Strokovne razprave GDK: 907.11 : (497 .12 Triglavski narodni park) Ponten zavarovanih območij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luči zakona o ohranjanju narave in mednarodnih standardov za varstvo narave !Vlarttn : OLAR * Izvleček: Šolar, M.: Pomen zayarovanih območij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luči zakona o ohranjanju narave in mednarodnih standardov za varst·vo narave . Gozdarski vestnik, št. 5-6/2000. V slovenščini, cit. lit. 5. Varstvo narave ima sYoje zgodovinske in tr::~dicionalne razloge ter oblike. Zavarovana območja (parki) so eden od načinov ali sistemov varovanja in ohranjanja narave. Parki niso nGmenjeni sami sebi , njihova vloga in cilji so jasno določeni. Pravni okviri sistema varstva narave v Sloveniji in dogovoljene vsebinske usmeritve ob sodelovanju vseh upravljavcev v prostoru zagotavljajo uresničevanje ciljev varstva narave. Ključne besede: varstvo narave, zavarovano ohmočje, narodni park, Zakon o ohranjanju narave, IUCN, Triglavski narodni park. NARAVA KOT OSNOVNI ELEMENT IZBIRE ZA RAZGLASJTEV IN USTANOVlTEV ZAVA- ROVANEGA OBMOČJA V razmerju človeka do narave ločimo v grobem vsaj tri razvojne dobe. V davni preteklosti so bili ljudje še neobčutljivi na lepote narave. Narava, posebej div- jina, je odbijala in nadvladovala človeka. Človek si je mnoge naravne pojave razlagal kot mistična dejanja. V novem veku, predvsem v humanizmu, se je v člo­ veku vzbudilo še neopredeljeno hrepenenje po spozna- vanju narave. Tretje obdobje pa se je začelo na pre- lomu 18. in 19. stole~ia, ko je bilo v času razsvetljen- * M. Š., univ. dipl. inž. gozd., Javni zavod Triglavski narodni park, SLO 276 stva, romantike in prebujanja narodov vse več pozor- nosti namenjene naravi in pokrajini. S spoznavanjem narave pa so se ljudje začeli zavedati tudi njene ogro- ženosti. Preučevanje nedotaknjene narave je pred- stavljalo izjemen pomen za raziskovalno delo in nova naravoslovna spoznanja. V 2. polovici 19. stoletja, ko so v Evropi popisovali naravo in pripravljali velike evidence naravnih vrednot, se je ob pobudah za za- varovanje posameznih vrst (predvsem rastlinskih), v Zdmženih državah Amerike začelo ustanavljanje na- rodnih parkov. Tako je bil leta 1872 ustanovljen prvi narodni park na svetu - Yelowstone. Narodni parki Triglav - gora in simbol tudi za razvoj varstva narave v Sloveniji GozdV 58 (2000) 5-6 sicer niso najstarejša oblika zavarovane narave; pred njimi so bili predvsem iz znanstvenoraziskovalnih pobud ustanovljeni naravni rezervati. Narodni parki v Severni Ameriki so bili zgled in vzpodbuda za po- dobna prizadevanja tudi drugod po svetu. Še najbolj jih je potrebovala Evropa in jih v začetku 20. stoletja tudi začela ustanavljati. 2 POMEN ZAVAROVANIH OBMOČIJ- NAROD- NIH PARKOV ZA VARSTVO NARAVE Ideja o varstvu narave in o munosti ohranitve njenih ogroženih delov je starejša od samega nastanka na- Gozd v Mali Pišnici rodnih parkov, vendar je vse do dejanskih prvih usta- novitev narodnih parkov ostajala v krogu razsvetljen- cev in daljnovidnih posameznikov. Idejo varstva na- rave so prav narodni parki na najbolj neposreden in primeren način približali široki javnosti. Zato so narod- ni parki še danes simbol naravovarstvenih prizadevanj. V narodnih parkih je pooseb!jena želja ljudi po izgub- ljenem raju, v parke se ljudje zatekajo, da vsaj za kratek čas spet najdejo stik z naravo, ki jo sicer vsak- danje življenje vse bolj odtujuje. Današnji politični, upravljavski ali znanstveno- raziskovalni pristopi k izbiri in ustanovitvi neke pokra- jine za zavarovano območje narave so seveda različni, Mali Peričnik Info table so med drugim namenjene tudi vzgoji in izobraževanju Vrsnik- preplet naravne in kulturne krajine (vse foto : Martin Šolar) GozdV 58 (2000) 5-6 277 M.: Pomen znvarovanih za varstvo narave ter v luči ... vendar metodološko dodelani in podprti z raziskavami ter z vsesplošnim naravoslovnim in družboslovnim po- znavanjem območja. Skupni element je narava, ki je in mora biti osnovni element izbire za razglasitev in ustanovitev zavarovanega območja. Dejstvo je, da so bila v preteklosti mnoga območja razglašena za parke preprosto zato, ker je bila pokrajina lepa, narava pa je na pobudnike naredila izjemen vtis predvsem z estet- skega vidika. Sam pojem narave, ki ga lahko defini- ramo s celoto živih in neživih pojavov, ki so nastali neodvisno od človeka, ostaja pri naravovarstveni de- javnosti povsod po svetu osnovni in najpomembnejši. Pri ustanavljanju zavarovanih območij sta bila ved- no prisotna dva osnovna motiva: izjemnost neke po- krajine ali njenega dela ter ogroženost zaradi človeko­ vih posegov. Iz tega izhajajoč cilj vseh zavarovanih območij (parkov) na svetu je v prvi vrsti ohranjanje in varovanje narave, ponekod pa tudi ohranitev izjem- nih kulturnih vrednot vsenarodnega in mednarodnega pomena. Če so deli parkov poseljeni, se mora v po- sameznih območjih zagotavljati ustrezne možnosti za razvoj in preživljanje tamkajšnjega prebivalstva (LUKAN KLAVŽER 1 ŠOLAR 1996). Posebno vredni deli narave, kijih lahko imenujemo naravne znamenitosti, naravna dediščina oziroma gle- de na nov Zakon o ohranjanju narave, naravne vred- note, imajo na nek način antropogeni izvor. Človek seveda ni vplival na njihov pojav, je pa seveda bil tisti, ki je del narave označil kot posebno vreden, kot dediš- čino oziroma določil tiste dele narave, ki so bili spo- znani za naravne vrednote. Deli narave, spoznani za naravne vrednote, predstavljajo pravzaprav Je zelo majhen delež vsega naravnega okolja. Praviloma se v pokrajini, kjer je naravnih vrednot največ, najprej po- javijo težnje po zavarovanem območju, po ustanovitvi parka. Naravovarstvena stroka je v glavnem že prešla s točkovnega varstva naravnih vrednot na celostno varovanje v obliki zavarovanih območij oziroma v obliki varstva habitatov. Prav v celostnem varovanju je največji pomen zavarovanih območij za varstvo narave. Točkovno varstvo ali ozko varstvo lokalitete naravne vrednote ni zagotovilo za učinkovito varovanje, predvsem je težko preprečevati posredne vplive okolja. V Sloveniji so strokovne naravovarstvene službe pripravile inventar najpomembnejše naravne dediš- čine. Na osnovi določil novega Zakona o ohranjanju narave naravovarstveniki pripravljamo sezname na- ravnih vrednot. Ti se določajo na osnovi strokovnih meril vrednotenja, ki so izjemnost, tipičnost, kom- pleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosis- temska, znanstvenoraziskovalna ali pričevalna po- 270 membnost. Minister določi naravne vrednote in jih razvrsti na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za varstvo naravnih vrednot. Glede na lo- kacije in gostitev naravnih vrednot se odloča o mož- nosti zavarovanja naravnih vrednot v okviru zavaro- vanih območij. Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, 56/99) loči ožja in širša zavarovana območja. Ožja so naravni spomeniki ter strogi naravni rezervat, širša pa so parki- narodni, regijski in krajinski. 3 VLOGA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PAR- KA V LUČI ZAKONA O OHRANJANJU NARA- VE IN MEDNARODNIH STANDARDOV ZA VARSTVO NARAVE Narodni parki že sami po sebi pomenijo dovolj visoko raven zavarovanja s poudarjeno nacionalno vrednoto. Vrednota narodnega parka je v zavesti lj udi v splošnem zelo cenjena, drugače pa je med uprav- ljavci in prebivalci oziroma lastniki zemljišč v narod- nem parku. Pri upravljanju narodnih parkov gre prav- zaprav le za dve možni poti. Pri prvi gre za pošteno naravovarstveno in parkovno usmeritev, ki trdno in odločno vztraja pri uveljavljanju upravljavskih ciljev, ki edini zagotavljajo varstvo, ohranitev in sonaravni razvoj v skladu s cilji zavarovanja in upravljanja. Dru- ga pot pa je le navidezno varstvo, kjer se za tablo in napisom narodni park skrivajo vse mogoče aktivnosti, narodni park pa v takih primerih pomeni le ku liso za nekatere druge cilje, oziroma dovoljuje kompromise do take mere, da so pravi parkovni upravljavski cilji povsem v ozadju. Res da so cilji upravljanja v na- rodnih parkih lahko specifični glede na različne fi- zičnogeografske in biotske danosti, glede na lastništvo in interese, vendar mora obstajati nek skupen ime- novalec. Upravljavske kategorije IUCN (World Con- servation Union) za zavarovana območja in njihove definicije so prav gotovo tisto merilo za upravljanje parkov, ki zagotavlja uresničevanje naravovarstvenih parkovnih ciljev, do neke mere pa tudi primerljivost med zavarovanimi območji. Namen parkov je praviloma zapisan v uvodnih čle­ nih ustanovitvenih aktov. V primeru Triglavskega na- rodnega parka (TNP), edinega narodnega parka v Slo- veniji, je tako v l. členu Zakona o TNP zapisano: "Z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živaJstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega ·sveta, zagotovi z naravnimi danostmi usklajen nadaljnji raz- voj kmetijstva in gozdarstva, ohrani in razvija kulturna krajina ter zagotovi razvoj in materialne pogoje za GozdV 58 (2000} 5-6 M.: Pomen zavarovanih za varslvo narave ter v luči ... življenje in delo prebivalcev v osrednjem delu Julijskih Alp, omogoči delovnim ljudem in občanom ter drugim obiskovalcem uživanje naravnih in kulturnih vrednot ter rekreacije v naravi v tem prostoru in dopolni do- sedanje varovanje, se s tem zakonom določi osrednji del Julijskih Alp za naravni park pod imenom Tri- glavski narodni park." TNP ima v Sloveniji in tudi v tujini zaradi svojega imena, zgodovine, simbolnega in tradicionalnega po- mena več kot le naravovarstveno vlogo. Narodni parki so namenjeni tudi vzgoji in izobraževanju, razisko- vanju ter obiskovanju. TNP ima, podobno kot drugi narodni parki, posebno nosilno vlogo pri promociji in uresničevanju naravovarstva. Narodni park natančneje določa tudi nov Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, 56/99). V 69. členu tega zakona je narodni park opredeljen kot veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjeni mi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Zakon o TNP ureja varovanje znotraj narodnega parka v dveh stopnjah. V TNP imamo osrednje in rob- no območje. V osrednjem območju prevladujejo nara~ vovarstveni interesi, vse dejavnosti so podrejene var- stvu naravnega okolja, zato je uzakonjena strogo var- stvo in več prepovedi. V robnem območju pa živijo in gospodarijo ljudje. Tu imata ob manj strogem varstvu narave in kulturne krajine svoje mesto sonaravni razvoj in sonaravno gospodarjenje. Varstveni ukrepi v robnem območju so prilagojeni prvinskemu gospodarjenju in razvoju domačinov, zato je omejitev manj. 3.1 Mednarodni standardi varstva narave in upravljanja v zavarovanih območjih IUCN je svetovna zveza za ohranitev narave. De- luje v okviru Združenih narodov. Uvrščamo jo med vladno-nevladne organizacije na svetovni ravni, saj združuje države članice, vladne agencije in nevladne organizacije. Slovenija je članica IUCN od leta 1993, Uprava RS za varstvo narave paje včlanjena kot vlad- na agencija (SKOBERNE 1997). Novi Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, 56/99) med drugim daje tudi pravno osnovo za upoštevanje meril in standardov mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija. Te standarde je na osnovi Zakona o ohranjanju narave potrebno upošte- vati pri določanju vrste zavarovanih območij (53. GozdV SB {2000) 5-6 člen), zavarovana območja se ustanavljajo tudi za ure- sničevanje mednarodnih oblik varstva območij narave (67. člen), prav tako paje v narodnih parkih potrebno izvesti conacijo v skladu in z upoštevanjem med- narodnih varstvenih standardov in kriterijev (69. člen). Tu mislimo predvsem na upravljavske kategorije IUCN. V TNP gre pretežno za II. in V. kategorijo IUCN. V II. kategoriji je varstvo narave še posebej poudarjeno~ saj gre za območja, kjer je vsaka načrtna gospodarska raba izključena, možni so le ukrepi za vzdrževanje naravnega ravnotežja in posegi brez po- večanj obstoječe infrastrukture (poti, počivališča, oprema za obiskovalce, planinske koče). V V. katego- riji pa je podobno kot v robnem območju dopuščeno sonaravno gospodarjenje in razvoj domačega prebi- valstva ob upoštevanju meril varstva narave in kulturne krajine. 4 ZAKLJUČEK Ne glede na različne predstave in poglede na namen in vlogo zavarovanih območij oziroma narodnih par- kov je osnovna vloga le-teh varovanje in ohranjanje narave. V evropskem alpskem prostoru se naravno okolje tesno prepleta s kulturno krajino. Človek je namreč v preteklosti sooblikoval to krajino in je del nje. Zato v Triglavskem narodnem parku posvečamo skrb in pozornost tudi varovanju kulturne krajine in kulturne dediščine. Kakovostnega in učinkovitega oh- ranjanja kulturne krajine pa ne more biti brez sodelo- vanja prebivalcev oziroma lastnikov, zato v robnem območju parka spodbujamo sonaravni razvoj ter pr- vinski, tradicionalni način rabe prostora. Ob osnovni naravovarstveni vlogi pa so parki povsod po svetu- to velja tudi za Triglavski narodni park - namenjeni tudi vzgoji in izobraževanju, raziskovanju ter obisku oziroma doživljanju narave. Viri LUKAN KLAVŽER, T./ ŠOLAR, M., 1996. Varovanje in raz- voj v Triglavskem narodnem parku: Harmonija ali alterna- tiva?· Ljubljana, Geografski obzornik, št. 3/1996, s. 4-11. SKOBERNE, P., 1997. Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave.- Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, 108 s. Zakon o Triglavskem narodnem parku.- Ur. l. SRS, št. 17/1981. Zakon o ohranjanju narave.· Ur. l. RS, št. 56/1999. ---, 2000. Guidelines for Protected Area Management Catego- ries (Interpretation and Application of the Protected Area Management Categories in Europe). Grafenau (Gennany), IUCN 1 EUROPARC Federation, 46 p. 279