šin kovec Irena, Šin kovec Lojze, Šinkovec Mira, Šin kovec Polona, Širok Brane in Majda, Širok Franc, Širok Maruša, Širok Tina in Merlak Jure, Škerja­nec A len ka, Škof Ana, Škof Janez, Školc Dušan, Školc Jože, Škrbec Marjan, Škrbec Nataša in Jure, Šk rjanc Bojana, Šk r­janc Nataša, Šk rjanec Alenka, Šmajdek Janez, Šmigoc Miro, Šmuc Dragica, Šmuc Vladimir in Slavka, Španič Pšeničnik - družina, Španja Jurij, Špec Tone in Tatjana, Špernjak Brane, Špi k Ana, Šraj Ivan, Šraj Miklič Teja, Šraj Sašo, Šraj Stane in Zin ka, Šta lec - družina, Šteblaj Grega, Štefančič Marcel, Štemba l Fani, Štembergar Damjan, Šterman Frančiška, Štirn Cvetka in Jože, Štirn Ida, Štirn Slavi, Štraus Mojca, Štru kelj Jure, Štumberger Ivan ka, Šturm Viko, Šubic Andraž, Šubic Marjan, Šu lek Milan, Šurca Fani, Šurca Jana, Šurca Janez in Marija, Šurca Majda, Šurca Milena, Šuštar Tončka in Tomaž, Šuštaršič Bernarda, Šuštaršič Marta, Šušteršič - družina, Šu­šteršič Andrej, Šušteršič Beba, Šušteršič Jože, Švajger Cvetka, Švajger Sta ne, Švigelj Boža in Franc, Švigelj Zelenc - družina, Tavčar Špela, Tehovni k Barbara, Telban Jerneja, Ters Peter, Teršar Matjaž, Teša r Simon, Todorović Cirila, Tomazini -družina, Tomažič Til ka, Tomažin Ivan in Ma rinka, Tome Marija, Tominc - družina, Tominc Franc, Tominc Francka, Tominc Marija in Franc, Tomšič Anton, Tomšič Janez, Tom­šič Lučka, Tomšič Tone, TomšičVoljč - družina, Toplak Peter, Topolovec Boris, Torkar - družina, Trampuš Mario, Tratnik Miha, Trbuša k Gregor, Trček - družina, Trček A lojz, Trček Beno, Trček Bric, Trček Franc, Trček Franci, Trček Francka, Trček Ganta r Slavi, Trček Ivanka, Trček Janez, Trček K lemen, Trček Nevenka, Trček Urša, Trdan A ndreja, Trdan Mira, Tre­ven Tine, Trgovina Levček, Vrhni ka, Tršar Franci, Tršar Špe­la, Tr tnik Rudolf, Trubačev Andrej, Tufek Emir, Tu fek Nada, Tumara - družina, Turk Barbara, Turk Korel, Turk Marija, Tu rk Marija, Turk Mirko, Turk Tinka, Turk Toni in Zora, Tu rk manovič Mihad, Turšič Andrej, Turšič Dušan, Turšič Jožef, Turšič Marjeta, Turšič Metka, Tušar Metka, Ugovšek Mira, Umek Andrej, Umek Franci, Umek Helena, Umek Ja­nez, Umek Jože, Umek Milan, Umek Primož, Umek Stane in Marija, Urankar Igor, Urbanc Mihaela, Urbanc Tanja, Urbanč - družina, Urbančič Gregor in Iva, Urbančič Teodor, Urba ni­ja Polona, Urh Benjamin, Urh Gabrijela, Uršič Igor, Usenik Ivanka, Valentič Žiga, Va raraz Nada, Varga Dušan in Joži, Varšek Anton, Varšek Janja, Varšek Vlado, Vasič Stana, Vehar Berna rda, Vehar Danijel, Vehar Matjaž, Vehar Mitja, Vehar Nace, Vehar Nataša in Ogrinc Peter, Vehar Robi, Vehar Toni, Veha r Uroš, Veletanič Elvis, Velić Zlatko, Velkavrh Andrej, Vel kavrh Blaž, Velkav rh Bojan, Vel kavrh Irena, Velkavrh Mari, Velkavrh Marjan, Velkavrh Rudi, Velkavrh Saša, Velka­vrh Tamara, Velkavrh Uroš, Velušček Marija in Pavel, Vera­nič Deja n, Verbič - družina, Verbič A len ka, Verbič Božo in Tatja na, Verbič Karol, Verbič Miha, Verbič Mirko, Verbič Sabina, Verbič Veroni ka, Vermič Boris m l., Veršič Slavko, Veršni k David, Veselinovič Marko, Vezjak Prigar Karmen, Videnovič Sašo, Vidic Bojan, Vidic Korin, Vidič Saša, Vidmar - družina, Vidmar Janko, Vidma r Mojca, Vidovič - družina, Vidrih Slavica, Vihtelič Fredi, Vihtelič Nežka, Vinšek Jože in Emi, Vivod Iztok in Vesna, Voglar Stane, Vogrinc - družina, Vogrinc Brina, Vojanovič Snežana, Vojska A leš, Vojšča k - družina, Voljč Cvetka, Voljč Janez, Voljč Marko, Voljč Trček Tatjana, Volk Dušan, Volk Slava, Vončina AndrejA, Voronova Elena, Vrabec Ivan, Vrabev Darko, Vrenko Ana, Vrhovec Bo­jan, Vrhovec Jan ko, Vrhovec Jože, Vrhovec Mojca in Boštja n, Vrhovec Regina, Vrhovec Tončka in Ludvi k, Vrhovec Višnja, Vrhovni k Tine, Vrščaj Leon, Vrtačnik Jurij, Vrtačnik-Primc Bojan, Vseničnik Dragica, Vučko Malči, Vujnovič Sandra, Vujoševič Miha, Vuk Marija, Vu kič Milena, Vu leta Jana, We­ixler Edo, Werg l Mirko, Wölle Jana, Zagožen Zoran, Zahiro­vić Fra ncka, Zajc Samo, Zajec Aleksander, Zajec Ana, Zakraj­šek Jan, Zak rajšek Sandi, Zalar - družina, Za la r Bizjak Sonja, Za lar Domen, Zalar Marija, Za lar Olga, Zalar Pavla, Za lar Renata in Marko, Za lar Simona, Zalar Sonja, Za laznik Bran­ko, Za laznik Mateja, Za ložni k Janez, Zamejc Jani, Zamejc Mitja, Zauberšek Vlado, Zdeša r Andrej, Zebič Da rko, Zelen­ko Metka, Zimšek Jure, Zlobko Mateja, Znidaršič Ju lija, Zni­daršič Vida, Zobec Janez in Nada, Zobec Stanka, Zor Grega in Gita, Zorc Franc, Zorc Francka, Zorc Vinko st., Zorman Ana, Zrnec Marija, Zupan Andreja, Zupan Edo, Zupan Ma­teja, Zupa n Polona, Zupančič Andrej, Zupančič Bogo, Zu­pančič Silvo in Nasta, Zupanič Justin Maja, Žagar - družina, Žagar Andreja, Žagar Brigita, Žaga r Fra nci, Žaga r Mar tin, Žagar Špela, Žakelj Andrejka, Žakelj Barbara, Žakelj Betka, Žakelj Boris, Ža kelj Janez, Žakelj Jože, Žakelj Marko, Žele Tadeja, Železnik - družina, Železni k Miloj, Železnik Simon, Železnik Sonja, Ženko Andrej, Ženko Matej, Ženko Mojca, Žiber t Anton, Žibert Va lerija, Židanek Ma rjan, Žilavec Min­ka, Žitko -družina, Žitko Damjan, Žitko Franc, Žitko Jože, Žitko Miro, Žitko Rado, Živič Jože, Živkovcič Živa, Živkovič Nada, Žnidar Ivan, Žnidarič Damir, Žnidaršič Janez, Žnidar­šič Marko in Milena, Žnidaršič Sila A lenka, Žnida ršič Vesna, Žun Tatja na, Žužek Franc, Žužek Katarina, Žvab Dragica. Opomba uredništ va: seznam ni lektoriran. MALI OGLASI brez posredovanja sodišča. Po- nanjimi policami. Prodam tudi zavreči jih pa nočete, jih lahko 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo Sprejmem stare deske, ore- Storitve vabljeni. Kontakt: 041 878 661 elektro gradbeno omarico podarite meni. Poštnino lahko ohranjeno, cena 200 €. Info hove, češnjeve, jesenove... Tel.: oziroma ploščo. Telefon: 041 povrnem. Prav tako zbiram 040-595-447, Iva 031 643 602. Nudim sečnjo in spravilo 751 421. zanimive zgodbe v povezavi Če imate poln urnik in lesa ter prevoz z gozdarsko Prodam kranjsko podolgovato s starimi podobicami in moli-Poceni prodam gorilec za vam čez dan zmanjka časa za prikolico. Mogoč tudi nakup Na Lukovici prodam zazidlji-repo. Kosmato ali olupljeno. tveniki; zakaj so nekomu veliko olje, Hansa, rabljen dve leti. hišna opravila, vam nudim drv za kurjavo. Tel. 031 304 vo parcelo velikosti 550 m2; 031 683 050. pomenili, o doživljajih in kdaj 041 807 941 čiščenje (sesanje, pomiva­ 600. sončna lega, dostop asfalt, ob so jih dobili /romanjih, birmah nje tal, prah ...) stanovanja parceli voda, elektrika in drugi Prodam bukova drva, suha, .../. Že vnaprej lepa hvala! Dana Ugodno prodam, skoraj ali hiše. Cena po dogovoru. Če vam v napornem urnikukomunalni priključki. Cena žagana na dolžino 0,5 m. Tel: Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. novo večslojno zaščitno inKontaktna št. 040 744 502. zmanjka časa ali pa vas napade po dogovoru. Za dodatne in-041 807 941 stimulativno podlogo za bolezen, vam nudim pomoč formacije pokličite na št.: 030 Prodam voz zapravljivček ležišče -Bio crystal. Stara je le Naučim vas oblikovati iz pri hišnih opravilih (likanje, 931 750. in ročni voziček, do 200 kg nekaj mesecev, zato ima skoraj gline. Več informacij na tel. št. Ugodno prodam konzolni pospravljanje, čiščenje stano-nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v še celotno garancijo. Cena po 051 346 179. vanja ali manjša opravila na Prodam 563 m2 veliko cirkular za drva. Cirkular ima dobrem stanju. Tel. 041 411368, dogovoru. Informacije, na tel. vrtu). Cena po dogovoru. 040 zazidljivo parcelo v Mali kovinsko konstru kcijo in je ogled mogoč na naslovu Franc št.: 031/844-575. kakovostne domače izdelave. Katering za dogodke kot 784 718. Ligojni. Čudovita, sončna lega Petkovšek, Drenov Grič 77, so: sv. krst, sv. birma, valete, Poganja ga tri fazni 3 KW ele­ ob robu zelenega pasu z lepim 1360 Vrhnika. poroke, maturanski plesi, roj-Opravljam manjša šiviljska razgledom in na mirni lokaciji. ktromotor. Premer (vidia) lista Iščemo pomoč za starejšo stnodnevne zabave, pikniki … je 400 mm. Za ogled pokličite Kupim šivalni stroj, znamke gospo na Vrhniki v zameno za Pokličite na številko: 041 223 Pijača po nabavnih cenah za 031 286 588. Singer, starejši, na nožni pogon, sobo in hrano. Pokličite na 041 popravila, kot sta krajšanje in daljšanje hlač ter kril. Menjam 942. bralce Našega časopisa. Tel.: Tel.: 031/405-600. 593 232. zadrge na hlačah in krilih. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Kmetijo Kisovnik na Vrz­ 040 784 718 (Brezovica). Prodam dve telici simen­dencu prodam: 15 ha, 25 let talki, odstavljeni; 200 kg Nudim strokovno pomoč Si želite biti samozavestni, biološkodinamično negovana in 170 kg. Okolica Vrhnike. Ostalo »Inštrukcije« pri težavah s partnerskim rodovitna zemlja, oblikovana Tel.: 031 852 871. imeti boljšo samopodobo? Si odnosom in pri vzgoji otrok. pokrajina z ribniki. Samoo­ želite obvladovati svoje misli, Imam več ženskih oblačil, Tel.: 041 239 769 ali w w w.src-skrbno zasnovana s poljšči-Inštrukcije kemije, telefon: čustva? Si želite spremeniti Prodam hlevski gnoj. lepo ohranjenih. Pokličite na 031 352 124. Zelo uspešno, z na-moc.si. nami, vrtninami, sadjem in stara prepričanja v takšna, ki 041321602 . številko: 01 755 10 18. dvajsetletnimi izkušnjami, in­živalmi. Tel.: Meta Vrhunc, tel. bi vas podpirala? Si želite imeti Vedežujem in rešujem vse štruiram kemijo za gimnazije, 031 577 942. vaše težave, večinoma za kon-več energije, več časa? Pokličite Prodam digitalni TV spre-druge SŠ, osnovno šolo in pri- Prodam obračalnik- me na: 051 346 179. ske. Zato, če jih imate, pokličite, jemnik in anteno Big Star. pravljam za maturo. ATOKEM. Iščemo garažo za motor na zgrabljalnik sena Panonija 240 rešila bom vašo težavo po zelo Cena po dogovoru. Tel.: 041 Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: Vrhniki oz. bližnji okolici. Inte-in nakladalko sena SIP 19 549 280 zlatko.sorn@siol.net hitrem postopku. Tel.: 051 251 resenti za oddajo naj pokličejo št. z aluminijastimi stranicami. Nepremičnine, 489. 040 744 501. Oboje rabljeno in dobro Prodam kvačkane prtičke iz gradnja ohranjeno. Tel. 041 223 393. Nudim učno pomoč šoloob- Nudim energijske tret- belega garna ter gobeline oziro­veznim otrokom. Po izobrazbi Na Vrhniki kupim maje in svetovanje za V Horjulu ali Polhovem Grad-stanovanje od 60 do 80 Prodam hlodovino – hrast. ma slike v okvirju. Prodam tudi sem pedagoginja in imam osebno in duhovno rast. cu in okolici najamem prostorTel.: 031 898 584 ali 01 750 električni pekač premera 50 cm. veliko izkušenj ter zagotavljam kvadratov. Kontaktna številka Telefon: 051 346 179. za mirno poslovno dejavnost 47 18. Telefon: 031 439 994. odlične rezultate. Več informa­ 041 217 857 (Tina). v skupni velikosti 25-30m2, z cij: 051 346 179 Računovodske storitve in možnostjo ureditve čakalnice in Kupim ali najamem 2, 3 … Prodam elektromotor z V centru Vrhnike prodam davčno svetovanje že od leta sanitarij. Potrebna je dostopnost ha gozda v okolici Vrhnike na vodno črpalko, strešnik Ton-Inštruiram matematiko za za invalide. Tel. 051209988 stanovanje v izmeri 54 1999, Andreja Piskač s. p., Hor- sončni legi in ne prestrmo za dach: norma – 50 kosov, zare-osnovno in srednjo šolo, tudi m2. Cena po dogovoru. julska cesta 116, 1356 Dobrova. namene Gozdne šole Hosta. znik – 100 kosov. Prodam tudi na vašem domu. Informacije Ugodno prodam gradbeni Tel.: 01 7556 148. 041 581 584 ali 040 904 859, Marjetka Oblak, 031 481 014. voz gumar. Tel.: 031 255 648. na telefonsko številko: 031 material: vgradna okna in vrata 392-842. andreja.piskac@telemach.net. (2x), večje število plohov, železnih V Borovnici oddam stanovanje palic 5 m, stirodur plošče, strešno v najem. Tel.: 031 378 805 Prodam tri starejše lesten- Prodam suha bukova drva, Ima vaš osnovnošolec ali Izvajamo najrazličnejša opeko in rabljen štedilnik Gorenje ce (lustre), kupim pa cca 10 m2 dolžine 1 m in 0,5 m. 041 807 zaključna dela (krovsko- 60 x 60. Tel. 051 222 970. Prodamo zazidljivo parcelo na temno rjave tegole. Tel.: 031 srednješolec težave pri mate­ 941 -k leparska, izdelava podstreh, Drenovem Griču, 1.200,00 m2 , 627 959 matiki? S svojim znanjem in vgradnja in dobava oken, bar-na mirni lokaciji, vsi priključki izkušnjami na področju pomo- Izdelujem razne lesene Hlevski gnoj, brez žaganja, vanje napuščev in fasad, knauf so na zemljišču. Vpisano v ZK. Za primerno ceno iščem či pri učenju matematike lahko konstrukcije (nadstreški, prodam, možnost dostave Borov­suhomontaža, izvajamo adap-Vabljeni na ogled. Tel. 041 404 prostor (okolica Vrhnike, Do-pomagam, da bodo te težave nica in okolica. 041 499-424. ostrešja, zamenjava kritine, tacije...). Imamo svoje stroje in 329. brova, Horjul ali Polhov Gra-hitro mimo. Pokličite na 041 izoliranje podstrehe, vsa kle­ orodje, s katerimi zagotavljamo Sadike aronije, črnega ribeza dec) za postavitev jajcomata. 621 343. Slavica Peševska. parska dela – žlebovi). Opra-Telefon: 031 550 914 visoko kvaliteto in zaključek ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po vim ogled, svetujem, izdelam projekta v dogovorjenem roku. Kmetijstvo dogovoru mogoč prevzem na Inštruiram angleščino predračun. Možnost dobave Dva zvočnika v lesenem in slovenščino za OŠ in Smo z Vrhnike. LesnaMont relaciji Borovnica–Ljubljana. vsega potrebnega materiala in ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z srednjo šolo; sem profesorica d.o.o. : 041 792 742 041 499 424. odvoz odpadnega. Telefon: 041 Prodamo dve PVC-cisterni, nizko, srednje in visokotoncem z večletnimi izkušnjami pri 653 428. 1000 l, za čisto vodo, ojačani s Nudim učno pomoč šoloob­ ter bas refleksnim sistemom, inštruiranju. Zaradi bližine kovinsko armaturo in ventilom veznim otrokom za matemati­ moči 100W, nizko in srednje- najprimerneje za kandidate z Na Dolu pri Borovnici pro- za izpust. Cena 100,00 EUR za Starine ko, angleščino in slovenščino. tonski zvočnik brez ohišja, Dobrove, iz Polhovega Grad- dam zazidljivo parcelo v kos. Vse preostale informacije Po izobrazbi sem univ. dipl. moči, 40W ter glasbeni stolpca, Horjula z okolico; možno izmeri 1100 m2. Cena po dogo- na št. 040 25 88 99. pedagoginja. Imam večletne iz- Star mizarski ponk, skrinje, Korting-300, z radijem, kaseto-tudi za vse od drugod. Tel. št. voru. Telefon: 041 439 499. kušnje na področju poučevanja. omare, voziček ciza, kripa ali fonom in ojačevalcem, ugodno 031/350-076. Na hribovski ekološki kmetiji Pri svojem delu sem uspešna. lojtrnik in druge stare predme-prodam. Cena po dogovoru. V Horjulu oddam prostor v vam nudimo kokošja jajca. Lokacije poučevanja: Vrhnika, te kupim. Tel.: 031 878 351. Tel.: 031/844-575. Ponujam inštrukcije za velikosti 40 m2, primeren za Mogoča dostava po dogovoru. Log - Dragomer, Horjul in skladišče ali mirno poslovno Tel.: 031 526 543 (Marija). angleščino za osnovnošolce in Borovnica. Več informacij: 041 Podarite odvečne knjige, Prodam volneno preprogo, dejavnost. Možnost najema osnovnošolke. 040 524 640. 878 661. Lepo povabljeni. priročnike …? Pokličite, z 2 x 3 m, dobro ohranjeno. dodatnega prostora za pisarno. Kupim motorno žago znamke veseljem pridem, jih odpeljem Cena: 300 evrov. Telefon: 01 Cena po dogovoru. Kontakt: Husqvarna ali Stihl, lepo ohra-Inštruiram matematiko, in ohranim. Tel.: 030 996 225. 7549 473. Poučujem klavir in električ-041-692-666. njeno, malo rabljeno, novejšo, angleščino in slovenščino. Sem ne klaviature. Sem pedagoginja in motorno kosilnico, pedagoginja, imam večletne V Srednji vasi pri Polhovem Prodam kamnit portal vrat s petnajstletnimi izkušnjami. Prodam invalidski voziček Gradcu (na lepi lokaciji) pro- bočno na nitko, takoj kupim za in rešetke za okna (gavtre). izkušnje na področju nude- Zagotavljam uspeh in zadovolj- in starejši šivalni stroj v dam zazidljivo komunalno gotovino. Tel.: 041/541-858. Telefon: 031 730 552. nja učne pomoči. Poučujem stvo udeležencev. Poučujem omarici. Cena po dogovoru. na Vrhniki. Eugenij, Sabina opremljeno parcelo (voda, na Vrhniki. Eugenij, Sabina Tel.: 041 749 263. elektrika, asfaltirana cesta - do Odkupujemo krave, telice in Šivalni stroj znamke Singer, Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrh-Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhni­ bike za zakol. nika. GSM: 041 878 661. E­ parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: starejši, na nožni pogon, pro­ka. GSM: 041 878 661. Mail: Tel.: 031/387 922. Prodam nov pralni stroj, še -naslov:sabina.mivsek@siol.net 041 653 155 ali 01 75 40 636. dam za simboličen znesek ali sabina.mivsek@siol.net Lepo v originalni embalaži, znamke Lepo povabljeni. povabljeni. celo podarim. Hkrati lahko Beko, WMB51021U Y, cena Motokultivator, koso, mul- Kupujeva hišo z vrtom na oddam tudi obleke. Tel.: 041 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. območju Vrhnike in okolice. čar, frezo, traktor, priko-666 953 (Vrhnika). Sem družinska mediatorka. lico in drugi stroj, tudi v Cena do 150.000 evrov. Tel. Prodam otroško sobo Nudim pomoč pri reševanju okvari kupim (041 407 130). št.: 040 211 544. Svete podobice (stare pildke) Tempo hrast-rumena. Postelja sporov. Mediacija je oblika al- in stare molitvenike zbi- 90 x 200, letveno dno, jogi ternativnega reševanja sporov Prodam 2 nova ALU okna, ram. Če ne veste, kam z njimi, dormeo. 2x omari 186 x 103 x v zadovoljst vo vseh vpletenih, 90 x 90 cm, z ruletami in zu­30, predal za pod posteljo 1x in Redno zaposlimo motivirane in delavne: Obdelovalce kovin za pripravo materiala Delavce za krojenje in varjenje ponjave Iščemo tudi: Študente za pomoč v proizvodnji Študente za tehnično risanje Študentko za administrativna dela Prijavo in življenjepis pošljite na info@schwarzmann.eu SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom trgovine BLAGOMIX z Vrhnike, se je glasilo: »Blagomix z vami že 20 let«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja trgovina Blagomix so prejeli: Maček Marija z Dobrove, Franc Podboršek iz Horjula in Karmen Jereb z Vrhnike. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. februarja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: • Pogled Kaj Hrvati izgubijo s sprejetjem arbi­tražnega sporazuma? Čudovit pogled na Julijske Alpe! Dvojčka Voznik pozno zvečer ob cesti zagleda zanimiva moška, zato se ustavi ob njiju, odpre okno ter vpraša: »A vidva sta dvojčka?« »Prosim?« »Ja, ko vaju je mamica t'ko lepo oblekla: iste hlače, jakna, kapa …« »Gospod, vozniško in prometno pro­sim.« Nogice Janezek gre k mesarju, pa reče: »A 'mate svinjske noge?« Pa mu mesar odgovori: »Ja mamo, mamo.« Pa spet Janezek: »Ja pol si jih pa umijte.« Izpljuni! Kaj naredi Gorenc, ko najde muho v piv u? Da jo na suho in reče: »Izpljuni!« Čudne »Ženska je res čudno bitje. Kar naprej gleda v ogledalo, samo takrat ne, ko z av tom vozi nazaj!« Neeee! Mož sedi pred TV in se dere: »Ne, ne, budalo, kaj delaš, cepec, idiot, bik zaru­kani! Budalo, ne, ne, ne!!!« Žena se oglasi iz kuhinje: »Ne glej spet nogometa, če te tako razburja!« Mož: »Gledam posnetek najine poro­ke.« Na varnem Zakaj blondinka shranjuje superge v kletko na dvorišču? »Ker na supergah piše: »Puma.« Kremšnita Policist vstopi v slaščičarno in naroči: »Kremšnito in kavo!« »Kavo vam lahko postrežem, kremšnit je pa zmanjkalo.« »No, potem mi dajte pa kremšnito in oranžado.« »Nimamo kremšnit. Samo oranžado lahko dobite.« »Potem mi dajte pa kremšnito in mine­ra lno vodo!« Slaščičar se razjezi in policista klofne okoli ušes: »Kaj vam nisem že trikrat povedal, da nimamo kremšnit!!!???« Policist slaščičarja vklene in ga odpelje na policijsko postajo, da bi vložil ovad­bo. Komandir pristopi k slaščičarju in ga vpraša, kako je bilo. Le-ta mu poja­sni zakaj je klofnil policista. »Prav ste storili!« je rekel komandir. »Jaz bi mu še kremšnito vrgel v glavo!« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073