ABECEDNIK
šole po mestih.
Velja zvezan 5 kr.
(Na prodaj per c. k. mestni gosposki v Tersti in drugih primorskih soseskah.)
V TERSTI.
I. Papš, vladarski natiskar. 1846.
Opomba za	bravce.
c, 0 se bere kakor stari z, Z
s> ^ „ „ ,,	n fj S
^ » » »	5> ®
c, O „ „ „	„ zh, Zh
S „ „ .. „	» fli, Sh
ž, Z „ „ „	„ sh, Sh.
O b s e ž i k.
Str.
1. Male natisnjene čerke .	....	1
Zlogovnik.
2.—15. Zlogi iz glasov mej seboj podobnih . . . 1—4
16 — 17. Zlogi sveč soglasniki......5
18 —» 19. Tešej izreklivi zlogi.......—
20.	Enozložne besede s malimi čerkami.....6
21.	Velike natisnjene čerke .......—
22 — 23. Enozložne besede s velikimi natisnjenimi čerkami .	7
Besede za pravila, po kterih se ima po čerkah šteti.
24. Kadar je soglasnik mej dvema glasnikama ...	7 25 — 27. Kadar sta dva ali več Iočlivih soglasnikov mej dvema
glasnikama ........	—
28.	Kadar so v sredi besede neločlivi soglasniki ...	8
29.	Kadar se snideta dva glasnika . . .#..'.	—
30.	Kadar je beseda sostavljena......—
31 — 32. Kadar ima beseda preddevke in podevke . .	—
33.	Deli života .........—
34.	Deli hiš..........9
35.	Pohištvo..........10
36.	Oblačila . . . . • . . . . . .	11
37.	Pet okčutkov.........—
38.	Zaderžanje v šoli........13
39.	Znanje inescov, dnevov, denarja, mere in vage . .	—
40.	Opravila ljudi .... ^^ ....	15
41.	Male in velike pisane čerke . . .	26
42.	Otročje igre..........—
43.	Male in velike ležeče natisnjene čerke ....	36
44.	Cudoredni nauki ........	—
45.	Pravila za poznanje čerk, za zlogovanje in za branje .	43
a b c c d e e f g h i j k 1 lj m n nj o o p r s š t u v z ž.
2.
Z1 o g o v n i k.
a	0		u	e	i
Ja	jo	»	ju	je	ji
va	vo		vu	ve	vi
fa	fo		fu	fe	fi
ba	bo		bu	be	bi
pa	po		pu	pe	P'
ma	mo		mu	me	mi
			3.		
a	6		u	e	i
ja	j^		ju	je	ji
va	vo		vu	ve	vi
fa	fd		fu	fe	fi
ba	b6		bu	be	bi
pa	po		pu	pe	Pi
ma	, mo		mu	me	mi
	Abecednik.			1	
i
ni «j>
li
Iji
ri
e
ne
nje
le
Ije
re
i
di ti
zi si ci
i
zi ži si ši ci či
a
na
nja
la
Ija
ra
i
ni
nj' li Iji
ri
e
de
te ze se ce
e
ze že se še ce če
o
no
njo
lo
Ijo
ro
5.
a
na nja la
Ija
ra
6.
a
da ta
za sa ca
7.
a
za ža sa ša ca ča
u
nu nju lu
Ij«
ru
č
no
njd
lo
««
ro
o
do to
zo so co
zfl
žo so Š6 cfl čč
e
ne nje le
Ije
re
u nu nju lu
U«
ru
u
du
tu
zu
su
cu
u
zu
žu
su
šu
cu
ču
a
				8.			
e		i		0	a		u
že		ži		žo	ža		žu
še		si		šo	ša		šu
če		či		čo	ča		ču
ge		g'		go	ga		g"
he		hi		ho	ha		hu
ke		ki		ko	ka		ku
				9.			
e	t e		i	0	6'	a	u
de	de		di	do	dd	da	du
te	te		ti	to	td	ta	tu
Se	ge		g'	go	g«	ga	gu
he	he		hi	ho	hd	ha	hu
ke	ke		ki t	ko	ko	ka	ku
				10.			
a		0		u	e		i
aj				»j	fj		»j
av		ov	»	uv	ev		iv
af		of		uf	ef		if
ab		ob		- ub	eb		ib
ap		op		up	ep		"P
am		om		um	em		im
				11.			
a		6		u	e		i
aj		4i		"j	ej		»j
av		6v		uv	ev		iv
af		of		uf	ef		if
ab		6b		ub	eb		ib
ap		6p		up	ep		'P
am		6m		um _	em		im
				12.			X	
e	i		a	6	0		u	e
en	in		an	on	on		un	en
enj			anj	onj	onj		unj	enj
el	il		al	ol	ol		ul	el
elj			alj		olj			elj
er	ir		ar	or	or		ur	er
				13.				
i		e		a		0		u
id		ed		ad		od		ud
it		et		at		ot		ut
iz		ez		az		oz		uz
is		es		as		os		us
ic		ec		ac		oc		uc
				14.				
i		e		a		6		u
iz		ez		az		oz		uz
iž		ež		až		6ž		už
is		es		as		As		us
iš		eš		aš		6š		uš
ic		ec		ac		oc		uc
ič		eč		ač		oč		uč
				15.				
e	i		e	0	6		a	u
ež	iž		ež	ož	6ž		až	už
eš	iš		eš	oš	oš		aš	uš
eč	ič		eč	oč	dč		ač	uč
eg	»g		eg	°g	dg		ag	ug
eh	ih		eh	oh	oh		ah	uh
ek	ik		ek	ok	ok		ak	uk
			16.		
a	6	0	u	e	e
vaj	voj	voj	buj	PeJ	mej
nav	nov	nov	dun	ten	njen
lan	Ion	Ion	ljub	seb	zeb
kal	kol	kol	žup	šep	čep
mak	mok	mok	bur	cer	mer
sam	som	som	šuk	mek	vek
			17.		
a	0		e	i	H
bla	blo		- ble	pli	plu
pna	pno		pne	dri	dru
gra	gro		gre	sli	slu
zna	zno		zne	cli	clu
sta	sto		ste	žri	žru
			18.		
ast	ost		est	isk	usk
ark	ork		erk	ist	ust
ant	ont		ent	ilk	ulk
akt	okt		ekt	iht	uht
avc	ovc		evc	int	unt
art	ort		ert	ilc	ulc
			19.		
gre	greš	grem	meh	smeh	greh
zna	znaš	znam	rad	grad	brod
tka	tkaš	tkani	sam	psam	ksam
žge	žgeš	žgem	hlad	hlod	hlev
vre	vreš	vrem	rog	drog	drob
spi	spiš -	spim	vol	volk	dolg
skli	skliš	sklim	rak	tak	vsak
zdi	zdiš	zdim	vas	klas	kvas
		20.		
vas	vas	nož	kot	kot
tat	brat	koš	rod	bot
dam	tam	bob	kost	krop
klaf	naš	kol	god	bov
dlan	znan	dvor	sod	rov
prah	prag	bok	most	kov
tur	terd	meč	pejt	pet
suh	smert	sklep	svejt	svet
gluh	vert	čep	tejk	tek
duh	dim	zet	let	led
hud	kruh	žep	lep	rep
31.
ABCČDEEFGH I J K L LjMNOP R SŠTUVZŽ,
88.
f * v	v ,	v
Ank, Avš, Blaž, Breg, Čast, Cerv, Crep, Cvet, ('vil, Dvor, Drog, En, Ev, Franc, Fric, Fant, Grek, Grad, Hči, Hlod, Hi, Hov, Hot, Iv, Irt, Job, Jud, Koš, Križ, Lah, Lesk, Ljub, Ljud, Miš, Mrak, Než, Nrav, Njih, Njiv, Ost, Os, Plavš, Post, Pest, Roj, Raj, Snop, Sluh, Šiv, Škat, Šet, Turk, Terst, Urh, Um, Verv, Volk, Vnuk, Zrak, Zmes, Zvon, Zverž, Znjic, Zir.
Ajtl, Bog, Cil, Čič, Drav, Ej, Friz, Gal, Hod, Ig, Jav, Kum, Lok, Mnih, Neinc, Ob, Ptuj, Rim, Serb, Švab, Tit, Ulm, Vlah, Zar, Žid.
24.
r
A-dam, be-dak, ce-na, če-lo, de-lo, e-nak,E-va, fi-ga, gd-ra, hla-če, l-di, Ju-da, ki-sel, lu-na, lju-bi, me-ra, no-ga, nji-va, o-če, o-lje, pi-šal, ri-ba, si-la, šo-Ia, fre-ba, u-ho, vo-da, ze-lje, že-na.
25.
An-ton, bar-ka, cur-ki, čer-ka, der-ža-ti, Fran-cišk, glad-ko, hlad-no, ir-hast, križ-ci, lim-bar, mer-zi, njež-no, ok-no, pir-hi, rob-čik, sil-no, šker-ba, tap-ta, ul-njak, ver-hi, žeb-li.
26.
Al-bert, Ber-nard, Oeh-je, Dar-da-ne-li, Er-de-li-ja, Fer-di-nand, Gaš-par, Hen-rik, In-di-ja, Kar-lo-vic, Ljub-lja-na, Man-to-va, Nurm-berg, Or-muž, Pes-ni-ca, Ra-dol-ca, Stav-ni-ca, Turk-nja, Ur-ša, Zab-ni-ca.
27.
Brod, čer-vi, da-jam, e-din, gnus-no, kal-no, mji-lo, mert-vi, rast-Iji-na, re-zan-ci, ši-lo, tro-ben-ta, Ver-šac.
Bi-ster, ce-sta, do-bra, go-sta, hi-tro, l-gra, ja-dro, ko-pri-va, md-kra, mo-dra, ne-ve-sta, o-dri, pd-pra, re-bro, se-stra, ta-bri, u-sta, ver-sta, že-bra-ti.
29.
Iz-ra-el, Jo-ab, Mo-ab, pc-i-gram, po-i-šem, po-o-bil-šam, po-o-bla-stim, po-o-bra-zim, po-od-stav-ljam, po-o-sta-jam, po-o-še-mim.
30.
Do-gna-ti, na-šte-ti, na-smeh, o-gle-da, od-gna-ti, po-klek-nem, po-kli-čem, pre-pla-vam, raz-
0-de-nem,.sa-mo-uk,	za-sme-hu-jem, za-hva-la.
31.
O-bo-ža-ti^ ob-sta-nem, od-da-ti, od-go-vo-rim, od-re-či, od-sta-vi-ti, per-i-gra-ti, per-po-ro-čl-tl, per-pu-sti-fi, pod-ust-ni-ca, ptf-ra-ču-nim, raz-
1-de-jo,	raz-ter-ga-ti.
32.
Bra-tov-sko, prek-lic, ko-ri-stin, si-nik, mla-den-čik, terp-lje-nje, pri-ja-tel-stvo, suž-nost, sro-vost, če-ljust.
33.
Gla-va, las, če-lo, sen-ci, o-či, o-ber-vi, tre-pav-ni-ca, ve-ji-ce, u-ho, me-ca, li-ce, nos, nos-
ni-ca, u-sta, ust-ni-ce '), nad-ust-ni-ca2J, pod-iist-ni-ca, zob-je, je-zik, ne-bo, žre-lo, če-ljust, bra-da, vrat, za-til-nik, per-si, re-bro, her-bet, herb-ta-nic, ple-če, žli-či-ca, tre- buh, po-pek, la-kot-ni-ca, ledje, kovk, paz-du-ha, ko-molc, ra-ma, ro-ka, pa-vic, perst, noh-ti, dlan, pest.
Zad-ni-ca, steg-no, ko-le-no, pi-šal, me-ča, gle-ženj, no-ga, pe-ta, nad-sto-pa-lo a-li nart, pod-plat, per-sti.
Ko-ža, me-so, kost, hru-sta-nic, mi-ši-ca, kita, ži-la, kri, žle-za, a-li, smerk, mož-ga-ni, pljii— če, ser-ce, že-lo-dic, vra-ni-ca, je-tra, če-vo, drob.
Gos-pod u-če-nik me o-po-mm-va-jo, de naj var-no ho-dim in ska-čem, de naj ne pla-zim ne-spre-miš-lje-no po vi-so-kim, de naj ne i-gram s nož-mi, vi-Ii-ca-mi, in škar-je-mi./ Lah-ko bi se v gla-vo ter-čil, v o-ko vda-ril, ro-ko ra-nil, ra-mo po-škod-val, a-li še clo no-go zlo-mil. Bo-le-lo bi me. Kru-lov bi lah-ko po-stal. Po-vsod bom mislil na u-če-ni-ko-ve o-po-min-va-nja. Ho-čem bi-ti va-rin.
34.
Hiš-ne du-ri, ve-ža, klet, stop-m-ce 3J, 1's-ba. čiim-na-ta4), ste-ne, ok-na, mu-sovž, ku-hi-nja, hram, peč, og-nji-še, dun-nik, pod a-li di-le, streha, vstra-m-še.
Na ok-nih, ne i-gram rad, ker se lah-ko vbi-
') Ustnice namest žnabli ali šobe. — Nadustnica in podustnica namest zgorni in spodni žnabel. — 3) Stopnice namest štenge. — '3 Cumnata namest kambra.
je-jo. Ne za-pe-ram nag-Io du-ri. Ne čerč-kam po zi-dih, in ne pi-šem po ste-nah. Md-ji lju-bi sta-ri-ši i-ma-jo radi čed-no hi'-šo. No-čem jih ža-li-ti.
35.
Po -his-je. Mi-za, klop, stol, pre-dal-nik a-Ii ko-sten, po-ste-lji-še, so-fa, zer-ca-lo1), u-ra, po-do-ba, jer-bas, po-Ii-ca, o-ma-ra, plju-val-nik.
Md-ja lju-ba ma-ti bri-še-jo zju-trej prah iz nri-ze in o-ma-re. Sta-vi-jo.v red klo-pi in sto-Ie. Ob-la-či-la de-va-jo v pre-dal-nik. Vsa-ko reč de-ne-jo na svo-je met-sto. Jez ne po-ma-žem mi-ze. Ne pre-na-šam sto-Iov. Ne pii-šam svo-jih re-či tu pa tam po čum-na-ti le-ža-ti, za-to de md-ja lju-ba ma-ti m-ma-jo to-li-kajn po-sprav-lja-li.
Po-miz-je. Pert, skle-da, o-krož-nik 2), per-(i-čik, žli-ca, nož, vi-li-ce, sol-m-ca, stek-le-m-ca3), stek-lo 4).
U-čil se bom, ka-ko se l-ma po-nuz-je ra-bi-ti. Zli-co, nož in vi-li-ce ho-čem spo-dob-no der-ža-ti. No-čem po-ma-za-ti per-ta in per-tic-kov. Gle-da-ti ho-čem, ka-ko iz-o-bra-že-ni ljud-je de-la-jo, ka-dar je-do, in jih po-sne-ma-ti.
Ku-hin-ska po-so-da. Ko-tel, pon-va, tri-nog, idš, pi's-ker, skle-da, plo-ča, to-ri-Io, ko-ža, pe-nen-ca, ku-hov-ni-ca, ploh, des-ka, skled-nik, vodnjak a-li škaf, moč-ni pre-dal-nik.
tont.
') Zercalo namest špegel. — —t 3) Steklenica namest flaša.
2) Okrožnik namest t.ller ali — 4) Steklo namest glaž.
Kre-sa-va. Kre-si-lo, kre-siv-ni ka-men, goba, že-plen-ka, sve-ča, tres-ka,'der-va, greb-Ija, burk-Ie, kle-še.
V kiih-nji i-raa fant ma-lo o-pra-vi-ti.. Dek-li-ca pak naj-de v nji več o-pra-vil O-na mo-ra vsa-ko po-so-do po-zna-ti. Mo-ra tu-di ve-di-ti, či-mu je vsa-ka. Ma-ti po-ši-lja-jo za te-ga voljo mo-jo se-stro več-krat v kuh-njo. Vsa po-so-da se mo-ra čed-no der-ža-ti.
36.
Klo-biik, ka-pa, o-vrat-nik, sraj-ca, pod-lek-Iic, pod-jo-pič, suk-nja, hla-če, no-go-vi-ce, pod-ve-za, čev-li, za-pon-ki, če-pa, ru-ta o-ko-li vratu, pred-pas ').
Po-stelj-ni-na, vzglav-je, o-de-ja, rju-ha 2_), pod-po-ste-lja, slam-ni-ca.
Le-po ob-la-či-lo i-mara. Sker-be-ti ho-čem, de se kma-lo ne po-ma-že a-li raz-ter-ga. Sto-ji ve-h'-ko de-nar-jev. Tu-di ni le-po vi-dit, de hodim vma-zan in raz-ter-gan. Za ob-Ia-či-Io se za-liva-Iim svd-jim sta-ri-šem. Jez i-mam lep-ši ob-le-ko, kot dru-gi o-tro-ci; to-de za-vo-ljo te-ga jih ne za-ni-ču-jem. Že vem, de le le-po za-der-ža-nje sto-ri, de me pa-met-ni ljud-je ra-di i-ma-jo.
37.
Vidim z očmi. Na vert gledam. Vertmce so rudeče. Limbarji so beli. Zvončiki so modri. Zlatence
Pred ji as liamest birtali. — 2) Rjuha uamest prestrala. —
3) Vertnice namest gartrože.
in zlatice so rumene. Trava je zelena. Moj klobuk je čern. Solnce dela, de po dnevi lahko vidimo. Po noči sija Juna. Vsako reč hočem dobro ogledati, zato de jo bom od nji podobnih ločil. Kadar berem, nočem bukve preblizo deržati, zato de si oči ne po-škodjem. Povsod bom imel veliko skerb za svoje oči, zato de ne oslepim. Kdor je slep, se ne more veselit, ne zvezd, ki na nebi migljajo, ne barv mavrice, ne lepih cvetlic na senožeti, ne pisaniga perja perutnine, ne drugih stvari, ktere očem dopadejo.
Slišim s ušesmi. Bije ena, dve, tri, do dvanajstih. Govoriti slišim. Otroka slišim vekati. Mati kličejo. Se ne dam dvakrat klicati. Grem precej. Tiče slišim prepevati. Slišim prijetno godbo ali muziko. Veseli me, de slišim. Slišim nauke in opominvanja svojih starišev. Ne bi mogel govoriti, ako bi nikoli ne bil slišal. Gluh bi bil in nem ali mutast.
Voham s nošam. Modre vijolice, klinčiki3), vertnice in druge cvetlice lepo dišijo. Pisane tulipe ali kljunčiki ne dišijo. Merha smerdi. Brez potrebe ne hodim na take kraje, kjer hudo diši, zakaj smrad je nesdrav. Moji stariši odpirajo duri in okna, zato de se sapa v stanici izčisti.
Pokušam s ustmi. Smukovce ali jagode in češnje so sladke. Zelene jabelka so kisle. Vsaka jed je druge cene. Jed mi ne diši, če sim bolan, ali imam slab želodic. Le toliko hočem jesti, kolikor mi moji ljubi stariši pripustijo.
Čutim po celimu živdtu. V perst sim se vre-zal; sklelo me je. S glavo sim terčil; bolelo me je.
Barva namest farba. — 2) Klinčik namest na&elčik.
V oginj sim segel; speklo me je. Solnce sija; mi je toplo. Sneži, zebe me. Varval se bom, de se ne terčim,- ne vrežem ali ne spečem. Dobro se hočem obnašati, zato' de ne bom tepen.
38.
llad hodim v šolo. Kadar v šolo .stopim, pozdravim nar poprej gospod učenika, potlej svoje sou-čence, pa se vsedem na svoje mesto. Ne igram z rokami. Ne šumim z nogami. ,Ne maham okoli sebe. Ne šepetam. Gledam v bukve ali na tablo. Poslušam, kar pravijo gospod učenik. Kar k&žejo, gledam.-^Deržim v spominu, kar nam povedo. Prašajo me; vstanem, in jim odgovorim. Mi vkažejo brat; berem na glas in počasi. Drugikrat mi vkažejo vkup štet; to storim s veseljem. Prijazno me pogledajo, in rečejo: dobro si poslušal. Všeč mi je, de me tako pohvalijo. Ura bije. Šola konča. Bukve zaprem. Se postavim v red proč iti. Se priklonem gospod učeniku. Grem iz šole. Po poti ne postajam. Tiho in lepo grem naravnost domu.
39.
Svojim ljubim starišem povem, kar sim se naučil. Berem jim kaj iz svojih bukvic. Kmalo bom tudi znal tako hitro brati, kakor se govori. To bo mene, in moje ljube stariše prav veselilo.
Dans smo se zopet nekaj noviga navadili. Gospod učenik so rekli: Sedem dni stori en teden. Vsak dan ima drugo ime. Vse jih znam imenovati. Pervi
dan se kliče nedelja, drugi ponedeljik, tretji tvdrik, četerti sreda, peti četertik, šesti petik, sedmi sobota. Trideset dni se šteje na en mesic. Mesci se kličejo: prosenic, svečan, sušic, mali traven, veliki traven, rožni cvet, mali serpan, veliki serpan, kimovic, kozo-persk, listopad, gruden. Dvanajst mescov ali dva in petdeset tednov gre na eno celo leto. Jez imam pet let in sedem mescov.
Letne čase imamo štiri, namreč: spo'mIad, leto, jesen in zimo. V spomladi dan rase, solnce pergreva, češnja in breskev cveteti, travnik se ozeleni, slavic pdje. Mene razveseljvajo pisane tulipe in lepo dišeče vijolice. Po leti je dan nar daljši, solnce nar bolj perpeka. Tistikrat se dobijo češnje, smukovce in ma-relce. Setve zorijo, in delavni kmet prenaša ob žetvi rad vročino. V jeseni se dan zopet skrajša, in zrak je bolj ojster. Listje na drevesih se orumeni in počasi dol pada. Zdaj mi dajo mati jabelk, hrušek ali grozdja za kosilo ali zajterk. Oče me vzamejo seboj v tergatev '), če sim se dobro učil. Po zimi vdda zmerzilje, slabi piidajo kakor bele snežne muhe iz oblakov doli. Kadar je dosti snega, se na saneh vozijo. Rad hodim v šolo, tudi kadar zebe. Gospod učenik so rekli: mraz krepi. Pa ne smem iti precej k peči, kadar iz šole dom« pridem. ^
V šoli sim se jšteti navadil: edin, dva, trije, do dvajset. Gospod učenik so nam denar kazali, vinar, pol krajcerja, krajcer, groš, petak, deset/co io dvaj-setico. Krajcer ima štiri vinarje ali dva pol krajcerja. Petiik ima pet, desetica deset, dvajsetica dvajset krajcerjev.
') Tergatev namest bendima.
Vem tudi, kako se meri in vaga. Sukno, pertje, platno se meri na vatle. Vatel ima štiri enake dele, ki se jim četerti pravi. Dve četerti *) storite pol vatla. Žito, bob, grah, ovs, proso se meri na va-gane2). Vagan ima štiri četerti ali osem delov. En dsmi del ima dve merci.
Mleko, vino, vol, jesili merijo na pinte ali bokale. Pint ima štiri maselce. Sladkor ali cuker, kafe in več drugih reči vagajo s tehtnico ali vago. K» temu se vzame kamnitna, železna, svinčena, medena teža. En funt ima štiri četerti, vsaka četert ima osem lotov. Gospod učenik so vatel pokazali, posodo eniga pinta in eniga maselca, težo funta, četerti in lota. Vse sim dobro ogledaval.
Gospod učenik so obljubili, de bodo še kaj več od tega povedali. Bom že prav poslušal.
40.
Kadar iz šole domu pridem, pozdravim precej ljube stariše, brate in sestre. Bukve denem na svoje mesto. Poprosim kruha ljubo mater. Igram nekoliko. Poprašam mater, ali mi dajo kako delo. Po delu vzamem zopet bukvice v roke. Prebiram zopet kar sim se v šoli učil. Berem, kar se bo jutri v šoli bralo.. Mati mi kaj pravijo. Poslušam jih pazlivo. Mati mej tem zmiram delajo. Pospravljajo oblačila. Pregledujejo perilo. Popravljajo, kar je raztergano, Zašijejo nogovice, srajce in obrisače 3j. Tu in tam
') Cctcrt namest kvart, kvarta ali fernik, — 2) Vagan namest mecelj, — 3) Obrisača namest vantla
kerpo ') peršgejo, če je kje ljuknja. Zmiram sker-bijo, de zopet popravijo, kadar je kaj razterganiga. Varvati se hočem, de ne bom tolikajn raztergal, zato de ne bodo imeli mati toliko opraviti. Tudi gerdo je, če sim raztergan. Oni pletejo nogovice, kape, rokovice, podveze in take reči. (Šivajo in delajo nove srajce, krila, rute za vrat. Večkrat dobim belo srajco, in od časa do časa čiste rjuhe. Oversto je, in pobere nesnago iz života. Zdravo je. Mati delajo tudi čepe2). Spirajo nabrane robčike ali taceljne in špice, in jih tiblajo 3}. Grejo v kuhnjo, in pogledajo, če se jedi dobro in varčno kuhajo. Tudi sami kuhajo. Vse dajo kuharci iz hrambe po meri in vagi, kar je potrebno, in potem zopet zaprejo. Grejo na terg, in kupijo 8daj jedi, sdaj kuhinske posode, sdaj laneniga in konopniga prediva, de ima dekla kaj presti, sdaj sukanika 4J in preje za pletitev, sdaj to, sdaj uno. Teržijo, in ne plačujejo pre drago. Pa dolžni nikoli ne ostanejo. Vse vkiipijo v nar boljšim času, ko so vse reči nar boljši kup.
Moja sestra mora biti povsod z materjo. Ona mora v kuhnjTgledati in pomagati. Mora kako posodo čistiti in se učiti kuhati. Mati jo učijo gospodinji. V čumnati mora mize in predalnike brisati, in vse čisto ohraniti. Mati večkrat pravijo: otrok moj, imaj zmiram skerb za čistost. Čista naj bosta obraz in roka, čista perilo in obleka. Ona mora tudi šivati, plesti in kerpati5). Ona plete že nogovice za-se. Mota sukanik in prejo. Perivcu daja perilo kos za kosam, in vse zapiše, zato de se nič ne pozabi in ne zgubi. Hodi z materjo na terg, se uči spoznavati robe, to je, dobre od
') Kerpa namest blek, — 2) Čepa namest asba, — 3) Tiblati na-mest peglati. — 4) Sukanik namest cvirn, — s) Kerpati namest flikati.
slabili ločiti, jih prav ceniti in po ceni vkupovati. Mora varvati maliga otroka, in mu pomagati se oblačiti: Zvečer mora zapisati, koliko so jedi in druge reči stale. Mora izračuniti ali izrajtati, koliko so mati za-nje dali. Potem mati napovejo, kaj se bo drugi dan zjutrej kupiti moglo.
Oče grejo po svojim delu in po svojih opravilih. Zgodaj začnejo delati, zato de več storijo. Za celo hišo skerbijo. Mej tem, ko jez v šoli sedim in se učim, si denarjev služijo, zato de imamo kaj jesti. Od njih dobivam tudi oblačilo in vse, kar imam. Oni plačujejo za šolo, zato de se morem kaj koristniga učiti. Plačujejo najemnino ža stanovališe in oskerbijo vse, kar nam je treba. Denarji, ki jih mati strosijo, pridejo tudi od njih. Veliko se za-nje trudijo. Oni so skerbni oče. Večkrat pridejo trudni domu. Takrat grem dobrimu očetu naproti do vrat, in jih prijazno pozdravim. Prašajo me, ali sim se pridno učil. Pokažem jim, kar sim pisal, in berem jim kaj. Pohvalijo me in rečejo: denar in blago se ti lahko vzame, tega pa ne, kar si se naučil. Prašajo tudi mater, kako de sim se zaderžal. Veselo jih pogledam, zakaj vse storim, kar jim na očeh vidim, zato de jih nikoli ne žalim. Se vsedemo k mizi. Tu imamo dobrih jedi. Dans kako močnato jed in ribe, jutri meso in opresnino, kakšinkrat tudi pečenino. K vsaki jedi kruha pergrizujem. Prašam stariše, iz česa je vsa-ktera jed napravljena.
Kmetvavic ali orač nam daja veči del tistih reči, iz kterih se perpravljajo naše jedi. On gre s drevesam r) po njivi gor in dol, in terga s čertalam
') Drev6 namest plug, Abecednik
zemljo, de se zrahlja. Potem seja pšemco, ječmen, grah, lečo ali tudi druge semena na njive. Iz semenskih zernic pridejo zelene zelišča, ki delajo stebla, storijo klasje, in na zadnje stoje tam ko zrelo, rumeno žito. Potle pridejo kmetje s serpmi !n žanjejo zrele stebla blizo tal. Tu se jih več pesti vkup dene in v snopje zveže. Vesel pride sdaj hlapec s yozam na polje, naloži snopje na voz, in kadar je zverhama naloženo, ga popne s žerdjo in v skedenj pelja. Tam se žito mlati, zerne se dene v vreče ali žaklje, in kadar se hoče imeti moke, se jih pelja v mlin. Kmet se s žitam veliko poti. Tudi domačo žival, kakor: kuretno, gosi, race, golobe, jagnjeta, ovce^ kdze, prešice, teleta, krave, voli in kdnje redi kmet s velikim trudam, in nosi veči del tega v mesto prodajat.
Mlinar mele iz žita moko v mlinu ali v vetcr-nici. Pek peče-iz moke žemlje, kifelne, prece, in druge sorte kruha. Kuharica napravlja iz moke cmoke1), močnik, pogače, paštete, torte in druge mdčnate jedi.
Meso, ki ga jemo, pride od jagnjet, ovnov, pre-šicev, telet, volov. Mesarji kolejo živino, in jo se-čejo na prodaj v mesnici. Drugo meso pride od domače perutnine, kakor od gosi, rac, kokoši, golobov in več takih.
V logili in gojzdih živijo tudi še druge živali, kterili meso jemo, kakor: merjasci, jeleni, zajci, serne in tiči. Lovci jih lovijo s psami, in jih streljajo, ali jih s mrežo polovijo.
Ribe živijo v vodi. Ribci se pd-nji okoli .vo-
') Cmok namest knedel,
zijo, in jih lovijo s ternkam ali s mrežo. Malo jih za-se obderže, veči del jih prodajo.
Nekteri ljudje imajo posebno s tim opraviti, de v velikih vertih semena sejajo, iz kterih zrasejo: zelje, repa, korenje, vohro'vt, solata, špinača, čebule, selena, peteršil in druga opresnina. Taki ljudje se kličejo rertnarji. Oni s velikim trudam kopajo, gnojijo, zalivajo, presajajo in opravljajo več takih del. Svojim otrokam velevajo pleti, grah in bob na pal-čice pervezavati, ali kako drugo lahko delo opravljati. Opresnina je zdrava, in perpušeno mi je, de je smem več jesti kakor mesa.
Drugi sadijo različne rodne drevesa, rahljajo zemljo okoli starejših debel, jih gnojijo in zalivajo. Drevje čistijo od gosenic, ki bi sicer cvet objedle, iz kteriga zrasejo dobre hruške, jabelka, češnje, breskve, slive, orehi. Prav veselje je iti na sadni terg. Tii mi kupijo oče ali mati kaj, če sim se dobro učil. Mi dajo pa le zreliga sadja, zato de ne obolim. Nikoli ne jem preveč na enkrat. Drev, ki sadu ne rodi, posekajo, oklestijo, razcepijo in za dreva v skladnice zložijo, ali pa jih tesarji, sodarji, kolarji, mizarji in več drugih rokodelov in umetnikov za razhcne oprave zdeliijejo.
Vinogradniki sadijo terte v vinogradu, iztla-čijo sdk iz grozdja in ga prodajo kakor mošt ali vino, kadar denarja potrebujejo. Moj oče pijejo per mizi vino s vodo mešano, meni pa dajo piti samo vodo. Ljudje sami malo sadja povžijejo, kteriga.priredijo. Veči del dajo na prodaj. To je pač za mestnjane prav ddbro, kteri ne obdelujejo ne polja, ne vino-
') Rokodel liamest antrahar.
*
gradov, nimajo ne travnikov ne gdjzdov, in ne redijo živine. Jez hočem kmete prav iz serca rad imeti, in jih spoštovati, ako ravno nimajo tako lepili oblačil, ne tako gladkih obrazov in tako vglajeniga jezika, kakor mestnjani. Nikoli nočem pozabiti, de nam ti krepki ljudje živež dajajo.
Ti dobri ljudje dajo nam mestnjanam tudi nekaj denarja nazaj, ki so ga za svoje reči dobili. Oni si kupujejo razne reči, oblačila, posodo, orodje, kar v mestu rokodeli in ometniki izdelujejo, in se na kmetih ne dobi.
Klobučar dela klobuke iz volne, iz dlak domačih in divjih zajcov in pibrov, jih obarva černo, zeleno ali drugači, kakor se jih hoče imeti. Stare klobuke popravlja in jih vnovič barva. Rad nosim okrogel klobuk, kteri me solnca in dežja varuje.
Kerznar dela kosm&te kape, kosmate rokovice, kožuhe in šticeljne iz kož raznih žival, kakor: ovac, volkov, lesic, medvedov, kun, mačik, domačih in divjih zajcov, njustov, popehc, jazbicov, dihurjev.
Učenic mora kožuhovino po leti večkrat pre-trezti in od prahu očistiti, zato de se moli va-njo ne vgnjezdijo, kteri bi sicer dlake odjedli, in tako te oblačila pokvarili. Meni oče ne kupijo kosmate kape, ker ni zdravo, če je glava pregorka.
Pertar in suknar tkata iz volne perte in siikno, jih dasta barvarjurazlično pobarvati, in jih tistim prodajata, ki s platnam in siiknam kupčujejo. Meni kupijo oče močno, pa ne pretanjko siikno, zato de dalje terpi, in de vender veliko ne stoji.
So tudi svilotkavci, ki iz sviloprejkine 2) preje baržun ali žamet in razne robe delajo, postavim: ka-
') Barvar namest farbar, — rJ Sviloprejka namest žlilna gosenca.
muko ali tafet, atlas, tanjčico in trake rJ razne barve in dobrote. Oni prodajo svojo robo premožnišim ljudem.
Krajač-) ali šivar dela oblačila iz sukna ih platna. Meni dajo oče zadosti dolge in široke oblačila narediti, zato de se mi priležejo, in de jih lahko več let nosim. Krajač ve, kako jih mora narediti; učil se je na to. Ima tudi delavce. Učenic mora stare oblačila razdirati, ktere se imajo oberniti. Tudi žena pomaga šivati.
Irhar izdeluje jerhovino za hlače in rokovice iz kozjih in sernjih kož, iz kož jelenov in divjih koz. Gumbe 3) za suknjo, podleklic in hlače se dobi per gumbarju; brončene pa per zapenkldrju, ki iz kot-lovine, medenine in tombaka tudi okove, lance ali ketine, kdveljne, zaponke, žlice, torila in več takiga izdeluje.
Nekteri ljudje no'sijo sreberne gumbe, ki jih srebrarji delajo. Ti umetniki delajo tudi zaponke, tabakere, ostroge4), verče, žlice in več drugih reči iz srebra, ktere veči del imenitni ali premožni mest-njani kupujejo.
Pletene ali tkane nogovice se dobijo per nogo-vičdrju. Dela se jih iz volne ali iz lina, ali iz svile5) in pobarva se jih.
Moja mati pletejo nogovice za-me in za mojiga očeta iz sprčdeniga lina ali iz volne, zato de jim ni treba dati denarja za pletenje.
Podplate pod čevle stroji strojar iz kravjih,
Trak namest pandelc ali flok. — 2) Krajač namest žnidar. — 3) Gumb namest knof ali botun, — Ostroge namest špironi. — Svila namest Žida,
vdovskih in konjskih kož. Urbase za čevle in škor-nice dela iz teletin.
Čevljar1) vrezuje usnje po podobah, in dela iz njega čevle, pantofelne, ali škornice. Dela tudi volnene in svilene čevlice za gospe. Njegova žena pripravlja prejo, s ktero si čevle šiva, in jih robi s vdzkimi traki.
Tako je še več ljudi, ki delajo oblačila. Njih orodje delajo zopet drugi rokodeli in umetniki. Edin dela to, eden to. Dobro je, de vsak človek kaj dru-giga dela, zakaj človek ne more sam vsega storiti, česar mu je treba. Tudi bi ne mogel nič drugiga storiti, ako bi si mogel sam delati, oblačilo in k temu, potrebno orodje. Moj oče, postavim, ne bi mogli iti iz doma po svojih opravilih.
Drugi rokodeli so, ki hiše stavijo in pohišje delajo.
Zidarji zidajo zide, k čimur potrebujejo kam-nja in opek ali ceglov, apna in peska.
Kamnorez reže iz pešeniga kamna in apnika prage, stopnice, police, škerli in takiga več. Tudi nadničarji ali podajači pomagajo poslopja zidati. Oni donašajo kamne, opeke in mavto, zato de zidarji lahko zmiram neprenehama delajo.
Opekar dela opeke iz ila in jih žge v cegovnici ali opeknici.
Tesar2) stavi oder na hišo. Prekle perbiva in jih pokriva s skodlicami. Neklerikrat, posebno v mestu, se hiše krijejo z ravnimi tanjkimi opeki, ker več terpe, in so bolj varne zavoljo dgnja. S opeki krije streho krovic. To je nevarno delo, per kterim se
'J Čevljar namest šuštar, — Tesar namest cimperman.
nidea prav varvati, de mil nič doli ne pade, in de on sam doli ne smukne. Tudi s kotlovino ali svincam krijejo strehe.
Mizar ') skobli2) deske, dela duri, oknjake in pod vloži. On dela predalnike, omare, mize, klopi, stole, stolice, podnožja, okrajnike, vloge, skrinje in več drugih reči. K temu mu je treba razniga lesa, terdiga in mehkiga, domačiga in ptujiga od različnih barv. Barvar namaže marsktere reči s različnimi barvami, zato de so lepši, in de dalje terpijo.
Steklar :i) okna vdeluje. On nas previdi s šipami, steklarni, steklenicami, svetilnicami, laternami in s več takim. Steklo delajo v steklenicah ali glažu-tah iz zdrobljenih kremenov in lugaste soli; tudi iz razbitiga stekla, ki ni za nobeno rabo, se lahko brez težave steklo naredi de je zakaj. Zaraztopitevkremena je treba veliko derv.
Ključavničar 4) dela ključavnice iz železa, narbe, kljuke in pahe per durih, tudi ključe za zaklep in, odklep. On dela okove, omrežje5), ražnje in več drugih reči. Železo se najde v gorah, je s zemljo zmešano, se pa s topljenjem od nje loči in v prekle zliva ali tolče.
Lončar stavi peči. On dela iz lončarske zemlje ali gline mnogotere lončene posode, peči iz majhnih in velikih kahel, sklede, okrožnike, piskre, lonce, to-rila in verče. Posodo dobro posuši in jo žge v peči, de se še bolj vterdi. Potle jo prevleče s neko stekle-nasto rečjo, ki se ji loš pravi, in se v ognju posode
Mizar namest tišler, — 2) Skobliti namest oblati, — 3) Steklar namest glažar. — 4) Ključavničar namest šloser. — 5) Omrežje namest gartre.
prime. Lepši in tanjši posoda se dela iz porcelanaste zemlje.
Soddr ') dela leseno posodo, vodnjake, posode za moko hraniti, sode, čebre, kadi, vedra, kopelnice in več takiga. K temu mu je treba tiinjko skobljenih deskic, ki se jim pravi doge, in se s železnimi ali lesenimi obroči vkup vežejo.
Kositrar perpravlja mnogotere posode iz kositra in svinca, kakor: okrožnike, svečnike, zaponke, sklede, lonce, verče, žlice in več takih.
Kotlar dela iz kotlov/ne velike in majhne kotle za varitev vola2) in žgatev žganja, tudi drugo posodo, vmivalnice, ponve, verče, žlice, vodnjake, steklenice. Dela žlebe za strehe in pokriva hiše in zvonike s kotlovino. Kositer in kotlovino najdejo v gorah s^emljo zmešana, ju očistijo inpotle vploče zlivajo.
Drugi rokodeli delajo drugo polušno posodo in domačiško orodje.
Kolar dela kola, tačke ali samokolnice, drevesa in brane. Kovač jih okuje in vdela na-nje šinje. On dela tudi sekire, žatloke, serpe, kose, rasohe, gnojne vile, lance ali ketine, kleše, roše, žerjavnice in več takiga. Kuje tudi konje.
Sedlar in jermenar delata sedla, komote, jermena, berzde, oglavnike iz konjskih, kravjih in vo-lovskih kož, ali pa iz kordvana in iz ovčjih kož.
Verrar3) dela iz laneniga in konopniga pre-diva vervi4), prevoze5), motoze6), vože7), pase
in biče.
-*-
> ') Soiiar namest pinter. — 2) Vol namest pir ali liira. — 3) Vervar namest štrikar. — 4) Verv namest štrik. - 6) Prevoza namest špaga. — 6) Motoz namest žnora. — ') Voža namest velik štrik.
Sitar perpravtja sita.
Ti ljudje veliko zaloge nadelajo, zato de se vsaka reč precej per njih dobi, kadar se je potrebuje. Imajo delavce, kteri jim za plačo delajo.
Učenci se morajo dva, tri ali več let učiti, so mojstru in delavcam podložni, ker se morajo od njih učiti, in opravljajo marskaj po hiši, če ne morejo še veliko opraviti v delavnici. Mojster jim daja hrano in večkrat tudi oblačilo, jih odveže od dolžnosti se dalje učiti, kadar znajo že dobro delati in so navadne leta v nauku prestali. Takrat se veselijo, in delajo potle ko delavci.
Oče so mi rekli, de me hočejo sčasama sozna-niti še s več rokodeli in na zadnje tudi s umetniki. Veselim se tega, in perzadevati si hočem, de bom njih orodje in opravila poznal.
Oče skerbijo, de zamdrejo s dnarjem, kar si ga s delam prislužijo, vse perpraviti, kar nam je treba. Jez hočem pomagati vsirvati, posebno ker ne morem še denarja služiti. Kadar pa odrasem in bom lahko delal, se hočem tudi dela lotiti, de ne bo treba sta-rišem toliko denarjev za-me potrositi. Mej tem, kadar se naučim, zpišem in zračunim ali zrajtam, hočem tu pa tam per delu perpomoči in storiti kar morem. Hočem, postavim, namest očeta ali matere kam iti, kaj prinesti, kaj povarvati, pomagati v čumnati pospraviti, na manjšiga brata gledati, zato de ne pade, mizo h kosilu napravljati, oblačila izščetiti ali izker-tačiti in očistiti. Hočem vse storiti, kar je v moji močij Tako se navadim od mladih nog dela, kar je prav koristno, ker pride čas, de bom tudi jez, kakor moj oče zdaj, nepreneliama delati mogel.
a d c č de ^ ^ d
s/ % % tf ®-g P <8 JG
6 ^ £	d m	n & /i
S S/ %	£	% (9 2P
r d J	/ u	v %
y y	«f «	v %
42.
Oce adi mah mtfir^iud^a čuc/c daAdmdrač tpra/t, /iac/ar do- d meno^ Mao-vc^fu. S^ram mnogotere cpre.
Tumam vedela, ado dam i^ram. tMa&vede^ufem de mc/ d dvorni dmt-mi ad dedtmnu, ad d doucenci, ad d oČMcmi nadtaa dodec/a. *io6dfo rac/ i^ram, dar doc^o- tprafc am. ffide-
rama/ia /e ta£e /tadordne nam fdi dlarm/ir^u/Jl^e.
'loac/af en£/(al ke^caiic, ne v idrfe,, am/ia£ v vež/, na c/vorcda, nar ra/Jt/ia na mrla. Me^fe /iodtaw~ /^afo de verdhmo-. turama fov1} na peddcm /irajfom. Sm me/, nad do- Čavci ZJ, r/rupt /ia de de-/afo, c/e do- za^ci,fe/em cn der-ne. č/e da^o v/ave/b ty}aw/femo- de/iertema, c/e en dragemu otftfactf ne razterpamo ad ne o-mazema.
Ohcdral igramo d ofiheo. Sdin
u-er-ze o&tco* na	dm^t /ta
zcfeet f- zraAa vfcm, fy}da£ tma /ter tema dvoj-e namenjena medlo. £fyoccn
') Lov uamest jaga.
— *} Lovic namest jager.
i^rawc ne c/a c/dctfier de^e na t/a fiadh.
r/Sat/ar veter /itJia, e^ram na /irodfora d dz.<xkoiičaii, dfaripadtdam && /ic^ur^a naredim. 5tyiadfom ^a, c/e aa veter zmcram tnJe v&c/cjpva, cn aa na moto-zc v/ecem, damar A'ocem.. ^a^o- Vi-Joda de vzdigne, c/e de^a /zo« ma^ p/c/c.
'/Zac/ar dim U de maiudi dem ^m/tav no m iivcccvuo, tac/i dem ^zc/arc/ lebeinajčc koiijoc. S^c/a^ t^ra d n^cm mof man^di /rat.
•S/do-ucenui^ramo- t^čdral vojake ad do/c/afc. J^adhm vde/c^/rfaftma olm/iii cadt rfifc c^cir; namedt čepa vzamem fez rac/ ///'en cn/ioc/im na=
vopa£c> vde, enci/io-dto/ic^e, pr-^a m meno^. fy/de mara
/ier tema ^iarec/ama /ti. VSe/ar noče d/adatc a/l odopatt, mara /te, &/irofem. '//a de o/dtro-yoc/t.
°/6a nadcma c/mma a/l na mu-dtovza de tac/t /a/t/(a i^,rad o 6 to cent. t/Prec/ dedaf ^a točim, m tečem za (Č/dracatc de mara, da£or
nočem,
foa/ičm£rat/i.6dj(aJam d c/ratf tm ^antam&a d tava k<x antene litoojti.ee a/ arč/Ze ta£a ročna v-^amtco fiota-£ate, c/e &o/iet	van ne
CSe ne &ac/e/<'em, a/l če ze^iet min vtece^o, zpadcm are/če ad dro^dce.
moram tac/a^/irav c/odratiaute.
Js>cc 6 hocv o tek oč, ti mi m /in-/ludeno, m^c dtarm tepa nočejo. &m /irap^o, c/e de /ter tema čdoved oc/-
več vpro^e, on c/e de Paddo j/iocdaAne on /oac/o/oac/e. '/s%'yam /id.
PParA po dtevjit paziti on
OjL^ctlt 6e mo ne /iro/ioidlo/o, rarnn doc/ar do damo zraven. &no /i ra-
iyo: Ca/odo do de to dcida nedreča &p,oc/odo. r(6a louda/ o/ucdtim.
d/oadPPondrat de m&vede^oo/emo-d opm, ^erdo %<x6bccv& c/o^ama. fy}de-f/emo- de vdrop, m do c/o^amo dar^a, /oodtavtm: dčere tu vod žovo^o v mc/o P dlere v urada P dčere v ^o^u/odP od čeda de o/edpo oddzčcdo, ddodoid, cev/o, no^oovoce, drobca dat P /Stere žovado a/o zedda j,emo- moP /Sten mdoc/ed nam c/P/a^o od/ačo/aP dterofoa/ioddfyaP dtero c/e/a^o /to* ddtit P /S(dr ne ve /omv oc/pom~
r/A, mora c/ah eno- Mdtam, dfera de ma de /e doneč tpre nazc/f o/a. ^a večdraJ da/, d mejnika,, ^ac/c mah de d nam vdec/e^a, dac/ar ntda zac/erzam.
fy}ecdrač igrama {oko h cpn mamama d rodamc ad d na* yyccmc tado, c/e de /a/Zdo jficzna cfera- j m/tj- znan/d radoc/e/op. ^ado^iodne-mamfez dc/af dra^aca, dc/af- do/ar/,a, a/ zcc/a^a.
lan//m //A Aiodne-mam, zala c/e de /adda vpane, dar /iMchfavnam. (/£c/or ne zac/ene, c/a ena zadlava.
er ni c/odh
miz, dto/av en o-mar, o^ram lao/c rac/
dfepo itiid. m
dc c/am c/adra zvezah, c/e mc ne v/c/cm. ^)razya me, cn^ez, hjkam odafe dede, c/e doya /mmem.
/t/en mo-ra/io/Ze mene namedt/tc. ¥Per čemu de ma?<a varila/c de de /tam ne vc/an, rnc na t/a ne verze cn ne raz/cM-
/¥mam luc/t/i/odice, d /t/ercmc pe— m tu o oGfico ec/cn /iroU aru^tma /c^ema. ^a rac/ i^ram. ®ce /ira= v^a : zs/ravafe, &a/taf d hm de č/ovc/t /trav zmerna<p/$a. 7Suc/c o m /ta/tJcn-arat d name uprava.	me,
e$/tca/irav ve/c/tra/ /c/to- c/?o/tadfo na= za/, //t/t,; c/e na t/a ne fiac/e.
/Sac/ar moft d/arcdc /locf^o-, c/e naf de d c^ro- ma/o dra^ia c/e/a, /ter ^c/i /o/ rf /c&va, a/l /ter v /d&n^c d/a= nicc o/ra£ dfu; takrat igramo- fia navac/c počte*. Sa/cn narac//tcy c/ru= ^imu, dar mara ta £ama /re^cma ac/
oedeae da dedec/e/iavec/ah. /tem de acima, dar de nam nama, Mama/ia~ rec/a/na m /iaJa/^dafiavee/aL
S^kvcLibcuui /m netpvama, &a/iaf /ter h tjpfi mdrna čada vedeA, dadar dae/eir dae/ima, tekamo-, £ m/lamo m ddacema. Sarama &a arede, čed/i&e m leide rea>. *W)idad de ne dremamo, m čada ne vdfane dra/i, dadar mara dch vde dda. &/acamfiadtena, dar zpadim. ^M^ct/dtm de, de marama dtfo fiodtem tac/c /ter a/m.
/Saedzr dim dam, m dmem ipra/t, dt zreza/em zndane /lac/ade, dide, c/reveda, zeva d. ^Beiijo de, naredim, ^a da&em, m /ea vadim d tema damace /^adi. t^/tva^a dedtra /a ipra d di/c^a pimco.	e/eda
Abecednik.	3
od/aa/a, /e/io od/aa m c/e/a d ma, dador d tuvim otrodam. t^vah Jt fo /ir^iadh^o, m/ d tem de moraJ ac/d, da/za de ima cd-da/i d ofaodmi m/cd oddic/d, ^/)e'da di dra^čad tac/t d kuia<xix|e[ii . (/'6a/t rec/i m dp^e madtce razne Jec/t, za dar ^e /trav mado /todoc/tco p c/ar c/o/i/a, fy/de /irav /zore-c/ama m ročno- /to/ir^ema, dador v/cd v- dadn^i. ts/dah ^o- za w-^o lepa dvad^o. Č/ez de me ne /tečam fier čed i^rad, di do damo
za ae&uce.
tyJ/(dod ne apram c/a^e, dador nuj<e/irtjkadeno, m /irecep- js?yam dac/arfir^c/e cad, ce dc tac/t me nar
') Malica namest južina.
vededdo de c/ad^e igrati. ^ru^i-draJ di dicerne d med zo/iet oprati.
^ac/i ne i^rajn nadenj nevar-nid iper, dadarfe/lOJtavim, iij£> na dec/a; tac/i ne d rečmi, d dte-rimi di daddc- dede m c/rupe fioddoc/-vad ne d iiozuti, vi&Lcccmi, 6be\\l<xiiii, nieciiu , p u d komi, o g lijem, m d ta-dimi reomi. ne odedam zac/ na v-o&e. mečem, dador mado/iric/ni otroci, komite v adi 4nexin (<? kep, ne d^em ododi dede d dadvami; nič ne dtonm, dar di vtep.nido- diti yerc/c in nec/adtc^no. ^Dodra/ioddučam, dar mi dtanči m učenidi /irai^o, m dim jtm /lodorin.
*
a	b	c	v C	d	e	f	9	h
A	B	C	C	D	E	F	G	H
• i	0 J	k	l	m	n	0	P	r
1	J	K	L	M	N	0	P	R
	s	V 8	t	u	v	z	v z	
	S	š	T	V	V	Z	■ i.	
44.
Po igri se začnem, zopet učiti, kadar pride ura. Rad igram, kadar sim se učil; pa se tudi rad učim, kadar sim igral. Vsaka reč mora imeti svoj čas. Ne lenarim. Gospod učenik pravijo: lendba je začetik vsiga hudiga. Kdor noče delati, naj tudi ne je. Rabi čas, kadar ga imaš. Noben dan naj ne prejde brez kteriga dobriga dela.
Dokler sim mlad, hočem posebno priden biti, človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti. Kar se Janezih ne uči, se Anxe ne bo več navadil. Kar zamoreš dans storiti, ne odnašaj na jutrišnji dan.
Posebno vyfko jutro se moram učiti. Jutrejna zarja ima zlato v ustih.
Gospod učenik "pravijo tudi, de se s delam in s zmernostj o svoje zdravje tahko ohrani, in me večkrat opominajo, de naj ga varujem. Zdravje je boljši ko bogastvo. Zmerin bodi v jedi in pijači, in boš star in malokdaj bolan. Odveč je nezdravo. Se je, zato de se živi, pa se ne živi za jed.
Gospod učenik povejo včasi tudi kako majhno zgodbo. Enkrat je sedela o tihim mraku zvečer Terezika, pet let stara deklica, sama per oknu, in je gledala v jasno nebo. Naključi se, de njeni oče k nji pridejo, ter jo prašajo, kaj neki ravno sdaj tako zamaknjena premišljuje. Zopet mi je, odgovori Terezika, ljubi Bog na misel prišel. Jez se li bojim, de me nima rad. Vmiri se, ljubi otrok, ji oče odgovorijo, jutri pojdeš lahko prav zgodaj -s menoj se sprehajat, in vidila boš gotovo, de te Bog ljubi. Sdaj perpravi se iti spat.
Drugi dan se je Terezika sprebudila, urno oblekla, in na duri očetove stanice poterkala, ki so ji prijazno naproti prišli. Hočeš zajterkvati 'J ? jo vprašajo. Lepo zahvalim, odgovori deklica. Tadaj pa tudi jez nočem zajterkvati, zato de lahko precej greva. O preljubeznjivi, predobri oče! reče Terezika, jim rdko poprimši in s njimi veselo čez stopnice skakljaj e, kako se tega sprehoja veselim. Zunaj pred vratmi prideta do pisaniga travnika, ki je bil ozaljšan s nar različnišimi in s nar lepšimi cvetlicami. Oh, preljubi oče! zavpije deklica,
Zajterkvati namest fruštilyiti.
de bi smela saj nekoliko teh cvetlic vterqati! To smeš, otrok moj. In ferk! Terezika je na travniku, in terže na desno in na levo nar lepši cvetlice. Kdo pa dela te le^e cvetlice tukaj? praša ona. Not7en"ctnTVk ni v stanu, rečejo oče, takšine cvetlice narediti. Saj pa vertnar? Ne, ljubi otrok, sam ljubi Bog dela take cvetlice. Vertndrji jih znajo li v zemljo saditi in presajati. Sdaj vem, reče Terezika, ljubi Bog stori, de cvetlice rasejo, in vertndrji jih presajajo v svoje verte. Kdo je pa te cvetlice sem vsadil, mor de kak vertnar ? praša Terezika. Ljubi moj otrok! odgovorijo oče, Iju-beznjivi Bog sam je storil, de te cvetlice tukaj rasejo, Ali ni to za te veliko veselje? in ali ne vidiš sdaj, de te ta Bog rad ima? Oh, to se ve, de me mora on rad imeti, ker mi je tukaj tako veselje napravil, in mi daruje tako lepe cvetlice. Ne samo te cvetlice, perstavijo oče, dobivaš ti od Njega, ampak vse, kar imaš in kar te veseli. Jez bi ti ne mogel dajati ne hrane ne oblačila, ako bi ne bil Bog rastljine in živali vstvaril, od kterih dobivamo živež in obleko.
Ali je Bog, praša Terezika, vse živali in rastljine vstvaril? Vse, dtrok moj, rečejo oče. Ako bi vsi ljudje vkupaj si perzadeli, bi ne mogli še ne ene take travice, veliko manj pa nar manjši žival narediti. O, zavpije na to Terezika, kako mogočen mora biti ta Bog, ki zamore vse storiti! In tudi kako dobro ti ji v, otrok moj, oče perstavijo, zakaj on stori vse človeku v razveseljenje! Ali se ti ne godi prav dobro na temu travniku? Se ve de, prav dobro! Komu se imaš za to zahvaliti? prašajo oče. Zevem,, odgovori dtrok, dobrotljivimu Bogu, ki je vse vstvaril, kar je na termi travniku
in kar je na celimu svetu. Ljubiš pa tega mogoč-niga, dobrotljiviga Boga? Rada bi, odgovori Terezika, ko bi le vedila, kaj mi je storiti. Kaj storiš, prašajo oče, kadar hočeš meni zkazati, de me ljubiš? De li mignete, storim, kavr mi vkašete. Vas prosim za to, kar mi je treba, in zahvalim se vam za to, kar mi daste. Tudi vam večkrat pravim, de ste mi vi prav dober oče. Vidiš tadaj, pravijo oče na dalje, kakor se proti meni obnašaš, tako se moraš tudi proti Bogu zaderžati, če ga hočeš ljubiti. Moraš tadaj Boga za vse prositi, se mu za vse, kar prejmeš, zahvaliti, in mu tudi kakšinkrat reči, de je on prav dober, prav mogočen, ljubeznjiv Bog. Rada bi mu to rekla, odgovori Terezika, ko bi ga li kadaj kje dobila ali vidila. Dobri otrok, rečejo oče, Boga ne more noben človek viditi, on pa nas vidi in sliši povsod; on ve še clo vse naše misli. Povsod mu tadaj lahko s besedami ali s mislimi svojo ljubezen skažeš. Zlasti pa njegovo voljo moraš spolnovati, kakor si do sdaj mojo voljo spolnovdla. Tudi to, reče deklica, bi iz sered rada, de bi li vedila, kaj Bog od mene terja. On terja od tebe, rečejo oče, de ima j- rada vse ljudi, de ljubi vse ljudi. O, to hočem rada storiti! reče Terezika.
Kako pa veste, ljubi oče, de je to Božja volja? Ali vam je to povedal ljubeznivi Bog? Tega ravno ne, otrok moj, rečejo oče, tode drugim ljudem je bil on povedal, de je to njegova volja, de se vsi mej seboj ko bratje in sestre ljubimo.
Ali so vsi ljudje mej seboj bratje in sestre? praša Terezika. Se ve de, otrok moj, rečejo oče, zakaj Bog je oče nas vsi/u
Tadaj hočem, reče Terezika, vse ljudi ljubiti ko .ivoje brate in sestre; nikoli jih nečem razgaliti; hočem s njimi zmiram ljubeznivo in prijazno ravnati, in jim kar premorem dobriga skazati. Stori to, ljubi moj otrok; pred vsim pa spoštuj stariše.
Čtrok ne boš vedno ti, Kar si ti sdaj, to so oni b'Ii; Ino kar so oni sdaj, Bodeš tudi ti kadaj.
Jez te ljubim, otrok moj! Te prijazno pogledujem; Vender, kar ti škodit vtegne, Ti previdno odrekujem.
Starši kar ti prepovejo rezno kdaj, Vbogaj precej, in ne poprašuj: zakaj?
S bratmi ino sestrami vedno lep mir imaj, Rada jim, če imaš, česar jim je treba, daj.
Brata ne ovadi, k' malo pregreši, Daj mu čas, boš vid'la, se še spokoru
Svojoglavnosti se varuj pred svem, S'cer boš s njo nadležna sebi in ljudem.
Poslušaj le, ljubi moj otrok! sklenejo oče, kar v šoli in v cerkvi učijo, in boš zmiram več se navadila, kako zamoreš biti Bogu dopadliva.
Poslušajte, otroci! so učenih perstavili, hočem vam sdaj še kaj več povedati, kaj .vam je storiti, de boste dopadli ljubeznivimu Bogu.
Ljubi otrok moj! ne stori nikdar kaj, Kar obžalovati mogel bi kadaj. Misli, pač kako bilo bi žalostno, Ko bi zdih'vat' mogel: de sim storil to! Kakor je vijolčin modri cvet zakrit, Bodi dober, če se ravno te ne vid'.
Hudimu se koj v začetku zoperpostavi. Iz mdliga se pride na veliko.
/S pčsli ravnaj prijazno in vljudno, in ne delaj jim službe tež avniši. Čast in dobro plačilo sta dober spodbadik k delu. Služiti in nehvaležno s t dobiti boli. Kaj bi si želel, ako bi mogel ti služiti?
-S sosedmi živi i>miru, in postrežniga se jim skaztij. Modrejši perjenja. Prepiravca se je treba ogibati.
Rad vsakteriga poslušaj, Ki od tebe kaj želi, Tudi prejdin te poprosi, Stori mu prijazno ti.
Ce slepič hromiga nosi, prideta oba naprej.
Mej součenci bodite si prijazni in poslužlivi; pa ne zbirajte si hudobnihto-
v ar še v. Po hudi tovaršii rada glava boli. Boljši je samimu biti, kakor pa'v hudobni tovaršii. Moj otrok! če te vabijo hudobni otroci, ne poslušaj jih.
Vbogim in potrebnim skušajte po svoji moči in s priprošnjo pomagati.
Dober otrok se nikol' ne veseli, Kadar vidi, de kdo drugi kaj terpi: Drugih bolečine čuti mu serce, In se veseli, kadar se vesele. Reveža ne zaničuj, naj kdorkol bo: On je človek, kakor ti; kaj češ na to?
Vbožic biti je dovolj prositi. Boljši je dali kakor prejeli.
Otroci, bodite resnični in odkrito-serčni. Kdor se enkrat zlaže, se mu malokdaj več verjame. Ena laž drugi roko podaja. Resnica obstoji, laž mine.
T udi t istim morate dobro storiti, liter i so vam kaj hudi ga storili,
0
Sovraži hudobijo,
Katero kdo stori;	*
Pa človek, ki jo dela, Nikdar se ne čerti.
Boljši je krivico terpeti, kot krivico delati. Če ste vi sami se pergrešili zoper koga, p e r zadevaj t e si posebno pregreši k popraviti in raziš aleniga za odpušdnje prositi. Dobra beseda dobro mesto najde.
Ne zmikaj nič bliknjimu. S malim se
načne, s velikim se konča. Krivično blago ne tekne. Kakor peršlo, tako prešlo. Zvesta roka celo deželo prejde. Kar svet ima sdaj skrito, bo enkrat vsim očito.
Ne skušaj nobenimu škodvati. Kdor drugim jamo koplje, lahko sam va-njo pade. L ju-bezen ne stori bližnimu nič žaliga.
Gospod učenik večkrat pravijo: hakor boš ti proti drugim, tako bodo tudi drugi proti tebi. Po-gostoma nam rečejo: storite ljudem vse, kar hočete, de bi oni vam storili.
Še clo živalim nesmem nalaš bolečine napravljati, ali jih brez potrebe moriti.
Nar manjšiga červiča ne vmorit' nalaš, Življenje Bog mu da, in mu ga ti ne daš.
Gospod učenik nam večkrat goreče perporo-čujejo, de naj te nauke spolnujemo, in pravijo, otroci, ako boste te nauke spolnovali, se vam bo gotovo dobro godilo. In imajo prav; zakaj jez večkrat skušam, de je dobro po njih živeti. Hočem jih pa tudi zmiram na tanjko spolnovati.
45.
Kmalo bom abecednik proč djal, ker sim že v stanu vse, kar obseže, še precej dobro brati. Potlej dobim nove bukvice, vkterih je veliko koristnih naukov in povesti. Gospod učenik so mi zadnjič rekli: vidiš, otrok moj, kolikajn se zamore s marljivostjo naučiti in storiti!
.
To sam spoznam. Pred nekimi mesci nisim še nobene čerke poznal; sdaj berem natisryeno in pisano s slovenskimi ali latinskimi čerkami. Se se spomnim, kako so bili začeli gospod učenik, de sim se tega navadil.
Vsak glas so mi gladko izrekvali, dokler sim jez ravno tako ga za njimi izrekel, pa so mi njegovo znamnje na tabli pokazali. Dali so mi pravilo:
Gladko izreči vsako čerko, zato de se jo precej lahko od drugih razloči.
Posebno, so rekli gospod učenik, glej na naslednje čerke: a, o, u; e, čj 0, o; b, p, v; c, č, s, š, z, ž; d, t; g, h, k; 1, Ij; m, n, nj; v, u. V izrekvanju jih ne smeš nikoli premenjati. Vsaka čerka ima svojo posebno izreko in svoj posebni glas.
Kadar sim začenjal po čerkali šteti so mi rekli učenik, de a, e, e, i, o, 6, u, se kličejo glasniki, druge čerke pa soglasniki. Na to so mi djali, de naj jih izrekujem. Jez sim jih vse dobro izrekval.
Potem so k njim po eniga, dva, tri do štiri so-glasnike pridevali, in mi pomigali, de naj jih vkup izrečem. Potem so djali: sdaj si same zloge izrekval.
Zakaj glasnik, kteriga ali samiga ali pa s enim ali več soglasniki tako izrečeš, de en sam krat zineš, se kliče zlog.
Gospod učenik so me opomnili, de moram v izrekvanju zlogov dobro ločiti predtegnjene glasnike od zategnjenih. Rekli so mi: kadar ima glasnik ojster vdar ( )} je zategnjen ali dolg.
') Po čerkah šteti namest pustabirati,
Tadaj so mi vkazali tele zloge izrekvati:
dem,	deš, r	de;	dam,	daš,	da;
grem,	greš,	gre;	dldn,	klas,	prag;
jem,	ješ.	je;	rod,	kost,	spim;
snem,	sneš,	sne;	skli,	sklim,	zdi.
Kadar ima pa glasnik težik vdar je pred-tegnjen. Rekli so mi tadaj učenik naslednje zloge izrekvati:
brat, naš, znan; nož, koš, bob; zet, kmet, sklep; dim, žep, kruh.
Tudi znamnje £ so gospod učenik rekli, pomeni zategnjenje glasnika. Zato so mi djali, de naj skušam izrekvati še tele besede: reci, reči, konja,
žena, po ndči.
v	,
Se posebno vam moram reči, so na to gospod
učenik perstavili, de se čerka l na koncu zloga malokdaj izreče, ker se v govorjenju namest nje u sliši. Tako berite: dal, kal, pral; del, mel, šel, mrel; lil, pil, pol, polž, čul, minul.
Kadar sim prišel do besed dveh in več zlogov, so mi dali splošno pravilo za razdelenje zlogov.
Zloge razdeli, kakor se jih v govorjenju deli. Vkazali so mi, jim na usta gledati, izrekvali so mi gladko več besed, in jez sim jih iz glave po čerkah štel. Ložej spoluovati to poglavitno pravilo, so mi dali naslednje posebno pravilo:
Je soglasnih mej dvema glasnikama, ga jem-Iji k naslčdnjimu zlogu, postavim: o-če, ma-ti, pe-ro.
L j in nj se ima za eno samo čerko, tadaj: panji, bo-lje itd.
Sta dva, ali je več soglasnikov mej dvema glasnikama, jemlji zadnji g a k naslednimu zlogu, postavim: soln-ce, star-ček, mor-je, ver-žen.
Kadar sim znal že dobro rabiti te pravila, so mi gospod učenik več besed izrekvali, ki začnejo .s dvema in tremi soglasniki, in rekli, de naj jez sam še več drugih povem, kakor: brada, brat, drog, drago, grablje, grem, kriv, krov, kruh, pravim, pridem, starši, stran, trebuh, trešim, trideset. In so mi to pravilo povedali:
Dva, trije taki soglasniki, ki se radi od konca besedi snidejo, tudi v sredi vkup ostanejo, in jemlje se jih k prihodnimu zlogu, postavim: ga-bri, do-bra, ko-pri-va, ne-dri-je, nem-ško, re-bra, sestra, tol-sto.
Sta zapored dva glasnika, jemlji posledniga k prihodnimu zlogu, postavim: Jo-ab, I-za-i-ja, po-i-šem.
Kakor je beseda sostavljena, tako se tudi razstavlja, postavim: ob-i-ti, raz-bi-ti, na-smeli-nem, o-bri-ti, ob-er-ni-ti, raz-i-ti, na-slo-nim, o-šiv, za-vze-ti.
Gospod učenik so me opomnili, de nektere besede s zlogrni: brez, do, iz, med, na, nad, o, ob, od, per, po, pod, pre, pred, pri, raz, spo, spre, so, zo, za, začnejo ("kličejo se prejdevki), in so mi dali pravili*:
Vsaki tak preddevik stori za se en zlog, in njegove čerke ostanejo vkup, kadar se deli beseda postavim: brez-du-šen, do-i-dem, iz-i-dem, med-sta-vim, na-pi-čim, nad-lo-ga, o-vit, ob-i-dem, od-i-dem, per-tli-ko-vic, po-tre-bin, pod-lo-ga, pre-u-miD}
Drugikrat so mi pokazali take besede, ki se končajo na naslednje zloge (kličejo se jpodevki): ač, aj, ak, an, ar, ast, at, ček, čik, e, ed, ej, ic, ik, it, je, jek, liv, nat, niv, ost, ot, ov, ski, ški, stvo, štvo, vit, zko, itd.
Pa so mi povedali pravilo:
Podevki, ki začnejo s soglasnikam, ne vzamejo k sebi po navadi nobeniga drugiga soglasnika, postavim: Ton-ček, Drej-čik, krav-jek, mar-liv, Iju-bez-niv, ploš-nat, gor-ski, der-zo-vit, itd.
Podevki, ki začnejo s glasnikam, potegnejo k sebi soglasnik, ki je pred njimi, postavim: kra-jač, ču-vaj, vo-jak, vo-ljan, ši-var, be-dast, go-tov, itd.
Kadar sini začenjal brati, so me gospod učenik s režam, nadpičjem, dvapičjem, piko, prasdjem in podpičjem soznanili. Povedali so mi, zakaj de so, in so jih prepone imenovali; zato, ker stavke in besede, ki vkup ne grejo, mej seboj ločijo, in tako gdvor prepenjajo. Dali so mi tadaj naslednje pravilo:
1.	Per preponah naj nekoliko postojim, in sicer:
a.	per rezu enomalo;
b.	per podpičju nekoliko več;
c.	per dvapičju še več;
d.	per piki pa nar več, in mej enim odstavkam in
dragim nar dalje.
2.	Per piki naj s glasam padem.
3.	Per prašaju in podpičju naj s tako preme-njenim glasam berem, kakor se po navadi stori, kadar se praša, ali od veselja, bolečine, začudenja glas , zažene. Kadar je pomen govora že popolnoma, naj tudi, kakor per piki se oddahnem.
Znamnje razdeljenja ali vezanja kaže, de dve besedi ali dva zloga vkup gresta.
Za branje so mi dali to splošno pravilo: Beri s navadnim in zmernim glasam tako, kakor govoriš.
Gospod učenik so se s menoj veliko trudili; hočem jim biti za to prav hvaležin, in si prizadevati, jim s lepim branjem veselje delati. Vselej si bom prizadel tako brati, kakor so me to-likrat učili, zato de me bodo ljudje prav in lahko razumeli.