Leto V.
TRST, v soboto dne 20. maja 1899.
Štev. 14.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravdništvo. — Oglasi se računajo po število besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr, SW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Poslanec v istrskem zboru Dr. Benatti je že določil tako da Istra pripada k Italiji. Benatti-a locuta-causa finita. Komu drugemu pa naj pripada čast, da raznese to oslarijo širom vse regione Giulia, ako ne dru Benatti-ju. In res že čujemo riganje tistega zgodovinskega osla, ki bo nosil tega glasnika odrešitve
— od sela do sela vsem oboževateljem — laške politike na oslu.
ODMEVI.
Zbirka družbenih veseličic. Zložil I. Z. Devoljub.
Družba zbranih kranjskih fantov, Skupaj danes tu sedi Pri »poliču« božje kaplje. — Grlo krepča in moči.
V	kleti rad bi jaz prebival, Vino čuval, — sode štel; Ter počasi ga zalival, Dokler bi nc omedlel. -
Sam Bog ga je vstvaril In Noe zasadil; Gostilničar — natočil, A jaz — ga bodem pil!
Hej! vi »birtna« - še en »Štefan« Nam prinesite alj' dva! Dokler v žepu zadnji vinar, Nam slovo za Vas igra ! —
Francelj, — zdaj na »zdravje«,
Spij ga kar po »kravje!«
Jutri stara Meta,
Skuha ti kofčta,
Črnega kot zlodej. —
Glavica razgreta
Se ozdravi zgodej.
Kaj boljš'ga si misliš, kot ta je pijača; Ce spiješ ga v ,dušku', karliterčka dva? Klobasice s hrenom, prešičeva »krača«.
V	nebesih tako, se še živet' ne da!
Ceb' jaz bil le »babca«, B' otroke krstil; — Pa z vinom — ne vodo, Da vsak hip bi ga pil!
(Dalje pride.)
IV.
Mesar šel je po noči skoz Zabrd domu in je nesel v robcu več klobas. Te so bile deloma mesene, deloma pa kašnate, ali kakor nekod zvanc «koline«. Prigodi se mu, da zgubi jedno kašnatih klobas. Ko jo druzega dne najde Zabrždan, ki je šel po cesti, misli, da je žival in koj gre po vasi naznanjat čudno najdbo.
Vse se zbere v bližini klobase, a ne preveč blizu. Zabrždane naredil je namreč previdne sledeči županov modri izrek:
«Vsaka žival, ki ima rogove že samo spredi, huda je in nevarna. Ta tukaj pa, čeravno je majhna, ima rogove spredi in zadi; torej je še veliko bolj nevarna«.
Kake dolžnosti pa je zdaj občinski svet imel, lahko si mislimo, če vemo, da se jo neka točka «Zabrdskih občinskih postav« glasila tako le: «Sveta dolžnost občinskega sveta je, za časa nevarnosti, katere pretijo slavnemu Zabrdu, ukreniti in izvršiti nekaj, da se odstrani dotična nevarnost«.
Nevarnost pa je zdaj pretila v podobi hudobne in štirirogate živalice. Ukrene se izmed domačih lovcev zbrati tri najboljše strelce, kateri morajo nestvar vstreliti. Izbira ni bila kaj lahka, ker je imel Zabrd same izvrstne strelce. Tudi je bilo nevarno slabo streljati, ker mora nevarna žival biti takoj mrtva, da v svoji besnosti nc naredi grozne nesreče. Pa kakor ima vse svoj konec, tako ga je imelo tudi izbiranje. Trije strelci postavijo se v vrsto, a ko prvikrat sprožijo, odstrele klobasi le spredne rogove. Drugi strel še le zamori klobaso in jo raztrga.
Ko sc zdaj Zabržeani približajo in celo obstopijo zamorjeno žival ter vidijo raztrošeno kašo, menijo jednoglasno:
«Oh kako je dobro, da smo jo usmrtili; le poglejte, koliko bi bila imela zaroda! Vsa je polna drobnih jajec!«
Pust na belo nedeljo.
Jurij : Dober dan Marko! Marko: Bog daj!
Jurij: Kod si hodil, da te že nisem videl
tako dolgo?
Brdah in sicer v
(Narodno blago; priredil Silvester).
XX.
Zabrždani redili so kot izvrstni živinorejci že od nekdaj mnogo svinj, katerih meso so kaj radi in mnogo zavživali. Saj je bilo daleč na okoli znano, da spravi sit Zabrždan veliko več svinjine pod streho, kot lačen Italijan. Čudno pa je bilo to, da niso poznali klobas, ker so kot rojeni modrijani mislili, da so čreva le za shrambo tistih neprebavljivih tvarin, katere imenujemo v modernem jeziku odpadke, v prav domačem pa nekoliko drugače. Ni torej čudo, ako nam more Zabrdska krajevna zgodovina pripovedovati sledečo nekoliko smešno dogodbo.
Razpis nagrade.
Ker nam rozceplienost v klerikalce, liberalce, demokrate, socijaliste, radikalce itd. ne zadostuje, razpisujemo nagrado od 300 kron za onega, ki si še kako novo stranko izmisli.	Bi-ivec
v imenu vsega .slov. naroda.
O
oo
Najdražje naj žalibog so mu pa 'obleke.
>1 bila mozu /.ena mnogokrat le
njene
Marko: Bil sem v
Šmartnem.
Jurij: Po kaj pa?
Marko: Čudno, dane veš! Šel sem gledat kako uganjajo pust na belo nedeljo.
Jurij : No, to pa mi je novost; kaj takega se ne sliši vsaki dan. Povej mi kako je bilo to!
Marko: Naj ti povem tedaj! Šmartenski fantje so hoteli plesati, a glej šmenta — glavarstvo jim je prepovedalo. «Nič ne de« mislili so fantje, plesali bodemo vendar če tudi imamo šolnee na bilcs v aržetu niks«. Hoteli so še bolj se izkazat in so naročili laško bando iz Gorice, ker so mislili, da po laškem taktu se bolje skače. — Za potrebo bi bil v Šmartnem Brivec, da bi jih pošteno obril. — Zeljni so fantje čakali plesa, a kako še-le dekleta. Okoli berjarjov so stale in noge so se jim kar brez godbe privzdigovale. Kako bi ne ? Da bi jih videl dragi moj Jurij, kako so bile fest. Vse nafrkane in zafrljene. A uboge revce so čakale, a godbe le še ni bilo. Prišla je sicer a le do šmartanskega ovinka, a tu je orožništvo godce ustavilo. Kako milo so ubogi Šmartenci gledali, ko so godci jim obrnili hrbet. Sedaj vidiš začel se je pravi pustni korso, drugače kot postni torek v Gorici. Ko voditelja sta stopala dva naprej ki sta nesla oni velik boben, držeč ga vsak za eno uho; za njima je eden nesel oni dve pokrovači, potom godci po dva in dva; za njimi orožniki in domačini, ki so s petjem in vriskanjem poslavljali se od ubogih Lahončkov. Šmartenci so jih še lepše pozdravili in sicer z konfeturo.
Jurij : No, no! to je pa res nekaj zanimivega.
Marko: Pa to še ni vse.
Jurij: Povej dalje to komedijo!
Marko: Veš, zvedel sem, da so fantje tako žalostni ker niso plesali, da je eden moral v bolnišnico; drugi pa mislijo da na svetu ni nič brez plesa, zato so odšli v samostan k svetem Antonu v Gorici.
Jurij : Z Bogom Marko!
Blaž Smolar.
Ribniški rešetar.
Driig dan ob t rije h zutraj so je Jur' odpravu na puat, klobaso in kruh v pod-lako spravil pa se poslovil od Mice. Drobiža v aržet je imu 20 kr.; prgamin al priftošel je pa v omar pozabil, pa je šu na pajnof.
Tist' veojer praj so pa prši' uradnik' s pajhofa večjerjet h Štambovni Piipet'; in Piipe je tistin gaspud' k' karte predaje plaeov ze Jiirje karto do Lbliine z tim pogojem de bua plačano karto brez kake opazke brezplačna tisti dan k se bua 2 krat pod nusam u brisov in zgavuru «Še še«. Zgudlu se je rajs toku. Jih-' se je zestuajn prpalev v Lblano. Polej je šli pa fruškat h Štjefan', ajmoht pa kr'h in suj kr'h in klobaso je šparov ze nezaj gred je, tistu je plačov z drobižam. Polej je šu pa malu po majst, in je pr'šu do Krajceve staciine, de b' zase an klabiik in ze sina ano kapo kiipu pa se je praj potipov če naj priftošelna dama pozabil. — Oh k'ku še je ustrašil k naj biu debjel'ga dnarje — in kiipu naj polej n'č, in od'šu ne pajn-hof. Kukr je gaspud oknu odpro je Jiir' hitru rjeku. «Prosim ano karto 3-ga klasa v majstu N. Gospud m' položi karto in prav'. Vi fot'r [trosim 1 fr. 44 kr. — Jiir' pa se 3-krat ubriše pod nusam in prav': So, Še, Še; pa je tu z karto oditi. Gaspud ga je klico v nezaj in de naj da tirjen' dnar pa jo spjet se pod nusam brisov in rjeku šc šc. Gaspud je bin pa ranku izen, pa je polcaje poklicov in polej so Jiirji karto vzel' pa v arešt gnal' in tam je biu 2 dni zepr't, polej so ga pa po šupu v majstu N. poslal' do županstva ne občinske struaške. Zupan je dobin tisto «maršruato« pa se je jaku smijau, k je vse vajdu od Jiirje. — Tist' ž'pan je Štam-bov Piipe.
Jiir' je bin jaku hud na Piipeta in se je grozili de ga bua ubil kadar buasta sama, in rjeku je, da tega lui.... ne bua n'kul' več ze župana volil.
Orez 2 dni sta se pa na mostu p'r šrang' srječala pa ga je Piipe (v strahu) prašou: Kako si kaj rajžov v Ljubljan in nazaj? Jiir' pa iznu odgavori: Obakrat zastoju a tebe naj pa tulku hud— ozame kolikor gre prosa v 1 mirnik. Piipe: Zakaj? Jur': Zetu k s' me neplavšov, de s'm se polej z šupam nazaj pripljal pa ne bom jest stroškov plačal ampak jih moraš ti sam. Zdej si me prvič in zadnič nelagal. Veš dosti sem ti dal v gostilni stržit al zdaj pa pri moji krvavi d.... nikdar več, ti hu... ti.
P. V.
Ko zvon iz stolpa lin Budi vsak dan na jed spomin, Veselja, polen mi obraz Radosti zdaj je čas.
Ko vprašal bi kedo Kaj polni mi veselje to; Naj mene zdaj posluša To skrivaj mu ne duša. —
Kjerkoli hodim jaz Pred sabo vidim vitki staz Srce ljubezni mi gori Za njo podam tud kri.
Krasan in ljub obraz Rudeče lice vsaki čas, Ji mila bistra so očesa Kot jasna so nebesa.
Izvedel rad 1 >I to Ak ona ljubi me zvesto; Kak v prsih bije ji srce, Ak name pomni še.
—b—
Misli.
Slovenci naj bi vedno imeli pred očmi, tla oni so res le del velike slovanske družine, ne pa »narod« sam zase.
Kulturne in literarne vzajemnosti z drugimi Slovani nam šibkim Slovencem treba, ako hočemo zmagati v velikem boju. . . .
Aškerc.
Marsikateri malodušni Slovenec, bi kar obupal, ker ne more pričakati pravične zmage svojega roda. Taki naj pomisli, da ni lahko spodmakniti starega gospodarja raz ognjišča. Le v tem, da so število zavednih Slovencev vsak dan množi — je naše upanje naša prihodnost.
Lahko je Nemcem in Lahom jesti iz skledo, katero so tudi slovanski lončarji pomagali napravljati; a kedar dobimo žlico v roko posežemo tudi mi do dna. —•
Sreča jo največja v naili —- najmanjša ob izpolnitvi in — najlepša v spominu.
Prva ljubezen jo ponesrečen nmetalni ogenj; vsakdo se ga z veseljem spominja.
Kakor jo lepšo upanje od izpolnjene želje, prav.tako nas tudi skrb bolj potare kakor nesreča sama.
Dostojanstvo najbolj zakrije neumnost.
Kdor le polovico kake tajnosti zamolči, je ncvarneji od obrekovalea.
Cim bolj ti ljudje zaupajo, tim bolj bodi proti samemu sebi nezaupen. —
Ni umestno na vodeni glavi žareče oglje zbirati.
Ce odpreš vrata resnici in laži, ti laž sigurno prva vstopi.
Laskanje pride večkrat iz praznega želodca, kakor iz polnega srca.
Kdor vse na ljudeh hvali, ta jih ne pozna, kdor pa vse na ljudeh graja, ta jih neče poznati.
Neumnost je vedno, naravna razumnost pa večkrat umetniški izdelek.
Človek raje odpusti svojemu prijatelju napako kakor sovražniku vrlino.
Sleherna pametna misel ima tudi svoj prismojen superlatif.
Ljubezen prežene čas, čas pa ljubezen. —
Kdor hoče poznati človeško ničvred-nost mora imeti jako mnogo ali pa prav malo denarja. —
V čem sta si enaka hrvaško-slovenski poslanec v deželnem zboru istrskem in pa zakonski mož ?
V temu, da ne prideta nikdar do — besede!
»Kaj je Avstrija?«
— Prebižališče lačnih Italijanov. —
Skoro bo mirovna konferenca, samo da se pri tem ne — stepejo!
»Zakaj je tržaško namestništvo odbilo rekurs za slovensko šolo?
Zato, ker ja stvar — zastarela!
»Kdor prosi, nosi«, pravi stari pregovor — a slovenske šole ve.nder - le nimamo! —
»Zakaj se naša vlada ne briga za ki-neške razmere ? «
Ker jih ima dovolj v Istri in Gorici!
»Kake znamenitosti imate v Kopru?« — prašal je tujec kmeta, — »Cerkve, ozke ulice, stare hiše .... ali, ako se hočete zabavati, moram vam povedati, da hrvaško-sloveuski poslanci ne zahajajo več
na seje v deželui zbor!«	S t k.
&
-v-
Predavanje prof. Boštjana
o kulturi in geografiji.
Zgodovina kulture je nedvomljivo naj-zanimija zgodovina. Peča se več ali manj se človekom (bomo davkoplačaliensis) in s njegovimi bližnjimi, ki se nahajajo kakor 011 na površini zemlje; zato tudi hočem o tem predmetu samo površno govoriti. — Ako pogledamo našo zemljo, to vidimo uže na prvi pogled, da je ona 20 miljonov milj oddaljena od solnca, ter da bo karam-bolirala 13. novembra 1899. z «Falb«-ovim kometom, ki pa ni prav nič kriv, da se tako imenuje. — Ker bi pa najhitrejši brzovlak, kakor znano, potreboval samo 3620 let, da bi prišel od solnca do naše zemlje, to sledi iz tega se vso natanjčnostjo teorije »Lepega fanta« o ljubezni do žensk, da bi moral, — ako bi denes z takim vlakom na solnce prišli, — v istem trenutku oditi vlak iz Kataribe, ko je Abraham roko svojo uzdignil, da bi Izaka zaklal.
Kakor znano je zemlja okrogla; to dokazuje uže peta na čevljih. Naša zemlja je pa tudi zvezda. Glavni smoter zvezd je, da svetijo. Prej so rabili zvezde za prerokovanje, zato je tudi Wallensteiu toliko bitek izgubil. Večkrat mora človek jako dolgo čakati preduo dobi kako zvezdo; n. pr. Karlic, ki čaka na zvezdo asistenta uže več let. Mesta na lcterih se najdelj čaka, se imenujejo zvezdarnice. — Da se bubci v šolah bolj lahko orijeutirajo, razdeljena je zemlja na grade, ktere pa treba odpraviti, ker so nevarni brodarstvu. Naj-veči del zemlje ne sestoji se iz zemlje, ampak iz vode; to vidimo posebno v krčmah.
(Pride še.)
»Gospod, sedaj Vas že 3 mesece sleherni dan brijem, a danes mc še niste plačali«.
»Kaj?! Vi si upate zahtevati denar od mene ? ! Ce bi me ne bili obrili vsako jutro, imel bi danes najlepšo polno brado.
Iz „Čaše opojnosti".
Pod tvojim oknom, Berta, sem šel sinoči, pozdravili so me na njem cvetovi. Ah, tvoje cvetke, me še poznajo, draga,
le ti me nečeš.....
hvala Bogu!
S t k.
Nemci pravijo: delimo si Slovane, razdeljene ložje pozobljemo. —
Slovani naj jim odvrnejo: spoznali smo vas, v slogi bode naš spas.
Ženitev v Borštu.
Dragi Briv če! Kar se je pri iias nedavno godilo to moraš tudi ti zvediti in se zabeležiti, ker bi ti znalo koristiti. Eastlo je pri nas neko korenje, katero so štiri dekleta plele in okopavale. Neka gospodična od sv. I .... je zalivala, ona ki je šla v Mačkovlje ga je z motiko plela in Marička iz V ... . ga je okopovala. Ko je bilo korenje že dobršno so ga poslale k sv. Soboti, ker tukaj v Borštu imamo dovolj takšnega semena. In res tam doli se je take odebelil, da ga niso mogli izruti. Slednič ga je vlak prijel za perje in potegnil ven, ter mu celo nekaj kože odrgnil. Da bi ga oprala in osnažla poklicali so
Pepco iz B.....Vže 14 dni ga pere in
snaži. Tako si lehko mislite da je to velik miren.
Prosim te dragi Brivče pridi ga pogledat tudi ti saj mislimo, da ga imajo zadosti pri sv. Soboti in tudi v Skednju.
Iz Hojami na «altarju« pod «fe-raloili«. Gospod župnik Jurček je nam rekel zadnjega aprila, naj molimo za one, ki nesramne časopise čitajo in pišejo. Dragi «Brivček« poprašaj ga: Kateri so isti nesramni listi? Mogoče «L' Amico«, Piccollo? Na »Edinost« gotovo ne «cika«, ker jo rad čita na pamet v njegovi «sveti« jezi.
Baje Tebe gospod Brivec «po strani gleda«, ker vč, da znaš boljše briti, nego vsi njegovi čifutski lažnivi listi?
M i t ž n j i m v e n.
Sv. Ivan pri Trstu.
Miljonar Drehcr lehko slepari finaneo, zato pa plačuje svoje delavce tako mastno,
da so vsi debeli kakor prašiči. 88 nov. na dan je tudi nekaj!
In kakšen star delavec zna, dobiti od mladega Drejerja tu in tam še poseben šenk — v dimlje — na mesto penzijona, da bocle čutil dokler bo živ.
Na Hrvaškem ni judov. —
Nek hrvaški list piše: V mestu Po-povac je sodnik — Žid, župan jud, tajnik — Žid; trgovci so j udje, — krčmarji pa izraelci: tudi deželni poslanec Dr. Frank je Žid. Zato so pa vsi občinski berači —-kristjani!!
o o
Fantovska.
Dčkle kob' vedla ti, Kaj vse ljubezen stri? — Bi ne jokala se; — Vprašala me: K okencu kdaj prišel, Tvojem bom jaz vesel? — Saj nam ljubezni moč, Kaže le noč.
Mesec bo bled' sijal, Jaz tam na «lojterc« stal; Klical te: gori vstan! Kmalu bo dan.
En poljub ali dva, Žalost ti zgine vsa; Ce jih je tudi sto: Skodlo ne bo! —
Jerca poglej me le Vstani iz posteljce! Prišel sem k tebi v vas, Dokler je čas. Očka če zvejo to, Babce dal)' treba I)' lo ; Meni nič, — tebi mar, — Jokat' nikar!
Botre kar vzamem tri, Zbrišem ti vse skrbi! — Zdaj povej, res če to, «Luštno« ne bo?
D (3 v o 1 j u b.
Skrb.
Mož : (svoji ženi): «Ali si že slišala o velikanskem medvedu, ki je že več go-voje živine raztrgal? Tega bi pa res rad enkrat srečal!«
Žena: «Sevcda; da bi se Ti taka zgo-
dila, kakor govedi! Ali morda misliš da bi tako-le en medved razločil Tebe od bika?! -
Vsem se ne more vstreči.
Gospa: «Le poglej Ana, sedaj si zopet pozabila na pečenko, ker se moraš vedno v ogledalo gledati. Sploli moram reči, da mi vsaki dan slabše ugajaš.
Ana: «Vsem se ne more vstreči! Gospod pa zopet pravi, da sem mu vsaki dan bolj všeč!« —
Mož (pišoč): «Lepo te prosim, bodi vendar malo tiho: Vzpričo Tvojega večnega klepetanja ne pridem niti do ene pametne misli.«
Žena: «Ti pa res mnogo zahtevaš od mene! Sedaj naj Ti celo z molkom po-morem do pametnih mislij.« —
Korajžni Natan.
V	puščavo v Saharo
Sel jc Natan s svojo Saro. Razno robo on prodaja, Ona pa mu le nagaja. Sara pravi: Natan pazi, Tod en tiger večkrat lazi. Ko bi zdaj pritekel s silo Kaj storil bi z tvojo — milo! Natan pravi: Tebe — «milo!« Bi postavil za strašilo In prepričan sem do cela, Hitro bi ga kap zadela. To je rekel modri Natan.....
V	pričo bil je hišni — satan! Smelo je govoril Sari
V	puščavi v Sahari.
S t k.
^
Na plesu.
Plesalec (svoji dami): «Gospica, jaz se potim, kakor kak otovorjen osel. Ali so Vam ne godi ravno tako?«
Gospica: «0 ne; jaz pripadam k drugemu spolu.
Neka gospa se je s svojo hčerko sprehajala ji a morski obali. Deklica se je igrala ter pala vsled svoje neprevidnosti v morje. Mimoidoči gospod skoči za njo v vodo, jo reši z velikim naporom ter jo naposled prinese materi, ki je sedaj vsa srečna
»Oh«, pravi po kratkem odmoru, »ali bi bili toli prijazni in šli se enkrat v vodo — po slamnik?«
Nekemu krokarju.
»Jaz zares rad lcrokam dosti Tud' želodec mi je zvest; Goba prav'jo da je v meni, Jaz pa: dost ga morem nest! Nos rudeč mi pa postaja Ali kaj me briga to! Leka sploh ni proti temu In ga nikdar tud ne bo. Pil ga bom za to prav pridno, Dokler dnarcev v žepu bo. Da se nos moj vsaj promeni V lepo barvo — višnjevo!«
B r a n s k i.
o
oo
Darvinizem.
Pri delu se človek kot medved poti, Potenje pa vedno mu to naredi, Da žejnega čuti se prav kakor riba, Kar zopet in vedno ga temu nagiba, Da v krčmo gre tjakaj, kjer pije kot krava Seveda le vino — ker voda ni zdrava. A ko ga popil je šest litrov in pol, Potem pa pijan je neumen kot v o 1, Zaziblje domu se, kjer srečno zaspi, In groznega drugi dan m a č k a redi; Ko tega odpravi, še vedno ni zdrav, Želodec ker ima še svinjsko narav, U enkrat ko vendar končan je ta posel, Prizna človek sam zdaj, češ, res bil je - osel.
Silvester.
Samo sebe ...
Pepca Rezko sreča mlado, Ko na »piazzo« z koškom gre. Brbljati po njih navadi, Hitro začneta obe. A slučajno Pepca zvita Vidi prstan zlat krasiln, Ki na roki Rezke mlade Sveti se kot beli dan, »Al' je diven«, pravi Pepca, »Koliko si dala zanj ? Kakor v kacega kaprola, Zaljubila bi se va-nj !« Rezka skriva prsten krasni, Al' zastonj je vse — potem . . . V uho tiho Pepci pravi: »Samo — tebi to povem ....
Stk.
DOPISI.
S Kojskega. Dragi Brivec! Tukaj ti hočem tudi jaz sporočiti par novih, da ne bodiš mislil, da nimaš prijateljev tukaj v naših Brdah ; posebno pa v Kojskem. Tako ti povem, da od sedaj naprej ti hočem sporočati ker tukaj bodeš imel vedno dovolj posla.
Torej vzemi tvoj cak in pak in tc bolj ostre britve iu škarje in podajse v to »Kojsko vas«, ali ti povem, da bi jo mogli imenovati malo Aleksandrijo pijank. Take so naše dekleta; nekatere gredo po pet, šest let služit v sveto deželo da bi si kaj grislužile za doto.
Dragi Brivče, ogledi si po naših krčmah ob nedeljah, pa bodeš videl naše dekleta kako so pijane ter kličejo »dopio« za dopijam; vriščejo in prepevajo, da naši fanti se morajo kar skrivati od samega ropota. Tako znajo naše dekleta, posebno opazuj te tukaj in obrij jih do kože, Kar-lino, Karlinco, Karloto ; Marijo, Marjuto, Marjano in tudi par žen ti priporočim, posebno Francko, Marijo, Marjanco. Tako dragi Brivče se godi vsako nedeljo in praznik in tudi čez teden večkrat.
Še to čast moraš dati nekaterim dekletom, tistem, katere so se ravnale po novi modi. Zakaj veš, zdaj je prišla v Kojsko nova moda, da nobeno dekle ne sme stopiti v zakon, ako se ni poprej dosti najedlo; tako vidiš da na prazni trebuh se no more nobena poročiti.
Iz Brezovice. Dragi Brivec pride k nam nekej popravit, ker nisi »uglih« obril. Pozabil si obriti Muho, ker te ni bilo doma. Tisti dan je šel v Podgorje po jajca. Mislim si, da dopis, ki je prišel dno 20. marča 1899 št. 7, da ga je uložil ravno tisti, ki je hodil od župana do župana in od posestnika do posestnika in prosil, da bi ga stavili za cerkovnika. In res vsi so mu obljubili pa nobeden ga ni hotel, ker so ga imeli reveža le za prazen smeh. Tako vidiš držijo besedo naši možje, ki sami vemo, da je težava izmakniti cerkovnika ; ali dragi Muha, tudi ti menda ne boš uži-gal sveč v naši fari. — Ce pa hoče gospod duhovnik imeti sedanjega — potrpimo mi — potrpi tudi ti, sicer pa te že tako nič ne praša in tudi mu nisi plačal uže 20 let mežnarijo in te ne tirja ker ve, da nimaš nič; kar si pa govoril čez trgovca, da je svetnik, morda je to plačilo za stare dobrote ?
Dragi Brivec, ko prideš v Britof boš videl muho kako brnči, zdaj naprej bo
kaj dela na paši pri živini. — Ako ji pristrižen peroti bo imela tuda čreda več miru na travi In v hlevu.
Zagorje ob Savi. Ljubi Brivec! pridi zopet enkrat v našo zagorsko okolico. Naj prvo bodeš moral obriti narodnjake, ker si jim še zadnjič obljubil, da jih boš če se ne poboljšajo — a te »spake« se še vedno malo med saboj bacajo. Ljubi »Brivec!« Tu ne smeš rabiti britvo ali škarje, ampak pipo, katero lehko med potom kupiš. Kriti ti ne bode treba nobenega, samo v en veliki sod bodeš mogel pipo zabiti, da bodeš potem lakho »nekatermu« vino točil. Seveda, da sam tudi ne smeš biti pri tem žejen. —
Potem začneš pa briti, našega križa-nega »Miheta«. A ta, ti ima trde »kocine« na sebi. Ali ne bodi usmiljen, to ti rečem »Brivče!« Kadar boš gotov pa vzemi še tisto »rašavo — brisačo«, drgni ga toliko časa, da Ti obljubi, da se odpove nem-čurskim zahtevam in iz »javnega življenja izstopi«. Ako Ti da pooblastilo, ali če se zaveže pod častno besedo, ga nehaj drgniti, če pa ne, pa le huje.
Od sv. Jakoba. Pretečeno nedeljo je bila lepa veselica »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« na šolskem vrtu. — Našega ljudstva je bilo vse polno; živahnost je trajala do pozno v noči. — Tudi za dru-šteno zastavo se je nabrala lepa svota. — Pozneje smo šli s »Kolaši« v slovensko krčmo k Marcu v ulici Madonina. Tam so prepevali, da je bilo res prijetno. Krčmar pa se je tudi skazal; naš dobro znani narodnjak Samec je prinesel kar na glavi veliko »maj oliko« polno piva, da so pevci kar sami si natočivali kozarce. — V spomin lepe majolike s slovenskimi napisi, mislijo prekrstiti to gostilno »krčma pri maj olik i«. No, naša dolžnost bode, da se tudi večkrat snidemo pri majolki dobre vinske kapljice.
S Krasa. — U Ivangradu so imeli shod na sv. križu, ali imeli so veliko zaprek radi petja, ker komenski pevci štraj-kujejo že več časa! Ali sreča jim je bila vsejedno mila, vdobili so dva domača pevca, dasiravno stare zaveze. Pa tudi med njima se vname razdor, šlo je za važno stvar kedo, da bo pel kredo, kedo pa glorijo. K sreči pride organist ter ju pomiri, da bo eden pel kredo, drugi pa glorijo, a sam bo pa godel mizerere! Se seboj je privel tudi pevsko društvo »ve-
lika sila«, katerega namen je bil pri nekaterih točkah pevcem pripomoči ? V sredi maše pa se odtrže mošnja miloščine mež-narju, na kar je eden zaklieal da strop pada. Društvo »velika sila« je drlo prvo ven, s svojimi smrčečimi basi. Dragi Brivec pridi enkrat obriti ta pevski zbor, da ne bode motil ljudi v cerkvi s svojimi basi!?
Hastrgana mošnja.
Iz Mestnega vrha pri Ptuju. Predragi Brivec! Gotovo se Ti čudno dozdeva, da Te še nikdo ni k nam pozval, da bi bril in strigel po Tvoji volji.
Tudi mi imamo dela za Te, in pa še kako veliko! Zato Te kar hitro prosim, pridi in obrij tega čudnega možiceljna v »S tad tbergu«, da se še ne bode več hvalisal se svojo blaženo nemščino.
Napni ušesa, da bodeš čul, a vestno zatisni očesa, da ne bodeš videl, kar stoji tukaj zapisanega :
Majvest Haite Zontag den 14. Maij in
Gasthans bein Hern Joaan Brus
in
Stadtberg,
Kaj ne, da je to tako debelo in gro-zovitno, da se lahko ti pije, čuje pa najmanj v deveto deželo. Pridi, če mogoče po telegrafu, ker te težko pričakujemo.
Škofije blizo Divače. Naš župan ima lepo navado pobirati miloščino za revne domačine. — Darovi se razdele. Uboge ženice so hitele domu s polnimi žaltlji. — Vendar pa so se nekatere začudile, da prišedši domov se je toliko krompirja in fižola posušilo, da so ga odvagale par ki-lov manj. — Naš gospod župan je dovolj bogat, da bi on potreboval »darove«. Tudi ni misliiti, da bi komu kaj hotel ško-dvati. To ne, pa vendar so si ženice v skrbeh, da se pri nas še danes taki čudeži zgode!
Gospa županja je sicer dobra ženica, ali naj bi si še tako veliko kikljo kupila — bode vendar vedno majhna ostala — kakor jo je Bog ustvaril. Zato pa bi lehko tudi ona par očenašev zmolila, da bi se prihodnje leto darovani krompir in fižov vrč ne sušil, ker bi potem res imeli premalo za setev. Brivec k letu povabimo k delenju zrnja tudi tebe, morda nam odvrneš sušo.
Letigrami.
Haag. Madjarski odposlanci so prišli na mirovno konferenco, kakor botri junaške Cmogore. Ko so pa videli, da jim ni dovoljen vstop, ker je to nalogo prevzel sam seveni stric — so od velike jeze napravlii strašni protest.
Rim. Novo ministerstvo misli ponuditi Kitajski San - Mun, katerega Italija še nima Avstriji v zameno za Trst. G o-r i c o in Dalmacijo. Pogajanja se bodo vršila na italijanski zemlji v Trebčah.
Listnica upravništva.
Pomota. Zadnja štev. (13.) Brivca je datirana z aprilom mesto z 10. majem. — Neljuba pomota dala bi se a morda zelo težavno opravičiti s tem da smo bili takrat še v aprilski „luni" in ta je menda nagajala očem da nismo zapazili pomoto.
Listnica uredništva.
Dragi Janko! Prav imaš, Brivec prinaša tudi pesmi; a da te niso vse rojene na Parnasu vemo dobro — Saj marsikdo pošlje svoje poskuse z opazko: No, za Brivca bo že dobra! Vidiš tako mislijo briti, naši prijatelji Brivca samega. No, on ni tako ozko srčen: zatisne levo oko — in usliši „gorečo željo", temu mladeniču in onej deklini. Ali ne vsakikrat.
Ti si poslal „Glasove srca! Ne rečem pesni Tvoje so sicer „drobre erotiške" a škoda da je Tvoja Muza takrat tako nesrečno-tužna kakor se mi tudi Ti iz njih odsevaš, da se je bati če je natisnemo, bi naših devet bravcev kateri se rez zjokal, kar bi pa Brivcu ne bilo všeč.
Torej oprosti, takrat Ti ne moremo vstreči. — Prijateljski pozdrav!
ooooooooooooooooooocoocoooocoo
»Slovanski svet" in „Slavisciies Eclio".
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
,,Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 1(> straneh in stane za vse leto 4 gld. „Slaviselies Eclio" izhaja t.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavreučič, v Ljubljani bukvama Sch\ventner po 14 nvč.
§MT Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov.

oooooooooooooogxx)*oooooooooooo
Dve Sv. Ivanki.
„Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn šolne z brunela". — „Ja. se jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam naj-deste takšue ku česte. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se sametam spret. Tgdi ima rumene skarpet visoke za zvezat in tudi za otroke, černe ali kukar se zbereste". — Ma či je ta Pe-peta? — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši man-derjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vam ga pokažejo.
Jožef Stantič
ica jistvii ?
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi drugega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družinam.
Udani
v
Ivan Cergol
trgovec.
|o«o*o«o*0*o«o«o*o|
* Tobakarica. m
Išče se za Trst čedno slovensho dekle, ljubljančanko, z lepim obnašanjem ki govori nemški in je že dobro izučena za
tobakarno. Tista ki želi dobiti službo naj se obrne pismeno na vpravništvo ,,Brivca" v Trstu.
•O«
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 18)31. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250.000 zabž. kapitala.
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 189(5. 66 milijonov 174.000 gld.
Asikuracije so znašale:
1, v zavarovanju na življenje 189 m-tijonov 549.000 gld'.
GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom). --N-;-
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko, belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. - - Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Ribnrič.
I__A^.__
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. TRST ulica S. Galarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, poso-le ostanejo na račun firme odjemalca po pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
8*" Cena olju je od 28 nvč. do 72 nvč. "*<£ Kave dobite : Ceylon, Oomingo, Guate-raala, Jamajka, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
Udani
Novak Miha.

Edino pravi
Paglianov sirup
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.
Schutzmaike. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
i
4
n
%
o
a >
"S
j*
m
cs J4 cs M
Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti:
5 lit. Ruskega pelinovca stane	samo
„ Ruma .......„
,, Konjaka.......„
„ Slivovke ....,,	„
Alasa .....»i
,, Očaka........„
SHT Frank« pošta naročevalca.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.

90 90 95 85 75 95
^im
K1
9)
9T
P
m
9? **
<
ts o
m
\
►
\
1*
H
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
i
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, n sadje, ribe, vina itd.
}
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali ž.ele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
opomin iastnega
Pravi Paglianov sirup, ki cisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta al; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skiu"a drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to r>i res. Da je Emestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrai-a Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
i
Domača krojačnica	g
♦ TRST ♦ ulica S. Maiii-izio Str. 11, II. nadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji	|
oblelce in perilo za gospode po najnovej-	I
šem kroju in za vse letne čase po jako	I
primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo	|
pride tudi na dom jemati mero in naročila.	■
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim	!
Slovencem udani	|
Josip Vičič
krojaški mojster.

Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko }•-
-«4 in okoličansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. - Cena primerna.
/a mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetic, kri mar.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
t nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi).
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstno cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Leposlovni list za ženske i z -haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja G kron. Naslov : Upravništvo ,,Slovenke" Trst.
Pri moj tvrdki HBUKSBt
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Medeni iu broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsegra blaga. W Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.

Frai Foitar,
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. - (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava iu krepilna za moške ^ želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam ^	po najnižji ceni
^ * Obilo naročbe prosi gornji.
I
OOOOOCM
2 Prodajalnica jestvin
O Vekoslav Pečenko
O ulica Commerciale 11.
Cjr Naše slovenske gospodinje, hišne Vr in druge, katere stanujejo v obližji
8 moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: ~ kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
ooooooooooooooo
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži in kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po ni.zlcih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
>00000001
JI
Slovenska gostilna
PRI PETELIMU"
v Trstu
I sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno , pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi postel jami, katere oddajam i svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
HF" ,,PRI PETELINU"
Ulica Gliega štev. 7.
»00000000000000000000000000000*