Obzor Zdr N 2003; 37: 23-7 23 FORMALNO IZOBRAŽEVANJE MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI FORMAL EDUCATION OF NURSES IN SLOVENIA Andreja Kvas UDK/UDC 614.253.52:377 DESKRIPTORJI: zdravstvena nega izobraževanje; medicinske DESCRIPTORS: education nursing; nurses; Slovenia sestre; Slovenija Izvleček – V raziskavi Medicinske sestre v Sloveniji leta 2001, Abstract – In the frames of research study on nurses in Slovenia je avtorico zanimalo predvsem formalna izobraženost medicin- in 2001, the author was especially interested in the degree of skih sester, zlasti njihove želje po nadgraditvenem izobraževa- formal education of nurses and their aspirations for broader nju na področju zdravstvene nege. Anketni vpreašalnik s 104 knowledge in the field of nursing care. An inquiry comprising vprašanji je bil razposlan 2450 medicinskim sestram iz vse Slo- 104 questions was send by mail to 2450 nurses from all over venije. rezultati kažejo, da morajo biti na voljo tako formalne Slovenia with different degrees of education. The results show kot neformalne oblike izobraževanja, kar nenazadnje povečuje that formal as well as informal forms of education should be tudi kakovost zdravstvene nege. available which would also enhance the quality of nursing care. Uvod vse življenje. V tem vseživljenjskem kontekstu funk-Izobraževanje kot ena temeljnih pedagoških kate- cionalnega učenja je izobraževanje le ožji in krajši, vse-gorij in funkcij zajema znanje in sposobnosti, ne pa sa- kakor pa bistveni sestavni del učenja, predvsem v člo-mo znanje ali samo sposobnosti. Po obsegu in globini vekovem šolskem obdobju (Strmčnik, 2001). znanja in stopnji razvitosti raznih sposobnosti razliku- Razlika med splošnim izobraževanjem in strokov-jemo stopnje v izobraženosti ljudi. Izobraženost je po- nim ali poklicnim izobraževanjem je bolj v vsebin-temtakem kakovost osebnosti, ki jo določajo njegovo sko-informativnem kot v formativnem pogledu. Pri poznanje in sposobnosti (Tomić, 1999). V praksi ni mo- klicnem izobraževanju so v ospredju učne vsebine, ki goče ločevati pojma izobraževanje in vzgajanje, saj je posredujejo poklicno znanje, sposobnosti in spretno-težišče zdaj na enem ali drugem, med njima pa so zlasti sti, namenjene delu, pri splošnem izobraževanju pa je na teoretični ravni vendarle precejšnje razlike. Vzgoja teh veliko manj, zato pa so bolj izpostavljeni nekateri je v širšem pomenu besede celo nadrejena izobraževa- drugi cilji, na primer vedenje. Strokovno ali poklicno nju. Vzgoja je socialno delovanje, pri katerem se učen- izobraževanje pomeni usposabljanje, kvalificiranje za ci učijo kulturnega in civilizacijskega življenja in de- poklicno delo. Pri njem gre predvsem za učenje, urje-lovanja. Tedaj je izobraževanje sestavni del in speci- nje, za pridobivanje enostavnejših poklicnih spretno-fična forma vzgoje. Vzgoja je telesno-zdravstvena, sti in navad, kot pa za poglobljenejše teoretično izo-estetska, ekološka, socialno-moralna in intelektualna. braževanje (Strmčnik, 2001). V šolah in na univerzah Vzgoja in izobraževanje se dopolnjujeta in obe dejav- preživimo od osem do dvajset let življenja in se učimo nosti pripomoreta k razvijanju osebnosti. Tesno preple- za življenje v prihodnosti. Takrat domnevamo, da je tanje izobraževanje in vzgajanja dokazuje, da imata naše formalno izobraževanje zaključeno, hkrati pa spo-kljub morebitnim različnim težiščem oba pojma podo- znamo, da nas je izobraževanje le delno opremilo za ben pomen (Strmčnik, 2001). Pri učenje pa gre v šir- sedanje življenjske izzive. Zlasti v prihodnjih letih se šem smislu pogosto za nenamerno, neciljno, včasih ce- bomo morali izobraževati tako, kot bo zahtevala in-lo za nezavedno učenje, pretežno v procesih dela, ko- formacijska doba. Izredno hitre spremembe že danes njičkov, za socialno učenje v raznih življenjskih situ- zahtevajo, da učenje postaja nekaj stalnega in perma-acijah, ob najrazličnejših javnih, zlasti medijskih vpli- nentnega, kar traja vse življenje (vseživljenjsko/vse-vih ipd. To je naravno ali spontano učenje, ki poteka obesegajoče/večrazsežnostno učenje). Andreja Kvas, prof. zdr. vzg. asist., Katedra za zdravstveno vzgojo, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26 a, 1000 Ljubljana Članek temelji na prispevku, objavljenem v okviru raziskovalnega projekta v publikaciji »Medicinske sestre v Sloveniji«, v izdaji Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, december 2001. 24 Obzor Zdr N 2003; 37 Namen prispevka je ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike med: izobrazbo medicinskih sester (dalje MS) in načinom pridobivanja le-te, kakšne so želje MS po nadaljevanju izobraževanja na področju zdravstvene nege in kakšna je podpora okolja pri izobraževanju MS. Formalno učenje se odvija najbolj standardizirano in institucionalizirano v institucijah za izobraževanje in usposabljanje (šolah) in vodi do priznanih diplom in kvalifikacij. Hoyer (1995) navaja naslednje prednosti formalnega izobraževanja: člani skupine večajo motivacijo pri posamezniku, pomembno je tudi medsebojno izmenjavanje izkušenj, tekmovalnost, prizadevanje za ugled in samopotrjevanje. Moteča je, morda, natančna organizacija, ki lahko izzove osip, nižjo motivacijo in včasih nižjo učinkovitost. Vrste in oblike izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji Po uspešno končani osnovni šoli se lahko učenke in učenci, ki jih zanima delo na področju zdravstvene nege, vpišejo na srednjo zdravstveno šolo, ki traja štiri leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu v srednji šoli lahko nadaljujejo šolanje na triletnem visokošolskem strokovnem programu zdravstvene usmeritve v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Program šolanja na fakultetni ravni za področje zdravstvene nege v Sloveniji trenutno ne poteka. Šolanje za poklic tehnik zdravstvene nege se izvaja v srednjih zdravstvenih šolah v Ljubljani, Piranu (sedaj Izola), Novi Gorici, Jesenicah, Novem mestu, Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Šolanje za poklic srednja medicinska sestra je bilo ukinjeno leta 1981, po tem letu so dijaki zaključili šolanje z nazivom zdravstveni tehnik. V šolskem letu 1998/99 pa se je vpisala prva generacija dijakov, ki bodo po zaključku šolanja opravljali poklicno maturo in s tem pridobili naziv tehnik zdravstvene nege (Kvas, 2001). Dijaki, ki uspešno končajo štiriletni program zdravstvene usmeritve z opravljenim zaključnim izpitom in dijaki z zaključnim izpitom v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali maturo, lahko nadaljujejo šolanje na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani (http://www/.vsz.uni-lj.si, november, 2001). V prvi letnik visokošolskega strokovnega rednega ali izrednega študija in Visoki zdravstveni šoli Univerze v Mariboru se lahko vpiše tisti, ki je opravil zaključni izpit ali maturo v kateremkoli štririletnem srednješoljskem programu. Vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zaključnim izpitom ali maturo v programu zdravstveni tehnik, morajo pred začetkom rednih predavanj opraviti še 80 ur propedevtičnega programa iz predmeta zdravstvena nega (http://www/sola.vzdr.uni-mb.si, november, 2001). Iz zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS št. 47/98) z dne 29. 6. 1998, ki ureja strokovne in znanstvene naslove, ki se pridobijo na viso- košolskih zavodih po dokončanem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu z veljavnostjo, je razvidno, da diplomant/ka pridobi strokovni naslov diplomirani zdravstveni tehnik (Maribor) in diplomirani zdravstvenik (Ljubljana) ter diplomirana medicinska sestra (Ljubljana in Maribor). Diplomanti/ke pa ne morejo nadaljevati šolanja na področju zdravstvene nege na univerzitetni ravni. Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani je leta 1993/94 skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani omogočila vpis (redni in izredni) zdravstvene vzgoje na fakultetni ravni, ki pa so ga leta 1996 ukinili. Tako so si MS lahko prvič pridobile fakultetno izobrazbo, kot nadgradnjo obstoječe izobrazbe (http://www/.vsz.uni-lj.si, november, 2001). Do konca septembra 2002 je po podatkih Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani diplomiralo 126 (od 129 vpisanih) profesoric/jev zdravstvene vzgoje. Vpisani študentje na dodiplomski višješolski in visokošolski študij v Sloveniji Iz tabele 1 je razvidno število vpisanih študentov na višješolski in visokošolski študij zdravstva v letih 1990/ 99, 1994/95 in 1998/99 v Sloveniji. Glede na vrednosti indeksa lahko govorimo o velikem porastu vpisanih študentov na obeh visokostrokovnih šolah (Ljubljana, Maribor) (Kvas, 2001). Namen in cilji raziskave Raziskava »Medicinske sestre v Sloveniji« je potekala oktobra in novembra leta 2001 pod okriljem »Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana«. Namen raziskave je bil ugotoviti demografske in nekatere druge značilnosti populacije slovenskih MS. Ugotavljali smo naslednje dejavnike: izobraževanje in stališča do izobraževanja, etične dileme, zadovoljstvo na delovnem mestu, samopodobo, zdravje, gibalne dejavnosti in prosti čas (Kvas, 2002). Namen avtoričinega prispevka, je ugotoviti formalno izobraženost MS, zlasti njihove želje po nadgradit-venem izobraževanju na področju zdravstvene nege (ZN). Poleg tega pa še: način izobraževanja, podpora okolja pri izobraževanju, glede na stopnjo izobrazbe MS (srednja, višja, visoka in fakultetna). V nadaljevanju je za lažje razumevanje uporabljen naziv MS za vse strokovne naslove: srednja medicinska sestra, zdravstveni tehnik, višja medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra in medicinska sestra s fakultetno izobrazbo. Metoda dela Zbrani anketni vprašalniki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne statistične metode v SPSS 10 statističnem programu. Prikazani so na tabelaričen način. Glede na posamezne kazalce so bila zastavljena dihotomna vprašanja, zaprta vprašanja izbirnega tipa z enim ali več Kvas A. Formalno izobraževanje medicinskih sester v Sloveniji 25 Tab. 1. Število vpisanih študentov na dodiplomski višješolski in visokošolski študij. Število študentov Indeksi (1990/91 = 100) 100 100 100 100 129 122 222 202 222 157 505 285 Slovenija Višje in visoke Slovenija Višje in visoke zdravstvene šole zdravstvene šole skupaj redni skupaj redni skupaj redni skupaj redni 1990/91 33565 27774 513 479 1994/95 43249 33839 1139 968 1998/99 74642 43654 2593 1365 Vir: Statistični letopis leto 1991 in 2000. Leta 1994/95 in 1998/99: Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani in Visoka zdravstvena šola Univerze v Mariboru. Leta 1990/91: Visoka šola za zdravstvene delavce Univerze v Ljubljani. možnih odgovorov, nekateri tudi s kombinacijo odprtega vprašanja, vprašanja izbirnega tipa s stopnjevanimi alternativami in vprašanja o numerični oceni zadovoljstva (Živič, 2001). Vzorec je bil pridobljen s pomočjo seznama regijskih društev/Zbornice – Zveze, izbran je bil naključno. V raziskavi je sodelovalo 2450 MS od katerih je 1067 vrnilo anketni vprašalnik. V vzorcu je bilo vključenih 95 % žensk in 5 % moških, starih od 18 do 55 in več let. Povprečna starost anketiranih je bila 38,0 let. Izobrazbena struktura anketirank/cev: 661 (62,1 %) ima srednjo izobrazbo, višjo 290 (27,3 %), visoko 92 (8,6 %) in fakultetno 21 (2,0 %) (Kvas, 2002). Rezultati Način izobraževanja Na vprašanje, kako ste se izobraževali na srednji šoli, je od 938 MS odgovorilo (97,8 %) redno in (2,2 %) izredno. Na višji/visoki šoli je od 409 MS odgovorilo la 2: od anketirank/cev z višjo izobrazbo si jih močno (63,1 %) redno in (36,9 %) izredno, na fakulteti je od želi (ocena 5) nadaljevati šolanje (22,0 %), z visoko (2,4 %). S pomanjkanjem časa in preveliko zaposlenostjo imajo največ težav predvsem moški, mlajši od 25 let, zaposleni in upokojenci, med zaposlenimi pa samozaposleni, pomagajoči družinski člani in delavci na vodilnih delovnih mestih. MS se lahko strokovno izpopolnjujejo na področju zdravstvene nege po končani srednji šoli na formalen način na visoki strokovni šoli (Ljubljana, Maribor in Koper) ali na podiplomskih specialističnih študijskih programih zdravstvene nege (Ljubljana, Maribor). Zdravstvene nege na fakultetni ravni pri nas zaenkrat še ni mogoče študirati, zato se veliko medicinskih sester po uspešno končani visoki strokovni šoli vpiše predvsem na družboslovne fakultete, kjer pridobijo različna znanja: pedagoško, organizacijsko, sociološko, psihološko, andragoško itn. Želja po nadaljevanju šolanja na področju zdravstvene nege V odgovoru je bila ponujena petstopenjska lestvica od 1 (sploh si ne želim nadaljevati šolanja) do 5 (zelo si želim nadaljevati šolanje). 214 (22,0 %) sploh ne želi nadaljevati šolanja in 257 (26,4) si jih močno želi nadaljevati šolanje. Za oceno 2 se je odločilo 49 (5,0 %), za oceno 3 se je odločilo 236 (24,3 %) in za oceno 4 se je odločilo 217 (22,3 %) tistih, ki so odgovorili na to vprašanje (973). 94 anketirank/cev ni odgovorilo. Torej si želi nadaljevati šolanje 73 % anketiranih (ocena od 3 do 5), kar je zelo vzpodbudno. Tabe- 36 MS odgovorilo (30,6 %) redno in kar (69,4 %) izredno. Pri demografskih podatkih je na vprašanje o izobrazbi 21 anketirancev odgovorilo fakultetno, pri vprašanju glede načina izobraževanja pa je 36 anketirancev navedlo, da študirajo na fakulteti (redno in izredno). Razlika v številu je nastala, ker so na to vprašanje odgovarjale tudi MS, ki še niso zaključile fakultetnega študija. Iz odgovorov je razvidno, da na višji/visoki šoli in na fakulteti veliko več anketirancev študira izredno, kar je tudi pričakovano. Veliko MS namreč po nekaj letih izobrazbo (47 %) in s fakultetno (24 %). Pri oceni želje glede nadaljevanja študija so se med izobrazbenimi skupinami pokazale statistično značilne razlike (?2 = 44,75, p < 0,0005). MS namreč vse bolj spoznavajo, da je za kakovostno ZN potrebnega veliko novega znanja na področju teorij zdravstvene nege, organizacije dela in vodenja, pedagoškem, sociološkem, psihološkem ter na informacijskem in raziskovalnem, kar pa bodo osvojile le z nadaljnjim dodiplomskim, specialističnim in podiplomskim izobraževanjem ter neformal- dela v zdravstveni negi ugotovi, da je za stalni profesi- nim izobraževanjem (strokovna srečanja, seminarji, uč-onalni razvoj svoje poklicne skupine in širjenja mož- ne delavnice, funkcionalna izobraževanja ipd.). nosti njihovega odločanja, stalno strokovno izpopolnje- vanje nujno potrebno. Radovan (2002) ugotavlja, katere so najpogostejše ovire pri izobraževanju odraslih (izredni študij): splošno pomanjkanje časa (29,1 %), finančne ovire (21,3 %), družinske obveznosti (12,7 %), slaba ponudba izobraževanja (12,4 %), zdravstveni razlogi (5,5 %), obremenjenost na delovnem mestu (4,9 %), neprimeren čas izobraževanja (4,9 %), ni bilo podpore delodajalca (4,6 %), pomanjkljiva predizobra-zba (2,2 %), jezikovni razlogi (0,2 %) in druge ovire Formalno izobraževanje Se sedaj še formalno izobražujete? Na to vprašanje je odgovorilo 1053 anketirank/cev. Od teh se 175 (16,6 %) medicinskih sester formalno izobražuje in 878 (83,4 %) se jih ne. Glede na zaključni uspeh v srednji šoli se jih je/se trenutno formalno izobraževalo/izobražuje (26,9 %) odličnjakov, (16,6 %) prav dobrih in (12,1 %) dobrih. Pri nadaljnjem formalnem 26 Obzor Zdr N 2003; 37 de na izobrazbo. Tab. 2. Želja po nadaljevanju šolanja na področju zdravstvene nege gle- pri nekaterih skupinah, na primer pri zdravnikih, drugih medicinskih sestrah ali pri vodstvenih delavcih. Tudi odnos delovnega okolja se je v času študija spreminjal, najpogosteje od odklanjanja k podpiranju. Študentke pa so izkušale tudi nasprotne odzive – odpor, strah ali ignoriranje ob zaključevanju študija. Želja po nadaljevanju šolanja na področju ZN srednja višja Izobrazba visoka fakulteta skupaj Sploh ne želim nadaljevati šolanja 138 67 3 4 212 2 29 19 1 0 49 3 153 61 19 2 235 4 129 61 20 7 217 Močno želim nadaljevati šolanje 144 65 43 5 257 Skupaj 593 273 86 18 970 izobraževanju so se med izobrazbenimi skupinami pokazale statistično značilne razlike (?2 = 56,48; p < 0,0005). Torej največ odličnjakov in prav dobrih nadaljuje šolanje na visoki ali fakultetni ravni. Glavni pogoj za vpis na visoko šolo ali fakulteto je namreč čimboljši zaključni uspeh tretjega in četrtega letnika in zaključni izpit, podeljena matura ali matura z odličnim uspehom. Več možnosti za sprejem imajo torej kandidati, ki so zaključili tretji in četrti letnik, opravili zaključni izpit oziroma maturo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Največ tistih, ki se formalno izobražujejo (odgovorilo je 147 anketirank/cev), je trenutno vpisanih na Visoko šolo za zdravstvo Univerze v Ljubljani in Visoko zdravstveno šolo Univerze v Mariboru 92 (62,6 %). Ostali študirajo na Fakulteti za organizacijske vede 26 (17,7 %), Pedagoški fakulteti 9 (6,1 %), Visoki upravni šoli 5 (3,4 %) in Filozofski fakulteti 4 (2,7 %). Manjše število jih študira na Visoki policijski in varnostni šoli (3), Fakulteti za družbene vede (2) in Srednji zdravstveni šoli (2). Največji delež MS nadaljuje šolanje na visokošolski strokovni stopnji – smeri zdravstvena nega, kar pomeni, da so najbolj motivirane za nadaljevanje študija prav na tem področju. Ponuditi bi bilo treba tudi več specialističnih študijskih programov zdravstvene nege ZN, ki v skladu z interesi in potrebami medicinskih sester dvigajo motivacijo za njihovo izpopolnjevanje in usposabljanje. Podpora okolja pri izobraževanju Največjo podporo imajo anketiranke/ci od družinskih članov (69,2 %), nadrejenih v ZN (19,9 %), sodelavcev (17,9 %) in drugih nadrejenih (vodstvo ustanove, zdravniki) (18,0 %). Pri podpori družine glede izobraževanja so se med izobrazbenimi skupinami pokazale statistično značilne razlike (?2 = 21,24; p = 0,047). Podpora družine z izobrazbo raste, največjo podporo imajo MS z visoko in fakultetno izobrazbo, najmanjšo pa MS s srednjo izobrazbo. Pahor (1998/b) glede podpore med študijem v raziskavi med študentkami zdravstvene vzgoje ugotavlja: večina študentk med študijem doživlja nekatere oblike podpore v svojih delovnih organizacijah, nekatere pa tudi popolno odklanjanje, vsaj Razprava Iz raziskave je razvidno, da je želja po nadaljevanju študija zelo velika, saj si 73 % MS želi nadaljevati šolanje (seštevek ocen od 3 do 5). Le 16 % MS se formalno izobražuje, kar kaže, da je realizacija njihovih želja razmeroma nizka. Potrebno bi bilo bolj izkoristiti to pozitivno usmerjenost za nadaljevanje študija, ki prinaša nova znanja in spretnosti in s tem tudi bolj kakovostno zdravstveno nego. Raziskava je pokazala, da so MS najbolj motivirane (izražena je bila največja želja) za nadaljevanje šolanja na visoki in fakultetni ravni, zlasti na področju zdravstvene nege. Največ anketirank/cev se namreč trenutno formalno izobražuje prav na visokošolskem študiju zdravstvene nege v Ljubljani in Mariboru. Za nadaljnje šolanje so predvsem motivirane MS s srednjo izobrazbo, ker je ta poklic pri nas še vedno premalo cenjen. MS je pri svojem delu še vedno precej odvisna od zdravnika, kar jo pogosto postavlja v podrejeni položaj in ji vsiljuje vlogo koordinatorja med zdravnikom in bolnikom. Poleg tega imajo MS slabe plače, izredne psihične in fizične obremenitve ter delo v izmenah in praznikih. MS imajo tudi zelo nehvaležen položaj v zdravstveni hierarhiji, ki je prav v zdravstvu še posebno izrazita. Vse to so dovolj tehtni razlogi, da se vedno več MS odloči za nadaljevanje študija (izredni študij) na visoki ali fakultetni stopnji, kjer si želijo pridobiti nova znanja zlasti iz področij teorij zdravstvene nege, organizacije, menedžmenta, raziskovanja, pedagogike, andragogike, svetovanja, sociologije, medicine, psihologije in tujega jezika. Pobude za fakultetno izobraževanje medicinskih sester na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce segajo že v 60. leta. Vendar so šele leta 1990 potekali resni pogovori o pričetku takšnega študija v šolskem letu 1991/92. Višja šola za zdravstvene delavce je predvidevala sodelovanje med Univerzo Illinois v Chicagu in Univerzo v Ljubljani, kjer naj bi pri izvedbi programa sodelovali tudi univerzitetne profesorice in doktorice znanosti s področja ZN iz Združenih držav Amerike. Vendar do realizacije tega načrta ni prišlo. V šolskem letu 1993/94 je na Pedagoški fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani prvič potekal univerzitetni nadgraditveni študij zdravstvene vzgoje za medicinske sestre. Program zdravstvene vzgoje zato, ker je bil večji delež pedagoških predmetov, kar je diplomantom omogočil naziv profesor. Vendar je program Univerza v Ljubljani po dveh letih ukinila. Priza- Kvas A. Formalno izobraževanje medicinskih sester v Sloveniji 27 devanja za ponovno vzpostavitev fakultetnega programa s strani medicinskih sester in obeh visokih strokovnih zdravstvenih šol so zelo velika in le upamo lahko, da bo do realizacije prišlo že v bližnji prihodnosti. Sklep Medicinskim sestram je treba čim bolj zagotoviti formalne in tudi neformalne oblike izobraževanja, za katere so le-te tudi zainteresirane. Omogočiti jim vseživ-ljenjsko učenje in izobraževanje, ki zahteva integracijo vseh področij vzgojno izobraževalnega sistema (vertikalno in horizontalno), kar zagotavlja kvalitetnejšo zdravstveno nego. Poleg dodiplomskega, specialističnega in podiplomskega študija razvijati čim večjo ponudbo dopolnilnega izobraževanja, ki pripomore k večji fleksibilnosti in sprotnemu učinkovitemu pridobivanju znanja. S pomočjo znanja namreč medicinske sestre pridobijo večje samozaupanje, samospoštovanje, odgovornost in kritičnost. Poleg tega je izobrazba pomemben dejavnik družbenega položaja ljudi. Medicinske sestre še vedno niso dovolj cenjene v družbi in niso še povsem priznane kot profesionalna skupina, ki povsem samostojno opravlja svojo dejavnost . Literatura 1. Bošnjak D. Realni obeti za začetek šolanja čez leto dni? Zdrav Obzor 1990; 24: 187–8. 2. Filej B. Razkorak med znanjem medicinskih sester in njegovo uporabo v praksi. Obzor Zdr N 1997; 31: 97–113. 3. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in prosveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995. 4. Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1991. 5. Jelenc Z. Nacionalne strategije izobraževanja odraslih. Andrago-ška spoznanja 2000; 6: 5–20. 6. Jezerinac M. Motivacija dijakov srednje zdravstvene šole v Novem mestu za nadaljnje šolanje. Obzor Zdr N 2000; 34: 43–50. 7. Kvas A. Stališča medicinskih sester do izobraževanja. Ljubljana: Zbornik člankov s strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstevnih tehnikov Ljubljana, 2001: 84–95. 8. Kvas A. Strokovna usposobljenost medicinskih sester v Sloveniji. V: Roš A (ur). Povezovanje – naša prednost in priložnost: Zbornik predavanj strokovnega seminarja, oktober, 2002. 9. Komisija evropske skupnosti. Memorandum o vseživljenjskem učenju. Bruselj, 2000. 10. Strmčnik F. Didaktika. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001. 11. Pahor M. Razlogi za prehod izobraževanja za zdravstveno nego na univerzitetno raven in njegove značilnosti. Obzor Zdr N 1998; 32: 5–11. 12. Pahor M. Univerzitetni študij za medicinske sestre: primer prve generacije študentk zdravstvene vzgoje. Obzor Zdr N 1998; 32: 185–97. 13. Peternelj K. Medicinske sestre v Sloveniji: predstavitev raziskovalnega vzorca: Zbornik člankov s strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstevnih tehnikov Ljubljana, 2001: 61–5. 14. Radovan M. Ovire odraslih pri vključevanju v izobraževanje. An-dragoška spoznanja 2002; 8: 24–31. 15. Tomić A. Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2000. 16. Živič Z. Medicinske sestre o zdravju, zdravstvenih navadah in zdravstveni službi. Zbornik člankov s strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstevnih tehnikov Ljubljana, 2001: 1303. 17. http://www/.vsz.uni-lj.si, november, 2001: Študijski programi. 18. http://www/sola.vzdr.uni-mb.si, november, 2001: Podatki o programu. 19. Uradni list RS, št. 4/98. 20. Tomić A. Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 1999.