UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 34:80



SOCIOLOGIJA /

Gimnazija //

Gimnazija s slovenskim učnim 25

0

jezikom na narodno mešanem 2

.

7

območju v slovenski Istri .

3

2

Gimnazija z italijanskim učnim

jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri

Dvojezična slovensko-madžarska

gimnazija na narodno mešanem

območju Prekmurja

Klasična gimnazija

Ekonomska gimnazija

Ekonomska gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri

Tehniška gimnazija

Tehniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri

Umetniška gimnazija

Umetniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: sociologija

Izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba, izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul A: balet, izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul B: sodobni ples, izobraževalni program umetniške gimnazije - likovna smer, izobraževalni program umetniške gimnazije - smer gledališče in film, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - likovna smer: obvezni predmet (70 ur)

maturitetni standard (280 ur)

Izobraževalni program klasične gimnazije:

obvezni predmet (70/210 ur)

maturitetni standard (280 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Tanja Popit, Zavod RS za šolstvo; Vesna Kern, Gimnazija Bežigrad; dr. Živa Kos, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Darja Mlakar, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana; Blanka Pokeršnik, Prva gimnazija Maribor; dr. Veronika Tašner, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; dr. Samo Uhan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; mag. Nataša Lampret, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Nina Žitko Pucer

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj



ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-

sociologija_gim-si-is-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um-um_si.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 247995139

ISBN 978-961-03-1081-5 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 244. seji, dne 22. 5. 2025, določi učni načrt sociologija za izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program klasične gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 PRILOGE ............................................... 42

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ..................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

SOCIOLOGIJA KOT ZNANSTVENA

DISCIPLINA................................................ 12

Sociološka perspektiva.......................... 13

Metodologija sociološkega raziskovanja 14

KULTURE IN DRUŽBA ................................ 16

Kulture in družba ................................... 16

Migracije ................................................ 18

SOCIALIZACIJA ......................................... 19

Socializacija ........................................... 19

DRUŽBENE NEENAKOSTI.......................... 21

Družbene neenakosti ............................ 21

Ekološka neenakost .............................. 23

DRŽAVA, DRUŽBA IN DRUŽBENA MOČ ... 24

Država, družba, družbena moč ............ 24

MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJE .... 26

Množični mediji in komunikacije ........... 26

ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA ......... 28

Odklonskost in kriminaliteta .................. 28

RELIGIJE IN DRUŽBA................................ 30

Religije in družba .................................. 30

DRUŽINE................................................... 32

Družine ................................................. 32

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ................... 34

Vzgoja in izobraževanje ....................... 34

DELO IN PROSTI ČAS ............................... 36

Delo in prosti čas .................................. 36

SPOL, TELO IN ZDRAVJE .......................... 38

Spol v družbi ........................................ 38

Telo in zdravje ...................................... 40

RAZISKOVALNA NALOGA .......................... 41

Raziskovalna naloga .............................. 41





3


4

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

3

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen predmeta sociologije je, da dijakinje in dijake opremi s tistimi znanji in spretnostmi, ki so pomembni in potrebni za razumevanje lastnega osebnega življenja in širših (sodobnih) družbenih odnosov, pojavov in procesov v razmerju z izkušnjo posameznika in družbenih skupin. Sociološka perspektiva je zasnovana na ideji, da je posameznika nemogoče ločiti od družbe, v kateri živi. Ob pridobivanju socioloških znanj dijakinje in dijaki krepijo zavedanje, da so vpeti v družbeno življenje, da niso zgolj skupek posameznikov, hkrati pa se s pomočjo sociološke imaginacije učijo razumevati lastne izkušnje v družbenem kontekstu.

Dijake predmet sociologija motivira za znanstveno preučevanje družbenih procesov in skupin ter jih navaja na uporabo znanstvenega mišljenja. S sociološkega vidika prepoznavajo večplastnost in zapletenost sodobnih družb. Ob analiziranju družbenih dogodkov, pojavov in sprememb ter individualnih odločitev razvijajo razumevanje, da okoliščine, v katerih delujejo, niso zgolj naključen splet dogodkov, ampak potekajo po določenih družbenih in kulturnih vzorcih. Razumejo tudi, da delovanje ljudi ni zgolj determinirano s temi okoliščinami, temveč da so ljudje hkrati tudi sami njihovi ustvarjalci.

Ta znanja in spretnosti omogočajo dijakom, da se tvorno vključijo v družbo in sodelujejo pri njenih pomembnih odločitvah na osnovi znanstvenih spoznanj, empiričnih dognanj, socioloških raziskav in kritične uporabe sociološkega podatkovja. Omogoči jim razumevanje družbenih procesov, ki prispevajo k družbenim problemom/pojavom, s katerimi se spoprijemamo v 21. stoletju kot so revščina, nasilje, kriminal, podnebne spremembe, vpliv umetne inteligence (UI) …

Sociologija, tudi s pojasnjevanjem odnosa med posameznikom in družbo, odpira razmislek, kako družbeni dejavniki oblikujejo individualno odzivanje in skupinsko obnašanje ljudi, ter tako pomaga dijakom boljše razumeti osebne odločitve in doživljanje, saj jim pokaže, kako družbeni svet vpliva na to, kako razmišljajo, čustvujejo in delujejo.

Predmet posebej omogoča spoznavanje in analizo slovenske družbe, vendar pa usmerja analitično pozornost dijakov tudi k temeljnim značilnostim drugih sodobnih družb in kultur.



9





3


4

:

8

0

/

/

TEMELJNA VODILA PREDMETA /

5

2

0

2

.

Didaktični pristopi in učne strategije naj izhajajo iz avtonomije učitelja in spodbujajo aktivno vlogo 7

.

3

dijakov. Učitelj naj uporablja raznovrstne oblike, metode in pristope za doseganje 2

učnih ciljev (diskusija, analiza člankov/virov, igra vlog …), s pomočjo katerih pri dijakih krepi zavedanje o pomembnosti učenja in znanja v sodobni družbi.

Pri vseh temah naj učitelj poudarja in spodbuja strpnost, solidarnost in odgovornost ter pri dijakih razvija spoštljivo komunikacijo in kritično razmišljanje.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Učni načrt je zasnovan tako, da se prvih pet tem, ki predstavljajo temeljno sociološko znanje, obravnava v okviru obveznega 70-urnega predmeta. Te teme so: Sociologija kot znanstvena disciplina, Kulture in družba, Socializacija, Družbene neenakosti ter Država, družba in družbena moč.

Preostalih osem tem se obravnava v okviru izbirnega 210-urnega predmeta. Te teme so: Množični mediji in komunikacije, Odklonskost in kriminaliteta, Religije in družba, Družine, Vzgoja in izobraževanje, Delo in prosti čas, Spol, telo in zdravje ter Raziskovalna naloga.

V okviru izbirnega predmeta lahko dijaki teme iz obveznega predmeta poglobijo, pri nekaterih temah pa aplicirajo osnovne koncepte in koncepcije tudi na posamezne družbene podsisteme, ki bistveno zaznamujejo življenje v sodobnih družbah.

Tudi v okviru obveznega predmeta lahko učitelj obravnava posamezne teme ali cilje iz izbirnega predmeta.

Za maturitetni predmet (280 ur) so obvezne vse teme, tako iz obveznega kot izbirnega predmeta.

Vsebinski sklopi se dopolnjujejo, so enakovredni, kronološko zaporedje pri izvedbi pa je v avtonomiji učitelja. Tako v osnovnem, predvsem pa v maturitetnem delu spodbujamo aktivno delo dijakov, ki naj pokažejo svojo iniciativnost in kreativnost pri zanimanju za določeno sociološko vsebino.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


3


4

:

8

0

/

/

/



SOCIOLOGIJA KOT 5202.7.32

ZNANSTVENA DISCIPLINA

OBVEZNO



OPIS TEME

V uvodnem delu dijaki spoznajo sociologijo kot znanstveno disciplino, katere značilnost je 'sociološka perspektiva'. Posebnost te perspektive je razumevanje in razlaganje družbenih procesov in položaja posameznika kot akterja v širšem družbenem kontekstu, katerega bistvene značilnosti so družbene institucije, družbena struktura, družbene vloge, družbena moč in neenakosti ter družbene spremembe. Sociološka perspektiva upošteva medsebojno povezanost družbenih struktur, institucij in kulturnih norm, kar sociologiji kot znanstveni vedi omogoča širše razumevanje družbenih pojavov.

Prav tako bodo dijakinje pri obravnavi tega poglavja spoznali sociologijo kot znanstveno disciplino, ki se ukvarja s preučevanjem družb na osnovi sistematičnega opazovanja družbenega vedenja. Prepoznali bodo pomen empiričnega raziskovanja v sociologiji ter usvojili procese sociološkega spoznavanja z uporabo raziskovalnih metod. Razumeli bodo potek oblikovanja socioloških razlag in teorij ter prispevek sociologije kot znanosti k povečevanju skupnega znanja o razvoju in delovanju družb. Spoznali bodo omejitve sociologije kot znanstvene discipline in razumeli pomen upoštevanja etičnih načel v znanosti.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Namen uvodnega poglavja ni obravnava konkretnih vsebin, povezanih z navedenimi cilji obravnavane teme (npr. posameznih družbenih institucij, družbenih vlog, neenakosti …), temveč vzpostavljanje in poudarjanje distinktivnosti sociološke perspektive, seznanjanje s sociološkimi kategorijami in navajanje na sociološko izrazje.



12

3

4

:

8

0

/

/

SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Dijak:

O: prepoznava sociologijo kot znanstveno disciplino, katere glavni raziskovalni predmet je družba;

O: spoznava, da sociologija obravnava družbo z različnimi teoretskimi pristopi;

O: seznani se s sociološko terminologijo in osnovnimi sociološkimi kategorijami: družbene strukture in institucije, družbene vloge, družbena moč in vrste družbene neenakosti, družbene spremembe in (ne)stabilnost, družbena kontekstualizacija individualnih izkušenj, sociološka imaginacija, sociološka teorija.



(1.1.2.1 | 1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni posebnosti raziskovanja v sociologiji in jih loči od drugih načinov prikazovanja in

raziskovanja družbenega življenja;

» razloži koncept družbe;

» opredeli različne teoretske pristope (npr. funkcionalistični, konfliktni, interakcionistični …).



TERMINI

◦ družbene institucije ◦ družbene vloge ◦ družbene spremembe ◦ tipologija ◦ družba ◦ teorija ◦ koncept ◦ paradigma ◦ sociološka imaginacija



13





3


4

:

8

0

/

/

METODOLOGIJA SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Dijak:

O: ločuje med znanstvenimi in zdravorazumskimi spoznanji;



(1.1.2.2)

O: spoznava osnovne elemente znanstvenega raziskovanja v družboslovju;

O: zna opredeliti raziskovalni problem, oblikovati raziskovalna vprašanja in formulirati hipoteze;



(5.3.2.1)

O: razume osnove in načela raziskovalne metodologije;



(5.3.3.2)

O: spoznava osnove kvantitativnega raziskovanja (koncept merjenja, oblikovanje instrumentov, vzorčenje, raziskovanje razmerij med spremenljivkami);

O: spoznava osnovne kvalitativne pristope v raziskovanju (intervjuji, fokusne skupine, opazovanje, analiza dokumentov);



(3.3.4.2)

O: razume osnove analize podatkov;



(4.1.2.1)

I: oblikuje ugotovitve in zna prikazati rezultate raziskovanja* (maturitetni standard);



(4.3.3.1)

I: razume etične dimenzije raziskovalnega procesa in načela delovanja znanstvene skupnosti* (maturitetni standard).



(2.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži razliko med znanstvenimi in zdravorazumskimi spoznanji;

» pojasni potek raziskovanja v sociologiji – od koncepta do empiričnega gradiva;

» interpretira rezultate kvantitativnih in kvalitativnih raziskav;

» predstavi ali izdela preprost načrt raziskave (spremenljivke, anketni in drugi raziskovalni

instrumenti, analize on-line spremenljivk …);

» izdela raziskovalno (maturitetno) nalogo* (maturitetni standard);

» vrednoti etične izzive raziskovanja* (maturitetni standard);

» pojasni načela delovanja znanstvene skupnosti* (maturitetni standard).



14

3

4

:

8

0

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

7

.

◦ 23

metoda ◦ hipoteza ◦ raziskovalno vprašanje ◦ spremenljivka ◦ korelacija ◦ populacija

◦ reprezentativni vzorec ◦ podatek ◦ raziskovalna etika ◦ diskurz



15





3


4

:

8

0

/

/



KULTURE IN DRUŽBA /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo, da naučeni obrazci mišljenja, občutenja in delovanja, kot tudi njihovo opredmetenje v materialnih objektih, tvorijo enovit in integriran kulturni sistem, ki je značilen za neko skupino ljudi/skupnost/družbo.

V poglavju dijaki razvijajo razumevanje, da je kultura izvor človekovega kultiviranja in s tem proizvod socialne zgodovine človeštva ter da so kultura, družba in socialno učenje tesno povezani fenomeni, ki vedno potekajo v odnosu do narave.

Seznanijo se s sestavinami kulture in njihovimi družbenimi funkcijami, analizirajo kulturno raznolikost znotraj kultur in odnose med kulturami v sodobnih družbah ter prepoznavajo njihove posledice, tudi v povezavi z migracijami. Poznavanje sestavin in dinamike kulturnega sistema dijakom omogoča vpogled v lastno kolektivno identiteto in razumevanje, da ureditev družbenega življenja in posamičnih življenj nujno poteka s posredovanjem skupne kulture.

Dijaki razvijejo razumevanje kulture kot načina življenja, njene sestavne dele (pomene jezika, simbolov, vrednot, norm, kolektivnih obrazcev, idejnih sistemov …) pa kot orodja za interpretacijo individualnega in kolektivnega izkustva.



KULTURE IN DRUŽBA



CILJI

Dijak:

O: razume sociološko opredelitev kulture;



(1.3.5.1 | 2.1.3.1)

O: pojasnjuje značilnosti in sestavine kulture ter njihov vpliv na način življenja;

O: spoznava načine spreminjanja kulture in posledice stikov med kulturami;

O: analizira vpliv globalizacije na kulturo;

O: razume koncept pluralnosti kultur in raznovrstnost kulturnih pojavov znotraj dominantnih kultur (subkulture, kontrakulture, multikulturnost …);



(2.2.1.1)

O: reflektira odnos do lastne in do drugih kultur.



(1.2.2.2)



16

3

4

:

8

0

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Dijak: 23

» analizira sociološko opredelitev kulture;

» razloži pomen simbolov, jezika, vrednot, družbenih norm, materialne kulture in njihov vpliv

na način življenja;

» pojasni pomen sobivanja različnih kultur znotraj sodobnih družb;

» razpravlja o vzrokih za multikulturnost družb in možnih posledicah stikov med kulturami;

» ovrednoti vplive globalizacije na kulturo;

» razpravlja o razmerju med globalnim in lokalnim;

» opredeli primere kulturne heterogenosti (npr. subkulture …);

» reflektira (utemeljuje) odnos do lastne kulture in do drugih kultur (npr.

etnocentrizem/kulturni relativizem).



TERMINI

◦ kulturna difuzija ◦ subkultura ◦ multikulturnost ◦ unifikacija kulture ◦ etnocentrizem ◦ kulturni relativizem ◦ globalizacija



17





3


4

:

8

0

/

/

MIGRACIJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Dijak:

O: razume družbene vzroke in posledice (sodobnih) migracij;



(3.3.3.2 | 3.3.4.3 | 2.2.1.2)

O: analizira različne vrste migracij (notranje, mednarodne, priseljevanje, odseljevanje …);



(1.2.1.2)

O: spoznava modele vključevanja migrantov v imigracijske družbe in pozna koncepte etnocentrizma, ksenofobije, nestrpnosti, nacionalizma, tolerance;



(1.2.1.5 | 1.2.4.1)

O: analizira protislovnost odzivanja na migracije in migracijske politike v (sodobnih) družbah.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli družbene vzroke in posledice (sodobnih) migracij;

» ovrednoti načine odzivanja na migracije v sodobni družbi (v emigrantskih in imigrantskih

družbah).



TERMINI

◦ migracije ◦ migracijske politike ◦ migracijski trendi ◦ okoljski migranti



18





3


4

:

8

0

/

/



SOCIALIZACIJA /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki bodo razumeli proces socializacije kot vseživljenjski proces, v katerem posameznik po eni strani sprejme (pridobiva) družbene vrednote, norme, navade, znanja, po drugi strani pa razvija tudi lastne sposobnosti in identiteto. Razumeli bodo, da poteka preko različnih dejavnikov, kot so družina, šola, vrstniki, mediji … in se usposobili za prepoznavanje in analizo njihovih vplivov. Spoznali bodo diferenciranost socializacije glede na razred, spol, etnično pripadnost, starost … Analizirali bodo vprašanje svobode in determinizma v procesih socializacije.



SOCIALIZACIJA



CILJI

Dijak:

O: razume proces socializacije kot proces reprodukcije družbe in kot vseživljenjski proces, v katerem posameznik po eni strani pridobiva, sprejema in tudi ponotranja družbene vrednote, norme, navade in znanja, po drugi strani pa razvija tudi lastne sposobnosti;



(3.3.1.1 | 3.3.5.3)

O: spoznava dejavnike socializacije ter analizira interakcijo med dejavniki socializacije in povezanost s širšim družbenim okoljem;



(3.3.1.2)

O: razume diferenciranost socializacije glede na razred, spol, starost, etnično skupino;



(3.3.4.1)

O: razume in analizira problem svobode in determinizma v procesu socializacije.



(3.1.5.1 | 2.2.1.2 | 5.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli koncept socializacije;

» razloži koncept družbene pogojenosti človeka;

» primerja vrste (faze) socializacije;



19

3

4

:

8

0

/

/

» razloži pomen dejavnikov socializacije za proces socializacije; /

5

2

0

» .2 pojasni diferenciranost socializacije glede na razred, spol, starost in etnično skupino; 7

.

3

» 2 utemeljuje svobodo in determinizem v procesu socializacije.



TERMINI

◦ socializacija ◦ primarna socializacija ◦ sekundarna socializacija ◦ resocializacija ◦ dejavnik socializacije



20





3


4

:

8

0

/

/



DRUŽBENE NEENAKOSTI /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Pri obravnavi poglavja o družbenih neenakostih je ključno, da dijaki razumejo osnovne pojme, vzroke in posledice neenakosti ter načine zmanjševanja neenakosti v družbi.

Dijaki poznajo vzroke družbenih neenakosti: od različnih dostopov do virov, družbene moči, priložnosti in možnosti do pravic ter vpliva posameznikov in skupin. Ločijo med ekonomsko, izobraževalno, spolno, rasno in etnično neenakostjo.

Dijaki znajo pojasniti pojem slojevitosti družb in zmorejo argumentirano razpravljati o družbenih neenakostih in vzrokih zanje. Razumejo, kaj je neenakost zaradi spola, rase, vere, narodnosti ali drugih osebnih značilnosti in kakšne so posledice teh neenakosti. Poznajo različne pristope k zmanjševanju družbenih neenakosti (socialna politika, izobraževanje, trajnostni razvoj ipd.).

Prav tako dijaki razumejo, da je tudi različna stopnja izpostavljenosti okoljskim tveganjem povezana z razlikami v razvitosti in neenakem dostopu do življenjskih pogojev.

Neenakosti obravnavamo tako v lokalnem kot globalnem kontekstu.



DRUŽBENE NEENAKOSTI



CILJI

Dijak:

O: spoznava koncept družbene neenakosti in družbene slojevitosti;



(1.2.1.2)

O: razlikuje med pripisanim in pridobljenim družbenim statusom;

O: razume koncept družbene mobilnosti ter razume vzroke in omejitve za družbeno mobilnost;

O: razume razredno, etnično/rasno, starostno, spolno neenakost in koncept intersekcionalnosti;



(3.3.2.1)

O: analizira učinke družbenih neenakosti;

O: spoznava različne teoretične razlage družbene neenakosti in slojevitosti (funkcionalistični pogled, marksistična teorija, Webrova teorija, moderne teorije družbene neenakosti, npr. Bourdieujeva);



21

3

4

:

8

0

/

/

O: / razume koncept revščine ter različne razlage vzrokov in posledic revščine in socialne

5

izključenosti. 2

0

2

(3.3.4.1) .



7

.

3

2



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli koncept družbene neenakosti in družbene slojevitosti;

» pojasni določnice družbenega statusa in razlikuje med pripisanim in pridobljenim družbenim

statusom;

» primerja odprte in zaprte sisteme družbene slojevitosti;

» razloži prevladujoče vzorce neenakosti glede na posamezne družbene kategorije (razred,

rasa/etnija, spol, starost) in pojasni družbeno konstrukcijo teh kategorij;

» analizira učinke družbenih neenakosti na izobrazbo, zdravje, zaposlovanje ipd;

» primerja različne teoretične razlage družbene neenakosti in slojevitosti (funkcionalistični

pogled, marksistična teorija, Webrova teorija, moderne teorije družbene neenakosti, npr. Bourdieujeva);

» opredeli koncept revščine, analizira njene vzroke in posledice ter pozna različne razlage

revščine.



TERMINI

◦ kulturni/ekonomski/simbolni/socialni kapital ◦ družbena reprodukcija ◦ družbena mobilnost ◦ biološki in družbeni spol ◦ intersekcionalnost ◦ družbena slojevitost ◦ starizem ◦ dolgožive družbe ◦ socialna pravičnost ◦ pripisani, pridobljeni družbeni status



22





3


4

:

8

0

/

/

EKOLOŠKA NEENAKOST /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Dijak:

O: razume družbene vzroke in posledice ekološke krize;



(5.1.5.1)

O: razume in analizira povezanost med družbeno neenakostjo in ekološko problematiko;



(2.2.1.1 | 2.2.1.2)

O: spoznava pravične okoljske politike.



(2.4.1.1 | 2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži družbene vzroke in posledice ekološke krize;

» analizira povezanost med družbeno neenakostjo in ekološko problematiko.



TERMINI

◦ ekološka kriza ◦ okoljska tveganja ◦ odrast ◦ antropocen



23





3


4

:

8

0

/

/



DRŽAVA, DRUŽBA IN /

5

2

0

2



DRUŽBENA MOČ .

7

.

3

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki bodo v tem poglavju spoznali koncept družbene moči in njen vpliv na družbene strukture in procese. Spoznali bodo različne vire moči v družbi, vključno z ekonomsko, politično in ideološko ter analizirali njihovo medsebojno prepletenost.

Spoznali bodo načine oblikovanja in temeljne značilnosti delovanja modernih držav, vključno s pravnim, demokratičnim, socialnim in nacionalnim vidikom, ter reflektirali načine in pomen politične participacije v demokratičnih družbah.

Analizirali bodo odnose med suvereno državo in mednarodnimi institucijami ter prepoznavali izzive in priložnosti, ki jih ti odnosi prinašajo.



DRŽAVA, DRUŽBA, DRUŽBENA MOČ



CILJI

Dijak:

O: razume koncept družbene moči ter prepozna njeno vlogo v družbi pri oblikovanju identitet, prepričanj, življenjskih slogov in spozna različne teorije moči (Weber, Marx, funkcionalisti …);

O: razume koncept ideologije;

O: prepoznava različne vire družbene moči in njihovo medsebojno povezanost (ekonomska, politična, ideološka, vojaška …);

O: razume koncept ekonomske moči in analizira dejavnike, ki oblikujejo ekonomsko moč,

O: analizira družbeno moč množičnih medijev,

O: razume delovanje politične moči v povezavi z oblastjo in državo ter civilno družbo;



(1.2.4.1)

O: spoznava temeljne značilnosti delovanja moderne države (pravna, demokratična, socialna, nacionalna) ter analizira odnos med suvereno državo in mednarodnimi institucijami in organizacijami;



(1.2.1.1 | 1.2.1.2 | 1.2.4.1 | 1.2.5.1 | 3.3.5.3)

O: razume spremembe v razmerjih ekonomske in politične moči v svetu.



24

3

4

:

8

0

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Dijak: 23

» pojasni koncept družbene moči in pozna teorije družbene moči;

» razloži koncept ideologije in analizira njeno družbeno moč;

» opredeli različne vire družbene moči;

» analizira moč nacionalnih in globalnih ekonomskih subjektov (npr. podjetja, multinacionalna

podjetja, mednarodne finančne institucije, finančni trgi …);

» ovrednoti moč medijev v sodobnih družbah;

» razloži koncept države v ožjem in širšem smislu;

» pojasni koncept civilne družbe;

» razloži temeljna načela pravne države in pojasni temeljne značilnosti demokracije kot

političnega sistema, razlikuje koncept demokracije od avtokracije;

» razloži pomen delovanja različnih subjektov pri odločanju v demokratičnih družbah (stranke,

interesne skupine in združenja, nevladne organizacije …);

» pojasni način delovanja socialne države in države blaginje;

» opredeli koncepta etnije in nacionalne države ter analizira vlogo nacionalizma;

» razloži spremembe v razmerjih ekonomske in politične moči v svetu, analizira vpliv

globalizacijskih in antiglobalizacijskih gibanj.



TERMINI

◦ družbena moč ◦ oblast ◦ država ◦ demokracija ◦ avtokracija ◦ pravna država ◦ socialna država ◦ država blaginje ◦ nacionalna država ◦ nacionalizem ◦ ekonomska/politična globalizacija ◦ politična participacija ◦ narod ◦ nacija ◦ etnija ◦ volitve ◦ civilna družba ◦ zasebnost



25





3


4

:

8

0

/

/



MNOŽIČNI MEDIJI IN /

5

2

0

2



KOMUNIKACIJE .

7

.

3

2



IZBIRNO



OPIS TEME

Pri obravnavi tega poglavja bodo dijaki spoznali množične medije v vlogi oblikovalcev stvarnosti. Seznanili se bodo s funkcijami in učinki medijev, njihovo družbeno močjo in vlogo v socializaciji. Analizirali bodo različne vrste množičnih medijev ter primerjali načine delovanja množičnih medijev in družbenih omrežij. Razumeli bodo pomen avtonomije medijev in spoznali vlogo javnih RTV sistemov za demokratičen razvoj družb. Spoznali bodo vlogo sodobnih medijskih tehnologij in družbenih omrežij ter pomene, ki jih imajo družbene platforme v sodobni družbi.



MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJE



CILJI

Dijak:

O: razume pojem in zakonitosti množičnih medijev in množičnega komuniciranja;

O: spoznava družbene funkcije množičnih medijev in ovrednoti njihovo družbeno (ne)moč;

O: razume pomen avtonomije medijev;

O: razume pomen etičnosti in profesionalnosti v novinarstvu;

O: spoznava in kritično vrednoti medijske reprezentacije različnih družbenih skupin (spola, starosti, razreda, etnije ...);



(4.1.2.1)

O: prepoznava pomen množičnih medijev in vlogo sodobnih medijskih tehnologij za razvoj družbe in oblikovanje odnosa do sveta in samega sebe;



(3.1.5.1)

O: analizira povezanost množičnih medijev in globalizacije ter ovrednoti njene družbene učinke;

O: prepoznava izzive sodobnih medijev.



(5.3.1.1 | 4.1.2.1)



26

3

4

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

» opredeli pojem množičnih medijev in pojasni množično komuniciranje; 23

» opiše družbene funkcije množičnih medijev;

» pojasni koncept javnosti;

» pojasni razliko med javnimi in komercialnimi mediji;

» razloži pomen neodvisnosti medijev in opredeli dejavnike, ki ogrožajo avtonomijo medijev;

» razpravlja o pomenu etičnosti in profesionalnosti v novinarstvu;

» pojasni pojem medijske konstrukcije realnosti;

» kritično ovrednoti primere medijske reprezentacije (spola, starosti, razreda, etnije ...) in

prepozna stereotipne medijske podobe (spola, starosti, razreda, etnije …);

» pozna nove medijske tehnologije in vpliv družbenih omrežij ter analizira njihove učinke;

» reflektira družbene posledice medijske globalizacije in vrednoti pomen medijskega

pluralizma;

» analizira izzive sodobnih medijev (lažne novice, spletno nasilje, manipuliranje z javnim

mnenjem …).



TERMINI

◦ množični mediji ◦ medijska konstrukcija realnosti ◦ medijska pismenost ◦ avtonomija medijev ◦ množično komuniciranje ◦ medijske reprezentacije ◦ medijske tehnologije ◦ družbena omrežja



27





3


4

:

8

0

/

/



ODKLONSKOST IN /

5

2

0

2



KRIMINALITETA .

7

.

3

2



IZBIRNO



OPIS TEME

Namen poglavja je, da dijaki prepoznajo vzroke in posledice odklonskih dejanj. Spoznajo različne vrste odklonskosti, različne načine merjenja kriminalitete ter analizirajo odnos med kriminaliteto in ključnimi določnicami družbene neenakosti. Poznajo značilnosti in vlogo formalnega in neformalnega družbenega nadzora ter problematizirajo učinkovitost načinov in ciljev kaznovanja v sodobnih družbah.



ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA



CILJI

Dijak:

O: razume koncept odklonskosti;



(1.1.2.2)

O: spoznava, da obstajajo različni odzivi družbe na kršitve družbenih norm;



(3.3.1.1)

O: analizira spremenljivost družbenih norm in relativnost odklonskosti/konformnosti;

O: analizira sodobne pojave odklonskosti kot na primer oblike nasilja (medvrstniško, intimnopartnersko, nasilje na spletu …), odvisnosti (od zaslonskih tehnologij, …), kriminala (okoljski, beloovratniški, organizirani …);

O: razume povezanost ključnih določnic neenakosti z različnimi načini zbiranja in uporabe (statističnih) podatkov o kriminalu;

O: primerja značilnosti in učinkovitost formalnega in neformalnega družbenega nadzora;



(5.1.5.1)

O: spoznava različne teoretične razlage odklonskosti;

O: analizira načine in cilje kaznovanja ter problematizira njihovo učinkovitost v sodobnih družbah;



(3.3.4.1)

I: razpravlja o povezanosti med uresničevanjem človekovih pravic in kaznovanjem.



(3.3.5.3 | 1.2.1.5)



28

3

4

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

» opredeli koncept odklonskosti in kriminaliteto ter pojasni razliko med njima; 23

» pojasni družbeno in kulturno pogojenost deviantnosti in razloži procese dekriminalizacije,

legalizacije oz. inkriminacije;

» analizira sodobne pojave odklonskosti;

» primerja različne načine pridobivanja podatkov o kriminaliteti;

» razloži delovanje formalnega in neformalnega družbenega nadzora ter primerja nosilce,

mehanizme, postopke in sankcije formalnega in neformalnega družbenega nadzora;

» pozna temeljne sociološke razlage odklonskosti in jih kritično ovrednoti (funkcionalistične

teorije - Durkheim, Merton, subkulturna teorija delinkventnosti, konfliktna teorija kriminala belih ovratnikov, interakcionistične teorije - teorija etiketiranja, sodobne teorije, npr. ženske in kriminal, državni kriminal, zeleni kriminal, biologicistične razlage kriminalitete …);

» na podlagi teorij problematizira povezanost sociodemografskih značilnosti storilcev in

storjenih kaznivih dejanj;

» primerja načine in cilje kaznovanja nekoč in danes ter problematizira njihovo učinkovitost.



TERMINI

◦ uradni statistični podatki ◦ viktimološke študije ◦ samonaznanitvene študije ◦ moralna panika ◦ temno polje zločina ◦ anomija ◦ strukturna napetost ◦ kriminal belih ovratnikov ◦ etiketiranje ◦ panopticizem ◦ spletni nadzor ◦ nasilje na spletu ◦ inkriminacija ◦ dekriminalizacija ◦ nasilje v družinah



29





3


4

:

8

0

/

/



RELIGIJE IN DRUŽBA /

5

2

0

2

.

7

.

3

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Poudarek je na religiji kot kompleksnem zgodovinskem, družbenem in kulturnem pojavu, raznovrstnih pomenih religij za posameznika in družbo ter različnih razlagah; poglavje obravnava različne načine organiziranja religijskih skupnosti v različnih religijah in spreminjanje religioznosti v sodobnih družbah (v odnosu do posameznika, družbe, države).



RELIGIJE IN DRUŽBA



CILJI

Dijak:

O: razume religijo kot kompleksen zgodovinski, družbeni in kulturni pojav;

I: spoznava temeljne značilnosti religij (npr. krščanstvo, islam, hinduizem, budizem, judaizem idr.);



(3.3.1.2)

O: kritično ovrednoti paradigmo svetovnih religij;

O: razume različne razlage religije;



(1.2.2.2)

O: spoznava sestavine in funkcije religije;

O: razlikuje različne sociološke tipe religijskih organizacij;

O: razume temeljne značilnosti procesov sekularizacije in sodobnih sprememb v razmerah religijskega pluralizma;



(3.3.4.1)

O: razume koncept religijske svobode in pozna koncept enakopravnosti religijskih skupnosti.



(1.2.3.1 | 1.2.1.2 | 3.3.4.3)



30

3

4

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

» pojasni koncept religije in razloži heterogenost religij; 23

» razloži in primerja značilnosti različnih religij in njihov položaj v svetu;

» razloži koncept svetovne religije kot zahodnega konstrukta;

» pojasni in primerja različne teoretske razlage religije;

» razloži temeljne funkcije in sestavine religije;

» primerja različne tipe religijskih organizacij po Starku in Bainbridgeu (cerkev, sekta, kult);

» razloži in analizira procese spreminjanja religij v sodobnih družbah (sekularizacija,

postsekularnost);

» analizira razmerja med religijo, znanostjo in politiko;

» pojasni koncept religijske svobode;

» problematizira religijski pluralizem in enakopravnost religijskih skupnosti v sodobnih

družbah.



TERMINI

◦ religija ◦ religijska pripoved ◦ verska dogma ◦ versko ravnanje ◦ verska simbolika ◦ versko doživetje ◦ fundamentalizem ◦ cerkev/sekta/kult ◦ sekularizacija ◦ postsekularnost ◦ religijski pluralizem ◦ sinkretizem ◦ eklekticizem



31





3


4

:

8

0

/

/



DRUŽINE /

5

2

0

2

.

7

.

3

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo pomen in vlogo družine kot primarne skupine in institucije za posameznika in družbo, razumejo kompleksnost družinskih oblik ter univerzalnost in spremenljivost oblik in funkcij družin, razumejo pravila oblikovanj družin ter načine in vzroke spreminjanja družin v sodobnih družbah.



DRUŽINE



CILJI

Dijak:

O: razume sociološko definicijo družine in jo primerja z drugimi opredelitvami (pravno, statistično …);

O: razume družino kot družbeno institucijo in primarno družbeno skupino ter spoznava njene funkcije;



(2.2.2.1)

O: analizira pluralnost družinskih oblik;



(3.3.1.2)

O: analizira delitev dela in vlog v družini;



(1.2.4.1)

O: razpravlja o izzivih družin v sodobnih družbah.



(3.3.3.1)



32

3

4

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

» razloži sociološko definicijo družine in problematizira enoznačnost definicije družine 23

(Murdock, Gough, Browne, Beck);

» pojasni funkcije družine;

» opredeli in analizira pluralnost družinskih oblik (razmerja med starši in otroki, različni

[družinski] življenjski poteki);

» analizira delitev dela in vlog v družini (med partnerji, med starši in otroki);

» opredeli in analizira izzive družin v sodobnih družbah (družbeni pogoji za ustvarjanje

družin, nasilje v družini, alternativne oblike skupnega življenja kot so npr. izvenzakonska skupnost, samsko življenje, partnerstvo brez otrok ipd.).



TERMINI

◦ simetrična/asimetrična delitev dela ◦ univerzalnost družine ◦ femicid ◦ patriarhalna družina ◦ moderna družina ◦ sodobna družina ◦ temna plat družinskega življenja



33





3


4

:

8

0

/

/



VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE /

5

2

0

2

.

7

.

3

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Dijaki umestijo vzgojo in izobraževanje kot temeljno družbeno institucijo moderne družbe v širši kontekst sociološke misli, predvsem v razmerje s socializacijo, produkcijo in reprodukcijo kulture in družbenih razmerij neenakosti.



VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE



CILJI

Dijak:

O: razume pomen in funkcije vzgojno-izobraževalnih institucij v razvoju družb;

O: spoznava sociološke teorije s področja edukacije;

O: povezuje razvoj vzgoje in izobraževanja in neenakosti, spoznava in ovrednoti koncept meritokracije;



(3.3.4.1)

O: razume vlogo vzgoje in izobraževanja kot dejavnika mobilnosti in neenakosti;

O: razpravlja o sodobnih izzivih vzgoje in izobraževanja;



(5.3.5.2 | 5.1.3.1 | 3.3.2.1)

I: s pomočjo sociološke imaginacije razpravlja o vlogi šole, ki jo obiskuje v lokalnem okolju.



(2.4.3.1 | 5.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži pomen in funkcije vzgojno-izobraževalnih institucij v razvoju družb;

» pojasni funkcije vzgoje in izobraževanja v sodobni družbi (socializacija, izobraževanje,

družbena mobilnost);

» razloži sociološke teorije s področja edukacije: funkcionalistične (Durkheim, Parsons),

konfliktne (Althusser), kritične (Bourdieu, Bernstein, Young), sodobne teorije (Apple, Laval …);



34

3

4

:

8

0

/

/

» razloži idejo enakih formalnih možnosti izobraževanja za vse; /

5

2

0

» .2 pojasni koncept meritokracije; 7

.

3

» 2 opredeli sodobne izzive vzgoje in izobraževanja in o njih razpravlja (npr. umetna

inteligenca, digitalizacija, izzivi trajnosti, vseživljenjsko učenje, neformalno izobraževanje, alternativne oblike šolanja, spremembe trga dela, nove tehnologije, pojav nasilja v šolah, pravice manjšin, migrantov, oseb s posebnimi potrebami, s spreminjajočim se konceptom spolne identitete, pritiski storilnosti, uspešnosti, potrebe države in posameznika …).



TERMINI

◦ meritokracija ◦ kulturni kapital ◦ edukacija ◦ vseživljenjsko učenje ◦ pedagogizacija ◦ družbena mobilnost



35





3


4

:

8

0

/

/



DELO IN PROSTI ČAS /

5

2

0

2

.

7

.

3

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Delo, zaposlitev in prosti čas so ključni vidiki, ki oblikujejo vsakodnevno življenje posameznika in družbe kot celote. V sodobnem svetu se ta področja stalno prepletajo, saj se hitre spremembe v ekonomiji, tehnologiji in družbi nenehno odražajo v novih oblikah dela ter načinih preživljanja prostega časa. Analiza sodobnih izzivov na področju dela, od tehnoloških sprememb do novodobnih oblik zaposlitve, omogoča globlje razumevanje, kako ti dejavniki vplivajo na kakovost življenja posameznikov in družbe kot celote. Razumevanje teh sprememb in njihovih vplivov na posameznike in širšo skupnost je ključno za razvoj kritičnega mišljenja in sposobnosti za oblikovanje pravičnejše in stabilnejše družbe.



DELO IN PROSTI ČAS



CILJI

Dijak:

O: razume razliko med delom, zaposlitvijo in prostim časom;



(1.1.2.1 | 1.1.2.2)

O: razpravlja o pomenu zaposlenosti za posameznika in družbo;



(5.1.3.1 | 5.2.5.1)

O: spoznava vrste, vzroke in posledice brezposelnosti;

O: analizira, kako sodobne tehnološke spremembe vplivajo na načine produkcije, zaposlitev in preživljanje prostega časa;



(2.2.1.1)

O: razlikuje načine organiziranja zaposlenih in pozna vlogo sindikatov;



(1.2.1.5)

O: prepoznava in presoja novodobne izzive na področju dela ter razpravlja o nehumanih oblikah dela;



(2.2.1.1 | 3.3.2.1)

O: razume, da razmerja moči vplivajo na regulacijo dela in delovna razmerja;

O: razume povezanost med delom in prostim časom ter analizira obseg in način rabe prostega časa različnih družbenih skupin.



(2.4.3.1)



36

3

4

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

» opredeli delo, zaposlitev, zunajdelovni čas in prosti; 23

» razlikuje med različnimi oblikami dela (formalno delo, neformalno delo, fleksibilne oblike

dela, prekarno delo, platformno delo in agencijsko delo, delo na črno …);

» analizira pomen zaposlitve za posameznika in družbo;

» opiše in analizira vzroke in posledice brezposelnosti v sodobnih družbah;

» pojasni prednosti in tveganja, ki jih prinesejo različne vrste tehnoloških sprememb;

» razloži družbeni pomen organiziranja zaposlenih in pojasni vlogo sindikatov;

» problematizira otroško delo, novodobno suženjsko delo ipd.;

» analizira vpliv družbene moči na regulacijo dela in delovna razmerja;

» analizira obseg in način rabe prostega časa različnih družbenih skupin.



TERMINI

◦ delo ◦ instrumentalni odnos do dela ◦ zaposlitev ◦ prekarno delo ◦ sindikat ◦ brezposelnost ◦ prosti čas



37





3


4

:

8

0

/

/



SPOL, TELO IN ZDRAVJE /

5

2

0

2

.

7

.

3

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo temeljne sociološke kategorije spola. Prepoznajo in analizirajo spol kot eno od temeljnih socioloških kategorij pozicioniranja posameznika v družbi, v razmerju s kulturo, socializacijo, družbeno močjo, družbenimi institucijami in družbeno neenakostjo.

Spoznajo družbeno konstrukcijo telesa in pomen telesa v sodobni družbi. Razumejo problematiko opredelitve zdravja in bolezni ter medikalizacije družbe. Razumejo povezanost zdravja in družbenih neenakosti ter analizirajo pomen javnega zdravstva. Seznanijo se z izzivi, ki jih prinaša prehod v dolgožive družbe.



SPOL V DRUŽBI



CILJI

Dijak:

O: razume družbeno konstrukcijo spola;



(3.3.1.1)

O: prepoznava temeljne elemente družbene neenakosti glede na spol in pomen spolnih stereotipov;



(5.1.4.1)

I: spoznava družbena gibanja za spodbujanje enakosti med spoli (npr. feminizmi, gibanja LGBTIQ+, kritični pogledi na norme moškosti in ženskosti ...);

O: analizira sodobne družbene izzive povezane s spolom.



(2.1.2.1)



38

3

4

:

8

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

» pojasni spol kot eno od temeljnih družbenih kategorij; 23

» razloži družbeno konstrukcijo spola;

» analizira družbene posledice neenakosti glede na spol (družina, delo, izobraževanje,

politika, mediji);

» analizira pomen družbenih gibanj za spodbujanje enakosti med spoli (npr. feminizmi, gibanja

LGBTIQ+, kritični pogledi na norme moškosti in ženskosti ...);

» opredeli in analizira spolne stereotipe;

» pojasni in analizira sodobne družbene izzive, povezane s spolom (pravica do splava,

istospolne poroke in starševstvo, gibanja za človekove pravice žensk, skupnosti LGBTIQ+ … in proti njim).



TERMINI

◦ biološki in družbeni spol ◦ feminizem ◦ LGBTIQA+



39





3


4

:

8

0

/

/

TELO IN ZDRAVJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Dijak:

O: razume družbeno konstrukcija telesa in analizira pomen telesa v sodobni družbi;

O: spoznava družbeno konstrukcijo zdravja;

O: razume vlogo medicine v sodobni družbi in pozna proces medikalizacije;

O: vrednoti koncept zdravega načina življenja;



(3.3.4.1)

O: analizira odnos med družbenimi neenakostmi in zdravjem;



(2.1.2.1 | 4.1.2.1)

O: spoznava vlogo in pomen javnega zdravstva;



(5.3.1.1)

O: razume prehod v dolgožive družbe in s tem povezane družbene izzive.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži družbeno konstrukcijo telesa;

» razpravlja o pomenu telesa v sodobni družbi;

» kritično ovrednoti vpliv medijskih reprezentacij telesa;

» problematizira opredeljevanje bolezni oziroma zdravja;

» pojasni individualizacijo odgovornosti za zdravje;

» utemelji povezanost med družbenimi neenakostmi in zdravjem;

» razloži vlogo javnega zdravstva in razpravlja o njegovem pomenu;

» analizira izzive dolgožive družbe.



TERMINI

◦ javni zdravstveni sistem ◦ medikalizacija ◦ družbena konstrukcija in reprezentacija telesa



40





3


4

:

8

0

/

/



RAZISKOVALNA NALOGA /

5

2

0

2

.

7

.

3

IZBIRNO 2



OPIS TEME

Poglavje je namenjeno pouku sociologije kot izbirnega predmeta na maturi v 4. letniku in pomeni podporo dijakom pri (samostojni) izdelavi maturitetne seminarske naloge. Učitelj vsebine iz teme Metodologija sociološkega raziskovanja časovno načrtuje, dopolni in/ali poglobi v sklopu teh ur.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Učitelj je mentor dijakom pri pripravi maturitetne seminarske naloge in jih pri njihovem delu usmerja, opravi konzultacije (najmanj dve konzultaciji) in naloge pregleda. Učitelj lahko podpori dijakom pri izdelavi maturitetne seminarske naloge nameni do tretjine ur (od 210). Dijaki naloge pripravljajo samostojno po navodilih učitelja.



RAZISKOVALNA NALOGA



CILJI

Dijak:

O: samostojno izdela raziskovalno maturitetno nalogo in pri tem izkaže poznavanje procesa raziskovanja;

O: upošteva načela znanstvenega raziskovanja;

O: uporablja primerne in raznovrstne vire, ki jih ustrezno (pravilno) in skrbno navaja.



41





3


4

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



PRILOGE 3



42