193
Napoved
vsim prebivavcam v Braslovčah in po soseskah okrog. Z narvikšim dovoljenjem Njih Svetosti našima ustavnima Cesarja se je po izgledu vsih mest in malo de ne vsih tergov Avstrijanskiga Cesarstva tudi v Braslov-škim tergu narodna straža vstrojila, ktera ima »amen, človeka in njegovo premoženje varvati, pa tudi mir in lepi red v srenji ohraniti. **)
**) Od vec strani Krajnskiga smo že slišali, de se po kmetih gerde tatvine in ropi gode, — domače straže po deželi M zamogle veliko hudiga odverniti, ko bi se pošteni kmetje vkupej vzeli in tako stražo napravili. Ze ko bi tatje od take naprave le slišali, bi se bali in marsiktera škoda bi bila obvarovana. Sej se v mestih zdej tu sami take derhali varjemo , zakaj bi se pa po kmetih ne? S psam na dvorišu ni vse opravljeno.                                          Vredništvo.
Narodna straža bo po tem takim skerb imela, de se bo vsakteri vsih pravic brez nadlege vdeležil, ktere mu po postavi grejo. Ona torej ne bo terpela, de bi se med nami domači ali ptuji nepokojneži ali drugi nevarni ljudje pledli; ne bo terpela, de bi se tatvine ali napadbe na ljudi tudi dopernašale; zakaj taki ljudje se bodo ko škodljivi udje naše bratovske tovaršije— ker nas k temu postave vežejo — z orožjem v roki poprijemali, in ti-sthnu sodništvu, pod kteriga slišijo , v kaznovanje od-rajtovali. Ker je daljej naš namen silno žlahten, in vsa-kimu prebivavcu čezveč koristen, so Njih Cesarska Svetlost le takim dovolili v narodno stražo stopiti, kterih življenje je vse pošteno : po tem takim bo Braslovška narodna straža le tiste za svoje brate in tovarše spoznala in jih v svojo družbo sprejela, ki nikdar niso bili v kakim kriminalnim preiskovanji, in sploh ko pošteni možje slovijo. Po ukazilu visokiga Stajarskiga vladarstva, ki je bilo na povelje same Cesarjeve Svetlosti dano, je vsaki pošten deželan od dvajstiga do petdesetiga leta svoje starosti zavezan, v narodno stražo stopiti. Ta dolžnost je za toliko bolj sveta, ker bo narodna straža, ko nar-vikši Cesarski rodovini nepremakljivo zvestobo obljubi, tudi skerbela, de se bodo povelja c. k. stajarskiga vladarstva in c. k. kresije natanjčno izpolnovale, kakor bodo Braslovškim prebivavcam in okrožnim okolicam po Žu-neškim sodništvu naznanovane, kterimu sodništvu zdaj toliko veči spoštovanje gre, ker naravnost v Cesarski službi stoji. Dolžnost, v narodno stražo stopiti, je toliko bolj sveta, ker bo ona daljej vso skerb na to obračala, de se naša sveta vera in njeni služabniki spodobno spoštujejo , in sploh vsaki pošten človek, bodsi še toliko ubožen in nizek, pred vsako krivično napadbo pošteno varje.
Po tem takim se vsim prebivavcam v Braslovčah in okrog napove, v podpor našiga visokiga namena v narodno stražo stopiti v narvečim številu ko je mogoče. Tisti prebivavci, ki od Braslovškiga terga kaj daljej stanujejo , bojo v svoje polajšanje pod lastnim podvodjem stali, kteriga si bojo sami zbrali, ter bojo v svoji okolici za ohranjenje miru in lepiga reda skerbeti imeli.
Poverh tega se še pove, de se bo orožna vaja sploh ob nedeljah po večernicah opravljala, de g. g. stražani ničesar ne zamudijo pri svojim delu, s kterim si vsakdanji kruh pridobivajo. Stražanska služba bo sploh, kolikor bo mogoče, polajšana, pametno razdeljena, in bo le na odločene kraje po okoljšinah napovedovana.
Po ukazilu visokiga ministerstva pade vsaki v kriminalno preiskovanje, ki bi se prederznil, nasprot se staviti g. g. stražanam, kader so v svoji službi.
Zapisni list v pristop k narodni straži že odpert stoji, in vsakteri se zamore pri gosp. verhnim podvodju Jožefu Hojniku zapisati dati. Zapisani dobi pristopni list, podpisan od verhniga vodja združene narodne straže na Štajarskim, de se povsod lahko z njim skaže.
Druge naravnila se bojo po splošni presoji vsih zbranih stražanov o svojim času naznanile. Slava Cesarju in ustavni slobodnosti!
V Braslovčah 25. dan kimovca 1848. Klein,
vodja narodne straže.
Jo&ef Hojnik,
verhni podvodja narodne straže.