četrtek 24.
nedelja 27. junij 2004 med 9. in 12.
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
"NOVA" OKNA
prednost j & v kvaliteti MIK d.o.o. Celje. Gaji 4 2 b . PECelje 034255050
080 12 24 www. mik-ce.si
Stran 6
Skrajšali
smo vrst®
V banki se trudimo, da so čakalne vrste čim krajše. Odzvali smo se tudi na akcijo "Skrajšajmo vrste". Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Veseli smo, da s svgjim prispevkom pomagamo skrajšati vrsto ti^ř^póíaqwnikom, ki čakajo na operacijo sive rmfae. 'A
^ FHJ
Foto: GREGOR KATIČ
fjanska banka
i EKOLOŠKO
[NAROČILA od 7. do 18. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor
ZDRAVNIKOM PREPOVEDANO, MAZAČEM DOVOLJENO
Stran 5
TELEVIZOR ZA ZVESTEGA NAROČNIKA
Stran 10
25 - LETO 59 - CELJE. 24.6.2004 - CENA 350 SIT - 22,5 HRK
		
'«lli^ i UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽAKNA: 03/713-2666 S	Zlato priznanje za kakovost 2004 Najboljše iz klasja. -___	
UVODNIK
Najstniška Slovenija
Imate doma najstnika ali najstnico? Potem veste, kako hudo je v teh letih! Ko je v telesu prava eksplozija hormonov, ko hoče glava eno, srce pa drugo ali, še največkrat, ko ne glava ne srce ne vesta, kaj in kako bi rada ...
Staršem v teh letih spomine na neprespane noči ob novorojenčku in na vse otroške bolezni, ki so jih s svojim malčkom dali skozi, kar naenkrat prekrije nostalgična koprena. Vse hudo je pozabljeno ali pa se kaže s časovne oddaljenosti vsaj manj stresno in zapleteno. Skupaj s svojim najstnikom so sredi krute sedanjosti in še sreča, da večino drži pokonci vsaj pogled v prihodnost. Tja v čas, ko bo enico v desetici počasi zamenjala dvojka in ko se bo mlad organizem spet stabiliziral. Izkušnje pa kažejo, da je tudi puberteto vredno dati skozi, še več, da se takrat v družinah, ki premorejo veliko mero strpnosti in razumevanja, spletejo celo nove, še močnejše vezi. In zakaj bi bilo z državo kaj drugače kot z otrokom? Samostojna država je bila med Slovenci konec osemdesetih in na pragu devetdesetih let silno močno pričakovan otrok. Z razglasitvijo in dokaj hitrim mednarodnim priznanjem so bili y hipu pozabljeni vsi pred-, med- in poporodni zapleti, državljani smo s svojo državo prebolevali vse otroške bolezni in si hkrati že zastavljali nov cilj; priključitev k veliki evropski družini.
Zdaj, po borih 13 letih samostojnosti, smo v njej. Sanje so dosežene, cilj izpolnjen, kot kaže pa se vsi skupaj ne znamo poenotiti, kako naprej. Naša najstnica se otepa s pubertetniško realnostjo, mi vsi pa kot da ne vemo, kaj nam je storiti. Jo bomo, kot so nakazale volitve slovenskih poslancev v Evropski parlament, prepustili, da se »sama« znajde v življenju ali pa bomo zmogli zadostno mero strpnosti in razumevanja, da skupaj prebrodimo tudi pubertetniško obdobje, ko ne glava ne srce ne vesta, kaj in kako bi rada?
Ko se v ten anen, ,oo praznovanju dneva državnosti, oziramo v preteklost, nam spomini narekujejo, da se je vredno potruditi tudi za prihodnost.
Zapostavljeni mobilizirane!
Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45 Celje je v soboto na Rogli pripravila že 11. tradicionalni javni shod. Zbralo se je več kot tisoč članov društva in njihovih sorodnikov.
Na srečanju so, tako kot že tolikokrat doslej, spregovorili o svojem položaju. Žal so zopet ugotavljali, da ostajajo v družbi zapostavljeni, da vlada še vedno ni zahtevala od Nemčije odškodnine zanje, kot ji je naložil državni zbor, in da tega ne morejo doseči niti s pomočjo sodišč.
V Združenju društev mobilizirancev Slovenije je še 6 tisoč članov, njihovo število pa se naglo zmanjšuje, saj že najmlajši dosegajo starost 80 let. Številčnost delno rešujejo mladi simpatizerji, predvsem s trboveljskega območja, ki bodo javnost poskušali tudi po internetu seznaniti s stališči in tegobami v tujo vojsko prisilno vpoklicanih Slovencev.	"	MBP
Indijec bo nadziral Šentjurčane
Delničarji šentjurskega Alposa bodo na današnji skupščini za novega člana nadzornega sveta imenovali Indijca Mathurja Yogesha Bahadurja. Zamenjal bo Jana Palička, dosedanjega predstavnika češke železarne Nova Hut, ki je največja delničarka Alposa.
Razlog za zamenjavo je odhod Jana Paličke iz češke železarne, ki je solastnica Alposa že od leta 1997, lani pa je prešla v last tretjega največjega jeklarskega koncema na svetu LNM Group. Novi nadzornik, ki bo funkcijo opravljal do izteka mandata leta 2005, je od lanskega marca finančni direktor v Novi Hut, pred tem pa je deloval na področju financ, računovodstva in revizije v različnih podjetjih v Indiji.	JI
Kamen za šolo
Milijardo in pol tolarjev vredno Srednjo zdravstveno šolo Celje naj bi Vegrad dogradil do marca 2005
Na gradbišču bodoče nove srednje zdravstvene šole v Celju so v petek položili temeljni kamen. Nekoliko pozno sicer, saj sta šola in športna dvorana že čvrsto utemeljeni. A, kot je slikovito povedal minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, so imela prizadevanja za gradnjo nove šole, ki se vlečejo že od leta 1999, toliko smole, da bo zdaj temeljni kamen zanesljivo držal.
Ob slovesnosti je ravnateljica šole Marija Marovt povedala, da bo gradnja šole ministrstvo za šolstvo stala okoli milijarde in 600 milijonov tolarjev. Šola bo imela 5.900 kvadratnih metrov površin, 16 učilnic in spremljevalne laboratorije za kemijo, fiziko, biologijo in anatomijo. Okoli 4 tisoč kvadratnih metrov površin bo namenjenih za šolske in upravne prostore, preostale površine bo zasedla telovadnica, ki bo imela dva dela in malo plesno dvorano.
Dr. Slavko Gaber pa je ob položitvi temeljnega kamna povedal: »S to naložbo počasi zaključujemo obsežne investicije v Celju. Ob trgovski in gostinski šoli ter telovadnici pri Gimnaziji, bo dobila prepotrebne prostore tudi zdravstvena šola, ki dela tronutnn v 7p\n hlllti «tiski, zato je skrajni čas, da dobijo
Temeljni kamen sta na gradbišču nove zdravstvene šole v Celju simbolno vzidala minister za šolstvo dr. Slavko Gaber in celjski župan Bojan Šrot
te prostore. Prav ta šola si med 68 v zadnjih letih zgrajenimi šolami v Sloveniji najbolj zasluži novogradnjo. Hkrati pa je to tudi pomembna finančna injekcija v gradbeništvu, saj bo to dobilo dobro milijardo in pol javnih financ.«
Srednja zdravstvena šola trenutno deluje na vsega 1.500
kvadratnih metrih pnvriin. nima prepotrebnih kabinetov.
v utesnjenih učilnicah, ki so bile ob začetku delovanja šole namenjene vsega 60 dijakom, pa se drenja 860 dijakov v 28 oddelkih. »Z novim šolskim letom dodajamo še en oddelek v novem programu kozmetični tehnik, tako da bo na šoli okoli 880 dijakov,« je povedala Marovtova.
Velik vložek v milijardo in pni tolarjev težko naložbo je dala tudi Mestna občina Ce-
lje, ki je za dobrih 500 milijonov tolarjev odkupila tri okoliške stavbe in komunalno urejeno zemljišče podarila. Zato je bil ob simbolnem polaganju temeljnega kamna vesel tudi župan Bojan Šrot.
Po načrtih naj bi novo sïed-njo zdravstveno šolo v Celjfl dogradili do marca prihodnjega leta.	, .
BRANKO STAMEJČIČ
Združenje vedno bolj politično
V ministrski pisarni na Mestni občini Celje je minuli petek uradoval minister za informacijsko družbo Pavel Gantar. Največ vprašanj so mu po pričakovanjih občanke in občani namenili glede vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje: kako priti do ustrezne dokumentacije, nekaj pa je bilo tudi povsem konkretnih primerov, za katere je minister zagotovil, da jih bodo poskušali rešiti.
Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje očita ministrstvu, da zavlačuje postopke pri vračilih vlaganj. Minister Gantar pravi, da je prav nasprot-
no: »Ministrstvo se trudi, da bi ljudje lahko prišli do dokumentov in vložili vloge, za to tudi podaljšujemo rok Prav tako pa opozarjamo Te lekom, da posreduje informa cije, ki ljudem manjkajo ozi roma pogodbe.« Glede združenja pa Gantar dodaja: »Vseslovensko združenje je čedalje bolj politično združenje kot združenje, ki naj bi pomagalo upravičencem, ampak nič hudega. To pomoč bodo upravičenci brez dvoma lahko dobili na ministrstvu.« Ob tem je opozoril, da imajo na spletni strani ministrstva objavljene vse njim znane pogodbe, ki jih je Telekom sklenil za vlaganje v omrežje. Tam lahko morebitni upravičenci poiščejo, ali so na tem spi-
KRATKE-SLADKE
MDM
Županski primerjavi
Vitanjski župan Slavko Vetrih je ob odprtju mostu preko Hudinje zbranim veljakom iz oddaljenih krajev z eno besedo zgovorno opisal cesto Socka-Vitanje: adrenalinska. Konjiški župan Janez Jazbec pa je ob odprtju Centra za ravnanje z odpadki primerjal pridobitev s straniščem: »Vsako mesto ima svoje stranišče, ki je ogledalo ljudi, ki v njem živijo...« - Št. 25 - 24. junij 2004 -
sku. Minister obljublja, da bodo na ministrstvu podrobneje raziskali, kako priti do ustreznih dokazil, če se ljudje ne bodo našli na tem seznamu.
Gantar dodaja, da so na ministrstvu že dobili nekaj dopisov posameznikov oziroma občin, krajevnih skupnosti in nekdanjih gradbenih odborov, da niso zadovoljni z načinom, kako jim Telekom posreduje podatke: »V vsakem takem primeru smo tudi konkretno posredovah in vedno v takih primerih zahtevamo in nalagamo Telekomu, da posreduje zahtevane podatke oz. da stori vse, da bi te podatke upravičenec lahko dobil.«
Sicer pa je občanke in občane zanimal tudi internet, tako imenovane e-točke in e-šole, izgradnja lokalnih omrežij za dostop do interneta v posameznih krajih ah občinskih središčih na širšem celjskem območju. Nekaj vprašanj je Gantar dobil tudi s področja okolja, prostora, torej področja, ki ga je prej pokrival. Za ta vprašanja je zatrdil, da jih bo posredoval pristojnemu resornemu ministru Janezu Kopaču.	ŠO
Odlikovanje Grobelniku
Ivo Grobelnik je včeraj iz rok predsednika države dr. Janeza Drnovška prejel Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Grobelnik je edini še živeči od osvoboditeljev zapornikov iz Starega piskra v Celju. Letos bomo proslavili 60 let, kar je v noči s 14. na 15. december skupina celjskih aktivistov s pomočjo paznika Grada iz zloglasnega Starega piskra z drzno akcijo osvobodila 127 političnih zapornikov.
BS, foto: G. KATIČ
KJE SO NASI POSLANCI?
Konjiško-bistriška republika
Poslanci so prejšnji teden potrdili Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, za kar so porabili ves zadnji dan junijskega zasedanja državnega zbora.
V razpravi so natresli kar nekaj očitkov - najbolj gorak je bil Zmago Jelinčič, ki je strategiji očital, da je narejena na nedodelanih izhodiščih, manjkajo pa ji predvsem merila in kriteriji za njeno smotrnost. Njegova SNS se je kasneje celo odločila za obstruk-cijo in je zapustila sejo. Precej pripomb so imele tudi druge poslanske skupine, glavni očitki so bili, da je premalo ambiciozna, da je enakomeren razvoj oguljena fraza, saj se razvojne razlike med regijami povečujejo, kar je posebej opazno na nekaterih obmejnih območjih, od koder se prebivalci izseljujejo. Kmetijske površine prerašča gozd, kljub temu pa strategija zavrača gradnjo izven poselitvenih območij in razpršeno gradnjo, kar ovira gradnjo kmetij.
Strategijo je na koncu vendarle podprla velika večina poslancev, v njej je določena tudi morska meja, kar je prvič zapisano v nekem slovenskem prostorskem aktu. V skladu policentričnega omrežia mest in naselij imamo zdaj 15 središč nacionalnega pomena (med njimi Celje in Velenje), na naslednji stopnji so središča regionalnega pomena (somest-je Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina), sledijo jim medobčinska središča (Laško, Mozirje, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Žalec).
Razvrščanje mest in krajev v omenjene tri kategorije je znova pokazalo na izredno močno lokalno navezanost poslancev, saj je ta večkrat zasenčila strankarsko pripadnost. Plaz poslanskih predlogov za nova središča regionalnega in nacionalnega pomena se je vsul že pri obravnavanju strategije na odboru za infrastrukturo in okolje. Večino so jih zavrnili, na glavno razpravo pa se je v obliki zakonskega dopolnila SDS prebil predlog, da bi so-mestje Slovenska Bistrica-Slo-venske Konjice-Zreče uvrstili med središča regionalnega pomena.
Predlog sta zagovarjala poslanca SDS, bistriški Jože Je-rovšek in konjiški Rudolf Petan. Jerovšek je kolege prepričeval, da gre za industrijski bazen z izrednimi turističnimi potenciali v zaledju, saj obsega celotno južno pobočje Pohorja, ima tri izstope z avtoceste, poleg tega pa je Slovenska Bistrica večja od večine naštetih središč regionalnega pomena v strategiji. Petan je dodal še razvoj srednjega šolstva v zadnjih letih. Jerovšek je poudaril, da »bi bila zgodovinska napaka, če Slovenske Bistrice ne bi bilo med regionalnimi središči. Ko je
Rudolf Petan
škof Slomšek razmišljal, kam prenesti sedež škofije, se je odločal med tremi takrat enakovrednimi središči - Slovensko Bistrico, Celjem in Mariborom. Ne jemljite nam pravice, da enakopravno tekmujemo z drugimi, bistveno manjšimi in manj pomembnimi mesti«. Čustveno obarvan je bil tudi drugi nastop Petana, ko je potožil, da »jugovzhodni obronki Pohorja ne spadajo nikamor. Maribor se jih otepa, podobno je v Celju. Zraven nas vzamejo samo takrat, ko nas rabijo zaradi kakšne statistike. Ne zahtevamo svoje regije, saj vemo, da za to nimamo pogojev, somest-je pa je prava in življenjska rešitev«.
Z njima se ni strinjal savinjski poslanec Franc Lenko (DeSUS), ki je njun predlog označil »za do konca neresen, saj želi med regijska središča umestiti kraja kot sta Konjice in Zreče, ki tja sploh ne sodita. Razumem pa Je-rovška, da je ambiciozen in bi rad iz Bistrice ne vem kaj naredil«. Tudi okoljski minister Janez Kopač je menil, da je somestje zbir naselij, ki dopolnjuje svoje funkcije, Bistrica, Konjice in Zreče pa svoje funkcije podvo-jujejo, ne dopolnjujejo. Kar je sprožilo medklic iz SDS, da »LDS tem območjem pač ni naklonjena«.
Predlog so podprli tudi poslanci NSi, konjiška poslanka Marija Ana Tisovic pa je poudarila, da »so bile Konjice in Bistrica povezani, ko marsikaterega od vas sploh še ni bilo, saj so Konjice sodile v bistriško občino. Veliko smo skupaj naredili že v preteklem obdobju, še več in lažje bi skupaj v prihodnje, kot somestje. Ljudje s tega območja smo namreč močno povezani med sabo«.
Predlog o somestju Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice-Zreče nazadnje ni bil sprejet, saj ga je podprlo le 20 od 54 navzočih poslancev. Od naših osmih prisotnih poslancev je proti njemu glasovala trojica iz vladajočih strank - Lenko, Bojan Kontič (ZLSD) in Milan Kopušar (LDS), podprla pa ga je peterica iz opozicije - Marko Diaci (SMS), Jurij Malovrh (SLS), Petan, Tisovic in Mirko Zamernik (SDS).
SEBASTDAN KOPUŠAR
Odstavljena Veniger in Koren
V vrhu slovenske policije se dogajajo odmevne kadrovske spremembe in vse kaže, da se še bodo. Po zadnjih informacijah odhajata dve znani imeni s Celjskega, povezani z delom v policiji, Stanislav Veniger in Miran Koren.
Zdaj že bivši direktor uniformirane policije na Generalni policijski upravi Stanislav Veniger je bil razrešen s 15. junijem, odšel naj bi po dogovoru in sporazumu o premestitvi, ki jo je predlagal novi direktor slovenske uniformirane policije dr. Darko Anželj, drugače "(ali pa precej podobno) pa je z Miranom Korenom, ki ga je Anželj povsem nepričakovano in do zdaj (sreda, zaključek redakcije) še brez kakršnekoli javne obrazložitve odstavil z mesta predstavnika policije za stike z javnostjo in na to mesto imenoval Tadejo Kuhar. Kuhar-jeva je že do zdaj delala v tamkajšnji službi za stike z javnostjo, je pa to svoje napredovanje pričakovala in bila nanj pripravljena, medtem ko je bila za Korena odstavitev pravi hladen tuš. Na mesto direktorja uniformirane policije pri GPU je Anželj imenoval Milana Horvata, dosedanjega Veniger-jevega namestnika.
Kořenová nenadna zamenjava se je zgodila v ponedeljek, 21. junija, na vprašanje o razlogih, predvsem pa o okoliščinah, ki so narekovale to Anželjevo odločitev, pa Koren zaenkrat ni želel dajati izjav za javnost, razen te, da ga je doletela nepričakovano in da razlogov za to direktorjevo odločitev (še) ne pozna. Oba, tako Veniger kot Koren, sta trenutno na dopustu.
Stane Veniger bo v prihodnje služboval v Celju, zamenjal naj bi Edvarda Mlačni-ka, direktorja Policijske uprave Celje, ki v bližnji prihodnosti odhaja v pokoj, medtem ko je Kořenová nadaljnja službena pot zaenkrat še neznanka.
Stanislav Veniger ima za seboj pestro policijsko kariero. Bil je komandir Policij-
ske postaje Žalec, v devetdesetih letih je opravljal delo namestnika šefa OKC na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Celje in bil vrsto let načelnik OKC v takratni UNZ Celje. Za tem ga je takratni minister Andrej Šter imenoval za načelnika UNZ Celje, julija leta 1997 pa ga je naslednji notranji minister Mirko Bandelj postavil na mesto prvega moža slovenske uniformirane policije. Delo direktorja uniformirane policije na GPU je opravljal vse
do zamenjave pred desetimi dnevi, torej skoraj sedem let.
Miran Koren je bil v devetdesetih letih novinar, poročal je za dnevnik Delo in Štajerski val, od aprila 1996 do septembra 1997 pa je bil predstavnik za stike z javnostjo na takratni UNZ Celje, prav to upravo pa je tedanji notranji minister Šter imenoval kot vzorčno glede načina komunikacij z javnostjo. Potem so ga povabili v Ljubljano, kjer je do 21. junija opravljal naloge predstavnika za stike z javnostjo pri generalni poli-
cijski upravi v Ljubljani, prav tako skoraj sedem let.
Ko je dr. Darko Anželj letos spomladi prevzel krmilo v slovenski uniformirani policiji, je za javnost smelo izjavljal, da se kadrovskih zamenjav ne bo loteval in v to najbrž celo verjel, a se je zdaj očitno znašel v primežu najrazličnejših političnih interesov in vplivov. O kadrovskih zamenjavah v vrhovih slovenske policije bodo mediji v bližnji prihodnosti še poročati. Bliža se vesela jesen.
MARJELA AGREŽ
Tudi vi lahko v naši raznoliki naložbeni ponudbi izberete primerno naložbo zase in za svojo družino. O:i-'ućaie se ikc rned
/av;irov i: la Posebni vzajemni skladi vam ponujajo različna razmerja med donosnostjo in varnostjo. DELNIŠKI Zajček, Vipek (mešani), URAVNOTEŽENI Poížek, OBVEZNIČNI Sova - izberite rešitev po svoji me!' Sodobne oblike naložbenega zavarovanja pa vam prinašajo aktivi»ejši prist«• k zavor;warju ki je sočasno tudi varčevanje.
Izbirale lahko med vezavo sredstev glede na gibanje vrednosti enot premoženja štirih vzajemnih skladov, ki jih upravlja Abančna DZU. Izberite naložbo zase!
ABANKA
Okoli vas se naš :
tem z veseljem predava odraslim, saj »bi morali tisti, ki imajo opravka z
obvladati pravila komuni-
Ml
LAŠKO
K sodelovanju vabimo
gradbene tehnike in gradbene inženirje
z operativnimi delovnimi izkušnjami in opravljenim vozniškim izpitom B-kategorije.
Prijave pošljite na naslov: TIM, Tovarna izolacijskega materiala d. d.,
Spodnja Rečica 77, 3270 Laško ali na e-poštni naslov: tim.lasko@tim.si
Informacije: tel. (03) 7344-524
Od učiteljice do umetnice
Odkar je pred šestimi leti postala vodja celjske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, se je na področju ljubiteljske kulture v knežjem mestu marsikaj spremenilo. Na bolje. S trdno voljo, da bo ljubiteljsko kulturo obudila iz mrtvila, v katerem se je znašla, in jo, kolikor se le da, približala ljudem, je zapustila svetovalno delo v šoli in se z vsem srcem predala kulturi. Marijana Kolenko. Vztrajna, odločna in pripravljena plavati tudi proti toku, da bi dosegla začrtani cilj.
Rdečelasi učiteljici razrednega pouka ter profesorici pedagogike in andragogike po izobrazbi nobeno področje umetniškega ustvarjanja ni tuje. V kulturne vode je zaplavala leta 1998, dejavna na tem področju pa je postala že veliko prej, ko je na Dobrni učence razredne stopnje kot učiteljica likovnega pouka in tehnike vodila v svet barv. »Skupaj smo pripravili ogromno razstav in ostalih kulturnih prireditev, pri čemer smo vsi izjemno uživali,« se spominja svojih začetkov dela z otroki na področju, ki ji je nedvomno pisano na kožo. Sledilo je delo v svetovalni službi, kjer je na osnovni šo-
in celo državna tekmovanja ter se pri svojem delu povezati s šolami, vrtci (»Ljubezen do kulture je treba vcepljati že najmlajšim.«) in ostalimi celjskimi kulturnimi ustanovami. Čeprav bi se po raznolikem in ustvarjalnem obdobju v poletnih mesecih prilegel zasluženi počitek, se »v javnem skladu že s polno paro pripravljamo na prireditve v okviru Poletja v Celju - knežjem mestu, kjer bomo letos največ pozornosti namenili gledališki in glasbeni dejavnosti«, je Marijana Kolenko še vedno polna načrtov. V mislih ima pre-mierno uprizoritev predstave Šaloma, lutkovni projekt za otroke Volk in kozliči, glasbeno razgibano poletje z večeri španske in mediteranske glasbe, kot vsako leto pa tudi tokrat ne bodo pozabili na likovni ex-tempore, na katerem bodo ljubiteljski slikarji ves teden ustvarjali celjske motive.
Vse naštete aktivnosti s področja kulture pa Marijani še niso dovolj. Intenzivno se ukvarja z retoriko, za sabo ima že dva letnika omenjene šole, kadarkoli se ji ponudi priložnost, pa o
prevzela mesto pedagoginje. »Poudarek je bil na delu s šolskimi aktivi učiteljev in delo s starši,« se	Marijana
spominja, pri
čemer je ravno Marijana dala pobudo za ustanovitev šole za starše, ki je po njenem mnenju še danes nujno potrebna.
Želja po vse večjem kulturnem udejstvovanju pa je počasi preraščala ljubezen do pedagoškega poklica. Do te mere, da se je od njega poslovila in sprejela nove izzive na celjski izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejav nosti. Tu jo je čakalo Sizifo-vo delo - v mestu obuditi tista področja kulturnega ustvarjanja, ki so že zdavnaj potonila v globok spanec in spodbuditi ljudi, da bodo tudi sami naredili nekaj v tej smeri. »Razen vokalne glasbe se je na ljubiteljskem kulturnem področju leta 1998 kazala precejšnja vrzel, zato sem se odločila, da bomo v skladu toliko bolj dejavni na področju gledališke, lutkovne, likovne, folklorne, literarne in filmske dejavnosti,« se spominja Kolenkova, ki danes že žanje sadove svojih prizadevanj. Kljub nenaklonjenemu odnosu družbe do ljubiteljske kulture, težavam s sofinanciranjem, pomanjkanju časa in še česa, ji je s svojimi kolegi uspelo izpeljati številna območna, medobmočna
Kolenko
ciranja in nastopanja v javnosti«, je prepričana. Da je sama prava mojstrica (tudi) na tem področju, lahko potrdi vsak, ki jo je kdajkoli videl oziroma slišal v vlogi voditeljice ali povezovalke raznih prireditev. Nastopanja pred mikrofonom se je navadila že v času poučevanja na Dobrni, kjer je bila mentorica šolskega radia, tako da ji. tudi novinarsko delo ni tuje.
Vedno nasmejani in prikupni Celjanki s prepoznavnim osebnim stilom in čutom do sočloveka prostega časa ne ostane veliko. A ko ujame kak trenutek, se z užitkom odpravi v kino ali na sprehod v neokrnjeno naravo. V izjemno veselje ji je tudi prepevanje v Mešanem komornem pevskem zboru Celje, v redkih trenutkih, ko je lahko sama s seboj, pa se ponavadi prebudi njena umetniška žilica. Takrat prime za čopič ali pa napiše pesem. Veliko jih je že, pravi, a morajo še dozoreti, preden jih bo v obliki pesniške zbirke predstavila javnosti. Do takrat pa bo obiskala še katero od tujih dežel in si na ta način razširila duhovno obzorje, kar ji bo pomagalo, da bo doma, na področju ljubiteljske kulture, »lažje in bolje funkcionirala«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Predsednik novega Združenja prijateljev slepih Slovenije je Zvonko Perlic.
bodo zlasti prizadevali za izenačevanje pravic istovrstno slepih v Sloveniji.in za priznavanje statusa invalida slepemu, ne glede na to kdaj in zakaj je oslepel. Prav zato bo v naslednjih dneh že pričela
Zavreti beg v samoto
Slovensko združenje prijateljev slepih s sedežem v Celju si zastavlja veliko
nalog
V začetku junija je 21 prijateljev ustanovilo združenje prijateljev slepih, novo slovensko humanitarno organizacijo, ki bo svoje delo in energijo usmerjala na različne oblike pomoči povsem slepim, ki jih je v Sloveniji okoli 2.300.
Prvi predsednik združenja je Celjan Zvonko Perlič, ki je pred leti, zaradi močne sladkorne bolezni popolnoma oslepel. Združenje pa ne bo podvajalo dejavnosti z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Svojo vlogo vidi kot še ena humanitarna organizacija, ki bo v svojih vrstah združevala tudi slepe, a predvsem njihove prijatelje - fizične osebe, organizacije, podjetja, dobrotnike. Z izvajanjem svojih dejavnosti si
delovati prva komisija združenja, ki si bo z različnimi aktivnostmi v državi prizadevala za odpravo sedanje diskriminacije med slepimi za izenačitev njihovih pravic. Cilj združenja pa je predvsem, da slepim pomagajo pred zanje tako značilnim begom v samoto potem, ko jih prizadene slepota.
Kot nevladna organizacija civilne družbe bodo spodbujali različne institucije in državne organe k stalnemu izboljševanju razmer in pogojev za slepe. Med drugim si bodo prizadevali, da bi vse slovenske televizije poskrbele za sinhronizacijo tujih programov, ki jih predvajajo. Z dobrodelno dejavnostjo bodo poskrbeli tudi za nuđenje socialne pomoči najbolj
prizadetim slepim, zlasti pa si bodo prizadevali za štipendiranje slepih otrok in mladostnikov. Iskali bodo dobrotnike in donatorje, ki jim bodo podeljevali tudi nazive Baron prijatelj slepih. Boter prijatelj slepih in Dobrotnik prijatelj slepih. V program dela pa so zapisali še pripravo okroglih miz, predavanj in prijateljskih srečanj v posameznih regijah.
Kot je povedal Zvonko Perlič, pa bodo predvsem poskrbeli, da bo šlo čim manj denarja za delovanje organizacije same, kar je sicer slabost institucionaliziranih organizacij civilne družbe. »Kar bomo zbrali, bomo na- i menjali slepim,« je pouda- I ril Perlič.
BRST
Komercialisti z diplomo
V Celju smo si skoraj tri leta prizadevali za visoko komercialno šolo in jo naposled le dobili. Konec maja je namreč Svet za visoko šolstvo RS sprejel sklep o uvedbi novega visokošolskega strokovnega študijskega programa komerciala. Za prve študente bo izreden vpis septembra, študij za skupaj 240 študentov (po "n rodnih in izrprtnih! pa se bo začel oktobra.
»Program komerciala je najbolj pregledan program v Sloveniji, saj je šel skozi roke sedmih strokovnjakov, tako da lahko trdim, da je to eden najbolj kvalitetnih programov,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja Visoke komercialne šole Celje Jože Geršak. Prepričan
je, da v šoli ne bodo imeli težav s premajhnim vpisom. Celjani, ki so doslej študirali v Mariboru, Ljubljani in drugih oddaljenih krajih, se bodo lahko vrnili v domači kraj, pri tem pa prihranili stroške za prevoz in bivanje, ki bodo kljub šolnini za izredni študij (ta še ni določena, »bo pa vsekakor konkurenčna«) precej nižji, še ňnňaíA flpríak Viçnka komercialna šola Celje bo .pri magistrskem študiju sodelovala z Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru, odločajo pa se za povezovanje še z eno tujo fakulteto. Slednje tud^ pomeni, da bodo privabili ne le domače, temveč tudi tuje študente, predvsem iz Hrvaške. Vprašanje je le, kje bodo ti študentje
nastanjeni, saj do dogovorov s celjskimi dijaškimi domovi še ni prišlo.
Šola ima zagotovljene že vse materialne (v Abiturinih in Ingradovih prostorih) in kadrovske pogoje, čeprav je bilo ravno z iskanjem ustreznega kadra največ težav, pravi
Geršak. Ljubljanska in mariborska univerza sta namreč dali rdečo luč svojim predavateljem, tako da »smo morali iskati ljudi s področja gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje na visoki šoli.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V Žički kart uzi ji se je predstavila tudi zeliščna kmetija Kalan s Kalobja.
Zeliščarji z licenco?
Peto tradicionalno srečanje zeliščarjev Slovenije v Žički kartuziji je v soboto popoldne pritegnilo več kot tisoč obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali pridelke in izdelke zeliščarjev iz vseh slovenskih društev.
Zeliščarji so se zbrali tudi ob okrogli mizi, na kateri so iskali možnosti za boljšo zakonsko ureditev svoje dejavnosti. »Naša prizadevanja, da uredimo to področje, so bila doslej neuspešna,« pravita sicer zadovoljna organizatorja srečanja Slavica in Drago Iršič (Viva Sana). Kot je poudarila Veronika Fabinc, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, ki se je že pred 11 leti v celoti usmerila v pri-
delavo in predelavo zdravil- ' nih zelišč, želijo v to dejav- ! nost vnesti predvsem več re- i da. »Niso problem dajatve,« I je dejala, »pač pa to, da sploh ne vemo, kaj hočejo od nas.« I Pridelovalci in predelovalci zelišč zato predlagajo, da bi 1 se njihov poklic uvrstil v sez- : nam veljavnih poklicev, izdelki pa bi morali biti zaščiteni s certifikatom - podob- ' no kot to velja za izdelke domače obrti. Prepričani so tudi, da bi ureditev tega področja vzpodbudila številne kme- ' tovalce, da bi svoje kmetije . preusmerili v pridelavo zdra- j vilnih zelišč, hkrati pa bi tako omejili nenadzorovano nabiranje rastlin v komercial- : ne namene.	MBP
Zdravnikom prepovedano, mazačem dovoljeno
Homeopatska zdravila kmalu na policah lekarn - Zdravnikom, ki zdravijo tudi po homeopatski metodi, zaenkrat še grozi
izguba licence
V Sloveniji, kjer uradna medicina vztrajno zavrača t. i. alternativne metode zdravljenja, je zdravnikom prepovedano zdraviti po metodah homeopatije. Tisti zdravniki, ki se z njo vseeno ukvarjajo, to počnejo na skrivaj, saj tvegajo, da bodo izgubili licenco za opravljanje zdravniškega dela. Drugi zdravniki (v Slovenji naj bi jih bilo pet) so zato, da se lahko legalno ukvarjajo s homeopatijo, izgubili oziroma vrnili licenco. Ker pa bo morala Slovenija slej-koprej zakone prilagoditi Evropi tudi na področju alternativnega zdravljenja (ki je bilo doslej povsem neurejeno) , je mogoče pričakovati, da se bo postopoma uredil tudi položaj homeopatije, ki jo po ocenah nekaterih ho-meopatskih zdravnikov v Sloveniji uporablja med 30 do 50 tisoč ljudi.
Prvi korak na področju urejevanja položaja alternativnega zdravljenja bo, da bodo začeli homeopatska zdravila, ki jih uporabniki sedaj kupujejo večinoma v tujini, prodajati na policah lekarn. Bistveno daljša pa bo pot zdravnikov do dovoljenja, da bodo lahko TlOměopatškó zdravih. Zdaj veljavni zakoni zdravnikom klasične medicine tovrstno zdravljenje namreč prepovedujejo. Kljub temu se tako zdravniki kot tudi lekarnarji izobražujejo na področju homeopatskega zdravljenja. Po nekaterih ocenah naj bi se na področju homeopatije v Sloveniji izobraževal že vsak peti lekarnar.
»S
homeopatijo naj se ukvarjajo strokovnjaki«
Dušan Hus, mag. farm., lastnik lekarne Apoteka pri teatru, je uspešno končal izobraževanje iz dveh evropskih šol homeopatije - francoske oziroma t. i. romanske, kjer pustijo zdraviti tudi laikom, ter germanske, v kateri lahko kot homeopati delajo samo zdravniki. »Menim, da je veliko bolje, da se s homeopatijo ukvarjajo strokovnjaki, saj je možnost napak tako manjša,« pravi Dušan Hus, ki v svoji lekarni zaenkrat homeopatskih zdravil ne sme prodajati. Kot pravi, ga stranke pogosto sprašujejo, h kateremu homeopat-skemu zdravniku naj se obrnejo po pomoč oziroma po katerem zdravilu naj posežejo. »Prednost homeopatskih zdravil je v tem, da so surovine izjemno poceni, saj je iz zelo majhne količine izvorne snovi oz. t. i. pratinkture mogoče napraviti zelo veliko količino določenega zdravila. Posebej
pomembno je t. i. mešanje oziroma stresanje (potenciranje, dinamiziranje) zdravila. Pri tem se spominska informacija zdravila lahko prenaša tudi na tistega, ki zdravilo meša oziroma izdeluje,« pojasnjuje Dušan Hus in dodaja, da homeopatska zdravila danes izdelujejo predvsem v specializiranih tovarnah v Nemčiji, Franciji, Švici in Avstriji, nekaj farmacevtov pa je, ki vsa homeopatska zdravila še vedno izdelujejo ročno ...
Da se na področju homeopatije izobražuje vse več lekarnarjev, potrjuje tudi direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek. »Kar nekaj naših lekarnarjev sodeluje v tovrstnih izobraževanjih, saj je le vprašanje časa, kdaj bomo začeli prodajati homeopatska zdravila. Pomembno je, da smo na to ustrezno pripravljeni, saj bomo le tako znah ustrezno svetovati uporabnikom,« pravi Grosekova in dodaja, da še ni jasno, kdaj natančno naj bi homeopatska zdravila prišla na police lekarn. »Že zdaj pa vemo, da zdravil ne bomo izdelovali v lekarni, temveč jih bomo le prodajah ...«
Od
rastlinskega do človeškega izvora
Kako zdravnik ah lekarnar vesta, katero zdravilo bo pomagalo določenemu bolniku? »Med prvim pogovorom, ki lahko traja uro in pol, zdravnik naredi celotno sliko bolnika. Pri tem je pomemben stik med njima, saj zdravilec tako občuti, kakšne težave ima pacient. Tisto, kar pacient pove, je za zdravnika zelo pomembno, saj tako spozna, kakšna oseba je ta človek. Pravimo, da je človek slika določenega zdravila...« pojasnjuje Dušan Hus in dodaja, da so za anamnezo pomembni tisti znaki, ki za sliko zdravila niso specifični. »Gre za znake, ki odstopajo od slike, ki je normalna za nekega človeka. Za to obstajajo knjige, v katerih so opisane slike
zdravila. Te slike se sproti dopolnjujejo. Na podlagi odsto-pajočih simptomov zdravnik določi homeopatsko zdravilo, ki je lahko narejeno iz surovin neživega (mineralnega), rastlinskega, živalskega in celo človeškega izvora. Iz katerekoli snovi je zdravilo že sestavljeno, je izdelano po predpisanih postopkih, tako da ni niti najmanjše možnosti, da bi prišlo do kakšne zastrupitve ah okužbe,« pravi Hus.
Podobno se
zdravi s podobnim
Kot poudarja izkušeni lekarnar, je potrebno vedeti, pri katerih boleznih homeopatska zdravila lahko pomagajo in kje ne. »Pomagajo pri kroničnih in akutnih boleznih, ne morejo pa pomagati tam, kjer bi bilo potrebno nadomestiti delovanje organa, ki je odpovedal. Hidi raka s homeopatskimi zdravih ne moremo zdraviti - lahko pa pripomoremo, da bolniki stanje lažje prenašajo ...«
Hus je prepričan, da lekarne s prodajo homeopatskih zdravil ne bodo ravno mastno služile, saj so homeopatska zdravila (za razliko od samega zdravljenja) bistveno cenejša kot klasična zdravila. »-Zdravniki homeopatska zdravila prodajajo, da bolnikom, ki plačujejo terapije, nekaj ponudijo, pa tudi zato, ker zdravil pač ni mogoče legalno dobiti na slovenskem trgu,« pravi Dušan Hus, ki je prepričan, da homeopatska zdravila vsaj zaenkrat ne bodo izrinila klasičnih zdravil. »Dokler bo večino klasičnih zdravil mogoče skoraj brezplačno dobiti preko zavarovalnice, za homeopatska zdravila pa bo po-
trebno plačati, ni bojazni, da bi se zgodilo kaj takšnega...«
Široko področje uporabe zdravil
Eden od homeopatskih zdravnikov, ki je najprej diplomiral iz biologije, potem iz alopatske (klasične) medicine, nato pa v Ljubljani odprl homeopatsko ambulanto, je dr. Živan Krevel iz Ljubljane, ki se s homeopatijo ukvarja od leta 1992, od leta 1993 pa aktivno sodeluje v Slovenskem homeopatskem društvu. Prepričan je, da ne gre zanemarjati kurativnega učinka ho-meopatske terapije. »Zdravila delujejo zelo na široko, kar je koristno tudi takrat, ko je bolezen tako huda, da ne moremo več kaj veliko izboljšati.« Homeopatska terapija, ki uspešno zdravi tudi nekatere akutne in kronične bolezni, je učinkovita »pri zdravljenju alergij, hormonskih motnjah, pri revmi, v ortopediji, dermatologiji ter tudi pri nekaterih kirurških opravilih, saj vsega ni nujno potrebno rezati« ... Kakšna ie Dri tovrstnem zdravljenju možnost napak? »Če delaš temeljito, ni napačnega izbora zdravila, so le boljši ah slabši izbori. Če se stanje spremeni, se spremeni tudi zdravilo.«
Prepovedano zdravnikom
Kot poudarja dr. Živan Krevel, je področje homeopatije v Sloveniji zakonsko povsem neurejeno. »Zdravnikom je prepovedano uporabljati homeopatijo, saj lahko izgubijo licenco, povsem mirno pa jo lahko opravlja-
Homeopatija, alternativna metoda zdravljenja, ki jo je pred 200 leti utemeljil dunajski zdravnik Samuel Han-neman, temelji na načelu enako z enakim. To pomeni, da skuša z zdravili, ki povzročajo enake simptome kot bolezen, spodbuditi imunski sistem in ga pripraviti k samoozdravljenju. Metoda naj ne bi odpravljala le bolezni, temveč tudi vzroke, ki so jo povzročili. Ti pogosto ne izvirajo iz telesnih, temveč bolj iz psihičnih težav.
jo laiki, ki imajo pogosto pomanjkljivo znanje in lahko zato bolnikom bolj škodijo kot pomagajo.« Prepričan je, da je Slovenija med najbolj zaostalimi glede odnosa do alternativnih metod zdravljenja. »Trenutno je najbolje, da si laik, pa lahko delaš brez omejitev. Menim, da je to izjemno neodgovorno od ministrstva za zdravje, saj so bolniki v nevarnosti.« Zakaj se ob vseh alternativnih metodah predstavniki klasične medicine tako bojijo prav homeopatije? »Če bi bila neučinkovita, se o njej ne bi govorilo. Bojijo se je zato, ker je paradigma, na kateri sloni (zakon podobnosti), ravno nasprotna od klasične medicine. Klasična medicina popravlja organe, homeopatija pa organizem obravnava kot celoto. Z enimi zdravilom skuša zdraviti vse simptome. Če uspešno vplivamo na psihično stanje, se začnejo zmanjševati tudi druge težave, v idealnih primerih pa lahko celo povsem izginejo,« pravi dr. Živan Krevel, ki meni, da bo pot do dovoljenj za izvajanje homeopatskega
zdravlienU histvpnn dali&i
kot čas, potreben za to, da bodo homeopatska zdravila našla mesto na policah slovenskih lekarn.
V pričakovanju Zakona o zdravju
Kot pojasnjuje dr. Piškur Kosmač z Ministrstva RS za zdravje, je Pravilnik o homeopatskih zdravilih že izšel, in sicer na osnovi Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. »Le-ta določa, da bodo morali biti homeo-patske snovi in pripravki, ki bodo oziroma so po vstopu Slovenije v EU uvoženi, pri nas uradno registrirani pri Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Vprašanje, ali bo homeopatija kot metoda zdravljenja pri nas uradno dovoljena, pa bo uredil Zakon o zdravju, ki ga pripravljajo pri ministrstvu.«
Dušan Hus
Kot pravi Piškur Kosma-čeva, so pri ministrstvu v dogovoru s predstavniki Agencije za zdravila izoblikovali pravilo, da bo homeopat-ske pripravke lahko izdeloval le farmacevt, homeopatska zdravila pa naj bi predpisoval le zdravnik, ki naj bi bil za to ustrezno izšolan. »Vendar se še nismo dogovorili z Zdravniško zbornico Slovenije, kakšen odnos bo zavzela do strokovno usposobljenih homeopatov. Zakon še vedno določa, da lahko zdravnik Dri zdravlip-rijïi bolnikov uporablja le strokovno preverjene metode, če hoče obdržati licenco. Menim, da bomo morali kot homeopate priznati vse, ki so za to pridobili ustrezno izobrazbo v državah EU, kjer je za področje homeopatije organiziran univerzitetni študij.« Kot dodaja, je doslej zaradi alternativnega zdravljenja licenco v Sloveniji izgubila ena zdravnica, vsaj za tri pa ve, da se ukvarjajo s homeopatijo in nimajo licence. »Vsekakor je mnogo zdravnikov, ki se neuradno ukvarjajo s homeopatijo kot z metodo dopolnilnega zdravljenja. Ni pa prav, da sami pripravljajo tudi pripravke, saj bi jih moral narediti farmacevt,« meni Dunja Piškur Kosmač, ki dodaja, da bo novi zakon urejeval tudi področje drugih alternativnih metod zdravljenja. »Pod okrilje zdravstva v večini držav EU sodi le ureditev področja homeopatije, kiropraktike, os-teopatije in akupunkture. Vse druge alternativne metode so namenjene bolnim in zdravim predvsem za izboljšanje počutja in se bodo opravljale kot gospodarska dejavnost. Za ureditev tega področja bomo verjetno v predpisali le dolžnost združevanja teh zdravilcev v ustrezne zbornice in upoštevanje ustreznih strokovnih in etičnih načel, ki bodo določena z ustreznimi akti,« pojasnjuje stališče ministrstva za zdrav-je.
ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ
GOSPODARSTVO
Koga moti zelena Izbira?
Na plečih laškega podjetja se bije huda bitka med celjskim in ljubljanskim trgovskim velikanom - Nova direktorica v samo nekaj dneh naredila ogromno poslovno škodo
Dogajanja, ki že skoraj tri mesece pretresajo laško Izbiro, so v ponedeljek dosegla vrhunec. Pred upravno stavbo je okrog štirideset delavk tiho protestiralo proti odstavitvi direktorja Ivana Groblerja in s parolami »Mi smo Tuševi, Tuš je naš« in »Nočemo Meca-torja« podprlo novega lastnika. V eni od pisarn je nadzorni svet, ki se mu je v spremstvu odvetnika pridružil še Mirko Hiš, pretresal dogodke zadnjega tedna. Sprejel ni nobenega sklepa. Le Veri Maruša, ki jo je 14. junija, potem ko je odstavil Groblerja, »okronal« za vršilko dolžnosti direktorice, je naložil, da do nadaljnjega ne sme sprejemati nobenih poslovnih odločitev.
Vera Maruša, ki je doslej v Izbiri vodila trženje, za razumevanje njenega ravnanja pa je treba povedati, da je z 12-odstotnim deležem tudi pomembna lastnica podjetja, se je že prve dni svojega direktorovanja zelo resno lotila poslov. Preko borzne hiše Cogito, ki je širši javnosti znana predvsem po tem, da naj bi Pivovarni Laško pomagala pri parkiranju Uniono-vih delnic, je prodala 10 odstotkov delnic v lasti Izbire, /karnevala je piepuveu poslovanja z zemljiščem, ki si ga je Izbira z večletnim kupovanjem po delih pripravila za nov nakupovalni center, poleg tega pa je umaknila tudi vlogo za vpis v zemljiško knjigo še zadnjega kosa zemlje, ki ga je podjetje pred pol leta kupilo od zasebnika. S prodajo delnic je Maruša prekoračila pooblastila, saj lahko
Nadzorni svet laške Izbire je konec marca pohvalil direktorja Ivana Groblerja in mu naložil, naj takoj prične z aktivnostmi za poslovno in kapitalsko povezovanje s celjskim Tušem. Dva meseca in pol kasneje je taisti nadzorni svet Groblerja odstavil, o tem odloča le skupščina delničarjev. Tušev odvetnik Dušan Korošec jo je zato že ovadil celjski policijski upravi.
Pri tem pa je zanimivo, da taista Vera Maruša prekoračitev pooblastil in prehitre poslovne odločitve očita Ivanu Groblerju, kar je po njeni razlagi tudi vzrok, da ga je nadzorni svet odstavil. »Prekrške« naj bi storil s podpisom pisma o nameri o poslovnem in kapitalskem povezovanju z Engrotušem. Iz
oKlcpo u iljcguvl lastili»!
to ni razvidno. V sklepu pravzaprav sploh ne piše, zakaj je bil razrešen. V skladu z zakonodajo to pomeni, da je podjetje Groblerju dolžno izplačati odpravnino v višini 24 njegovih bruto plač.
Maruša, oziroma tisti, ki stojijo za njo, so torej v samo nekaj dneh Izbiri naredili ogromno škode.
Nenavadni
sldepi nadzornikov
Odstavljenemu direktorju Ivanu Groblerju se najbrž konec marca, ko je s člani nadzornega sveta pretresal podrobnosti o nadaljnji usodi podjetja, ni niti sanjalo, kaj ga čaka v prihodnjih mesecih. Nadzorniki, ki so bili z njegovim delom tako zadovoljni, da so razmišljali celo o nagradi, so mu naložili, naj s pismom o nameri čim prej določi osnove poslovnega in kapitalskega povezovanja z Engrotušem. Za celjskega trgovca se je posebna komisija, v kateri so poleg Groblerja bili še predsednik nadzornega sveta Anton Guzej, član sveta Jože Sadar in Izbirin finančnik Marko Lavrinc, odločila po temeljitem premisleku. Med kandidati, ki so se želeli poslovno povezati z Izbiro in s tem končati njeno dolgoletno samostojnost, sta bila še Era in Mercator. Nadzornikom se je Engrotuš zdel primernejši partner, med drugim tudi zato, kot so ugotavljali, ker je Mercator med kupci v Laškem manj priljubljen.
Le dva tedna po seji je Ivan Grobler, tako kot mu je na-ln*il nadrorni svpt 7 direktorjem F.ngrotuša Aleksandrom Svetelškom podpisal pismo o nameri in se dogovoril o prodaji dvajsetih odstotkov lastnih delnic podjetja. Še istega dne pa je s svojim pismom »udarila« tudi Vera Maruša. V njem je Groblerja obtožila neodgovornega upravljanja podjetja, zavajanja nadzornega sveta.
Zaposlene je odstavitev Ivana Groblerja tako razjezila, da se jih je kakšnih štirideset v ponedeljek, ko se je na izredni seji spet sestal nadzorni svet, zbralo pred upravno stavbo in dve uri čakalo na konec seje. Kaj si mislijo o dogajanjih v podjetju, so povedali s plakati, na katere so zapisali, da nočejo nove direktorice in tudi Mercatorja ne. V ospredju Guzej in Tuš (desno).
škodnih odločitev in prekoračitve pooblastil. Od nadzornikov je zahtevala, naj čim prej »primerno ukrepajo«.
Sledile so redne in izredne seje nadzornega sveta, dopisovanja ter pogovori na štiri ali šest oči. Po dveh mesecih je Ivan Grobler nekaterim očitno postal tako moteč, da so ga morali umakniti. Nadzorniki pa so sprejemali tudi tako nenavadne sklepe, ki so jih kasneje hoteli pomesti pod preprogo. Med dru-
5Í111 au lia |íi ii i ici sklenili. Ud
bodo 24,9 odstotka lastnih delnic podjetja, ki so že bile prodane Engrotušu, prodali Pivovarni Laško. Pritisk nasprotnikov povezovanja Izbire s Celjani je bil očitno tolikšen, da nekateri člani nadzornega sveta skupaj z Vero Maruša niso več vedeli, kaj počnejo. Je pa zato dobro vedel, »kam pes taco moli«, last-
nik Engrotuša Mirko 1\iš. Konec maja je vsem notranjim lastnikom Izbire poslal ponudbo za odkup delnic. Cena 10.000 tolarjev je bila zelo dobra, saj je nad knjigovodsko vrednostjo delnice, zato je večina ponudbo tudi sprejela.
Predsednik nadzornega sveta Anton Guzej, sicer direktor Avta Celje, je na sejo, na kateri so brez pojasnila odstavili Ivana Grob-
novali Vero Maruša, prišel z dvema odvetnikoma. Eden od njiju je bil znan pi-vovarnin odvetnik Miro Se-
1\idi glavni finančnik Marko Lavrinc, ki je imel v lasti 6-odstotni delež podjetja. Prepisa pa še danes ni opra-
vil. Očitni si je preko noči premislil in je hotel od pogodbe odstopiti. Vendar je Tušev odvetnik še pravočasno poskrbel, da mu je sodišče z začasno odredbo prepovedalo razpolaganje z delnicami. Najbrž ni odveč opozoriti, da so Lavrinčeve delnice, ki so vredne preko 50 milijonov tolarjev, zelo pomembne. Glede na to, da je tistih 10 odstotkov lastnih delnic s prodajo pridobilo glasovalno pravico in da je Vera Maruša lastnica 12-ih odstotkov podjetja, je namreč 6 odstotkov delnic tistih, ki bodo odločile, ali bo Mirku Tušu uspelo pridobiti absolutno 75-odstotno večino, s katero bi lahko na skupščini brez težav odstavil nadzorni svet in v podjetju naredil red.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Še enkrat o Zdravilišču Laško
Termalnega kopališča ter wellness in kongresno-trgovskega centra v sklopu Zdravilišča Laško letos najbrž še ne bodo začeli graditi. Zatika se v okolj-skem ministrstvu, ki mora zdravilišču izdati pozitivno mnenje za gradnjo. To je potrebno zaradi Zakona o vodah, ki sicer ne dovoljuje gradbenih pose-
gov v 15-metrskem priobalnem pasu.
Problem se je kot dopolnilna točka zato znova znašel na seji laškega občinskega sveta, saj so redakcijski popravki že sprejetega od loka o spremembi in dopolnitvah ureditvenega načrta nujni. Svetniki so župana Jožeta Rajha pooblastili, da odlok dopolni, ustrezno po-
pravljenega pa bodo zatem potrdili na korespondenční seji.
Župan Rajh in direktor zdravilišča mag. Roman Matek sta se sešla s predstavniki ministrstva za oko lje in skupaj z njimi ugotovila, da ni nič narobe ne z ureditvenim načrtom zdravilišča ne s postopkom za pridobivanje vseh soglasij.
Štorman tudi v Laškem
Še pred 1. julijem naj bi po nekaj mesecih znova začel obratovati grad Tabor, jeseni pa še hotel Savinja v centru Laškega. Kdo bo prevzel gostinsko ponudbo v hotelu Savinja še ni znano, na Grad Tabor pa prihaja znani gostinec Zvone Štorman.
Kot je povedal Pavli Teršak iz pravne službe Pivovarne Laško, bo pogodba z Zvonetom Štormanom podpisana še ta teden. Gostišče Štorman bo poročni del ponudbe začelo opravljati že s 1. julijem, nekaj dni kasneje pa bo grad odprt za vse ostale obiskovalce.
»Že nekaj časa sem si v celjski regiji želel odpreti tudi objekt, ki bi bil primeren za slovesne priložnosti,« je povedal Zvone Štorman in opozoril, da cene na gradu ne bodo občutno dražje od tistih, ki jih ima v ostalih svojih gostinskih lokalih. Grad bo odprt vse dni v letu, ponudba pa bo prilagojena novim trendom v gostinstvu.
Lastnica Tabora Pivovarna Laško je pred podpisom pogodbe grad temeljito obnovila in opravila večja vzdrževalna dela na poročnem ter grajskem stolpu. Po desetih letih delovanja je bilo potrebno obnoviti kuhinjo, zamenjati drobni inventar in notranjo opremo. S podpisom pogodbe pa bo ekskluzivna pravica organizacije porok iz Zdravilišča Laško prešla na Gostinstvo Štorman.	RP
da pa je nujno v decembra lani sprejet odlok vnesti popravke. Ti bodo natančneje opredelili, da vodnogospodarske ureditve temeljijo na strokovnih podlagah in projektu, ki ga je februar ja pripravil Inštitut RS za vode. Jasno mora biti, da gre za prestavitev struge Savinje in novo definicijo vodnega zemljišča. Agencija RS za okolje naj bi potem le dala pozitivno mnenje k odloku, kar naj bi bila tudi osnova za prijavo na razpise. Šele s tem bodo odprte možnosti za investiranje zdravilišča, Mercatorja in tudi same občine, ki mora skupaj z zdraviliščem urediti infrastrukturo.
Direktor zdravilišča upa, da bodo do konca leta uspeli pripraviti vse projekte in se prijaviti na ustrezen razpis evropskih strukturnih skladov, na osnovi česar bodo zaključevali finančno konstrukcijo projekta, vrednega približno 10 milijard tolarjev.
MOJCA MAROT Št. 25 - 24. junij 2004 -
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Center za obolenja debelega črevesa, zadnjika in danke
Preventivni pregledi, celovita diagnostika
Zdravniki specialisti uporabljajo najsodobnejše aparature
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: inlo@zdravilisce-lasko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
letoll ptMNt'ïi najboljšim vkusem
GOSPODARSTVO
Tretjina podjetij z izgubo
Celjsko gospodarstvo še vedno zaostaja v razvoju
cipline
Vse več finančne nedis-
Čeprav je gospodarstvo na Celjskem lani poslovalo pozitivno, so v območni gospodarski zbornici zaskrbljeni. Zaostanki v razvoju za povprečjem države se niso prav nič zmanjšali, število podjetij, ki se lahko merijo z mednarodno konkurenco, pa je še vedno zelo skromno. Ker napovedi makroe-konomistov tudi za letos in prihodnje leto niso prav nič rožnate, opozarjajo vlado, naj čim prej ustvari takšne pogoje poslovanja, da bodo podjetja lahko vzdržala pritiske globalnega trga.
Limit, do katerega ni treba plačati davka na plače, bi moral biti bistveno višji, opozarjajo v imenu direktorjev v zbornici, saj 165 tisoč tolarjev ne more nadomestiti bremena, ki ga bodo imeli v podjetjih zaradi dogovorjenega zvišanja plač za pet tisočakov. Zaskrbljujoča je tudi rast cen nekaterih surovin. Ker so marsikje že v preteklih letih oklestili prav vse stroške in nimajo več notranjih rezerv, lahko takšno stanje pospeši selitev proizvodnje izven slovenskih meja.
Direktor območne gospodarske zbornice Jože Pušnik opozarja, da je v celjski regiji še vedno premalo izvoznikov.
Predelovalci in trgovci povečali dobiček
Po oceni direktorja zbornice Jožeta Pušnika so podjetja lani poslovala bolje kot leta 2002, saj so ustvarila za skoraj 5 milijard tolarjev več dobička, vendar je še vedno preveč izgubarjev in tistih, ki
Celjani grozdijo sejme in prireditve
Pred dnevi so se na prvem delovnem sestanku zbrali člani novega grozda Prireditve, sejmi, mestna jedra, ki so ga ustanovili na pobudo družbe Celjski sejem, vanj pa se je že vključilo 19 podjetij in zavodov iz vse Slovenije. Nastanek grozda je podprlo ministrstvo za gospodarstvo, ki bo tudi sofinanciralo prvo fazo njegovega razvoja.
Kot je pojasnila namestnica direktorja Celjskega sejma Breda Obrez Preskar, so že dlje časa razmišljali, kako bi na področju sejemskih in prireditvenih dejavnosti izrabili prednosti, ki jih lahko dosežejo pri povezovanju s konkurenčnimi in dopolnjujočimi dejavnostmi v grozdu. »Letos smo z veseljem ugotovili, da v tem razmišljanju nismo sami, zato smo se s pomočjo Lokalne-
ga podjetniškega centra in Razvojnega centra R&S Celje, ki že imata izkušnje z razvijanjem grozdov, odločili, da ustanovimo takšen grozd in kandidiramo na razpisu gospodarskega ministrstva.«
Odziv za sodelovanje v grozdu je bil nad pričakovanji, saj so se vanj poleg 19 članov vključile še štiri podporne inštitucije. Na prvem sestanku so se razdelili v tri projektne skupine, ki bodo oblikovale izhodišča za strategijo grozda. »Vzpostaviti želimo takšno infrastrukturo, ki bo omogočala učinkovitejše in uspešnejše izvajanje poslovnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev. Naš cilj je, da bi članice grozda že v dveh letih povečale svoje prihodke za 10 do 15 odstotkov ter znižale stroške,« je še povedala Breda Obrez Preskar.	JI
www.novitednik.com
prenovljeno internetno s
poslujejo na meji rentabilnosti. Premalo je izvoznikov, saj je za prodajo na zunanjih trgih sposobna le dobra petina vseh podjetij. So pa zato izvozniki, ugotavlja Pušnik, najmočnejši del regijskega gospodarstva. Lani so ustvarili 72 odstotkov vseh prihodkov in skoraj 80 odstotkov vsega čistega dobička. Žal je njihova tudi dobra polovica celotne izgube.
Na Celjskem je še vedno najmočnejša predelovalna dejavnost, ki je lani zaposlovala dobro polovico vseh ljudi, ustvarila 43 odstotkov vseh prihodkov in v primerjavi z letom 2002 povečala dobiček za četrtino. Več dobička kot predlani so imeli tudi v drugi najmočnejši panogi - trgovini, z izgubo pa sta poslovala gradbeništvo in nepremičninska dejavnost.
Rešitev so strukturne spremembe
Ekonomska moč regije se lani ni povečala, v nekaterih kazalcih je celo nazadovala. Njen delež v prihodkih države se je zntzai za u,5 odstotne točke, zmanjšal se je tudi delež v prihodkih od izvoza, povečal pa se je delež v izgubi. Dodana vrednost na zaposlenega se je realno povečala za 4,8 odstotka, a je klub temu še vedno zelo nizka in daleč pod povprečjem v EU.
Tudi sestava premoženj-sko-finančnega položaja podjetij se lani ni izboljšala, pri financiranju zalog se je celo poslabšala. Skoraj celotne zaloge so bile namreč financirane s kratkoročnimi viri, predlani pa le petina. Zato je v gospodarstvu regije vse več tudi finančne nediscipli-
Pušnik je prepričan, da se bodo rezultati gospodarstva na Celjskem bistveno izboljšali le s kakovostnimi strukturnimi, razvojnimi in kadrovskimi spremembami. V zbornici bodo zato še naprej spodbujali inovativnost, pomagali majhnim in srednjim podjetjem ter skupaj z drugimi inštitucijami v regiji podpirali razvoj človeških virov in tercialnega izobraževanja.
JANJA INTIHAR
Zahtevajo zdravstveni inšpektorat
Vodstvo celjske zbornice je opozorilo, da imajo mnoga podjetja težave zaradi spremenjenega carinskega režima po vstopu Slovenije v EU. Na carinskem terminalu v Celju namreč ni več izpostave zdravstvenega inšpektorata, spremenil se je tudi poslovni čas blagovne izpostave.
Podjetja morajo zdaj zdravstvene preglede pošiljk, ki so v carinskem postopku, opravljati na mejnem prehodu Bregana, kar povzroča dodatne stroške. Ker so zaradi tega v slabšem položaju kot podjetja drugod po Sloveniji, zbornica zahteva, da republiška carinska uprava v Celju znova uvede zdravstveni inšpektorat. Zbornica tudi pričakuje, da bodo v Celju, tako kot so uredili že marsikje drugje, potrebam gospodarstva prilagodili tudi uradne ure blagovne izpostave. Delovni čas je zdaj le do 15. ure, v skladu z zakonodajo pa bi ga lahko podaljšali do 19. ure. JI
Mariborska c. 86 3000 Celje
h > - - „ - Tel: 03/42-88-000 ^^ TURNŠEK Fax: 03/42-88-115
wOlektro
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@turnsek.riet
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: internet@turnsek.net
Prevzemi za vznemirjenje na borzi
Najpomembnejša dogodka, ki sta zaznamovala domači borzni trg, sta vsekakor odstop Draška Veselinoviča z mesta direktorja Ljubljanske borze in Heliosov prevzem Colorja. Veselinovičev odstop sicer ni povzročil prevelikega razburjenja na trgu, bolj zanimivo pa je dogajanje na trgu postalo zaradi prihodnjih prevzemov.
Vodstvi Heliosa (HDOG) in kranjske Save (SAVA), večinski lastnici Colorja, sta pogovore o uresničevanju integracije slovenske premazne industrije vodili že dlje časa in jih z zadnjim usklajevanjem o ključnih pogojih nakupa oziroma prodaje Colorja tudi uspešno sklenili. Domžalski Helios je namreč v ponedeljek od Save kupil 85-odstotni lastniški delež Colorja iz Medvod, za kar naj bi odštel dobre štiri milijarde tolarjev. V torek se je zaradi objave namere o prevzemu cena delnice HDOG podražila v povprečju za 5,56%, na ceno delnice Save pa ni bilo pretiranega vpliva. Zvišanje uradnega enotnega tečaja delnice Heliosa je pripomoglo tudi k porastu indeksa prostega trga IPT, ki je v četrtek pridobil 0,68 odstotka vrednosti. Da je bil prosti trg vseeno malenkost bolj živahen kot borzni, kaže indeks PIX, ki se je v sredo dvignil za 14,81 točke ali 0,35 odstotka.
Pregled tečajev med 15. in 21. junijem 2004
62.500.00
V slovenski gradbeni industriji pa se obeta nova prevzemna vojna. Tokratno prevzemno dogajanje se plete okoli Gradisa (GLJG). Potem ko je prejšnji teden Megainvest objavil namero o ponudbi za prevzem Gradisa GPL, je v torek namero objavilo tudi ajdovsko Primorje. Megainvest ponuja 938 tolarjev za delnico. Primorje r« je nnnniihn kasneie dnnnlniln c «nn tolarjev. Ajdovsko podjetje je družbo Gradiš obvestild, da namerava v zakonskem roku objaviti javno ponudbo za odkup vseh njenih delnic. Uprava Gradisa v javni objavi izjavlja, da se s Primorjem ni pogajala oz. dogovarjala za izvedbo tovrstnega posla. V prihodnjem tednu lahko pričakujemo, da se bo zgodba o morebitni zidarski vojni nadaljevala.
Na borzi se je največ trgovalo v četrtek. Minuli teden so največ prometa ustvarili z Mercatorjevimi delnicami (MELR), katerih vrednost je ob prometu slabih 700 milijonov tolarjev v povprečju padla za 1,62 odstotka. Večji del četrtkovega prometa, ki je znašal slabe pol milijarde tolarjev, so zajemali svež-nji, ki sta jih prijavili borzna hiša KD za kupce in borzna hiša PM&A za prodajalce. Vse svežnje so prijavili pri tečaju 37.200 tolarjev, ki je skoraj enak sredinemu enotnemu tečaju. Druge po prometnosti so bile delnice Istrabenza (ITBG), s katerimi je bilo ustvarjenega za dobrih 270 milijonov tolarjev prometa, njihov uradni enotni tečaj pa je zrasel za 0,15 odstotka, na vrednost 10.066,48 tolarja. Med bolj trgovanimi so se kot ponavadi znašle delnice Krke (KRKG), ki so v povprečju padle za 0,13 odstotka.
Indeksi med 15. In 21. junijem 2004
0,17
Na prostem trgu je bilo minuli teden največ prometa ustvarjenega z delnicami Zvon 1 (ZVHR). Tedenski promet je znašal 90 milijonov tolarjev, uradni enotni tečaj pa je padel za 0,89%. Največjo podražitev na prostem trgu so doživele delnice Jutek-sa (JTKG), katerih uradni enotni tečaj je porasel za 2,52 odstotka, na vrednost 28.258,43 tolarja.
Na lestvici, ki so jo sestavili v reviji Kapital, se je Petrol z 284,34 milijarde tolarjev prihodkov v lanskem letu znova uvrstil na prvo mesto po skupnih prihodkih. Sledijo mu Revoz (213,24 milijarde tolarjev). Gorenje (199,04 milijarde), Mercator (161,35 milijarde) in Lek (139,66 milijarde tolarjev). Po čistem dobičku je Lek s 26,85 milijarde tolarjev krepko prehitel drugouvrščeno Krko (11,02 milijarde), saj ima ljubljanski farmacevt v letu 2003 kar dvainpolkrat višji dobiček od Krke. Na tretje mesto se je po čistem dobičku uvrstil Telekom Slovenije (10,33 milijarde tolarjev), sledita Mercator (8,72 milijarde) in Sava Tires (6,17 milijarde tolarjev).
MATDA LIPAR, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
matij a. lipar@ilirika. si
Družinski spomini ter še kaj
Kmečke starine ter slikarije aranžerja Janeza Šepetavca
Na Svetino, v lepo hribovsko vasico, radi prihajajo številni obiskovalci in mnogim takoj pade v oči domačija letošnjega občinskega nagrajenca Štor Janeza Šepetavca. Domačija je zunaj in znotraj v znamenju starin, ki so lepo postavljene, kot se za priznanega aranžerja spodobi.
Pročelje njegovega doma je v znamenju 13 povečanih lesenih panjskih končnic, ki so njegova odlična slikarska dela. Aranžer Šepetavc jih je izdelal za scenske potrebe neke televizijske oddaje. Na zid je prislonjeno vse mogoče starinsko kmečko orodje ter pripomočki; od svetila na tresko in pralnega stroja naših babic do pripomočka za zaviranje vozov, »babe« za izdelovanje snopov, lesenega pripomočka za izdelovanje suhomesnatih izdelkov, ve-
posode... Vse lepo aranžirano, seveda. Šepetavčev dom je privlačen že na zunaj, tako da se turisti z vseh vetrov, prav tako pa tudi lokalni mladoporočenci, pred njim radi ovekovečijo.
V prijaznem domu, nekdanji kovačiji, je posebna kmečka soba, ki je v znamenju starin. »Meščanske starine mi niso všeč. Že od nekdaj sem imel rad kmečke stvari, od časov počitnic pri stari mami v Virštanju,« pove gostitelj, »vse to ama po starin časih, vzbuja lepe spomine.« V
NENAVADNI ZBIRATELJI
tej sobi je njegov najljubši starinski predmet »berivček«, ki ga je dobil od očeta, spoštovanega moža, ki bi bil danes že stoletnik. Mali sodček je uporabljal že v domačih virštanjskih goricah, sinu pa je spomin na veliko družino. Janez izvira iz Šepetavčeve
družine v Celju, z osmimi otroki. V časih nizkega življenjskega standarda jih je sedem končalo fakultete, le Janez, ki je veliki aranžerski
družino, bogato z otroki. Pred hišo je postavljen leseni ročni voziček, ki so ga Šepetav-čevi največ uporabljali, ko je oče prejel plačo. Z njim so
talent, se je zadovoljil s sred-	odhajali v trgovino po »fasn-
nješolsko izobrazbo.	go«, včasih tudi po kurjavo.
V zDirki ima Kar neKaj	v leMi pomanjkanja premo-
predmetov, ki spominjajo na	ga je očetu, ki je čakal v vrsti
vso noč, uspelo dobiti vrečo ah dve. Da bi sin vrgel proč voziček z dragocenimi spomini? Med temi predmeti so tudi star mlinček za kavo, ki ga je vsako jutro uporabljal pokojni oče, šolska tablica najstarejše sestre, ki je v osnovni šoh pisala še s kredo, mamina starinska gospodinjska tehtnica ... Vmes je celo očetov »kuraž feder« za nekdanje pogumne fante, ki so ga nosih za klobukom. »Med vsemi starinami nisem ničesar kupil, ljudje so mi podarili, saj vedo, da imam vse to rad.« Poleg Šepetavčevih družinskih spominov so še druge zanimive starine, tudi palica za hojo, ki jo je uporabljala prababica Janezove lani umrle soproge. Za družino, ki se odlično razume, je bila njena veliko prezgodnja smrt zelo hud udarec.
V sobi s starinami je opazen tudi aranžerjev slikarski talent. Na zavržena vrata je naslikal motiv s starinsko kmečko domačijo, na starinske skrinje pa Gasparijeve motive. »Gasparija seveda zelo občudujem,« ne pozabi omeniti. V okolici ga najbolj poznajo po zidnih slikarijah, predvsem po upodobitvah sv. Florjana na gasilskih domovih ter njegovih poslikavah kapelic ter zasebnih hiš.
Ljubitelj kmečkih starin s Svetine je najbolj znan kot aranžer s 36-letnimi izkušnjami. zacel je v Modi Celje, dolgo bil v družbi Celjski sejem.
zdaj že precej časa dela v svojem podjetju Armiz (v imenu so začetnice pokojne s proge). Največ sodeluje s Celjskim sejmom, veliko z evropskim prvakom Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško, občasno z NT&RC ter drugimi. Že dve desetletji pripravlja tudi dekoracije za celjske maturantske plese.
Svetina, kamor se je priženil, se mu je sprva zdela predaleč od rodnega Celja, danes pa se v mesto ne bi želel vrniti. Na Svetini požrtvovalno skrbi za lepše okolje, brez protiplačila, za kar je prejel letos občinsko priznanje. »Ljudje moje prizadevanje cenijo. To mi veliko pomeni.«
BRANE JERANKO
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ah živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ah poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavih še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
Tudi župnik je daroval les
Gasilci in krajani v Zavrhu so vzor odličnega medsebojnega sodelovanja
NAŠI GASILCI
Predsednik PGD Zavrli Ivi Šmarčan (levo) poveljnik Janez Ograjenšek pred novogradnjama ob športnem objektu pri gasilskem domu v Zavrhu.
Čeprav se časi spreminjajo in so tudi za prostovoljne gasilce, ki so še posebej v manjših krajih pravi motorji splošnega kulturno-zabav-nega dogajanja, vedno težji, pa še imamo primerke, ki kar kličejo po posnemanju. Takšni so gasilci v Zavrhu s 150 krajani, od katerih jih je ena tretjina v gasilskem društvu, ostali pa se vključijo takrat, ko je to potrebno.
Završani so bih sicer člani PGD v Veliki Pirešici, pred petnajstimi leti pa so šli na svoje. Od takrat se je v majhnem, prijetnem in lepem kraju sredi še dokaj neokrnjene narave marsikaj spremenilo. Tako so pred tremi leti uredili lepo športno igrišče, ki je asfaltirano, ograjeno in ima javno raz-svedjavo. Gasilski dom, ki je tudi dom krajanov, so že dozidah, da so lahko vanj postavili čisto novo gasilsko vozilo, ki so ga dobili pred štirinajstimi dnevi in ga bodo blagoslovih ob koncu poletja.
Motorja PGD Za vrh sta predsednik Ivi Šmarčan in poveljnik Janez Ograjenšek: »Popolnoma novo vozilo znamke Mercedes smo kupih s pomočjo občine Žalec in OGZ Žalec ter našimi zbranimi prispevki z različnih akcij in prispevki dobrot-
nikov krajanov, tudi iz Hramš, Kunigunde in od drugod. Nobeno društvo v Savinjski dolini nima takega vozila!«
V garaži imajo gasilsko vozilo za 5.000 litrov vode, s katerim so v lanski suši naredili preko 500 voženj. Letos bo malo lažje, ker so v povsem lastni režiji in s svojimi prispevki zgradili nov
vodovod in tako razbremenili prejšnjega.
Najbolj ponosni pa so na novosti ob igrišču, kjer so postavili pokrit oder za rázlič-ne prireditve in brunarico za. pripravo hrane oziroma garderobo. Poleg bodo postavili še slovenski kozolec.
»Krajani, tudi župnik, so darovali veliko lesa, ki so ga po-
rabili za oba objekta. Načrte sta zrisala domačina Alojz Pod-vršnik in Janez Dolar, ostalo smo naredili večinoma s prostovoljnim, udarniškim delom,« sta navdušeno pripovedovala prva moža društva in dodala, da bodo vse novosti videli tisti, ki bodo v petek popoldne, na dan državnosti, prišli v Zavrh na veliko glasbeno prireditev, ki bo že tretja po vrsti. Ob dobrem obisku so prepričani, da bodo spet zbrali nekaj denarja, ki ga bodo skrbno obrnili in porabili za novo pridobitev. Po prireditvi pa se bodo odpravili med ljudi, da bodo zagotovili botre za prevzem in blagoslov novega vozila.
»Kupih smo tudi kosilnico in zadolžili človeka, da tedensko kosi vse zelene površine v kraju. Lahko so objekti stari, ne sme pa biti okolica zanemarjena,« sta odločna Ivi in Janez.
Iz ostankov lesa bodo naredili klopi in mize za veselice in druge prireditve, posojali pa jih ne bodo, ker dobijo vrnjene - žal - močno poškodovane in umazane.
Ivi in Janez razmišljata o širitvi društva s krajani Hramš, kjer imajo tudi odlično vaško godbo, ld bo zraven na petkovi prireditvi Sami so nekoč imeli dve godbi, danes pa imajo
veliko mladih glasbenikov, najbolj popularne pa so Navihan-ke in Modrijani, ki so veliki prijatelji tudi v zasebnem življenju.
V naslednjih letih se bodo predvsem z mladimi poskuša-
NAŠI GASILCI
I Glasujem za:.....................
\ Stanuje:...........................
j Aktiven v gasilskem društvu:
i ......................................
Moje ime in naslov: ...........
li uveljaviti tudi na občinskih tekmovanjih. Sicer pa je najpomembnejše. da se kljub de lu na kmetijah in po službah takrat, ko so doma, imajo lepo.
TONE VRABL
I I I
I I
I
I
Izbiramo »naj« desetino
Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (2.101) Ivan Buser, PGD Ponikva (1.588) Jože Gajšek, PGD Lokaije (1.429) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (851) Mirko Lešar, PGD Lopata (512) Olga Lešar, PGD Lopata (482) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (234) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (187) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (182) David Krk, PGD Andraž (164) Nagrajena bralka, ki je glasovala za gasilce, je tokrat Jasna Drač, Brezje ob Slomu, Ponikva, ki bo hišno nagrado prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
KUPON
y
Sola Je odsev časa in tudi strokovnih zmot
vpisujejo, imajo opravka z veliko neznankami. Ne vedo, s kakšnim uspehom bodo izdelali razred, ne vedo, kako bodo izdelali maturo, predvsem pa ne vedo, na katerih programih bo vpis omejen. Tako se teoretično lahko zgodi odličnjaku, da ni nikjer sprejet. Na prvo mesto je na primer postavil neko umetniško akademijo, kjer je vpis rizičen, vpisnih mest je zelo malo, sam šolski uspeh pa malo šteje. Potem ostaneta še drugi mesti, ki jih je dijak navedel kot alternativni študij, ker pa se je ta vpis s prvo željo med tem že zapolnil, niti tja več ne more in tako izpade iz sistema. To se mi zdi zelo kruto: da ni poskrbljeno tako, da bi lahko vsaj dobri dijaki prišli na eno od treh fakultet, ki jih izberejo.
Naša družba se vse bolj razslo-juje, bolje rečeno deli na vse bolj bogate in vse bolj revne. Se ta pojav resneje odraža tudi na šoli?
Razslojenost družbe se v razrednih skupnostih še ne odraža toliko, se pa bojim, da to zelo hitro pljuska tudi k nam. Mene na primer prizadene, ko mi kakšen dijak pove, da ne bo mogel na študij v Ljubljano, kamor si želi, ampak bo moral v stroškovno cenejši Maribor ali kam drugam, bližje kraju, kjer živi. Na naši šoli poskušamo socialno ogroženim dijakom finančno pomagati pri maturantskih izletih, plesih in podobnem, ampak šola za to nima nekega posebnega fonda. Pomagamo, dokler se še da, bojim pa se, da bo vedno težje, vedno več staršev ostaja brezposelnih in to je zelo boleče.
Boleča točka je tudi prehrana srednješolcev.
Že kar petnajst let je od tega, kar sem kot predstavnica Celja na neki takratni seji skupščine v Ljubljani opozarjala na ta problem: da imajo V vrtcih. V osnovnih iolah in v delovnih organizacijah urejeno in subvencionirano prehrano, le srednješolci ne, a ta problem še do danes ni rešen. Dobivamo sicer neke bone za majhen od-
stotek otrok, nikakor pa ne za celo generacijo srednješolcev. Sploh pa bi morali imeti dijaki v šoli topel obrok, saj redno prehrano nujno potrebujejo za svoj telesni razvoj in za premagovanje vseh naporov in obremenitev. Vemo, da doma ne zajtrkujejo ali pa vsaj ne redno, ker morajo mnogi zgodaj zjutraj na avtobus, med šolskim odmorom si kupijo kakšen sendvič ali pa še to ne, domov pa se vračajo popoldne, pogosto še tešči.
Za konec pogovora pa še vprašanje, povezano z devetletko. Kakšne izkušnje imate na gimnaziji so to populacijo, ki se postopoma vključuje v srednješolski sistem?
Veljamo za precej zahtevno gimnazijo, za našo šolo so se do zdaj zanimali samo najboljši učenci, doslej se namreč še ni zgodilo, da bi vpisovali učence z dobrim osnovnošolskim učnim uspehom. Kar se devetletke tiče, pa imamo zelo malo izkušenj, ker so ti učenci zaenkrat šele v drugem razredu, in to le peščica otrok iz tistih šol, ki se šle prve v prenovo. Menim, da bi bilo veliko bolje, če bi ta de-vetletka dosegla srednje šole s celotno generacijo, pa tudi to, da srednje šole sploh še nismo pripravljene za vstop devetletkarjev. Gimnazija, kakršna je sedaj, je bila vedno koncipirana za majhen odstotek otrok, le za najboljše učence, zdaj pa v šolskem ministrstvu želijo, da bi bilo več kot 40 odstotkov slovenskih otrok v gimnazijah. Ampak gimnazije, takšne, kakršne so danes, so za 40 odstotkov otrok ene generacije vsekakor prezahtevne. Predvsem je zdajšnji gimnazijski program zahteven v faktografiji, v podrobnostih in v veliki količini snovi. Zahtevnost gimnazijskega programa se bo zato morala v prihnrlnj« »niiMi.
rideset odstotkov otrok in bodočih gimnazijcev tako zahtevnega programa nikakor ne bo zmoglo.
MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN
O današnji šoli skozi pogled Alenke Tacol strokovnjakinje, ki že skoraj tri desetletja dela in živi z mladimi
Šole je konec, živela šola! Dober dan težko pričakovane počitnice! Oddahnili so si šolarji, oddahnili so si njihovi starši, pa seveda učitelji. Vsi pa govorijo o naporni in stresni šoli. O vprašanjih, povezanih z današnjo šolo, predvsem gimnazijskim izobraževanjem, smo se pogovarjali s profesorico Alenko Tacol, univ. dipl. psihologinjo.
Na Gimnaziji Celje-Center je Ta-colova že osemindvajset let šolska psihologinja, ob tem pa tudi poučuje predmet psihologija. Že tri leta pa kot strokovnjakinja sodeluje z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje pri projektu spletne svetovalnice za mlade www.tosemjaz.net. Je mamica treh sinov: diplomiranca, študenta in srednješolca. Na to svojo vlogo, ki ji je najljubša, je tudi najbolj ponosna, pravi. Četudi je, podobno kot šola, naporna in kdaj tudi stresna.
Je šola danes res tako zelo naporna in stresna, kot je pogosto slišati?
Mislim, da je šola danes toliko stresna, kolikor je življenje nasploh stresno in obremenjujoče, v ta tempo pa so vključeni tako šolarji kot njihovi starši. Šola je po drugi strani
stresna tudi zato, ker so danes nekateri otroci slabše opremljeni za premagovanje težav v življenju. Mnogi starši se namreč preveč trudijo, da bi svojemu otroku olajšati napore v življenju, pri tem poskušajo zgladiti tudi vse njihove ovire, jim zgladiti vse poti, napraviti vse namesto njih, kar pa ni dobro. V bistvu se morajo otroci naučiti premagovati ovire, da se s tem učvrstijo. Starši včasih ščitijo otroke na nepravi način: ne znajo jim postavljati pravih meja, nekateri jih ne navadijo dovolj dobro za delo, doma jim ni treba nič delati, šola je pa tudi delo. Otroci pa se morajo učiti premagovati ovire, s tem osebnostno rastejo, pridobivajo pozitivno samopodobo. Danes se to dobro vidi pri šolskih obremenitvah. Tisti otroci, ki so osebnostno bolj čvrsti, prenesejo več ovir, več stresa, tisti, ki so osebnostno manj čvrsti, pa pogosto odreagirajo tako, da bežijo pred problemi: bežijo od pouka, bežijo v odvisnosti ipd. in to se dogaja na vseh ravneh šole.
Kaj to pomeni, da starši grešijo pri osnovnem konceptu vzgoje?
Verjamem, da večina staršev želi svojim otrokom dobro, najboljše, a nekateri žal mislijo, da za otroka naredijo vse, če mu vse dovolijo, mu vse kupijo, v vsem ustrežejo. Včasih starši niti ne vedo kaj je prav, ker se žal tudi vzgojni koncepti v času spreminjajo. Tista pretirano popustljiva vzgoja se ni izkazala kot najboljša. Otrok, še posebej mladostnik, potrebuje starša, ki ve, kaj hoče, starša, ki zna postaviti zdrave omejitve, ki zna tudi kaj prepovedati, ki pa ima ob tem seveda otroka rad in mu to tudi pove, mu razloži zakaj nečesa ne sme, ne more, zakaj zanj to ni dobro. Nezdra-
vo zaščitništvo se kaže tudi v šoli, ko starši otroka ščitijo tako, da mu pišejo lažna opravičila za izostanke in mu nasploh nudijo zaščito na nepravi način.
Rekli ste, da osebnostno neutrjeni otroci bežijo pred problemi, se jim na različne načine umikajo ter pri tem iščejo uteho tudi v alkoholu, drogah. Kako vi vidite in ocenjujete to problematiko v današnjih šolah?
Govorim lahko le za našo šolo, za naše gimnazijce. Vem, da se to dogaja, ne moremo si zatiskati oči in reči, da tega problema ni in vsaka šola se po svoje z njim spopada. Na naši šoli imamo v hišnem redu strogo prepoved alkohola in kajenja v šolskih prostorih, kar zajema tudi dvorišče. Vem pa, da je določen odstotek dijakov, ki zahajajo kaditi čez mejo šolskega območja, pozimi zunaj zmrzuje. Se mi pa zdi, da je zdaj med njimi manj kadilcev, kot jih je bilo v prejšnjih letih.
Kljub temu, da statistike kažejo, da kajenje med mladimi narašča?
Takšno je zgolj moje opažanje v času pouka, najbrž pa ti naži dijaki več kadijo popoldne in zvečer, ko se družijo, se zabavajo, ne vem pa, koliko je zraven tudi trave, po mojem je kajenja marihuane kar precej, nimam pa resnično nobenega podatka, ker je to področje tako zelo zaprto in te informacije do mene ne pridejo. Mene skrbi zlasti dejstvo, da se mladim to ne zdi noben problem. Travo glede učinkov pojmujejo enako kot cigarete, kot navaden tobak. Med njimi kroži celo prepričanje, da je marihuana manj škodljiva od tobaka. Zanje so prave droge samo trde droge, medtem ko se jim trava sploh ne zdi problematična. Tisto, kar mi učitelji lahko naredimo, je, da jih glede tega osveščamo s ciljem spreminjanja teh njihovih stališč. S kolegico psihologinjo si v prvih letnikih vzameva kar precej časa, da se z učenci o tem pogovarjava, da jim poveva, kakšne spremembe osebnosti povzroča kajenje marihuane in sploh mamila. Dijaki namreč razmišljajo takole: bom malo pokadil in bom potem bolj sproščen, saj to ni nič hudega. Jaz pa vem, kaj to pomeni za naprej, da to vodi v umik, v pasivnost, v beg pred problemi, ali celo v trše droge. Na naši šoli smo že obravnavali nekaj primerov kajenja marihuane, drugačnih izkušenj pa nimam.
Danes je odraščanje drugačno, kot je bilo v prejšnjih generacijah, naši otroci in mladostniki so izpostavljeni številnim novim vplivom, ki se odražajo na njihovih vedenjskih vzorcih, navadah, dojemanju življenja in učenja. Kje se odslikava drugačnost tega časa?
So problemi, s katerimi se mladi ljudje danes spopadajo in s katerimi se mi nismo. Mi smo imeli knjigo. Spominjam se, da sem bila že v tretjem letniku gimnazije, ko so moji
starši kupili prvi televizor. Mi smo knjige brali in se hkrati učili iz njih, danes pa otroci malo berejo, ker so jim bližji elektronski mediji. Danes ni več samo televizija tista, ki mladostnikom jemlje čas in pozornost, tukaj je še mobilna telefonija pa seveda internet. Računalnik je lahko krasen pripomoček, prinaša pa tudi pasti. Name so se že obrnile dijakinje, ki so se nekritično navezale na neke virtualne prince na belih konjih, ki pa bi jih kaj lahko tudi zlorabili. Predvsem pa internet z raznimi klepetalnicami in podobnim mladim jemlje preveč časa. Zanje je učenje zato tako težko, ker niso navajeni brati, nekateri slabo berejo, ampak učbeniki so zaenkrat še tiskani, pa še zahtevni so in verjetno bi se dijaki najraje učili kar iz računalnika. Mogoče bo sodobna šola šla v to smer, toda zaenkrat se še učimo iz knjig in kar nekaj časa se bomo še učili iz njih. Na šoli posvetimo učenju učenja pet šolskih ur v prvih letnikih, s kolegico psihologinjo učence na prehodu iz osnovne šole v gimnazijo učiva, kako naj se učijo.
Čas mature je. zelo obremenjujoče obdobje za dijake in njihove starše ter učitelje. Se ta matura kaj humanizira?
Ravno v teh dneh poteka ustni del, rezultati mature pa bodo objavljeni kasneje. Na maturo smo se že kar navadili. Prva leta, ko smo začeli s to eksterno maturo, smo bili učitelji prav tako obremenjeni in prestrašeni kot dijaki, ker nas je skrbelo, ali jih bomo dovolj dobro pripravili, zdaj pa je matura že utečen proces, ki ga učenci poznajo že od prvega letnika srednje šole dalje, tudi učitelji poznamo celoten program od prvega do četrtega letnika. Je pa ta naša matura tudi stvar psihične kondicije, zato, ker traja tako dolgo in ker je potrebno ponoviti večje obsege snovi. Osebno menim, da tisto, kar je obremenjujoče in stresno, ni zgolj matura, ampak ostalo, kar je z njo povezano, to je v prvi vrsti vpisni postopek. Včasih smo imeli maturo in sprejemne izpite, zdaj pa se rezultati pri maturi ovrednotijo kot eden od kriterijev za sprejem na želeni študij. Po moji oceni imamo nehuman vpisni postopek. Marca, ko se dijaki
Dva obraza sreče
Televizijski sprejemnik za našega zvestega naročnika smo tokrat peljali v Razgor
Izpolnili smo tudi obljubo za mesec maj in iz množice najzve-stejših naročnikov izžrebali enega, da bi mu v znak zahvale podarili televizijski sprejemnik. Tokrat se je sreča dotaknila Jožeta Sevška iz Razgorja pri Vojniku. V ponedeljek dopoldne smo krenili na pot, da bi nagrajencu izročili darilo.
Razgor je idiličen in precej razvejan zaselek na meji med vojniš-ko in šentjursko občino. Tam je doma Jože Sevšek, nagrajenec v akciji Novega tednika. Medijska hiša NT&RC namreč ne nagrajuje le novih naročnikov, ampak tudi tiste, ki so se na naš časopis naročili pred več desetletji in mu ostali zvesti vse do današnjih dni. 1\idi zvestoba nekaj velja!
Na hišnem dvorišču Razgor 4 sta nas pričakala oba: nagrajenec Jože in njegova žena Jožefa, zdaj sta bila prepričana, da je Gorenjev televizor zares njun. Med pogovorom sta tako kot vsi dosedanji nagrajenci povedala, da telefonskemu obvestilu kar nista mogla verjeti. Saj veste, vedno se najde kakšen humorist, ki si izmisli neslano šalo na tuj račun. »Predstavila se mi je odgovorna urednica Novega tednika in mi povedala veselo novico, jaz pa sem, potem ko sem odložila slušalko, resda malce podvomila, a ne za dolgo. Potem sem novico sporočila možu in oba sva bila zelo vesela,« nam je v razgovoru povedala Jožica. Zakonca Sevšek zdaj poznata dve vrsti sreče: tisto, ki si
jo sam zgradiš z odnosi, delom, ljubeznijo, in pa ono, ki te doleti nenadoma, nepričakovano in brez posebnega truda. »Te sreče nisva bila deležna nikoli, jaz sem pred davnimi leti enkrat nekaj malega zadel na vaški tomboli in to je tudi vse - do danes,« je pripomnil Jože Sevšek.
Sevškova imata televizijski sprejemnik, pred približno petimi leti sta ga kupila, nov Gorenjev lepotec z ravnim ekranom pa je pridobitev, ki se bo slejkoprej izkazala za koristno, zlasti za oči. Sedemdesetletni Jožici in desetletje starejšemu Jožetu vid ne služi več najbolje.
Prav zanimiva pa je zgodba, kako sta Jožica in Jože postala zakonca. Jože jepvdovel leta 1981, Jožica dve leti prej. Mnogo let pred tem pa sta se našla, zaljubila in poročila Jožičina hči in Jožetov sin. Dve družini sta se s tem povezali z novo mlado družino in življenje je teklo v lepem sožitju. Usoda pa je čez čas hotela, da je Jože izgubil ženo, Jožica pa moža. In usoda je tudi hotela, da sta se Jožica in Jože po smrti svojih zakoncev tudi čustveno zbližala in se leta 1982 poročila.
Oba sta že dolgo upokojenca. Jožica je delala pri lončarju Felicija-nu v Vojniku, kjer je spoznala svojega pokojnega soproga, Jože je bil zaposlen v nekdanjem podjetju Lik Savinja. Živita v stari hiši, ki sta jo pred veliko leti obnovila, v neposredni bližini pa v novi hiši živi dru-
žina njunih otrok. Lepo jima je, zlasti takrat, ko ju obiščejo otroci in še posebej trije vnuki. Nikoli jima ni dolgčas, dela v hiši in okrog nje ter na vrtu je vedno veliko, Jožica pa ima še to zadolžitev, da vsak dan
skuha kosilo za sedem ljudi, vso družino »ta mladih«, Jože pa še vedno po malem mizari.
Novi tednik predstavlja pri Sevš-kovih v Razgorju že dolgo redno branje, prav tako poslušanje Radia
Celje. Da pa je nagrada res prišla v prave roke, govori podatek, da je Jože Sevšek naročnik Novega tednika že več kot štirideset let.
MBA
Foto: GREGOR KATIČ
Srečna izžrebanca Jože in Jožica Sevšek z urednico Novega tednika Tatjano Cvirn
Obiskovalci so se lahko pretekli četrtek v vedno živahnem centru Interspar v Celju ohladili z brezplačnim sladoledom različnih proizvajalcev. Med sladkanjem z ledenimi dobrotami so jih zabavali glasbena skupina Luna iz Ljubljane ter plesni skupini BodiPop in Top-Fit Divas. Ob koncu prireditve je prišlo še presenečenje za najmlajše, ko jih je pozdravil čarovnik Jani in jim poleg zanimivo oblikovanih balonov pokazal tudi nekaj drugih čarovniških spretnosti.
uharáke bukve
ólovenáluh-

AKCIJA ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA
ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, kijih s posebno ljubeznijo pripravljajo
Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
^KuLarsLe luLue ófovenóbib ^oôpodinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov.
V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolaijev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust. Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19.
Želite nadaljevati varčevanje po izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme?
triglav
Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v izbranih investicijskih skladih.
Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 03 42 26181. Pokličite že danes.

Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur
na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1A) 2. alinea 218.č člena za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
da bo seznam parcel, za katere bo izdana odločba o odmeri nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je bil sprejet na 13. seji Občinskega sveta občine Šentjur, dne 27.5.2004, javno predstavljen oz. dan javnosti na vpogled in seznanitev v času od 2. julija 2004 do 3. avgusta 2004 na sedežu Občine Šentjur, soba 46, II. nadstropje, Mestni trg 10, 3230 Šentjur in sicer
ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. V času javne predstavitve lahko lastniki parcel vpišejo mnenja in pripombe v knjigo pripomb ali jih v pisni obliki posredujejo Občini Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur.
ŽUPAN Štefan TISEL
Sprejem za najboljše
»Svojo energijo, znanja in sposobnosti ste mladi dokazovali na tekmovanjih v znanju, na raziskovalnem področju, na športnih stezah, pri kulturnem poustvarjanju ter s sodelovanjem v številnih državnih projektih ... kdo je bolj ponosen na vas - starši, učitelji ali mesto Celje? Najbolj prav je, da ste to vi sami in da so vam dosedanji uspehi izziv za vaše prihodnje cilje in hotenja ...«
S temi besedami je, med drugim, celjski župan Bojan Šrot v torek, na sprejemu zanje, čestital 23 najboljšim učencem iz desetih celjskih osnovnih šol, 15 učencem glasbene šole in članom mladinskega simfoničnega in mladinskega pihalnega orkestra.
V matematiki so osvojili 8 zlatih, v kemiji 4 in fiziki 17 zlatih republiških priznanj. Na jezikovnem področju so osvojili 15 srebrnih plaket iz angleškega jezika in 3 zlata Cankarjeva priznanja. 19 je državnih prvakov v Veseli šoli, »zlat« je zgodovinar ter 97 mladih raziskovalcev. Celje ima državnega prvaka v krosu in metu žogice, tri prvake v karateju in judu in zlato priznanje v športnem plesu ter še kopico drugih odličnih uvrstitev. Med glasbeniki pa je 18 zlatonagrajencev, ki so se uvrstili na državna tekmovanja in v Celje prinesli dve zlati plaketi.
BS, foto: AŠ
Celje: v centru Celja bo Slovenska demokratska mladina danes v okviru projekta Pesem za Slovenijo podarjala zgoščenko s himno Republike Slovenije in evropsko himno. Obenem bodo razdelili mini pesmarice s slovenskimi ljudskimi pesmimi. S projektom želijo doseči, da bi zgoščenka s slovensko himno prišla v čimveč gospodinjstev. V zavitku bodo tudi reklamni materiali o Sloveniji s. povabilom, da ljudje obiščejo domače kraje in počitnice preživi
jo v Sloveniji.
Svetina: v soboto, 26. junija, bo ob 11. uri pred Lovskim-Vrunčevim domom že 4. srečanje članov regijskih veteranskih organizacij. V programu bo nastopilo več kulturnih skupin iz občine Štore. Med udeleženci pričakujejo več županov ter predstavnike slovenske vojske, med drugim pa so povabili tudi predstavnike ruskega veleposlaništva ter ameriških oboroženih sil.
Nekateri udeleženci prireditve, ki je množičnega značaja, bodo prišli na prizorišče peš. Pohodniška zbirna mesta bodo v Šentjurju (OŠ Hruševec), Štorah (železniška postaja), Celju (dom krajanov v Zagradu) in Laškem (kulturni dom). Pohodniki se bodo v vseh štirih krajih zbrali ob 8. uri.
Srečanje pripravljajo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Štore, Veteransko društvo Sever za celjsko območje. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje in Združenje slovenskih častnikov Štore.	BJ
NOVI TEDNIK mnogoboj v Kokarjah
Najboljši celjski medvedki in čebelice
90.6 95,1
llMiHMI
95,9 100,3
Srebrnina, rosa trave ..: modni nakit ADAM AS j	ia vsa srca...
A m A IWI A Žalec, Šlandrov trg 12 ■ ■UlllTllia Celje, Ljubljanska 10
ŠTORE
CELJE I
IP
Ko bom velik, bom vojak
Taborniški
Slovenska zveza tabornikov ter taborniki rodov Sotočje Nazarje in Druge grupe odredov Celje so na Lazah v Kokarjah pripravili tridnevno državno tekmovanje v mnogoboju. Celjani in Nazarčani so na svojih tabornih prostorih gostili kar 93 ekip iz vse Slovenije, ki so se pomerile v petnajstih starostnih kategorijah, od najmlajših murnov do najstarejših grč.
Po namestitvi ekip in spoznavanju ob tabornem ognju v petek, so se mladi in malo manj mladi ljubitelji narave iz vse Slovenije v soboto na starosti primernih različno zahtevnih progah pomerili v taborniških veščinah: orientaciji, postavljanju ognjev, šotorov in šo-tork, družabnih igrah za najmlajše, signalizaciji in lokostrelstvu. V okolici Ko-karij seje na kontrolnih točkah zvrstilo približno 500 tekmovalcev, ki so reševali naloge pod budnim očesom kontrolorjev, sodnikov in radioamaterjev iz Zgornje Savinjske doline. Tekmovalni dan se je končal z družabnimi igrami in koncertom, deževno nedeljsko dopoldne pa so izkoristili za počitek in kreativne delavnice.
Ob koncu tekmovanja so razgiasui rezultate m podelili nagrade; najboljši popotniki in popotnice, gozdovniki in gozdovnice ter grče so prejeli pokale, med udeleženci pa so spretnost in izkušnje dokazovali tudi mladi medvedki in čebelice iz Celja in Na-zarij, ki so svojo nalogo zelo uspešno opravili ter zato prejeli nagrade in priznanja.
Na obisku v vojašnici
Minuli četrtek je celjska vojašnica ob dnevu 20. Motoriziranega bataljona slovenske vojske odprla vrata za obiskovalce, kot spomin na 19. junij leta 1992, ko je takratni obrambni minister Janez Janša predal ključe celjske vojašnice v uporabo Slovenski vojski.
Obiskovalci so se vse dopoldne sprehajali po vojašnici in si z zanimanjem ogledovali vojaško opremo, oboro-
žitev, vozila, skratka vse, kar potrebuje sodobna vojska za uspešno urjenje svojih fantov in deklet. Seveda pa ni ostalo le pri ogledovanju. Vse so lahko tudi praktično preizkusili. Nad slednjim so bili najbolj navdušeni osnovnošolci, ki so tokrat orožje prvič držali v rokah, najbolj pogumni pa so lahko z njim tudi streljali. Poleg tega se je bilo mogoče peljati z vojaškim oklepnikom, dihati s plinsko masko, pokukati v
skoraj 40-kilogramski vojaški nahrbtnik ...
Praznovanje dneva 20. Motoriziranega bataljona slovenske vojske se je zaključilo s proslavo na Starem gradu, dan odprtih vrat pa je bila idealna priložnost za vse tiste, ki se odločajo za vojaški poklic ter za vse ostale, ki jih je zanimalo, kaj se skriva za zidovi rumene stavbe na Mariborski cesti.
BA, Foto: G. KATIČ
POZOR, HUD PES
Folklorni avto
Vse več in več je debat o avtomobilih. Logika teh pogovorov je približno naslednja: najprej se vpraša po vrednosti avta in ko se sporazume o tem, se običajno vpraša po letniku in ko se izve, se nadalje vpraša, koliko pra-voženih kilometrov ima ... Zatem se zamislimo in poglobimo, če je to veliko glede na letnik. Ponavadi se reče, da je to dosti ali da ni veliko in šele nato sledi vprašanje koliko žre. Tu se običajno vsi zlažemo, da manj kot je res, in zadevo specifiziramo glede na »po mestu« in »na dolge ture« in »pod zaugom pozimi« in »brez zauga poleti«. Zdaj se je smiselno vprašati, »čuj koliko je pa registracija«, potem pride na vrsto kasko in »kdo je bil prvi lastnik«. Tole je približno folklorni očenaš pogovorov o naši največji ljubezni - avtu. Ko dodobra obvladamo ekonomiko in statusno simboliko, tedaj smo izučeni poznavalci, ki glede na ugodnost nakupa lahko presodimo tudi kakšen je lastnik avtomobila, kakšna je slovenska mentaliteta in kakšen avto si pravzaprav Slovenec mshiži. Predvidevam,
da če bi nas recimff š strani opazoval in poslušal ob teh umovanjih kakšen Bavarec ali pa Francoz in bi ga povprašali, kakšen avto meni, da najbolj priliči Slovencu, bi najverjetneje dejal daewoo leganca. Slovenec ima rad avto, ki je na pogled razkošen, da se vidi, kako so doma bogati. Rad ima avto, ki ima poceni registracijo, saj doma niso tako bogati, kot bi rad videl, da si drugi mislijo, da je. Rad ima avto, ki ne žre veliko, ker nima preveč denarja za bencin. Rad ima avto, ki ima veliko opreme, da lahko reče premožnejšemu sosedu, da ima njegov daewoo leganza povsem enako opremo, če ne celo
.A
MOHOR HUDEJ
boljšo, kot njegov mercedes ... (pri sebi si misli, da je njegov avto boljši od sosedovega). Slovenec se rad primerja in je rad v sozvočju z večino, primerljivost je njegov modus vivendi, dokaz njegove eksistence. Slovenec ima rad avto, ki se zelô sveti, kar se leganza v precejšnji meri. Toda zakaj bi Francoz ali Bavarec Slovencu prisodil daewoo legan-zo? Predvsem zato, ker znotraj takšnega cenovnega razreda avtomobila vidi njegov standard, v estetskem smislu pa se mu dozdeva, da k vsem silnim zlatim zapestnicam, ki si jih Slovenec tako rad nadene, verižicam s horoskopskimi znamenji ah igralno kocko, belim nogavicam, havajskim srajcam, črnim čevljem, fotorepor-
tciaklm UicAiuKdVlUKUllI Kd-
ki barve daewoo leganza zelo lepo pristaja; za nameček pa ima v prtljažniku dovolj prostora za dve frajto-nerci, gajbo pira, svinjski kare, tremblic in pletenko vina, če prihaja s podeželja, ali pa za hladilno torbo, plastično gajbico s hrano - svinjskim karejem, badminton loparje, frizbi, kamp stole, če prihaja iz mesta. V jesenskem času je tudi dovolj prostora za tegl-ce, gajbice z ozimnim bo-bovcem, vloženimi kumaricami, papriko, srbsko solato, ajvarjem, kar pač čez zimo potrebuje družina in ji stari starši ali starši priskrbijo. Torej, je še kakšen dvom v karkoli?
Že tri dni slikamo počitnice v Baški
Takole se je v torek zjutraj zbralo 70 otrok, ki so se v sklopu dobrodelne akcije NT&RC Naslikajmo počitnice otrokom z dvema avtobusoma za teden dni odpeljali v kolonijo v Celjski dom v Baški na otoku Krku.
Otrokom, ki naj bi jim povabilo na morje pomenilo tudi spodbudo za pridno delo v šoli, se ni bilo preveč težko posloviti od staršev, saj so komaj čakali, da pridejo na morje. Zdaj ob spremstvu vzgojiteljev že dva dni uživajo v počitnicah na čudovitem Krku, za kar gre zahvala tako dvanajstim akademskim slikarjem, ki so se letos pridružili likovni koloniji NT&RC, kot tudi vsem, ki so njihove slike kupih oziroma podprli letošnjo dobrodelno akcijo. Otroci se bodo iz Baške vrnili prihodnji torek, podrobnejši zapis o tem, kaj vse so v Baški počeli, pa boste lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika. AMS - Št. 25 - 24. junij 2004 -
OBVESTILO
DELOVNI ČAS ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH ODPADKOV IN ZBIRNEGA CENTRA V BUKOVŽLAKU:
O delavniki - od 6. do 20. ure
sobote - od 6. do 14. uie ^ nedelje in prazniki - zaprto Nudimo vam tudi odvoz večjih neuporabnih kosovnih odpadkov (pohištva, bele tehnike ipd.). Le-te vam lahko pomagamo odstraniti iz stanovanja in izvršimo odvoz na odlagališče. Storitev lahko naročite na telefonski številki 03 425 64 00.
fil
Vajeti v novih rokah
1FOTO RIZMAL foto botique
digilab 49 sit(t0xi5) sonaKREDIT v3mln.
Mariborska!, Celle tel.: 03 493 00 40 \ www.foto-riuul.sl
Ji
<mobil ob nakupu, sklenitvi razmerja 24 fotografj 10x15 gratis
EKOS CELJE d.o.o. Ribaijeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV
Celjske rotarijce bo prihodnje leto vodil podjetnik Miran Gracer, ki je vajeti kluba prevzel od Alekse Cajšek Krajne, so sporočili iz kluba ob zaključku ro-tarijskega leta, v katerem so za dobrodelne namene darovali skoraj 7 milijonov tolarjev.
Največ lastnih sredstev in donacij ter prispevkov svojih sponzorjev so namenih svojim varovancem v društvu za cerebralno paralizo Sonček iz Celja, ki so mu darovali več kot dva milijona tolarjev in pol. Z ostalimi prispevki so zagotovili štipendije in enkratne denarne pomoči nadarjenim študentom, dijakom, glasbenikom in plesalcem, darovali so zavodu Vir, bolnišnicam in drugim. S posebnim veseljem so pomagali ustanoviti še Rotaract klub, v katerem deluje 19 mladih.
Tudi v prihodnje bodo pripravili vrsto dobrodelnih prireditev, med njimi že tradicionalna dobrodelni ples in koncert, drugič bodo pripravili likovno kolonijo in nastala likovna dela prodali na dražbi, izkupiček pa namenih dobrodelni dejavnosti. Sicer pa bosta poglavitni nalogi, je povedal Miran Gracer, notranja krepitev članstva in priprave na proslavo stote obletnice ro-tarijanstva.
Henrik Dvoršak bo te dni prejel visoko mednarodno rotarijsko priznanje Paul Harris Fellow.
V Rotary clubu Celje deluje 39 članov, med katerimi je tudi 8 žensk, po svoji dejavnosti in dosežkih pa se uvrščajo v zgornjo tretjino slovenskih rotari klubov.
BRST
Dosedanja predsednica celjskega Rotary cluba Celje, Aleksa Gajsek Krajne, je vajeti predala novemu predsedniku, Miranu Gracerju.
V znamenju gasilcev
Celjska krajevna skupnost Trnovlje slavi svoj krajevni praznik ob dnevu državnosti. Letos praznujejo v znamenju jubileja - 80-letnice trnoveljskega gasilskega društva.
Prireditve so se pričela že 12. junija, s turnirjem v ma-
90.6 95,1
|i:immmi
95,9 100,3
lem nogometu, 19. junija pa je Društvo upokojencev pripravilo tradicionalni pohod na Celjsko kočo. Minuli konec tedna je bilo v Trnovljah gasilsko tekmovanje. Pri veteranih je prvo mesto doseglo domače društvo, pri pionirjih pa Babno.
V ponedeljek so člani amaterskega gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje uprizorili igro Arzenik in stare čipke, sredo pa so namenih tekmovanju v streljanju z zračno puško. Jutri popol-
dan bo še tekmovanje v ruskem kegljanju, zvečer pa bo slavnostna seja PGD Trnovlje. Ob jubileju so gasilci izdali lično brušuro, v kateri so zapisali del svoje zgodo-
Praznovanje bodo sklenili v soboto pod šotorom na igrišču KS, ob 16. uri bo srečanje starejših krajanov, uro in pol kasneje gasilska parada in nato še družabno srečanje z ansamblom Okrogli muzikantje.
Za srečo je treba skrbeti
POLZELA
Za še bolj turističen Žalec
Predstavniki Zavoda za kulturo, šport in turizem v Žalcu in žalski župan Lojze Posedel so na torkovi novinarski konferenci predstavili novosti na področju turizma in kulture v občini Žalec. Med pomembnejšimi pridobitvami je zagotovo Turistično informacijski center (TIC) Žalec, ki je začel delovati pred slabim mesecem, pa tudi prvi žalski prospekt.
TIC Žalec ima prostore v pritličju Savinove hiše. Kljub temu, da je Savinova hiša v centru Žalca, pa TIC ni tako opazen. To bodo kmalu odpravili, pravi vodja TlC-a Majda Potočni^: »Dali bomo opozorila na avtocestna počivališča, na bencinske črpalke, pa tudi ob vpadnici v mesto. Zaenkrat tega še nismo naredili, imamo pa v načrtu, da bomo čez približno 14 dni namestili usmerjevalne table.«
Novost letošnjega poletja so Poletni večeri v atriju, ki sta jih odprli domačinki tolkalistki Eva Zav-šek in Katarina Kukovič.
9. julija pripravljajo Sa-vinov dan, ki bo posvečen skladatelju Ristu Savinu. Ves dan bodo vodeni ogledi njegove rojstne hiše, zvečer pa bo koncert z odlomkom iz njegovega baleta Čajna punčka v atriju. Sa-vinovi dnevi bodo zgolj uvod v Savinove dneve, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjih letih.
Majda Potočnik
Eden izmed ciljev pa je tudi tako imenovana e-točka, pravi Potočnikova in upa, da bodo zanjo uspeli pridobiti sredstva na ustreznih razpisih. Sicer pa je v TIC-u Žalec že sedaj na voljo nekaj standardnih paketov obiska Žalca in njegove okolice, ponujajo tudi brezplačne turistične materiale, različne zloženke in prospekte ter vzdržujejo bazo podatkov vseh ponudnikov na žalskem
področju na različnih spletnih mestih.
Zagotovo pa bo k večji prepoznavnosti Žalca prispeval tudi prvi žalski prospekt, ki ga je z občino Žalec izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Prospekt je izšel v 5 tisoč slovenskih in 5 tisoč angleških izvodih. V njem je predstavljena občina Žalec z vsemi podatki, naravne in zgodovinske znamenitosti, podrobneje pa sta predstavljena skladatelj Risto Savin in dvorec Novo Celje.
ŠO
Nagrajeni učenci z županom Ljubom Žnidarjem in ravnateljico Valerijo Pukl
Odličnjaki na sprejemu pri županu
Župan občine Polzela Ljubo Žnidar je sprejel učenke in učence osem- in devetletke Osnovne šole Polzela, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični in tudi tiste, ki so na državnih tekmovanjih osvojili srebrna in zlata odličja.
Župan Žnidar je poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, zato je bil še toliko bolj zadovoljen, da je bilo kar dvajset učenk in učencev vsa leta odličnih, med njimi pa je šest takih, ki so na državnih tekmovanjih v znanju iz različnih predmetov osvojili srebrna oziroma zlata odličja. Vsem učencem je izročil šolsko enciklopedijo V svetu celice in genov. Za sprejem se je županu zahvalila ravnateljica Valerija Pukl, ki je dejala, da je to ena najuspešnejših generacij v zadnjih letih na polzelski osnovni šoli.	TT
Novi prostori knjižnice
Ob prazniku krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini so minuli konec tedna odprli nove prostore krajevne knjižnice, ki je sedaj v prostorih šempe-trskega vrtca. S prerezom traku sta prostore na slovesnosti odprla najstarejša članica krajevne knjižnice Anica Ramšak in predsednik KS Šempeter Jože Randl.
Šempetrska knjižnica je ena izmed enajstih, ki sestavljajo knjižnično mrežo, za katero strokovno skrbi Medobčinska matična knjižnica Žalec. V njej je približno 8 ti-
soč knjig, letno si bralci izposodijo 4.500 knjig, knjižnica pa je odprta 40 ur tedensko. Že od leta 1993 jo vodi Jožica Bratuša, ki je prevzela vso organizacijo pri selitvi knjižnice v nove prostore in je na otvoritveni slovesnosti prejela od Jolande Železnik iz Medobčinske matične knjižnice Žalec zlato člansko izkaznico. V kulturnem programu so nastopili najmlajši iz vrtca, krajanom pa sta za pridobitev čestitala tudi žalski župan Lojze Posedel in Jože Randl.
TT
Praznik v Preboldu
Občina Prebold jutri poleg Hrinm»fl] praznika prai-
nuje tudi občinski praznik. Tako bo ob 20. uri v dvorani Prebold slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj.
Naziv častni občan bo dobil Ivan Dolinar, zlati grb Marjan Golavšek, srebrni grb Ivan Leber, bronasti grb pa bosta dobila Konrad Kos in Jožef Veber. Letos bodo podelili kar 8 priznanj občine Prebold in sicer Danici Uplaznik, Ivani Počivalnik, Ivanu Serdonerju, Borisu Jelenu, Kseniji Novak, Lovski družini, Društvu upokojencev Prebold in Zvezi šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolinah Prireditve ob dnevu državnosti in občinskem prazniku se bodo nadaljevale v soboto s spustom po Savinji z doma narejenimi plovili, nogometnim turnirjem generacij in družabnim srečanjem občanov v Šeščah. V nedeljo pa organizirajo še Tončev pohod v Marija Reko.	SO
Večer na pragu poletja
Rimska nekropola v Šempetru je bila že sinoči prizorišče Večera glasbe, petja in cvetja na pragu poletja, prireditev pa člani domačega turističnega društva pripravljajo tudi nocoj ob 21. uri.
55 let,, družbi prijetnih ljudi
Mercator
Poslovni sistem Mercator, d.d.
Dunajska cesta 107, Ljubljana
Objavlja oddajo nepremičnine v najem:
prodajalna v TC Leveč, Leveč 71/a, Petrovce, v izmeri 326,00 m2.
Pogoje za oddajo v najem dobite na sedežu družbe, tel. 01- 560-1399. Ogled je možen po dogovoru, tel. 03-428-74-03.
Pisne ponudbe pošljite najkasneje do petka 02.07.2004 na Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana. Služba za upravljanje z nepremičninami, pod oznako »Najem lokala«.
Organizatorji so k sodelovanju ob glasbenikih privabili dijake celjske vrtnarske šole, ki so z različnimi cvetličnimi aranžmaji polepšali antični park. Sinoči so nastopili pevci, plesalci in instrumentalisti OŠ Šempeter ter dramska skupina KUD Grifon. Današnje dogajanje v Rimski nekropoli bodo obogatili člani MePZ Cetis iz Celja ter folklorna skupina KUD Grifon.
US
Žalec:-proslava Meni je4ep ta svet bo danee,..v áetrtek,
ob 21. uri ob lipi pri obrambnem stolpu. Program bodo oblikovali mladinski pihalni orkester žalske glasbene šole, vokalna skupina Cantemus, recitatorji Nina Maček, Luka Arnuš in Katarina Kukovič ter kitarist Peter Weber.
Šempeter: v KS v teh dneh slavijo krajevni praznik, osrednja prireditev pa bo v soboto ob 9. uri, ko bodo v dvorani kmetijske zadruge podelili krajevna priznanja in posebej počastili dan državnosti. V soboto bodo ob 10.30 uri odprli prenovljeno cesto proti Rojam, ob 20. uri pa bo v Rimski nekropoli glasbeno-pesniški večer ob 15-letnici delovanja Katarine Galič z gosti.
Gornji Grad: prireditev, s katero bodo počastili dan državnosti in občinski praznik, bodo pripravili nocoj, v četrtek, ob 19. uri v kulturnem domu. Občinski praznik pa bodo z različnimi prireditvami slavili vse do prihodnje sobote, ko bodo predali namenu novo gasilsko vozilo, svoje dobrote z gornjegrajskih kmetij pa bodo predstavili kmetje, združeni v Zadrugi Kašta.	US
Vransko: danes ob 20. uri bo pred občinsko stavbo prireditev, na kateri bodo nastopili Kulturno društvo Vransko, Osnovna Sola Vransko-Tabor in harmonikarja Nejc Zupan ter Matic Kreča. Igral pa bo tudi ansambel bratov Dobrovnik.
Andraž pri Polzeli: na igrišču pripravljajo proslavo danes ob 20. uri.
Braslovče in Tabor: občini bosta državni praznik praznovali skupaj s pohodom po Puntarski poti s proslavo, ki se bo začela ob 10. uri.
Skorno: Turistično društvo Skorno danes ob 17. uri organizira kulturno prireditev s slavnostnim govornikom županom občine Šoštanj Milanom Kopušarjem. Po kulturnem programu bo veselica z ansamblom Spev, sledilo pa bo kresovanje s srečolovom.	ŠO
Srečanje o krajevnih uradih
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Astrid Prašnikar se je v torek na Polzeli srečala z načelnikom Upravne enote Žalec Marjanom Žoharjem in župani Spodnje Savinjske doline. Razpravljali so o krajevnih uradih in informacijski točki, ki so približali delovanje državne uprave občankam in občanom omenjenih občin. To je pokazala tudi raziskava UE Žalec, saj vedno več zadev ljudje opravijo kar na krajevnih uradih. Največkrat se na krajevni urad obrnejo na področju prometa predvsem zaradi veljavnosti vozniških dovoljenj, na področju matičnih zadev pa za izdaje novih osebnih dokumentov. Trenutno sta v UE Žalec krajevna urada na Polzeli in v Braslovčah ter informacijska pisarna na Vranskem, krajevni urad pa bo po počitnicah začel delovati tudi v občini Prebold.	ŠO
ŽALEC PREBOLD MOZIRJE
Sporni reklamni panoji
V Žalcu veljajo nižje komunalne takse za vsa zemljišča - Dijaki se ne zanimajo za obrtne poklice
Svetniki v občini Žalec so skoraj soglasno sprejeli vse predlagane zadeve, še največ razburjenja pa so ponovno povzročile komunalne takse.
Pred časom so v občini odlok, s katerem bi obdavčili vse reklamne panoje, že sprejeli, zaradi pripomb zbornice zasebnega gospodarstva in podjetnikov pa so ga še enkrat prevetrili. Na prejšnji seji so v občinskih službah predlagali odlok, s katerim so takse znižali za tretjino, ven dar so svetniki SDS zahtevali neob davčenost reklamnih panojev na za sebnih zemljiščih. Zato je župan Loj ze Posedel odlok umaknil z dnevnega reda. Po obrazložitvi svetnikov je ustavno sodišče podobne odloke že razveljavilo, saj v zakonu javna mesta niso natančno določena. Mimogrede, zakon o komunalnih taksah je iz leta 1965. Po pregledu podobnih odlokov iz primerljivih občin je župan Posedel poudaril, da tako v Velenju kot Laškem pobirajo takso
Župan Lojze Posedel je sprejel odstopno izjavo žalske podžupanje Zlatke Masnec, ki se je mestu podžupanje odrekla zaradi številnih obveznosti. V občini ostaja podžupan Janko Kos, denarno nagrado, ki bi pripadala Zlatki Masnec, pa so s sklepom svetnikov prerazporedili v sklad za štipendije.
ne glede na lastništvo zemljišč. Poleg tega so izračuni pokazali, da bi v žalski občini ostali brez 14 milijonov tolarjev, če panoji in druga oglasna sporočila na zasebnih zemljiščih ne bi bili obdavčeni. Tudi zato so svetniki zavrnili vloženi amandma in ga kljub opozorilu, da bo odlok v primeru presoje na ustavnem sodišču »padel«, potrdili v predlagani obliki.
Premalo zanimanja za obrtne poklice
Za nadaljnji razvoj pa je pomemben nov zazidalni načrt stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Fren-ga. Gre za območje okoli Žane, hotela, obstoječe avtobusne postaje in bencinske črpalke, kjer naj bi zrasli nova avtobusna postaja, glasbena šola, večji nakupovalni center ter sta-novanjsko-poslovni bloki, ob žalskem hotelu pa bazeni s pripadajo-
čo infrastrukturo. V zazidalnem načrtu so predvideni še mnogi drugi posegi, za večino pa ni znano, kdaj naj bi začeli z gradnjo.
V občini so na osnovi lani sprejetega pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov za letošnje šolsko leto že razpisali več štipendij. Komisija je izmed 31 vlog odobrila 6 štipendij in dve enkratni štipendiji. Ob tem so opozorili, da na razpis za štipendiranje deficitarnih poklicev s področja obrti ni bilo nobene vloge in da za štipendiranje socialno šibkih dijakov in študentov vsi prosilci presegajo cenzus oziroma so mesečni dohodki na družinskega člana višji od 52 tisoč tolarjev. Zato je župan Lojze Posedel pozval, naj se dijaki v večji meri odločajo za deficitarne poklice; v Žalcu so to avtoklepar, avtoličar, konstrukcijski mehanik, zidar, mizar in še nekaj podobnih. Hkrati pa so svetniki za polovico dvignili cenzus, ki zdaj znaša 150 odstotkov zajamčene plače.
US
Kresne noči
V Mozirskem gaju so lani pripravili izjemno odmevne kresne noči, člani Ekološko hortikulturne-ga društva pa so se odločili, da bodo nočne prireditve tradicionalne.
Posebno doživetje ob kresni noči bodo pripravili jutri in pojutrišnjem, obakrat pa se bo prireditev začela ob 20.30 uri. Ob posebni razsvetljavi bodo obiskovalci lahko poslušali skrivnostne nočne živalske glasove in se po belih poteh Mozirskega gaja sprehodili mimo kresnega ognja, čudežnega izvira, ženitnega grma in po praprotni preprogi. Jutri bo v gaju tudi Košni-kova gostilna na prostem. Mito Trefalt je ob 45-letnici svojega dela pripravil nov program, ki ga bodo spremljali pevci in dva ansambla. Oba večera bodo obiskovalci lahko v praproti poiskali zlate prstane.	US
Spominska fotografija letošnjih dobitnikov priznanj z županom, podžupanom in ravnateljem.
Srečanje najuspešnejših učencev
Kot vsako leto so v občini Prebold tudi letos organizirali srečanje najuspešnejših osnovnošolcev, ki so se v iztekajočem šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja in učence osmih razredov, ki so bili od 1. do 8. razreda odlični.
Na srečanje je.bilo povabljeno 30 učencev, ki so najprej prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, nato pa je zbrane pozdravil župan Vinko Debelak. Izrazil je zadovoljstvo, da je v šoli toliko uspešnih učencev, ob čestitkah pa je še izrazil željo, da bi učenci tudi v prihodnje aktivno sodelovali v občini, saj bo tako življenje lepše, prijetnejše in tudi po njihovi meri. V nadaljevanju sta učencem za dosežene uspehe čestitala še podžupan Franci Škrabe, ki je s strani občine tudi zadolžen za šolsko problematiko in ravnatelj Milan Jezernik. Sledila je podelitev priznanj in spominskih daril.	DN
Z OBČINSKIH SVETOV
O samoprispevku in direktorici knjižnice
MOZIRJE - Svetniki so še enkrat prevetrili referendumske rezultate. Kot je znano, so v KS Mozirje hkrati z volitvami v Evropski parlament izvedli tudi referendum za uvedbo samoprispevka, ki pa ni uspel. Poleg tega so svetniki razpravljali o direktorici JZ Osrednja knjižnica Mozirje. Na mesto direktorice je svet zavoda že imenoval Ano Lamut, po zakonu pa morajo z novo direktorico soglašati tudi občinski svetniki.
Enoten RPP po posredovanju
ŽALEC - K izdelavi razvojnega programa podeželja (RPP) za Spodnjo Savinjsko dolino so že lani pristopile občine Tabor, Braslovče, Prebold in Polzela, sodelovanje pa so odklonili v Žalcu in na Vranskem. Po posredovanju ministrstva za kmetijstvo so zdaj k izdelavi pristopili tudi v občini Žalec. Svetniki so menili, da je RPP nujen dokument za oblikovanje skupne razvojne vizije ter predpogoj za črpanje denarja iz državnih in evropskih virov. V občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Tabor naj bi za izdelavo razvojnega programa prispevali 6,4 milijona, v občinah Vransko in Žalec pa dobre 4 milijone tolarjev.
Ceste na občinskih plečih
ŽALEC - Svetniki so sprejeli program vzdrževanja gozdnih cest za letos, ki je bil izdelan na podlagi dejanskih potreb na terenu. V občini je 30 kilometrov cest v zasebnih in dobrih 6
kilometrov v državnih gozdovih. Za njihovo vzdrževanje bodo v Žalcu namenili skoraj dva milijona tolarjev. Ob tem v občinskih službah opozarjajo, da ministrstvo za kmetijstvo na osnovi tripartitně pogodbe za vzdrževanje vseh gozdnih cest prispeva samo 300 tisoč tolarjev.
Kdaj dom za starejše?
ŽALEC - Svetniki so potrdili namero za gradnjo doma za starejše občane in se strinjali, da bo občina zagotovila zemljišče in komunalno ureditev ter prispevala desetino ocenjene investicijske vrednosti del. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se začeli strokovno pripravljati za sprejem Strategije skrbi za starejše 2006-2010, po kateri naj bi ministrstvo širilo mrežo javnih zavodov, ki bi jih gradili v sodelovanju s posameznimi občinami. Sklep svetnikov še ne pomeni, da bodo v Žalcu zagotovo gradili dom za starejše, čeprav podatki kažejo, da bi ga nujno potrebovali. Pogovarjali so se že tudi o lokaciji, gradili pa bi ga na območju bivšega Juteksa v starem mestnem jedru. V občinskih službah bodo sicer pripravili programska izhodišča, dinamika gradnje pa bo odvisna od odločitve ministrstva oziroma vlade.
Znani nagrajenci
ŽALEC - Znani so prejemniki letošnjih občinskih priznanj. Grb občine Žalec bodo na septembrski slavnostni seji občinskega sveta prejeli Jožef Meh, Daniela Puncer, Adi Vidmajer, Filatelistično društvo Žalec in Sip Šempeter, plakete občine Žalec pa bodo podelili Danijelu Jelenu, Vladislavu Majerju, PGD Drešinja vas in Zabukovica ter godbi na pihala Eggenberg iz Gradca.	US
Sirovi kapeleti, Z5Đ g MHnotest Ajdovščina
Akcijska ponudba vdja v vseh [
od23.(i.do 4.7.2004o7àumadopTOdaiczala^CenesovSrr.Po!ic»vni
Brez dvoma ^À 55 let,
Mercati
16
RADEČE
ŠENTJUR I
NOVI TEDNIK

Od skokov do golaža
V Radečah so pripravljeni na 7. dneve splavarjenja, največjo kulturno-etnološ-ko prireditev v občini, ki vsako leto na bregove reke Save privabi več tisoč obiskovalcev.
Idejo o oživitvi splavarjenja je dal domačin Maks Pod-lesnik, ki se je v mladih letih tudi sam ukvarjal s flosars-tvom. Zdaj vsako leto pripravijo pester program, ki daje prireditvi poseben čar. Začelo se bo nocoj, na predvečer dneva državnosti, s proslavo in podelitvijo nagrad za najbolj izvirne risbe, seminarske naloge in ročno izdelane predmete, ki kažejo na stare običaje in navade ob Savi. Pražnik bo športno obarvan, z nogometno tekmo in teniškim turnirjem, na katerem se bodo pomerili direktorji s Celjskega in iz Zasavja, na literarnem večeru v splavarski »oštariji« pa bodo Svibnčani predstavili zgoščenko z ljudskimi pesmimi. V soboto se bo dogajanje selilo na Savo; dopoldne bodo obiskovalci navijah za najhitrejšo jadrnico, popoldne pa bo telanovanje v veslanju raznih plovil. Ena največjih zanimivosti bodo skoki s starega mostu, saj napoveduje-K)ska-
soboto bodo na ogled tudi prikazi starih običajev, kot so vasovanje, voglarjenje in jurjevanje; kmečkih opravil, ki so jih nekoč opravljah kosci in grabljice, oglarji, predi-ce, kovači, drvarji in gozdarji v dolini Sopote. Dneve splavarenja bodo zaokrožili v nedeljo s tekmovanjem harmonikarjev za zlato značko spla-varja, sprevodom oldtimer-jev, parado pihalnih orkestrov in mažoretk. Poslanci državnega zbora bodo pokazali kulinarične sposobnosti v kuhi splavarskega golaža in glede na to, da so v parlamentu že večkrat zakuhah pravo mineštro, lahko pričakujemo pravo specialiteto.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Mlade nemške pisateljice
V	Laškem so podelili nagrade evropskega literarnega tekmovanja Perplex, v katerem sodelujejo mladi iz vseh evropskih držav in ZDA.
V	skupini od 6 do 9 let so pri pisanju najboljšega literarnega prispevka v nemškem jeziku prva tri mesta dosegle učenke OŠ Primoža Trubarja Kristina Camloh, Metka Praž-nikar in Anja Knez pod mentorstvom Sonje Kotar iz Jezikovnega studia Laško.	RP, foto: MM
Zlate petice je v Zdravilišču Laško19 najuspešnejšim osmošolcem podelil župan Jože Rajh.
Zlate petice za odličnjake
V Laškem v ponedeljek, v Šentjurju pa v torek sta župana Jože Rajh in Štefan Tisel s sodelavci pripravila sprejeme za tiste učence, ki končujejo osnovno šolanje in so se s svojim znanjem, delom in odnosom do sošolcev v vseh osmih letih najbolj izkazali. IS, RP
Šentjur: osrednje praznovanje dneva državnosti bodo jutri, v petek, združili s slovesnostjo ob niča in 40-letnici Čebelarskega društva govornik na prireditvi za Kulturnim domom v Gorici pri Slivnici (v primeru dežja pa v kulturnem domu) bo ob 16.30 uri župan Štefan Tisel, praznične slovesnosti, ki se bodo z igrami brez meja začele ob 10. uri, pa se bodo končale po 22.uri, ko bo še nočno gasilsko tekmovanje.
Laško: dan državnosti bodo proslavili nocoj, v četrtek, ob 19.30 uri v kulturnem centru, ko bodo podelih tudi letošnja občinska priznanja. Zlata grba bosta prejela za 50-letno delovanje Kmetijska zadruga Laško in za dolgoletno delo v krajevni skupnosti in sodelovanje v društvih Jože Marot iz Šen-truperta, srebrne grbe pa Darja Horjak iz Jurkloštra za delo z mladimi in sodelovanje pri kulturnem dogajanju v kraju, Mihaela Pečar iz Rimskih Tophc za dolgoletno delo pri RK ter Jožef Hrastnik iz Sedraža za dolgoletno predsedovanje in delovanje v krajevni skupnosti.	IS, RP
Kdaj Kozjansko morje?
Številni kulturno-zabav-ni dogodki so pritegnili množico ljudi in preglasili mrtvilo Kozjanskega morja vsaj za nekaj časa. TD Gorica pri Slivnici z Dušanom Polenškom na čelu je kljub slabemu vremenu uspelo izpeljati velikopotezno zastavljeno prireditev, 10. srečanje objezerskih krajev Slovenije, a usoda Slivniškega jezera ostaja še naprej neznanka.
Začelo se je s plesi folklorne skupine Sveti Štefan in ob zdravičkah iz grl ŽPZ Gorica in MPZ skladateljev Ipavcev Šentjur, ki jim je sledil vese-lični del z ansambli Unikat, Modrijani in Ta pravi muzikanti. V soboto je bilo v ospredju druženje ljudi iz objezerskih krajev Slovenije; odzvalo se je 18 turističnih društev oziroma okoli 400 ljudi. Najprej so obiskali zanimivosti šentjurske občine. Največ si jih je pod vodstvom novopečenih lokalnih vodnikov ogledalo Ipavčevo hišo in Muzej Južne železnice v Šentjurju, manj jih je odšlo na Rif-
nik in Slom, kar precej pa tudi do Grajskega vrelca v Dobrino pod Žusmom, do sv. Helene ter na razgledno točko Gaj nad Gorico.
V Gorici so pripravili okroglo mizo Predstavitev razvoja turizma ob Slivniškem jezeru, a žal je razprava tak naslov le nosila, v njej pa v dobrih dveh urah o jezeru ni bilo govora niti 15 minut in je še peščica krajanov, ki si je vzela čas, po dobri uri odnehala. Predolg je bil uvod, ko so si udeleženci izmenjavali pozdravne govore, izrekali sklepe o prenovi Skupnosti objezerskih krajev ter predstavljali njeno zgodovino. Usoda Slivniškega jezera tako tudi po tej okrogli mizi, ki je veliko obetala, ni nič bolj znana. Dušan Polenšek je menil, da bi se Občina Šentjur morala bolj jasno opredeliti, prav tako pa bi morali k problemu resneje pristopiti tudi v resornem ministrstvu, na katerega je naslovil konkretna vprašanja, a za zdaj še ni dobil nobenega odgovora.
Ena od jezerskih iger je bila tudi veslanje v »am'cah«.
Žal tudi za primere dobrih praks ni ostalo veliko časa, saj se je po urniku obetal zabavnejši del srečanja: kosilo, jezerske igre, revija na-rodnozabavnih ansamblov, spuščanje svečk in velika veselica ... Ozračje se je ob tem spet sprostilo, dva tisoč obiskovalcev pa se ob plesu, dobri hrani in pijači ter soju svečk ni več obremenjevalo z usodo jezera.
NINA GRADIČ
Praznovanje Rečičanov
Še pred 2. julijem, praznikom KS Rečica, so krajani pripravili vrsto prireditev.
V soboto bo 3. tradicionalni pohod po Rečiški planinski krožni poti, dan kasneje bo v Sindikalnem domu ob 17. uri kulturni večer z narodnozabavnim ansamblom Iskrice in Železničářsko godbo na pihala Zidani Most, na katerem bodo podelili tudi krajevna priznanja. Zlati znak KS Rečica bo prejel Avgust Seidl, srebrne pa Lovska družina Rečica, Srečko Očko in Mojca Ihjevec. Praznovanje bodo zaključili 3. julija z družabnim športnim srečanjem članskih gasilskih enot na nogometnem igrišču v Hudi jami.	RP
KOZJE I ROGAŠKA S. ŠMARJE P.
a
Obnovljena stara lekarna Olimje
Prenovljeno lekarno v Olimju, ki sodi med najstarejše v Evropi, bodo otvorili na dan državnosti.
Pater Ernest Benko je povedal, da so s prvo obnovo stare lekarne, ki naj bi nastala leta 1673, ko so prišli v Olimje minoriti, začeli pred drugo svetovno vojno. Ponovno so se temeljite obnove s freskami iz leta 1780 lotili pred mesecem dni, delo pa je s sodelavci opravil akademski slikar Matjaž Vilar iz Ljubljane. Denar za obnovo pomembnega kulturno zgodoviňskega objekta so zagotovili s pomočjo lani ustanovljene fundacije samostana, v katero so prispevali Krka, Lek, slovenske lekarne in drugi. Veliko so vložili tudi minoriti, ki skrbijo za samostan z eno najstarejših evropskih lekarn. Ogled bo možen vsak dan, obiskovalci pa si bodo lahko tudi zagotovili mnoga zdravilna zelišča in napitke, ki jih proizvajajo minoriti.
Ob otvoritvi stare lekarne Olimje bo Valentina Vari predstavila pomen redovniških lekarn v srednjem veku, Anka Aškerc bo predstavila obnovo lekarne po drugi svetovni vojni, Matjaž Vilar pa sedanjo obnovo. Obnovljeno lekarno bo otvoril in opravil blagoslov Mirko Krašovec.	TV
Citrarji med nami
V prihodnjih dneh bo v Rogaški Slatini peti državni seminar citrarjev, ki bodo v obsoteljskem mestu tri dni.
Slovenski citrarji bodo pridobivah novo znanje v individualnih lekcijah, v komorni igri in orkestru, ki ga bo letos vodil uveljavljeni češki citrar in skladatelj Michal Miiller. Udeleženci se bodo jutri predstavili hotelskim gostom, v soboto bo sledil koncert Michala Mullerja na gradu Strmol v Rogatcu (ob 20. uri) ter v nedeljo, 27. junija, zaključni koncert udeležencev seminarja v glasbeni šoh v Rogaški Slatini (ob 18. uri). Za oba javna koncerta ni vstopnine.
Organizator seminarja je citrarsko društvo v sodelovanju z republiškim javnim skladom za kulturne dejavnosti in obsoteljsko glasbeno šolo.	BJ
Najmočnejši člen z Gostince
Knjižnica v Podčetrtku
Slavko Toplišek z Gostince pri Virštanju je kmet, vinogradnik, pesnik in pisatelj, pevec, kulturni delavec, organizator, šaljivec, pripovedovalec in tudi mož, ki veliko ve. In se je odločil, da bo poskušal drugim iz večjih krajev malo zmešati štrene v popularnem Najšibkejšem členu s »strašno« voditeljico Violeto Tomič.
»V Ljubljano sem šel zato, da jim pokažem, da nekaj znam,« je pripovedoval. »Predvsem moraš paziti, da se ne prepustiš izzivanju voditeljice Violete Tomič, ki zna biti hudičevo strupena. Pozabiti moraš na to, kaj drugi mislijo o tebi in vajen moraš biti odra, luči in kamere. Ko sem uspel v prvih dveh krogih, sem vedel, da bom najboljši,« se spominja velikega uspeha Slavko, ki se je na Kozjansko vrnil kot veliki zmagovalec.
»Recept za uspeh je preprost: malo znanja, malo sreče in dodatek božje vo-
V Obsotelju si že dlje časa prizadevajo za ponovno napolnitev umetnega Vonar-skega jezera na reki Sotli, ki naj bi služilo kot pomemben turistični cilj. Gre za jezero na ozemlju dveh sosednjih držav, ki bi bilo med največjimi v Sloveniji.
Občina Rogaška Slatina se je zato prijavila na razpis za
dodehtev nepovratnih sredstev iz Evropske unije, ki zahteva vsaj dva partnerja. Sla-tinčani so tako pridobili še občini Podčetrtek in Rogatec ter družbi Terme Rogaška in Terme Olimia.
S projektom v vrednosti 41 milijonov tolarjev želi Obso-telje pridobiti študijo vplivov na okolje, hidrološko-hidra-
vhčno analizo optimalne izrabe jezera, izdelavo arhitekturne izrabe, predinvesticijsko študijo ter investicijski program.
V prijavi je predvideno evropsko sofinanciranje v višini 24 milijonov tolarjev, 6 milijonov iz pristojnega ministrstva ter 11 milijonov od obsoteljskih partnerjev.
BJ
Vokalne skupine Lyra iz Zibike, ki je pred kratkim izdala svojo prvo zgoščenko.
Zgoščenka pojočih deklet
Pred časom je izšla prva zgoščenka dekliške Vokalne skupine Lyra iz Zibike (občina Šmarje pri Jelšah). Na njej je predstavljeno njihovo dosedanje ustvarjanje, ki obsega slovensko narodno in umetno pesem, črnsko duhovno glasbo ter slovensko popevko.
Skupino sestavlja sedem študentk in dijakinj ter njihova prva vodja Helena Ran-čigaj, ki skupaj prepevajo že enajst let. Dekleta so začela kot rosno mladi župnijski pevski zborček, ko je bila najmlajša pevka stara 7 ter najstarejša 13 let. V zadnjem času je prevzela strokovno vodstvo Helenina hči Martina
Rančigaj, študentka ljubljanske akademije za glasbo.
Pred dvema letoma so se pevke odločile, da bodo nastopale z imenom Lyra. Dosedanje delo so želele dokumentirati s prvo zgoščenko, saj so nabrale že veliko glasbenih izkušenj. Imenuje se Tam, kjer sem doma, po zimzeleni popevki Edvina Fliser-ja.
Dekleta vadijo ob koncih tedna v domači Zibiki, med tednom so v Ljubljani, Mariboru in Celju. Lani in letos so se udeležile občinske revije zborovskih in vokalnih skupin ter bile obakrat predlagane za nastop na medobčinski reviji, ki so se ga tudi
udeležile. Med drugimi nastopi jih je zaenkrat največ v domači pokrajini.
Javna predstavitev njihovega prvega izdelka skupaj s koncertom je bila v znameniti Marijini cerkvi na Tin-skem. Na koncertu *sta bila Lyrina gosta dalmatinska klapa Puntari iz Omiša ter pevka Maja Slatinšek, s katero je skupina Lyra že sodelovala.
Sicer pa je pevska kultura v mali Zibiki nasploh zelo razvita. Poleg župnijskega odraslega ter šolskega zbora delujeta v vasici Moški oktet Zibika ter nastopajoča pojoča družina Bele.
BRANE JERANKO
Slavko Toplišek s Karmen Gajšek in Nino Gnus, ki sta na pilštanjskem pastirskem prazniku ob jutranjem umivanju obrazov z roso recitirali Slavkove priložnostne stihe.
lje, to zmešaš in moraš us- na Angelca, ki je na koncu peti, jaz sem,« se pošali do- tudi največ dobila, saj ji je mala vedno nasmejani, sim- Slavko z dobljenim denar-patični Slavko. Za to zani- jem za življenjsko obletni-mivo igro so ga prijavili otro- co kupil novo kuhinjo! »Ve-ci, vzpodbujala pa ga je že- sel sem, da sem uspel in da
sem dokazal, da Kozjanci nismo kar tako in da se ničesar ne bojimo,« je bil odločen Slavko, ki ima doma znano turistično kmetijo Pod velbano gorco, v kateri občasno pripravlja zanimiva kulturna srečanja. 18. junija bo pri njem znana prireditev Nedeljskega dnevnika s Podok-ničarjem in ansamblom Igor in zlati zvoki. Podoknico ženi Angelci so organizirali Pil-štanjski gospodarji, ki v gorči velikokrat vadijo, Angelca pa skrbi, da jim pri vaji nič ne manjka. Podoknico bodo združili z velikim kre-sovanjem.
Slavko Toplišek ne skriva načrtov: »Širimo objekt Pod velbano gorco, v katerem bomo uredili tudi dvanajst prenočišč.«
Ob vsem tem še vedno veliko piše, tudi za narodno-zabavne ansamble, kjer mu je najbolj pri srcu mlada skupina Unikat iz Gorice pri Slivnici.
TONE VRABL
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Na predvečer dneva državnosti bodo v Podčetrtku pripravili slovesnost z otvoritvijo prve prave knjižnice v velikosti približno sto kvadratnih metrov, ki bo delovala kot enota Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Za obnovo prostorov je občina Podčetrtek prispevala 12 milijonov tolarjev, prostore pa je opremila in uredila šmarska knjižnica. Ob računalniški opremi bo na policah štiri tisoč enot knjižnega gradiva. V programu ob otvoritvi knjižnice ob 19. uri bodo sodelovati mladi iz Društva prijateljev mladine, učenci OŠ Podčetrtek ter domači literarni ustvarjalec z Gostince na Kozjanskem, Slavko Toplišek.	TV
Okna, vrata, okvirji, opaži, tlaki, ograje, nadstreški, stopnice ... so odslikava vsakega doma in kažejo odnos do naših skritih kotičkov. Naj bo tudi vaš dom „oblečen po zadnji modi"!
Se lotevate obnove, gradnje ali posodobitve vaših najljubših prostorov? Stopite v MERKUR in se prepričajte o veliki izbiri. Ne zamuditel Le od 14. 6. do 3. 7. 2004 lahko prihranite 10 odstotkov. Izberite med blagovnimi znamkami: Jelovica, Lip, Liko, Lesna Radlje, Kovinotehna Les, MIK, AJM, Ar-cont IP, Velux, Kovínoplastika Lož in Okwell - vse za novo preobleko vašega doma. Možnost nakupa na 12 obrokov!
Pridite v Merkurjev trgovski center: MERKUR, Mariborska 162, Celje, tel.: 03 543 27 88.
Od 14. 6. do 3. 7. 2004!
SL. KONJICE VOJNIK VITANJE
u
Z odpadki odslej okolju prijazno
V Slovenskih Konjicah odprli skoraj 700 milijonov tolarjev vreden center za ravnanje z odpadki, namenjen trem občinam
Nov, sodoben center za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah sta v torek slovesno odprla minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač in konjiški župan Janez Jazbec. Gre za eno največjih naložb zadnjih let v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje.
Denar za naložbo, vredno skoraj 700 milijonov tolarjev, je večinoma prispevala država. Konjiška občina, ki je projekt vodila, je v 1. fazi kupila zemljišče ter zagotovila denar za izdelavo različnih projektov vse do pridobitve gradbenih dovoljenj. Ravno pravočasen odkup zemljišča (že leta 1998) in priprava projektov so občini omogočili, da je med prvimi kandidirala za nepovratna sredstva ministrstev za okolje in prostor ter za gospodarstvo. Tako so pridobili glavnino potrebnega denarja, ostalo so zbrale vse tri občine z republiško takso za obremenjevanje okolja - za odpadke. Ker letno zberejo le 60 milijonov, so si pomagali s krediti (za 1. fazo 47, za drugo 80 milijonov tolarjev), ki so jih in jih še bodo odplačevati iz sredstev republiške takse za obremenjevanje okolja. Tako je izgradnja le malo obremenila proračune vseh treh občin, skoraj nič pa občanov.
Tehnično zelo zahtevni objekti so zgrajeni v skladu z normativi EU ter z republiško strategijo ravnanja z odpadki. Nadzor nad njimi ima konjiško Javno komunalno podjetje, s centrom pa pogodbeno upravlja podjetje Eko.
Objekt Cero, tako imenovana 1. faza, je bil zgrajen že pred letom dni. V njem bodo razvrščali in balirali odpadke. Tiste, ki to omogočajo, bodo vrnili v reci-klažo, ostale bodo zlagali na novem odlagališču. V sklopu kompleksa je asfaltna ploščad, ki bo služila za kompostarno ter zeleni odpad, pa tudi skladišče za za-
Enega najlepših in najsodobnejših centrov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Sloveniji sta odprla minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač in konjiški župan Janez Jazbec. Dogajanje sta, poleg številih drugih udeležencev, z zadovoljstvom spremljala tudi župana občin Vitanje in Zreče Slavko Vetrih in Jože Košir.
časno hranjenje nevarnih odpadkov.
Zdaj pa je končana tudi 2. faza, odlagalno polje površine enega hektarja, vredna 265 milijonov tolarjev. Zanimivo so rešili problem izcednih voda, ki jih v celoti zajemajo v posebnem zadrževalnem bazenu, od koder se zdaj vračajo v krogotok na staro deponijo, kasneje pa se bo-
do v novo čistilno napravo, ki jo nameravajo zgraditi le 200 metrov stran, dolvodno ob Dravinji. Čistilna naprava naj bi bila zgrajena do leta 2010. Sanacije starega odlagališča pa so se že lotili. Pripravljajo projekte, navozili pa so že tudi več kot 10 tisoč kubičnih metrov materiala in začeli z ozelenjevanjem.
MILENA B. POKLIČ
Nepričakovana rušitev šole
Nenadna odločitev odmika nekatere druge investicije v občini Vojnik
V Vojniku, kjer gradijo veliki šolski prizidek, bodo morali po zadnjih ugotovitvah porušiti še najstarejši del šole. Kot so pred nekaj dnevi ugotovili različni strokovnjaki, najstarejši del ni dovolj statičen, zato se je občinski svet na izredni seji že odločil za rušenje.
To naj bi se zgodilo čez mesec dni? ko bo pridobljeno rušitveno dovoljenje. Nadomestno gradnjo, v izmeri tisoč kvadratnih metrov, naj bi zgradili do marca prihodnje leto, stala pa bo 175 milijonov tolarjev. Šolsko ministrstvo, ki sofinancira sedanjo gradnjo velikega prizidka, je Vojničane že obvestilo, da za nadomestno gradnjo nima denarja. Občina bo zato nekatere druge investicije prestavila na poznejši čas.
Nepričakovani zaplet je že vzbudil odmeve nekaterih kritikov, ki nenadno odločitev težko razumejo. Najstarejši del šole (v izmeri 1650 kvadratnih metrov) je bil namreč predviden za obnovo, skupaj s sedanjo gradnjo velikega prizidka. »Zaradi intenzivne rabe prostorov nismo mogli prej opraviti posegov, ki bi predvideli natančni obseg sanacije stare šole, za kar bi bile potrebne sondaža, izkopavanja, odstranitev ometa in podobno,« odgovarja župan Beno Poder-gajs.
Sicer pa gradnja tri tisoč kvadratnih metrov velikega prizidka poteka nemoteno, zato se bodo lahko učenci vselili vanj v začetku septembra. V zadnjem šolskem letu je namreč potekal pouk kar na treh različnih lokacijah po
Vojniku. Tako v osrednji šolski stavbi, nekdanji šoli ob regionalni cesti ter celo v zgornji etaži občinske stavbe.
Pred gradnjo velikega prizidka je bilo predvideno, da bo lahko pouk na eni sami lokaciji že od septembra letos. Zaradi zapleta, ki ga je povzročila nepričakovana potreba po rušitvi jedra voj-niške Šole, bo pouk na enem mestu šele od marca prihodnje leto. S to razliko, da bo pouk namesto v dotrajanem starem jedru, v novem prizidku.
»Pouk bo od 1. septembra potekal normalno,« odgovarja zaskrbljenim staršem ravnateljica vojniške šole Majda Roje. »Otroci prvega in drugega razreda devetletke bodo imeli pouk v prenovljenih učilnicah prizidka, učenci drugega, tretjega in
četrtega razreda osemletke pa bodo še pol leta v spodnji šoli ter v dveh učilnicah na občini,« dodaja ravnateljica.
Po odločitvi z izredne seje občinskega sveta nepričakovana nadomestna gradnja ne bo preprečila za letos načrtovanega začetka gradnje šolskega prizidka na Frankolo-vem, nekoliko pa odmika novogradnji šolskih telovadnic v Novi Čerkvi ter Vojniku.
Občina Vojnik se bo morala takoj odpovedati nekaterim drugim naložbam, z izjemo gradenj dela vodovoda v Višnji vasi ter kanalizacije v Arclinu, ki ju že izvaja. Šolski zaplet prav tako ne bo vplival na gradnjo vodovoda Male Dole ter sanacijo dveh vej vodovoda na Frankolovem, trdijo v občinski stavbi.
BRANE JERANKO
Brez zlatega grba
V	Vitanju praznujejo občinski praznik 25. junija, pri čemer so letos pohiteli z osrednjo praznično prireditvijo. Združili so jo namreč s slavnostnim koncertom MPZ Vitanje ob 20-letnici vodenja zborovodkinje Darinke Ivačič.
Na nedeljski prireditvi po slavnostni seji občinskega sveta so podelili tudi priznanja občine. Zlatega grba tokrat ni prejel nihče, priznanje občine z denarno nagrado pa je prejela mladinska komisija PGD Vitanje. Pisni priznanji občine so prisodili Godbi na pihala in nogometni ekipi Vitanje L, pisni priznanji župana pa sta prejela predsednik športnega društva Božo Pesek in Alojz Gornjak za dolgoletno delo v lokalni skupnosti.
V	sklop prireditev sodijo še razstava slikarja Jožeta Svetine, ki so jo odprli v soboto in bo na ogled v prostorih občine do 9. julija, različne športne prireditve ter v soboto, 26. junija, tretje srečanje Rakovčanov (ob 11. uri) ter kolesarski vzpon na Rakovec (ob 17. uri).	MBP
Most so odprli: Marjan Vengust (CM Celje), podsekretar Andrej Vižin, župan Slavko Vetrih in Bogdan Brinovec (DDC).
Nov most čez Hudinjo
V Vitanju so v okviru prireditev ob občinskem prazniku slovesno odprli nov most čez reko Hudinjo. Denar za naložbo v skupni vrednosti 66 milijonov tolarjev je zagotovila Direkcija RS za ceste.
Most so gradili od oktobra do maja, hkrati pa so rekonstruirali 120 metrov regionalne ceste. Pridobitev sodi v sklop rekonstrukcije ceste Socka-Vitanje, ki je tudi najkrajša povezava Vitanja s Celjem. Novozgrajeni most je nadomestil dotrajan star lesen most, ki ni bil več kos obremenitvam. Zgradilo ga je podjetje CM Celje pod strokovnim nadzorom DDC in Ljubljane.
Odprtje sta z nagovorom številnim krajanom ter županom sosednjih občin obogatila vitanjski župan Slavko Vetrih in podsekretar na direkciji za ceste Andrej Vižin. Kulturni program je prispevala vitanjska godba na pihala, prejemnica letošnjega priznanja občine.	MBP
Naj mladi Konjičani
Konjiški župan Janez Jazbec je sprejel in nagradil 40 učencev, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični, sprejem pa je pripravil še za naj mlade v občini.
Med njimi je bilo 57 otrok, ki so prejeli vsaj eno zlato ali srebrno priznanje na mednarodnih in državnih tekmovanjih, pa odlični glasbeniki, likovniki, športniki, raziskovalci ... Skratka, »naj mladi, ki imajo naj starše in naj učitelje in naj občino. Če je to res, bodo v tej občini hoteli ostati tudi potem, ko odrastejo,« je bil zadovoljen župan.	MBP
Gradimo za vas
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Drulba za nizke in visoke gradnje
Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona
razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Cena kompleta je 1000 SIT.
Slovenija
POŽIVLJA rom*owNw BTv'sLO Dnevnik SUD VEN IJA

Zgodbe, kot jih piše življenje
Zgodovinsko društvo Celje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje že enajsto leto izdaja revijo Zgodovina za vse. Pred dnevi je med bralce prišla prva številka v letošnjem letu, ki jo odlikujejo zanimive zgodbe o življenju in ljudeh domačih avtorjev, manjši del revije pa je namenjen prispevkom s področja historične teorije in polemike ter ocenam knjig, ki se ukvarjajo s podobnimi temami. Revijo Zgodovina za vse je njen glavni urednik Janez Cvirn predstavil v ponedeljek na Večeru v muzejski kavar-nici.
Komu je revija, ki izhaja dvakrat letno, namenjena, pove že njen naslov, na največji odziv pa je doslej naletela pri zgodovinarjih, študentih humanističnih ved, pa tudi pri vseh tistih, ki jih zanima zgodovina vsakdanjega življenja oziroma zgodovina »malih ljudi«. Revijo vsak rad vzame v roke tudi zaradi tega, ker je napisana na zanimiv pripovedniški način v obliki zgodb, s poudarkom na konkretnem človeku.
120-stranska revija izhaja ob finančni podpori ministrstev za kulturo ter šolstvo, znanost in šport v nakladi 400 izvodov. Natisnili so jo pri Grafiki Gra-cer, cena posamezne številke pa je 2.000 tolarjev.
V prvem delu revije Božidar Jezernik, Damir Globočnik, Ja-
nez Polajner, Jernej Kosi, Marta Rendla, Karin Schneider in Martin Premk objavljajo »zgodbe, kot jih piše življenje«, v katerih razpravljajo o zgodovini ljubljanskih nacionalnih spomenikov, začetkih kinematografov na Slovenskem in odnosu javnosti do »pikantnih posnetkov«, o bohémském življenju Ivana Cankarja, kranjskem društvu za varstvo živali, o pokopališču kot o prostoru za razkazovanje bogastva, vpliva in okusa, zadnjem povojnem »banditu« Ivanu Laubiču - Palčku in podobnem. Članki so dopolnjeni tudi z daljšimi povzetki v nemškem jeziku ter s krajšimi slovenskimi in angleškimi sinopsisi. Zadnjih deset strani so poimenovali »s knjižne police«, na njih pa so objavljena »pisma bralcev« oziroma njihove kritike na določen članek, ob njem pa še odgovor avtorja nanje. Zadnja stran je namenjena piscem prispevkov v omenjeni reviji, ponuja pa nekaj praktičnih nasvetov o dolžini tekstov, navajanju literature, slikovnem gradivu itd., kar na nek način pomeni tudi povabilo vsem, ki jih zanimajo takšne zgodovinske teme in ki čutijo potrebo po pisanju in raziskovanju, da se jim pridružijo in pomagajo pri sooblikovanju revije, ki se lahko po svoji kvaliteti kosa z ostalimi evropskimi zgodovinskimi publikacijami.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Filmska erotika za 20 krajcarjev
Med sedmimi prispevki iz revije je vizualno predstavitev doživel tisti najbolj izzivalni ... galantni oziroma moški večer.
Tako so se imenovali večeri, ki so jih prirejali na sejmih in v kabarejih že s predhodniki kinematografa. Pravi film je ponudbo le še okrepil. Kinematografija je sicer v Slovenijo prispela še isto leto, ko se je pojavil prvi »kinematograf«, namreč 1896. Prihod vlaka in temu sledeče filme so kmalu, že leta 1897, dopolnili »pikantni posnetki« (prikazovale so se tudi kirurške operacije, filmi o boleznih in iznakaženih telesih; prvi snuff film?). Galantni večeri so bili izredno obiskani, hkrati pa so tudi izzvali zgražanje državnih in cerkvenih oblasti. Velik nasprotnik »filmske nenravstvenosti« je bil škof Anton Bonaven-tura Jeglič, ki je v enega prvih stacioniranih kinov, v ljubljanski Central, pošiljal svojega vohuna. Ta je bil »posebej navdušen« nad haremskim plesom v filmu Zaklad Abdar Rahmana. »Skozi prosojne hlače se vidi vsaka kretnja cele noge!« Res pa je občutljivost bila še toliko večja, ker je Central pripadal Slovenski krščansko socialni zve-
Janez Polajnar je v prispevku Kinematografi kot mlinski kamen nekaj svojega materiala tudi prikazal. Videli smo kratke filme dunajske firme Saturn (1905 - 1913), ki so se očitno snemali na istih prizoriščih in z različnimi igralci. Filmi so redkost, saj je le redkokateri filmski trak dovolj ohranjen, da se ga je dalo prenesti na drug nosilec. Prva filmska erotika je sicer blaga, za naše čase precej komična, a vendar že išče katerikoli razlog, da sleče svoje junakinje. Kot pravi pornič ...
PETER ZUPANC
Vrhunsko desetletje A Cappelle
V soboto je Mešani pevski zbor A Cappella iz Pe-trovč, ki je ravno letos slavil svojo desetletnico obstoja, v Narodnem domu na celovečernem koncertu gostil ljubitelje zborovskega petja. Medse so povabili še New Swing Quartet, ki ravno letos praznuje svojo 35-letni-co delovanja.
Mešani pevski zbor A Cappella že od ustanovitve naprej prepeva pod vodstvom zborovodje Mitje Brvarja, strokovni ocenjevalci na občinskih revijah pa zbor že vseh 10 let zapored uvrščajo
v prvo kategorijo. Skoraj vsako leto so se udeležili tudi medobčinskih revij, nekajkrat pa se jim je zgodilo, da se je zaradi premajhne zasedenosti zbora niso mogli udeležiti. Ravno menjava pevcev skoraj vsako sezono je bil razlog, da še nikoli niso šli na tekmovanje Naša pesem v Mariboru. Po drugi strani pa je bil zbor vedno izjemen ravno po tem, da je vsako leto zvenel izvrstno, čeprav z mnogimi novimi in še ne prekaljenimi pevci, za kar je zagotovo najbolj zaslužen njihov zborovodja.
Tudi minuli koncert je bil v njihovem slogu - dovršen, zahteven in obenem prijeten za raznovrstno publiko. V prvem delu so se lotili skladb tujih avtorjev, kot je na primer Kyrie Viytautasa Miški-nisa ali mogočen Opelo Ste-vana Mokranjca, zelo zanimiv odziv pri celjskih poslušalcih pa so dosegli s taktično izredno težko skladbo Gyôrgyja Or-bana Daemon irrepit callidus. V drugem delu so iz svojega dolgoletnega delovanja izbrali najljubše ljudske pesmi in tako prijetno zaključili svoj koncert.	BA
Celjski folkloristi - ambasadorji ljudskih plesov in pesmi doma in na tujem
Plešoči ambasadorji
Celjska folklorna skupina ni pretrgala vezi z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, kljub temu, da je v minulem desetletju s svojimi nastopi predstavljala Slovenijo v mnogih državah Evrope in po svetu.
Celjski »plešoči ambasadorji« so z Mestne občine Celjske pred kratkim dobili povabilo na prvi mednarodni folklorni festival v Makedoniji, ki bo od 24. do 28. junija v občini Veles, s katero je bila občina Celje pobratena. Celjski folkloristi so pred leti že gostovali pri kul-
turno umetniškem društvu Keramičar, člani tega društva pa so bili tudi gostje celjskih folkloristov. Njihov koreograf Krume Manevski je za Celjsko folklorno skupino postavil splet pesmi in plesov iz Povardarja.
Celjski folkloristi, ki jim predseduje Mitja Ocvirk, strokovno pa jih vodita Andreja Vodušek in Miha Gu-benšek, se bodo na festivalu v Makedoniji trudili kar najbolje predstaviti Slovenijo z gorenjskimi, štajerskimi, prekmurskimi, soškimi in kozjanskimi plesi. MP
CM MASTNAK OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA
II—
M; BETONN,J
• riAstiitui J jej
Mastnih Boris s.p.. Casta h Orni 24. MARIBOR
02/42-60-140 OSI 350 520
MORILCI STARE GOSPE
104 min., (The Ladykillers),
komedija Režija: Ethan Coen, Joel Coen Igrajo: Tom Hanks, Irma P. Hall, Marlon Wayans, J.K. Simmons, Tzi Ma, Ryan Hurst
Valček na
zelenem travniku
Izlet z Zelenim valom - Razpoznavanje zdravilnih in strupenih rož - Materina dušica za dobro voljo
Dobra volja petintridesetih potnikov našega drugega izleta z Zelenim valom (pet se jih je najbrž ustrašilo vremena in so ostali doma) je minulo soboto držala oblake visoko na nebu in priklicala sonce. Razlogov za polko in valček na zelenem travniku je bilo
v sončnem dnevu ves čas veliko. Nekaj utrinkov objavljamo na pričujoči strani s fotografijami. Za spomin in za v album.
Ko smo se zjutraj ob osmih v Izletnikovem avtobusu predstavili in se spoznali, smo že slutili, da bo druženje prijetno. A skoraj brez Da-
I za spomin izpred koče pod Gozdnikom, od koder so izletniki z zeliščarko Faniko Burjan krenili razpoznavat zdravilne in strupene zeli in rožice.
Vodja vrta zdravilnih rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu mag. Nataša Ferant je s svojim bogatim znanjem in pripovedovanjem pritegnila pozornost izletnikov, ki so se izkazali kot dobri poznavalci zdravilnih zelišč.
Franček Pungerčič pa je imel pri logistiki tistega lepega popoldneva veliko zaslug, da je bilo vse ob pravem času na pravem mestu.
nice in Karmen izpod Pohorja, če ne bi prijazni potniki in šofer Tone sklenili, da se vrnemo po njiju na postajo. Zamudo (krivdo sta gladko priznali) sta poplačali na cilju pri lovskem domu pod Gozdnikom z rujnim vincem.
Da naši potniki veliko vedo o zdravilnih rastlinah in da so se, kot so pripovedovali med potjo, veliko naučili tudi iz naših radijskih oddaj Zeleni val, smo se lahko prepričali že na prvem postanku, na zeliščnem vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ob strokovni razlagi vodje vrta zdravilnih zelišč mag. Nataše Ferant. Teorija in praksa, znanje in radovednost so si tam podajali roke, v vrtnariji pa so si najbolj navdušene zeliščarke nakupile še sadike zdravilnih zeli.
Na polovici poti nas je čakala »sladka šranga« pri trgovini Uduč v Pongracu. Sladkemu presenečenju se je pridružil še mladi harmonikar Janez in ob njegovi Golici so nekatere že zasrbele pete, dvorišče pred trgovino se je izkazalo za odlično plesišče. Pokušina peciv in kruha sta dobili čisto desetico, prav tako golaž, ki so ga skuhali v dolini v mesarst™ Čas. Ansambel Ubrane strune je dvigal razpoloženje, prav tako kitara in pesmi o rožicah igralca Mira Podjeda, Petru pa smo voščili za rojstni dan. Rož ni nabral veliko, je pa našel lepega jurč-ka. Bil je pravi, sicer teh vrstic zdajle zagotovo ne bi brali... Med potnicami je bila najmlajša osemletna Lara, ki je bila za izlet izžrebana v paru z babico Jožico, najstarejša pa 83-letna Berta s Tabora pri Vranskem, ki smo je bili zelo veseli v naši družbi, čeprav je bila - verjeli ali ne - »črni potnik«. Naši karavani seje pridružila na zeliščnem vrtu v Žalcu. Bila je z nami že lani in bilo ji je tako všeč, da si je želela na vsak način dan preživeti z nami. In ga je.
Do večera smo nato nabirali in izmenjavali znanje o zdravilnih bilkah in se naučili razpoznavati tudi strupena zelišča. Najpogosteje omenjena je bila dišeča materina dušica, ki kot napitek skrbi za odpornost organizma in dobro voljo, kot sirup je čislana proti kašlju. To in še veliko več zdaj vedo potniki zelene karavane, ki so bili prepoznavni po čepicah z napisom Zeleni val in platnenih vrečkah, v katere so nam v naši službi za marketing za darilo zavili še majico in lonček. Za spomin na druženje z Zelenim valom, ki je pod večer izzvenel z mislijo na prihodnji izlet.
MATEJA PODJED
Posladki iz pekarne Uduč so presenetili naše potnike in težko se je bilo upreti skušnjavi, da ne bi poskusili vsega po malem z bogato obložene mize, medtem ko je mladi harmonikar Janez že raztegnil meh.
Počitek ob ljudskih ali Menartovih pesmicah o rožicah z igralcem Mirom Podjedom se je prilegel duši in srcu. Prav tako kot zvoki Ubranih strun in Janezove polke in valčki, ki so izmenjaje vabili na plesišče.
Bojan in spremljevalka Mateja sta si ves čas skrbno zapisovala nasvete zeliščarke Fanike in bila kot velika ljubitelja narave in pohodnika nad izletom zelo navdušena.
Gobji dodatek
Frida Benetek je v ponedeljek popoldne prišla v redakcijo s polno košaro gob, ki jih je nabrala v okolici svojega domačega kraja (po gobarski šegi se tak kotiček ne izda) in nam jih prinesla v zahvalo za izlet z Zelenim valom. Tako je dala vedeti, da je prav tako dobra go-barka kot zeliščarka, pa še dokazala je, da ni kar v tri dni pripovedovala zgodbe o svoji gobarski sreči. Hvala za slastno presenečenje na prvi poletni dan. Gobe so bile užitne, sporočamo okuševalci. Dokaz: tudi Novi tednik je izšel!
Na promenadi nostalgičnih spominov
... ženski del občinstva pa se je moral zadovoljiti (samo) z i
Med obiskovalci je bilo kar nekaj znanih Celjanov. So prišli na razstavo, modno revijo ali degustacijo dobrot? - $t. 25 - 24. junij 2004
Moški so si na toliko lepoticah lahko spočili oči...
Muzej novejše zgodovine Celje je v petek že tretjič zapovrstjo pripravil Pelikanov dan, kot spomin na znanega fotografa Josipa Pelikana in na njegov sto let stari stekleni fotografski atelje, ki je menda edini te vrste v Evropi in zato toliko bolj pomemben in dragocen primerek naše kulturne dediščine.
Po fotografovi smrti leta 1977 je atelje nekoliko zašel v pozabo, pred štirimi leti pa so se v Muzeju novejše zgodovine Celje odločili, da steklenemu salonu vrnejo in vdahnejo življenje, ki je bilo včasih tu zelo bogato in pestro. V petek se je na dvorišču pred ateljejem, ki ga je leta 1919 od fotografa Martina Lenza odkupil Josip Pelikan, čas zopet zavrtel nazaj, v obdobje umetnikovega ustvarjanja. Podobe, ki jih je Pelikan v minulem stoletju ujel v fotografski objektiv, so oživele in obiskovalcem z modno revijo kopalnih oblačil ob prijetnih zvokih skupine Coda Express ter s pijačo »naše mladosti« pričarale poletne impresije. Tokrat se je vse vrtelo okoli poletja, vode, počitnic, prostega časa in druženja, česar je bil še posebej vesel moški del občinstva, saj se je marsikateri njihov pogled ustavil na brhkih mladenkah, odetih v kreacije učencev in dijakov slovenskih srednjih in visokih tekstilnih šol. Ženske, s kulturno ministrico Andrejo
Rihter na čelu, ki je na stekleni atelje in dvorišče pred njim še posebej močno navezana, pa smo se morale zadovoljiti s skromno predstavitvijo moške kopalne mode (očitno sta se mladeniča v kopalkah, ki so spominjale na kombinezon, tako izvrstno počutila, da se nista hotela preobleči). Na svoj račun pa so poleg ljubiteljev mode in lepih teles prišli tudi ljubitelji dokumentarne in portretne fotografije, saj so v ateljeju odprli fotografsko razstavo iz bogatega Pelikanovega opusa.
Salonsko druženje je z obujanjem spominov na svoje otroštvo, ki ga je preživela na dvorišču Pelikanovega steklenega ateljeja, popestrila Andreja Rihter. Od takrat, ko je slavnega fotografa vsak dan opazovala pri popoldanskem počitku na balkonu njegove hiše, pa do sedaj, se je tu marsikaj spremenilo. Stare kolesarnice in mogočnega kostanja na dvorišču že davno ni več, v stanovanje nasproti ateljeja, kjer je nekoč živela Rih-terjeva, so se vsehh drugi ljudje. Ostal pa je Pelikanov stekleni atelje z vso fotografsko opremo in več kot 25.000 fotografijami ter ljudje, ki ohranjajo spomin na tega velikega človeka.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ
Ministrica Andreja Rihter Boženi Pelikan: »Se spominjate, kako je vaš oče nergal, ko smo ga otroci s svojim kričanjem in norenjem neštetokrat prikrajšali za popoldanski počitek?« - »0, pa še kako dobro. Tako kot v ateljeju je tudi pri počitku žahteval red in disciplino.«
Stekleni fotografski atelje, v katerem je Pelikan redno ustvarjal do dnige svetovne vojne, odtlej pa le še v trenutkih posebnega navdiha pri ustvaijanju portretne fotografije.
Za promenado ali kar tako, da vas v tem čudnem
Josip Pelikan je skozi fotografski objektiv zelo rad dokumentiral lepoto naših zdravilišč in poletne utrinke na obrežju Savinje. Njegova dela, ki se nanašajo na poletje oziroma počitnice, bodo v ateljeju na ogled še do konca leta.
»lise delamo na trdnih osnovah«
Košarkarji Pivovarne Laško so sezono zaključili na pikniku v Olim-ju, kjer so se preizkusili v golfu. Prisoten je bil tudi predsednik upravnega odbora kluba Miro Firm. Z njim smo se zapletli v pogovor o bodočnosti, pa tudi o pretekli sezoni, ki je bila ena najuspešnejših v zgodovini kluba.
»Strinjam se z vami, prav tako tudi vsi v upravi kluba. Morda pa je bila to celo najuspešnejša sezona, kajti dokopah smo se do prve lovorike. Tudi v ostalih tekmovanjih smo dosegli prav vse cilje, tako da ocenjujemo sezono kot zelo uspešno.«
Vas čudi, da vam je to uspelo ob znižanju klubskega proračuna?
Mi že zadnja tri leta znižujemo proračun. To velja predvsem za člansko ekipo, ki je največji strošek kluba. Uspelo nam je privabiti večje število mlajših slovenskih igralcev, ki so se pokazali kot še kako dobra naložba. Usmeritev je bila na mlajše in cenejše igralce. Zadeli smo »kemijo«, kot pravijo trenerji, in temu primerni so bili tudi rezultati. Ob tem smo uspeli vrniti nekaj več gledalcev v Tri lilije, za kar pa je po mojem glavni vzrok večje število slovenskih igralcev, ki so za razliko od tistih tujcev, ki so igrali pri nas sezono nazaj, prikazali bistveno več želje in srčnosti.
Ste s prvimi okrepitvami nakazali, da nadaljujete po začrtani poti?
Res je temu tako, kajti menimo, da imamo v Sloveniji dovolj kakovostnega kadra. Na tem vztraja tudi trener Aleš Pipan, mi pa ga pri tem povsem podpiramo. Kot je znano, sta z nami pogodbi podpisala Antonijevič ter Troha, ki je sicer iz Zagreba, je pa že igral v Sloveniji in je znan našim gledalcem. Iščemo še krilo in centra, ki bosta najverjetneje morala priti iz tujine, vendar pa bomo iskali le mlade igralce, ki se bodo pri nas kalili in kaj naučili, pri tem pa se primerno vklopili v našo sredino.
Miro Firm
Kolikšen pa je bil proračun v lanski in kolikšen bo v novi sezoni?
Lani smo imeli proračun okrog 750 tisoč evrov, za novo sezono pa je bilo načrtovano znižanje za približno deset odstotkov. Vendar smo se prijavili za pokal Uleb, kar bo nekoliko pokvarilo načrte o zmanjšanju proračuna, kajti za omenjeno evropsko tekmovanje potrebujemo dodatnih 100 do 150 tisoč evrov. To bomo skušali rešiti v klubski upravi, tako da bo ekipa lahko dejansko nastopala v »Evropi«. Z znižanjem proračuna bomo pač morali počakati.
V Laškem ste znani po tem, da poravnavate vse obveznosti pravočasno. Resnično niste nikomur nič dolžni?
Poglejte. Vsi mi v klubu delamo vo-lontersko, in se zavedamo, da lahko razpolagamo le s tem, kar imamo. Pazimo praktično na vsak tolar, ki ga dobimo v klub, ne želimo za seboj puščati dolgov do nikogar. V tem trenutku nismo dolžni prav nikomur niti enega samega tolarja in to je po mojem tudi velik uspeh vodstva kluba. S takšnim delom bomo nadaljevali, kajti tako smo naučeni in drugače enostavno ne znamo delati.
Se bodo po uspehih v minuli sezoni ambicije povečale?
Manjka nam le še naslov državnega prvaka. To si želimo in naredili bomo vse, da nam to uspe, vendar ostajamo na realnih tleh. Ambicije so enake kot v minuli sezoni, torej uvrstitvi v finala obeh domačih tekmovanj, bližanje final - fouru Jadranske lige in uspešno igranje v pokalu Uleb. Težko bo ponoviti letošnje dosežke, vendar smo v klubu optimisti. Verjamemo namreč v lastno delo, v delo moštva in trenerjev. Zato menim, da bomo ostali v vrhu slovenske košarke tudi v novi sezoni.
Kako pa je z mlajšimi selekcijami v klubu?
Mi delamo načrtno z mladimi igralci, trenutno imamo v naših pogonih preko 100 igralcev iz Laškega, širšega celjskega področja in tudi iz nekoliko oddaljenih krajev. Iz tega fonda želimo vsako sezono dobiti kakšnega kvalitetnega igralca, kajti vložena sredstva niso majhna. Mladinca Vrečko in Ciga-novič sta že v članskem moštvu, tu je tudi Rizvič, ki je zrasel praktično pri nas. Preboj v člansko ekipo ni lahek, nekateri obupajo, vendar najvztrajnejši ostanejo in tudi dobijo priložnost. Mislim, da je prav tako, kajti samo na tak način lahko obdržimo visok kakovostni nivo košarke v našem mestu.
Za bodočnost košarke v Laškem se torej ne bojite?
Nikakor ne, čeprav bodo prišli tudi slabši rezultati. Vendar to, kar smo zastavili v 35-letni zgodovini kluba je garancija, da znamo in zmoremo. Ob tem imamo odličnega sponzorja, ki nas spremlja od najnižjih jig do mednarodnih tekmovanj. Če je klub dobro organiziran, je sposoben prebroditi tudi krizna obdobja, kar smo mi že dokazali. Zaradi vsega tega menim, da košarka v Laškem ima svoje trdne temelje, da nadaljuje pot k novim uspehom.
JANEZ TERBOVC
Tovornik ostaja v Šentjurju
Po daljšem dogovarjanju sta se KK Alpos Kemoplast in trener Matjaž Tovornik - Digl odločila za podaljšanje sodelovanja. 43-letni Celjan je prišel v Kemoplast januarja letos in Šentjurčane rešil izpada iz lige. Še naprej bo vodil ekipo, v kateri pa bo prišlo do kar precej sprememb. Zapustili so jo Ilija Petrovič, Rado Trifunovič in Jernej Tilinger, še nekaj igralcev pa nima nove pogodbe. Prva naloga uprave in trenerja je dogovor z obema centroma Seidom Hajričem (še ima pogodbo) in Dariom Livajičem (pogovori potekajo), s čimer bi rešili probleme pod obročema. V klubu bodo morah poiskati še organizatorja igre in dobrega strelca z razdalje. Tovornikova želja je, da'se moštvo čimprej popolni, vsekakor do začetka avgusta, ko bodo Šentjurčani pričeli s pripravami.	(JT)
Celjske mesnine v prvi ligi
Rokometašice ŽRK Celja Celjskih mesnin bodo v naslednji sezoni igrale v 1. A ligi. Tako so zapolnile še zadnje prosto mesto v elitni druščini, potem ko sta se združila Piran in Izola ter Celeia Celje in Žalec. Na sestanku RZS je bilo tudi uradno potrjeno njihovo sodelovanje v ligi, ki bo štela 10 ekip. Za zahtevnejše tekmovanje se nameravajo okrepiti vsaj s štirimi igralkami.
Trener članske ekipe bo Mišo Toplak, njegov pomočnik pa Sebastjan Oblak. Športni direktor kluba bo Iztok Ščurek, ki je to funkcijo letos opravljal v Žalcu. Aleš Anžič bo trener ene od mlajših selekcij (po odhodu Mihe Bojoviča je eno mesto še
„^prazno), pomagal pa bjMudi
trenerju vratark Milovánu Tomiču. Mlada celjska ekipa, ki je v minuli sezoni osvojila državna naslova med starejšimi deklicami in ka-detinjami, bo s pripravami na novo sezono pričela prvi teden v mesecu avgustu. Prvoligaški krst bodo imele Ce-
Najboljši Hrvat Tišljar
Mirko Tišljar se je zasledovalcev znebil šele med tekom.
Na celjskem letnem kopališču je bil že osmič Dan triatlona, ki edini v Sloveniji ohranja tradicijo. V sprint triatlonu je zmagal Hrvat Mirko Tišljar pred Avstrijcem Martinom Jandlom in domačinom Ninom Cokanom. Prej so izpeljali še cici akvatlon, akvat-lon in super sprint akvatlon.
»Konkurenca je bila dobra, bilo je kar nekaj kvalitetnih Avstrijcev, Hrvatov in Slovencev, toda močno nam je nagajalo vreme. Tudi voda je bila mrzla, vseeno pa je bila organizacija zelo dobra. Na samem tekmovanju nas je peterica najboljših skupaj zapustila bazen, zelo blizu smo si bili tudi med kolesarjenjem, tako da je na koncu odločal tek,« je povedal zmagovalec Tišlfar, ki se je celjskega triatlona udeležil tretjič. »Z vremenom res nimamo sreče, saj nas že sedmo leto zapored spremlja dež in tudi zaradi tega se tekmovanja ni udeležilo nekaj najboljših tekmovalcev. Vse je vseeno nemoteno potekalo. V glavni panogi sprint triatlonu je bila konkurenca letos ena najmočnejših, saj je hkrati štela tudi za pokal Alpe Adria,« je dejal organizator Nino Cokan, ki se je za razliko od preteklih dveh let tekmovanja tudi udeležil. Zmagovalec je dobil veliki prehodni pokal, ki ostane njegov v primeru treh zaporednih zmag. Predal mu ga je lani najboljši Uroš Seme.
Nino Cokan med plavanjem ni zaostajal.
Med Celjani so v sprint triatlonu nastopili tudi Sandi Ivančič (4.), Boris Vrmovšek (10.), Janez Srebot (12.), Janez Čmer (13.)
... V super sprint triatlonu je Andrej Vaši osvojil 9. mesto, Nace Mutec 10.,
Tomaž Erjavec 11. in Luka Korenjak 12. Peter Navodnik je zmagal v akvat-lonu, Nejc Navodnik pa je bil drugi med najmlajšimi (cici akvatlon).
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
ljanke zadnji teden v septembru, ko se bodo v Ljubljani pomerile s Krimom. Nato bodo gostile Piran. Domače tekme bodo igrale v dvorani Šolskega centra.
Alja Jankovič, Ula Toplak, Maja Šon in Tara Fi-lipovič nastopajo za slovensko kadetsko reprezentanco na Olimpiadi mladih oziroma Sredozemskih igrah v Ri-miniju (do 27. junija). Sabina Globočnik, Nuša Skut-nik, Iva Jug, Nia Majcen in Bojana Čudič pa bodo okrepile vrsto Krima, ki bo zastopala slovenske barve na tradicionalnem Partille cupu na Švedskem.
GORDANA POSSNIG
NA KRATKO
Zmagi Turku in Zupancu
Celje: Klub Triatlon Celeia je na Šmartinskem jezeru organiziral tekmo DP v maratonskem plavanju na 5000 m ter na 1500 m za rekreativce v okviru akcije Slovenija plava. Na daljši razdalji sta zmagala Luka Turk (57:13) in Nika Kozamernik (1:01,1), oba PK Radovljica. Državni prvak med veterani je postal No-vomeščan Milan Žmavc pred domačinom Jožetom Tankom. Na 1500 m je bil najboljši lanskoletni zmagovalec Celjan Aleš Zupanec (25:38) pred Gorazdom Vu-kovičem in Janijem Senger-jem. Pri dekletih je zmagala triatlonka Anja Cerut (TK Trisport), ki je dosegla celo najboljši čas med vsemTna tej razdalji (24:25), druga je bila Američanka Jacquline Renwick, tretja pa Vida Tanko (Triatlon Čeleia). »Za prihodnje leto načrtujemo tekmo evropskega pokala, prireditev pa bomo prestavili na mesec julij,« je povedal organizator Jože Tanko. JŽ
Šalamon prvak
Portorož: Na državnem prvenstvu v športnem ribolovu iz zasidranega čolna je zmagal Celjan Bojan Šalamon, ekipno pa je bila njegova ekipa ŠRD Aero Celje četrta.	(ŽB)
Nokia cup Je uspel
Aleš Pajovič je letos v Celju imel največ sreče na Euru, manj pa s Ciudad Realom in košarkarsko ekipo.
Olimpijski mestni četrti
Mestni četrti Nova vas in Dečkovo naselje sta gostili Ulično olimpiado, ki sta jo organizirali z Mladinskim centrom Celje. Na prvi tovrstni olimpiadi se je približno 350 tekmovalcev pomerilo v teku, ulični košarki in malem nogometu, pritegnila pa je tudi nekaj znanih športnih imen.
V teku po Novi vasi in Dečkovem naselju je zmagal Benjamin Mirnik. Medalje najboljšim je podelil atlet Rok Predanič. Olimpijski ogenj je prižgal rokometaš Aleš Pajovič, ki je odraščal v mestni četrti Nova vas: »Z veseljem sem se odzval, ko me je poklical organizator Grega Pečovnik. Tu sem odraščal do svojega 22. leta. Po sezoni v Španiji je bila vrnitev v domače kraje res super.« Aleš je nastopil v ulični košarki v absolutni kategoriji s soigralci, rokometašema Rokom Ivančičem in Dejanom Dim-cem ter bodočim zdravnikom Jankom Vlaovičem, vendar so kljub športnemu in medicinskemu znanju izpadli v poifinalu. Zmagala je ekipa Pi'a Forum 23 v zasedbi Primož Cirman, Urban Krajcar, Janez Valant in Luka
Benčan (najkoristnejši igralec).
Na turnirju v malem nogometu za osnovnošolce sta zmagala Barcelona Juniors (od 9 do 11 let) in Bayern Miinchen mlajši (12-15). S 13 danimi goli si je naziv »zlata kopačka« priigral Dejan Kos. V ulični košarki za osnovnošolce je zmagala ekipa Roš, v malem nogometu pa Zeus šport. Najboljši udeleženec Ulične olimpiade 2004 je postal Lovro Fižu-leto, ki je osvojil kar dve zlati medalji in eno srebrno.
Vodja ulične olimpiade Gregor Pečovnik je bil zadovoljen: »Imamo pa že veliko novih načrtov za naslednje leto. Radi bi, da bi olimpiada prerasla v občinsko zadevo, da bi bilo dogajanje v vseh mestnih četrtih in bi bilo vanjo vključenih še več mladih.« Na otvoritvi je bila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je prosila sokrajane za uvidevnost, saj je bil ob otvoritvi napovedan koncert dveh glasbenih skupin. Na koncu je nastopila le skupina Žurdov, saj je skupino Sugar Sox pregnal dež.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
V Ali stars tekmi sta se brata Žvižej gentlemansko umaknila prikupni Dejani Stevanovič.
Robi Šafarič se je letos z Mariborom prebil v drugo ligo, na mivki pa v polfinale.
saj se mi zdi bolj zanimivo, če se zberejo prijatelji ali bivši soigralci,« meni Ognjen Backovič.
Finale je bil razburljiv do zadnjih trenutkov. Prvi polčas je bil odločen v zadnji minuti v korist Ormoža. Nato so Šmarča-ni napadli z vso silo, vodih že 7:2 in 8:4, toda na koncu jim je zmanjkalo moči. Malo pred iztekom igralnega časa so še vodili z 12:11, toda izjemno uigrani Ormožani (s Čudičem, Koražijo) so najprej izenačili ter si nato z golom v zaključku priigrali zmago z 2:0. Za sedem dni bodo odpotovali na Šolto. Najboljši vratar je bil brez konkurence Grega Cudič, najboljši igralec pa David Špiler: »Vsa čast organizatorjem, ki so pripravili tekmovanje na tako visoki ravni. Večina se nas je z rokometom na mivki srečala prvič, toda vsi se strinjamo, da je prava stvar in da ga bodo kmalu lahko igrali tudi rekreativd. Manjkajo le še igrišča.« Organizatorji imajo veliko načrtov za prihodnost. Mitja Gavri-loski je s sodelavci turnir pripravljal več kot dva meseca: »Resnično smo v izvedbo vložili veliko napora, najbolj veseli pa smo, da nam je bilo naklonjeno vreme. Odzivi prisotnih so zelo pozitivni. Naslednje leto želimo izvesti štiri ah pet turnirjev, od katerih bi eden štel tudi za European Beach Tour. Naša primarna naloga je zagotovitev čim več stacionarnih igrišč, ki jih trenutno krvavo primanjkuje.«
Al
Foto: GK
Prvo državno prvenstvo v rokometu na mivki je k montažnemu igrišču v Športnem parku Celje v dveh dneh privabilo okoli 2000 radovednežev. Projekt promocije rokometa na mivki je bil sprva ambiciozno zastavljen, vendar se načrt serije turnirjev zaenkrat še ni izšel.
V	ženski konkurenci so se pomerile štiri ekipe. Po šestih tekmah so slavile Poškodbe (Danijela Savič, Nina Jeriček, Katja Čerenjak...). Do naslova so se dokopale v zadnji tekmi proti Drugemu planu, potem ko so bile bolj hrabre v t. i. »shoot outu« in si z atraktivnimi goli priigrale več točk. Za najboljšo igralko je bila izbrana Žalčanka Tina Randl, za najboljšo vra-tarko Velenjčanka Maja Grudnik, največ golov pa je dosegla Celjanka Danijela Savič. »Rokomet na mivki je prav gotovo prava stvar, ki bi se morala prijeti. Mesec junij je za aktivne rokometašice bolj ah manj mrtev in več takšnih turnirjev bi bilo dobrodošlih za pravi zaključek sezone,« je razmišljala Maja Grudnik.
V	moški konkurenci je nastopilo 13 ekip. Videli smo 55 rokometašev, ki nastopajo v ligi Siol, in 11 olimpijskih kandidatov. Pri fantih je bil ritem igranja še bolj dinamičen in atraktiven, s kopico spektakularnih golov, ki prinašajo dve točki. Precej tekem se je končalo z izvajanjem
»shoot out« strelov, pri katerih vratar vrže igralcu žogo v protinapad ali pa kar sam poskusi presenetiti nasprotnega vratarja. Dve celjski in velenjska ekipa so izpadli že v predtekmovanju, Celju Pivovarni Laško se ni nič bolje pisalo v četrtfinalu. V prvem poifinalu sta se pomerili ekipi Sport Billy (z bivšima reprezentantoma Robi-jem Šafaričem in Urošem Šerbcem) in St. Martin Stars iz Šmartnega pri Litiji. Odločal je shoot out, tragični junak pa je bil prav Uroš Šerbec, ki je zgrešil odločilni strel. V drugem poifinalu so Beach boysi izgubili prvi polčas, drugi je bil po regularnem času izenačen in odločal je zlati gol. Marko Oštir je velenjski ekipi priboril žogo, a je priložnost za točko in odločitev po kazenskih strelih zapravil Mitja Gavriloski. Tretje mesto je osvojil Sport Billy, pred finalom pa je sledila revijalna All Stars tekma. Za rumene so nastopili tudi Tanja Oder, Silvana Ilič in Luka Žvižej, na drugi strani pa Vid Kavtičnik, Mi-ladin Kozlina, Ognjen Backovič, Tina Randl... Gledalci so zvezde spremljati z velikim navdušenjem, zagnanost pa se je obrestovala rumenim. »Rokomet na mivki bi morali bolj približati javnosti, razložiti pravila, zgraditi igrišča in doseči raven popularnosti, kot jo imata košarkarski streetball in odbojka na mivki. S polno paro naprej, a ne s klubskimi moštvi,
Jsnz;
Najboljše kolesarke
Peti vzpon Mahoriču
Najhitrejši kolesar vzpona na Celjsko kočo je bil Ptujčan Mitja Mahorič (18:08) pred Miranom Cvetom iz Hrastnika in Mariborčanom Matejem Pistorjem. Pri ženskah je bila najboljša Blaža Klemenčič (23:50) iz Selce pred Ljubljančankama Anjo Cerut in Simono Žabjek. Zbralo se je približno tisoč kolesarjev (266) in pohodnikov. DŠ, Foto: GK
Celjske zvezde sijale
Skalna klet je bila v nedeljo v znamenju malega nogometa. TUrnir Celjske zvezde je tudi letos organiziral MNK Galeb. Sodelovalo je 16 ekip. V finalu je Zeus sport premagal gostitelja Galeba in zaslužil 100 tisoč tolarjev. Drugouvrščenemu moštvu je pripadlo 70 tisočakov. Tretje mesto je osvojil Frangros (30.000).
Dejan Runjak (Galeb) je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja, njegov soigralec Srečko Ograjenšek za najboljšega igralca, Honki Kolene (Firax) pa je bil najboljši strelec. »Organizacija je z majhnimi pomanjkljivosti uspela, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno. Toda dobra volja je zmagala in na koncu smo vsi zadovoljni,« je povedal organizator Luka Divjak. Prireditelji so za obiskovalce pripraviti nagradno igro in športne stave na re-- Št 25 - 24. junij
zultate tekem, rokometaši Celja Pivovarne Laško pa so podpisati nekaj majic in jih nato razdelili med prisotne. »Če bo-
mo imeli dovolj volje, energije in predvsem dobro finančno podporo nekaterih podjetij iz Celja, bomo prihodnje leto
spet organizirali turnir, ki bo morda postal tradicionalen,« je dodal Divjak.
JASMINA ŽOHAR
TRENUTNO STANJE:
[■	a >m javni gospodarski zavod za
t^m I	I I urejanje javnih parkirišč
0 I	II I MM I in gospodarjenje z javnimi
I	I ^^ I objekti Celje, Dečkova
■	■ ■ ™ cesta 1.3000 Celje
razpisuje zbiranje ponudb za najem
SAVN IN SPREMLJAJOČIH PROSTOROV ZA SALON ZA NEGO TELESA V PRITLIČJU DVORANE »B« GOLOVEC (ZIMSKI BAZEN GOLOVEC),
parcelna št. 1362/1 k.o. Hudinja, z.k. št. 2067. Dvorana je last Mestne občine Celje, njen upravljavec pa je ZPO Celje. Predmet najema so savne s spremljajočimi prostori in prostori za salon za nego telesa oz. temu podobno dejavnost v skupni izmeri 380 m2, ki se nahajajo v pritličju dvorane B Golovec, poleg garderobnega dela zimskega bazena Golovec, Dečkova cesta 1, 3000 Celje, in predstavljajo zaključeno celoto.
OPISI PROSTOROV ZA NAJEM:
1. SAVNE IN SPREMLJAJOČI PROSTORI:
■	dve večji finski savni (vsaka do 10 oseb) s pripadajočo opremo,
■	manjša finska - zeliščna savna (do 3 osebe) s pripadajočo opremo,
■	turška savna (do 6 oseb) s pripadajočo opremo,
■	infrardeča savna (do 2 osebi) s pripadajočo opremo,
■	sedeča savna za eno osebo,
■	bazen za ohlajevanje,
■	prostor za počitek z osmimi počivalniki, velikosti 23 m?,
■	prostor za počitek brez opreme velikosti 11 m2,
■	garderobe velikosti 37 m2 z garderobnimi omaricami,
■	spremljajoče tuširnice, sanitarije in prostori za osebje.
2 .PROSTORI ZA SALON ZA NEGO TELESA OZ. PODOBNO DEJAVNOST
Zmaga za uvod
(npr. kozmetični salon, wellness program, fitness, solarij, masažni salon ...):
■	prostor za dejavnost velikosti 70 m2. V prostoru je že nameščen solarij in stol za pedikúro nog,
■	prostor za sprejem strank velikosti 35 m2,
■	garderobe velikosti 12 m2 z garderobnimi omaricami,
■	prostor za pisarno ali pripravo potrebščin velikosti 20 m2,
■	spremljajoče tuširnice, sanitarije in prostori za osebje.
■	prostori imajo poseben in samostojen zunanji vhod, za stranke je na voljo brezplačna souporaba velikega parkirnega prostora,
■	vsi prostori so bili v funkciji do konca maja 2004, tako da so v uporabnem stanju,
■	za merjenje porabljene električne eneroiie in vode so nameščeni odštevalni števci,
■	iz prostorov se na osnovi dogovora lahko direktno uporablja bazen Golovec,
■	sezona za obratovanje savne in salona je enaka kot za bazen, to je od sredine oktobra do konca maja.
IZHODIŠČNA CENA:
Izhodiščna cena za najem je mesečno 250.000,00 SIT v času sezone, izven sezone pa je cena polovična. Poleg najemnine bo najemnik dolžan plačevati tudi sorazmerni delež stroškov ogrevanja, čiščenja skupnih površin, razsvetljave skupnih prostorov, varovanja objekta, odvoza odpadkov in drugih obratovalnih stroškov v višini 50.000,00 SIT mesečno. V cenah ni zajet DDV, ki se plačuje v skladu z zakonodajo. Najemnina in obratovalni stroški se bodo enkrat letno usklajevali z rastjo življenjskih potrebščin v RS in sicer 1. oktobra. Porabljeno električno energijo in vodo bo najemnik plačeval po dejanski porabi in ceni distributerja.
■	najemnik mora imeti registracijo za opravljanje tovrstne dejavnosti,
■	najemnik si mora sam zagotoviti vso potrebno dokumentacijo,
■	program mora biti prilagojen namenu in opremi prostorov,
■	najemnik trži prostore samostojno,
■	pogodba za najem se bo sklenila za nedoločen čas z možnostjo polletnega odpovednega roka,
■	najemnik mora predložiti seznam predvidene delovne sile.
■	odkup osnovnih sredstev, ki so v prostorih,
■	višina ponujene cene,
■	predviden program delovanja,
■	dosedanje reference,
■	predlog lastnih investicijskih vlaganj v objekt ali opremo.
Komisija, ki bo odločala o najemniku, ni dolžna upoštevati vse kriterije kot enakovredne. Prednost imajo ponudniki, ki so davčni zavezanci s 100% možnostjo poračunavanja DDV-ja. Če izbrani ponudnik ne bo podpisal najemne pogodbe v 14 dneh po pisnem obvestilu o izboru, se šteje, da ponudnik odstopa od svoje ponudbe.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko zainteresirani ponudniki dobijo v ZPO Celje ali po telefonu 03/42-82-666 - Dejan Pušnik.
Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do 2. 7. 2004 na sedež ZPO-ja.
Komisija bo najprimernejšega ponudnika izbrala do 9.7.2004, pogodba pa bo sklenjena za čas od 1. 8. 2004 dalje.
Nogometaši CMC Publikuma so novo sezono začeli z zmago. V prvi tekmi 1. kroga pokala Intertoto so pred 500 gledalci na Hudinji premagali tuzlansko Slobodo z 2:1.
Zadetka sta dosegla Zoran Baldovalijev (42. minuta) in
Fuzbal na Gmajni
Na Gomilskem so slavnostno odprli prenovljeno travnato nogometno igrišče, ki ga je blagoslovil domači župnik Martin Cirar. Tamkajšnje športno društvo pod vodstvom predsednika Vojka Tekavca je vsadilo novo travnato rušo in uredilo namakalni sistem.
V glavni tekmi sporeda je veteranska reprezentanca Slovenije (Prelogar 3, Bevc, Podgoršek) ugnala veterane Gomilskega (Druškovič, Madjarič) s 5:2. Prej je ekipa duhovnikov z 2:1 premagala domačine, v lokalnem ženskem derbiju, ki je bil sila zanimiv, tudi z roko-borskimi in boksarskimi vložki, pa so nogometašice Gomilskega s 6:1 odpravile tekmice iz Tabora. Začetna udarca sta opravila bivša mišica Nataša Krajne in nekdanji as Kladivar-ja Slavko Marinček.	DŠ, foto: TT
Privlačno predstavo je popestril srborit izpad vročekrvne nogometašice Tabora. - Št. 25 - 24. junij 2004 -
NA KRATKO
Gruzijec v Treh lilijah
Laško: Košarkarski klub Pivovarna Laško se je okrepil še s centrom Davidom Ugrek-helidzejem. Enaindvajsetletni Gruzijec je preteklo sezono nosil dres novomeške Krke, pred tem pa je bil član Slovana.	(DŠ)
Katarina v 2. krog
London: Prvi dan teniškega turnirja v Wimbledonu je lepo presenetila Velenjčanka Katarina Srebotnik, ki je s 6:4 in 6:3 ugnala 16. nosilko Izraelko Anno Pistolesi.(DŠ)
Pelikan prepričljiv
Celje: Izidi 14. kroga v prvi celjski ligi malega nogometa: Pelikan - Telsim 11:1, Veflon - Kobre 3:1, Maček -Kompole 2:1. Kalimgto - Fantasy 1:2, Vigrad - Frangros 5:2, Marinero - Živex 4:3 in Zeus - Kondor 5:4. Pelikan ima 39 točk, na drugem mestu je Vigrad s 33-imi. (DŠ)
Ramšak spet podprvak
Dunaj: Na slovenskem prvenstvu v jadralnem letenju, ki je potekalo v Avstriji, je državni podprvak postal Celjan Sebastjan Ramšak. Lani je bil drugi v standardnem razredu, letos pa je uspeh ponovil v zahtevnejšem, odprtem razredu.	(DŠ)
Tek državnosti
Celje: Danes bo na Glavnem trgu ob 18.00 štart malega maratona in teka na 10 km, otroški tek pa se bo začel že dve uri prej. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo 20. pohod do Logarske doline pripravilo 4. septembra.
(DŠ)
Letuš -Dobrovlje
Letuš: Kolesarski klub Žalec je pripravil 12. vzpon na Dobrovlje. Absolutni zmagovalec je bil Andrej Marovt - He-lešič (Ljubno), po posameznih kategorijah pa so zmagali tudi Barbara Dobrave (Šmartno), Lucija Poličnik (Gornji Grad) in Aco Ibrai-mov (Celje).
PIM
90,6 95,1 95,9 100,3
Dare Vršič (57.). Zaostanek gostov je v 58. minuti z izjemnim udarcem preko celjskega vratarja znižal Darko Vojvodič. Povratna tekma bo v nedeljo v Ugljeviku, 60 kilometrov oddaljenem od Tuzle, na štadionu, ki sprejme pet tisoč gledalcev. Trenerju Celjanov Ivanu Matkoviću je bilo žal, da njegovi varovanci niso izkoristili še treh zrelih priložnosti in da se je zgodaj poškodoval branilec Marijan Budimir. A vstopil je Dare Vršič, ki je podal za prvi gol in dosegel drugega. Izid ni preveč ugoden, vendar je Publikum zapustil vtis, da bi lahko prevladoval tudi na drugem obračunu. Triletno pogodbo je podpisal 20-letni gorenj siti napadalec Jaka Štromajer.
DŠ
Foto: GK
Zoran Baldovaliev je lani v uvodni evropski tekmi zatresel mrežo Publikuma, tokrat pa tekmeca iz BIH.
Celjani prvaki
Mladinci Publikuma Siniša Pavlovič, Goran Vrejič, Jože Barkovič, Peter Ferme, Romeo Nišandžič, Igor Pavlovič, Marjan Štrumbelj, Jure Travner, Antonijo Pranjič, lan Emeršič, Uroš Korun, Nejc Pečnik, Blaž Sedminek, Darko Bojovič, Peter Pajnkihar, Oskar Perpar, Aleš Marot in Bojan Djuranovič so drugič zapored postali pokalni prvaki Slovenije. V Ljubljani so v finalu premagali Gorico z 1:0, strelec edinega zadetka je bil Antonijo Pranjič. Zadnjič jih je vodil dr. Marko Pocrnjič, ki zaradi službenih obveznosti na Fakulteti za šport zapušča Celje.	DŠ, foto: GK
ODMEV
Živeti s poplavami
V Novem tedniku nam pod tem naslovom Agencija RS za okolje, pisarna Celje ponuja misel, da se bomo morali sprijazniti s poplavami, ki so naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti.
Z navedbami v omenjenem članku se kaže večinoma strinjati. Ne moremo pa se strinjati z odnosom te države in ministrstva za okolje in prostor, ki mačehovsko obravnava področje vodnega gospodarstva. Sredstva, ki so na voljo v proračunu za leto 2004, so manj kot ena desetina sredstev, ki so bila na voljo leta 1990. Katastrofalne poplave leta 1990 in 1998 vladi in ministrstvu niso bile zadosten opomin, da je potrebno na tem področju več narediti. Zakon, ki ureja to področje, so pripravljali več kot 10 let.
Z novim zakonom je bil ustanovljen vodni sklad. V ta sklad se zbirajo sredstva, ki se nabirajo od koncesij od izkoriščanja vodotokov. Teh sredstev se je vletu 200^ nabralo dobre 4,525 milijarde tolarjev. Od tega je bilo namenjeno za vodni sklad le 1,425 milijarde, kar predstavlja kakih 31 odstotkov pobranega denarja. Za gradnje je namenjeno le 956,5 milijona. Od tega je namenjeno za porečje Savinje -Sotle le 72 milijonov, torej 7,5 odstotka investicijskih
sredstev. Ob takem odnosu države res ne moremo pričakovati zaščite prizadetih občanov pred poplavami.
Iz dosedanjih dogodkov na porečju Savinje pa lahko ugotovimo tudi neodgovoren odnos do problemov ustrezne pisarne v Celju. Oglejmo si šolski primer, kako se ne dela! V elaboratu vodna ujma 1998 je bil med drugimi ukrepi predviden tudi ukrep štev. 165 popravilo in povišanje v.v. nasipov na levem bregu Savinje in desnem bregu Ložnice. Ta ukrep je bil predviden tudi v planih za leta 1999 in 2000 in naslednja leta. Bilo je predvideno tudi 15 milijonov proračunskih sredstev države in 15 milijonov sredstev MO Celje, a ni bilo pripravljenih načrtov niti ustrezne gradbene dokumentacije. Šele v letu 2002 so ugotovili, da seže vpliv nasipa na področje Občine Žalec in tako do danes tega nasipa še ni. Sedaj bomo čakali na izdelavo lokacijskega načrta za porečje Savinje, ki bo predvidoma gotov konec naslednjega leta! Potem se bo kalvarija zopet začela. Zelo uspešna obramba pred poplavami! Če ni pripravljenih načrtov, ni osnove za pridobitev sredstev. Vedno se pojavijo novi predpisi, nove zahteve in naložba se prelaga v neznano prihodnost.
Če ne bi Mestna občina Celje v preteklih letih sofinancirala čiščenja Savinje, bi bila situacija še veliko slabša. Desni breg Savinje, ki je skrb omenjene pisarne, pa še ni očiščen v celoti do Tremer-
ja.
TUdi obljube ministra Kopača, da bo porečje Savinje
SftfiMAr VZMETI. KOVINOPLASTIKA. tVVMIf J KOVINSKI IZDELKI
ZARADI ŠIRITVE PROIZVODNJE ZAPOSLIMO NOVE SODELAVCE:
□	Tehnolog oz.delavec v razvoju
-	od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo - min. V. stopnja strojne smeri
-	aktivno znanje angleškega in nemškega jezika
-	izkušnje v razvoju končnih izdelkov v in strojegradnji
-	min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja
□	Orodjar
-	od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo strojne smeri
-	obvladovanje CNC strojev
-	min 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja.
□	Strugar
-	od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo strojne smeri
-	obvladovanje CNC strojev
-	min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja.
□	Delavec za delo na stiskalnicah
-	od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo - IV. ali V. stopnjo strojne smeri
-	min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja
□	Delavec v kalilnici (vodja)
-	od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo
-	poznavanje toplotnih obdelav
-	min. 4 leta delovnih izkušenj z navedenega področja
□	Delavec v proizvodnji - nastavljalec strojev za pločevino in žico
-	od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo -min. IV. stopnjo strojne smeri
-	min. 2 leti delovnih izkušenj z navedenega področja
Vloge s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi pošljite na naslov SUMER s.p., kadrovska služba, Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna.
kot najbolj ogroženo področje obravnavano prednostno, je treba jemati kot politične floskule, ki bodo v času volitev spet zelo aktualne.
Res je, da je veliko poplavnih površin pozidanih, a ugotoviti je treba, da so zainteresirani gradili z gradbenimi dovoljenji, ki jim je bila kot priloga vodnogospodarsko soglasje. To soglasje je dala stroka, res na osnovi takratnega nivoja znanj. Z regulacijami in drugimi ukrepi (avtocesta, polnjenje meandrov, nove asfaltne površine itd.) gor-vodno se je poplavna nevarnost iz leta v leto povečevala. Danes pa naj se prizadeti občani sprijaznijo, da bodo živeli s poplavami, ki jih je z neodgovornim odnosom povečevala država? Rezultat takega odnosa ministrstva je tudi pomanjkanje specializiranega kadra, ki se je prezaposlil v druge panoge gradbeništva. Posledice takega stanja, ki ga je povzročila s svojim odnosom država, naj nosijo občani?
V študiji »Posebne strokovne podlage za območje ob Savinji - Študija poplavne varnosti«, je predvideno, da bi zajetje 14 milijonov m3 gor-vodno od Celja in Žalca, pomenilo za 20 odstotkov večjo varnost pred poplavami, kar pa je za Celje izrednega pomena. Po mnenju nekaterih strokovnjakov leta 1998 v Celju Savinja ne bi prestopila levega brega.
Kot nam je znano, pa obstajajo tudi novejši pristopi varstva pred poplavami, primer Prage, kjer so obvarovali staro mestno jedro. Če bi kombinirali tudi ta način obrambe in druge, ki že obstajajo v nekaterih državah Evrope, bi bistveno izboljšali poplavno varnost Celja.
Naj sklenem: Poplavna varnost mora biti stalna skrb države in občine, kjer v zadnjem letu tudi ni bilo rezultatov. Za to je potrebno minimalno toliko sredstev, kot jih poberemo s koncesijami! Ne smemo prelivati že tako pičlih sredstev koncesij v proračun in v druge namene, občane pa prepričevati, da so poplave nujno zlo! Načrte je treba imeti pripravljene. Sicer ne moremo pričakovati, da bodo sredstva državnega proračuna na voljo! Kje ste strokovnjaki in politiki, oglasite se in pospešite dela na poplavni varnosti! Celjani plačujemo prispevek za mestno zemljišče in del ga porabite za poplavno varnost, ne le za šport, ki je sicer tudi dobrodošel!
Z ukrepi za poplavno varnost se pisarna republiškega ministrstva za okolje in prostor v Celju ne more pohvaliti. V preteklem letu ni bilo porabljeno niti 50 milijonov tolarjev, ki jih je imela občina v proračunu. Sodelovanje ustreznih služb je zelo slabo. To sklepamo po rezultatih in opravljenih delih na terenu. Odgovorov na vprašanja svetnikov MOC enostavno ni. Kakšno samozadovoljstvo in oholost!
JOŽE BUČER, mestni svetnik
Vabljeni na mega zabavo!
2.7.2004 Celje
V akciji
že 15 let!
JS* «gsàa®"
Za vas smo poleg zanimivih glasbenih gostov pripravili še:
SREČ0L0V	LATINO ZABAVA
z bogatimi nagradami V CELJU
s skupino brazilskih plesalk, barmanom in hostesami
15.000
BREZPLAČNIH LUČK
bomo razdelili med obiskovalce
VOL NA ŽARU
in še mnogo več...
Kjer dobre.stvari stanejo i
že 15 let
Obveščamo Vas, da bo 28. junija 2004 zaključena prenova Poslovalnice Žalec na Savinjski cesti 20 v Žalcu.
Poslovanje za fizične osebe bomo tako preselili nazaj v prostore Poslovalnice Žalec na Savinjsko cesto 20 v Žalcu.
Bankomat, dnevno-nočni trezor, nabiralnik za oddajo bančnih pisem in poslovanje s šefi se tako preseli nazaj v prostore prenovljene Poslovalnice Žalec.
Poslovalnica Žalec bo odprta
od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in
od 14.30 do 17. ure
ter ob sobotah od 8.30 do 11.30 ure.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 03 713 41 10,
Vabimo Vas, da nas obiščete v Poslovalnici Žalec!
S spoštovanjem!
I banka celje
KRONIKA
Več kazni, manj nesreč?
Minuli teden so v Državnem zboru RS sprejeli novi Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki bo začel veljati 1. januarja 2005. Zakon prinaša precej novosti, najbolj vidne pa so na področju kaznovanja kršiteljev cestnoprometnih predpisov in na področju mladih voznikov. Ravno slednji so najbolj ogroženi v prometu.
Mladi se bodo lahko začeli v avtošolah pripravljati na vožnjo pri starosti 16,5 let, po 17. letu pa bodo lahko do enega leta vozili s spremljevalcem, kar pomeni, da bodo tako pod ustreznim nadzorom pridobivali izkušnje v prometu. Z dopolnjenim 18. letom bodo lahko opravili vozniški izpit in nato kot vozniki začetniki vozili do 21. leta starosti. V tem obdobju naj bi bil voznikom na voljo dodatni program varne vožnje in skupinske delavnice s področja psihoso-cialnih odnosov v prometu.
Kot pravijo v ministrstvu za notranje zadeve, bo imel nov način usposabljanja voznikov pozitivne učinke v dolgoročnem smislu, saj omogoča pridobitev bolj kakovostnih znanj in veščin za samostojno udeležbo v prometu.
Višje kazni
V skladu z določili novega Zakona o prekrških bodo ostreje kaznovali tiste, ki se požvižgajo na cestnoprometne predpise. Po žepu bodo najbolj udarih storilce prekrš-
Kršitelje bodo po 1. januarju 2005 bolj udarili po denarnici - Mlajši za volan
Unv ki sn n.iivpi*kr;it nmpiiip- ^^^^^W^^BHBMBBHfcTËH^^^^W^WW^BiBMBl^B^^MMmMMIMP'H 'liiiW W* VMMBWW1" |
kov, ki so največkrat omenjeni kot najpogostejši vzroki za prometne nesreče; torej prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola.
Udeleženci prometnih nesreč posredno ali neposredno povzročijo ogromno družbeno škodo, ki je samo v preteklem letu znašala približno 79 milijard tolarjev.
Tistega, ki bo v naselju prekoračil dovoljeno hitrost 50 km/h za več kot 50 km/ h, bodo denarno kaznovali, prenehati pa mu bo veljalo tudi vozniško dovoljenje. Enako bo veljalo tudi za vožnjo pod vplivom alkohola -nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi oziroma 0,71 grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznik, ki bo v naselju dovoljeno hitrost prekoračil za deset kilometrov na uro, bo moral odšteti deset tisočakov; prekoračitev do 20 km/h bo kaznovana s 30 tisoč tolarji, do 30 km/h s 60 tisočaki, prekoračitev nad 30 km/h pa s 120 tisoč tolarji in najmanj petimi kazenskimi točkami. Višje kazni bodo tudi za povzročitelje nesreč, razen nesreč z neznatno nevarnostjo, zvišali pa so tudi kazni za prekoračitev hitrosti v območju za pešce oziroma umirjenega prometa ter na državnih in hitrih cestah ter avtocestah.
»V poglavju Psihofizična stanja udeležencev v cest-
Bodo višje kazni res zmanjšale število prometnih nesreč?
nem prometu so med kategorijami voznikov, ki v prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu, na novo določeni vozniki motornih vozil, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nimajo vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozijo. Omenjeni so tudi vozniki, ki so jim prepovedali vožnjo motornih vozil ali so jim odvzeli dovoljenje, ter vozniki, ki vozijo skupine otrok,« dodajajo v ministrstvu. Vse vrednosti alkoholiziranosti bodo po novem izražene tudi v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka, kar je posledica uvajanja novih naprav za ugotavljanje stopnje vinjenosti. To so merilniki
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno, plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

Ime in priimek:
NAROCILNICA
Kraj:_
Ulica:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
alkohola, ki jih imenujemo tudi etilometri.
Registracija
Spremembe bodo tudi na področju registracije vozil. »Le-to naj bi po novem opravljale upravne enote in organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov vozil, ter pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki se ukvarjajo s prodajo vozil. Vozilo bo mogoče registrirati pri katerikoli upravni enoti oziroma registracijski organizaciji, ne glede na bivališče oziroma sedež lastnika vozila,« pojasnjujejo v ministrstvu za notranje zadeve.
Zaradi ukinitve krajevne pristojnosti registracije vozil bodo spremenjene tudi registrske tablice. Tako se obetajo nove tablice, na katerih naj ne bi bilo več občinskih grbov, nadomestil jih bo državni grb, na tablici pa bo tudi znak EU. V veljavi bodo ostale tudi sedanje registrske tablice - tiste, ki so jih uvedli po 1. maju z modrim logotipom EU, in tudi tiste brez logotipa unije. Prvi tehnični pregled za nova vozila bo po zakonu obvezen tri leta po prvi registraciji vozila, drugi in tretji pa nato v dveletnih razmikih.
Preventiva
V ministrstvih za promet, šolstvo, zdravje in notranje zadeve so v okviru Nacional-
nega programa varnosti v cestnem prometu pripravili tudi posamezne projekte, namenjene večji varnosti pešcev, kolesarjev, mladih voznikov ter osveščanju o nevarnosti alkohola in hitrosti v prometu. Z nekaterimi so že začeli, večino pa naj bi izvedli še do konca tega leta.
Vsebino novega Zakona o varnosti v cestnem prometu bodo podrobneje predstavili na spletnih straneh ministrstva za notranje zadeve, na naslovu www.mnz.si.
Ena vedrejših novic je, da je Slovenija ena tistih evropskih držav, v kateri se je število mrtvih od leta 1995, ki velja za začetno Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, do leta 2003 najbolj zmanjšalo. V ministrstvu tako ocenjujejo, da sta varnost cestnega prometa in stopnja razvitosti motoriza-cije v Sloveniji primerljivi s stanjem srednje varnih držav v Evropi, kot so Avstrija, Belgija in Španija.
Zmanjševanje števila mr-Jvih zaradi posledic prometnih nesreč je temeljni cilj, ki naj bi bil v okviru nacionalnega programa uresničen do konca leta 2005. Bolj slabo pa kaže s številom umrlih mladih voznikov in potniki in ravno zato so v novi zakon o cestnem prometu dodali vrsto ukrepov za mlade voznike in voznike začetnike.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: PU Celje
ah neravnem vozišču, kaj hitro spremeni v svoje nasprotje.
Posebno previdni moramo biti med vožnjo v slabih vremenskih razmerah (dež, sneg, blato itd.). Poleg tega, da zmanjšamo hitrost zaradi slabše vidljivosti, moramo biti pozorni na morebitne poškodbe vozišča, ki jih zaradi mokre ceste in odboja svetlobe težje opazimo. Lahko zdrsnemo ali celo pademo pri vožnji preko vzdolžnih oziroma prečnih talnih označb, posebej kadar zavijamo, ne-, varna pa je tudi vožnja v ovinek ali ob nagli spremembi hitrosti, če je na cesti pesek.
MARKO KRAŠOVEC
KOTIČEK ZA VARNO VOŽN JO Z motorjem na cesto
V poletnih mesecih se v prometu poveča število koles z motorjem in motornih koles. Pri vožnji s temi vozili moramo dosledno upoštevati, da ne smemo v prometu voziti brez ustrezne homologirane motoristične čelade, kar velja tudi za potnika.
Vozimo ob desnem robu vozišča, vendar tako daleč od njega, da se glede na svojo hitrost, prometne razmere ter stanje ceste ne izpostavljamo nevarnosti in ne ogrožamo drugih udeležencev v prometu. Med vožnjo morajo biti obvezno prižgane luči. Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi vozimo po sredini prometnega pasu. Pred vsako spremembo smeri vožnje moramo ugotoviti, ah lahko spremenimo smer brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Svoj namen jasno in pravočasno nakažemo tako, da damo ustrezen znak s smerno utripalko, če te ni, pa z vodoravno odročeno roko.
Potnik na kolesu z motorjem in na motornem kolesu mora biti star najmanj 12 let. Potnika vozimo, če imamo zanj ustrezen sedež ter posebne stopalke za noge in če popolnoma obvladamo tehniko vožnje, sicer lahko kaj hitro pride do nesreče. Predvsem je nevarno in zato prepovedano voziti vinjenega potnika, ki lahko z nepravilno držo ali nepravilnim nagibanjem povzroči, da postane vožnja nestabilna in nevarna.
Kolo z motorjem in motorno kolo je med vožnjo naravnost dovolj stabilno, vendar pa se moramo zavedati, da je stabilno zaradi svoje vztrajnosti, ki je posledica hitrosti in da se lahko takšna stabilnost, zlasti v ovinku
KRONIČNE
•	Vlomilci so pravi lakotniki. Spet so r mreč vlomili v mesnico Narezek v Celju. Zakadili so se med mesne izdelke in si jih nabrali za tristo tisočakov. Za ta denar se lahko mastijo celo poletje. Upamo samo, da niso vegetarijanci.
•	Nekdo je vlômil v lokal Loterije Slovenije v Levstikovi ulici in ukradel mobi kartico za polnjenje računa. Lahko bi kupil srečko. Kakršno srečo imajo kradljivci, bi lahko š kaj zadel.
•	Več smole kot pameti je imel 23-letnik, ki se je s torbo napotil v prodajni šotor trgovine Era v Žalcu, da bi si jo napolnil. A ga je prehitel varnostnik. Ne pri tatvini, le ujel ga je in čuval do prihoda bratov policistov.
HALO, 113!
Vinjen v kolesarko
V petek okrog sedemnajste ure je voznik osebnega avtomobila zaradi prekoračene hitrosti v Prijateljevi ulici na Hudinji trčil v voznico kolesa. Kolesarka je bila lažje poškodovana, preizkus alkoholiziranosti pa je pri vozniku avtomobila pokazal, da je imel v času nesreče v organizmu kar 2,74 g alkohola na kilogram krvi.	Foto: GK
Ogroženi in
motoristi ...
V torek, 15. junija, so se na Celjskem zgodile kar tri I hujše nesreče. Na Cesti ob že-j leznici v Žalcu je 35-letni voznik tovornega avtomobila, doma iz okolice Žalca, zavijal levo na dovozno cesto. V tistem trenutku je vanj trčil 25-letni voznik avtomobila, I ki mu je pripeljal nasproti.
V silovitem trčenju se je hu-. je poškodoval 25-letnik. Prav tako na območju Žalca se je istega dne v nesreči hudo poš-! kodovala ena oseba. 15-let-I ni voznik kolesa z motorjem , iz okolice Žalca je na lokal-' ni cesti iz smeri Kal proti Go-tovljam nenadoma zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v nasproti vozečega 25-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Žalca.
Hujša nesreča se je v torek zgodila tudi na Rudarski cesti v Velenju. 42-letna voznica kolesa z motorjem je pred hotelom Paka spelj evala, pri izogibanju pešcem pa izgubila oblast nad vozilom in padla po vozišču. Hudo poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Nesreča, v kateri je bil udeležen še en motorist, se je zgodila v soboto dopoldne na lokalni cesti izven naselja Babna Brda. 14-letnik je z neregistriranim kolesom z motorjem v ostrem nepreglednem ovinku zapeljal skrajno po levi strani vozišča, v istem trenutku pa je iz nasprotne smeri, pravilno po svoji strani, pripeljal 21-letni voznik osebnega avtomobila. V silovitem trčenju in pri padcu se je 14-letnik hudo poškodoval in se Še vedno zdravi v celjski bolnišnici.
... in kolesarji
Na lokalni cesti na Dobrni se je v petek v nesreči huje poškodovala 65-letna kolesarka. Le-to je prehitevala 53-letna voznica osebnega avtomobila iz Vinske Gore, ki je nato želela zaviti desno, pri tem pa kolesarki zaprla pot. 65-letnica je trčila v zadnji del vozila in se pri tem hudo poškodovala.
Dan kasneje je do nesreče prišlo na Mariborski ce-
sti v Celju. 49-letni voznik osebnega avtomobila je pri zavijanju na dovoz h gasilskemu domu trčil v 21-letnega kolesarja. Kolesar, ki je pO trčenju padel čez prednji del vozila in obležal na cesti, se hudo poškodovan zdravi v celjski bolnišnici.
... ter pešci
Zaradi neprevidnosti 41-letnega pešca bi se lahko zanj in tudi za drugega udeleženca nesreče v petek, nekaj minut pred dvaindvajseto uro, trčenje končalo tragično. Pešec je namreč potiskal kolo in izven Lopate v bližini bencinske črpalke prečkal avtocesto Žalec-Celje. Iz smeri Arje vasi je takrat pripeljal 26-letni voznik osebnega avtomobila in trčil vanj. Pešec je padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval, osebni avtomobil pa se je prevrnil na streho in obstal ob desnem robu vozišča.
V	petek zjutraj pa se je v nesreči huje poškodoval otrok. Na lokalni cesti v Ju-vanju v Ljubnem pri Savinji je 42-ietnemu vozniku osebnega avta v neposredni bližini ene izmed stanovanjskih hiš z desne strani na cesto pritekel 3-letni otrok. Zaradi poškodb so otroka odpeljali v celjsko bolnišnico.
Nesreča pri delu
Prejšnjo sredo je do delovne nesreče prišlo v podjetju Blues v Družmirju pri Velenju. Nekaj minut pred petnajsto uro se je pri delu z ekscentričnim stiskalnim strojem huje telesno poškodovala 45-delavka. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
Gorelo je ...
V	noči na minuli četrtek je zagorelo večje gospodar-
sko poslopje v Škalah pri Velenju. Domačini so skupaj s sosedi uspeli iz hleva rešiti živino, kmetijske mehanizacije in drugih stvari pa ne, saj se je požar prehitro razširil. Kljub posredovanju 40 gasilcev je požar uničil celotno ostrešje, v prizidku strojne lope pa še več kosov različne kmetijske mehanizacije in ostalih pripomočkov za kmetovanje. Uničenih je še približno 12 nakladalk sena. Do požara naj bi prišlo zaradi samovžiga sena, gmotne škode pa naj bi bilo za približno 12 milijonov tolarjev.
V petek zvečer je gorelo v Zibiški vasi pri Šmarju pri Jejšah. Pož§r je zanetila strela, ki je udarila v gospodarski objekt, ogenj pa je uničil večji del ostrešja, okrog 25 nakladalk sena in dve nakladalki slame. Požar je gasilo 86 gasilcev iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev, škode pa je za več kot dva milijona tolarjev.
Do udara strele v električne vodnike v bližini gospodarskega poslopja je prišlo še v nedeljo popoldne na območju Voduc pri Šentjurju. Ogenj so pogasili domačini sami, škode pa je za približno 150 tisoč tolarjev.
Oropali Rožleta
Minuli teden so vlomilci pospešeno delovali v go-
stinskih lokalih, pisarnah in trgovinah. Iz gostinskega lokala v Dobovcu so odnesli cigarete, šest steklenic laškega piva, mobilni telefon, iz denarnice v kuhinji pa niso pozabili vzeti denarja. V Celju so neznanci istega dne nakradli cigarete in več kilogramov kave v lokalu v Ribarjevi ulici. V Velenju pa je bila tarča vlomilcev pisarna na Trgu mladosti. Iz pisarne sta izginila dva računalniška monitorja. Vlamljali so še
v	trgovino Univerzum v Kocbekovi ulici v Celju, od koder so odnesli štiri jakne, v pisarno podjetja v Bežigrajski ulici, kjer je tat ukradel denarnico in bančno kartico ter eno od zaposlenih olajšal za kar nekaj denarja, ki ga je dvignil na bankomatu. V nedeljo pa so v Gorenju okradli Rožleta. Iz trgovine so odnesli kar celo blagajno z menjalnim denarjem.
Vzel pivo in šel
Policisti iščejo pogumne-ža, ki je minulo sredo popoldne prišel v prodajalno Arh na Cesti na Dobrovo, vzel plato piva in odšel mimo blagaj-ničarke, ne da bi ga plačal. Ko ga je trgovka poskušala ustaviti, jo je odrinil in odšel.
Kradli avto in avtoradie
V noči na sredo, 16. junija, je nekdo pred stanovanjsko hišo na območju Dobrne odpeljal renault clia bele barve z registrsko številko CE P7-469. V vozilu je bilo še nekaj denarja, osebnih predmetov in zlatnine. Škode naj bi bilo za več kot milijon tolarjev. Medtem ko je nekdo iz golfa, parkiranega na Cesti ob železnici v Žalcu, demontiral in ukradel avtoradio, je lastnik renault lagune, ki je bila parkirana na Dečkovi cesti v Celju, ostal brez fotoaparata. Že stalnica pa so vlomi v osebne avtomobile v Ipavče-
vi	ulici in na Mariborski cesti. Iz dveh je izginil avtoradio, slednjega pogreša tudi lastnik vozila, ki ga je kar odklenjenega pustil v Kocbekovi ulici.
Vrglo ga je iz vozila
Na lokalni cesti Liboje - Zagreben se je v ponedeljek, nekaj minut pred osemnajsto, zgodila tragična prometna nesreča. 42-letni voznik osebnega avtomobila iz Liboj je vozil proti Šmohorju, izven Liboj pa je zapeljal na desni rob ceste in čez makadamsko bankino na travnik. Po nekaj metrih vožnje je z vozilom trčil v grmičevje in zdrsnil v potok Bistrica, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik, ki je padel iz vozila, je na kraju nesreče umrl. To je že sedemnajsta smrtna žrtev letos na celjskih cestah.
Poškodbe vodovoda
Bralec Vinko Škrábl iz Strmca pri Sv. Florijanu (občina Rogaška Slatina) se je pritožil, ker je prišlo pri gradnji tamkajšnje ceste že do druge poškodbe njegovega zasebnega vodovoda. Naročnik del je tamkajšnja krajevna skupnost.
Predsednik KS Sv. Florijan Martin Kidrič odgovarja: »Do poškodbe je res prišlo in bo odpravljena v najkrajšem času, v prihodnjih dneh. Tako kot je bila odpravljena tudi prva poškodba, pri čemer lastnik vodovoda ni imel pripomb na kakovost popravila. Prav danes imamo predstavniki KS sestanek z izvajalcem, ki ga bomo opozorili tudi na omenjeno poškodbo.«
Nogometna ograja
Bralec opozarja, da so nepridipravi med prvomajskimi prazniki razbili leseni del ograje celjskega nogometnega igrišča na Skalni kleti ob Cesti na grad. Vse od takrat ograja še ni popravljena, kljub temu, da se vozijo mimo turisti na Stari grad.
Sekretar NK CMC Publikum Darko Žičkar odgovarja: »Ta lesena ograja je toliko dotrajana, da njeno popravilo ni smiselno. Zato resno razmišljamo, da jo bomo nadomestili z žično ograjo. To nameravamo storiti v poletnih mesecih.«
Pločnik in sodba
Bralec iz Laškega prosi za odgovor, kdaj bo dokončan pločnik nasproti bencinskega servisa Ina.
Direktor občinske uprave Jurij Klepec odgovarja: »Občina Laško si je že v času rekonstrukcije magistralne ceste G1-5 prizadevala od lastnikov zemljišč nasproti bencinskega servisa Ina odkupiti del zemljišča, potrebnega za ureditev pločnika. Zato je pridobila cenitev sodno zapriseženega cenilca. Lastniki zemljišč kljub prizadevanju vodstva občine potrebnega zemljišča za izgradnjo pločnika niso hoteli prodati, zato je bila občina prisiljena vložiti predlog za razlastitev tega zemljišča, saj gre za javno komunalno infrastrukturo. Ko bo sodba dokončna, bomo takoj pristopili k izgradnji pločnika.«
Različne najemnine
Bralka stanuje v bloku na Planini, v katerem je več eno-sobnih stanovanj z isto kvadraturo. Za stanovanje v občinski lasti, ki meri 44 kvadratnih metrov, plačuje mesečno 23 tisoč tolarjev, pri čemer opaža, da plačujejo najemniki v tem bloku za enaka stanovanja najemnine v različni višini (pri tem ne gre za subvencije).
Župan šentjurske občine Štefan Tisel odgovarja, da je med enosobnimi stanovanji v omenjenem bloku resnično več eno-sobnih stanovanj v isti izmeri, za katere plačujejo najemniki različne najemnine. Tako so trije upravičenci pridobili stanovanja v najem prçd uveljavitvijo metodologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih iz leta 2000, dva pa sta sklenila najemni pogodbi po uveljavitvi metodologije. Zato prihaja do različnega obračuna najemnin. Po občinskem odloku o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih je namreč najemnina odvisna od časa sklenitve najemnega razmerja. V odloku je naštetih pet različnih vrst oziroma načinov izračuna najemnine (v županovem odgovoru so vsi podrobno našteti). Tako sme neprofitna najemnina za stanovanja, dana v najem prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, znašati največ 3,81 odstotka od vrednosti stanovanj oziroma 5,08 odstotka za stanovanja, dana v najem po uveljavitvi te metodologije. Pri izračunu najemnin se upošteva vrednost točke 2,63 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izračuna najemnine. Po sklepu župana iz leta 2002 se najvišje neprofitne najemnine znižujejo glede na lokacijo in prometni položaj posameznih stanovanj v tej občini. Tako se za neprofitna stanovanja v naseljih kot so Prevode, Loka pri Žusmu in Planina pri Sevnici neprofitna najemnina oblikuje v višini 60 % najvišje najemnine, ki jo je določila vlada.
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
4.990,oo^ 3.990,00
VINTERSPORT
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
E33SET^mtĚmmĚm
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 25. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat. 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo) ,24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Tokrat v TUS in Šentjur
Minuli teden je družinska pica picerije Beethoven Strasse 2 romala v upravo 1\iša v Trnovlje. Tam si jo je bratsko razdelilo več zaposlenih, ki jih ni motilo to, da pica ni bila razrezana. Samo da je slastna! S tem se strinja tudi ekipa Radia Celje. So si pa pico pretekli teden prislužili tudi v podjetju Kovi inženiring in storitve iz Šentjurja. Ker smo zdaj že dobro uvedeni v dostavljanje pic, smo skupaj s picerijo Beethoven Strasse poskrbeli, da so pico zavih v folijo in jo Alenki v Šentjur dostavili še toplo.
SOBOTA, 26. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	SUMMER SUNSHINE-THE CORRS (8)
2.	MYBAND-D12	(5)
3.	THIS IS THE WORLD WE LIVE IN -ALCAZAR	(1)
4.	CHOCOLATE - KYUE MIN0GUE	(3)
5.	STAYTHE SAME - GABRIELLE	|5)
6.	DIPrrLOW-CHRISTINAMILIAN	(4)
7.	YOU AND I-CELINE DION	|2) :
8.	UGHT IN YOUR EYES -SHERYLCR0W	(2)
9.	THICK ME -KEUS	(3)
10.	BURN-USHER	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	ALYA-ALYA	(7)
2.	SAVAŠUMI-AVIABANDS • i JASMINA 6 DARE	(5) 1
3.	AFRIKA RUSUA-ROK'N BAND (4)
4.	DIHI Z MANO-TRKAJ	(5)
5.	OD ZORE DO MRAKA-KOCKA (4)
6.	PRIZNAJ Ml-B.B.T.	(2)
7.	KOMAJ ČAKAM-BEP0P	(1)
8.	NEKI SLADKEGA-BIG FOOT MAMA (3)
9.	VEDNO KO SEM S TABO-
PATET1C0	(1) .
10.	ČE TE V MENI NI -MIRAN RUDAN (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CHOCOLATE - SOUL CONTROL FLAWLESS- GEORGE MICHAEL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
GREH-TABU
MILAŽEVOBRAZ-ANAVRIN
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 28. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 29. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
I I I —
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Nagrajenca:
Brigita Repič, Gotovlje 203, Žalec Nejc Fišer, Rudarjevo 8, Črna
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
2.	DANES JE SONČEN DAN-POLKA PUNCE
3.	MARJETICA-UNIKAT
4.	ZAHVALA MAMI-7. RAJ
ŽERD0NER S PRIJATELJI
Predlog za lestvico:
POROČNI DAN-BRATJE IZ OPLOTNICE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NA BLEDU JE V REDU-SLAPOVI
2.	ČAKAL SEM OB POTOKU -ŠTIRJE KOVAČI
3.	MOJ DOM- BREŽIŠKI FL0SARJI
4.	VUNCA-KARAVANKE
5.	NE OZIRAJ SE NA DRUGE-PETOVIO

Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
90,6 95,1 95,9 100,3
Tuševe zaposlene so si sestrsko razdelile pico.
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
NEDELJA, 27. JUNIJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
AS FRANCI KEK WÊK^^M
Življenje piše zanimi-ve zgodbe. Tokrat boste spoznavali zgodbo Fran-	j
cija Keka. Letošnje leto ^HB^^^^Ll je zanj prelomno, saj ^Ě zadnjič organizira naj ^^■ćgttj^^^H glasbeni dogodek leta	y
Rock Otočec, prav tako H filgpu pa se je poslovil od us- ^^^^^^^^^ pešnih skritih kamer. Tudi filmov ne bo snemal več. Za košarko, ki jo je včasih aktivno igral, pa se bo morda še našel kakšen trenutek. In kaj bo pravzaprav počel v prihodnje? Ukvarjal se bo s politiko. 8. maja letos je namreč postal predsednik nove stranke Aktivna Slovenija.
TOREK, 29. JUNIJA, OB 12.15: MALE ŽIVALI, VELIKE UUBEZNI
Visoke temperature tudi živalim ne ustrezajo. Kako jim pri tem pomagati, kako jih zaščititi pred soncem, je le nekaj vprašanj, na katere bomo poskušali odgovoriti v naši oddaji. V studiu bomo po mesecu dni znova gostili veterinarja, ki bo odgovarjal na vaša - Št. 25 - 24. junij 2004
vprašanja. Ta nam lahko že pred oddajo pošljete na naslov Radio Celje, za oddajo Male živali, velike ljubezni, Prešernova 19, 3000 Celje ali pa pišete na elektronski naslov roz-mari.petek@nt-rc.si. Obiskali bomo kozmetični center za male živali, znova bomo iskati domove za »zavetiščnike« iz Zavetišča Zon-zani, podrobneje pa bomo prelistati tudi seznam poletnih delavnic, ki jih v mesecu juliju pripravljajo v Živalskem vrtu Ljubljana.
SREDA, 30. JUNIJA OB 18.00: POP ČVEK
5ING BIG FOOT
5ing je naslov nove I plošče skupine Big Foot I Mama. V čveku z njimi I j o bomo predstavih v sre- I do, ko bodo fantje dopoldne na Cerkniškem I jezeru snemali spot za I aktualno skladbo Neki sladkega. Skupina Big foot ima tudi prenovljeno spletno stran www.bigfootmama.net. na kateri pravijo, da se »dogaja« in da se lajf zares vrti v pravo smer. Lajf je sicer uvodni singl, ki so ga predstavili na letošnjih Viktorjih.
Alenka iz šentjurskega Kovija je bila vesela malice.
Junčje podplečje
brez kosti, postreino, Celjske mesnine, 1 kg
Svinjski kare postreino, Farme Ihan, 1 kg
Otvoritvena ponudba velja od 24.6. do 4.7.2004
OTVORITEV
5par[o]Šentjur, 24.6.2004 ob 10. uri
PROGRAM
10h: uradna otvoritev, 11h: Alfi Nipič, 16h - 17h: Čarovnik Grega, 17h - 18h: lutkovna predstava Sparky, 18h - 19h: Dadi Daz, 19h - 20h Anja Rupel ;
N A P O V E D
Četrtek, 24. junij: Luna bo v četrtek tvorila prelep vpliv z Jupitrom, zato bo dan osrečujoč. Zadovoljni bomo, pričakujemo lahko dobre novice, pozitiven dan pa je tudi za razne špekulacije in dogovore. Možen je stik s tujino ali celo potovanje.
Petek, 25. junij: Prvi Lunin krajec. Pozitiven dan, predvsem se bomo umirili zaradi prestopa Lune v Tehtnico. Prost dan bomo lahko izkoristili za sprostitev in prijetno druženje z ljudmi. Zaradi močnega vpliva Raka bomo pokroviteljski in izredno zaščitniki do ljudi.
Sobota, 26. junij: Energijo moramo usmeriti v nove cilje, kajti v soboto bomo polni zagona in novih idej. Sicer se bomo veliko ukvarjali v svojih mislih s prihodnostjo, kar nam bo pomagalo, da ocenimo med realnimi možnostmi in iracionalnimi željami.
Nedelja, 27 junij: V nedeljo se ne smemo ustavljati ob nepomembnih malenkostih, kajti kvadrat med Luno in Soncem nam bo povzročal napetosti. Zaradi prestopa Lune v Škorpijona bomo sebe in tudi druge preobreme-njevali in s tem povzročali nenehen stres in napetosti.
Ponedeljek, 28. junij: Začetek delovnega tedna bo za marsikoga že dopustniško obarvan. Zaradi vplivov planetov se bomo soočali s težavami in ovirami z veliko energijo in močjo. Nikakor ne bomo stali na enem in istem mestu. V teh dneh lahko odkrijemo tudi kakšno dolgo skrbno varovano skrivnost.
Torek, 29. junij: Dan bo pod velikim vplivom Lune v Strelcu prežet z optimizmom in željo po napredovanju. Kar naenkrat se nam bodo odpirale nove poti, ki so nam bile v preteklosti zakrite. Naša samozavest bo velika, zato bo dan ugoden tudi za finančna vlaganja, oddajanje prošenj, urejevanje dokumentov.
Sreda, 30. junij: Retrogradna Venera se v sredo obrne v svoje direktno potovanje. Vse težave, ki izvirajo na finančnem področju in v medsebojnih, ljubezenskih odnosih, se bodo počasi, korak za korakom začele reševati. Sicer bo živčna napetost še nekoliko povečana, za{p previdno v komunikaciji.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
Á I 'Il'"C"'rt Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih: + 160,63 % (v SIT)
1.000.000 SIT —> 2.606.300 SIT
(1.6. 2001)	(1.6. 2004)
zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD
SHUJŠEVALNI DNEVNIK
Torek: Kljub dobrim namenom spet manjkam na večernem sestanku, ampak, dragi dnevnik, saj veš, da to ni nič novega. Bolj novo je opažanje, da hkrati s kilogrami narašča tudi stopnja slabe volje, ki jo širim vase in daleč naokoli. Še vedno se ukvarjam z nakupom kopalk in s prodajalkami, ki privoščljivo ocenjujejo širino tistega, kar potem imenujejo B, C ali D ...
Sreda: Trije tedni so naokoli in spet je čas-za statistiko. Enote (pojedene): preveč. Cigareti: nič. Alkohol: zmerno. Seks: premalo. Jejhata na, kam neki drvi moje življenje? Pehamo se le še za vsakdanji kruhek (in sirček), nimamo časa, da bi poskrbeli za svoje zdravje in sploh se ne znamo več posvetiti lepim stvarem ...
Četrtek: ... Eden tistih vakumskih dni, ko ne veš, kaj bi počel sam s seboj. Ne edini. Ves dan se intenzivno posvečam še eni svojih številnih odvisnosti, internetu. Ko zvečer vstanem izza računalnika, ker dobim obisk, izgledam kot zombi, ki se mu podočnjaki vlečejo do kolen. Ob tem ugotovim, da sem zaradi interneta doslej kvečjemu kdaj postala zelena, nikoli pa kaj bolj modra ...
Petek: Popoldne sem obiskala starejšega gospoda, ki je prepričan, da je njegovo življenje pri kraju. Ne verjamem, da zato, ker bi bilo toliko star; prej, ker ne najde več smisla, cilja, zaradi katerega bi se mu zdelo vredno razveseliti se novega dne. Domov se, z nespornim spoznanjem, da čas teče, vračam z mislijo na to, da bom nekoč tudi sama stara. Zanima me, ali bo s stališča večnosti sploh pomembnp, koliko kilogramov sem tehtala v nekem življenjskem obdobju. Skratka, dan je v stilu: »Še ideali nizko letijo ... Padam dol, dol, dol, v depresijo ...«
Sobota: Skupaj z dvema članicama svoje najbolj priljubljene skupine Seks v mestu (ki je takoj za skupino Hujšamo z Novim tednikom ...) se odpravimo na nakupovalni izlet v Gradec. Seveda v času, ko sem najbolj brez denarja. Pri vsem skupaj je najbolj pozitivno to, da se namesto v trgovini z živili sprehajamo po gigantu, kjer prodajajo pohištvo. No ja, ampak odličen švedski čips in kolačke le najdemo minutko, preden zaprejo. Pri blagajnah, tik ob izhodu ...
Nedelja: Zaspan in prijazen dan, ko ne počnem čisto nič. Torej dan za poglobljeno ukvarjanje s seboj, ki ga, kdo bi vedel po kakšnih zakonih vzročnosti, pogojujejo večje količine pojedene hrane. Ah, dragi dnevnik, le kdaj bom toliko duhovno napredovala, da ti bom lahko povedala kaj novega???
Ponedeljek: Po dolgem času se odločim za dan posta, zato se že navsezgodaj spravim v meditativni položaj. V njem vztrajam kakšne pol ure, potem mi začne kruliti v želodcu. Bližajoči se samadhi prekine tip, ki je tečen še bolj kot ponavadi. Dragi dnevnik, trikrat lahko ugibaš, zakaj. Jedel bi rad ... Povem mu, da sem načelna, da nima pravice kvariti mojih trdnih ciljev in načrtov in da mu ne bom popustila, pa naj stane kar hoče. Dokončno se skregava. Post traja približno do 16. ure, potem namesto tipu podležem ogromnemu krožniku nepozabnih špagetov z zelenjavno omako... Tistemu, ki se bo prvi oglasil v uredništvu NT&RC v ponedeljek, ko se vrnem z morja, podarim tehtnico.
Se nadaljuje ANČKA OCVIRK
HUJŠAMO Z NOVIM TEDNIKOM
Tik pred koncem
Zaključek akcije že naslednji teden - V dveh mesecih ob 13 kilogramov
Ravno, ko smo se dobro spoznali, navadili drug na drugega in začeli med sabo tekmovati, se bomo morali za nekaj mesecev posloviti. Še prej pa bodo trije najbolj uspešni udeleženci hujšanja od našega uredništva dobili posebne nagrade.
Izbiranje najbolj uspešnih je težko delo. Vsi, ki so osem tednov vztrajali v skupini in v Top-Fitu, si zaslužijo posebno pohvalo, zato bodo prav vsi tudi dobili skromne nagrade, tisti najbolj uspešni
Test hoje na dva kilometra je namenjen vsem odraslim med 20 in 65 letom starosti, ki so telesno zmerno dejavni ali sploh nedejavni, ter vsem, ki imajo prekomerno telesno težo. Na podlagi dobljenih rezultatov ter podatkov o starosti, teži, višini ter srčnem utripu določijo vašo telesno zmogljivost ter svetujejo ustrezno športno vadbo.
»Samo eno življenje imaš. Pazi, kakaz njim ravnaš!« To je napis, ki so si ga na majice zapisali udeleženci
pa še posebne, »težke« nagrade. Vendar merilo ne bo zgolj največja izguba kilogramov, pač pa bomo izbrali tudi posameznika, ki se je kljub temu, da se na tehtnici to ni
skupine.
preveč poznalo, najbolj trudil.
Akcija še ni čisto zaključena, saj nas čaka še zadnji, za nekatere odločilni teden (pri tem smo odšteli rekor-
Za denar moraš imeti
ber
derja Borisa Škraberja, ki je shujšal že za 13 kilogramov in ga je skorajda nemogoče dohiteti).
Predzadnji teden je naša skupina na testu hoje na dva kilometra v celjskem mestnem parku (v čisto novih majicah) prav zablestela. Zdravnica Damjana Podkrajšek ter profesorica telesne vzgoje Brigita Fi-žoleto, ki sta strokovno sprem-ljalfWJJO, sta bili nad sROpino vidno navdušeni. Čas, v katerem so udeleženci opravili s hojo, je znašal od 16 do 19 minut! Kakšen bo šele septembra, ko se bo skupina znova sešla? Skupaj smo se namreč odločili, da se čez dva meseca znova dobimo, pregledamo (na tehtnici), kako smo bili pridni med poletjem ter se še vsaj nekaj časa družimo in drug od drugega česa učimo.
RP
NASVETI
Vaje za noge in zadnjico
Trening nog je vse prevečkrat zapostavljen. Pri fantih zaradi napornosti in ker zahteva veliko časa, pri čemer si ponavadi želijo hitrega uspeha, pri večini žensk pa zaradi prepričanja, da se jim bo povečal obseg nog in s tem velikost mišic.
Z vajami nog vplivamo na mišični tonus in porabo kalorij, saj so prav noge največji porabniki energije v telesu. Vadba za noge vključuje tudi mišice zadnjice. Sodelujejo pri iztegu kolka, odmiku in pri-miku nog ter obračanju. Predvsem ženske se borimo z odvečno maščobo, čvrstostjo in velikostjo zadnjice.
Ogrevanje naj bo sestavljeno iz hitre hoje in teka (30 minut), če zmoremo več, se lahko ogrejemo s kolebnico tako, da menjujemo poskoke in si intervalno spreminjamo intenzivnost (npr. 2 minuti tek čez kolebnico, 30 sekund visoki so-nožni poskoki čez kolebnico). Če želimo izgubiti telesno težo, vadimo pred zajtrkom, da pospešimo metabolizem. Vaje izvajamo v dveh nizih od 15 do 20 ponovitev. Počitek naj traja približno 30 sekund.
Dvig pokrčene noge je vaja za zadnjično mišico. Kleče
Izpadni korak je vaja za sprednje in zadnje stegenske ter zadnjične mišice. Stopala so v širini bokov in s prsti rahlo obrnjena navzven. Teža je enakomerno porazdeljena na obe stopali. Trup je vzravnan, pri čemer stisnemo trebušne mišice. Naredimo izkorak, spustimo se navpično s krčenjem zadnje noge, v položaj, ki zagotavlja med golenico. in stegnenico kot 90°. Pazimo na linijo kolena, da ne preide prstov na sprednji nogi in da se trup ne nagiba naprej. Ponovitve napravimo najprej do konca z eno nogo, nato nogi zamenjamo. Izdihnemo, ko se dvigujemo v začetni položaj.
Nagradno vprašanje
Ali lahko z vadbo vplivamo na obliko telesa?
V fitnes centru Top-Fit vam lahko izmerijo sestavo telesa, je pravilno ogovorila tudi Karmen Miliče-vič iz Celja, ki bo prejela kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečnici v Top-Fitu.
HUJSIANJE
8 - 12 kg mesečno
«B«» 55,01/519385»
Pošljite M MS (sporočilo s sliko, zvokom in besedilom) ali M MS Kartico (s priložnostnim motivom, ki si ga izberete na Planetu). Ustvarite in pošljite povsem unikatno MMS razglednico in se potegujte za eno izmed 50-lh bogatih nagrad. Svoje fotografije shranite v MoJ album in k ogledu povabite še svoje prijatelje. Izkoristite poletni čas, saj MMS-e pošiljate po polovični ceni.
To poletje bo še lepše. In nepozabno.
Z novim mobitelom, ki ga dobite po ugodni ceni ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS.
Počep je vaja za sprednje stegenske in zadnjične mišice. Najprej se začnemo upogibati v bokih, trup rahlo spustimo naprej, nato še v kolenih. Počasi se spustimo v položaj do kota 90° v kolenih (koleno ne sme nikoli preiti linije prstov na nogah). V tem položaju počakamo trenutek, nato se z izdihom dvignemo v začetni položaj. Ko smo v končnem položaju, stisnemo zadnjico.
na tleh na vseh štirih dvignemo pokrčeno nogo do izravnave noge s trupom, nogo dvi-
gujemo in spuščamo počasi in nadzorovano. Pazimo, da v hrbtenici ni gibanja. Izdihnemo, ko dvignemo nogo.
Odmik pokrčene noge je vaja za zunanje stegenske mišice. Iz istega položaja kot izvajamo dvig pokrčene noge, izvajamo tudi to vajo, pri čemer napravimo odmik z nogo vstran.
Dvig pete je vaja za mišice meč. Stojimo vzravnano na eni nogi, drugo pokrčimo in jo prekrižamo s stoječo nogo. S prsti stopimo na stopnico in dvigujemo peto. Vajo izvajamo zelo počasi in ob dvigu izdihnemo. Počasi se vrnemo v začetni položaj. Držimo se za ograjo, da ne lovimo ravnotežja in se lahko osredotočimo samo na aktivno mišico.
NM
KUPON TOP FIT
IME IN PRIIMEK:
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo v Ipavčevi 22 v Celju.

Nežne zanke nostalgije
Čipkasto-mrežasta oblačila kot modni poklon kraljici Viktoriji
po nežni čipkasti tkanini, ki kar premočno spominja na nekatere vzorce zaves. Gre pa pravzaprav za asociacijo na znamenito honitonsko čipko, iz kakršne je bila izdelana prva čipkasta poročna obleka v zgodovini mode. In to leta 1839 za samo kraljico Viktorijo. To je bila znamenita angleška mojstrovina, čipka z motivi iz narave, predvsem s cvetličnimi in listnimi vzorci na mrežastem ozadju.
Sodobna tkanina, iz katere so ukrojene najbolj tren-dovske obleke, bluze, celo hlače in kopalke, ni ročno
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
šivana, klekljana, kvačkana ali celo pletena, temveč strojno tkana. Bombažu so dodani zračni, peresno lahki elastini, ki poskrbijo za diskretno prosojnost in raztezanje oblačila. Materiala se je še do včeraj držalo nekaj slabšalnih predznakov, na čelu z očitkom, da deluje premalo prefinjeno, tako-rekoč ceneno. Vendar pa je v zadnjih nekaj sezonah z vdorom tako imenovane hitre oziroma cenovno dostopnejše mode, tudi ta filozofija pogorela.
Zato se lahko povsem brez zadržkov v najbolj vročih dneh odenete v dražljivo, senzibilno in romantično mrežasto čipko, če vam je le všeč! Nenazadnje se vam ni treba odeti v čipkasto belino od vratu do gležnjev, lahko si privoščite zgolj čipkast detajl ali modni dodatek; poletno čepico, sarong ali ruto z resicami, s katero se ogrnete v hladnih poletnih večerih ...
OD KOD PRAZNIKI?
Sv. Peter in Pavel
Danes vam predstavljam dva možakarja, ki goduje-ta 29. junija in sta orala ledino Kristusovi cerkvi. Prvi je položil temelje cerkve, drugi pa je prvi ponesel evangelij v svet.
Življenjski zgodbi in usodi svetnikov se močno prepletata, zato je cerkev njuna godova združila na isti dan. Dolgo je veljalo prepričanje, da sta umrla istega dne, danes zgodovinarji niso tega mnenja.
Možakar, ki je postal prvi apostol in prvi papež, je bil spočetka preprost palestinski ribič. Po srečanju z Zveličar-jem je ostal ribič, zamenjala pa se je vsebina ulova. Po tistem je namreč na Odrešeni-kovo željo lovil le še ljudi. Jezus mu je ob prvem srečanju spremenil ime, seveda z razlogom, in mu dejal: »Simon, odslej se boš imenoval Kefa.« Beseda v aramejščini pomeni skala, grško petra, odtod naš Peter. Kasneje mu je še bolj nazorno povedal, kaj je s tem mislil. Ob priliki, ko so se z učenci zadrževali pod neko skalo blizu Ceza-reje, mu je razjasnil božji plan: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva ...« Tako je Petra postavil za svojega namestnika
na zemlji. Zaradi ključev, o katerih govori Jezus, Petra upodabljajo s ključi v rokah in rmrpravijo »nebeški ključar«. Oznanjevanje je zaključil leta 67. Med Neronovim preganjanjem je bil križan z glavo navzdol.
Moj moški soimenjak se je rodil leta 10 po Kristusu v Tar-zu v rimski provinci Kilikiji (današnja Turčija). Starši so mu dali ime Savel, v Pavla se je preimenoval mnogo kasneje. Bil je zelo bister in izobražen človek. Naučil se je izdelovati šotore. Še mlad je prišel v Jeruzalem in se priključil ostri stranki farizejev. Ti so močno preganjali Jezusove učence, ker niso izpolnjevali predpisov Mojzesove postave. Sodeloval je tudi pri kamenjanju in usmrtitvi prvega krščanskega mu-čenca sv. Štefana. Pred Damaskom se mu je prikazal Jezus ter ga vprašal: »Savel, Savel zakaj me preganjaš?« Pavel ni vedel, čigav glas je to, zato mu je rekel: »Kdo pa si, gospod?« Glas pa mu je odgovoril: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.« Po tem čudežu se je Pavel spreobrnil v usmiljenega apostola, ki je ponesel evangelij po vsem tedaj znanem svetu. Postal je popolnoma nov človek, zato si je spremenil tudi ime. Majhen in šibak po telesu (lat. paulus - majhen), je bil si-
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 3. julija na Lu-gaeur, štajerski Matterhorn. Na pot se bomo odpravili 3. julija ob 4. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 28. junija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Žalec vabi: na kresno noč na Šent-jungertu - Gori, ki bo v četrtek, 24. junija ob 20. uri.
Piše: PAVLA KLINER
len in velik po duhu in volji. Prav tako kot Peter je umrl v preganjanjih zoper kristjane pod cesarjem Neronom okoli leta 67. Ker pa je imel »privilegij« rimskega državljana, je bil obglavljen z mečem.
Apostola Petra so si za svojega zavetnika poleg papežev izvolili še ribiči, zidarji, kovači in mesarji. Apostola Pavla pa častijo tkalci, izdelovalci preprog, sedlarji (ob spreobrnitvi je namreč padel s konja) in teologi.
Kar malce grozljive pa so bile ljudske prepovedi, povezane s praznikom. Tako na Petrovo preti smrtna nevarnost, če plezaš na drevo, zlasti češnjo ali če se namakaš v vodi. Ponekod je plezanju na drevo sledila bolj blaga kazen - z drevesa le telebneš, drugod pa naj bi prekršek plačal kar z življenjem. V Sv. Juriju ob Ščavnici so bili najbolj strogi in je veljalo, da kdor na Petrovo na češnjo gre, zagotovo z nje pade in se ubije. V glavnem pa se na drevo ni smelo plezati, ker so na ta dan kače na drevju. Če na ta dan na drevo plezaš, te sam sv. Peter dol vrže. Vera, da utone, kdor gre na Petrovo v vodo, je bila razširjena na Štajerskem in Dolenjskem. Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna.
V skladovnici pozabljenega, kdo ve kdaj kupljenega ali dobljenega, vendar nikoli v oblačila spremenjenega metrskega blaga imam še vedno smeta-nasto belo bombažno čipkasto zaveso. Že dolga leta ima eno samo zadolžitev: prebujati nostalgičen spomin na mojo staro teto, ki mi jo je podarila.
Vas je že kdaj ob pogledu na kakšno tovrstno zavesno lepoto prešinilo, tako kot je Olivo v Popajevi risanki, da bi si iz nje sešiti oblačilo? Niste edini, saj je letošnjo modo zagrabila nostalgija
PlAV/A LAGUNA
H	éraž za tsífeÍLA. ÍA psojtwxa "SůsJzjicá]
HOTELI, APARTMAJI IN KAMPI V ZELENI LAGUNI (POREČ)
TERMINI: 19.6.-26. 6. 2004
akcija	26.6.-3.7.2004
CENE: polpenzion za osebo na dan HOTELI** 22eur + t.t. HOTELI *** 38 eur + t.t. (minimalno bivanje 5 dni) OTROCI do 12 let brezplačno! INFORMACIJE IN REZERVACIJE pri agenciji vašega zaupanja ali pri PLAVI LAGUNI POREČ 52440 POREČ • Croatia. R. Končara 12 tel. 00:«t5 52 410101. faks: 00385 52 451044 e-pošia: mai Izplaval aguna.hr www.plavalaguna.hr
IZLET V SVET GARDALAND
skozi vse poletje
9.900
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170
DRUŽINSKE POČITNICE
odhod 4.7., letalo, 7xnočitev z zajtrkom
Za 4 osebe v eni sobi
samo 99.900
KORČULA	DUBROVNIK	TEDENSKI
RULETA D	RULETA D	ODHOD
LETA10,7x polpenzion	LETALO, 7 » polpenzion	AVTOBUSOV
59.900	59.900	ZA JUŽNO
Odhodi do 25.7.	Odhod 4.7.	DALMACIJO
DALMACIJA
DO 20% NIŽJE CENE V HOTELU STELLNEUM
V HOTELU OSMINf-SLANO
all inclusive
C.ruL.-a n.,,',1
1 dan že od
—. 3 dni
P 5 dni ___7 dni
o najema je vključeno: neomejeno kopanje 50% popust pri vstopu v savno v centru bivanja,
ŠOLA DOBRE :DííŽE ZA OTROKE
29.06., 30.06 in 01.07.2004
predavanje (3 x 45min) in praktične vaje (3 x 30 min) Cena 6.900 SIT lnf. in rez.: 03-7345-122
ZDRAVILIŠČE
lnfo@zdravillsce-lasko.sl, www.zdravilisce-lasko.sl LAŠKO
Južni
Tajski jug se ponaša s stotinami kilometrov najrazličnejših obal, ki privlačijo množice morja in sonca željnih turistov. Odločite se lahko za najbolj obiskane dolge peščene plaže, za katerega izmed številnih tropskih otokov, za razvpite turistične kraje, kot je Pattaya ali Phuket, ali pa za mnogo bolj prijetne otoke, med katerimi sta še posebej priljubljena Samui in Pan-gan.
S prvim nočnim avtobusom sem se tako odpravil daleč na jug, kjer se vabljivo ponujajo deviško bele peščene plaže, kokosove palme in vedno toplo turkizno morje. Udobje hladne noči je bilo vsekakor vredno večjega tveganja, ki ga s seboj prinašajo dremavi šoferji. Časopisni naslovi kot »15 mrtvih ob trčenju avtobusa v drevo - Pijani šofer izginil v noč« me niso prepričali, da bi se odrekel nočnim vožnjam, s katerimi prihraniš kakšen dan za prijetnejše opravke, kot je celodnevno posedanje na vedno pretesnih sedežih lokalnih prevoznikov.
Phuket - Južni biser, kot ga najpogosteje imenujejo turistični prospekti, je največji tajski otok, ki ga trumoma obiskujejo premožnejši turisti pa tudi popotniki z bistveno manj dolarji pod palcem. Phuket je s kopnim povezan z mostom, tako da je o otoku komajda še mogoče govoriti. Hiristično središče tajskega juga ob prvem svitu še ni bilo pripravljeno na zgodnje obiskovalce. Zaman sem se oziral za katerim izmed rikšašev, ki jih je ponavadi potrebno odganjati. Končno sem le naletel na koščenega možakarja, s katerim sem neprostovoljno prekrižaril velik del me-
biser Tajske
sta, preden me je odložil na pravem koncu. Največje mesto, ki se ponaša z enakim imenom kot otok, je mnogo prijetnejše od Bangkoka, turistom pa ne nudi prav nič manj razkošja: hotele za milijonarje in tiste s (skoraj) praznimi žepi, restavracije s francosko, italijansko, japonsko, indijsko in seveda tajsko kuhinjo, kjer si lahko privoščite tudi krokodilje, pito-novo ali kobrino meso. Phuket se ponaša tudi s kulinaričnimi, kulturnimi in drugimi posebnostmi, ki mu dajejo poseben čar. Vse to je več kot dovolj, da na Phuket vodijo ljubitelje eksotike tudi nekatere slovenske turistične agencije.
Bondov otok
Za mnoge je otok še vedno le izhodišče za nadaljevanje poti proti jugu, kjer se razprostirajo najbolj spektakularne obale Malajskega polotoka. Le nekaj ur vožnje stran se začenja obala s težko izgovorljivim imenom - Phang-nga, ki je tudi del približno 400 kvadratnih metrov velikega narodnega parka ob Andamanskem morju. Ponaša se s slikovito pokrajino, ki ji dajejo posebno skrivnosten pečat nenavadno oblikovane pečine, skalni previsi, čudovite podzemne jame, z man-grovami poraščena obala in številni manjši otpčki. Prav tu je vfilifihMožzzIato pištolo (The Man With the Golden Gun) preganjal zlikovce sloviti tajni agent 007. Zaradi filma je postala obala Phanga-nga pravi magnet za turiste. Obiskovalci se lahko z za Tajsko značilnimi dolgimi čolni, ki se ponašajo z močnimi motorji, zapeljejo po Bon-dovih sledeh iz pristaniškega mesteca Tha Don. Ena izmed glavnih privlačnosti nenavad-
ne pokrajine je gotovo fantastično oblikovani otoček Khao Tapu, ki se ga je zaradi filmskih prizorov oprijelo ime Bondov otok. Namesto mrkih gang-sterjev turiste na otoku pričakujejo prodajalci biserov, ki svojo robo gojijo v bližnjem zalivu.
Med slikovitimi skalami, ki se strmo dvigujejo naravnost iz morja, leži tudi nenavadna vas. Nahaja se pod velikim skalnim previsom, ki grozi, da jo bo nekoč pokopal pod sabo. Položne pločevinaste strehe, pod katerimi se skrivajo preprosta lesena bivališča, so od daleč videti, kot bi lebdele nad morjem. Vas, v kateri živijo morski cigani, je resnično postavljena nekaj metrov nad mor-
Gojišče biserov ob obali
sko gladino. Celotno naselje sloni na dolgih lesenih kolih, do trdne obale pa ga loči dobra ura plovbe s katerim izmed hitrih čolnov, ki pogosto pristajajo ob lesenih pomolih. Domačinom pa pravzaprav niti ni potrebno hoditi na kopno, saj je v vasi kar nekaj trgovin in gostiln, šola z majhnim igriščem in mošeja z vitkim minaretom, ki zgovorno priča, da je m pognal korenine islam, ki na Tajskem ni posebno razširjena religija.
Morje je za vaščane pravcati vrt, ki se odpira kar pod bivališči in tako ni nič nenavadnega, da otroci namakajo trnke kar skozi okna lesenih hiš. Hi-risti so za vaščane kar dobrodošel vir dohodkov, saj jim lahko ponudijo prevoz med oko-
mM VfUMM KOrm tQMÔKà I e-mail:into@palmi.si_I pomomi aw?uino
gradovi l bavarskega. 3 dni, 25 6 , skotska, 8 dni, 28.6.. 16.8.. îk0tska ii irska,
10.7., 9.8.. nun, « dni, avlo, 24.6., pmiz, 3 dni, avlo, 25.6., hubz 1, 4 dni. 24.6., letalo bus, 24.6., costa suva s Barcelona, s dni, 25.6. bus - letalo, norveški fj0rdi & copenhagen, 8 dni, 17.7. In 78. skandinavske prestolnice, 8 dni, 26.7. loudon. HOTE -, NZ. VIKEND PAKETI 00 55.000 ST/0Sel)0._
MOTH MERCEDES"*, polni p, 43.900 SIT/OS., J0CXER 7". pol p . 24 700 SIT, JOOŒR *7~ POlnl p.. Od 40.500 SIT. APARTMA 1/4, 00 16 900 SIT/OS.. OBVEZNO D0PIAŮL0 ZA AVTOBUSNI PREVOZ: 26.000 SIT. HRVASU: PAG, STARA N0VAUA, 1/2+2 Od 72.300 SIT. APP K01ENK0, 1/6 Od 93.900 SIT, TI0GIR. VILA MARIAIS, 1, 4-5 Od 73.900 SIT, RtA(, SUPfTM HOTEL"/—, NZ. 28 300 SIT, KOtftllA, VELA LOKA. VIKEND HIŠA. 1/2-6 00 92.400 SIT, PHVIAKA, APP 1/6, 10 m Od mofla, 129.600 SIT. UDARJENE PO JADRANU Od 59.900 SIT SLOVENIE APUTM ZH, 7 dni. 26.$.. 1/2. 32.500 SIT, 1/3, 42.000 SIT, 3.7,1/2, 45.500 SIT, 1/3, 58.800 SIT. UKUA, APARTMA MIHHJN, 3.-5 7., 35.100 SIT, 1/5, 40.500 SIT. 7 dni, 3.7. In 10.7., 1/4, 80.500 SIT, TT In prtlwa doplatilo
PRODAJA LfTAlSKlH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2004! PLAČILO M 12 OBROKOV!
í v Zdravilišču Laško m
liške otoke, slastne morske spe-cialitete v restavracijah na kolih, za ljubitelje suvenirjev pa poskrbijo v številnih trgovinicah, ki jih nikakor ne moreš zaobiti, če se hočeš sprehoditi po ozkih lesenih ulicah nenavadnega naselja.
V bližini Phang-nge je še nekaj narodnih parkov in gozdnih rezervatov, ki so ravno tako vredni ogleda. Malo več kot 50 kilometrov od obale ležijo otoki Similan in Surin, ki slovijo po čudovitih koralnih grebenih. Z malo sreče pa je mogoče naleteti tudi na delfine ali celo kite...
IGOR FABJAN
CRES, Soni kov klub
2* Kimen, izleti in animacija,
brezplačno do 12 do 6.8/7D/P0L GRČIJA, Kreta
4* Kalia, vključen najem avtomobila, polet letala iz U
3.7/7D/POL 97.600
TUNIZIJA Monastir
4* Bahia Beach Resort polet let z Dunaja, ali inclusive (10 dni) 29.671 OD/Al 119.660 G RÙJA Rodos 3* Deffinia Resort vključen i avtomobila, polet iz U ves julij/7D/POL 122.500
SONČEK
V TU I potovalni center
PORTOROŽ, Sončkov klub
3* Lucija, bogata vsebina z izleti, ugodno za družine
Evropa še v plusu
Maja je bila prodaja na trgih zahodne Evrope za odstotek večja kot maja lani. Skupaj je bilo prodanih 1,24 milijona novih vozil, pri čemer pa je bil posel precej skromnejši zlasti v Veliki Britaniji in tudi Nemčiji.
V letošnjih petih mesecih so na teh trgih prodali 6,4 milijona osebnih avtomobilov, kar je bilo za dobrodošlih 2,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Očitno je, da gre še naprej zelo dobro
japonskim in južnokorejskim avtomobilskim hišam. Tako so Japonci maja povečali prodajo za 5,6 odstotka in za svoje avtomobile našli 158 tisoč kupcev, južnokorejske tovarne so sicer prodale precej manj (dobrih 48 tisoč vozil), a vendar je bilo to za 22,7 odstotka več kot maja lani. Maja se je precej popravil tudi Fiat, ki je prodal skoraj 100 tisoč vozil, to pa je bilo za 4,4 odstotka več kot maja lani. Skupina Volkswagen je
imela maja za 2,1 odstotka manj kupcev, prav tako skupina PSA za 2,8 odstotka manj, minus pa je imel tudi DaimlerChrysler (za 4,5 odstotka manj). Še naprej pa gre dobro BMW in to ne zato, ker bi šli dobro v promet miniji (tako kot lani), pač pa se je povečalo povpraševanje po miinchenskih avtomobilih. Realno je pričakovanje, da bo BMW še popravil svoje rezultate, saj bo čez mesec na trge pripeljala nova serija 1.
Na cesti milijonti megane
Pred nedavnim je iz francoske avtomobilske tovarne Renault pripeljal milijonti megane druge generacije (na sliki). Avto je med kupci že skoraj dve leti, kjer je zelo uspešen v nižjem srednjem razredu, kjer se kosa z VW-golfom, Oplovo astro in podobnimi konkurenti.
you can
Canon
Opel astra je bil maja med najbolje prodajanimi avtomobili.
Rast na slovenskem trgu
Kot kažejo podatki družbe Jato Dynamics, ki skrbi za statistiko o prodaji novih avtomobilov v Sloveniji, je bila maja prodaja kar za 15 odstotkov boljša kot maja lani; prodan je bil kar 6.101 nov avtomobil.
V letošnjih petih mesecih si je nove avtomobile omislilo skoraj 31 tisoč kupcev, kar je za 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Maja je največ prodal Renault (1.435) in si zagotovil 23,5-odstotni tržni delež. Zanimivo je, da je na drugem mestu pristal Opel, saj zadnja leta tovarna na slovenskem trgu ni dosegala ugodnih rezultatov. Očitno so se okoliščine spremenile, saj so maja prodah 630 avtomobilov ah za 69 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prav tako uspešen je bil Peugeot, ki si je z Oplom delil drugo mesto, a je njegov majski rezultat malo slabši od lanskega. Za temi tremi
je maja pftxlal 422 avtomobi-tomobili, kar je za 14 odstot- lov, med Japonci pa gre še na-kov bolje kot maja lani. Fiat se prej dobro Hondi, Mitsubishi-popravlja tudi v Sloveniji, kjer ju in Nissanu.
„
IVIOMll RECNEMEť ° »
\J
■iborska 86, Celje tel.: (03) 42Í-62-70 w w wjvfoíeMfe^nenH^
POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI
Naša strokovno usposobljena ekipa vam je vedno na razpolago!
Nič več spenjanja in sortiranja papirja, saj Canon iR1600 dela vse to namesto vas. Atoje le ena njegovih odlik.
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
Renault predstavlja fluence
Francoski Renault je ena tistih tovarn, ki se pogosto ali zelo pogosto pojavlja z zelo drznimi študijskimi avtomobili.
Običajno so tako inovativni, da v predstavljeni obliki nikoh ne zapeljejo na ceste. Renault običajno uporabi le določene rešitve in jih nato vgradi v serijske avtomobile. Verjetno bo takšno usodo doživel tudi fluence, sicer povsem resen
konceptni avto. Gre za štirisedež-ni kupe srednjega ah nekaj višjega srednjega razreda. V tem avtomobilskem segmentu francoska hiša nima avtomobila, glavne so nemške tovarne in dejstvo je, da so to večinoma dragi avtomobili, ki prinašajo precej denarja.
Fluence (na sliki) je delo Renaul-tovega oblikovalskega studia, ki ga vodi Patrick Le Quement. Uporabili so precej tistega, kar se že pojavlja pri dovolj znanem vel sati-su, za pogon skrbi 3,5-litrski bencinski motor, ki ponuja 280 KM, v dolžino pa je kupeja za 4,6 metra.
AVTO CHI..IIE d.
Sedež in prodajo: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
TIP VOZILA	LETMIK CENA V SIT	
FORD M0NDE0 18i GIX 1997/98 1 398 000		
		
FORD ESCORT 1,6		1.077.000
	1997/98	797.000
FIAT BRAVO 1.6 SX		1,459.000
FIAT PUHTO 1,2		1.999.000
FUT FUNTO 1.2 SX	2001/02	1.390.000
mamamammmmmammmmmami
RO+SO G
SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.0.0. Skaletova 13 (Hudinja), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88
NAKIADALKO 17, lepo ohranjeno, prodam. Poleg dam puhalnik. Cena 410.000 SIT. Telefon 041 588-038.	2843
VILE za prevoz silažnih bal prodam. Telefon (03)7347-673.	L533
PUHALNIK Tajfun, na kardanski pogon in kosilnico BCS 127 bencin petrolej, prodam. Telefon 051 263-857.2/402741 BOČNI kosi za traktor Zetor 2511 in Imt 539, vzvodne škarje za razrez pločevine, do 3 mm debeline, ugodno prodam. Telefon po 15. Uri, 041 858-725. 2895 2896 TV 420, plug za TV, prodam. Telefon 031 498-421.	Ž316
TRAČNI obračalnik Sip in dvobrazdni plug prodam. Telefon (03) 5823-182. 291/ PUHALNIK Tajfun, obračalnik Panonija 220 in samonakladalno prikolico Sip 19 prodam. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182.	2924
REKS kombi Muta, koso z grebenom, frezo, osipalnik, plug in prikolico prodam. Telefon 5451-633 in 031 562-724. 2929 NAKLADALEC za gnoj UTN 7500, ceno 95.000 SIT, prodam. Informacije: Čede, Petrovče, telefon (03) 714-0086.2 320 TRAKTOR Tomo Vinkovič, letnik 1985,18 KS, prodam. Telefon 5798-269. S395 TR0SILEC gnoja, krpan 40, ugodno prodam, telefon 031 280-810. 2958
KUPIM
TRAKTOR 1er druge stroje, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2763
KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. 2813
POSEST
PRODAM
CEUE, center. Prodamo l. nadstropje hiše, mansarda, vrt, garaža, mirna lokacija. Telefon 040 336-136.	p
CEUE, Spodnja Hudinja. 120 m', dvojček, novogradnja, zgrajen leta 2004, do 3. podaljšane faze, priključki na objektu, z 290 m1 zemljišča, prodam za 14.500.000 SIT. Telefon 041 629-514.
2480
IZOLA. Hišo, 135 m7, s pogledom na morje,
ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, prodamo. Brez posrednikov. Cena 605.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666. p
Psí*
NEPREMIČNINE
TEL 03 5451-006 041 368-625
rw.pgp-nepremicnine.com
ŠEMPETER in Petrovče. Poslovno stanovanjsko hišo prodamo za 18.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628,(03) 492^130.
2942
PLANINA pri Sevnici. Gradbeno parcelo na
lepi sončni legi, v velikosti 1657 m1, prodam. Telefon 031 596-163. 2830 POLOVICO hiše, v Med logu 5 v Celju, prodam ali zamenjam za stanovanje ali vikend. Telefon (01 ) 431-8041, Anton Špringer, Koritkova 19, Ljubljana.	P
k>,CeljeOstrož-iafaza,par-
P0LZELA. Prodamo stanovanjsko hišo, letnik 1989, približno 240 m2 stanovanjske površine, no parceli 1542 m2, z vsemi priključki, razgibana in funkcionalna notranjost, no parceli tudi gospodarsko poslopje s priključki, cena 34.500.000 SIT. Planet Investing d. 0. o., Parmova 53, Ljubljana. Telefon (01 ) 5885-050. n POLZELA, okolica. Stanovanjsko hišo, staro 15 let, prodamo za 18.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405428, (03) 4924130.
ŠENTJUR, Babna Gora. Novo stanovanjsko hišo, uporabne površine 230 m2, parcela 3594 m2, na lepi sončni legi, prodamo za 20.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
ŽALEC, Studence. Stanovanjsko hišo, letnik 2003, uporabne površine 139 m2, parcela 914 m2, mirna lokacija, prodorno za 26.000.000 SIT. Telelon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje. MED Letušem in Mozirjem prodam lepo opremljen zidan vikend, 40 m2, sončna lega, ob gozdu, 1080 m2. Telefon (03) 5481423 ali (01 ) 5344-128. 2862 VIKEND, Celjska kočo-Rifengozd, 40^40 m2,2100 m2 parcela, voda, elektrika, prodam za 3,7 mio SIT. Telefon 051 331-877.	2866
PARCELO z gradbenim dovoljenjem zo stanovanjsko hišo, 9* 12 m, ob asfaltni cesti Gomilsko-Braslovče, prodom. Telefon 041 377-646.	2877 |
CEUE, Šmarjeta. Hišo na ugodni lokaciji, hiša 250 m2, na parceli 1222 m2, primerna tudi kot poslovno stanovanjski objekt, prodam. Telefon 041 734454, (05)1310-339.	2882
ZAZIDLJIVO parcelo, 1100 m2, no odlični sončni legi, v predmestju Laškega, prodam. Telefon 041 835-510. L 535 VIKEND, 10-6, Pletovarje 37, Dramlje, 6782 m2, vinograd, prodamo. Telefon (03) 5762-758,031 859-355. 2886 IZJEMNA priložnost. Hišo na deželi, primerno tudi za dve družini, s pom. prostori in na lepi legi, ugodno prodamo. Nudimo tudi prvovrsten stanovanjski kredit na daljše obdobje. Telefon 041 649-549.
2314
HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za
bivalni vikend ali večje stanovanje, prodom. Telefon 041 628-674. 2891 POSLOVNI prostor (trgovina), lastno ogre vanje, sanitarije, 100 m2, parkirni prostor, prodam. Trnoveljska cesta 2,3000 Celje, telefon 491-6050,031 60W8?.
2913 '
V CEUU prodam stanovanjski objekt z dvema trisobnima stanovanjema (72 ♦ 100 m2), privatna vhoda, dvorišče, garaža, takoj vseljivo, cena 19.500.000 SIT. Telefon (03) 5481-259. 2924 VIKEND v Zagaju pri Ponikvi, zidan, 8-9, z vinogradom, 450 trsov in 30 arov goz- 1 da, prodam. Telefon 031 890-188.
S 388
GOSPODARSKO poslopje, približno 240 m2 | in starejšo hišo (za 110 m7), v Arji vasi, prodam. Telefon (03) 5708-177, 031 300-218.	2318
CEUE-Lopata. Stanovanjsko hišo z manjšo delavnico, za mirno obrt, približno 300 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodorno za 32.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbo-vac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km izven mesto, na mirnem kraju, v skupni velikosti 210 m2, leto izgradnje 1982, približno 450 m2 funkcionalnega zemljišča, prodorno za 20.000.000 SITTele- I fon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57c,Celje.	294,
POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912 m2, v neposredni bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	2941 '
LAŠKO, okolica. Kmetijo, 10 ha, prodamo za 10.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628, (03)4924130.	2942
POSLOVNI prostor v Celju, Celeiapark 90 m2, center, garažna hiša, IV. gradbeno faza, prodamo. Marc interieri, d.0.0., Celovška 73,1000 Ljubljano. Telefon 041 513-800 -Matevž.	n
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
ŠKODO fabia 1,4, 50 Kw, letnik 2000, metalno srebrne barve, prodam. Telefon 031 387-010. 3340 DAEWOO nubiro II, letnik 2000, prevoženih 40.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 267-344.	2335 KROSS kawasoki kx 60, z vso opremo za fanta, starega do 10 let, ugodno prodam. Telefon 031 305-363. 2842 R 5 campus, letnik 91, zo 130.000 SIT in daiwoo racer 1500, letnik 1994, prodam za 250.000 SIT. Telefon 041 257-800. 2313 OPEL vedra 1,6 Gl, letnik 92, model 93, reg. do 03/05, prevoženih 153.000 km, ABS, servo volan, centralno zaklepanje, priklop, prodam, cena 330.000 SIT. Telefon 041 577-136. 29012902 CUO 1,4 RT, letnik 1995, z vso dodatno opremo, 4 letne gume, avto je zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Telefon 5724573,031 372434.
2317
SUBARU justy 4-4 VD, letnik 90, v dobrem
stanju, cena 160.000 SIT in mercedes 190 D, po delih, z dokumenti, prodam, lelefon 041 645-898. Š385 JUG0 55, letnik 1989, dobro ohranjen, prodom. TelífonOai 339-194 ali 5730-358.	L541
ŠKODO felkio LXI, letnik 1998, prvi lastnik, prodam zo 700.000 SIT. Telefon 5738-192.	L 547
OPEL astro, letnik 93, 145.000 km, prodam, ceno po dogovoru. Telefon 041 453-978.	2914
R 5 campus, letnik 94, reg. do 10/04, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 520-247.	2925
PASSAT karavan 1.8 CL, letnik 95, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.	2925
R 5 campus, letnik 93, rdeče barve, 5 vrat, reg. 07/04, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 640-527. 2933 SUZUKI vilora 1,6 i, letnik 90, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 432-962.
L 551
OPEL corsa 1,4 i, letnik 92, zelo lepo ohranjen, prodam, tena po dogovoru. Telefon 041432-962.	L 551 MERCEDES 180 C elegance, letnik 94, kot nov, reg. do marca, golf JXD, letnik 88, lepo ohranjen, kadet 1,6 i, letnik 91, lepo ohranjen in R 5, rahlo karamboliran, letnik 92, prodam. Telefon 031 610-509. Š393 SKUTER 50, letnik 99, črne barve, stranska tačka, pivi lastnik, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 240-658.
STROJI
Sip, 16 ali 19 m3, tračni
Tajfun, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 261-676. 27402741
J
/U.«r.; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432
TOČ--- 5,-25 24"unii2004
MALI OGLASI - INFORMACIJE

izhePLSi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
so objavljeni tudi na slu www.lzberl.sl, kjer si e in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
SREDNJA EKONOMSKA SOLA
CEUE, VODNIKOVA 10
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
v šolskem letu 2004/2005
-	po programih:
-	ekonomski tehnik
-	ekonomska gimnazija
-	1 -letni program prekvalifikacije - ekonomski tehnik
-	1 -letni program maturitetnega tečaja
-	1 -letni program poklicnega tečaja - ekonomski tehnik
-	po verificiranih programih tujih jezikov:
-	angleščina
-	nemščina
-	francoščina
-	po programih izpopolnjevanja in usposabljanja za delo z različnimi računalniškimi programi.
Prijave (obrazec 1,20) z ustreznimi dokazili lahko pošljete na naslov šole s pripisom »za izobraževanje odraslih« do 15. septembra 2004 ali oddate v tajništvu šole. Informacije: v tajništvu šole ali po telefonu 425 47 00, GSM 041 602 497
PARCELO, «a 600 ali 1200 m2 nad Laškim, prodam. Telefon (03) 5731-937, 041 262-063.	2962
V OKOLICI Dramelj, na sončni legi, prodamo gradbeno parcelo s kmetijskim zemljiščem. Telefon 031642-589. Š387
KUPIM
VIKEND, do 7.000.000 SIT in parcelo, do
3000 m', za brunarico ali vikend, do 20 km izven Vojnika, kupim. Telefon 041 270-992.	2850
ODDAM
SKLADIŠČNI prostor (lahko je tudi garaža),
45 m2, elektrika,... PGD Drešinja vas, oddamo. 041 783-275 LOKA!, 25 m2, center Celja, pritličje, primeren za trgovino ali pisarno, oddam. Telefon (03) 5484225,041405-696.
POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinja - bivši salon gostinske opreme), velikost 450 m', 250 m' porkirnego prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddamo lakoj za dobo 5 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije po telefonu 5799-200,041 618-845, od 7. do 16. ure.	p
POSLOVNE prostore, nasproti Planeta Tuš v Celju, oddamo. Telefon 041 731-816. Magma, d.o.o., Mariborska cesta 105, Celje.	n
POSLOVNI prostor 60 ali 100 m! v pritličju, na zelo prometni lokaciji v Celju, ob Mariborski cesli, primeren za vse dejavnosti - zobozdravstvo, odvetništvo ali drugo obrt, dajem v najem. Telefon (03) 5461-223,041 262 063.
TRIINP0LS0BN0 meščansko stanovanje v
središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481415, po 19. uri.	to
NOVO dvosobno stanovanje na Glazip, 77 m!, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041624060. Viba d. o. o., Novo Celje 9,3301 Petrovče.	n
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m', vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	p
U U B U AN A-Šiško-D ra vi je. Stanovanje, 140 m', novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m2, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p KRANJ, Koroška ulica. Stanovanje, 50 do 54 m', dvosobno, 1. nodstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	p DVOSOBNO stanovanje na Hudinji prodam.
Telefon 5414730.	2796
NA Otoku prodam lepo, visoko pritlično stanovanje, 70 m'. Telefon (031 ) 286-283.	2853
DVOSOBNO stanovanje, 56 m7, v 2. nadstropju, centralna, kabelska televizija, balkon, klet, nova streha, vseljivo takoj, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 040627-107.	ž3io
lAŠKO-center. Stanovanje, 58 m1,1. nadstropje v večstanovanjski starejši hiši, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n
U IN
031-342-118. 42-63-122 promet z nepremičninami nakup, prodaja, najem, cemtve
SLOVENSKE KONJICE - novogradnja, 43.1$ m1.1. nadstr/4. balkon. 9.400.000 SIT 139.475 EUR)
CEUE - GlAZIJA. 57,95 m'. 1. nadstr/5. novogradnja, cena: 16.200.000 SIT (1.175 EUR/m') Oddam
« - oddaja 2 ss 58 m'.5.nads
opremlje
N0VU - HIŠA. NOVOGRADNJA V ZAGRADU
CEUE-Kidričevo. Stanovanje, 43 m!, 2. nad-stropje v večstanovanjski hiši, letnik 1936, delno obnovljeno, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. ŠTORE. Dvoinpolosbno stanovanje, 74 m2,
nepremičnine, Gosposka Celje, telefon 041405-628, (03) 4924130. 2942 CEUE, Delavska ulico. Takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m', prodam. Cena 7.500.000 SIT. Telefon 041 531-281.
TRISOBNO stanovanje (83 m') v Celju (Plava laguna), vseljivo takoj, prodam. Telefon 041411425.	2940 CEUE-Otok. Dvosobno stanovanje v Ulici 5. prekomorske brigade, 51,09 m!, 4. nadstropje, adaptirano 1997, prodamo za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 2941 GARSONJERO, 33,3 m', prodam v centru Celja za 30.000 EUR. Telefon 041 990-529. p ENOSOBNO stanovanje v Celju, Opekarniška 12d, garažo in vikend v Vojniku, prodam. Telefon 031 576-650. 2956 STANOVANJE 60 m2, nujno prodam. Najlepšo lokacija v Celju, l. nadstropje, plin, cena od 45.000 EUR. Telefon 070 970-678. 2954.2953K
KUPIM
CEUE ali Žalec. Garsonjero ali enosobno
stanovanje kupim. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628,(03)4924130.	2942
ODDAM
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m2, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, vi-deofon, CTV, brez posrednikov, oddo-mo, mesečna najemnina 3.550 SIT/ m2. Ljubljana. Telefon 040 206-666.
SAVUDRUA. Oddamo udobne klimatizirane apartmaje za štiri, tri ali dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041 311-878.
2739
V	DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo
turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064, 00385 233-93129.	2360
SOBO v stanovanjski hiši, TWC, kuhinja, oddam fantu. Telefon 031 245-957.
2752
BIOGRAD na Moru. Apartmaji, gostoljubnost, čoln, pogostitev, oddamo. Telefon 0038523383497,98 162-1048.
APARTMA za štiri/pet oseb, v J a d r i j i pri
Šibeniku, plaža 80 m, oddam. Informacije po telefonu 00385 2233-2262, od 19. do 21. ure.	2889
V	PIRANU oddam po ugodni ceni za počitni-
kovanje popolnoma opremljeno garsonjero. Telefon 040 245454. 2908 GARSONIÉRO v Celju oddam. Telefon (03) 5411-818.	2935
STANOVANJE, 34 m2, v Celju, oddam, 3-mesečno predplačilo. Telefon 041 661-
OPREMA
PRODAM
KUHINJO Lipa, 5 m elementov, zelo dobro ohranjeno, staro 8 let, prodam. Telefon 031 219442.	2844
DVA umivalnika (večji in mali), s priključki, kopalniško omarico z ogledali, wc kotliček, polico in obešalo za brisoče, ugodno prodam.Telefon (03) 5771-203, zvečer.	2870 MALO rabljeno plinsko peč prodam za 35.000 SIT. Telefon 041 661-734.
ODKUPIM rabljeno pohištvo, belo tehniko, po simbolični ceni. Telefon 041 623-925.
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
0PAZ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodam. Telefon 041 637-202.	20192020
STREŠNO opeko Kikinda, dvojni zareznik, 1500 kosov, za 150.000 SIT, navadno opeko za obzidavo dimnikov in kleti, več tisoč kosov ter rabljene salonitne plošče, 700 kosov, visoki vas, cena 15.000 SIT, prodam. Telefon 041 645-898. S385 BETONSKE kvadre, nove, 30Đ740, cena 140 SIT, kvadre, 25"50, primerne za škarpo z vodnega peska in ostrešje za objekt, 5676, prodam, cena 70.000 SIT. telefon 041645-898.	0385
»CEPANA« drva prodam. Telefon 5778-652,031 259-636.	2922
DRVA, mešana in bukova, razrezana in metrska, dostava do 25 km brezplačna, prodam. Telefon 041 574703. Š392 OKNO Termopan, velikost 120*150, prodam za simbolično ceno. Telefon 5724 573,040741-960.	ž 317
HIŠNA vrata, 195-90 cm, ugodno prodom. Telefon 5461-214.	2878
ODDAM
RABLJENE salonitke za kritino oddam. Tele-
AKUSTIKA
KONTRABAS, 3/(, brez pral in IHnsno harmoniko kupim. Telefon (031) 314-
ŽIVALI
DVOSOBNO stanovanje in manjšo hišo najamemo v Celju. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
STANOVANJE v Celju ali Laškem najamem, do 20.000 SIT/mesec. Telefon (03) 5730051.	2898
MENJAM
STANOVANJE 1,5 sobno, bližina centra, visoko pritličje, menjam za hišo ali bivalni vikend, do 5 km iz Celja. Telefon 041 940-033.	2960
PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 130 kg, prodam. Telefon 810-3076, zvečer.
nihhibridov, tudi bela lupina, enoletne rjove kokoši ter bele težke piščance pro-dajamo na farmi Roje pri Šempetru.
nepiš-
čonce. Telefon (03) 700-1446.
ÎREBICI šeki enoletna in dvoletna, ter kmečka kobila z žrebetom ponovno pripušče-na mirna, vozna, stara devet let, rjave batve, prodam. Telefon 041 393-234.
preizkusite nas


FINANČNE RIS/m NOVE DOBE
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, UUBUANA
»gvensRa c. a/. uuduhiih
macmimii
I GARANCIJA: « POKOJNINA ■ OSEBNI DOHODEK ■ |
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Bai.ojni center!
tel.: 03/ 42 74 378
■■■K NOVO:
LAŽJE IH HITREJE DO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
OBREMENITEV DO 50%
».HflM-lH
nrrpTTTTi
iSH
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078.	2813
JARKICE v začetku nesnosti in ugodno -petelini zo zakol, prodam. Winter, Lopota 55, telefon (03) 5472-070,031 461-798.	2817
RODOVNIŠKE nemške ovčarje, stare 7 tednov, prodamo. Telefon 7817-501.
2821
TELIČKE simentake in čb, od 100 do 140 kg in bikce, čb, 100 kg, prodam. Telefon 031 553-567.	Š377
KOBILO, staro 5 let, jahalno, bele barve, višina 165 cm, prodam. Telefon 031 553-567.	Š377
TELICO simentalko, težko 400 kg, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 898-388.	2851
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041759-681. Š383 BURSKE koze prodam. Telefon 5740-566, pO 20. Uri.	Š384
PET koz prodam. Telefon 041221-367.
PRAŠIČE, težke 90 kg, za nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 5799-071. 2905 BURSKE koze, štiri, prodamo za 100.000 SIT. Telefon 031 500-756. Ž315 BIKCE simentalce, stare 20 do 30 dni, ugodno prodam. Telefon 5794235.
Š386
BELGIJSKE ovčarje, pasma malinua, ugodno prodam. Telefon 031 320-180.
2911
KOBILO, delovno, črno belo, prodam. Telefon 051312-153.	543L TELIČKI simentalki, težki ena 400 kg, druga 110 kg, prodam. Telefon 041 941-881. 542L PUJSKE, 25 do 30 kg, prodam. Telefon (03) 5823-182. 2917 KOZO z dvema mladičema, stara 10 tednov, prodam, cena 200 EUR. Telefon 5743-143. Š389 ŽREBICO, staro 1 leto in žrebca, starega 3 leto, prodam. Telefon 051 342-217.
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
KUPIM
BIKCE simentalce, od 100 do 200 kg, kupim.
Telefon 041 653-165. Š346 MLADO brejo kravo simentalko kupim. Telefon (03) 5822-533,041 956-250.
ODDAM
MLADE mucke, stare en mesec in pol, podarimo. Telefon (03) 5709-219, po 17. uri.
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
VINO, mešano belo ali sortno, ugodno prodam. Telefon 031501-669. Š341 JA80LČNIK, zelo okusen, zdrav, prodam.
Telefon (03) 5730-145. 2865 LANSKO vino, neškropljene brajde, prodamo. Kličite po telefonu (03) 5730-145.
BALI RANO krmo prodamo ali menjam za živino, les ali žito. Telefon 031 832-520.
%
izDem.ei
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
delo mam
VESTNIK
glas tunik
BELO vino, izabela in laški rizling, prodam.
Telefon 5452-932.	2928
OSTALO
ODDAM
PRODAM
PRALNI stroj Gorenje, star 7 let, brezhiben, prodam za 7.000 SIT. Ugodno prodam tudi videorekorder Philips. Telefon 5453-557.	2849
ŽENSKA poletna oblačila, številka 3840 in otroška oblačila, do 10 lel, prodam. Telefon 041 335-600,4260Í10.2854 GLISER Elan 402, rdeč, piva barva, s Chiy-sler motorjem 45, z dokumenti in prikolico, prodam. Telefon (03) 5741-245.
S 382
TRAKTORSKO prikolico za prevoz konjev, gumi voz in dobro ohranjen leseni voz prodom. Telefon 041 971-638. 2864 OBIRALEC koruze, stmišni podrahljalnik, samonakladalko Mengele, 23 m!, molzni stroj Impulza za mlekovod, koso Viton, 165 cm in suho koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 605-502.	p
ZARADI selitve ugodno prodam 1 leto star jogi vložek, 180-200 (boljši), kavč, raztegljiv v posteljo in žensko kolo Rog. Telefon 5483-849.	2883
ŠIVALNI stroj Singer, nov in skrojeno telečjo kožo prodam. Telefon 5461-256.2897 SVINJSKO polovico, rdeče vino po 200 SIT in kis po 100 SIT prodam. Telefon 5461-605,031 783-954.	2909
PRALNI stroj, kombiniran hladilnik, elektromotor, zamrzovalno skrinjo, hladilnik, barvni TV, vodno črpalko in električni bojler, 801, prodam. Telefon 031 890-188.	Š388
CILINDER za samonakladalko prodam. Telefon 041 534-451.	2931 DVA otroška vozička in gugalnico prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 295-701,041 7561115. Ž319 SVINJSKO polovico, teža 60 kg, prodam.
Telefon 5799-273.	S391
CEDE. V Cankarjevi ulici v Celju prodamo zidano garažo, 13,II m2, leto izgradnje 1987, za 680.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorka pri Šmartnem 57 c, Celje.
2941
IZPUŠČEN naravni nutrija plašč, št. 42, nenošen, prodam. Telefon 041 798-733.	2947
DESKE 25 mm, 50 mm, les za nadstreške, vrine ute, ter mizo iz masivnega kostanjevega lesa, prodam. Telefon 041522-489.	2951
TELEFON CT 780, centrala in prenosna slušalka,domet cca 2 km, prodam. Telefon (03)571-8080, (041 ) 736-160.
322Ž
RAČUNALNIK s tiskalnikom, modem, windows Slo 98, miška, dva zvočnika, prodam. Telefon (040) 796-383, po 17. uri.
2950
KUPIM
ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482-288,041 681-412. 2172 ČE ima kdo doma invalidski voziček, naj pokliče po telefonu 041 763-152.
DELOVNI oder - premični, ugodno oddam.
Delovna ploščad 1,5"1 m, maximalna delovna višina 8 m. Telefon 041 628-666.	2 321
ZMENKI
45-LETNA, malce težka, zdrava, vitalna, ustvarjalna, dinamična, inovativna, želi spoznati prijatelja. Kličite po telefonu 040658-288.	2865
30-letni urejen fant, nealkoholik in nekadilec, zaposlen, razočaran v ljubezni, bi rod spoznal pošteno dekle ali mamko, ki želi resno zvezo. Telefon 051 238-611.
2879
STAREJŠI vdovec s hišo želi spoznati žensko za pomoč v gospodinjstvu. Možno je tudi skupno življenje, zaželeno brez stanovanja, starost od 55 do 62 let. Telefon 5715-232, po popoldanskih urah.
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki sle osamljeni, pokličite
Oai/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredovalnica SRČEK. Jaibec Milena s.p.. Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli
BOSIO d.o.o.
(RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO: 1. STROJNI KLJUČAVNIČAR - \
2 delavca
Pogoji zaposlitve:
-	IV. stopnja izobrazbe strojne smeri;
-	5 let del. izkušenj.
Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 10 dni na gornji naslov.
Spet toplo sonce sveti
ko se žalostni zavemo, da nazaj te več ne bo. Ko lahko bi vsaj te videli in slišali tvoj glas, a takšna je usoda, da si moral zapustiti nas.
V SPOMIN
26. junija bo minilo deset let, kar je od nas odšel dobri mož in oče
JOŽE OJSTERŠEK
iz Reke 22 pri Laškem (27.12.1951-26.6.1994)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoča: žena Amalija in sin Slavko s Suzano.
ZDRAVNICA iz Ljubljane, 38, vitka, želi spoznati izobraženca ali moškego na položaju, lahko do 56 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 2903 ZDOMEC, 50 let, Celjan, športne postave, urejen, želi spoznali žensko od 35 do 46 let, za skupno prihodnost. Telefon 041 248-647.	2903
SIMPATIČNA upokojenka želim spoznati sebi primernega partnerja. Želim si resno zvezo. Telefon 031414-195. 2938
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 2034 REDNO ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo pijač v lokalu. F bar, Obrtniška 8, Štore.	2700
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za prevoze po Zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicna šola in opravljen izpit C in E kategorije. Telefon 5443-425. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12,3000 Celje.
NATAKARICO ali dekle iščemo za strežbo v dnevnem baru Tiffany v Celju. Telefon 041 311-845. GGM International d. 0. 0., Kosovelova 16,3000 Celje. 2783 KAVA bar Bolero zaposli več deklet za delo v šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi d. 0.0., Rudnik 11/12,1000 Ljubljana. Telefon 031 712-452. n IŠČEM delo: pospravljanje in aščenje, 2 do 3 'tedensko.Telefon5771-558. 2868 ZAPOSLIM odvetniškega kandidata za določen čas, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne ponudbe s telefonskimi številkami pošljite na naslov: Odvetnik Boštjan Verstovšek, Ljub-- Ijanska cesta 3 a/l, 3000 Celje (za razpis).	n
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v bistroju v Šentjurju. Telefon 041 750012. Dado d. 0.0., Ljubljanska 28, Šentjur. S 384 ZAPOSLIMO kuharico ali kuharja z delovnimi izkušnjami. Delo v dopoldanskem času. Telefon 041 633-190. Stanislav Krajšek s. p., Zadobrova 68, Škofja vas.
2880
DOBRA novka je, da so najboljša leta prodaje še pred vami. Somo še nekaj dodatnega truda, pa boste dosegli tisto, kar ste si vedno želeli. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova ulka 7, Celje.	n
DEKLE ali fant dobi delo v strežbi v kava baru. Telefon 041 435-433. Moto klub Ex grand prix Celje, Razlagova 13 c, Celje.	2910
MIO OPREMA d.o.o.
ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA MIZARJA
za nedoločen čas Informacije: 041/645 715
Iščemo 4 delavce za pomoč pri montaži cestnih odbojnih ograj in za delo v delavnici.
Tel.: 03/54 61 160 GSM: 041 743 035
ZAPOSLIM šoferja C, E kategorije za prevoze
po Sloveniji. Informacije 041 647-440 ali 041 352-289. Zdravko Jelovšek s. p., Avtoprevozništvo, Cerovec 29, 3230 Šentjur.	2918
STROJNIKA no rovokopaču zaposlim. Telefon 031 638-934. Avtoprevoz in strojna zemeljska dela Branko Gobec s. p., Novake 14, Nova Cerkev.	2920 KLJUČAVNIČARJA, zaželeno z nekaj prakse, zaposlimo. Simer d. 0.0., Delavska 8, Celje, telefon (03) 4255-800. 2934 POTREBUJEMO dekle za delo v dnevnem baru, nadomeščanje porodniškega dopusta. Telefon 492-1420, ali 051 303-167/Ksenja. Pišek Peter, s.p., Lopata 17,3000 Celje. 2948
§ RAZNO
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. O.O., Mariborska 7, Celje.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Indesit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovče, telefon 71+0116, 041 767-862,041 632-660,031 632-660.
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 623-000. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnica. 2450 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 2605
DRUŠTVO LAŠKO.
Aškerčev trg 4 b, 3270 Laško
objavlja
razpis za oddajo Planinskega doma na Smohorju (784 m),
in sicer od 1. 9. 2004 naprej. Razpisno dokumentacijo lahko dobite pri podjetju KONTING d. o. 0., Mestna ulica 6. Laško, vsak delavnik od 7. do 15. ure. Dodatne informacije: Fanika Wiegele. telefon 041 907-367. Prijave sprejemamo najkasneje do 19. 7. 2004.
SEUTVE, prevozi pohištva, opreme 1er prevozi v tujino. Boštjan Južna s. p., Zlateče
2 a, Šentjur. Telefon 031 393-249,031 446-290.	2675
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj nudimo v regiji Celja. Telefon 041 922-466. Gradbeništvo Klemenčič, Partizanska 15, Velenje.	2745 BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev in pripomočkov za šivanje. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. ž 309 INSTRUKCIJE - znanje, mag. Mihaela Košto-maj s. p., Bukovžlak 93,3221 Teharje, bom 11.6.2004 prenehala s poslovanjem. 2857 KNAUF, izdelava mansard, predelnih sten in beljenje. Ugodno. Telefon 031 570-534. Zaključna dela v gradbeništvu, Marcel Hemavss. p., Pongrac 138, Griže.
"vedeževanje 244
fj m. 09044 171
NUDIM inštrukuje iz matematike, fizike in mehanike. Petka s. p. Celje, telefon 031 616-970.	2893
AVTOPREVOZNIŠTVO Janko Pire s. p., Na plate 1, Celje bom 10.6.2004 prenehal z dejavnostjo.	2916
TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavanje, gradnja opornih zidov, strojni izkopi. Telefon 041 644-931. Jostss d. n. 0., Javorjeva 4, Celje.
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
MODI dimniki - sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Korent Branko, s.p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160.	ž 323
POSPRAVLJANJE, čiščenje pri vos doma. Angela Švec, s.p., Savinova 4,3000 Celje. Telefon 031 738-762. 2959
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete
VLADIMIRE HERCOG
iz Trubarjeve ulice 44 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sch delavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se predstavnikoma KOZB Savinja za poslovilni govor in praporščaku za spremstvo, duhovniku za opravljen obred, pevcem za petje ter trobentaču za odigrano Tišino.
Brata Drago in Dušan ter sestri Orla in Mila, nečaki in nečakinje z družinami ter ostali sorodniki.
_3323
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni.
ZAHVALA
Za vso požrtvovalnost in izkazano pomoč v najtežjih trenutkih ob izgubi ata in starega ata
LEOPOLDA ZUPANCA
roj. v Loki pri Žusmu (7.11.1935-10.6.2004)
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Žalujoča: sin Poldi z družino in sin Silvo z Marinko.
_3336
Glej. zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (Světlana Makarovič)
V SPOMIN
Minilo je leto, kar se je za vedno preselila v drugi dom naša draga žena, zlata mama, babica, prababica in tašča
IVANKA KOROŠEC
iz Ivence pri Vojniku (24.6.2003-24.6.2004)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke ter se poklonite njenemu spominu. Z veliko hvaležnostjo se je spominjamo: mož Jurček ter sinova Marjan in Franci z družinami.
___3259
V SPOMIN
22. junija so minila štiri leta, kar nas je zapustil ljubi sin
DAMJAN LESKOVŠEK
iz Jakoba pri Šentjurju
Odhod najdražjih ni moč preboleti, resnici se ne da verjeti. Celo ko resnica v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji najdražji.
_3287
Kakor usahne rože kras, tako sem usahnila tudi jaz, sedaj pri Bogu se darujem, svoje drage pričakujem.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
MARIJE PUSNIK
iz Visoč, Planina (5.9.1950-10.6.2004)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izre čeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Šmidu in patro nažni sestri Pavli Tonjko za lajšanje njene bolezni. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Jožetu Vengustu, gospe Ivanki Uduč za besede slovesa, pevcem za odpete ža-lostinke, nosačem praporja, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Zalujka.
Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Zvonko, hčerke Marija, Anica z družinama in Jožica s sinom Primožem.
in bodo drugič umrli
ZAHVALA
s je dragi mož, oče in dedi
EDI DRESCEK
iz Goričice (19.10.1914-11.6.2004)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in za izražena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala sosedi Faniki Ojsteršek za pomoč pri negi očeta, dr. Fidlerju za zdravniško oskrbo, g. kaplanu Boštjanu Čehu za lepo opravljeno sveto mašo in obred, pevcem za odpete pesmi, Jožetu Rataju za besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek in trobentačema ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, darove za cerkev in ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi.
Rad bi ohranil samo to malo, kar je najbolj moje, kar se v drugih ne ponovi, kak droben spomin, ki zvonko poje,
zasidra v času, ki ga še ni, kak droben spomin, ki ne bo
da bo pričal zame: nekoč je bil. (Ervin Fritz)
da
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega sina
MITJE AVSECA
(25.5.1980-12.6.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili pisno ali ustno sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi sodelavcem in sodelavkam Gorenja IPC in Gorenja d. d.. Program KA ter varovanja in splošnih zadev, pevcem, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi Usar.
Žalujoči vsi njegovi.
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Rad bi še živel in nas rad imel. Zdaj boš mimo spal, a v naših srcih boš za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta
MARTINA MAJCNA
iz Socke 27 a
se v globoki žalosti iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče.
Posebej iskrena hvala zdravniku dr. Hruševarju, ki se je pomagal boriti z njegovo težko boleznijo in mu lajšal bolečine. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju na urološkem oddelku v bolniSnici Slovenj Gradec. Hvala ge. Katici za ganljive besede slovesa, Tomiju za odigrano Tišino, g. dekanu Vicmanu za opravljen pogrebni obred ter moškemu pevskemu zboru
za lepo odpete pesmi slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, sin Sandi in hčerka Tatjana z družinama.
ZAHVALA
STANKO RABUZA
iz Laškega (20.4.1931-20.5.2004)
Ob boleči izgubi se v globoki žalosti iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sodelavcem, sosedom, društvom in organizacijam, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja in sočutja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala g. Matjažu Piklu, g. Andreju Mauriju za lep govor ter rudarjem, godbi na pihala, Janezu Medvedu iz Laškega, gasilcem za častno stražo. Hvala g. Jožetu Horvatu za opravljen obred, policiji Laško za pomoč ter za praporje. Posebna zahvala Društvu upokojencev Rečica pri Laškem, Krajevni skupnosti Rečica in Lučki Laško. Hvala tudi pevovodji Bojanu Go-riču in kvartetu iz Maribora.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Betka, sin Franci z družino, sin Miro z družino, brat Tina z družino ter ostali sorodniki.
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Zdaj boš mirno spal, a v naših srcih boš za vedno ostal.
ZAHVALA
V 73. letu-nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, ate, stari ate, brat, stric in svak
ALOJZ PISANEC
iz Celja (16.3.1932-13.6.2004)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Podbregarjevi in sestri Klari za vso skrb, sestri Francki in družini Pilih za nesebično pomoč, g. žup niku Jožetu Planinšku za opravljen obred, pevcem sv.
Jožefa, podjetju Veking d. o. o. in g. Francu Kelhaiju.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
Končalo se je življenje, ki je bilo večkrat potovanje skozi solzno dolino, kot pa hoja po zelenih livadah. Utrujeno srce seje vrnilo k Njemu ...
ZAHVALA
Ko smo se poslavljali od naše drage mame
MARIJE GRADIČ
iz Osredka (12.12.1917-12.6.2004)
nismo bili sami. Hvala sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Beseda zahvale tudi vsem, ki ste jo obiskovali, ji krajšali čas in ji pomagali premagovati težave z zdravjem. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in se z lepo mislijo ali dejanjem od nje poslovili v tako velikem številu. Žalujoči: hčerka, sinovi in njihove družine.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
10. 6.: Vesna GUBENŠEK BEZGOVŠEK iz Dobja - dečka, Tanja SADNIK iz Žalca -dečka, Vanja ŽILNIK iz Celja - deklico, Natalija KIDRIČ iz Škofje vasi - dečka.
11. 6.: Darinka ZABU-KOVŠEK iz Slovenskih Konjic
-	dečka, Helena JUR-KOŠEK iz Laškega - deklico. Angela KNEZ iz Pristave - deklico, Marija BANFIČ iz Velenja -deklico, Andreja AMONJz Loke pri Žusmu - dečka.
12.6.: Simona SPOLENAK iz Dobja pri Planini - deklico, Anica KOPRIVNIK iz Slovenskih Konjic - deklici dvojčici, Marjeta CAVZEK iz Šmarja - deklico.
13.	6.: Nedžmije MURTE-ZAJ iz Celja - dečka, Marija ARTNAK iz Šentjurja - deklico.
14.	6.: Simona BRGLEZ iz Slovenskih Konjic - deklico, Mateja CVERLE iz Prebolda
-	dečka, Barnardka VODIŠEK iz Štor - dečka.
15.	6.: Helena TOVORNIK iz Rimskih Toplic - deklico, Karmen KOŽEL iz Šmartna v Rožni dolini - dečka, Urška PLANKO iz Dobja - deklico, Jelka KLAVŽ iz Velenja - deklico, Marijana TOVORNIK iz Prevorij - dečka.
16.	6.: Sabina COKAN iz Šempetra - dečka, Nataša POVÁLEJ iz Buč - dečka, Andreja KUTLIA FIDLER iz Podplata - deklico, Marta ČUŠ iz Griž - dečka, Andreja VO-LARIČ iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Lidija HALU-ŽAN iz Podplata - dečka, Aljoša HOČEVAR iz Sevnice -deklico, Jana JAGODIC iz Šmarja - dečka.
17.6.: Petra RUS PLAZAR iz Loke pri Zidanem mostu - dečka, Anita VOLAV-ŠEK iz Podplata - dečka, Bojana POLAK iz Petrovč -deklico, Branka ROSC iz Ljubna - deklico, Karmen SENICA iz Šentjurja - deklico, Jasna RUŽIČKI iz Slovenskih Konjic - deklico, Alenka KANDOLF iz Velenja - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Pavel ZAGRUŠOVCEM iz Čreško-ve in Mateja SELČAN iz Dola pod Gojko, Dejan TITAN iz Jagoč in Klara TASIČ iz Celja, Branko GRUDEN iz Ljubljane in Danica POLAK iz Dolge Gore, Dušan WINKLER in Polonca BANIČ, oba iz Rošpoha, Boris GLOJNA-RIČ iz Trobnega Dola in Edina ČERANIČ iz BIH.
50 let skupnega življenja sta proslavila zakonca Branko in Roza PUSTOSLEMŠEK iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Zorko MAKAN in Zdenka KREN-KER, oba iz Velenja, Silvijo ZEBEC iz Velenja in Mateja KOVAČ iz Pake pri Velenju, Marko MANDELC iz Rečice ob Paki in Suzana KRISTAN iz Celja, Dimitrij KOREZ iz Začreta in Petra DREU iz Lo-kovice, Igor GUŠTIN in Ksenija oba iz Velenja, Dušan RIBIČ iz Dobrove in Marjeta PINTARIČ iz Velenja, Tibor VARGA in Darja ŠTRUC, oba iz Velenja, Drago STROPNIK iz Velenja in Alojzija MEŠIČEK iz Hrastnika.
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Marija in Alojz BOROVNIK iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Jože SLATENŠEK iz Spodnjih Poljčan in Metka SKALE iz Bukovja pri Slivnici
SMRTI
Šentjur-pri Celju
Umrli so: Leopold ZUPANC iz Loke pri Žusmu, 68 let, Et-bin DREŠČEK iz Goričice, 89 let, Luka KRAŠO-VEC iz Ljubljane, 89 let, Martin ZUPAN iz Lopance, 53 let, Matilda RABUZA iz Suhega, 89 let.
Velenje
Umrli so: Marija FOR-STNER iz Šoštanja, 90 let, Berta Antonija HONIGMAN iz Celja, 92 let, Rafael LOBNIK iz Velenja, 53 let, Marija ARLIČ iz Škal, 83 let, Ivan DIVJAK iz Latkove vasi, 73 let, Alojzija ŽUPANC iz Ločice ob Savinji, 91 let. Avgust KRANJC iz Lopatnika pri Velenju, 63 let.
Nagradna križanka
HOROSKOP
							tewren	■sr	PREM	=		«S»"	iS	"ST	s
							S	14	21						
							SSS							5	
							MOČVIRJE				8		A		
							SB								
							UKTN«								2
sXroL	«SS		S	SSS	NAMEN	MNOŽINA TOwiS!							19	H	«r
(JOHN)		25									15		au		
ÍK					12										
ODLOMEK				23					VWÙNE			S'SSSt.			17
ČRKA			9	I.IÎÛ.T:		3						24			
«			&VNK					AN REÍIS (FRANK) BHSKI							
S	7				'533? EVA RGL		1			H					—
4B			10								SL ICR				
s				CXR			ÁwiA			16			JERť POTOVAN		
\ .j ^Hk « i							RIMSKI				11	PLOT			18
							"GRÂT					"čoiir			
			lu 1				ssa		4				13	SK	Si
							"SB*								
							«				NOGOMET	22			
							DODNA	20			potrSna				
											asa				6
Nagradni razpis:
1.	nagrada: kopanje in pica za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah
2.	nagrada: kopanje in pica za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah
3.	nagrada: tri knjige Ohcet po stari šegi Jureta Krašovca
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 1. julija 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 10. junija. Prispelo je 1.217 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 23
Vodoravno: SNAST, PALIR, ARARA, JEREB, LADO, BELI DRIM, JERIHO, IHTAVOST, ELIZA, EROTIK, REKORDER, RIŽANA, OKOV, LAVABO, RON, VT, IVAK, RIGG, NI, IRAČAN, JARDIN, CITAT, KOR, LERMA, AKER, SAŠA VUGA, BOŠTJAN, GAT, ROMIH, IMOLA, BIR, ŠČITAR, ČR, PI, UST, AKTIV, ENKA, NADJA, SAAR.
Geslo: Najboljše zrcalo je star prijatelj.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - 5.000 SIT prejme: Berta Padežnik, Vodnikova 1, 3214 Zreče
2.	nagrado - majico in skodehco NT-RC prejme: Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje
3.	nagrado - tri knjige Ohcet po stari šegi Jureta Krašovca prejmejo: Lilijana Pusar, Hrastje 23, 3223 Loka pri Žusmu, Urška Koz-mus, Jagoče 13e, 3270 Laško in Ana Švab, Polzela 57e, 3313 Polzela.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
Ona: Nič ne pomaga, če se greste politiko. Denar tako ali tako kopni, življenje pa je videti iz dneva v dan bolj črno. Treba se bo precej potruditi, da se boste izvlekli iz sedanjih težav, zato ne odlašajte.
On: Veliko časa boste posvetili predvsem srčni izvoljenki, ki bo to znala ceniti. Naredila bosta dokončne načrte za važen korak, ki vaju čaka v bližnji prihodnosti. In nikar ne glejta na prav vsak tolar.
Ona: Ovire v ljubezni bodo prihajale predvsem od prijateljice, ki ste se ji v bližnji preteklosti hudo zamerili. Pazite, da si ne boste opekli prstov, saj ste v zelo delikatni situaciji, ki zahteva obilico previdnosti.
On: Samozavestno se boste podali cilju naproti, a bo minilo še precej časa, preden ga boste dosegli. Zato nikar ne obupajte, saj se bo vse uredilo tako, kot si želite. Saj veste, počasi se daleč pride!
Ona: Lahko ste resnično ponosni, saj imate svoje življenje povsem pod nadzorom, pa naj gre za poslovno ali ljubezensko področje. Spoznali boste, da je prišel čas za malo bolj umirjen tempo življenja.
On: Spoznali boste, da je bilo ljubosumje povsem brez osnove, saj vas bo partnerka pošteno prepričala o svoji zvestobi. Prepustite se prijetnemu ljubimkanju in pozabite na pretekle zamere in probleme.
Ona: Pred vami je izredno prijeten teden, ko se boste lahko prav prijetno sprostili in nasmejali v dobri družbi. Bolj ko se bo teden bližal koncu, bolj se boste zapletali z osebo, ki vas bo enostavno začarala...
On: Prav nič vam ne bo nadomestilo tistega, kar ste po neumnosti izpustili iz rok. Potrudite se, da ne boste ponavljali starih napak in se odločite, kaj sploh hočete. Zadnje čase izgledate vse preveč izgubljeni.
						
	1	2	3	4	5	
	6	7	8	9	10	
	11	12	13	14	15	
	16	17	18	19	20	
	21	22	23	24	25	
KUPON						
						
						
						
						
Ona: Zadeli boste v črno in tega boste zelo veseli. Izpolnila se vam bo želja, ki ste jo že dolgo skušali uresničiti, zdaj pa varn je sekira končno padla i> med. Uživajte y doživetju in se zabavajte. Zaslužili ste si!
On: Prepozno boste spoznali, kakšno priložnost ste izpustili iz rok, zato obupavanje prav nič ne pomaga. Treba se bo pobrati s tal in se ponovno potruditi za naslednjo p'rilož-nost, ki bo vsekakor prišla.
Egggggg
Ona: Črnogledost prijateljev je ponavadi povezana z zavidanjem. Uresničite idejo in zaslužili boste precej več, kot so bili vaši najbolj optimistični načrti. Seveda pa je potrebno vedeti, kje začeti!
On: Sprejeli boste precej odgovorno poslovno nalogo, ki ste jo že kar nekaj časa po tihem pričakovali. Očitno nadrejeni računajo na vašo sposobnost in iznajdljivost, kar jim boste tudi v obilni meri dokazali.
Ona: Ko se boste znova srečali z osebo, ki vam veliko pomeni. razmislite o tem Ne glejte preveč v prihodnost, saj še za ta hip ne veste, kaj vas lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja vaše prijateljice.
On: Zelo obremenjeni boste z delom, vendar se boste kljub temu z zadovoljstvom lotili težke naloge. Čeprav vam bo vzelo veliko časa, to ne bo slaba naložba. Prave koristi se bodo pokazale šele kasneje!
KOZOROG
Ona: Naključno srečanje vas bo zazibalo v srečo, ki vam bo pomenila veliko več, kot pa pričakovana nagrada Le tako naprej; to je prava pot do uspeha. Nekdo se vam bo dobrikal, vi pa se boste nadvse zabavali.
On: Zdaj lahko povsem enostavno zgladite manjši spor iz preteklosti, saj vam je partnerka več kot naklonjena. Potrudite se in videli boste, da so razUke med vama veliko manjše, kot se vam je zdelo.
■ VODNAR
m
Ona: Prav nič ne bo škodovalo, da boste nekoliko skrivnostni in nedostopni, saj bo to le še dodamo spodbudilo prijatelja, ki že kar odkrito pogleduje za vami. Počasi se pripravite na konkreten korak...
On: Spremenili boste odnos do partnerke, kar bo znala pošteno ceniti. Pred vami je novo obdobje, ko se boste lahko ponovno predali malo lagodnej-šemu načinu življenja, ki ste ga že kar nekako pogrešali.
Ona: Preveč se ženete in poskušate dokazati, da ste v vsem najboljši. Pustite težave tudi ostalim, sami pa se posvetite bolj zanimivim rečem in za spremembo tudi uživajte. Nekdo vas že dlje prav željno opazuje...
On: Po glavi vam bodo švigale misli na prijateljico, ki vam je pred kratkim dobesedno zmešala glavo. Nikar se preveč ne zadržujte v ozadju, ampak jasno in glasno pokažite svoje namene in ne bo vam žal!
Ona: Kljub temu, da ste pričakovali precej jalov izkupiček, bo realnost veliko lepša, saj vam bo šlo vse kot po maslu. Finančno si boste pošteno opomogli, s tem pa si boste uresničili tudi marsikatero skrito željo.
On: Obeta se vam prijeten izlet z osebo, ki ste jo do pred kratkim skoraj zanemarjali.-Zdaj pa se bo pokazala kot čudovita prijateljica in še kaj več. Pazite samo, da to ne bo izvedela partnerka.
Ona: Še vedno ni prepozno, da se pobotate s prijateljico. Odkrit pogovor lahko le koristi, vsekakor pa vas bo pomiril. \ Med tednom lahko pričakujete prijeten obisk, ki vam bo v veliki meri popestril vsakdanjik.
On: Vsekakor se vam bo stor-
tako naprej in kmalu boste imeli zelo konkretne rezultate, ki vam bodo precej meri spremenili dosedanje življenje. Predvsem na bolje...
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Harry Potter in jetnik il Azkabana
11.00. 15.00,17.50. 20.40,23.30 Dan po jutrišnjem
12.40.15.20.18.00. 20.40.23.20
14.00. 17.10, 20.20,2330 Starsky in Hutch
12.00.14.30.16.50.19.00.21.10,23.20 Prijetno potovanje 18.50. 13.00 50 prvih poljubov
11.20. 13.30. 15.40. 18.40, 20.50.23.00
16.40. 21.20. 23.40
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
KOLOSEJ
14.40. 16.50. 19.00, 21.20,23.30 Starsky in Hutch 14.20. 16.30.18.50. 21.10,23.20 Kristusov pisijon
14.10.16.40.19.10.21.40,00.10
15.10.18.20. 21.30 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v četrtek, petek in soboto predstave so v petek, «bon in nedeljo POSEBNOSTI:
•	Umazani ples 2, v sredo ob 19.00 v dvorani št. 3. V tem terminu odpade redna predstava filma Starsky in Hutch (ob 18.50)
*	Zaradi dneva državnosti bodo v četrtek dodatne večerne predstave (petkov režim programa), v petek pa dodatne zgodnje popoldanske predstave (sobotni re-
iim).
ŽALEC
PETEK in NEDELJA 19.00 Bitka s časom 21.00 Pobegla porota
SOBOTA 19.00 Pobegla porota 21.00 Bitka s časom
ČETRTEK 18.00 in 22.30 Eurotrip 20.00 Kristusov pasijon PETEK
18.00 in 21.00 Mala dvorana: Lov na sreč
20.00 Kristusov pasijon
22.30 in 19.00 Mala dvorana: Eurotrip
SOBOTA 18.00 in 20.00 Eurotrip 22.00 Kristusov pasijon
Mala dvorana: 17.00 Peter Pan 19.00 Lov ni srečo 21.00 Art kino: Rodger Dodger 23.00 Lov na srečo
NEDEUA 18.00 Kristusov pasijon 20.30 Eurotrip
Mala dvorana: 17.00 Peter Pan 19.00 Lov na srečo 21.00 Ait kino: Rodger Dodger
PONEDELJEK 18.00 Eurotrip 20.30 Lov na srečo Mala dvorana: 20.00 Pozdrav Evropi: V Ameriki
TOREK 18.00 Lov na srečo 20.30 Eurotrip
Mala dvorana: 20.00 Pozdrav Evropi: V Ameriki
90,6 95,1
95,9 100,3
11.00 Narodni dom Celje___
Proslava ob 60-letnici V. Prekomorske brigade 19.00 Grad Podsreda Jože Slak
odprtje razstave umetniških del
Folklorna skupina Lipa
9.00 Pred KZ Tabor
Po Puntarski poti
pohod, kulturni program
Demonstracija obrtnika: u
Skrita pravljica
predstava Lutkovnega gledališ-
M
Kulturnica Velenie Pravljične ure sobota od 10.30 do 11.15
PETEK
21.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje
O. Wilde: Šaloma, biblijska zgodba
premiera gledališke predsta-SOBOTA
21.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje
O. Wilde: Šaloma, biblijska zgodba
gledališka predstava PONEDELJEK
8.00 Galerija Volk Celje in mestne VI. poletni slikarski ex-tem-
20.00 Rimska nekropola Šempeter Glasbeno-pesniški večer
20.00 Kozjanski park__
Mednarodna šola za preč flavto
uvodni koncert
Komorni zbor France Prešeren iz Skopja
koncert
18.00 OŠ Rečica ob Savinji_
Četrt stoletja prangerja
odprtje razstave
19.00 OŠ Rečica ob Savinji Slavica Tesovnik
odprtje razstave likovnih del
18.00 MNZ Celje
Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti
odprtje fotografske razstave
18.00 Velenjski grad__
Klepet pod arkadami
pogovor z Milanom Ževartom
Razstave
Izobraževalni center Štore: razstava Teharje skozi čas, do 30.8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah
Galerija Borovo: olja na platnu Metode Žgeč, do 22. 7.
Elektro Celje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta, do 30.6.
Galerija Mozaik Celje: pregledna razstava otroških del iz likovne delavnice Ustvarjalni pristan
Gostišče Ciril Podčetrtek: dela Aleša Cregoriia, fotografa leta 2004, do 15. 7.
Likovni salon Celje: Belfast, do 30.
6.
Gorenje: likovna dela Zdenka Huz-
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava Odsevi /Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah, do 10. 7.
Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov Norbena Salo-birja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9.
Občina Slovenske Konjice dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč.
Občina Vitanje: dela Jožeta Svetine, do 9. 7.
Galerija Mik Celje dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
MNZ Celje: Prekomorska mladost, ob 60-letnici ustanovitve V. Prekomorske brigade, do 26.6.; Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti, avtorji
ra srnou
Petek, 22.00, Občinsko dvorišče, koncert skupine Kar ceš brass. Ponedeljek, torek, sreda, gledališka delavnica za otroke, prostovoljka Celine iz Francije je pripravila kratke igre.
Letni kino na občinskem dvorišču. četrtek - evropski film, sobota -
Wk, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar sezone 2004/2005 Tone ParUjič: Moj ata, socialistični kulak
Režiser: Michael Babiak Dario Fo in Franca Rame: Osamljena ženska
Jacopo, Franca in Dario Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne!
Režiser: Miha Alujevič Oderpododrom
Martin McDonaght: Blázinec
Režiser: Aleksander Popovski Vladimir in Oleg Presnyakov: Terorizem
Režiserka: Mateja Koležnik Matjaž Župančič: Igra s pari
Režiser: Matjaž Župančič Oderpododrom
Dale Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom
Režiser: Dušan Jovanovič In za mladino
Eric Kastner, Tatjana Doma: Dvoj-Režiserka: Ivana Djilas
20.00 Knežji dvorec Celje J. Kesseerling: Arzenik in stare čipke
komedija
17.00 Mestna občina Velenje Razstava 26
odprtje razstave
18.00 Pri Mišku Knjižku. Celje Gusarska zabava
prireditev za otroke ob zaključ-
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
B. Žorž: Vzgoja za odgovornost
2. del predavanja
20.30 Atrij Majolka_
TYio Mefisto
nastop komorne skupine
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Slibarja, do 31.10.; Odsevi davnine. Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005.
Zgodovinski arhiv Celje: V hiši mojega očeta je mnogo bivališč... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 6.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: dela Jožeta Svetine.
Galerija Volk: dela Dragotina Vlasta Paniča, člana sekcije celjskih likovnikov Svoboda Celje do 30.6.
NLB Slovenske Konjice: dela Arpa-dašalamona.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra.
ZD Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija.
Salon pohištva Slovenske Konjice: dela danov društva konjiških likovnikov.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju in Slovenska zobozdravs-
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije.
Pokrajinski muzej Celje arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
KONJIŠKI TEDEN
ČETRTEK
10.00 Mestni trg in Stari trg Sedemletka: Hura počitnice NEDELJA
15.00 Žička kartuzija Janezova nedelja 18.00 Kulturni domŽiče Tri dni direktor
gledališka predstava SREDA
9.00 KD Slovenske Konjice Vsem dostopna knjižnica
ogled stopniščnega vzpenjalca v Kulturnem domu 11.00 Stari trg
Odprtje projektne pisarne Slovenske Konjice-zdravo mesto
mladinski center cehe
Slon in sadež, kabare
sobota ob 22.30 Ogled prenosov tekem evropskega prvenstva v nogometu.
Stalni program: kreativne, plesne, jezikovne delavnice in tae do rekreacija, vsak petek zvečer MCC techno clubbing.
4
Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete
(četrtek ob 19.00 v P2) vadba joge (petek ob 18.00 v P2)
Klub
Smeh J^p.
V času šolskih počitnic od ponedeljka do petka:
- otroške ustvarjalne delavnice
med 10.00 in 12.00 otroške družabne igre med 17.00 in 20.00
Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Foto razstava »... Albanija« Aleksandre Lazič, do konca junija.
petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji:
badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00. petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom: kegljanje: od 19.30 do 21.00.
■■■■■■I
fmi
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.912 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Žlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
■telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827

Jajčni princ
Šentjurska jajca so imela v soboto na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah številne občudovalce in pokuševalce. Jajčerjada, kot so poimenovali prireditev, je svoj vrh dosegla v mnogoboju v pripravi jajčne omlete, ki je na koncu dala jajčnega princa. Zmagala je skupina Zajčja jajca, v njej pa so bili Marko Štefan (na posnetku se skriva za lepšim delom ekipe), ki je tako postai tudi jajčni princ, Milena Vučenovič in Petra Klanšek. Lanski princ Aleš Stopar se je poslovil od prinčevstva in postal kralj, kaj pa je k vsemu skupaj povedala Barbara Šerbec, ki jo še vedno večina pozna kot Šerbi, pa si lahko mislite ...
MBP
Ponosni Branko
Vedno simpatični Branko But, bivši direktor Centra za socialno delo Celje in predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, ki že nekaj časa uživa zasluženi pokoj, je bil prejšnjo sredo * izjemno ponosen na svojo hčerko, ki je postala zdravnica. Kot vsak pravi očka je na svečano podelitev v Ljubljano okoli vratu prinesel fotoaparat in na sprožilec pritiskal kar po tekočem traku. Ko je bilo vsega konec, pa je po svojem mobilcu o vsem skupaj zagnano poročal ostalim sorodnikom, ki so ostali doma.
Fabjanova tarnala je diplomirala
Na svečani podelitvi diplom na ljubljanski medicinski fakulteti smo ujeli še enega celjskega direktorja in sicer Čedomirja Fabja-na, direktorja Centra za rehabilitacijo invalidov Celje, katerega hčerka Sandra je postala novopečena zobozdravnica. Ker je bil očka nanjo resnično ponosen, se je za voljo podelitve diplom odpovedal celo evropskemu nogometnemu prvenstvu, ki mu pomeni največ. No ja, če pozabimo na njegovo ženo Ireno, ki naj bi letos na njunem vikendu dobila povsem nov bazen.
IZTOK GARTNER Foto: IZTOK GARTNER
Evropske zvezde ob Sotli
V Rogaško Slatino so že v starih časih radi zahajali po-mêmbni gostje, po sedmih suhih letih pa gre zdravilišču očitno na boljše tudi v tem pogledu. Lani je bil gost sloviti italijanski pevec Zucc-hero, letos mu sledi rojak Bud Spencer, zvezda špageti westernov, ki je bil ponavadi v družbi s Terencom Hillom. Danes 74-letni Carlo Pedersoli, kot sta mu dala ime mati in oče, živi v Rimu, v Rogaški Slatini pa je ta mesec bival v hotelu Donat. Nekoč je bil uspešni plavalec ter udeleženec olimpiade v Helsinkih, kar mu že dolgo ne bi več prisodili, je pa morda v tem tudi odgovor na vprašanje, kaj je počel v Rogaški Slatini. V fotoobjektiv smo ga ujeli v družbi z ljudskim ustvarjalcem Nanijem Po-ljancem, ki se bo letos na posebnem performancu na Evropskem trgu samookli-cal za diplomiranega ljudskega ustvarjalca.
BJ
ste bili POŠKODOVANI
WA V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
GD Zavrh pri Galiciji
vabi na
KONCERT NARODNOZABAVNIH MELODIJ
v petek, 25. junija, ob 15.uri v Zaurhu pri Galiciji.
Nastopajoči:
MODRIJANI NAVIHANKE PTUJSKIH 5 PRAVI MUZIKANTJE BRATJE POLJANŠEK i	WERNER
I ANSAMBEL PETRA FINKA I GODBA IZ HRAMŠ
• in JAKA ŠRAUFCIGER
i
5	Medijski pokrovitelj :
Y
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CAS1N0JA CEUE
FARAON0VI ZAKLADI
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
ISKALI BOMO POKER V DAMAH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje.
Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro!" i
Nagrajenci igre Faraonovi zakladi so: Renata Vipotnik, Žalec, Brigita Premužak, Celje, Tončka Krajne, Zg. Korena in Anica Korošec, Celje,
iAAAAAAAA iAAAAAAAA
: /17\ /l»\ /i»\ / 2o\ /n\ . 22 - 23 24
iAAAAAAAA
Obkrožite 2 piramidi s • številkima, pod katerima se , skriva ena od štirih iskanih kari '