j oe#*, V 1, »! . IU lil;— 83 ■ gl °o o£ v 5= avgust 1976 št.8 (54) letoS ZBOR DELAVCEV Na zborih delavcev, ki so bili 20. julija, je tekla beseda o sedmih točkah dnevnega reda: 1. Sprejem samoupravnih sporazumov o osnovah planov Samoupravnih interesnih skupnosti in Krajevnih skupnosti obč. Ljubljana-šiška za obdobje 1976 — 1980; 2. Sprejem Samoupr. sporaz. o temeljih samouprav, plana za razvoj železniških zmogljivosti za obdobje 1976 — 1980; 3. Sprejem Sam. sporaz. o samoupravnem srednjeročnem planu vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v razdobju 1976 — 1980; 4. Sprejem Sam. sporaz. o temeljih plana PTT prometa v Sloveniji za razdobje 1976 — 1980; 5. Sprejem Sam. sporaz. o združevanju sredstev za finansiranje graditev objektov po samouprav, planu razvoja elektrifikacije 1976 — 1980; 6. Sprejem Sam. sporaz. o temeljih samouprav, planov Samoupravnih interesnih skupnosti za nafto in plin v SRS za obdobje 1976 — 1980; 7. Bilateralni sporazum organizacije ”Color” in organizacije "Slovenijales”—trgovina o sodelovanju pri plasmaju izdelkov na tržišče Madžarske. Uvodoma so delegati informirali udeležence zbora o vsebini oziroma načrtih, ki so zajeti v posameznih samoupravnih sporazumih in ki zajemajo obdobje od 1976 do 1980. Samoupravni sporazumi so bili s sklepom štev. 9 soglasno sprejeti. S sklepom štev. 10 pa je bil potrjen sprejem Bilateralnega sporazuma delovne organizacije Color in organizacije "Slovenijales”— trgovina o sodelovanju pri plasmanu izdelkov na tržišču Madžarske. S 6. SEJE DELAVSKEGA SVETA Na 6. seji delavskega sveta, ki je bila 5. julija v prostorih sejne sobe, je tekla beseda o šestih točkah dnevnega reda: 1. Predlog za sprejem Samoupravnega sporazuma o družbenem planu SRS za razdobje 1976 — 1980; — osnove družbenega plana mesta Ljubljana za razdobje 1976 — 1980; — dogovor o osnovah družbenega plana občine Ljub-Ijana-Šiška za razdobje 1976 — 1980; — samoupravni sporazum o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini; — samoupravni sporazum o usmerjeni stanovanjski gradnji na območju soseske MeS-7 Medvode—Preska; — sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja SOZD "Polikem”; 2. Vpis posojila delovne organizacije "Color” za gradnjo cest SRS; 3. Imenovanje generalnega direktorja in direktorjev sektorjev; 4. Razdelitev stanovanjskih posojil; 5. Sprejem nekaterih sprememb in dopolnitev pravil-nika o knjigovodstvu. 6. Razno. Predlagani dnevni red je bil soglasno potrjen. AD 1) K prvi točki dnevnega reda je bil poročevalec tov. Pevec Rihard, ki je v obrazložitev predlaganih samoupravnih sporazumov navedel sledeče: Občina Mesto Republika Porast: Zaposlovanje 2,8% 2% 2% Družb.proizv. 6 % 6,5% 6% Skupna 20% manj 20% manj poraba kot družb. kot družb. proizvod 5,7% proizvod Povečan. OD 15% 16% 16% Stanovanja 4.200 enot 14.500 enot 65.000 enot Produktiv. 3% 4,4% 4,4% Investicije 3.949 milij. 30% družb. v osn. sred. pr. 123.260 milij Podrobneje se je poročevalec dotaknil zastopanosti KS Medvode in okoliških KS v osnovah družbenega plana. V soseski MeS-7 Medvode — Preska bo zgrajenih 290 stanovanj in sicer: leta 1977 90 stanovanj leta 1978 100 stanovanj leta 1979 100 stanovanj Glede na novogradnjo bo do leta 1978 v soseski MeS-7 Medvode—Preska zgrajen otroški vrtec z 90 mesti, v KS Pirniče bo odprtih 45 mest, v KS Smlednik 40 mest. Na Svetju je v načrtu gradnja šole z 12 učilnicami, telovadnico in zakloniščem. Prav tako je v načrtu gradnja zdravstvenega doma, izgradnja zbiralnika Brod—Medvode, modernizacija ceste Preska—Medvode, modernizacija ceste Vikrče— Smlednik in rekonstrukcija ceste Sora—Topol. V Samoupravnem sporazumu o posebnih pogojih za razporejanje delavcev v poslovne enote v tujini je določeno, kakšne pogoje mora posameznik izpolnjevati, da se lahko zaposli v poslovni enoti v tujini. Cilj sporazuma je, da se v tujini zaposlujejo le tisti delavci, ki so moralno-politično neoporečni. Samoupravni sporazum o usmerjeni stanovanjski gradnji določa oziroma nalaga dolžnosti, ki so jih podpisnice dolžne s podpisom sporazuma izpolniti. Samoupravni sporazum o srednjeročnem razvoju SOZD "Polikem” obravnava skupne cilje za razdobje 1976 — 1980. Tov. Izlakar Alojz, predsednik DS, je pozval člane, da izkoristijo priliko za morebitne pripombe oziroma vprašanja glede na vsebino predloženih samoupravnih sporazumov. Poudaril je, da predvideni plani za razdobje 1976—1980 temeljijo na samoprispevku občanov, za katerega naj bi se odločili na referendumih. Ker pripomb na vsebino sporazumov ni bilo, sklepamo, da se navzoči strinjajo z vsebino predloženih sporazumov, kar je bilo potrjeno s SKLEPOM št. 44 Delavski svet sprejema samoupravne sporazume ter jih predlaga v sprejem Zboru delavcev. AD 2) Sredstva za novogradnje, rekonstrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest se zbirajo iz dveh virov, in sicer: iz sredstev, ki so jih vpisali posamezniki in iz sredstev, ki so jih v ta namen namenile delovne organizacije. Naša delovna organizacija je dolžna ria podlagi razdelilnika SO Ljubljana-Šiška vplačati kot posojilo 309.000,-. SKLEP št. 45 o vpisu posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SRS v znesku din 309.000,- din. Posojilo se vpisuje iz Poslovnega sklada podjetja v dveh obrokih. Prvi obrok se vplača v višini 222.900.-din do 30. julija 1976, drugi obrok v znesku din 86.100 pa se vplača do 30. julija 1977. Vpisani obroki posojila se vplačajo iz sredstev vplačanega posojila Skladu skupnih rezerv Skupščini občine Ljubljana-Šiška po zaključnem računu za leto 1971 in za leto 1972, ki se vračajo skupaj s pripadajočimi o-brestmi delovnim organizacijam v letu 1976 in 1977. AD 3) Tov. Traven Izidor, predsednik razpisne komisije, je podal poročilo v zvezi z razpisom sledečih vodilnih delovnih mest: generalni direktor direktor kadrovsko splošnega sektorja direktor komercialnega sektorja direktor proizvodnega sektorja direktor finančnega sektorja Na 33. seji DS je bila imenovana razpisna komisija v sestavu: Traven Izidor, Hafner Matjaž, dipl.ing. in Tri-bušon Janko. S strani Občinske skupščine Šiška pa sta bila v komisijo delegirana Lenardič Bernard in Ribič Darinka kot zunanja člana. Prva seja komisije je bila 2.3.1976. Za predsednika komisije je bil izvoljen tov. Traven Izidor. Po določilih 90. in 98. člena Statuta delovne organizacije "Color” je razpisna komisija razpisala sledeča vodilna delovna mesta: 1. generalni direktor 2. direktor kadrovsko splošnega sektorja 3. direktor komercialnega sektorja 4. direktor proizvodnega sektorja 5. direktor finančnega sektorja. Komisija je na prvi seji oblikovala besedilo razpisa ter določila način in datum objave. Razpis je bil objavljen v časopisu "Delo” 31.3.1976. Razpis je bil zaključen 15. 4. 1976. Druga seja razpisne komisije je bila 4. 5. 1976, na kateri smo pregledali in obravnavali prijave in drugo dokumentacijo. Dobili smo samo eno prijavo in to za mesto "direktor finančnega sektorja”. Prijavo smo posredovali družbe-no-političnim organizacijam v podjetju, da podajo mnenje o družbeno-politični aktivnosti kandidata. Mnenje družbeno-političnih organizacij je bilo komisiji posredovano 13. 5. 1976, nakar smo iskali soglasje Družbeno-politične skupnosti Ljubljana-Šiška, ki smo ga dobili v drugi polovici junija 1976. Komisija se je tretjič sestala 25. 6. 1976 na sestanku je bil sprejet sledeč predlog: Na podlagi razpisa za imenovanje direktorjev se je prijavil samo en kandidat in to na mesto "direktor finančnega sektorja”. Kandidat je tov. Vavpotič Aleksander. Na osnovi 40. člena Družbenega dogovora o kadrovski politiki dajejo družbeno-politične organizacije "Color” pozitivno mnenje kot kandidatu za zasedbo vodilnega delovnega mesta. Tako meni o kandidatu tudi kadrovska komisija pri Občinski konferenci ZKS Ljubljana-Šiška. Razpisna komisija ugotavlja, da tov. Vavpotič Aleksander izpolnjuje vse pogoje razpisa za vodilno delovno mesto direktorja finančnega sektorja, zato predlaga delavskemu svetu, da ga imenuje na delovno mesto direktorja finančnega sektorja. SKLEP št. 46 Glede na dejstvo, da tov. Vavpotič Aleksander izpolnjuje vse pogoje razpisa za omenjeno vodilno delovno mesto, delavski svet sprejema sklep, da ga imenuje na delovno mesto direktorja finančnega sektorja. Glede na mnenje družbeno-političnih organizacij OZD "Color” in v soglasju s kadrovsko komisijo pri Občinski konferenci ZKS Ljubljana-Šiška razpisna komisija predlaga Delavskemu svetu, da vsa vodilna delovna mesta, za katere je bil razpis neuspečen, zasedejo sedanji vodilni delavci, kot vršilci dolžnosti do formiranja TOZD tj. do 31. 12. 1976. SKLEP št. 47 Z ozirom na neuspešen razpis za sledeča vodilna delovna mesta: direktor kadrovsko splošnega sektorja, direktor komercialnega sektorja, direktor proizvodnega sektorja, sprejmemo sklep, s katerim se imenujejo sledeči sedanji vodilni delavci kot vršilci dolžnosti do formiranja TOZD, tj. do 31.12. 1976. Tov. PEVEC Rihard, v.d. direktor kadrovsko splošnega sektorja; Tov. BUKOVEC Jože, v.d. direktorja komercialnega sektorja; Tov. HAFNER Ivan, dipl.ing. v.d. direktorja proizvodnega sektorja. Tov. generalni direktor je Delavskemu svetu predložil sledečo vlogo: Sporočam, da sem izpolnil vse pogoje za polno starostno pokojnino in da sem vložil vse dokumente za upokojitev z dnem 1.7.1976. Po členu 232. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev OZD "Color” sem dolžan, da ostanem še tri mesece na sedanjem delovnem mestu zaradi primopredaje poslov. Ker je predvidena združi- 3 tev, oziroma reorganizacija v okviru branžne skupine "premazi” s 1.1.1977 sem pripravljen, da do konca leta opravljam funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Prosim, da me s 30.6.1976 razrešite dolžnosti generalnega direktorja kot delavca za nedoločen čas in mi izdate ustrezno odločbo. Delavski svet je na podlagi vloge tov. generalnega direktorja sprejel sledeča sklepa: SKLEP št. 48 Delavski svet s tem sklepom razrešuje dolžnosti tov. generalnega direktorja kot delavca za nedoločen čas in sicer s 30.6.1976. SKLEP št. 49 S 1.7.1976 do 31.12.1976 Delavski svet imenuje tov. generalnega direktorja kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja. AD 4) Odbor za družbeni standard je na svojem sestanku sprejel sklep, da dodeli razpisano stanovanje v Medvodah 61 tov. Jenku Jožetu, ki je od vseh prosilcev najbolj upravičen. Z odločitvijo Odbora za družbeni standard se je Delavski svet strinjal, kar je potrdil s SKLEPOM št. 50 Tov. Jenku Jožetu se dodeli stanovanje v Medvodah 61. Tov. Velkavrh je predlagal, da se za tov. Šnajcerjevo, tov. Premka Matjaža, tov. Barišiča Mata, Biliča Zdravka, Savoviča Momira, tov. Radunoviča Miloja, tov. Stranjaka in za tov. Milašinoviča Mileta najde ustrezna rešitev. Za nekatere izmed navedenih imamo priporočilo patronažne službe. Na podlagi ogleda novogradenj in stanovanjskih razmer prosilcev, ki so prosili za dodelitev kredita za gradnjo, je Odbor sestavil predlog. Glede na izredno težke razmere tov. Orličeve in tov. Bertoncljeve je Odbor predlagal Delavskemu svetu, da se najde možnost in prosilkama odobri vsaki po 30.000 din. Delavski svet je predlog Odbora za družbeni standard obravnaval in po krajši debati potrdil sledečo razdelitev sredstev: Nardoni Julij Kalan Ludvik Modec Metod Hočevar Stane Burja Franc Traven Vlado Rozman Marija Tomšič Marija, Ivan Bitenc Bogomir Drešar Valentin Štajer Marjana Alič Slavka Pregrad Anton Rot Marija Kerpan Dunja Koprol Mario, dipl.ing. Somrak Geni Časni Anica Bertoncelj Rezka Orlič Zora 4 30.000,00 30.000,00 30.000. 00 20.000. 00 20.000,00 30.000. 00 40.000. 00 20.000. 00 20.000,00 20.000,00 20.000,00 40.000. 00 60.000. 00 60.000,00 70.000. 00 60.000. 00 20.000,00 20.000,00 30.000,00 30.000,00 SKLEP št. 51 Delavski svet s tem sklepom razdeljuje sredstva za gradnjo stanovanj po gornji specifikaciji. Kadrovsko splošni sektor je dostavil na Delavski svet predlog za oplemenitenje sredstev v višini 700.000.-. V zvezi s predlogom je Delavski svet sprejel sledeč: SKLEP št. 52 Pri "Ljubljanski banki”, podružnici za stanovanjsko izgradnjo bomo vročili 700.000,- din iz sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva se vročijo za dobo 10 let po 2% obrestni meri v skladu s pravilnikom Ljubljanske banke o financiranju stanovanjske graditve. Po poteku 10-mesečne dobe pridobimo pravico do najetja kredita. Tako oplemenitena sredstva naj se porabijo za reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev, za individualno gradnjo, nakup najemnih stanovanj in udeležbo pri najetju kredita iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske izgradnje občine Ljubljana-Šiška, za soudeležbo pri financiranju stanovanj drugih podjetij, v primerih, da se nam ali našim delavcem sprostijo ali dodelijo stanovanjske kapacitete ter za adaptacije. Za navedene kredite delavcem naj se z "Ljubljansko banko” sklene pogodba o komisijskem poslu. Za vročitev sredstev, sklenitev pogodbe in najetje kredita sta pooblaščena generalni direktor tov. Gabrijel Miloš in finančni direktor tov. Vavpotič Aleksander. Na seji so člani Delavskega sveta podali precej kritičnih pripomb glede na dokaj skromna razpolagajoča sredstva, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih problemov. V zvezi s tem je IO sindikata poslal Delavskemu svetu sledeč dopis, ki ga posredujemo v celoti: IO sindikata je na pobudo svojih poverjenikov, ki zastopajo mnenje delavcev, sklical sestanek dne 1. 7. 1976, na katerem je razpravljal o stanovanjskem vprašanju delavcev, zaposlenih v "Colorju". Prišel je do ugotovitve, da je sedaj pravi trenutek za reševanje stanovanjskega vprašanja v "Colorju” pač zato, ker se nudi prilika za nakup stanovanj v novi soseski MeS-7 v Preski. Člani Delavskega sveta se verjetno spominjate, da je bil prav "Color" tisti, ki se je skupno z drugimi medvoškimi podjetji izredno zavzemal za to, da se začne gradnja stanovanj v Preski. Ti napori pa ne bodo obrodili potrebnih sadov, če bo "Color” kupil le par stanovanj. Ob tej priliki se IO obrača na člane DS, da ponovno pretresejo to vprašanje, poiščejo drugo varianto, po kateri bi bil mogoč nakup večjega števila stanovanj. Poverjeniki sindikata, ki so člani, sami prinašajo na sejo najrazličnejša vprašanja delavcev. Npr. zakaj bi nekdo dobil stanovanje, ki stane več deset milijonov, nekdo drugi, prav tako delavec v "Colorju" pa dobi komaj 6 milijonov posojila ali pa še to težko. Na vsak način pa se IO sindikata obrača na Delavski svet s stališčem, da je potrebno povečati sredstva, namenjena za reševanje stanovanjskega vprašanja in to kakorkoli. Glede na ugotovitve IO, posredovane s citiranim dopisom je Delavski svet sprejel sledeč: SKLEP št. 53 Delavski svet je pregledal vlogo IO sindikata ter hkrati s tem sklepom predlaga, da člani IO sindikata skupaj s člani Odbora za družbeni standard in kadrovsko-splošnim sektorjem najdejo najustreznejšo obliko hitrejšega reševanja stanovanjskih problemov in jo na eni izmed prihodnjih sej posredujejo Delavskemu svetu. Na seji je bil podan predlog, da bi bilo potrebno organizirati sestanek s tistimi člani našega kolektiva, ki so zainteresirani za gradnjo stanovanj v soseski MeS-7 Medvode—Preska. Kadrovsko splošni sektor predlaga v vlogi, naslovljeni na Delavski svet, da naj odobri nakup treh dvosobnih in enega trosobnega stanovanja. SKLEP št. 54 Delavski svet odobrava nakup treh dvosobnih in enega trosobnega stanovanja. AD 5) Na 1. seji Delavskega sveta dne 29 . 3. 1976 so bile sprejete spremembe in dopolnitve pravilnika o knjigovodstvu. Sprejem dopolnitev in sprememb pravilnika sta narekovala novoizdana zakona in sicer Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Praksa je narekovala, da vnesemo v pravilnik sledeče vsebinske in organizacijske spremembe: 1. Da se v prvem odstavku 4. čl. "Spremembe in dopolnitve pravilnika” doda še delovno mesto finančni direktor. 2. Da se v 30. čl. "Spremembe in dopolnitve pravilnika” črtajo točke od 1. do 4. in se nadomestijo z novimi točkami: 1) Za organiziranje in koordiniranje del v finančnem sektorju. 2) Za poslovanje v sektorju in skrbi za izvajanje gospodarsko finančnih predpisov. 3) Za plan potrebnih finančnih sredstev, skladno z načrtom nabave blaga ali opravljenih storitev. 4) Če ne zagotovi instrument zavarovanja plačil 3. odstavka 2. čl. zakona o zavarovanju plačil. 5) Če ne prejme ali izda instrument za zavarovanje plačil v predpisanem roku 7. čl. zakona o zavarovanju plačil. 6) Če da aval na menici v nasprotju čl. 14 in garancijo v nasprotju s čl. 24 tega pravilnika. 7) Da zagotovi redno obveščanje delavcev o materi-alno-finančnem stanju, o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev ter drugih vprašanjih, pomembnih za odločanje in kontrolo v delovni organizaciji. 8) Da organizira delo v sektorju tako, da zagotovi pravočasno predlaganje in dostavo zaključnega računa in periodičnega obračuna med letom organom upravljanja delovne organizacije, Službi družbenega knjigovodstva, poslovnim bankam in drugim upravnim in družbenopolitičnim skupnostim. 3. V čl. 34 se dodajo nove točke, ki se glase: 14. Za vodenje knjigovodstva v smislu Zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela. 15. Za kontroliranje, izvajanje in spoštovanje predpisov s področja knjigovodstva, predvsem pa za pravočasno predlaganje in dostavo zaključnega računa in periodičnega obračuna med letom organom upravljanja, poslovnim bankam in drugim upravnim in družbeno-političnim skupnostim. Delavski svet sprejema zgoraj navedene spremembe, kar potrjuje s SKLEPOM št. 55 Delavski svet sprejema In potrjuje spremembe in dopolnitve, kot jih je predložil finančni sektor. AD 6) Tov. Izlakar Alojz, predsednik Delavskega sveta je glede obračuna sredstev za OD za razdobje I. — V. 1976 podal sledečo informacijo: Izplačani vkalk. BOD v din 16,384,685 Možno izplačilo na osnovi rasti btto dohodka v din 16,853.536 Razlika za izplačilo 468.851 SKLEP št. 56 Delavski svet sprejema sklep, da se razlika za izplačilo din 468.851 izplača kot EU za mesec maj. Prav tako bi bilo potrebno odobriti dodatna finančna sredstva za nakup 7 garderobnih omar — štiridelnih. V letu 1975 je bila nabavna cena din 10.920,00, današnja pa znaša 19.481,00. Iz tega sledi, da je treba odobriti razliko din 8.561,00. Po določbah Zakona o javnem obveščanju mora izdajatelj internih glasil imenovati Odbor za informiranje. Za člane Odbora iz naše delovne organizacije smo predlagali sledeče tovariše: 1. ing. Ferjančič Janina 2. Izlakar Alojz 3. Rozman Anica 4. Pevec Rihard 5. Traven Izidor 6. Šinkovec ing. Branko 7. Mesesnel Vera 8. Hočevar Jože 9. Luštrek Stane 10. Jenko Pepca SKLEP št. 61 Delavski svet potrjuje članstvo Odbora za informiranje v gornjem sestavu. Znano nam je, da je 14.4. 1976 izbruhnil v oddelku sinteze požar na odzračevalni posodi. Tov. Zagorc Boris ” Premk Matjaž " Zavbi Feliks ” Kovaljev Marjan so s požrtvovalnostjo preprečili katastrofo. Predlog je, da se omenjenim tovarišem podeli nagrada kot skromno priznanje za njihov trud. SKLEP št. 62 Delavski svet sprejema sklep, da tov. Zagorcu Borisu, tov. Premku Matjažu, tov. Žavblju Feliksu in tov. Kovaljevu Marjanu odobrimo nagrado v višini 500,- din po osebi. Kadrovsko splošni sektor je naslovil na Delavski svet vlogo za odobritev dodatnih del pri urejanju centralne kurjave v počitniški hiši na Voglu. Dodatna dela so bila potrebna zaradi tega, ker je izvajalec del tov. Zadnik predvideval, da bo za položitev cisterne lahko uporabil obstoječo betonsko jamo. Ker je kasneje ugotovil, da obstoječe jame ni mogoče uporabiti, je moral opraviti nov izkop na večji oddaljenosti. Zaradi navedenih dodatnih del bi bilo potrebno odobriti dodatna finančna sredstva v višini 33.650,- din. Upravičenost dodatnih del je potrdil tov. Miklič, naš gradbeni nadzornik. Vloga je bila sprejeta brez pripomb. Delavski svet je potrdil zgoraj navedene delavce kot delegate v samoupravne organe SOZD "Polikem" s sledečim: SKLEPOM št. 64 Zgoraj imenovane delavce imenujemo kot delegate v samoupravne organe SOZD "Polikem”. Gospodarski odbor je na svoji 3. redni seji sprejel sklep, da bomo dodelili finančno pomoč osmemu razredu osnovne šole heroja Franca Bukovca Medvode— Preska pri organiziranju zaključnega izleta. Višina finančne pomoči znaša din 2.000 din. Isti predlog je dostavil Gospodarski odbor v sprejem Delavskemu svetu. SKLEP št. 63 Delavski svet sprejema sklep, da din 33.650.- odobrimo iz sklada skupne porabe, iz dela, ki je namenjen za vzdrževanje domov. Denar bomo uporabili pri dodatnih delih pri urejanju centralne kurjave v počitniški hiši na Voglu. Kot delegati v samoupravnih organih SOZD "Polikem" smo predlagali sledeče člane: I. za DS Luštrek Stane, ing. Petek Marija, Bališ Jože II. Odbor za del. kontr. Sorjan Alfred III. Gospodarski odbor Trinkaus Ernest, dipl.ing. IV. Odbor za spl.zadeve Pivec Marija SKLEP št. 65 Delavski svet dodeljuje osmemu razredu osnovne šole heroja Franca Bukovca Medvode—Preska finančna sredstva v višini 2.000,- din kot pomoč pri organiziranju zaključnega izleta. Na isti seji je Gospodarski odbor obravnaval predlog transportnega oddelka za likvidacijo osnovnega sredstva Kombi—Turist, IMV 1600. Gospodarski odbor je predlagal, da ga prodamo na licitaciji. V kolikor ne bi bilo interesentov, ga bomo razstavili in rezervne dele uporabili pri popravilih ostalih kombijev. Isto predlaga Gospodarski odbor Delavskemu svetu. SKLEP št. 66 Delavski svet sklepa, da Kombi—Turist IMV-1600 odprodamo na licitaciji, v kolikor licitacija ne uspe, ga bomo razstavili in rezervne dele uporabili pri popravilu ostalih kombijev. Komisije za: I. marketing Gvozdenovič Emilija II. finance in računov. Vavpotič Aleksander III. razvoj in razisk. ing. Šinkovec Branko IV. organizacijo in inform. ing. Svoljšak Janez V. kadr. in spl. zadeve Tribušon Janko S 7. SEJE DELAVSKEGA SVETA Na 7. seji delavskega sveta, ki je bila 19. julija, je tekla beseda o polletnem obračunu. Poročevalca sta bila finančni direktor Aleksander Vavpotič In vodja analitsko planske službe Alfred Sorjan. Najprej je finančni direktor podal primerjalni pregled ugotovitve celotnega dohodka In dohodka po fakturirani in plačani realizaciji, kakor sledi: STRUKTURA FAKTURIRANA PLAČANA NEPLAČANA REALIZACIJA REALIZACIJA REALIZACIJA Realizac. izdelkov in štor. 221.738.788,03 198.366.915,28 23.371.872,74 Realizacija materiala 5.666.616,00 4.981.607,85 685.108,15 Ostali dohodki 2.682.413,95 2.682.413,95 — CELOTNI DOHODEK 230.087.917,98 206.030.937,09 24.056.980,89 Porabljena sredstva 173.526.466,61 173.526.466,61 — DOHODEK 56.561.451,37 32.504.470,48 24.056.980,89 Pogodbene obveznosti 3.873.079,80 3.873.079,80 — Zakonske obveznosti 3.210.319,45 3.210.319,45 — Osebni dohodki In prejemki 18.837.412,30 18.837.412,30 — DOBIČEK 30.640.639,82 6.583.658,93 24.056.980,89 Zakonske obvezn. iz dobička 5.419.569,90 1.053.423,35 4.366.146,55 OD iz dobička 3.422.629,84 3.422.629,85 — ZA SKLADE 21.798.440,07 2.107.605,73 19.690.834,34 Obvezna posojila 4.954.905,44 2.697.422,39 2.257.483,05 NETTO SKLADI 6 + 16.843.534,63 — 589.816,66 17.433.351,29 Iz podane analize lahko napravimo sledeče zaključke: 1. Da je realizacija gotovih izdelkov in storitev za 1,35% večja kot preteklo leto in 1,19% nižja kot smo predvideli z gospodarskim načrtom. 2. Dosegli smo enak celotni dohodek kot preteklo leto v znesku din 230.088.000 po fakturirani realizaciji oziroma 206.031.000 po plačani realizaciji. 3. Zaradi nižje porabe substance za 2,05 din na 100 din prodaje smo dosegli večji dohodek po fakturirani realizaciji za 25% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in 15% več kot smo predvideli z gospodarskim načrtom. 4. Zaradi večjega dohodka po fakturirani realizaciji pa so se povečale dajatve za splošno in skupno porabo kot: davek iz dohodka TOZD, prispevek za Izobraževalno in raziskovalno skupnost, temeljni vodni prispevek, in tudi obvezna posojila kot so za železniški in luški promet, za izgradnjo energetskih objektov. 5. Iz navedenih razlogov nismo povečali neto skladov v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, ki znašajo 16.843,535 din. Po plačani realizaciji pa je stanje popolnoma drugačno, saj zaradi neplačane realizacije v znesku 24.056.981 din sicer plačamo tudi manjše dajatve za splošno in skupno porabo, vendar z ustvarjenim dohodkom 6.583.659 ne moremo pokriti prej navedenih obveznosti in je izkazana negativna razlika 589.817 din. 6. Osebne dohodke smo v absolutnem znesku povečali za 16,96% v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta in so manjši za 6,88% kot smo predvideli z gospodarskim načrtom. Vendar smo povprečne neto osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja povečali v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta za 12%, v primerjavi s celim letom 1975 pa za 1 %. OBRATNA SREDSTVA Analiza obratnih sredstev za poročano obdobje kaže, da povprečne zaloge v absolutnem znesku 99.025.867 nismo dvignili v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, saj je indeks 100,9. Glede na nova navodila obračuna trajnih obratnih sredstev za leto 1976 lahko ugotovimo, da imamo naslednja prosta obratna sredstva: 1. Povprečne zaloge za leto 1976 zmanjšane za znesek kredita za pripravo izvoza 91.096.380,- 2. Razpoložljiva trajna obratna sredstva na dan 30. 6. 108.407.140.- 3. Sredstva, ki presegajo obvezni znesek trajnih obratnih sredstev 17.310.760,- Če pa primerjamo povprečne zaloge iz prvega polletja t.l. pa je prikaz naslednji: 1. Povprečne zaloge prvega polletja zmanjšane za kredit za pripravo izvoza 84.331.867,- 2. Razpoložljiva trajna obratna sredstva na dan 30. 6. 108.407.140.- 3. Sredstva, ki presegajo obvezni znesek trajnih obratnih sredstev 24.075.273.- Posebej želim poudariti, da se vezava obratnih sredstev v terjatvah od kupcev ni spremenila v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, ki znaša 70 din kljub boljšemu plačevanju v 5. in 6. mesecu t.l., ker smo morali sprejeti menice za kritje terjatev iz preteklega leta za obdobje januar — marec t.i. z valuto zapadlosti do 30. sept. t.l. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s porabo odpisanih zalog po določbah zakona ob zaključnem računu za leto 1975. V obdobju januar — junij smo prodali komaj za 367.854,- od vrednosti odpisanih zalog 2.522.248 ali 14,58%. Vodja analitsko planske službe je za razdobje 1.1. do 30.6.1976 podal sledeče podatke: Kot vam je znano, da se rast življenjskih stroškov računa na preteklo leto. V statističnih podatkih Zavoda za statistiko je rast življenjskih stroškov za leto 1975 12,3%, na december 1975 4,8%. Skupna komisija za samoupravni sporazum kemijske in sorodnih panog nam je predpisala za polletno obdobje porast življenjskih stroškov 6,5%, ni pa pojasnila, kako so ta procent izračunali. V izračunu mase za OD smo upoštevali 6,5% porast življenjskih stroškov. Na zelo ugodne podatke dela in prodaje v mesecu juniju se je močno popravila produktivnost dela. K tej je pripomogla povečana realizacija ostalih dejavnosti in dohodek od obresti in skupnih naložb v primerjavi s preteklim letom. Tako je produktivnost povečana za 3,33% s korekcijskim faktorjem 3,19%. Masa za OD na osnovi faktorja produktivnosti je 631.840. Porast življenjskih stroškov je 6,5% s korekcijskim faktorjem 4,94% in je masa za OD 978.460 din. Oba zneska sta za plačano in za fakturirano realizacijo enaka. Celoviti dohodek pa je pri plačani realizaciji 0, dočim je isti pri fakturirani realizaciji negativen in iznese minus 1.285.032 din. Iz celotnega obračuna sledi, da bi po Samoupravnem sporazumu lahko izplačali po izračunu fakturirane realizacije 1.448.171 din, po plačani realizaciji 163.139 din. Kot vsak mesec smo obračunali OD po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka na osnovi rasti btto dohodka v primerjavi 1. polletja letošnjega, v primerjavi s polletjem lanskega leta. Po družbenem dogovoru lahko po fakturirani realizaciji izplačamo obračunano razliko 1.230.373 din, po fakturirani realizaciji pa je preveč izplačanih 6.653.107 din. To pomeni, da bi po fakturirani realizaciji morali vrniti več kot 2 mesečna zaslužka izplačana iz naslova OD. Za vse pretekle mesece smo izplačali OD na osnovi fakturirane realizacije, kar v našem primeru iznese razliko za izplačilo 1.230.373 din. Iz podatkov polletnega poročila in prvi del poslovnega poročila o poslovanju podjetja je razvidno, da smo plan proizvodnje dosegli 90% v primerjavi z lanskim polletjem 106%, realizacija prodaje 93%, lansko pol- letje 107%. Domači trg je dosežen 90%, izvoz 107%, v primerjavi z lanskim polletjem domači trg 97%, izvoz 166%. Finančna realizacija je dosežena 98%, domači trg 97%, izvoz 104%. V primerjavi z lanskim polletjem domači trg 95%, izvoz 134%. število zaposlenih ob koncu meseca junija in meseca junija lanskega leta je bilo 578. Iz problematike posameznih služb je razvidno, da so težave uvoza bile v začetku leta vsled kasnitve in tolmačenja uvoznih predpisov, meseca maja pa zastoj uvoza zaradi zastoja, ki so izvirali na osnovi formule, s katero je izračunan odnos izvoza na zapad in uvoza. Domača nabava je poskušala nabaviti čim večje količine raznih domačih surovin v zamenjavo uvoza. Iz pregleda v tabeli izvoza je razvidno, da smo izvoz na zapad v primerjavi z lanskim in letošnjim polletjem dosegli z indeksom 433, na vzhod pa z indeksom 127, skupno pa 134. IZPLAČANI OSEBNI DOHODKI V poročanem obdobju smo izplačevali osebne dohodke skladno s samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov kemijske in sorodnih panog in je bilo gibanje netto osebnih dohodkov v delovnem razmerju v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in s celim letom 1975 naslednje: Mesec 1975 1976 index I. 3.206,78 3.808,52 119 II. 3.497,20 3.809,06 109 III. 3.844,21 3.749,63 98 IV. 4.019,57 4.940,78 123 V. 3.781,81 4.284,22 113 VI. 3.815,08 4.321,66 113 Povprečje I.-VI. 3.696,16 4.148,82 112 Povprečje 1975 4.100,46 4.148,82 101 Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo povečali osebne dohodke v primerjavi z letom 1975 za 1%, življenjski stroški pa so se dvignili za 12,3%, kar kaže na padec realnih osebnih dohodkov za 11,3%. Indeks rasti življenjskih stroškov za december 1975 je 104,8%. Skupna komisija za samoupravni sporazum kemijske in sorodnih panog pa nam je predpisala za izračun osebnih dohodkov za poročano obdobje rast življenjskih stroškov za 6,5%. Tov. Petek Marija, dipl.ing., namestnik predsednika Delavskega sveta je glede na posredovane podatke tov. finančnega direktorja in tov. vodje analitsko planske službe predlagala, da člani Delavskega sveta izkoristijo priliko za morebitna vprašanja oziroma pojasnila k podanima poročiloma. Ker vprašanj ni bilo, smo smatrali, da se Delavski svet v celoti strinja s polletnim poročilom, kar je bilo potrjeno s SKLEPOM št. 68 Delavski svet potrjuje in sprejema polletni obračun, razlika za izplačilo din 1.230.373 se izplača kot EU za mesec junij. NOVI GASILSKI ČASTNIKI V februarju, marcu in aprilu so obiskovali in uspešno opravili častniški tečaj naslednji člani našega gasilskega društva: Anton Kern Osman Halkič Pavel Jerina Nande Stenovec Feliks Žavbi Dane Bitenc Boris Zagorc Franc Sušnik Miro Kovačec Omenjenim tovarišem je Delavski svet na svoji 7. seji namenil za njihovo prizadevanje po 1.500 dinarjev nagrade. Čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo! ODPRODAJA TAM 2000 Delavski svet je na 7. seji sprejel sklep o odprodaji osnovnega sredstva, avtomobila TAM 2000, na licitaciji. Predlog je posredoval transportni oddelek, že prej pa ga je potrdil Gospodarski odbor. STANOVANJA Za sklenitev oziroma podpis pogodbe s Standard Investom za nakup treh dvosobnih in enega trosobne-ga stanovanja je delavski svet na 7. seji pooblastil finančnega direktorja Aleksandra Vavpotiča in direktorja kadrovsko splošnega sektorja Riharda Pevca. Obenem so bila Anici Velkavrh odobrena sredstva v višini 20.000 dinarjev za graditev stanovanjske hiše. Njena prošnja je pomotoma izpadla pri obravnavi stanovanjskih posojil na prejšnji seji delavskega sveta. POMOČ INVALIDOM Delavski svet je na 7. seji sprejel sklep o dodelitvi finančne pomoči v višini 1.000 dinarjev Društvu invalidov Ljubljana-šiška. S tem bomo skromno pomagali pri realizaciji njihovega zastavljenega programa pri organiziranju rehabilitacije, rekreacije in socialne podpore svojemu članstvu. NAKUP OSNOVNIH SREDSTEV Na 7. seji Delavskega sveta je tekla beseda o nakupu osnovnih sredstev: a) Finančni sektor predlaga, da se odobri nabava knjigovodskega avtomata "ASCOTA” 170/35 v znesku 120.000.- din. V navedeno ceno je vračunano tudi šolanje mehanografa v mehanografski šoli "Biro-stroja” Ljubljana. Glede upravičenosti nakupa knjigovodskega avtomata je finančni sektor navedel sledečo obrazložitev: Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in Zakon o ugotavljanju celotnega dohodka temeljnih organizacij združenega dela, Ur. list SFRJ št. 60/75, je pogojeval uvedbo dodatnih del v finančnem knjigovodstvu. Če hočemo izpolnjevati določbe omenjenih zakonov, moramo voditi poslovne knjige saldakontija, obveznosti in terjatev popolnoma ažurno. Za doseganje takšne ažurnosti in v izogib vsem po-sledicam-sankcijam, navedenih v citiranih zakonih, lahko takšno ažurno knjigovodstvo dosežemo s knjiženjem na ustreznih mehanografskih strojih. Ker nam ni uspelo v letu 1976 preiti v mehanograf-sko obdelavo na NCR 399, smo prisiljeni kupiti knjigovodski avtomat ASCOTA 170/35. Tovrstna stroja že imamo in zadovoljujeta sedanjemu sistemu vodenja poslovnih knjig, nikakor pa ne zadovoljujeta glede obsega knjiženja poslovnih dogodkov, predvsem pa izdvojitve enega od teh strojev za ažurno vodenje saldakontijev. b) V načrtu je preureditev prostora nad vratarnico, kamor se bo preselila blagajna. Za ureditev prostora je potrebno izdelati blagajniški pult in pisarniško mizo. Predračun za preureditev znaša 15.200. c) Komercialni sektor prosi za odobritev sredstev za nabavo fakturirke. Predračun znaša 114.770.- din. Na gornje predloge ni bilo pripomb, kar so člani Delavskega sveta potrdili s SKLEPOM št. 71: Delavski svet odobrava sredstva za nakup: — knjigovodski avtomat ASCOTA za finančni sektor v predračunski vrednosti 120.000,- din; — fakturirke v predračunski vrednosti 114.770.- din za komercialni sektor; — preureditev sobe nad vratarnico — predračunska vrednost 15.200,- din. HODI Na 7. seji Delavskega sveta so delegati razpravljali o pripombah, ki so bile podane v razpravi na "Pravilnik o oblikovanju cen za proizvode”. Vsebina Pravilnika je tako spremenjena v naslednjih členih: Člen 5. točka 4. se glasi: "kasaskonto do največ 5%” Člen 8, 3. odstavek se glasi: "Pod vestnostjo in solidnostjo smatramo, če je v zakonitem roku kupec plačal z virmanskim nalogom, čekom ali odprl nepreklicljivi dokumentarni akreditiv ali zagotovil instrument za zavarovanje plačila in da je za čas izdaje menice plačal dogovorjene obresti. Člen 9, 1. odstavek se glasi: "Kasaskonto se lahko priznava kupcem v primeru plačila s čekom in virmanom v roku do 15 dni po izdaji fakture in sicer v višini do 5% fakturirane vrednosti, če so poravnane vse prejšnje obveznosti, oziroma so plačila zavarovana s pogojem, da so medsebojne obveznosti pogodbeno določene. Člen 10. se glasi: "Plačilni rok za vse fakturirano blago je najmanj 15 dni in največ 90 dni.” Kupci, ki so izdali instrument zavarovanja plačila — menice, morajo plačati menične obresti po 12% p.a. od glavnega dolga. Gospodarski odbor določi na predlog komercialnega direktorja in v soglasju finančnega direktorja posameznim kupcem najkasneje do 31.12. tekočega leta za prihodnje leto plačilni rok v okviru roka iz prvega odstavka tega člena. Rok in nastanek dolžniško-upniškega razmerja mora biti določen v kupoprodajni pogodbi. Pri vzpostavitvi dolžniško-upniškega razmerja morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 5. člena "Sprememb in dopolnitev pravilnika o knjigovodstvu", ki jih je sprejel Delavski svet dne 29.3.1976. Vzpostavitev in nastanek dolžniško-upniškega razmerja mora biti izvršena po določbah zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in sprejetega pravilnika o knjigovodstvu po organu upravljanja. Na spremembo vsebine zgoraj omenjenih članov Pravilnika ni bilo pripomb. Po razpravi je bil Pravilnik, vključno s spremembami, sprejet. PRAVILNIK O OBLIKOVANJU CEN Hoja je osnovna oblika človekovega gibanja. Človek hodi skoraj vse življenje. Zato želimo, da bi ga noge čim dlje držale. Zato hojo in negovanje hoje z biološko-kakovostnega vidika izredno cenimo. Sodoben način življenja pa nas sili v to, da zelo malo hodimo. Zjutraj se odpeljemo na delovno mesto; mnogi tam presedimo po osem ur. Sedimo po obedu, ko beremo časopis, sedimo pred televizijskim sprejemnikom. Če je treba v višje nadstropje, se raje odpeljemo z dvigalom ali s tekočimi stopnicami. Tako postopoma zgubljamo potrebno telesno odpornost, slabi nam srce in vse bolj pridobivamo na telesni teži na račun kopičenja podkožnega mastnega tkiva. Razvoj civilizacije in avtomatizacije nam je prinesel veliko koristnega. Kljub temu ga štejemo za enega največjih sovražnikov, ker nas sili v telesno pasivnost, ki povzroča vrsto obolenj. Ugotovili so, da se je v procesu proizvodnje v industrijskih deželah v zadnjih sto letih delež mišičnega dela poprečno zmanjšal od 94 na 1%. Prav tako so ugotovili, da v industrializiranih državah 50% smrtnih primerov povzročijo obolenja srca in ožilja. Zdravniki vedno bolj ugotavljajo, da člo- vek propada zaradi pomanjkanja gibanja. Na srečo pa lahko zavestno preprečimo negativne posledice sodobnega načina življenja z raznimi oblikami gibanja. Ena od takšnih oblik je tudi hoja. Ugotovili so, da pri hoji deluje kar 54 velikih in malih mišic. Zmerna hoja ohranja normalno sposobnost vseh teh mišic. Krepi jih pospešena hoja in zlasti hoja navkreber, ki zelo učinkovito vplivata na srce in ožilje, dihala, prožnost prsnega koša in na presnavljanje. Ta vpliv je toliko večji, kolikor dlje hodimo, kolikor večjo strmino premagujemo, kolikor hitrejši je tempo in kolikor več nosimo v nahrbtniku, da ne govorimo o sprostitvi in prijetnem počutju pri hoji v naravnem okolju, po gozdnih, poljskih in planinskih stezah ter po bregovih rek in potokov. Hoja je najenostavnejša, najcenejša, najbolj dostopna in dokaj učinkovita telesna aktivnost, ki se upira negativnim posledicam modernega načina življenja. Zlasti za tiste, ki se veliko vozijo v avtomobilih ali na svojem delovnem mestu veliko sede, je redna in načrtna hoja morda odločilnega pomena za njihovo zdravstveno stanje. Arterioskleroza (poapnenje žil) se pojavlja pogosteje pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Hojo lahko štejemo za eno od učinkovitih sredstev proti arteriosklerotičnim obolenjem. Kdaj? Toliko možnosti, kot jih imamo za hojo, nimamo za nobeno drugo telesno aktivnost. Če nimamo daleč v službo, pustimo raje avto doma in pojdimo peš. Stopimo v višje nadstropje raje po stopnicah, kjer ni hrušča motornih vozil in smrdljivih izpušnih plinov, neprimerno več vredna. Vsaj med tednom si vzemimo čas za daljši sprehod. Bližnji gozd ali hrib sta za to prav primerna. Ne izogibajmo se hoje navkreber. Daljših izletov se lotimo ob sobotah in nedeljah. V času letnega dopusta pa se lahko odpravimo kar na večdnevno potepanje po sredogorju ali visokogorju. Kot povsod je tudi pri hoji potrebna načrtnost. Začnimo takoj spomladi in nato postopoma stopnjujmo težavnost tja do poletja, ko se bomo lotili zahtevnejših podvigov. S kom? Prednost hoje pred drugimi zvrstmi telesnih vaj je ta, da je dostopna najširšemu krogu ljudi ne glede na spol, starost in socialni položaj. Za hojo ni potrebno posebno tehnično znanje, pa tudi glede opreme so zahteve zelo skromne. Na manj zahteven izlet gre lahko cela družina, kar tri generacije hkrati. Najbrž ni telesne aktivnosti, ki bi se lahko s tem pohvalila. S sociološkega in vzgojnega vidika družinske izlete z otroki še posebej cenimo. Tudi mnogi zakonci se dostikrat v lastnem domu zelo malo videvajo in skorajda nimajo časa za daljši družinski pogovor. Precej tega lahko nadomestimo na skupnem izletu. Vsaj malo okrepimo vezi, ki se med tednom zrahljajo, pogovorimo se o važnejših vprašanjih, predvsem pa je važno to, da se ves dan lahko posvetimo otrokom. Za izlet se lahko dogovorimo s prijatelji in znanci, lahko se udeležimo tudi izletov, ki jih organizirajo planinska društva. Srce slabi zaradi pomanjkanja gibanja. Čim več bo ustreznega gibanja, tem bolj bo srce zdravo. 10 Včasih pa se nam prileže, da se odpravimo na izlet sami. Marsikatera lepa misel se tedaj porodi v glavi, marsikateri načrt dobi tedaj svoje osnovne obrise, marsikakšen koristen sklep sprejmemo, ko v okrilju narave tehtamo svoje postopke. Vsaj tri četrt ure hitre hoje na dan! Kdor mnogo počiva, zarjavi! 50% smrtnih primerov v industrializiranih državah povzročajo obolenja srca in ožilja. Kam? Omenili smo že, da je treba vsako priložnost izrabiti za živahnejšo hojo. Največ pa nam vsekakor koristi hoja v naravi, kjer ni hrupa in onesnaženega zraka. Za to imamo v naši ožji domovini neizmerne možnosti. Od Lendave pa do Kopra je izletniških točk dovolj. Po mili volji lahko izbiramo in načrtujemo naše nedeljske izlete. Preizkusimo svojo telesno zmogljivost na pohodu ”Po poteh partizanske Ljubljane", na akcijah, ki jih organizira mestna zveza za telesno kulturo "Pot pod noge, krepimo srce”, vključujmo se v akcijo za značko "Srebrni čeveljček” in "Zlati čeveljček" itd. Kako hodimo? Ne začnimo s hojo takoj po obilnejšem obroku hrane. Med obrokom in intenzivnejšim gibanjem naj minejo 2 do 3 ure. Čim večja je razdalja, ki jo nameravamo v enem dnevu prehoditi, in čim večja je strmina, bolj moramo paziti na ekonomičnost hoje. Hoja bo ekonomična takrat, če bo tempo enakomerno umirjen. Najboljši regulator tempa je dihanje. Težko dihanje in močno sopenje sta zanesljiva znaka, da je treba tempo zmanjšati. Dihamo skozi nos in usta. Zelo pomembno je pravilno uravnavanje telesne temperature. S hojo pričnemo zelo počasi in ko se čez nekaj časa ogrejemo, odložimo odvečno oblačilo. Odložimo ga, preden se pričnemo znojiti. Na počivališču in na cilju se spet oblečemo, da se telo počasi ohladi. Kaj pa hujšanje s hojo? Tudi s hojo je mogoče izgubiti na telesni teži. V eni uri počasne hoje po ravnem lahko zgubimo od 50 do 150 kalorij. Pri hitri hoji navkreber lahko zgubimo tudi do 400 kalorij v eni uri, po štiriurni hoji torej do 1600 kalorij. Zanesljiv znak, da "uničujemo" kalorije, je močno znojenje. Seveda pa ne smemo pričakovati preveč, če se po končani aktivnosti nalivamo s tekočino in nato še krepko založimo s hrano. POTEP IZ VRAT V VRATA PREKO TRIGLAVA Planinska sekcija "Color” nas je izzvala, da smo se v dneh 9., 10. in 11. julija letos udeležili vzpona na Triglav. 2e vabljivi obrisi gorskih škrbin na plakatih so obetali dokaj navpično pot, krepka markacija pa je zagotavljala tudi zanesljivo vodstvo. V petek popoldne smo se torej pričeli vzpenjati, vsak po svoje, proti zbornemu mestu — Aljaževemu domu v Vratih. Sledil je spoznavni večer (I), ki ni bil prav nič odveč, saj se nekateri sodelavci iz nove in stare tovarne že od lanske inventure nismo nič videli. Ko je razpoloženje že daleč preseglo običajno sobno jakost, je zmanjkalo za tisti dan odmerjene elektrike, pa se je debata vlekla dalje kar ob petrolejki. Spat nas je nagnal šele Burja s pretvezo, češ da mora pobeliti vse prostore okoli šanka. Ves živžav se je preselil na skupna ležišča, kjer smo zbudili še tisto malo trupel, ki jim je že uspelo zaspati. Za budnost je še posebej poskrbela skupinica, katere člani so se šele po polnoči zavedli, da jih pesti huda lakota in peklenska žeja. So pa imeli zajtrk le prej kot ostali. Burji, ki so ga vso noč vrag si ga vedi zakaj trle skrbi okoli davčne uprave, je uspelo zaspati šele ob štirih, ko smo ostali že začeli razdirati brloge in se pripravljati za veliki pohod. Naša procesija je štela štiriindvajset duš, od tega pretežno domačih, pa tudi nekaj gostov, ki so sicer v nižinskem svetu registrirani bodisi kot boljše polovice ali pa zunanji sotrpini. Sprva smo maširali nekam tiho, saj so mnogi med nami prerokovali dež. Ko pa smo se mimo severne triglavske stene pričeli vzpenjati proti Luknji, je za Cmirom pokukalo sonce in razbilo pesimistične napovedi. Prelaz Luknja, od koder se vidi Zadnjica (začetek doline Trente), smo izbrali za prvo večje počivališče in malico. Odtod je vstop v Bamber-govo smer na Triglav, ki je praktično plezalna, če odštejemo kline in žične vrvi. Tu naj bi se začel križev pot za novince in kondicijsko šibke planince. "Mulo- vodca” Pučko Miha in "trisulc” Vanja sta nanizala dve navezi s po 4—5 deklet. Ostali smo se zagrizli v skale le s pomočjo lastnih okončin. Kmalu se je izkazalo, da je trma boljši pogon od kondicije. Živ zgled za to je bil Brane, ki ni šel prvikrat samo na Triglav, temveč v tako hude hribe nasploh. Od napora mu je popokala večina šivov na pumparicah. Tako kvalitetno zračno hlajenje je imel za upravičen vzrok, da je lahko pričel na glas kleti. V resnici smo v sebi vsi po malem kleli, Miha pa nam je vlival pogum s pesmico "Zakaj na svet’ je tolk' gorja". No, del gorja smo ublažili šele z vmesnim okrepčilnim postankom, medtem ko nas je z bližnje vzpetine opazoval postaven kozorog. Nadobudni filmarji so tvegali hude kostolome v želji, da bi se mu približali s fotoaparati, nakar jim je končno uspelo, da so ga pregnali. Najhuje je bilo za nami, ko smo prišli na platč, ki nam je nudil vodoravnejšo hojo. Z roba Sfinge je čudovit razgled v dolino Vrata, posebnim užitkarjem pa je na voljo redka priložnost, da lahko pljunejo vsaj pol kilometra globoko. Obe navezi sta se tudi osvobodili vozlov, nakar smo v manjših skupinicah odkrevsali proti Doliču. Pot nas je peljala čez snežišča med bližnjim Triglavom in staro italijansko karavlo, ki jo je prav škoda, da razpada, saj bi bila lahko v prenovljenem stanju najvišja in največja visokogorska postojanka pri nas. Tistim, ki so med vzponom bolj glasno robantili, pa se je zdelo škoda, da bomo dober del prigarane višine izgubili zaradi nočevanja v nižje ležeči koči na Doliču, razen tega pa se bo treba naslednji dan znova povzpeti do vstopa v triglavske stene. V koči je Anica kot skrben organizator poskrbela za čaj in spanje za vse. Kljub bučnemu zaključku dneva zvečer ni bilo takega rogoviljenja kot prejšnjo noč, saj nas je kar samo pometalo po ležiščih. Celo žaganja ponoči ni bilo slišati, tako da so vsi strešni tramovi ostali nepoškodovani. Še pred sončnim vzhodom smo se v vetrovnem jutru povzpeli do vstopa v zadnji .vzpon do Triglava. Tudi obilen zajtrk pod skalami ni pregnal drgeta, ki nas je tresel bodisi od mrzle sape bodisi od pogleda na strme skale. Ko smo pričeli grebsti navzgor, nam je kmalu postalo vroče, na grebenu pa nas je sprejelo še sonce. Šele tu smo spoznali, da je vzpon iz smeri Doliča kar kratek in nič težaven, tako smo bili presenečeni, kako hitro se je prikazal Aljažev stolp. Na vrhu je bila kljub predsezoni dokaj zajetna gneča. Še predno smo se dobro oddahnili, razgledali In poiskali štampiljke, sta naša "mularja” razvezala navezi in prav hinavsko začela zvijati vrvi, ki so osnovni pripomoček pri višinskem krstu. Postopek je bil tak, da so nas vse novopečene osvajalce Triglava stlačili v Aljažev stolp. Pri tem je izdatno pomagal "krstnik” Miha, ki ni varčeval udarcev z zloglasnim zvitkom vrvi, tako da se je marsikomu "zanohtalo" v sedalo. Izpustitev iz stolpa si je treba priboriti s kako domačo vižo. Po krajšem samoupravnem preudarku In v skladu z vremenom smo zapeli "Na planincah sončece sije”. Baje smo se tako drli, da so nam vrata odprli že pri poldrugi kitici, kar pa ni čudno, saj nas je bilo notri kar dvanajst! Po grebenu preko Malega Triglava smo se spustili na Kredarico, od tam pa po krajšem postanku do Staničeve koče. Tu se je začel intenziven spust v dolino. Pot n! običajna niti ni označena na planinskih kartah, saj jo uporabljajo le smučarji ter nižje doli tudi lovci na gorsko divjad. Razen nekaj gamsov zares nismo srečali žive duše, zanesli pa smo se na nosove naših vodičev. Višino je občutno jemalo, ko smo se drevill po plazovih in meliščih navzdol. Sprva, dokler je bilo pod nami še kaj snega, je bila zadeva sila preprosta: usedeš se na sveže krščeno sedalo, s hitrostjo brzo-vlaka drsiš do vznožja plazu ter se na koncu ves premočen po možnosti zabiješ v prvo večjo skalo. Jože z Rakovnika (pozimi sicer starejši član pri smučarjih) je izumil učinkovit način, da južni sneg ne premoči hlač: enostavno je drsel kar po glavi. Prav čudno pa je, da se od našega tuljenja, ki prav tako sodi zraven, ni utrgal pravcati plaz. Ko je zmanjkalo snega, je naše ateriranje postalo bolj žuljavo opravilo. To so še posebej občutila tista dekleta, ki so bila v supergah. Na nižje ležečih meliščih je postalo vroče kot v peči; sonce se je odbijalo od belih skal in žgalo kot v Sahari. Ni čudno, da so si gorski gadi takšno klimo izbrali za svoje kraljestvo. Lešnjakov Joža je kot strasten kačar takoj ujel enega ter nam kazal zobe, gadove seveda. Preostali konec poti, ki je vodil skozi gozd, je bil pravi balzam za naše razbeljene glave in podplate. Vmes smo se še osvežili s pašo po borovnicah in gozdnih jagodah, ki jih je bilo v izobilju na majhni jasi. K Aljaževemu domu smo prispeli prašni kot mlinarji in neznansko žejni. Prah iz grla smo oprali med liko-fom, ki smo ga uprizorili v zahvalo vodičem, ki so nas varno in polnoštevilno vrnili na izhodišče dvodnevnega potepa. ANDREJ GOLUBOVIČ Foto: VANJA MATIJEVEC IZLETI V LETU 1976: PLANINSKA SEKCIJA "COLOR” MEDVODE 13. junij: KOFCE Podljubelj — Kofce — Veliki Vrh — Tržič prevoz: redni avtobus 9.-10.-11. julij: TRIGLAV Vrata — po Bambergovi na Dolič — Triglav — za Cmirom — Vrata Vodi: Vanja Matijevec prevoz: osebni avtomobili 22.—25. julij: ZILLERTALSKE ALPE vodi: Jože Hočevar 14,—15. avgust KAMNIŠKE ALPE Jezersko — Kočna — Kokrško sedlo — Skuta — Kamniška Bistrica prevoz: redni avtobus 18,—19. sept. JULIJCI Soča — Prehodavci — Hribarice — za Debelim vrhom — Vogar — Bohinj prevoz: redni avtobus 9,—10.oktober KEPA prevoz: avtobus do Mojstrane Na novo so se zaposlili Peter Jenko za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze in polnilnice Marjan Bobnar za nedoločen čas v transportnem odd. Marija Pivec, dipl.prav., za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Hasan Dautovič v skladišču materiala — prevzem Ivan Dobnikar za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze in polnilnice Slavka Brešan za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Uroš Gačič za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze in polnilnice Marjeta Bernard za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Milena Slavinec za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju vrnil iz JLA: Josip Mekiš in se zaposlil v skladišču polizdelkov Delovno razmerje so prekinili: ing. Marjeta Baš iz razvojnega sektorja Ljudmila Velikanje iz razvojnega sektorja Marija Jaklič iz kadr. spl. sektorja Zelimir Balen iz predstavništva Reka Izet Dautovič iz skladišča materiala — prevzem Darko Sečen iz uprave podjetja invalidsko se je upokojil: Jože Jamnik iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice čestitke Josip Stranjak iz oddelka disperzij se je poročil — čestitamo Marjana Štajer iz razvojnega sektorja se je poročila — čestitamo Marija lljaš iz oddelka mešalnice se je poročila — čestitamo Momir Savovič iz tehničnega vodstva se je poročil — čestitamo Angela Valenčak iz odd. tehn. kontrole se je poročila čestitamo Poldka Podakar iz odd. kuhinje, sinteze in polnilnice se je poročila — čestitamo Darinka Flerin iz komercial, sektorja je rodila hčerko čestitamo PRAVILNA DRŽA VOLANA Pri vožnji z avtomobilom voznik lahko sam izbira način, kako drži volan, toda pravilne drže se moramo naučiti, kar dokazuje mnogo voznikov, ki volan drže napačno. Dirkači in avtomobilski inženirji točno vedo, kako je treba držati volan med vožnjo. Za roke na volanu je samo en pravilen položaj: deset minut pred tretjo uro. Vsi drugi položaji imajo pomanjkljivosti. Roke so pravilno nameščene v višini srednje prečke čisto levo in čisto desno zunaj krmilnega kolesa. Tako lahko vozimo ovinke, ne da bi nam bilo treba preprijemati in tudi vozilo, ki ga začne zanašati, tako najlažje spet ujamemo. Sedež mora biti tako daleč, da noge brez težav dosežejo pedale. Roki sta pri položaju "deset pred tretjo” skoraj iztegnjeni, hrbet je dobro oprt v lahko nagnjenem naslonjalu. Samo tako lahko vozimo koncentrirano in sproščeno obenem. Katere pomanjkljivosti pa imajo položaji rok, kakršne vidite na slikah? 1. Kajenje: če imate v eni roki cigareto, v drugi pa volan, vožnja ni varna. Posebno prižiganje cigarete je lahko usodno, ker tedaj premaknemo vse ude. 2. Razvada: zelo slaba razvada je, če volan držimo • z obema rokama čisto zgoraj. Če bi morali nenadoma reagirati, na primer pri bočnem sunku vetra, bi morali preprijeti. Takšno napačno držo pogosto vidimo na avto cestah. 3. Nevarnost: obeh rok ne smemo položiti na prečko, ker potem vse reakcije voznika prekomerno prenesemo na volan. Za smotrne gibe volana moramo šele preprijeti. 4. Malomarnost: mnogi menijo, da lahko pri hitri vožnji po avto cesti obe roki počivata na spodnjem robu volana. Že en sam sunek vetra nas lahko spravi s ceste. 5. Važnost: nikakršno znamenje "suverenosti” ni, če nam levica malomarno visi skozi okno. V trenutku nevarnosti traja predolgo, preden levica spet doseže volan. Poleg tega lahko tako položena roka ovira pogled na stransko vzvratno ogledalo. 6. "Prepih”: mnogi vozniki izkoriščajo (posebno v poletni vročini) sveži zrak in se med vožnjo skozi odprto okno z levico drže za streho avtomobila. 7. "Kavč”: priljubljena drža je, ko desnico položimo na naslonjalo sovozniškega sedeža. Res, takšen položaj sprošča, vendar takšnemu vozniku ne sme priti kaj na pot, kajti reagiral bo mnogo preveč počasi. Vsak voznik naj bi se držal predvsem treh nasvetov: 1. Obe roki sodita vedno na krmilo, in sicer v položaju "deset pred tretjo”. 2. Volana ne držimo krčevito. 3. Vozimo z lahno roko, da lahko po potrebi čimbolj trdno primemo in ukrepamo. tako je prav Na telesnokulturni skupnosti v Šiški so nas kar takole tozdi rali ... TELESNOKOLTURHA SKUPHOST LJUBLJANA-SISKA *^";x..... DONIT - TOZD TOVARNA BARV IN LAKOV COLOR 61215 Medvode Medvode 33 NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanko oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka avgust" do vključno 10. oktobra 1976. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 8 (54), leto 5, avgust 1976. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ JUNIJSKE ŠTEVILKE NAGRADNA KRIŽANKA Za nagradno križanko iz junijske številke Colorjevih informacij smo prejeli 18 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v fakturnem oddelku. Komisija v sestavi Julija Hostnik, Mimi Jamnik in Mojca Barle je za dobitnika prve nagrade 60 din izžrebala Dušanko Keber, drugo nagrado 40 din prejme Ivanka Komatar, tretjo nagrado 20 din pa Marta Sajovic. Nagrade smo izžrebancem izplačali z osebnim dohodkom v mesecu septembru 1976. Čestitamo! /H Nič hudega, če kolektiv zaostaja, posamezniki pa le napredujejo! Nekaj bi rad povedal, pa nima smisla, saj že veste, kaj sem hotel reči! Po odpadkih sodeč smo že postali civilizirana družba! Tovarne smo zgradili z delom, njihovo prihodnost pa hočemo — z besedami! Bil je razgledan človek. Z vile na vrhu hribčka je imel čudovit razgled! Medalja ima tudi drugo plat — Zakaj piješ, če veš, da pijača škoduje zdravju? — Ja, veš, z ene strani škoduje, z druge pa koristi. Jaz jo pijem s tiste druge strani! Pri psihologu — Ljubim ga, on mene, bogat je, uživava ob istih stvareh, presrečna sva skupaj. Težava je le v tem, kaj naj rečem svojemu možu! Neumnost — Ljudje so pa res neumni. Zgradijo stene in strope, hodijo pa le po tleh! Avtomobilska — Jože, ali nimaš več avta? — Ne, se ne izplača, ali sem bil v popravilu jaz, ali pa avto! Delovni vsakdan Emila Kotnika ... in Alojza Vrhovnika ... v naravi je najlepše polizdelki v sodih čakajo na nadaljnjo predelavo spomin na dopustniške dni ... zapuščeni prostori kadilnice (toda ne vedno!) ...