z* koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi te moč! GLASILO SVOBOBOMISEL/flH SLOVEJVCEV' V AME'RIK.I Od boja do zmage! devoted to the Interesti of the laboring classes Štev. 49. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poat-Offloe at Chicago, TIL, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 6. çleceembra 1912. Kdor m mkU svobodno, se a« mois boriti aa svoboda I Leto XI. Razgled posvetu. AVBtro-Ogrska. Dunaj. — Pod vtiskom zumainje-.poiitičndbi ivasti vlladla na tukajšnji "borzi zelo mučno razpoloženje. Trgovina se ne more razvijati. Dunaj. — Uradna “ Wiener Ztg. ’ ’ poroča, da ¡je ofirijozmetmu "*‘Oeitinjlskiemlu Vjestmiku’’vzet:po-¡¡Stoi debit m Avstrijo. Dunaj. — Bel gradski listi so do-bali poročila iiz Skapdja, da je kralj Peter precej nevarno zbolel. Kralj se je prehladili med vožnjo in Ibo moral-ootartd bržkotne več tednov v postelji. Vsled 'bolezni je morali krailj tudi opustiti svojo vrnitev iv Belgrad. Srbdko poslank štvo nla Dumaju ni dobilo, kalkor 'poročajo dunajske vesti, o bolezni kralja Petra še nobenega obvestili®. —• Praga. — Radikalna državnopravna stranka ije Ob priliki velikih. izimag baJkamdkdh narodov .pozdravila " brzojavno črnogorski, srbski in bolgarski parlament. — Avstrijsko ravnateljstvo je brzojavke inhibiWalo in jih odpošilja-teljem vrnilo. Zader. — Skliiean je bil sestanek zastopnikov dalmatinskih mest, ki se 'bo ibalvil ,s položajem v Dalmaciji in s koraki napram nasilnosti vlade. Zborovanja se udeleže vsii držaji Jn deželni poslanci hrlvatskih in srbskih strank. Krakov. — Zaradi izvršitve smrtne obsodbe nla 17 upornih ■mornarjih je proklalmirana e-inladinevna stavka tiskarjev. Zagreb. — Eksekutivmi komite je dklieai 'zborovanje zaupnikov in öliairaov eksekuitivnega odbora ko-aliranih hrvaških in srbskih stnamk v Budimpešto. Na dnevnem redu zborovanja so razprave^o .Jfetaat-nih političnih vprašanjih, glede Mater ib hoče 'zavzeti koalicija v Budimpešti svoje stališče. Gre tu za vprašanje komisa ri jata, za Čuvajev režim na Hrvaškem in za auispendiratatje srbske cerkvene avtonomije. V posebni resoluciji bodo fiksirali svoje nazore glede zu-nlaiij e-politionega položaja in reagirali nia izvajanja ogrskega ministrskega predsednika Lulkatesa glede razmer na Hrvaškem. Koim-flercinca se 'vrši v Budimpešti Zato, ker v sedainjih razmerah' na Hrvaškem mli mogoče posvetovati se o političnih 'Zadevah in zlasti ne malstlopati proti Curvajizmu. Zagreb. — Splošno se je opažalo, da ni bil kraljevi komisar Čuvaj poivtaibljen na zadnji ddner pri oigrskem ministrskem predsedniku, dasiravinn se je Cul vaj miudil v Budimpešti. Tem bolje se je to opažalo, 'ker se je tega dinierja u-deleži] minister za Hrvaško, Josi-povioh. Kakor znano, vlada med Josipovichom in Čuvajem nesoglasje iZaradi hrvaškega vprašanja. Nemčija. Berolin. — Vosisrhe Ztg. poroča iiz Petrograda. Na vseučilišču in na politehlnjlkj so se vršile zaradi smrtne obsodbe 17 mornarjev črnogorske mornarice demonstracije. Policija je obkolila vseučilišče. Popoldne se je vršilo zborovanje, pri katerem je več dijakov s krinkami na obrazih predlagalo revolucijobarno resolucijo, ki jiel bila vsprejetla. Berlin. — Diplomatieni krogi zatrjujejo, da je car s Sazanovo politiko nezadovoljen in da so direktno s carskega dvora odšli na vojaška poveljništva Važni ukazi, zlasti nia poveljstva v Kijevu, 0-dtesi, Varšavi in Vilni. Bolgarija. Sofija. — V političnih krogih »e zatrjuje, da bo prevzela Bolgarska po končani vojni v svojo u-pravo tudi orijetntške železnice. Skoplje. — Zdaj, ko na bregovih Vardarja odjekujejo 'krasni Bvoki omiljene koračnice “Trt-glao” in ko je stopila srbska tretja armada pod generalom Bo zidarom Jankovičem na obali Jadranskega morja:, kličejo: “Bulci, .buči., miorjie AdrijlainisSko, spet postalo si slovansko!” Anglija. London. — Angleški listi poročajo iiz Odese, dla se v Rusiji mrzlično vrši mobilizacija. 400,000 vojdklov rezerve, ki ibi bili morali biti odpuščeni že 13. nov. je bilo pridržanih. Opažati je gibanje vojaških 'zborov proti zahodu. Po zatrdilu “Daily Mai'la” je mobilizacija na jugozahodu Rusije že skoraj končana. London. — Zastopnik delavske stranke v angleški zbornici, Keir Haodie, je vprašal vlado, če je diobila že-kako oficijalno obvestilo, dla je podiala Avstrija Srbiji ultimatum. Ministrski predsednik je 'odgovoril, da aulgleški .Vladi o dozdevnem ultimatu ni nič Znanega. Neki dtugi poslanec je sta-jviil vprašanje, če vlada ve, da so dobili ‘Vsi nemški rezervisti, ki bivajo nla Angleškem, obvestilo, da naj bodo pripravljeni, ker vsak čas lahko diobe poziv, da morajo v 24 urah odpotovati. Asquith je odgovoril, da tudi o tem vlada ne ve ničesar pozitivnega. Italija. Rim. — Pbđvrženje Turkov in Arabcev v Cyrenaiki he napreduje. Eniver beg '¡fetiša še vedno pridobiti časa.. Po noči se pogosto približujejo Bediuinei italijanskim .pozicijam ter streljajo na nje. Zato se pripravljajo Italijani na pohod v notranjost dežele. Zato so garnizijo v Bemghasiju že ojačili. Italijanska vlada je poslala po generalu Briceoli Eniver begu ultimatum, glasom katerega morata Enver heg iu Aziz beg tekom treh tednov zapustiti Cyrenaiko. Po preteku tega roka bodo Italijani postopali Uapram regularnemu vojaštvu ravno tako kakor napram Arabcem, ki se nočejo podati. ■ ---- **a—mč teb. Mehika. El Paso, Tex. — Šeststo mož mehikanske vladne trupe je s posebnim vlakom prišlo v Juarez, ter odpotujejo z “Mexican North Western” železnico v Cassa Gran-des Distrikt, kjer je vse preplov-ljeno z vstaši. Za ščito mesta Juarez ibo vporabljeno teško topni-čarstvo. Močno ojačenje bo takoj odposlano generalu Blanko, kateri brani Ascensijo pred uporniki Salazar j a. Mehika City. — Novi notrajni ministr, Hermandez, je prepričan, da vstaši v državah Durango, Co-huila in Južno-Chihuahua svoj u-por proti vladi edino nadaljujejo, ker mislijo, da bodo enostavno .postreljeni, ako se podvržejo. Ra-ditega se je ministr izjavil, da bo vse storil v dosego splošne amnestije. Grški uskok umorjen od svojih starišev. Atene. — V vasi Lahin, sta oče in mati umorila svojega, iz vasi pobeglega sina, ker ni hotel iti v vojno. Sestra je za begunom popotovala ter ga prevarila, da se je povrnil. Oče mu je glavo prekljal medtem, ko ga je mati držala. Vojna v Mongoliji. Petrograd. — “Mongolsko mesto Kobdo je bilo brez odpora zavzeto po kitajskih trupah”; tako se glasi poročilo iz Nrga, glavnega mesta Mongolije na “Nowoje Yremye”. Mesto je bilo straženo po zastopnikih hribovskih plemen tistih krajev, toda pri prvi salvi, katero so Kitajci izstrelili, so o-rožje odložili. Črne osepnice v norišnici. Toledo, 0. — Pred nekoliko dnevi so v ¡državno bolnišnico za umloboTinie pripeljali 8 bolnikov in po ‘Mahameni” preiskavi so Zdravniki dognali, da so bolni na “Chicken Pox”. Stanje bolnikov se je vedno slabšalo itn konečno »e je pokazalo, da So se gospodje zdravniki varali, kajti bolniki imajo — “čnne koze”. Na stotine bolnikov in sttreižajev je bilo izpostavljenih nevarnosti grozne bolezni. Bolnišnica je sedaj — seveda sedaj — pod strogo kvarantemo. Razne novice. Kongres zboruje. Washington. — Dne 2. t. m. se je kongres sešel na kratko zborovanje, katero je poslednje pred prihodnjem demokratičnem kongresom. Galerije so bile natlačeno polne poslušalcev. Razsodba proti Union Pacific. Washington. — Višje zvezno sodišče je v zadevi vlade proti U-nion Pacific R’y. Co., razsodilo, da le ta tvori zvezo, ki se je zagrešila proti anti-trust zakonom. Povsod jednako. Steubenville, O. — Tukaj so zasledili velikanske sleparije, ki so se dogajale pri volitvah novembra meseca. — Več sto prič je pozvanih pred velikoporoto. Ameriško napredovanje. Rim, 2. dec. —• Danes je papež imenoval naslednje ameriške prelate: Right Rev. Dennis J. O’Connell za škofa v Richmond-u; Rev. Patrick A. McGovern za škofa v Cheyenne ; Rev. Austin Dowling za škofa v Des Moines in Rev. Edward J. Hanna za škofa v San Francisco. Presenečeni smo, ker je papež pozabil na slovenske vzorne duhovnike. Kitajska “črna roka”. New York. — Tukajšno kriminalno sodišče bo v teku tega meseca temeljito preiskavalo pod “Tongs” znane kitajske tajne zveze. Kitajske izsiljevalne družbe so po vsej deželi razširjene. V New Yorku je “kitajska črna roka” odgovorna za več umorov. Železnični moloh. Philadelphia, Pa. — Štiri osebe so usmrčene, nad petdeset pa je ranjenih, nekatere celo smrtno, ko je Cïncimluati brzovlalk Penn-sylvanije železnice pri Glenloeh, 25 milj zapadno od tukaj, iz tira skočil Osem voz je strmoglavilo doli preko visoki nasip in razval je bil grozeta. Klice na 'pomoč je bilo dialee slišati1, toda trpelo je precej časa, predno je bilo možno spraviti jih izpod razvalin. Pogodba s Rusijo. Washington. — Tukajšnja administracija je definitivno pritrdila, da ne bo nič s ponovljenjem pogodbe, katera bi morala nastopiti na mesto tiste iz leta 1832, ki poteče 31. decembra t. 1. Predsednik Taft to sam pripozna, in sicer v nekem pismu, ki ga je pisal g. Simon Wolfu, znanemu Židu, kateri je v prejšnih letih igral vlogo, kot republikanski politikar. Pismo se doSlOvno glasi: “Prejel Vaše pismo z dne 22. novembra, v katerem Vi kažete na poročila, da se mi s tem bavimo, s Rusijo skleniti začasno pogodbo, ki bi nadomestila razveljavljeno. Jaz Vam zagotavljam, da mi ne pričakujemo, da bi se s Rusijo slična ali sploh kakšna pogodba sklepala. Kar smo storili je, obstoječe pogodbe in zakone ter mednarodno pravo preiskati, ki se nanašajo na položaj, kar se bo izkazalo ko iz veljavnosti stopi pogodba s Rusijo iz leta 1832. Mi ne pričakujemo status quo, ki določa razveljavljenje pogodbe na 1. januarja spremeniti potom spora-zumljenja, ali potom takozvane-ga modus vivendi.” Kakor je bilo omenjeno že pred tedni bila je nada opuščena, da se bi znalo kaj storiti o pogodbi s Rusijo. Od Rusije so bili stavljeni neformalni predlogi, ki bi imeli premostiti situacijo, toda sprejeti se niso mogli, ker se niso dotikali jedra, namreč nriooznanja popotnih listov ameriških državljanov judovske vere. To se je znalo že mesec dni pred volitvami, a bila je tajnost,, da ni vplivalo na glasovanje. ClaUamindijanci. Stopetindvajset Claiiam-Iudi-jat cev je. zborovalo v Port Townsend, kjer so sklenili, da sestavijo spomenico in jo po dveh izvoljenih odposlancih izroče Zvezni Vladi. 'Leta 1855 so Clallam-Indijanci na podlagi takrat sklenjene pogodbe zapustili svojo deželo v kraju Kap Flattery in se podali v Point No Point, kjer jim ja bilo odkazanega 3840 akrov sveta Ko so oni tja prišli našli so, da je bil svet že oddan drugim Indijancem. Sedaj zahtevajo, da jim vlada od-kaže drugo zemljišče. Navdušenost za vojno v Mongoliji. San Francisco. — Kitajske or gsnizacije v tem mestu so po ie-pakih ¡pozvale svoje rojake, naj vsak kitar prispeva najmanje $10 v sklad, ki se bo porabil za vojno s Rusijo. Poziv se je izvršil na podlagi brzojava iz Pekinga, ki prorokuje predstojeeo napoved vojne. Za povod vojne se navaja, da se brani Rusija umakniti iz Mongolije. V Cantonu je baje že več polkov mobiliziranih. Zopet štrajk? New York. — Šivilje nameravajo zopet zastavkati in sicer v velikem obsegu. Kakšnih 36,000 žen in deklet se bo udeležilo stavke. Štrajk pred dvema letoma je končal brezvspešno. Nove zveze. New York. — Tukaj snujejo dev,cl novih unij, med katerimi se nahajajo krparji obutev, popravljači klobukov in pobirači cunj. Sel iz pračasov. New York. — Profesor Walter Granger, ki v Wyomingu vodi izkopavanje okamenin, je našel dele ogromnega ptiča, katere je poslal* v tukajšnji prirodoslovni muzej. Bedrne kosti so bile najdene v Big Horn Basin, vzhodno od Yellowstone Parka ter so deli s perjem poraščenih spak, ki so živele v Zdr. državah pred tremi milijoni leti. (Op. ur. Zopet klofuta za bogoslovne “filo-zaufe”!) Nagrada za “junaštvo”. Oyster Bay. — Brzopisec Elbert E. Martin, kateri je bil prijel “napadalca” John Schrank-a, ko je ustrelil na polkovnika Roosevelta, je dne 28. m. m. dobil od Colonela za hrabrost zlato uro kot zahvalno darilo. Gozdni požari. Seattle, Wash. — E. Alletn, je v svojem poročilu ¡naznanil, dla v teku tega letia je v ¡đtržaivah Califor-¡nija, Gregom, Maha, Montana, Washington in Britisb-Columbia požar uničil 76,000,000 čevljev sltlavlbeneiga lesa. Smatra se, dla je to število povoljno, in da je pogosto deževje obvarovalo večjo škodo. — Pouličen boj v Nicaragua. Washington. — Državnemu oddelku se poroča, da je bil po ulicah v Managua« nastal hoj med policijo in vojaštvom, ki je imel resno posledice. Neki Ang eš j( bil po naključju ubit in neki drugi smrtno ranjen. Poroča se. d-so bili vojaki pijani. Dogodku n pripisati kake politične važnosti Ali sme governor progalsiti nagi' sod? Charleston, W. Va. — Na pod lagi vloženega “Habeas Corpus” postopanja, bo državno prizivno supreme-sodišee razsojalo, ima 1 governor kake države pravice proglasiti nagli sod in dati državljane soditi po vojnem sodišču. Posledica nemarnosti. Los Angeles, Cal. — Senatni preiskovalni komite, ki preiskuje razmere v vojaškem zavodu \ Sawte'lle, namerava predlagati kongresu, naj slične zavode stavi pod nadzorstvo vojnega ministrstva. Iz Balkana. Najnovejša poročilo z dne 4. dec. Sofija. — SMepčno-zboro vanje mirovnih odi poslancev združenih haillkanisikdh držav in Turčije, so se včeraj popoldtae ob 4. uri sestali ter odtvorili zborovanje. Zaipd'snilk o premirju gledte -pričetka mirovnega pogaljlamja, se je imel isfočosmo ¡podpisati, ali pa nadaljevati boj piri čatalji. V oficiielnih krogih mi dvoma, da ne Ibi podpisali zapisnik. Genf. — Tudi Švica se pripravlja za evemtuieflino vojno. Raama dkflladišča napolnujejo s provijantom, Ifoot koru/zo, pšenico in moko ter znatna naročila so narejena v Zdr. državah in Kanadi. Iz Rotterdama v Curih, je na poti 572 vagonov žita-. Balkanska vojna imia za posledico, da je bil otož. fcočen uvoz v Rusijo, zategadtel so se odldala- naročila Zdr. 'državam iin Kanadi. Berolin. — RumunSki prestolonaslednik Ferdinand, je v spremstvu generala Albert Bobeseo, danes nepričakovano sem dospel. — Prime biva klot gost cesarja Viljema, je z njim zajtrkoval, ter bo jutri konferirail s pl. Kidetleu-Wlaedhter-jelm'. O povodu poseta ni nič znanega, veMder je časopisje mnenja, dla se gre samo za dlvorljivust. Jedmtako posetu aivstirijlskeiga maršala Konrad pl. Hetendorfa v Bukareštu naj bi isti v to služil, prepričati vnanji svet o solidarnosti trozve-ze, Nemčija. Aivstro-Ogrske, Italije ¡z Romunijo. iSetetiatoelkl poslancev velevlasti, kialkor je bil' nasvetoval angleški premiitministr Asquith, v svdhk) rešitve vprašanja ra Balkanu, se jO vršil v Dondonu. Obisk princa Heinricha v Londonu je docela nepolitičnega značaja' kakior vnianji urad zatrjuje. London. — Vprašanje o prihodnosti Drinopblja, je bilo ko j v pričetku maljvtažmejšla: točka mirovnih polslare-ev. Od te -rešitve je od! viseta mir. Med prvo sejo so se turški pooblaščenci odločno vpirali prisoje. da bi se umaknili iz trdnjave, in ko so v daljšem raizmotrivaPju BOlgari Zahltovo opustili, zahtevali so IGtrki odlog, dla to vprašanje predložijo vil-adi v Ateni. Bolgari so na to Iklazaili, da njim pristoja-j-o jednake ¡privilegij'®) 'kakoršme si pnisVojajO ostali balkanhki narodi. Ako se teđlaj Bolgari, radi splošnega miru, dopovedo Drino-poljn, pričakujejo na drugi strani. da ne bodo njiholvi zavezniki -prilsvoj-eno ozemlje izkljhčmo zase obdržali marveč z Bolgari delili, Sofija. — Premirje se je včeraj -podpisalo1, meoziraje bo li dala Grčija privoljenje aili ne. Ako Grčija ne privoli, tedaj jej ostaja slobodno sama zase nadaljevati vojno. Sofija. — Tufclaj kroži vest, da so pri volji udružene države na Balkanu pritrditi predlogu1 Turčije, naj se mirovno pogaj-anje vrši v Londonu. Atene. — Tulkaj so neljubo iz-menadjeui nad vljudnostjo Bolgarije napram Turčiji. Povdarja se, % Iklotaiečuo oprostitev kristjanov - Orientu iiz turškega, jarmla, j-e e-tlno le možno s pomloejo meča. Turški brzosod. /tene. — Zadnji nočni napad -»T-o fr,,vr»>adAvk:e nia turško kri-'So-rVo “Ff>tbi-V'n elent”. poroča “F-sria” le z"h*eval 17 turških 'r+ev. Noč”» rt ra ža nia križarki, *.o 7»-Miril a bližajočo se grško tor--vpd -vit1-» t»r takoj 'zbudila in obve. 'ti-la kapitana, toda kapitan je strrio pomiril, češ, da Zna biti le ’-av?na tulrška torpedoivka. Ker «e ie naslednjega dne dognalo, dla 'e riraža svojo dolžnost storila in 'm-ritanu javila; bil' je le ta pojavljen pireld Vejimo sodišče, ki ga je spoznalo krivim in dalo takoj usltlreliti; bta usoda i-P zadela poveljnika t.opničarske trdriave Ka-raburti, katera ni zgazila grško torpedovik-o, ki je plula v bližini. NE PREZRITE TEGA G Tisti, katerim smo poslali opomine za ponovitev naročnine in i-ste še do danes niso ponovili, prosimo da to store, ker s prihodnjo izdajo bodemo list ustavili, vsim ki so dobili opomine, pa niso iste ponovili. Kdor toraj lista ne dobi in je dolžan na naročnini, bo vedel zakaj smo mu list ustavili. Vojna mazačem. Washington. — Zveza lekarnarjev v Ohio je stavila v 'kongresu predlog, naj se uvedb preiskava preiti 'Sleparskim lekarnarjem, ma-'zaeem in drugim sličnim čudoleč-indfcom. Štrajk se nadaljuje. Bingham, Utah. — W. Moyer, predsednik Western Federation of Miners, se je izjavil, dla govorica., Matera že dva meseca kroži, ‘štrajk ho proglašen za končam ’, je docela neresnična. Vlzllic temlu, da je delo v majntah normafllnio, so štraj-karji eno glasno pripravljeni stavko nadaljevati. Štrajkujoči železničarji. Pittsburgh, Pa. — Situacija v Homestead, Braddocfc in Rankin, kjer ¡so delavci zastavkali, se ni uilč Spreobrnila. Stroji v Catm,elgi-jelvih jeklarnah stojijo. Samo dve topilnici dblujeti. Š-trajlkfujoči so 'družbi stavili ul-timiatum, da se popred toa -delo ne povrnejo, dOkler niso zopet vpo-sletni trije njihovi ¡vodji. Uradniki so se posvetovali, toda o sklepu se nič ne ¡zna. Nekaj za žemtevželjne. Omaha. — Tri ihdijalnške krasotice Mary Brown Dog, Sarah Clowd in Josi e Enup iz plemena Winmehago Si želijo može. V nekem tukajšnjem časniku izražajo svojo željo, tdr dbijhbujejo, da bodo -Svojim možem -postelje postiljale s -samimi nebeškimi rožicami. Izbirčne zale Indijanke tudi niso, me pretiravajo svojih zahtev, toda pristavljajo, da bi najrajši imele, klakega moža od ¡požarne hrambe, -ali pa — poldic-aja. Phdilipp McAlmemey, mo-ž postave, 129 Moultrie cesta-, Pittsburg, je pri volji etao teh treh krasotic s svojo rolko osrečiti in 'pravi v Svoji prošnji, da je mlad, krepak ter mi-mia plemenskih predsodkov. Varenje piva v New Yorku. New York. — Na letni konferenci “New Yoik State Brewers Association ’1 je tajnik predložil letno poročilo iz Ikat-erega je posneti, dla je pivna industrija te države sedim-onajVečja v Z'dr. državah. DržaV-a New York ima 157 pivovarn, klatere skupno i zvari jo 14.000. 000 sodov pive, o-dl katerih 10.000. 000 ptorabi samo miesto New York. Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za leto 1913. je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobite je pri SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortlandt St., New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. DENARJE V STARO DOMOVINO polllJ»mo: ra # 10.30................ SO kron, ra $ 20.40 100 kron, ra * 40.80 ............... 200 kron, ža * 81/0............... 400 kron, ra # 102.00 ............... 500 kron, ra $ 203.50 .............. 10O0 kron, ra $ 406.00 ............. 2000 kron, ra $1015.00 .............. 5000 kron- Poštarina je rSteta pri teh avotah . Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nage denarne poSiljatve izplačuje c.kr. poit-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft: PRANK SAKSER CO. 82 CtortUnd St. New York lOilt.OUlr Ave., N. K. Cleveleed, Ohle ^OD PLUGA DO KRONE' ZGODOVINSKI ROMAN. SPI S AL JAKOB BE DENE K. | k. PRVI DEL. IV. (Nadaljevanje.) Na sv. Jakopa nedeljo, prav tisto nedeljo, popoldne, ko je Metin ¡brat Matevž v Ljubljani dijakom razlagal zanimive dogodke iz viharne svoje minulosti, sedela je Vehovka na Zagorici s tremi hčerami: jednajstletno Mico, devetletno Jefico in sedemletno Polo-nico na vrtu pod hruško .“na-istranko”, ki se je začela že trebiti na pravo radost živahnim o-trokom. Pod milim nebom mlada nsta namreč ničesar ne pričakujejo željneje, nego prvega sadja. — Oj, kako je dobro, bodisi še tako piškavo, nič ne de, samo da le nekoliko diši po ¡zrelem. Hladilen vetrič je pihal po drevji, in pri tej priliki je cepnila z nastranke po-gostoma črviva hruška, za katero so se deklice kar spopadle, četudi bolj iz živahne nagajivosti, nego iz zavidne objesti. Oče Vehovec pa je bil odšel po južini z Mihevcem in nekaterimi sosedi v goro les o gleda v at. Nekako sredi popoldne je bilo, ko se začuje na. vasi krik in vriše, in že priteče Mihevčeva Micika na Vehovcev vrt vsa zasopeua pravit: “Vašega očeta pa domov nesejo!” “Jezuis, Marija pomagaj! vzklikne Vehovka in zažene s hčerami vred grozen jok. V tem se prikaže že Mihevčeva orjaška postava okolo ogla, ž njo vred pa štirje sosedje noseči nezavestnega Vehovca na drogovih, prepletenih z vejevjem. “Lenka, nikar se preveč ne u-straši, skala ga je,” poroči na kratko ¡brat njen Mihevee in pristavi zasopel: “Po gospoda kdo steci, kar more.” Vehovcu je lila kri iz glave in povsodi puščala sled za nosilci. — “Kampa naj ga nesemo, Lenka?” vpraša Mihevee dalje. “V hišo,” odgovori jokajoča žena, “na postelj o ga položite.” — Otroci, iki so dosedaj ves čas spremljali nosilce, odkar so stopili s ponesrečenim Vehovcem na vaška tla, razteko se sejaj drug za drugim po vasi, jčeš, k Vehovčevim pridejo z Bo^ oni. 1 V tem se^polagoma stemni; zL lostna Vehovka vkireše luč, mož-4 je v hiši pa preoblečejo bolnika. Zunaj se jamejo konec vasi izborati vaščanje s svetilkami in pletenicami, prinesenimi iz sv. Višarij, ali drugega slovečega božjega pota, da dostojno vsprejmo Odrešenika, cegar prihod je že naznanjal tožno pojoči zvonček iz dalje. Glas prihaja bliže in bliže. Zagoričan-ke pirižgo pletenice in druge blagoslovljene sveče; vse poklekne. Le še nekaj korakov in moravski Cerkvenik s svetilko in culo v jedni, z zvoncem v drugi roki pride do klečeče množice, za njim ¡pa gospod Jurij z Bogom. Vsi vstanejo, dekleta zapojo obhajilno pesem, in se napote proti Vehovcu. Ondu kleče mati in vse tri hčere pred hišo. ¡Pred vezjo se duhovnik ustavi, obrne in da blagoslov; vaščanje, se razidejo. Le najbližji sosedje ostanejo v veži s strijcem Mihevcem. V hiši stoji belo pogrnena miza, na nji med dvema svečama sv. razpelo, na strani pa krožnik s sv. Štefana soljo in bombažem ter skledica z blagoslovljene vodo. — Vehovec se še vedno ni zavedal. Kri. mu je lezla po obrazu. Duhovnik pokliče Vehovko in Mihevca v hišo in ju vpraša, kaj se je zgodile. “Gospod, nič se Vam ni treba bati,” pravi Mihevee. “Popolnoma je trezen. Po krščanskem ■nauku je prišel k meni, da bi šel ž njim v gozd les ogledavat. ‘Le pojdiva,’ sem rekel, ‘saj je čas.’ Spotoma se nama pridruži še nekaj mož, in skupno odrinemo v gozd. Že smo si ogledali, kar smo hoteli, ko privrši debela skala z gore in naravnost Jerneju na glavo. Na mestu ga je pobila, da je kar obležal. Vidite, tako je bilo in nič drugače.” “Vode prinesite in brisačo, da se mu obraz osnaži. Dobro bi bilo tudi nekoliko kisa med vodo,” zaukaže duhovnik. snide se pri mrliči. Možje navadno posedejo okolo mize. 'kjer jim je pripravljen poln krožnik tobaka. Vsakdo si sme nabasati pipico, ko-likorkrat se mu ljubi. Tudi nekaj tr-eščic leži po ¡mizi, s katerimi si Mihevee in Vehovka prinese- kadilci prižigajo trdo natlačene ta,, kakor jiima je naročeno, in o- pipice. Vsakdo porabi priliko, da na jame bolnika umivati. Veho- \ bi se ga do dobrega nakadil, in 'kaj vec izpregleda. Mrzla voda, na- bi se ga tudi ne, saj se smrt tako mešana s pravim vinskim kisom,. redkokdaj oglasi na Zagorici! vpliva jako blagodejno na Jerne-j Prvi izmed vasovalcev pri mrli- jeve živce. Medleče njegovo oko se ujame z njenim očesom in ubogi ženi se zdi, kakor da ji je posijal ■žarek zlatega solnca skozi gosto nakopičene megle. “Oh, Jernej, saj nas ne bodeš zapustil, jeli, da ne?” vzklikne žena in zdrsne ob postelji na kolena k možu, ki niti za trenutek ne odmakne očesa od nje. To oko pa je bilo že nekako motno in vdrto, o-braz smrtnobled, nos šiljast. Duhovnik, videč, da tukaj ne gre tratiti časa, stopi k V e hov ki, potrka ji na rame, relkoč: “Lenka, jaz mislim, da bi najprej poravnali z Blogom, potem šele drugo.” Bolnik razume gospodove besede in namigne, da tudi sam želi ta. ko. Lenka in Mihevee odideta iz hiše. Cerkvenik pristavi stol k postelji in tudi odide v vežo. Izpoved se prične in sicer izpoved brez besed, pač pa z nepopisnimi znamenji srčne žalosti. Solze brid- či je bil “mrtvaški ptič” morav-ške župnije, Javoršekov Jaka. V hišo stopivši poškropi mrliča, poklekne k peči in izmoli ves rožni venec za dušo rajnikovo. Ko je to opravljeno, pogleda po gospodinji in jo vpraša, ati imajo že varuha pri hiši. “Ne še,” odgovori Lenka, 'ki i-ma od samega joka že vse rdeče o-či. — “Bodem pa jaz za varuha,” reče Jaka in gre precej za mizo v kot, iz katerega se več ne gane, a-ko ga ne prisili kaj nujnga. Javorškov Jaka je bil fant pri sedemdesetih letih in junak od nog do glave. Služil je svoje dni pri topništvu. Štirinajst let ga ni nihče videl doma. Ko je potem prišel domov in zopet prijel za mati-ko, prepričal se je, da se je v tem dolgem času popolnoma odvadil težkega poljskega dela. Vrgel je torej matiko iz rok-in rekel: “Za SEVEROV ALMANAH in ZdrayosIovje za Slovence za 1913 JE SEDAJ NA RAZPOLAGI, IN GA LAHKO DOBITE ZASTONJ OD VSACEGA. LEKARNARJA, KI PRODAJA SEVEROVA ZDRAVILA. VPRAŠAJTE ZANJ! Jiekaj o Se vero vem Almanahu; Vsebuje popoln koledar. Pove vse praznike. Vsebuje dvanajst zapisniških strani. Njegove strani so polne zanimivega branja. Vsebuje mnogo zdravniških nasvetov. Vsebuje mnogo nasvetov spadajočih k gospodarstvu. Imeti bi ga morali pri roki celo leto. En zvezek jc za vas. — Dobite ga danes. Dobite ga zastonj, Ako ga ne morete dobiti v vaši bližini, pišite nam. kega kesanja rose bolniku zagore-1kmeta nisem več!” Nato se je vrla lica in izražajo cesar jez.k ne j ¡ij! v, vojN'om. Pričel ’"e k gone-more povedati. Skala je namreč j ralu za jahača in slugo in je ostal v/iela Vehovcu tudi govor. Po pre-jpri njem do generalove smrti Po jeti odvezi pridejo domačini v hi-’ tem.je prišel k drugemu, k tretje-šo, kjer pokleknejo ob klopeh. —- mu, vedno v jednakem poslu. Pov-Lolnik zaužije poslednjo popotni- sod so ga radi imeli, ker je bil po- ■5* co, zajedno mu pa tudi nekoliko odleže — vsaj na videz. Bila je poslednja moč, ki se je še jeden-krat pokazala v telesi, zjutraj še tako čvrstem. Vehovec se ozre na svojo ženo in jezik se ¿to razveže: “Lenka, vse kar sva si pridobila, izročam tebi, skrbi z,a otroke, pošteno živite, tudi--------.” Hotel je dvigniti roko, kakor bi hotel blagosloviti jokajočo mater in hčere — toda ni je mogel. Omahnila mu je, in mož je zasopel prav globoko. “Luč mu držite!” pravi duhovnik videč, da so prišli poslednji trenutki, in pristopi z molitvenikom v roki k postelji. “Dvigni se, krščanska duša, iz tega sveta v imeni Boga vsemogočnega očeta, ki te je ustvaril; v imeni Jezusa Krista, sinu Boga živega, ki je zate trpel in te odrešil; v imeni svetega Duha, ki te je posvetil! Izročam te, dragi brat, vsemogočnemu Bogu, čegar stvar si, da se, kadar prebiješ smrt za pokoro človeških slabosti.], zopet vrneš k Bogu, stvarniku svojemu, ki te je naredil od prsti. Osreči ga, o Gospod, z obličjem svojim in ne spominjaj se njega nepnerhišljen o stij, katere sta provzročale slepa strast in slast hudega poželjenja! Če tudi je grešil, vender ni nikdar tajil Boga O četa, Sina in sv. Duha, temveč jih je vedno molil kot jednega troje dinega Boga, ki je vse ustvaril.” Vehovec se dvigne, rad bi rekel še nekaj, toda ne more. Poslednje moči ga zapuščajo, mož omahne na blazine in iz nova zasope globoko. “Jernej umira!” vzklikne mati klečeča poleg postelje. “Sladko i-me Jezus, Marija in sv. Jožef, bodite mu na pomoč! Bolnik obleži. Duša se je dvignila i/. telesa proti nebeškim višavam, in Jurce, kateremu se v Ljubljani niti sanjalo ni, kaj se godi doma, nima očeta. “AU imate kaj desak pri hiši, Lenka?” vpraša kmalu potem Mihevce, ki je po materini želji za časno gospodaril pri hiši. “Na odru jih dobiš,le gori pojdi ponje.” Milievec jih res hitro izpusti z odra, kolikor jih treba za mrtvaški oder in za poslednjo svojino, katero vzame človek s seboj, kadar ,se seli v črno jamo — za krsto. Vehovec, zjutraj še zdrav in vesel, ležal je zvečer na mrtvaškem odru. Ob vzglavji mu je brlela svetilka, napolnjena z lanenim o-1 jem. Bic je gorel v nji. Na mizi je stala skledica z blagoslovljeno soljo in šop lesene slame povezan za omelo, tičal je v nji. S tem šopom je vsakdo, ki je prišel moU, nekoliko pobrskal po soli in poškropil mrliča; potem je pokleknil in izmolil nekaj očenašev za dušo rajnikovo. Nedelja večer je za obiskovanje mrličev na kmetih kakor nalašč. Kar gre že količkaj pod vrb in kar je že doraslo in se postaralo, slušen, zvest in vedno vesel. Posebno je pazil, d!a se ni nikjer zameril kuharici. Zato ji je rad do-našal sedaj drv, sedaj vode, sedaj kaj drugega. Zato je pa tudi o-bliznil pogostoma boljši kos, kateri bi mu sicer ne bil prišel nikdar pod zob. Toda kaj se hoče! Vsaka stvar ima svoj konec. Tudi Jaki so jela leta potekati čimdalje hitreje — vsaj zdelo se mu je tako — in predno se je nadejal, prinesel mu je čas šesti križ na hrbet, in general grof Daun, pri katerem je služil naposled in se udeležil ž njim vred boja pri Kolinu, rekel mu je: “Jaka, dosti bodi! V hi šo za, invalide te pošljem, kjer se ti bode dobro godilo do smrti. Ne. kaj imaš sam, nekaj diodam jaz nekaj pa cesarica, da bodeš lahko živel do smrti!” Jaka na prvi hip kar verjeti ni mogel, da je že res toliko star. Ko si pa polagoma izračunja na prste, spozna, da so ga že za cesarja Karola VI. vzeli na vojsko, da je stal že leta 1717. pod vrhovnim poveljem cesarskega generala princa Evgena pred Belim Gradom in zažigal topov. Na sv. Roka dan zjutraj na vse zgodaj so se tedaj sprijeli in predno je zvonilo poldne po sosednjem Banatu in Sremu, priborila si je cesarska vojska 200 topov, devet konjskih repov (t. j. zastav turških generalov) in 20. 000 Turkov je obležalo na bojišči južno od Belega Grada. Drugi dan je odprla tudi belograjska trdnjava svoja vrata, in princ Evgen je dobil ondu zopet 600 topov in neizmerno veliko drugega blaga, streliva in živeža. “Presneta kapa,” misli si Jaka, ko se domišlja sedlaj vseh teh že davno minulih slavnih dni j, “saj smo se res postarali! Kdo bi si bil mislil!” V invalidišče pa vendarle ni hotel, nego rajši je naprosil generala, ali ne bi morda hotel napraviti tako, da bi šel, kamor bi se mu ljubilo in bi povsod lahko dobival tiste krajcarje iz cesarske blagajnice. (General Daun mu je izkazal tudi to prijaznost, in Jaka se je s šestdesetimi leti svojimi nekega jutra prikazal v rojstvenem kraji. Za kmetsko delo je bil sedlaj še veliko menj nego prej. sicer se mu pa tudi ni bilo trba mučiti v potu svojega o-'braza za ljubi kruhek. Imel je petice ! Kako trden je bil v denarnem oziru, ni vedel nihče; trdili pa so, da bi lahko kupil katerikoli dom, ako bi ga veselilo. Tudi za vino je rad dajal, če je prišel v družbo kmetskih poštenjakov, katera mu je ugajala. O takih prilikah je rad razkladal razne dogodke iz vojaškega življenja in ni posebno strogo ločil resnice od laži. Človek, dela vajen, težko je brez opravila, že zaradi dolgega časa, če bi mu tudi ugajalo vse drugo. Tudi Jaka je jel premišljati, česa bi se lotil, da bi imel kaj stalnega posla. Nekega dne mu šine nekaj STATISTIKA dokazuje, da so pljučne bolezni vzrok veliko število usodnosti, in da bi se dve tre-tini teh lahko preprečalo s boljšo pazljivostjo dihanega ustroja bode si v zdravom ali bolem stanu. Zdravilo, ki je preteklih 32 let storilo toliko za pljučne neprilike iii preprečalo toliko usodnosti je SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA. (Severa’s Balsam for Lungs) Dobite ga danes. Imejte ga pri roki. Da naj se mlademu ali staremu na prvi prikaz kašlja, težkote v prsih, težkega dihanja, hripavosti, daviee ali oslovskega kašlja poda. Gena 25 in 50 centov. Severova Zdravila prodavajo lekarnarji povsod. Ne vzemite druga. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na W. F. Severa Co. ccVs pravi k cerkovniku v Moravče, s katerim sta svoje dni skupaj krave pasla, in ga vpraša, ali je kaj žejen. “O, to pa to,” pravi cerkovnik, “pijem pa vedno radi, če le i- mam !” “Tlajdi, pojdeva k Detelji na poliček!” pravi Jaka, in oba odideta. Cerkovnik je spotoma ugibal, 'kakšen svetnik je danes, ker je tako srečen dan. Vino ju skoro razgreje in jima razveže jezik. Jaka si podpre glavo, pogleda cerkovnika v oči in vpraša: “Tone, kdo pa vam po fari mrliče straži, kadar koga smrt zgrabi ? Prepogo. stoma sicer ne mrjo pri vas, ker obilo repe sejete in imate dobro vodo, todla —” “Kdo nam mrliče straži, praviš? Menda nihče, ali pa povsod domači sami. Zakaj pa vprašaš?” “Zato, da sem zvedel. Jih bodem pa jaz, če mi pri gospodu dekanu privoščiš dobro besedo. Vidiš, nekaj opravka mora imeti človek, d!a mu ni dolgčas. Meni bi bil ta-le posel še najbolj všeč. Smrti se ne bojim, ker sem jo na vojski gledal v pregroznih podobah. Kjer bodem zaslišal mrtvaški zvon, tjakaj pojdem. Druščine z mrfičem ne bodeva pogrešala. Podnevi bodo dohajali molit otroci, ponoči pa odrasli ljudje.” Tak je postal Javorškov Jaka “mrtvaški ptič” moravske fare. Hiša pri Vehovci se je polagoma napolnila do poslednjega kotiva. Po opravljeni pobožnosti so posedli možje najrajši okolo mize, fantje po klopeh od ¡mize proti durim, in če je bilo treba, tudi na mali klopi pri durih, pod katero je stalo korito za sekanje surovine. Nad klopjo je visel sklednjak in pod njim žličnjak; na drugi strani mrliča, po klopeh in okolo peči. posedle so žene in dekleta. Dalje prihodnjič. ^ a a a a ■A. .A. A A 1/AKO JEZ VAŠIMI ZOBMIO ! ..............F... « » Ako imate iste v slabem stenju, ne odlašajte, ča te siidraviti takt i kajti pjZDeje utegne imeti to slabe posledice ia vaše idrav e kakor tudi 2a vaš zep Pomagal sem že v sio in sto slučajih tiikaišr,im Sloven.em očtmvr se lahko jrepriČate po svojih rojakih. Vsako orodje v mojem uradu, ki gr* o vaša usta je čislo in prekuhano s elek-tnčmm aparatom. A b? deri m bree b brin. Po ležutnem delovar iu sem si pridobil svrop; tije tukajšnih Slovencev. Drugi zobotdravniki zlcrabjajo mojo priljubljenost m d Slovenci s tem, da vas varalo da smo vtompanijn Ne dajte se pieslej iti, ampak pridite naraGos v moj urad, kjer unate njboljšo slo* ensko ženslo postu žbo. DR. A. A. KALSFLEISCH WHITE CROSS ZOBOZrBATNlK 6426 St Clair Ave. CLEVELAND, CHI0. V V V T ■< * » v T T ^ I » f TT primernega v glavo, in Jaka se od- ceste, Chicago, 111. DELO DOBIJO živil je na moških hlačah; tudi take dobe delo, ki niso skušene v tem delu. Lepa prilika za naučiti se tega dela. — Zglasite se pri Frank J. Bohatka, 1106 W. 18. St. (zadaj) ■blizu F is k 12-27 Trgovina s pohištvom,pečmi in železnino. V. KOBZINA 1849 * 1851 Blue Island Ave. Tel. Canal 2054 ' CHICAGO Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se! PENINSULA** Ylnaf1 Rojaki po Ameriki sosebno pa slovenski gostilničarji 1 i kupujejo od mene doma izdelana vina, tre gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim tojakom io gostilni čarjem priporočam za obila naročila. MRS. FRANCES LAUSCHE 6121 St. Clair Ave. CLEVEL4ND. OHIO Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” Ustanovljena leta 1901. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11290 Indiana Ave., Chicago, III. OLAVtil ODBORI ANTON MLADIČ, pradtodaik; 3348 Blae Iaload Are., Chirac*, 111. ANTON FISHIR, podpredaadaik; Globe, Arizona., Boi 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago. 111. WILLIAM RUS, »apinnikar; 1123+ Fulton Are., Chieago, 111. JOHN KALAN, blacajnik; 341 — 6th St, Milwaukee, Wis. NADZORNIKI : FERDINAND GLOJEK, (prnd.); 453-53rd Are., Milwankee, Wie. ANTON DULLER, 238 — 136th St. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island A»e., Chioago, HL POROTNIKI« AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. .JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠBK, 1524 So. 41. Cnurt, Chicago, IH. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, lil. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, IH. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawwdale are., Chicago, IH. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika $os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-«rri dvorani, 1805 Blue Island aro. Novo pristopli člani in članice. K tir. št. 2: J. Jeriček, 3782; R. Hribar, 3784; A. Tušek, 3785. K dr. št. 4: G. Ložekar, 3786. — K dr. št. 5: F. D. Bartolo, 3787. — K dr. št. 7 : F. Fin!k, 3788. — K dr. št. 9: Pet. Ferme, 3789; L. Ferme, 3790; A. Anžur, 3791; A. Marold, 3792. — K dr. št. 14: A. Čemažar, 3793. — K dr. št. 15: A. Kamnik, 3794; F. Cigan, 3795; A. Udat» 3796. — K dr. št. 18': M. Rešek, 3797. — K dr. št. 20: F. Zdešar, 3798; L. Čampa, 3799; A. Zorko, 3800. J. Pegritz, 3801; F. Podbev-šek, 3802; A. 'Miška, 3803; J. Mesec, 3804; J. Zorc, 3805; V. Nalhti-gal, 3806; M. Tomašič, 3807; J. Dolenc, 3808; J. Barbiš, 3809; J. Pogočar, 3810; F. Novak, 3811; A. Kalan, 3812. — K dr. št. 22: J. Praprotnik, 3813. — K dr. št. 23: M. Gregorčič, 3444. — K dr. št. 24: J. Fluedernik, 3814; F. Matitz, 3815; A. Gross, 3816; F. Mikek, 3817; J. Klanšek, 3818. — K dr. št. 25: A. Kočevar, 3819. — K dr. št. 26: J. Ratajc, 3820; A. Perko, 3821. — K dr. št. 27: A. Leskovec, 3822. — K dr. št. 28: M. Kezle, 3371; M. Ropac, 3823. — K dr. št. 31: V. Mlinec, 3824. T. Spoja, 3719. — K dr. št. 33 : J. Korošec, 3825. — K dr. št. 36: J. Beneval, 3826; F. Golob, 3827; F. Slavec, 3828; •T. Podlesnik, 3829; F. Bregar, 3830. — K dr. št. 377: A, Turk, 3831; J. Mehove, 3832; F. Juvančič, 3834. K dr. št, 41: J. Pu-stovrh, 3835. — K dr. št. 42: J. Rački, 3591; A. Lončarič, 3836; R. Crkovich, 3837. — K dr. št. 43: B. Lombar, 3838. — K dr. št, 45: A. Ženko, 3839. — K dr. št. 46: M. Judnič, 3840; A. Kanšek, 3841; Fr. Judnie, 3842. — K dr. št. 48: G. Liper, 3843; V. Gračner, 3844. — K dr. št. 52: A. Zumek, 3845. -— K dr. št. 53: F. Zavrl, 3846; L. Urbajs, 3847; A. Knaus, 3848. — K dr. št. 54: Ig. Praznik, 3849. — K dr. št. 61: J. Valand, 3850. — K dr. št. 63: J. Petek, 3851; F. Krevs, 3852; F. Bovhar, 3853. — K dr. št. 70: J. Doles, 3855. — K dr. št. 71: F. Habe, 3856; A. Karničnik, 3857. — K dr. št. 75: Ester Pereich, 3858. — K dr. št, 76 : J. Matkovich, 3859; P. Maraš, 3860. — K dr. št. 81 : M. Kočevar, 3861. — K dr. št. 83: L. Ostojič, 3862. — K dr. št. 86 : A. Micheck, 3863. — K dr. št. 87: J. Bobnar, 3864; A. Zadnik, 3865; M. Čad, 3866; A. Bačnik, 3867. — K dr. št. 90: F. Breeelnik, 3869. — K dr. št. 92: A. Welcelian, 3871. — K dr. št. 94: J. Trpin, 3872. — K dr. št. 99: J. Aubel, 3873. — K dr. št. 100: F. Grum, 3874; J. Rupnik, 3875..— K dr. št. 101; J. Janežič, 3876; Š. Miholanean. 3877. — K dri št. 103: F. Mikuš, 3878; J. Kosič, 3879; V. Ladovič, 3880. OPOMBA: L. Čampa, 3899 od dr. št. 20. — J. Fludernik, 3814; F. Matitz, 3815 od dr. št. 24. — J. Batajc, 3820 od dr. št. 26. — M. Kezele. 3371 od dr. št. 28. — J. Beneval, 3826 od dr, št. 36. — J. Bobnar, 3864 od dr. št, 87, se morajo izkazati z kako verodostojno listino glede starosti. Prestopli člani in članice. Od dr. št. 2: A. Zobec, 2989 k dr. št. 80; J. Matko, 63 k dr. št. 13; J. Srebernik, 841 k dr. št. 80. — Od dr. št, 3: J. Koman, 454 k dr. št, 15. — Od dr. št. 5: J. Piskar, 125 k dr. št. 105. —Od dr. št. 6: F. Fortuna, 1154 k dr. št. 9. —Od dr. št. 7 : A. Lavrič, 1928 k dr. št. 106; J. Koser, 738. A. Koser, 2630 k dr. št. 11. — Od dr. št. 11: J. Maček, 876 k dr. št. 105. — Od dr. št. 13 : F. Rožič, 917 k dr. št. 71; F. Lulek, 2839; J. Homar, 2840; A. Lulek, 2841 k dr. št. 99; A. Gril, 3060 k dr. št. 105. — Od' dr. št. 15: F. Drolc. 1655; F. Mikuš, 2479; J. Potisek, 2638 k dr. št. 105 in J. Logar, 2318 k dr. št. 3. — Od dr. št. 20: A. Kužnik, 501 in J. Kočevar, 506 k dr. št. 87. — Od dr. št. 29: M. Mežnar, 2103 k dr.št . 51. —Od dr. št. 30: F. Beninger, 1799 k dr. št. 87. — Od dr. št. 37: J. aMrkič, 1712 k dr. št. 55. — Od dr. št. 44: F. Ku-kovieh, 1058 k dr. št 105; A. Mravlja, 2550 k dr. št. 22. — 0'd dr. št. 60: F. Okoren, 1966 k dr. št, 101. — Od dr. št. 71: F. Išišjak k dr. št, 23. — Od dr. št. 80: J. Bolteš, 3107 k dr. št. 2; J. Britz, 2814 k dr. št. 86. — Potujoči člani in članice. Od dr. št. 1: M. V. Konda, 7; M. Vraničar, 3258. —Od dr. št. 2: J. Eržen, 914. — Od dr. št. 5: A. Obed, 1140. — Od dr. št. 6: J. Zupan, 2238; J. Seiko, 2136; V. Hmelič, 1146; F. Jenko, 141; J. Pan-gartnik, 302 ; J. Juvan, 306; F. Gajšek, 1886. — Od dr. št. 7: J. Flo-ve, 848; L. Povše, 398. — Od dr. št. 9: V. Stich, 2477. — Od dr. št. 10: A. Slanovnik, 256; G. Ganter, 520; L. Vesel, 1678; F. Slabe, 2552. — Od dr. št. 12: V. Gusel, 624. — Od dr. št. 13: S. Posebal, 319. — Od dr. št. 14: A. Potokar, 1323. J. Homec, 340. — Od dr. št. 16: J. Baran, 453. — Od dr. št. 19: A. Nučin, 1910. — Od dr. št. 20: J. Kraus, 1423; V. Kandoni, 506; F. Paulie, 1591. — Od dr. št. 24: J. Brenčič, 482. — Od dr. št. 25: J. Gorše, 2273. — Od dr. št. 28 : J. 'Car, 916; M. Bariševae, 1827. — Od dr. št. 30: J. Lukančič, 2061; F. Strah, 1600. — Od dr. št. 34: A. Golob, 1176; F. Golob, 797. — Od dr. št. 37 : S. Goličič, 1229. Od dr. št. 38 : J. Lovša, 859 ; J. Jerman, 1932; J. Kosmatin, 1933. — Od dr. št. 59: F. Krištof, 2170. — Od dr. št. 66: K. Knaus, 1226. — Od dr. št. 68: F. Cudeman, 2021. — Od dr. št. 70: J. Kočevar, 2122; T. Kočevar, 1782. — Od dr. št. 73: J. Mle-kuš, 1947; J. Mlekuš, 1041; J. Hrvatin, 1940. — Od dr. št. 75: M. Lusin, 2130. — Od dr. 76: J. Travnikar. 724. Od dr. št. 86: M. Kokalj, 198, — Od dr. št. 98: J. Konda, 3503. — Suspendirani člani in članice. Od dr. št. 2: J. Uršič, 1121. — Od dr. št. 6: O. Bregar, 560. — Od dr. št. 14: J. Aleš, 358; J. Kavalar, 3546; J. Kaučič, 2845. — Od dr. št. 16: J. Barčon, 2532. — Od dr. št. 17: F. Germ, 950. — Od dr. št. 20: F. Lah, 1052; Fani Lah, 2350; A. Vidrih, 2858. — Od dr. št. 21: F. Rihtar, 1697. — Od dr. št. 22: A. Bratuž, 2486. — Od dr. št. M: V. Troger, 2957; J. Bončar, 2993. Od dr. št. 25: J. Košinerlj, 2649.— Od dr. št. 26: J. Klein, 2058. — Od dr. št. 27: J. Gliha, 661; J. Slapničar, 655; F. Telban, 657. J. Gliha, 760; J. Opeker, 954; F. Gruden, 1432; W. Gliha, 3574; J. Cempro, 3576. — Od dr. št. 28: R. KnogI, 2726. — Od dr. št. 29: J. Lapsanszky, 1702. — Od dr. št. 30: J. Hac-ko, 1705. — Od dr. št. 31: -J. Selak, 1257; Anna Prtljaga, 1710; D. Radeski, 2253; M. Tonkovich, 3450. — Od dr. št. 34: G. Herbst, 798. Od dr. št. 39: A. Smrdel, 3589; J. Novak, 1506. — Od dr. št. 48: Frank Setina, 1121. — Od' dr. št. '59: A. Kastelc, 3628. — Od dr. št. 64: A. Zvonarič, 2013; V. Zvonarie, 2121. — Od dr. št. 67: A. Gem, 767. — Od dr. št. 69: A. Vid, 3246. — Od dr. št. 72: M. Dobrinčič, 2032. — Od dr. št. 81: P. Paulie, 2597; F. Novak, 3250; N. Vidas, 2601. — Od dr. št. 87: J. Blatnik, 3115; T. Ilkouc, 2906; J. Gornik, 3001; J. Modic, 3002; A. Zgonc, 3000. — Od dr. št. 90: J. Čadež, 3029. Črtani člani in članice. Od dr. št. 3: J. Omerza, 83. — Od dr. št. 4: F. Cirar, 635; J. Se-gotič, 1850. — Od dr.št. 11: W. Delič, 2837. — Od dr. št. 16: L. Tri-boljak, 1690. — Od dr. št. 20: A. Kužnik, 502. — Od dr. št. 27: F. Pograjc, 1825; J. Kralj, 3370. — Od dr. št. 39: J. Cevna, 888; J. Zupančič, 1116. — Od dr. št. 59: M. Sankovič, 2667; F. Sankovič, 2668. — Od dr. št. 11: F. Barbuč, 1544. — Od dr. št. 83: P. Tomac, 3113; J. Ostojič, 3617. — Od dr. št. 90: J. Usnik, 3039. Umrli člani: Od .dr. št. 98; Joe Krankota, 3496, umrl dne 27. oktobra 1912. JOE BENKO, glav. tajnik. Naznanilo! (Na redni seji društva št. 81 S S. P. Z. v Riwabik, Minn., se je sklenilo, da se mora vsak elan, ki nima posebnega vzroka vdeležiti prihodnje društvene seje, ki se vrši v nedeljo 15. dec. ob 10 uri pred-poldan. Kdor izostane plača $1.00 kazni v korist društvene blagajne. J. Delak, tajnik. Naznanilo! Naznanjam vsem elanom društva “Zvesti bratje” št. 37, da je društvo sklenilo, da se mora vs.ik član udeležiti prihodnje seje dne 15. decembra. Kdor se ne udereži seje plača 50e v društveno blagajno. Na seji imamo vršiti več važnih točk ob enem je tudi volitev društvenega odbora za prihodnjo leto. Zatoraj bratje vsi na sej j, vsak naj voli po svojem prepričanju. Potem bode naše delo kaj vredno in procvit naše S. S. P. Z. John Sire, tajnik. Na znanje. Člani S. S. P. D. št. 1 v Chicago sc vabijo na letno sejo, ki se vrš '• nedeljo (8. dec.) v navadnih orostorih. Na dnevnem redu: Volčev odbora in druge vazne siva ri. Kdor se ne vdeleže te seje za ; ade kazni, Kakor sklenjeno uh aadnji seji. vietor S. Skubic, ta j Naznanilo! Društvo št. 88 S. S. P. Z. vabi vse svoje elane, da se zanesljivo u-deleže seje, katera se vrši 15. dec. 1912. v navadnih prostorih. Na omenjeni seji se bode volil odbor za leto 1913. Zatoraj je dolžnost vsakega člana, da se seje u-deleži. Vsacega odsotnega člana sc bode kaznovalo po zaključku seje z jeden mesečno suspendacijo. — Pozor toraj! Frank Petrič, taj. Vsi na sejo! Društvo št. 26 S. S. P. Z. v Col-limvood, O., opozarja vse člane, da se gotovo vdeležijo prihodnje mesečne seje, ki se vrši v navadnih prostorih v nedeljo, 8. t. m. Na 'dnevnem redu je volitev novega odbora in druge važne stvari. Ivan Potočar, taj. Obvestilo. Na redni seji društva št. 7 S. S. P. Z., se je sklenilo, da se mora vsak član, ki nima tehtnega vzroka vdeležiti prihodnje društvene seje, ki se vrši v nedeljo 8. decembra ob 10 uri dopoldan, ker na seji se 'bo volil novi društveni odbor. Kdor izostane plača $1.00 kazni v društveno blagajno. Na svidenje! M. Rajer, tajnik. Zahvala. Začasni odbor Slovenskega zavetišča se tem potom zahvaljuje rojakom in rojakinjam, ki so pripomogli, da se je veselica v prid zavetišča povoljno obnesla. Zahvaljujemo se .še posebej gg. zastopnikom naroda, ki so s svojo navzočnostjo na veselici in lepimi govori spodbujali tukajšne rojake do solidarnosti in jih vnemali za narodne naprave. Konečno se odbor zahvaljuje še časnikarjem, ki so brezplačno objavili oglas za to veselico. Vso čast in hvalo damo cbicaškemu Orlu, ki se je v celoti vdtležil veselice in zapel par slovenskih pesmi. Čisti dobiček nad $50.00 bo odbor izročil na pristojno mesto v prid Slovenskega Zavetišča. Začasni odbor. Književnost. Prijeli smo “Slovenski Ameri-kanski Koledar za leto 1913, ki ga je izdalo in založilo uredništvo Glas Naroda” v New Yorku. Koledar je tiskan v obliki velike osinirke, na finem papirju ter okrašen z mnogimi okusnimi slikami. Razven oglasov obsega 130 strani čtiva, katero je poljudno pisano in kar je najbolj važno vsebuje stvari, ki so važne za vsakega v Ameriki živečega Slovenca. Smelo trdimo, da ta izdaja koledarja, prekaša vsestransko prejšnje izdaje medtem, ko je ostala ista neznatna cena 30c s poštnino vred. Priporočamo, da naši cenjeni čitatelji čimpreje posežejo po tem koledarju, ki se naroči: “Glas Naroda”, 82 Cortland St,, New York, N. Y. CE DOLGUJETE na naročnini lista Glas Svobode in ste prejeli opomin, pa vsled raz mer ali raznih vzrokov niste v stanu poslati ponovljeno naročnino in če želite, da Vam list še na dalje pošiljamo, tedaj nam nemudoma sporočite na dopisnici, da Vam list še nadalje pošiljamo in da Vam ga ne vstavimo z prihod njo izdajo. SVOJI K SVOJIM! Rojaki, kateri mislite kupiti svrhne suknje ali obleke, pridite k meni, v mojo prodajalno, kjer i-mam v zalogi najraznovrstnejšo blago najmodernejšega kroja. — Prepričajte se sami, da pri meni dobite blago veliko ceneje kot pa kje druge. Večletna skušnja v trgovini me je naučila kako nakupiti dlobro, trpežno in moderno blago po najnižji ceni. Take čevlje in po tej ceni kot jih dobite pri meni, jih ne dobite v nobeni drugi prodajalni. Čemu podpirati jude, ki Vas le takrat poznajo, kedar Vas vidijo v svoji prodajalni s cvenkom v žepu. Jaz Vam jamčim za kakovost in nizke cene, toraj pridite k meni in prepričajte se! Rojakom' v "VVaukeganu in North Chicago se priporočam za obilen obisk. Vi zmenoj, jaz z Vami ! Moja trgovina je na 10. cesti in McAlister ulici, v North Chicago. 12-31-12 MARTIN BRUNET SLOVENSKO PODJETJE. Podpisani priporočam sl. občinstvu v obilen poset svojo lepo u-rejeno gostilno. Pa tudi rojakom po Ameriki, da prodajam domača pridelana Ohijska vina in razne vrste žganja tudi na debelo v vsaki množini. FILIP EPICH, 5302 St. Clair Ave. Cleveland, O. SESTKVORTOV LIKER J iV $1.00 G. VOKOUN 1411W. I8th St.. Chicago. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh težela. Slovenci, oglašajte pri meni! Ttlafon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov in pip TalaJoa: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Uriijske cigare. Potniki dobe pri meni, čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, I1L JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1921 Bine Island Ave., Chicago, lil. Žalosten konec Napoleonove matere. Le malokomu so znane tragične razmere, v katerih je preživela svoje zadnje dneve Napoleonova mati. Stanovala je zadnja tri leta svojega življenja v neki podstrešni sobi v tretji etaži palače Pamphili v Rimu. Ena izmed njenih snah je bila avstrijska vojvodinja ter velika vojvodinja Parmska in Guastalska, druga snaha pa je imela za očeta virtem-berškega kralja. Toda te hčere so popolnoma zapustile staro ženo, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si u-krepili elk&istenco. Njena edina družba je bila neka postrežnica in neki sluga. Zadnji, z imenom Gi-oachimo Plezza je prišel nekega dne na idejo, da bi kazal staro ženo ljudem za denar. V ta namen je stopil v zvezo z nekaterimi hoteli, ki so pošiljali k njemu tujce in dobivali za to gotovo odškodnino. Vedno, kadar se je nabrala večja skupina radovednežev, je odprl Gioachimo Plezza spalnice Leticije Ramolino ter izblebetal skrbno naučeni komentar, med tem ko je uboga startka mati velikega Napoleona, ležala brez pomoči v največji bedi na postelji. Ob neki taki priliki je tudi umrla. Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “ZAKOLA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum, bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK (Mi ti pokažemo kako. Smo vešči di-stiliranja in vemo, kako se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL.” V dveh minutah je delo z “ZANOL-OM” narejeno. Likerji, narejeni z “ZANOL-OM” so čisti in finega okusa. Dohil zlato kolajno na Columbian razstavi Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Pood Laws” U. S. Seri jalna št. 22115-A SKUŠAJ KVORT WHISKEY-PROSTO Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše povoljstvo, se vam denar vrne. ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00 in stem vse pristojbine plačane. Dvanajst polnih kvortov $1.50, 24 kvortov $2.00. PROSTO—naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober Iker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki nam pošlje svoj naslov. UNIVERSAL IMPORT CO. 4972 Universal Bldg., Cincinnati, O. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 .............. K. 50 $20.50 .............. K. 100 $30.85 .............. K. 150 $41.00 .............. K 200 $61.50 ............ K. 300 $102.50 ............. K. 500 $204.50 ............. K. 1000 $1020.00 ............K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTF v domovino in obratne MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. K§spar State Bank 1900 Bine Island ave., Chicago, M. T el. Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Edina slovenska knjigoveznica v Chicigi 1412 WEST 18th STREET Se priporoča rojakom. «Sir Najnižje cene. Tel. Cantl 1386 Dvorane za vse priložnosti. VODAKOV BUFFET 18 2 5 So. Loomis St. vogal 18. Pince. CHICAGO Bolnim ženam. NAZNANJE. Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., naznanjamo d karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češkl-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. u a s G' jgfi| m X MAIL M. C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne p«-godbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. OOOOOOGOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOr § KDOR HOČE DELA § O naj se nemudoma narod na »ajnovejšo knjigo: q o “Vbliki Slo/easko-Angleški Tolmač” § o đa se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — O Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, s lov.-an gl. razgo- 2 vore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi- q sevanje angleških pisem in kako se postane amerikanski O državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. O in angl.-slov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 strani) stane $2 — in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y. Edino in največje založništvo slov.-angl. In raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik. O ©■ O' © o o IA I > 1801% , PE XIVSYLVA^IA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Coliumbus, Kan s TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box T20, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 236, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRLOH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, 11* Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAH, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. Kloštri in samostani no in neprestano prinaša otrokom _______ nove dokaze in nove vzroke, zakaj naj postane frater ali nuna. Spisal Juan Orts Gonzales. Poslovenil A. H. S. (Dalje.) n. Na podlagi konservativnih številk, je dognano, da petdeset odstotkov dečkov in deklic, ki postanejo samotarci in nune pride iz zelo pobožnih in religioznih rimsko katoliških družin. V hišah in stanovanjih teh vernikov so od-nošaji taki in vpliv tako močan, da si ne morejo predstavljati lepote in ekscelence kloštrskega ali samostanskega življenja. 'Tako Take matere so bile najbrž vzgo jene v kloštrih ali pa katoliških šolah. In čeprav so hodile v klo-šter v šolo, ne vedo prav nič o življenju v kloštru, kot samo to. kar jim je mogoče nuna-ueiteljica povedala. Kot učenke so videle nune tako mirne, tako vesele, tako sladke, tako potrpežljive, da so morale v svoji nedolžnosti vrjeti, da nune so pravi angelji na svetu. Poleg tega so slišale od nun, da življenje v kloštru je drugi paradiž (raj), da njihovo veselje in zadovoljstvo se da primerjati samo ve-vsaj si predstavljajo"tisti pobožni selju, in, zadovoljnosti zveličanih stariši. ki niso imeli nobene skuš- v nebesih> d.a nJjhwo. življenje je prosto skrbi, ki tlačijo poročene žene in matere, da niso izpostav: stariši, ki niso imeli nobene skušnje v kloštrih in samostanih. Komaj se otrok porodi že vidi in že ga uče ljubeče materine ustnice o veličanstvu in idealnem življenju nun in patrov. Kamor se ozre po sobi vidi podobe svetnikov, katere krasi krona svetosti in kuta za. tajevanja in ko se v njem vzbudi radovednost in vprašuje odrastle po pomenu teh slik mu povedo, da iste predstavljajo ali so simbol patrov, fratrov in nun, katere je sveta rimsko-katoliška cerkev radi njihove pobožnosti, vzglednega življenja dobrih del za cerkev itd. postavila med vrste svetnikov, to je: jim ska.zala najvišjo čast. katero sploh more doseči človeško bitje. In na tak mamljiv način, ki je lasten le materam, razložijo mate re svojim otrokom življenje, vrli ljene prevaram nezvestih mož. In te neizkušene šolarke vrjamjo vse, ker so nedolžne in drugače nezna-jo. — Mimogrede, pa moram omeniti, da te nune res zgledajo tako vpo-kojene in mirne, med tem ko so v resnici njihova srca obupana, kažejo tako vesele obraze, med tem ko njihove duše mori grenkoba in žalost, govoreč o veselju in zado-vljstvu 'kloštrskega življenja, ko v resnici vedlo, da za stenami kloštra vlada nevljudno in občno kri. tiziranje, kjer se slišijo trpke besede, prepir in nevoščljivost, dobro vedoč da morajo skoraj vselej prenašati grozne muke, ko mislijo na svoje mizerno življenje, ne da bi imele iskrico upanja za ne, čudeže in nebeško plačilo, ka-; boljše življenje. O, ko bi te nune terega dobe ti patri, fratri in nu-j govorile resnico, o ko ne bi bile ne, kojih slike vidijo razobešene j same tako duševno zapeljane! na stenah, že na tem in onenr sve-j . Pa mi bo kateri čitateljev očital, ! da nisem dosleden, ker jih narav- Tisti, ki niso bili vzgojeni med takimi okoliščinami, na primer protestantje, si pač ne morejo predstavljati, kak neizbrisljiv vtis napravijo te stvari na nežno in zapopadljivo pamet in dušo dečka in deklice. Ta vtis ostane neizbrisljiv in se tako oprime notranje misli in vesti, da istega ne morejo popolnoma zbrisati in ga iz glave zbiti ne čas in ne novejši in boljši vtisi. In tako pride, da sta deček in deklica popolnoma prepričana, vJa najvažnejša stvar, najvišja čast in največje dostojanstvo v rimsko katoliški cerkvi je dosledno, če postane frater, pater ali nuna in da največji junaci in junakinje pred Bogom in ljudmi so fratri, patri in nune. Vsakemu je znano, kako očetov in dedov ponos na vojaški stan in želja postati vojak, vpliva na neizkušenega sina in vnuka in ravno taista moč in sila seveda v drugem razmerju seje seme in pripravlja pot malim, da se posvetijo samostanskemu življenju, da postanejo fratri in nune. Pobožne matere premaknejo vsak kamenček in porabijo vsako priliko, da pregovorijo svoje o-troke, da se odločijo za klošter-sko in samostansko življenje. Materino pazljivo oko skrbno čuva razvoj svojega sina, svoje hčere in njena pobožna dbmišljiva ved- nost ne imenujem, da so hinavke, farizejske, ker če vedo kako je njihovo življenje in kaj more človek pričakovati, ko se za njim zapro velika kloštrska vrata, zakaj ne povedlo resnice, toda jaz rečem, da niso navadne hinavke, ampak so le žrtev svoje neumnosti in za-telebanosti v vero. Zato pridem na dan s dokazom. Fratri in nune bolj kot kateri drugi verniki trdno verujejo, da kar pravi ali uči sv. rimsko-katoliška cerkev je gola verska resnica in da ravno ta cerkev ne more učiti ničesar, kar ne bi bilo res. čitali so v papeževih bulah in v knjigah, katere so o-dobrili cerkveni dostojanstveniki, da življenje v kloštrih in samostanih je najbolj mirno, da je najčistejše,' najsvetejše in najveselejše na svetu. In ker verujejo, d!a rimsko katoliška cerkev ne more^ učiti zmote, ampak iiči vedno in povsod golo resnico, vzamejo take nauke kot resnico, a svojo nezadovoljnost in mizerijo pa tolmačijo tako, da se sami tolažijo, da so grešniki, da niso stanovitni in da niso dovolj verni. In kedar pravijo, da je življenje v kloštru ali samostanu, tako kot je, idealno življenje, s tem hočejo le ponoviti nauk njihove cerkve, kateri je baje bolj resničen in bolj gotov, kot njihova lastna skušnja. Ta njihova skušnja je prevarljiva in jim samo dokazuje, da niso dobri fratri ali nune, ker če bi bili, potem bi vlivali idealno življenje. O sebi lahko toliko rečem, da bili so trenotki, ko sem bil tako obupal, da si bi vzel življenje, ko se ne bi bil bal greha in da ravno v tistem obupu sem pisal članke, v katerih sem hvalil in poveličeval samostansko življenje. Še danes se spominjam besed, ki jih je zbudila moja tedaj še nerazsodna misel. Rekel sem: “O, moj Bog, to pač mora biti res, ker tako uči tvoja nezmotljiva cerkev, dasiravno se ne strinja z menoj. In to je menda za to, ker sem prevelik grešnik. Drugačne misli so se porajale v moji glavi še le potem, ko sem postal pater in spovedlnik bratov in nun. Takrat sem se do cela seznanil s tisočerimi posamezniki in prišel do zaključka, da je med njimi po malem računano devetdeset odstotkov takih, ki ne vživajo ne svetosti, ne miru in ne zadovoljstva, katero obljublja rimska cerkev in začel sem sumiti, da vzrok teinu ne leži pri nunah in bratih, temveč ga je iskati v pokvarjenem rimskem sistemu. Idimo nazaj k motivu, ki goni pobožne matere, da z vsim svojim vplivom prigovarjajo svojim otrokom-, dia stopijo v klošter ali samostan. Čitatelji so videli kako so bile te matere slabo podiučene o resničnosti življenja za tihimi, klošterskimi stenami in zato se ni čuditi, da čim bolj ljubijo svoje otroke tem bolj jih silijo, da stopijo v klošter ali samostan in toliko bolj so pripravljene žrtvovati se za svoje otroke in s toliko večjo gorečnostjo jih pripravljajo za veselo, mirno, zadovoljno in idealno življenje v samostanu ali kloštru. O, kaka prevara! To je žalosten fakt, vendar resničen. Najboljše rimsko-katoliške matere so pripravljene žrtvovati vse, se zatečejo celo do skrajnosti, samo da prisilijo svoje otroke, da se z grenkimi solzami odločijo za mizerno in obupno življenje v kloštrih in samostanih, kjer ne sije solnce veselja, kjer ne sveti zora upa, kjer je namesto nade obup in mesto veselja samozatajevanje, trpljenje in počasno, toda mučno hiranje. In kaj ve in kaj si misli, uboga, zaslepljena malti? ‘‘Res je sina ali hčeri ne bom več videla, tod‘a kaj je to v primeri z veseljem, častjo in svetostjo, ki jo bo deležen v samostanu ali kloštru?” Tako se tolažijo matere. Še dobro se spominjam, ko sem bil fantič petnajstih let, ko me je mati odpravila na pot v samostan, ravno v tistem času, ko ni bilo o-četa. doma. Med smehom in solzami me je poljubila in še dobro se spominjam njenih besed: “Moj sin, moja duša, težko se ločim od tebe, ampak vesel in svet boš in zato rada pozabim na samo sebe in mislim samo na tebe.” Z poljubom in objemom, katerega se še danes tako živo spominjam sva se poslovila. Pustil sem dom za življenje v samostanu — ki pa ni bilo tako, kot sem si ga predstavljal, ki je bilo vse drugo kot mirno, veselo in zadovoljno. Pride še. TERTIUM NONDATUR! (Piše Demon Ahasver, Cleveland, Ohio.) “Kedaj boš spet izgnal trgovce iz svetišča svojega? Krist povej, povej !” Knez Certelev. ‘ ‘ Izderi naprej bruno iz svojega očesa, potem šele pojdi izdirat pezdir svojemu bližnjemu...” Jezus Krist. Ijeni patet - lažniki so pričeli zopet rojiti. — Vse opikajo s svojimi strupenimi želi, kar ne trobi v njihov maziljeni rog, ali se ne valja pred njimi v bizantiz-mu in pasji ponižnosti. Polux ni bil Castorju podoben, kakor so si po značaju, dejanju in nehanju podobni štirje “evangelisti” Tone, Janez, Jože in France. Na moralo, božje zapovedi, ali božanstvene in vzvišene nauke Kristusove, se le toliko razumejo kakor mačka, kedar luna mrkne. — Nekaj hočejo, ali sami ne vedo kaj. In jaz sem prepričan, da če se bo kedaj sv. Peter tako daleč spozabil, da jih spusti v nebesa, bo imel Krist še enkrat čast postati brezverec — in odpadnik, ali pa bojo vprizorili še celo drugo nebeško — revolucijo, kakoršne ne pomni- jo gore sem od “Luciferjevega u-pora.” Komaj so opikali in “pokrstili” Kalana in njegovo postrežnico, že so se spravili ti rimski drviši, na Konda, Kristana in druge “odpadnike ’ in njihove žene, ki jih ni vezal kak Sojar z svojim povojem (štolo). Reverendissime prav imate! Ženska je “«vrag, zapeljivka, copernica”, po nauku sv. cerkve. In ta “nezmotljiva” sveta rimska cerkev, pravi na svojem koncilu doslovno: “Femina janua diaboli, via iniquitatis, scorpionis percusio nativum genus!” (Ženska je vhod v pekel, pot do pregrehe, želo škorpijonovo, škodljiv rod.) Toda rimski farji se prokleto malo brigajo za verske dogme, ali nauke svoje cerkve, kjer jim prav ne kaže. Le poglejte po fa-rovžih in zastonj boste iskali z Diogenovo svetilko opoldne, kakega Zamorca — ali Kitajca za kuharja. Ne, same mlade Ančke in Maričke, ki so stebri —celibata in vzdržiteljice devištva. Nekateri gospodje jih ipiajo še celo po več, kakor pravoverni Turki —, s ko-jimi goljufajo državo za ženitvan-ski davek, cerkev za poroko in Krista za sv. zakrament ... — “Deviškočiste” so te sv. Suzane, kakor zgodovinske grofice De Ca-vallier in Pompaduor ..., “nedolžne kakor Judita pri Holofernu! Le njihove s temnomodrimi kolobarji — okrašene oči nam pričajo, da gospodje se ne valjajo po tr-nji kot sv. Lojzek. Ali Vas gospod tam v Chicagu moram popolnoma izvzeti. Vi ste 'vzoren” duhovnik, čist, nedolžen kakor jagnje. Brez skrbi si lahko postavite deviški venec na glavo. ter s palmo v roki se sprehajajte — po chicaških ulicah, kakor se je sprehajal sam “cesarski Pa ul ih a Caligula — po antičnem Rimu. Danes kot Jupiter, Neptun, Henkul ali Mars, jutri celo kot boginje Juona, Venera ali Diana ... In božanstvene ninfe in Venerine, vestalke, Vam bojo iz gotovih — oken klicale kakor odrešeniku na ves glas: “Hossana tihi domine Don iz Šiške . . . !” Gospodje, he omejite se samo na g. Kalana, menda ni sam odpadnik in grešnik. Imate jih še mnogo večjih v svoji sredi (privlecite jih na dan) ki smrde do pekla in delajo največje pohujšanje med narodom. Le poglejte in našli boste kansaške — sodomiste, žirov-ske "b. , Ohicaške — Don Juane . . . Goške krivoprisežnike . . . Lasallske “fej!” . . . Gorenjske tatove deklet . . . Tržaške Kom-parete in njihove signorine . . . Lasallske masaže------; sami ma- ziljenci . . . Toda čemu naštevati, vse skupaj ena sama krasna družba. ki dela čast samemu belcebu-bu. Sami profesorji devet ptujih — in sedem naglavnih grehov ... Tukaj očistite najprvo Agijev hlev šele potem pridite med nas zabite “brezverce”. Katoliško glasilo naj prične tam kje je goriška “Soča” pred osmimi leti — končala. Odpri svoje predale za slavni “Tutti fruti”. In vi maziljeni “beletristi” peresa v roke ter pričnite z “Zlato dolino”, koje glavni junak je bil Vaš učitelj in sant-paVlski ‘dekliški mesar...’ Dalje: “Romanje v Rim”, Bobenčkove-ga Franceljna s svojo Ančko, ki je v hotelu v via Framasone obesil celibat, na klin ...” “Čudežno prikazen Podgoršeku v Lasalle in njegovo 'zamaknjenje...” Vi Polah bi morda znali opisati peklenske orgije v Kansasu City, k°jih junak je bil neki kutar? — G. Kranjec bi lahko opisal “Za-earanje Jančeta v Pittsburgu — po neki omoženi “čarovnici”? Potem bi prišlo na vrsto “ Angeljevo češčenje” Hribarsonove — po-strežniee, ki jo je bog tako ljubil — da ji je poslal “sv. duha”, da jo je moč naj višjega obsenčila — in tako je postalo včlovečenje sinu župnikovega, ki je pa tam na Gorenjskem zagledal beli dan, kjer bo “odreševal” narod ... — Le pričnite, nič se nebojte! Jamčim Vam sto tisoč čitateljev in velike honorarje, ter nedosegljivo slavo. Amen! AVSTHO-AMERIKANSKA-UNIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO 24. decembra . PARNIKI PLUTE TO IZ .NEW YORKA Kaiser Franz Josef I. 7. dec. I Alice Oceania 27. novembra / Bush-rSmkrlrPpieitoTn0 "*** °* U uH ^oldne “ Petani«. ores, Pier No. 1 na toacu oJte ceste r South Brooklyn«. SLOVENSKEM JEZIKU ° '° prlliudoa P°Mreiba! obCuj* se. SLAVKI ZA8TOP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K.H. Kempt glavni East, na zapad u 120 N. La Salle st. Chicago Modne obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri JELINEK in MAYER, Imitfclja. HfN<ï<§vo^ ^ue ^ in 18 cesta 0 M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDBAVNIK IN BANOOBLNIK --- L 914 Ashland Ate., Chicago, 111. tki, oanal 476 Uraduje na svojim damu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure pradpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—8. pepoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8 —10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih, DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. B fT~ r1 at ATLAS BREWING CO. •luje na dobrem glaen, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena, t LAQER j MAGNET | QRAnI? K Ras vaza piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. 1 8 2 6 3 4 7 9 5 ZASTONJ $15 Kedar kupujete uro, kupite samo najboljšo — in ognite se tru-blu. Mi prodajamo najfineje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela. Da razglasimo našo firmo, smo siklenili, da pomoremo vsakemu ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite in dobite nagrado! Razvrstete številke tako da bo 15 prišlo po dolgem, pokriž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nakupu za naše Elgin in Waltham ure Poslali Vam bomo zastonj naš katalog, iz katerega si lahko izberete kar bo-čete. Pišite takoj in pridenite znamke za odgovor. CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York. ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino še ta teden. Compagnie Générale Transatlantique I* New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajc brezplačno hrano na parnikih druïbe, soažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15thSt., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio. uri zjutraj; S. S. France nov dvovijak) S. S. La Provence S. 9. La Lorraine s. S. La SavoiT Najboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov, dvovijak) S. S. Chicago S. 9. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatopna 19 State St, New York. MAURICE W. KOZMINSKj glavni zastopnik za zapjiu, 139 N. Daarborn St. Chicago, Ijj DOPISI Waukegan, 111. Razbijalec. Veliko se je že čitalo o Wauke-£un,u in o naših razmerah; marsikateri je moral že kakšno pošno-fati med katerimi je tudi trobentač Selan in ipa Drašler, ki ima poslednji business tudi s tem, da ljudi šteje, koliko jih je, ki imajo še radi mladega Stukelčka. Ali, Drašler bo redno ložje opravljal imeniten posel, ker število Stuk-levih pripadnikov se in se bo še krčilo. Toda trompetar in Drašler se naj danes odpočijeta, ter poglejmo nekoliko druge razgrajače. Tu je n. pr. razbijalec John (po kranjsko Janez) Kukar, ki je razbijal na cerkveni seji, katera ni bila iz "slabega pač pa iz dobrega namena. Ta Kukar je razbijal kakor pravi neotesanec pred g. Jakob Kalanom, češ, da mora povedati, kdo je pravil, da cerkvenega »dbora ne bo na sejo. Gospod Ka lan je možato odgovoril, da ker noče prepira, ne pove dotičnika, rajši ostane sam lažnik. Na to je pa ta Kukar z vso silo udaril po mizi ter rekel g. Kalanu: “Ti si lažnik, ti si preklinjavec, Kristov izdajavec” itd. Ker je ta breazna-Čajnež take govoril, mu pa pravi g. Kalan: “Tako, jaz sem Kristov izdajalec? Ven ž njim!” Ker miza ni bila Janeza Kukarja, je moral kaj hitro ponehati in okoli sebe pogledati, ker s svojim upit-jem in razbij ajnem je ljudi silno vznemiril, da so prišli tik njega in skoraj bi bil prav imenitno in s parado zletel na sveži zrak, katerega je bil silno potreben, ker imel ga je precej pod “kapo”; pa ne morebiti možgan maryee šhojpsa in 'brlozge. Imel je zabu-lel obraz in debele, rdeče oči kot danimka sova. Resnično znajo »iti klerikalci ponosni na tega »•zornega Janeza! No, ko je videl, da mu preti neljuba ekspedicija na zrak, rekel je s tresočim in ponižnim glasom “saj bom sam šel”, In šel je, ter korakal po hodniku, a takoj za njim se je spustil drugi bogataš, ki je bleknil: “Mi ki l*a,j imamo lahko vladamo, kaj pa bodete vi berači, ko inič nimate.” Sedaj je pa naša Waukegan« ka cerkev pripadla, bogatašem, toda sliši se, da jim prav kisla prede. Dali so dolgove iztožit in čakajo, da bi jim berači pomagali; toda, dokler bo taka komanda, berači ne »bomo nič dali. Nereeemo, bomo že »dali, a moral bo »biti drug duhoven, ki bo drugače zgovoren in bo moral tudi »krstiti vsacega otroka, in izpovedati, kdor bo to želel. Kateri duhoven tega ne stori? a sedanji župnik »pa zbera, katerega otroka bi krstil in koga bi izpovedal. Ni potreba da bi berači takim duhovnom kaj dajali; naj mu dajo samo bogataši. Danes sem čital tisti blagoslovljeni, »čisti in nedolžni list, oh! “ Amerikanskega -Slovenca”, ki neko ženskino društvo, seveda, tu iz Waukegana, hvali župnika Stukelčka. Prav si povedala, da se Stukel pri... v Waukeganu uči; »no, da, če se on uči in česa se uči, potem mu ni zameriti, ko noče krščevati in spovedati, pa le počakajmo, da se dobro izuči, potem bo že šlo prav elegantno. Pa vendar dvomimo, da bi se Stukel naučil, se zelo težko uči, je »bolj sam zase; zato »bo pa od ljudi težko zvedel, kako se mora ravnati. Nekega dne se je »prav živahno raztovarjal z nekim možem, ki pa je tudi res mož in ta mlado gospodinjo. Stukelček mu pravi, da ni nobeden drugi njegov gospodar, kot bog in čikaški škof. Sedaj pa dragi čitatelji pomislite, kdo ga olačuje? Če vi delate v »kakšni tovarni, ali vas ne plača gospodar tovarne? Stukel pa pravi, da je njegov gospodar bog iin škof, tedaj naj mu pa bog »plača, in če mu bo premalo »dal, potem maj se pritoži pri čikaškem škofu, da mu bodeta plačala dva, povrhu pa še bogatinci. Toda pri vsili bo bolj slabo opravil, a mi berači smo pa »prosti, dokler se kaj ne obrne. Za danes naj .zadostuje. Ivan Maček. 12 mesecev za nevstrašljivega bo-ritelja pravice kakoršen je ravno list Glas Svobode, in vsaki zaveden Slove»nec bi ga moral citati in nanj tudi ¡naročen »biti. Delavske razmere niso ravno na prvi stopinji; delamo 3—4 dni na teden in tudi delo se teško dobi. Vreme imamo prav prijazno, suho in gorko, drugače se »pa zabavamo po domače, kakor vemo in znamo, samo da si teškoče preženemo. H koncu pozdravljam vse zavedne Slovenke in Slovence, tukaj in onostran Oceana, želeč zdrav in vesel Thanksgiving day in vsaki družini po enega purana. Anton Kitz. Waukegan, 111. Tu imamo nekaj močno “po božnih” (?) izmed Vsemi se pa odlikuje ta, ki mu pravijo lažnjivi in obrekljivi Kovačk. Nekoč mi pravi ta prisad! da mi bo pustil svojo glavo odrezati, če bo g. Kalan kedaj za župnika. Na to ga vprašam: p»a vendar zakaj ne? — Odgovoril je: “Ali na veš, da je pisal Soj ar da ne pod solncem, ne kot župnik, ne kot kaplan, ne bo bral sv. maše g. Jakob Kalan.” No zdaj je pa ta katoličan, čital v št. 270 G. N. naznanilo od duh vodja K. »S. K. J. da je v resnici g. J. Kalan sprejet v Willard Wis. in se je pa močno prestrašil seveda, za glavo se je »zbal! »Pa ti zagotovim, da ti nič žalega ne storim, le brez skrbi bodi. Samo to me veseli, da sedaj pripoznaš da Soj ar piše samo laž, laž in še laž!!! Uprašam pa tudi »Sojarja, kje je vaša združena moč, ki ste tuli li, da ste vi zato, da ne bo g. J Kalan, nikdar več sprejet, pod kakega škofa, predno se ne pokori ljubljanski Bonanaturi? Ja, ja ste mislili, da se vsak škof da »premotiti po vašem hujskanju kot se je dal chicaški. Mislim, da sedaj je vas vse sram, kakor je našega Kovačka Na Uho mi zabrenči »beseda: “K— man se bo o»brni.” Tako je »upil mladi mucek; pardo n —, Pravljica tem sleparjem enaka (Nekega dne so se otroci igrali na bližnem travniku; med njimi je bil lepi mucek. Ta žival so imeli vsi jako radi, ker je bila prijazna Po tem se je nekoliko odstranila. Na kar prifrči veliki jastreb in Ukrade jim mucka; na to se dvigne v zrak, mlada družba gleda za njim, na ¡hi.p 'začujejo glas: K mau se bo obrniu. (Pri nas se A’ee-krat čujejo te besede) in ves muck se je zvil, prijel jastreba za goltamo in za hip »sta »bila »na trati. Ži val »se ni hotela maščevati nad njim, temveč ga je le toliko orna mila da ropar ni mogel zbežat, na kar pribite otroci pograbijo tega tata, razpno mu »peruti in ga pribijejo v “špot” na bližnjo steno. Old Bojar, in tvoja banda tako ste se vi pribili z vašimi lažmi! ■ Louis Lah. dokaz temu je z naglimi koraki napredujoči človeški razum s pomočjo delavskega časopisja. — Kdor dandanes ne čita časopisov svojega razreda, ta je podoben mrtvecu, ki nima nikakega pomena v človeški družbi. Konečno še pripomnim, da list Glas Svobode je prinesel zdravilo v mojo hišo, »s katerim se je ozdravila klerikalna bolezen trajajoča dolgo vrsto let, a sedaj je srce lahko in možgani čisti. »Pa tudi naša hišna denarnica ne bode več kašljala in ¡pljuvala v nenasitno klerikalno malho. Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Glas »Svobode, a listu »pa želim mnogo uspeha. Andrej Kajtna, posestnik. Op. ur. Tako piše rojak iz daljne domovine. Veselli nas, ko tudi tam prižigamo luč uma in veselilo nas bi, da bi naši cen j. naročniki pogostoma naročali list Glas Svobode svojcem v stari domovini. — Letna malenikost $2.50 bo rodila mnogo sadu in hvaležni vam bodo oni in mi. Connelsville, Mo. S ponovljeno naročnino $2.00 in 25c listu podpore tudi par vrstic. Zahvaljujem ,se za opomin, da bo moja naročnina potekla ter prav z veseljem jo ponovim za nadaljnih Griže pri Celju, Štajersko. 12. nov. 1912. (Preteklo je že eno leto kar zahaja list Glas Svobode v mojo hišo, akoravno nisem na njega naročen. Da boste pa g. urednik znali za to skrivnost, Vam morem brez ovinkov povedati, da mi list pošilja moj iskreni prijatelj Juri Brinšek iz Chisholma, Minn. Odkrito priznavam, da list se mi jako do,pade, ker ima »skoz in skoz izvrstno vsebino za pouk nižjim slojem človeštva. Vsak slovensk: delavec v Ameriki bi moral biti naročen na Glas »Svobode. Iskreno se zahvaljujem listu posebno pa mojemu prijatelju Juriju Brin-šeku, ker mi list pošilja in priporočam tudi drugim čitateljem tega lista, da naj list pošiljajo svojim semkaj. To je jako dobro, da bi se tudi tukaj ta »pomembna svetloba razširila v največjih krogih. V tem »cenjenem listu Glas Svobode sem natanko prečital jezuitsko prisego in kaj je vera; iz tega sem se podučil jako mnogo, zakar se Vam g. urednik »posebno iskreno zahvaljujem. Ameriški Slovenci morajo biti ponosni, da imajo tak izvrsten list, kakor je Glas »Svobode. V duhu vidim v prihodnje boljše čase, ko »bode misel svobodna izpodrinila tiranijo iz prestdla in ljudske škodljivce »pokazala v pravi luči kakoršnji so; Nekoliko odgovora na dopis Fr. Plazzotta z dne 8. nov. t. 1. v Glas Svobode. Kot delegat prve konvencije S. D. P. in P. Dr. si štejem v dolžnost nekoliko spregovoriti v zadevi »poslanega dopisa Pr. Plazzotta, v katerem vpraša, če dobi kakšno plačo za časa njegovega tajniškega poslovanja. Ko se je ¡pismo preei-talo, bil je izraz od gl. odbora, oziroma od starih odbornikov sledeči: “V tistem času, ko je bili Plazzotta tajnik, bile so razmere slabe in društvo še mlado. Bil je izraz vseh uradnikov kakor tudi Pr. Plazzotta, da ne zahtevajo nobene plače, ter Plazzotta še pristavil, da ko drugi plače ne zahtevajo naj se njemu tudi odkloni.” To pa ni bilo naznanjeno, da se je tajniku kaka plača stavila ali »prepuščala konvenciji, kakor Plazzotta omenja, Ako je stvar taka, kakor jo Plazzotta opisuje in vsa zadeva bolj jasna, moreni t bi »se bilo kako drugače vkrenilo. Toliko v pojasnilo. J. Zakrajšek. stirja, naj gre rajši na farmo kozle past, morebiti ga bodo le ti bolj “zbrihtali”, kakor pa ta oberčuk in njegova banda. »Cvete Ane društvo, tam se tudi dajejo, a bodo gotovo Srbkinje zmagale. Tukaj je ena, ki ima zastavo sv. Ane, pa pravi, da tudi blagajna bo “k nam” prišla. Blagajna je sedaj v ¡prav dobrih rokah, dobro bi pa »bilo, ko bi kako »blagajno dobila z 10,000 bi se vsaj malo skrbi rešila. Ti čuki eni so stari, drugi se pa izpeljavajo, ki sami vidijo da i-majo škodo, a le ne odnehajo; no zakaj ¡bi se jim pa Srbi podali, ko nimajo nobene škode. Tu v IWaukeganu je še nekaj drulzega pri rojakih. Jaz sem bil veliko ¡po Ameriki, toda videl nisem nikjer razmere takšnje kot so tukaj. To pač ne drži za naše rojake. Tukaj je neki Žid na 10. str.; pred »par leti je nosil na hrbtu krošnjo in prodajal »po »hišah, a sedaj? Sedaj ima največji štor tukaj in je dober za 100,000. Kmalu za njim je prišel drugi, tretji, četrti in peti so sedaj sosedje v naši naselbini — samo j udje. Naši trgovci seveda bodo pustili svoje trgovine, ker vidijo, da med ro jaki ni živiljenja. Ali ni to naj večja sramota za naš narod! Več ko je našega naroda, več svojih tr govcev »bi lahko bilo, toda vse je medsebojno nasprotno. Kar je far škiih podrepnikov, itak niso hodili drugam, kot k judom, in tudi naši duhovniki niso nikoli delovali za napredek trgovine, več so delovali za salone in za »pijančevanje. Najbdlje bi »bilo, .da bi »dobili še judovskega duhovnika, potem se bodo judi veselili, kajti bolj ko je farski, bolj je vnet za juda. In ti čuki so tudi še nekaj “po-gruntali”, namreč da ne bodo o-trok krstili, kojih stariši niso na njih stran, in tudi v cerkvi so listke pobrali raz stolov, katere so plačali Rev. Kalanu. Na vse načine gledajo, kako bi kaj denarja dobili, to je od Srbov, a se močno goljufajo. Opazovalec. Waukegan, 111. Nevem če je kje v Ameriki tako zmešano, kot tukaj v Waukeganu. Kar jih je na Rev. Kalanovo stran so Srbi in kar jih je pa na rev. Stukelnovo stran so pa Turki in čuki, — Dne 17. so imeli sv. Jožefa sejo, in so Srbi premagali, so jim ¡vzeli zastavo in Turki so bili kar iz uma, skakali so na vse strani in kraje, pa vse jim ni nič pomagalo. Nasproti farovža se nahaja neki “pajzel” iu tam se Turki shajajo ter “gruntajo” na vse načine, kako da bi premagali Srbe ; toda Srbi se jim nebodo nikoli podali. Če pa »mislijo, da bodo s svojimi bulicami zid prebili, tedaj pač nimajo Srhi prav nič proti temu, če se jih ob zid razbijejo; saj vredne itak niso nič. Tukaj je tudi en ober-čuk, bratranec Rev. Stukelna, ki ni cerkveni »mož, ali delati morajo vendar tako cerkveni možje, kakor on reče. in tudi Rev. Stukel se mu mora »pokoriti; ta bi rad vse pod komando imel in tudi Srbe, ali Srbi ga še ‘za mar nimajo in tudi za nobenega moža ne. Saj siuperrevi-zor je tudi agitiral, pa je globoko padel in on je vsega tega kriv, da je vse zmešano. Ko je Stukelna sem spravil, moral bi »bil sam vedite, da ta fantek ni sposoben za tako faro. Le ta Stukel je sam v cerkvi llagal, da kadar bo šel Rev. Kalan stran, potem »bo tudi on šel. Toda to je bila sa»mo politika. — Čuki so mislili, da bodo po tem Srbi hodili v cerkev, ali Srbi so stanovitni in taki »bodite še zana-»prej, »da nebodo čuki zmagali, kajti velika sramota bi bila, če bi se to zgodilo; saj je druzih cerkva dosti, kdor hoče k maši iti. Če se vsi ti Turki in čuki skupaj zberejo in s svojimi »buticami v zid upirajo, ne bodo ga ¡podrli, pač pa sami na cedilu ostali. Tukaj je neka priletna žena, ki ima pri čukih prvo in zadnjo besedo in najbollje bi bilo vso to bando v top nabasati ,pa v jezero spustiti, da »bi se jeziki ohladili. Stukel gledi, da kaj kmalu greš, drugače ne bo miru in pa še ko Stukel ni za tako veliko faro in ke»r ni sposoben za dušnega pa- ‘ SLOVAN” Zadnjo soboto večer počastil je nas dobroznani pevski zbor “Slovan” iz So. Chicage s tem, da je priredil v veliki Narodni dvorani veliko koncertno veselico, ki je v vseh »oeiriih izpala pra»y potvoljino. Točke programa so rešili izvrstno. Ljudem in zastopnikom »slov. naroda, ki so, bi rekel, nalašč ostali v našem središču, samo »da slišijo lepe slovanske pesmi je jako ugajala igra “Trije tički”, od »pisatelja Jakoba Steka. »Pevsko društvo “Slovan” je »priredilo isto šaloigro nedolgo toga vSo. Chicagi in ob tisti priliki oglasil se je naš kritik Slavo Trošt v predalih tega lista. Mala a povsem ~»ravična kritika je pomagala. Igralci so izpel j ali svoje naloge jako »precizno in okusno. Smeha je bilo dovolj. (Po igri se je vršila prosta zabava in ples do ranega jutra. Ker smo pa ravno pri pevskih zborih, naj si dovoljujemo omeniti samo še to. Društvo “Slovan” je dobro organizirano in ima dobre pevske moči, kar zagotavlja največji uspeh pri pevskih zborih, brež dobrih glasov, ni pričakovati dobre izpeljave ene ali druge »pesmi. Naš “»Orel”, ne rečemo, da nima dobrih glasov, konstatujemo pa, da jih ima premalo. Primanjkuje jim tenoristov. In kakor smo slišali na lastna ušesa in vemo iz lastne skušnje je v Chicagi dovolj rojakov, ki hi bili ponos “Orlu” iu vsakemu »pevskemu zboru, ko bi se »mu pridružili in se vdeleže-vali »pevskih vaj. Chicaški rojaki posnemajte zgled So. Ohicagarjev in Pull.man-čanov in šlo bo. Nekdo je tudi izrekel željo: Kako lepo bi bilo, ko bi se združili vsi jugoslovanski pevski zbori in od časa do časa nastopili skupno. Res lepa misel. Ali jo bo kateri “pevcev” skušal udejstvi-ti? Upajmo! KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, to knjigo, ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, ki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto. It doesn’t pay to neglect UT S il WWWÏÎtkl fetff*Vc e u e e e'e rt a your če pridete domov bolni, 6e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb iu pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER C) CO.. 21S Pearl St.. New York, N.Y. £ Dr. Richterjeve Congo Pilule «lajšajo. (25o. ali 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN Ulij So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsaKenh potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 80Ö6. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite J1’ uro, verižico, prsta» ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbovec & Co. P. O. BOX 25, DENVER, COL. TheKonradSchreier Co. Sheboygan Wia. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naš" pivovarue je najboljše. Dobra linijska Gostilna,"jT Jos. S. Stastoy 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanictu GOSTILNA Vogal 22. iu Lincoln Street Proatgorak in mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bokmio” kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinje. Fina riaa in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni milni Blue Island Av.In zap. 18.cl. Social Club Saloon - Edina slovensk « tvrdka v mestu - J, KlancM in J. Pert 312 Garrison Ave. lastnika ia prolajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARK »VNSAS. ouvEiniK HATENTI CARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Til, 3988 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav« in najveA v Žitka za par centov s biljardni» mizo na razpolago. Vse fco se dofei v gostilni John Košiček 1807 S. Centra Ave. Chicago, KL Telefon Canal 1439. “ The Roosevelt Saloon” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik In trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom Itd. — Se priporoča Slovencem! II Sionu Ci" Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 8o. Santa F« ave., Pueblo, Col« Tu doblé vodno »veže Wolterjor piro, ohioška vina, dobro domač žganje ln najboljše smotke. Slovenci obiskujta nas. J. GABER, lastnik Za vsako bol v vaših udih telesu rabite SCHEFFLOV ORIGINALNI MUSTARD LINIMENT Isti Vas hitro ozdravi in olajša bolečine takoj. Se dobi pri. LOUIS SCHEFFEL, lekarnarja 20. cesta In Blue Island av« CHICAGO. Irgoyina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 'Zelika zaloga obuval najnovejše kal vosti po zmerno niskih cenah JOHN KLOFA 631 Blue Island Ave., Chicago Druga vrata od Kasparjeve Rac RAZNO IN DRUGO $ _____________¿ KRANJSKO. Skrivnostna smrt. Iz Škofje Loke poročajo: V nedeljo, 10. m. m., so našli mrtvega pod sv. Barbaro v ¡potoku “ITraštnica” 64let-ntjga, samskega Boštjana Košir iz Črnega Vrha, ki je služil čez 30 let po loških hribih. .V nedeljo popoldne je še bil v Loki, napravil je testament, baje je še nekaj pri igri izgubil; ob 6. uri so ga pa iz vode izvlekli, hlače je imel za petami. Ne ve se, ali je sam padel v vodo, ali se je izvršil zločin. Truplo so prepeljali v loško mrtvašnico, pri njem so. dobili 60 K. Zdravniška obdukcija bo morda pojasnila, kaj je bil vzrok smrti. Smrtna nezgoda hlapca. Dne 8. novembra, v ipetek, je peljal iz Za-legaloga Gregurjev hlapec, 24!etni Andrej Veber, domačin,'kakor po navadi druge dni žaganice v Škofjo Loko. Odšel je od doma okrog pol štirih. Ko pride do vasi Studeno, občine Selca, zavre voz na klancu in hoče iti ob vozu. A naenkrat se sicer dobra os pri vozu prelomi in voz fanta tako stisne, da je takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Selce. Mlada cestna roparja. Na Notranjskem se pojavljata na cestah dva mlada roparja, od kterih je e-den star 20 let, ¡majhen in suh; drugi je star 22 let, srednje velik, z rdečimi brkami in suhim o-brazom. ¡Napadla sta pri Št. Petru železniškega delavca Franceta Mankoča s Kala in zahtevala od njega denarja. Mankoč je jima dal. kar je imel pri sebi: denarnico z 20 vinarji. To je bilo roparjema premalo. Dala sta Mankoču denarnico in 20 vinarjev nazaj. — Med Divačo in Gorenjem sta pa roparja oropala delavca Janeza Miheliča za 30 K. Nesreča na Triglavu. Litograf Rudolf Kandler iz Badna je svoj dopust preživel pri svojih sorodnikih v Tolminu. Dne 28. Oktobra je •dšel iz Tolmina v Badeu in se u-stavil v Bohinjski Bistrici, da gre na Triglav. Pri hoji na Triglav je prišel v sneženi vihar, zašel je in moral ostati dva dni in dve noei »a Triglavu. Moža so z nevarnimi omrzlinami prepeljali v celovško bolnišnico. Voz ga je do smrti pritisnil. Jože Groznik, posestnikov sin iz Pungerta o'b Temenici je peljal 7. m. m. poln voz žita v mlin. Med potjo se je pa voz zvrnil nanj, mu zlomil desno nogo v kolenu in ga pritisnil čez prsa. Peljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je pa že drug dan vsled poškodbe Umrl. Rodbinska žaloigra. V Trnovcu pri Medvodah je Jakob Polenšek z burki jami svojo ženo tako tepel, da jo je ubil. Zakonska sta se v pijanosti večkrat prepirala. Hud požar na Dolenjskem. Hud ogenj je v Trebči vasi pri Dvoru vpapelil 15 hiš in 40 gospodarskih poslopij. Ljudje so imeli že vse pridelke doma. Zgorelo jim je vse. ŠTAJERSKO. | Žrtev razmer. (Dopis iz Goto-velj.) Leta 1908 je odšel od nas k vojakom v Pulj Martin Jordan. Pri vojakih ga je napadla jetika. Nekaj časa so ga zdravili v vojaški bolnišnici; videe, da mu je vojaška suknja vse življenske sile izsesala iz telesa, so ga v juliju 1911 poslali domov. Meseca novembra je položila zavratna bolezen mladeniča, upanje staršev, v postelj in leto dni pozneje, dne 9. novembra t. 1. je izdihnil, na veliko žalost svojih staršev. Militarizem ga ima na vesti! Vlak povozil konja. Iz Brežic poročajo: Dne 6. m. m. se je zgodila nesreča prav pri tisti čuvajnici kakor leta 1909, samo da so bili takrat mrtvi trije ljudje, zdaj pa je smrtna žrtev železniške nezgode konj. Nesreča se je zgodila tako. Grajski hlapec v brežiški Attemsovi graščini je peljal štedilnik v dobrovsko hosto graščinskemu lovcu. V hosti se je konj nenadoma splašil. Dirjal je eno uro daleč. Mimo čuvajnice je pravkar privozil osebni vlak iz Zagreba, ki pride v Brežice ob 9. dopoldne, ko je splašeni konj na vso sapo pridirjal, preskočil' ograjo in se zaletel naravnost v četrti voz vlaka, M pa je konja pahnilo s tako silo v stran, da je podri dva stebra pri železniški ograji in je tudi razpolovil zavoro. Zavora se je konju zapičila v zadnji del telesa in ga strašno razmrcvarila, pa tudi drugače je bil konj ranjen. Uboga žival se je vila v groznih mukah, dokler je ni konjederec ustrelil. Zadnja pot, žrtev rudniškega kapitala. Iz Trbovelj poročajo: Dne 7. m. m. ob štirih popoldne, smo pokopali obadva Zeleuška, o-eeta in sina, ki ju je, doletela žalostna smrt v jami. Pogreb je bil veličasten; udeležilo se ga je nad 2000 ljudi, večinoma rudarjev in njihovih žen. Malo je videti takih pogrebov v Trbovljah. Sprevod se je pomikal na pokopališče med turobnimi zvoki rudarske delavske godbe. Pred ‘hišo žalosti je zapel rudarski pevski zbor pod vodstvom sodruga Baloga žalostinko. Mlajšega Zeleuška, ki je bil tudi član rudarskega pevskega zbora “Vzajemnosti,” so nosili sodrugi pevci. Preden je sprevod dospel na pokopališče, se je razprostrl mrak. Nad odprtima grobovoma so pevci zapeli še eno nagrobnieo in rudarska godba je zaigrala j mrtvima trpinoma zadnjič v slovo. Tišino na pokopališču je motilo ihtenje zapuščene vdove in nepreskrbljenih otrok, ki so plakali j za očetom, sinom in bratom. Ob tem žalostnem prizoru se je utrnila marsžkaka solza, Brzovlak je povozil blizu Sre-, dišča posestnico Marijo Tomažič. Hotcf.a je ravno čez tir, ko je prisopihal vlak Pragersko-Budimpe-; šta, Lokomotiva jo je zgrabila in , je bila takoj mrtva. Mati in sin. Iz Vranskega porogajo: Posestniški sin Franc Irman v Zahomcih je šel na obisk k svojemu bratu. Ko je prišel domov, je takoj šel krmit živino. Ko je šel po lestvi, mu je spodrsnilo in pa- del je na tla. Zadel je ž glavo ob hlevska vrata ter se tako hudo u-daril na sence, da je, na vrata naslonjen, stoje umrl. Ker ga le predolgo ni bilo v hišo, je šla mati gledat, kje da je. Prišla je v hlev in ga našla mrtvega. Prestrašila se je tako hudo, da jo je zadel mrtvoud in se je zgrudila nezavestna. Šdle čez nekaj ur so našli mrtvega sina in mater, ki je še vedno bila nezavestna, PRIMORSKO. Hudodelec alkohol. Dne 18. m. m. zvečer je več fantov iz Solkana, popivalo v gostilni “Pri Bajti” v Rožni dolini. V pijanosti so se skregali in stepli. V tepežu je Ivan Gerželj z nožem sunil v prsi Ivana Devetaka ter mu rai.il srce Težko poškodovanega Devetaka so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Gerželj pa je ušel, a se je danes javil oblasti. Kakor se poroča, je v bolnišnici dr. Wein lechner operiral težko ranjenega Devetaka ter mu zašil rano pri srcu. Stanje Devetaka je nevarno, vendar je nekoliko — čeprav malo — uipanja, da okreva. Roparski napad. Na cesti via Po-zzo bianco sta napadla 281etni Hektor Giraldi in 271etni Anton Negode 32 letnega zasebnika Pe tra Vaskeca, ravno ko je ta govoril z neko žensko pred vežnimi vrati. Eden napadalcev je pograbil Vaskeca za vrat in ga vrgel ob tla, drugi pa mu je začel stikati po žepih. Zenska je poklicala pomoč in po kratkem boju je policija aretirala predrzna napadalca. Splovljen j e tretjega dreadno-ughta v ladjedel. pri Sv. Marku v Trstu, dne 30. m. m. ob pol 12 dopoludne. Dreadnought nosi ime: “Princ Evgen”. Cesar je imenoval za botro novega dreadnoughta nadvojvodinjo Marijo Kristino Slavnosti se ¡bodo udeležili poleg drugih oficijelnih vojaških in civilnih krogov tudi nadvojvoda Franc Ferdinand, vojvodinja Sofija Hoheribergova in nadvojvoda Peter Ferdinand. Samomor. Dne 12. m. m. ob pol 12 dopoldne se je zaprl v svoje stanovanje v Trstu 281etni zidar Anton Favret in je pil phenilovo kislino. Ko so domači, katerim i/-je zdelo njegovo početje sumljivo, vdrli s silo v sobo, je bil Favret že mrtev. Vzrok samomora ni znan. — V starem mestu se je zastrupila 181etna prostitutka Rina Sainova. Vzrolk, nesreča v ljubezni. Ženske sostanovalke so jo zasačile ravno j ko je izpila steklenico strupa in so dvignile strašen krik. -Samovo so odpeljali v bolnico, kjer bo okrevala, KOROŠKO. Požar. Pri Paternjanu je izbruhnil dne 10. m. m. ogenj v velikem dvojnem kozolcu posestnika Muel-lerja. Kozolec je popolnoma zgo rel. Vnel se je tudi hlev, v katerem je zgorelo več prašičev in en dra goeen konj, katerega so privlekli med požarom že do vrat, kjer pu se jim je iztrgal iz rok in bežal nazaj v hlev, kjer je poginil. Skoda je velika in bila je nevarnost, ker je brit hud veter, da se razširi o genj po cedi soseščini. Kako je nastal ogenj še ni znano, govore pa da je bil podtaknjen. Razkrinkan zavratni morilec svoje matere. Svoječasno smo po ročali, da so našli 13. sept. t. L v nekem 8 m. globokem jarku pod cesto ne daleč od Vajre blizo Trga mrtvo 641etno kajžarico Nežo Stendlcrjevo. Takrat je prevladalo mnenje, da se je žena ponesre čila. Kljub temu pa so nastale govorice, ki so sumile, da je bila že :ia umorjena. In res se je končno' posrečilo orožnikom, ki so stvar tajno zasledovali, da so odkrili zavraten umor. Ženo je umoril njen sin Lorene Stendler, hi je u-mor že priznal. Izpovedal je, da ga je mati vedno sovražila in silno preganjala. Da napravi neznosnemu življenju konec, je počakal mater oui večer ob cesti, zagrabil jo za vrat in vrgel čez pečine. Lorene Stendler je znan kot nekoliko slaboumen, vendar pa je, kot ga sodijo domačini, odgovoren za svoje dejanje. Najden utopljenec. Ob Dravi pri Grabstajnu so našli utopljenca, moža, starega od 40 do 50 let. Utopljenca, ki leži bržkotne že več kot mesec dni na produ, ne pozna nihče. Oblečen je v čedno delavno obleko. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Grabštajn. Zasačen nevaren mednarodni vlomilec. Hišnica hiše št, 1 na Sadnem trgu v Celovcu je zaslišala neko tolčenje iz kleti. Poklicala je moža in šla sta gledat, kdo je v kleti. Iskala sta dolgo, toda nič našla. Končno je zagledala žena za veliko skladnico drv mladega moža, ki je v tem trenotku skočil iz skrivališča in zbežal po stopnicah v vežo in na trg. Mož je tekel za njim in klical na pomoč. Nabrala se je -množica ljudi, prileteli so stražniki in posrečilo se jim je mladega nasilneža ujeti in zvezati. V kleti so našli popolnoma novo izvrstno angleško vlomilno orodje. Centralni sveder, dva navadna svedra, več pil in malih žagic, uni-versalni vlomiini ključ in električno svetilko. Mož je napravil že veliko luknjo v zid in je hotel prihodnjo noč prodreti v sosedno trgovino z zlatnino. Vlomilec je 24 let star, piše se Rudolf He-hntr, doma iz Nemčije in je član-mednarodne družbe tatov in vlomilcev. RAZNO. Drago stanovanje imata e. kr. okrajno glavarstvo in pa njegov vodja v Benešovu na Češkem. Na-jemšeina za oboje stanovanj skupaj znaša 8000 kron letno. Hiša je namreč last veleposestva Konopi-ste, ki je zopet last prestolonaslednika . . . Hiša iz porcelana. Anglež Tour-ner priporoča nov način zidanja Hiš in sicer iz porcelana. Svojo iznajdbo opisuje tako: “Moje hiše iz poredana imajo predvsem to prednost, da -so v higijeničnem o-ziru najpopolnejše. Stene se lehko umijejo, kakor posoda, iz katere jemo. Če je 'bil prejšnji stanovalec še tako zanemaril in umazal stanovanje, ni treba prav nič dragega kakor škaf vode in nekaj mi la, da postanejo sobe snažne in da se '¿strani ves prah, bakcili in škodljiva nesnaga. Zgraditi si Hi šo, to je najenostavnejša stvar na svetu. Izbereš si model in vzorec po svojem okusu; na stavbni prostor dobiš jekleno ogrodje in por cela naste plošče in v enem dnevu je hiša zgrajena. Ako se preseliš v drag kraj, podereš hišo in jo postaviš v svojem novem bivališču.”; Najkrajši predpust v celem stoletju bo prihodnje leto. Začne se 7. januarja in bo trajal do 4. februarja, Bo torej treba z ženitvijo hiteti. Čuvajizem. Zadnja številka časopisa “Česky List”, ki izhaja kot glasilo Čehov v Zagrebu, je bila od zagrebške policije konfiscirana, ker je objavila poziv za nabiranje prispevkov za jugoslovanske ranjence. ZA BOŽIC IN o 9 ¡S ¡Ü NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da ' se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Prank Sakser 82 Cortlandi Street, Mew 'York, N. Vi- 6104- ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, O. 0#» g®®## m«« t®!*®® ® mmmmmmmè I Hranitev ljudstv s— n •t m I 1 e V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanjn hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ngodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna rabite Trinerjcvo ameriško zdraiilao grenko vino. To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo gaza: I S 'JOSEPH TaiNEE’8 ftCClST.CRE» ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri I JOS. TRINER I 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ••M* Mooooo ooooooeeeet.« m» 50.000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. V j a\a Knjižica je ■Vredna JSlO.oo -VsaKemu bolnemu čto-VeKu. Mi želimo, da vsiki bolni člo rek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: SiSlis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni y želodcu, na vranci, ledvicah in y mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma poštemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice, Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicag. 111, Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da m tako pošlite. Ime. V JEČI SVETE INKVIZICIJE. E. A Poe. Bratje, eno zapoved vam. dam: Ljubite se med seboj. Kristus. (Nadaljevanje.) Dolgo trpljenje mi je tako oslabilo živce, da so se mi tresli že od samega zvoka lastnega glasu, tako da sem bil v vsakem oziru hvaležen predmet za ono vrsto muk, ki so me čakale. Tresoč se po celem telesu, se «plazim zopet po starem potu na-eaj k zidu — da rajše poginem tam, kot da bi okusil grozote takšnega vodnjaka; razen tega mi je naslikala domišljija mnogo takšnih brezen, različno razvrščenih okrog ječe. *če bi bil moj duh v drugačnem stanju, bi ne premišljeval niti trenotek, temveč končal svoje trpljenje z enim skokom v globočino. Ali ta hip ni bilo večjega strahopetca, kot sem bil jaz. Razen tega nisem mogel pozabiti, kar sem svoj čas bral o podobnih vodnjakih, da «i namreč nagla smrt nikakor del njih grozovitega sporeda. To duševno premstrivanje me vzdrži nekaj ur zdramljenega; nazadnje pa le zopet zaspim. Ko se prebudim, najdem zopet poleg sebe, kot prvič, hleb kruha in vrč vode. Trpinčila me je huda žeja, da sem izpraznil posodo na en dušek. V vodi je bilo gotovo nekaj primešano, ker komaj popijem, se m« loti zopet nenavadno velika zaspanost. Poloti se me globok spanec — podoben smrti. Koliko časa je trajal, ne morem reči; ampak ko odprem zopet oči, je bilo vse o-krog mene vidno. Čudna, žvepleno-punnena svetloba, katere izvora spočetka nisem mogel najti, mi o-mogoči, da pregledam obseg in ka kovost svoje ječe. Kar se tiče njene velikosti, sem se zelo motil. Njeno zidovje ni metalo v obsegu več kot 25 čevljev. To dejstvo mi vzbudi za nekaj minut cel svet nepotrebnih skrbi. Nepotrebnih, zapes l Ker kaj je moglo pri groznem stanj», jrf se me je polotilo, biti zame manjšega pomena, kot vehkost moje ječe? Toda ,,pioj d Uh je stikal strastno po ne-.¿natnih stvareh, zato se me prime šel ja, da bi si pojasnil napako, ki «em jo pri merjenju naredil. Nazadnje se mi posveti. Pri svojem prvem preiskovalnem poskusu sem naštel 52 korakov do mesta, kjer sem padel; tam sem moral biti torej oddaljen od odtržka svoje obleke kvečjemu en ali dva koraka,. Res, tedaj sem že obšel zid skoro okro-ginokrog. Nato sem zaspal — a ko sem se zbudil, sem se očividno vrnil po stari poti ter mislil, da je obseg ječe dvakrat tolikšen kot je bil v resnici. Ker sem Jul tako zmešan, nisem opazil, da sem začel svojo pot ob zidu na levi, končal pa ob zidu na desni. Tudi glede oblike te luknje sem p c motil. Ko sem tipaje iskal pot, e e mi je zdelo, da tvori zid mnogo kotov, ter sklepali iz tega, da je prostor zelo nepravilen. , Tako močno vpliva popolna tema na človeka, prebujajočega se iz omotice ali spanja! One kote je tvorilo le nekaj plitvih špranj ali razpok nepravilno oddaljenih raz-narezen. V celem je pa imela moja ječa obliko štiriikotnika. Kar sem smatra'! pred za kamniten zid, se mi zazdi sedaj železo ali kaka druga kovina; posamezne velike plošče so tam, kjer so bile spojene, tvorile one špranje ali razpoke. — Vsa površina tega kovinskega .oboka je bila surovo poslikana z .gnusnimi in groznimi podobami, katere si je izmislila po grobu smrdeča praznovernost menihov. Postave hudičev krvavečih pogledov, slike okostnjakov in druge še groznejše stvari so pokrivale in grdobile stene okrog in o-krog. Opazil sem, da so obrisi teh pošasti dosti določni, toda njih barva se mi je zdela obledela in pokvarjena, kot od vlage. Ogledam si potem tlak; bil je kamniten. Na sredi je zijal okrogel vodnjak, čigar žrelu sem na čudovit način ušel. Bil je satno e-den v ječi. Vse to sem videl samo nedoločno in z velikim trudom — ker moje osebno stanje se je med spanjem zelo izpremenilo. Sedaj sem ležal podolgem, na vznak, na nekakšnem niz,kem lesenem odru. Na tem sem bil skrbno privezan z dolgim jermenom, kot s kakšnim pasom. Jermen sem imel opasan ne-kolikokrat okrog ndov in telesa; samo glavo in levo roko sem imel toliko prosto, da sem mogel vzeti po dosti težavnem poskusu hrano iz lončene sklede, ki je stala poleg mene na tleh. iZelo se zgrozim, ko zapazim, da je vrč z vodo izginil. Pravim — zelo se zgrozim ker me je mučila neznosna žeja. Očividno so moji mučitelji hoteli vbuditi žejo — ker hrana, položena na skledo, ni bila nič drugega, kot nenavadno začinjeno meso. Pogledam kvišku in začnem o-pazovati strop svoje ječe. Bil je 30 ali 40 čevljev visoko nad mano in popolnoma tako narejen, kot pobočne stene. Na eni izmed kovinskih desk, iz katerih je bil sestavljen, vzbudi mojo pozornost nenavadna podoba. Bila je to slikana podoba, ki je predstavljala simbol časa, tako kot se navadno slika, samo da je držala namestu srpa nekaj, kar se mi je zdelo na prvi pogled kot podoba velikega nihala, kalkoršno vidim pri starih urah. Toda na celem tem stroju je bilo nekaj, kar me pripravi do tega, da ga začnem opazovati bolj natančno. Ko se nepremično in trdno zagledam vanj (stroj je bil naravnost nad menoj), se mi zdi, da se nihalo giblje. Takoj za hip je bilo to domnevanje potrjeno. Zamahi so bili kratki in lahni. O-pazoval sem ta pojav nekaj minut, nekoliko s strahom, še bolj z 'začudenjem. Nazadnje obrnem utrujen od njegovega dolgočasnega gibanja svoj pogled na druge predmete svoje ječne celice. Mojo pozornost Obrne nase čuden, slab šum. Ko pogledam po tlaku, zapazim nekaj velikanskih podgan, ki so letele po ječi. Prišle so iz vodnjaka, ki je ležal na moji desni strani tako, da ga sem lahko videl. Ravno, ko sem obrnil pogled! nanj, jih pridrvi cela čeda, požrešnih oči. Duh od mesa jih je privabil. Šele z velikim trudom in pazljivostjo se mi jih posreči odgnati. Preteče kake pol ure, mogoče cela ura (čas.sem mogel le nedoločno meriti), predno pogledam zopet kvišku. Kar zagledam, me prestraši in ohromi. Zamahi nihala so bili skoraj na en čevelj daljši. Vsled tega se je tudi hitrost nihanja znatno povešala. Ampak kar me je najbolj vznemirjalo, je bilo to, da se mi je zdelo, kot da se nihalo neprenehoma znižuje. Šele sedaj zapazim — s kakšno grozo, mi pač ni treba opisovati — da je spodnji konec nihala narejen iz svetlega jekla v podobi polmesca, en čevelj dolg od enega konca do drugega. Videl sem dobro, da je nihalo na obeh koncih in na spodnjem robu ostro kot britev. Obenem se je zdela ta priprava debela in težka, ker počenši od ostrega spodnjega robu je bila navzgor vedno debelejša in širša. Obešena je bila na težki medeni palici ter je s svojimi zamahi žvižgaj e rezala zrak. Nisem bil več v dvomili: to je bila poguba, katero mi je določila meniška ostroumnost, nenavadno izvežbana v izmišljanju muk. Sluge inkvizicije so opazili, da sem našel brezdno in se ga ognil — vodnjaka, čegar grozote so bile namenjene tako predrznemu krivovercu, kot sem bil jaz — brezdna, slike pekla, o katerem se je govorilo, da je to vrhunec vseh kazni. Padcu v to brezdno sem u-šel popolnoma slučajno, in vedel sem, da tvori presenečenje ali nagel začetek nove muke važen del strahovite groze, s kakršno je združena smrt v teh ječah. Izog-nivši se temu padcu sem vedel, da rne ti hudobni duhovi ne nameravajo sami vreči notri; tako da me :e torej (ker ni preostajalo nič drugega) čakala drugačna in milejša poguba. Milejša! Moral sem se kljub svoji neskončni grozi skoraj nasmejati, da sem rabil tak izraz. Dalje prihodnjič. Katoliški menihi za Turke. S Cetinja poročajo: “Ko so Črnogorci obkolili Djakovied, so za njeno obrambo največ storili on-dotni frančiškani, ki so Amavte navduševali k odporu celo takrat, ko so že turški hodže (duhovniki) priporočali, naj se mesto preda črnogorski armadi.” — K temu pripominja spljetsko “Naše Jedinstvo”: “Frančiškani za Turke! In za krvoloke arnavtske! To je nekaj tako odurnega in gnusnega, da človeku obstaja pamet. Sinovi reda sv. Frančiška, nasledniki sv. Ivana Kapistrana, oni so za Turke, da ubijajo, in vendar je pisano za nje, ako za koga: ne ubijaj! Ti frančiškani torej nimajo solza za bedno rajo, pač pa pritajeno plamti v njih dušah navdušenje za a-zijskega nasilnika! Te nesrečnike bi moral red iztirati iz svoje srede in cerkev bi jih morala prokleti. Koliko škode povzročajo nji sami! Do sedaj je bilo tam med frančiškani mnogo takih, ki so porabili vse sile, da bi se ne spuščali v nobeno akcijo za svobodo. Sklicevali so se na izrek “Kraljestvo moje ni od tega sveta” ter so neprestano zabičevali ljudem, da je treba trpeti ter mirno prenašati vse krivice, nasiljstva in zločine. Tako so govorili svojim vernikom, da bi pomagali turškim o-blastem. Res pisano je: “Ako ti kdo vzame plašč, daj mu še obleko!” Toda mi ne poznamo kristjana, ki bi bil to storil. Vse do svoje meje, pa tudi oni nauk, da je vsaka oblast od boga, ker bi sicer še danes imeli takšne oblasti, kakršne so bile Neronove v času sv. (Pavla. Toda frančiškani pro-povedujejo, da je “vsaka oblast od boga,” samo za to, da s tem u-pravičujejo svoj nastop za Mohameda V. Potemtakem so vsi križarji ivsieh. (križarskih vojn, vsi papeži, Bogomiri in Rdečebradci v peklu, ker so nastopili proti vladi sultana! Frančiškani v Djakovici z Arnavti za Turke! To je nekaj tako strašnega, da si človek kaj takšnega niti misliti ne more! ” — Stvar‘je sicer strašna, a presenetljiva ni, saj so žalibog vsi katoliški redovniki po vsi Stari Srbiji in Makedoniji postopali tako. — V Skoplju na primer so vse kristjan-ske cerkve — srbske, bolgarske in grške — razobesile zastave, ko so Srbi zasedli mesto in s tem rešili mesto pred pokoljem, ki ga je pripravljala arnavtska in turška sodrga, samo ondotna katoliška cerkev je bili a brez vsakega okrasa, ker je tudi tamošnja katoliška duhovščina hotela javno pokazati, da ji je ljubše turško, kakor pa kristijansko gospodstvo ! Sl. N. Cenjeni čitatelji vidite kaka sodrga je brezdomovinski klerikalizem! Vemo, da bo naš dični “filo-zauf” Sojar zopet čvekal: “Ni res, Glas Svobode laže!” KRIVOVERCI” IN RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV. V letih 1220 do 1240 je deloval v tuluškem okraju na Francoskem dominikanec Viljem Pelisso, ki je zapustil dnevnik “Chronikon”, katerega roikopis hrani knjižnica v Careassone. Ta dominikanec nam sporoča naslednji dokument vzvišene krščanske ljubezni do bližnjega: “V čast in hvalo božjo ter blažene device Marije in svetega Dominika, našega očeta, in vse nebeške vojske hočem nekaj napisati, kar je učinil gospod tu-luški okolici po bratih pridigarskega reda (dominikancev) in na prošnje sv. Dominika; Tedaj je u. mrl krivoverski klerik, ki so ga pokopali v cerkvenem križevem potu. Ko je to slišal magister Rol-landus, je šel z brati (dominikanci) tje, izkopali so ga, ga vlekli po ulicah in ga sežgali. Tisti čas je umrl krivoverec Galvanus. To ni ušlo magistru Rollandu; sklical je brate (dominikance), (klerus in ljudstvo; šli so v hišo, kjer je u-mrl krivoverec, razdejali so jo popolnoma in jo napravili za gnojišče ; Galvana so izkopali. Njegovo truplo so vlekli v velikanskem spre vodu po mestu (Tuluza) in ga zunaj mesta sežgali. To se je zgodilo leta 1231 v čast našemu gospodu Jezusu Kristusu in sv. Dominiku in v čast rimske in katoliške cerkve, naše matere. Amoldus Catalanus, tedaj inkvizitor, imenovan od papeževega legata, je obsodil dva krivoverca, Petra pl. (Pueehperduta in Petra Bomassi-pia, da bodita živo sežgana. Tudi nekatere mrtve je obsodil,- dal jih je izkopati in sežgati. Inkvizitor brat Ferrarius (dominikanec) je dal prijeti mnogo krivovercev in jih zazidati, pod zaščito pravičnega sodišča Boga . . . Krivoverca Janeza Textorja so sežgali z dru- gimi. Tisti čas sta dala inkvizitorja brat Peter Cellani in brat Viljem Arnald (dominikanca) nekatere mrtve izkopati, jih vleči po cestah in sežgati. V Montemegu-rumu (Montsegurju) sta dala sežgati krivoverca Janeza de Gorda z 1210 drugimi 'krivoverci. In velik je nastal strah med krivoverci vse okolice. (Tega Viljema Amal-dija je papež Pij IX. proglasil 1. septembra 1866 za ‘Oloženega”!). V tem tonu pripoveduje kronika dalje. Pobožni dominikanec seveda vse te strahote odobrava, kakor jih je odobravala katoliška cerkev, pod zaščito katere so se vršile. In to naj bo vera tistega, ki je učil vzvišeni nauk o ljubezni do bližnjega! — Seveda, lažnjivi Sojar 'bo rekel: “ Ni res!” V 24 urah. Ako poznate katerega ki trpi vsled prehlada ali hripe, ali sami trpite vsled hripe, influenze ali prehlada v glavi — vedite, da Severov! Tableti zoper prehlad in hripo (Severa’s 'Cold and ¡Grip Tablets) hitro odpravijo take bolezni. Prehlad je čestokrat v 24 u-rah odpravili. Dobri so za otroke kakor tudi za odrasle. Prodajajo jih lekarnarji povsod. Cena 25 ct. Pristni so pod zavitkom, ki nosi napis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. (Advertisement) Posledice zanemarjenega prehla-jenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. 'Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev “Pain Expeller” izkazal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lahko kupi v sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. (Advertisement.) Iz Evrope v Ameriko. Sinovi in hčere vsih Evropejskih narodov, ki prihajajo na ta gostoljubna tla, bodo se prej ali kasneje popolnoma amerikanizirali. To idejo je reproduciral Jos. Triner, izdelovatelj slavno znanega Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, na svojem krasnem koledarju za leto 1913. Slika kaže parnike, ploveče v New Yorski zaliv, napolnjene s imigranti. Okoli te slike so dekleta različnih narodnosti in na sredini teh je koneeni rezultat: ameriško dekle. En koledar dobi tisti, ki pošlje 10c na Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. 12-20 (Advertisement)' Točnost in gotovost. Najglavnejše kar zahteva bolehen človek je, da zdravila delujejo točno in z gotovostjo. Pričakuje tudi, da bo okus prijeten, da zdravilo ne bo povzročilo nobene bolezni ali pa navade. Zdravilo, ki Vsebuje vse te lastnosti je Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Z gotovostjo se vedno smete zanašati, da bo to grenko zdravilo dalo takojšno in gotovo odpo-inoč. Isto je varno in prijetno zdravilo, ki popolnoma ščisti ves sistem in ojači vse organe, skoz katere gre hrana za naše telo. To razloži zakaj je isto tako velika pomoč pri mnogih očividno zelo različnih boleznih, kateri kažejo, če jih dobro preiščemo, skoro iste pojave. Če so ti pojavi zabasa-nost, slab tek ali slabost, rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 tS. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertisement) KJE SO Frank Andolšek, Miha Gole, John Jerina in John Brečko, katerim bi rad naznanil, da sem vdovec poleg žive žene že nad tri leta. Imam tudi druge važne stvari. Kdor rojakov ve za njihov naslov, naj mi naznani. John Koss, 12-6-12 Cecil, Pa. GLAS SVOBODE tiskamo samo v toliko iztisih, kolikor naročnikov imamo, zato nam ni mogoče pošiljati starih številk, čeprav iste kedo zahteva. Točna ponovitev naročnine Vam jamči redno pošiljatev lista. BERNARDOVA VIHARNA n m ri i i i n i 11 'n > > m i 11 i n i » i i i i in veletrgovina S Californijškimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prijodna vina. Specijaliteta: tibt. asunebe dhampafltie. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, UL Možjeozdravljeniv5(lneh|J |IN BOLEČIN. Ozdravim v ¡»c ega, kdor trpi na VarlcoceH, Structurl; dalje ozdravim maledJlTO lastrupljemje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o idravill p i drugih zdravnikih. Moja IS letna praksa vam je na razpolago in jamči pop Uno ocdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih. Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledlco In naprlllko v jetrih. (Za neuspešno zdravljence ni treba plačati) TAJNE MOŠKE BOLEZNI _gu«a naoona,BOLEZNI V LED IC AH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Žlvčene onemoglost i, slabost, na. por, zastrupljeni}# in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitls, srčne bolezni In pljučne zdravim po moji najno-vejšl metodi. Nasvet zastonj. STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. DR. ZINS, 183 ZASTRUPLJEN-JE KRVI ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtiče, luclje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. St- I Randolph & Lake Chicago Odprto od 8 «J j trs J do 8 z več ar. Ob nadsljah od 8 z j utr. do 4 pop. Pilsen Auditorium Restavracija In Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island. Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicago- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, MicheLob in .'r' —-»t'-rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 42S0. đjSk £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcie, mogoče se popolnoma zdrave zobe f Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. »Pijte najboljše pivo gPMsr Snhoenhofen Brewing; Go. PHONE: CANAL 9 CHICAGO. U.L.