Štev. 12.	V Mariboru 25. junija 1887. VIII. tečaj.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Belserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina.	— Poziv. — O gluhonemih. — Toplota. — Književno poročilo. — Dopisi.
— Razne stvari. — Inserati.
3C" Z današnjo številko konča „Popotnik" prvo poluletje svojega 8. tečaja. Vljudno vabimo vse one naročnike, katerim je naročnina potekla, da bi jo blagovoljno o pravem času ponovili. Tudi prosimo vse prejemnike lista, ki so z naročnino zaostali, da svoj dolg skoraj poravnajo.	Upravništvo.
Poziv
p. -CLČiteljst^-a. na Sp. Štajerskem!
Letošnjo jesen priredi e. kr. kmetijske družbe Štajerske „podružniea Trbovlje" krajno razstavo v Trbovljah. — Po načrtu te razstave sprejemale se bodo v razstavljenje tudi stvari, ki spadajo v okvir šolskega dejstva. ;
Načrt regijonalne razstave Trboveljske, ki bode trajala od 24. do 28. dne meseca septembra t. I., obseza kot 8. točko naslednje: „Šolski vrti: uravnava šolskih vrtov; izdelki šolskih vrtov; načrti šolskih vrtov; načrti otročjih vrtov ali zabavišč itd." Kot 9. točko pa imenovani načrt to-le navaja: „Šo!stvo sploh in šolarska dela: oprave učilnic, načrti šolkih poslopij, pismeni šolski izdelki, ris ari j e i. dr. Raznoter a r o k o t v o r n a ž e n s k a d e 1 a."
G. gosp. sotrudnike in p. n. gspč. koleginje s tem vljudno prosimo, da bi po svoji moči in možnosti priskočili prav obilno našemu podjetju v pomoč!
Karkoli spada k lj. šolstvu ter se tiče delovanja našega — tako ali tako — radostno vzprejelo se bode po odboru „ad hoc" voljenem.
Posebno ugodili bodo raznoteri pismeni izdelki, risanje učencev in učenk ter rokotvorni proizvodi deklic.
Osobito opozarjamo častito p. n. učiteljstvo na učila. Ako kateri izmej p. n. kolegov glešta kakšno učilo, ki je po njem samem izdelano, potem nam je pač dopošlje! — Istotako bodo zelo po všeči različni izdelki, katere so učenci oziroma učenke sami priredili.
Prav po godu bodo tudi črteži šolskih sob in poslopij, načrti šolskih vrtov, telovadišč itd.
One gosp. sodruge pa, ki se sosebno bavijo še s sadjarstvom, čebelo- in svilorejo ter z drugimi oddeli kmetijstva, — še posebej nujno prosimo, naj nam ne vzkrate svoje pomoči ter naj po svoje pokažo, kaj vzmore za kmetij-
12
stvo vnet ljudski učitelj se skromnimi svojimi močmi in sredstvi doseči. — Bratje kolege in vrle gspč. sotrudnice zglasiti se mq6žno ter kazite ratarju našemu, da delo in trud Vaš vreden je — plačila!
Opomnja. Ako kdo želi posebnih poizvedeb, naj se Wbrne do podpisanega odbora; isti bode vsak čas rad delil zahtevanih razjasnil. — Oglasila k razstavi naj se blagovole objaviti do 15. avgusta t. 1. „Poučni odbor" kraj ne razstave Trboveljske, • sredi meseca junija 1887. leta.
ArminGradišnik,	GustavVodušek,
tajnik.	načelnik.
-GfrJt*-
0 gluhonemih.
(Dalje.)
2.	Glede na razvijanje telesa.
Med telesne nedostatke vsled gluhosti štejemo : Tesen prsni koš, slabotna pluča, katera so še vrh tega pogostoma na oprsnico (prsno mreno) priraščena, potem tanek in ozek sapnik, majhno jabelko; — vse to zaradi tega, ker se dihala premalo rabijo, zakaj, ako se tvorijo glasovi, se morajo vsi ti deli mnogo bolj napenjati in raztezati, kakor pri navadnem dihanju; napenjanje in močneje raztezanje pa je krepi in jači. Gluhomutci so zato kratkosapni, šibkih prs in rahli na plučih. Na govorila gluhost neposredno navadno ne vpljiva, ker so pa ostala brez vse vaje, so večinoma okorna, počasna in uporna, posebno jezik. To pa povzroči, da je glas skoraj pri vsakem gluhomutcu hripav, govor pri odmutenih nekoliko počasen, netočen in ker gluhonem ne sliši, kar govori, enoličen. Govorila delajo pri njem kakor stroj.
Bolezni, ki so otroku posluh vzele, rade puste razen gluhosti še marsikaj neugodnega za seboj, tako da dobra tretjina vseh gluhonemih bolj ali manje boleha. Taki ostanki prejšnje hude bolezni, ki je bila otroku toliko osodepolna, so: nervoznost, občna slabotnost; opešanost, trganje v udih, pogosto omotica, naklonjenost k sušici; dalje, da jim je včasih prav slabo, da jim iz ušes ali nosa teče; potem, da hripljejo pri dihanju, da pri hoji z nogami brusijo, da zibaje hodijo itd. Gluhomutcu je .treba zato bolj kakor vsakemu drugemu čistega zraka, zdravega stanovanja, tečne hrane in snage na telesu. Ne zapiraj toraj gluhonemega otroka brez potrebe v tesno sobo, naj se rajši v svežem zraku giblje, to mu je zdravo.
3.	Glede na razvijanje uma.
Mnogo hujši od telesnega, je nasledek gluhosti za duh, za-nja razvijanje, in sploh vse duševno življenje. Naravno ima gluhomutec iste zmožnosti s polno-čutnim. Ker si pa ne prisvoji govora, se razvijajo njegove zmožnosti (tudi po-pozneje) samo po čutnih utiskih, brez pomoči jezika, kateri duševni razvoj s tem pospešuje, da razjasnuje, razlaga, poučuje, svari, preti, vodi in podbuja k duševnemu delovanju. Gluhonem otrok je zategadel zaostal v duševnem razvoju za polnočutnim njegovih let, ki ima iste zmožnosti in živi v istih razmerah. —
Po ostalih štirih čutih, zlasti vidu in čutu dobiva predočbe. Predočbe postanejo ščasoma jasneje in popolniše, vzdignejo se tudi na stopinjo pojmov; gluhomutec je zamore ponavljati, (zopet v zavest zvabiti) med seboj primerjati, pod- in nadrejati, je združevati ali razkrojevati, on zna sploh misliti, kakor vsa8 polno-čutni. Pa kak razloček je vendar med gluhonenim in polnočutnim otrokom. Dočim je pri normalnem svet predočeb jasen, je pri gluhonemem ves v megli, ker niso predočbe niti tako popolne, niti dovolj omejene, ter druga od druge ne ločene, nili vrejene. Druga seza v drugo, druga pokriva drugo, mnoge so pomanjkljive in nepopolne.
Vse to vsled tega, ker pogreša otrok jezika, ki dopolnuje, razjasnuje in ureja svet predočeb, katerega si je pridobil otrok po čutnih vtisih. Abstraktnih pojmov, kakor pojma korist, čast, pravice, zlo idr. gluhonem otrok nima, isto tako ne onih pomislij, katere dobivamo po sluhu, n. pr. pomisel človeškega glasu, petja ptičev, godbe, groma, šuma, truša itd. Da-si duševno stanje gluhonemega otroka bolje predočimo, skusimo ga primeriti s temnim gozdom, kjer raste v zmesi razno drevje. Gozd gledamo z bližnjega holma. Se-li da spoznati, kako daleč sega vsako posamno drevo na široko, ter določiti drevesu obliko? Tega ni mogoče. Vsa drevesa so zlita v zeleno plan, ker drevo pokriva drevo, drevo seza v drevo. Le tam pa tam se vzdiguje kak vrh iz plani k višku.
Lej, takšen dar mar je svet predočeb gluhonemega. Kakor v temni goščavi drevesa, tako sezajo predočbe gluhonemega druga v drugo, tako so druga v drugo zamotane, tako pokriva druga drugo. Malo jih je jasnih, to se prav takih, ki so popolne, dobro umejene in žive, ter se dajo, ako stopijo v zavest odtrgati od sosednih.
S pridobljenimi prodocbami gluhonem otrok vrh tega mnogo manje rokuje, (je ponavlja, med seboj primerja, loči, združuje) kakor polnočutni. In zakaj? Zato, ker ga jezik v to ne podbuja. Ako se tedaj oziramo na ravnokar označen način, kako se razvija gluhonem otrok, bodemo lahko imeli, zakaj da ima primeroma s polnočutnim, tako malo predočeb, pojmov in misli, da je neveden, neizkušen, zakaj da je v svojem mišljenju pečasen in nezanesljiv, zakaj da so mu mnogokrat čisto navadne stvari popolnoma neznane, zakaj da toliko lahko razumljivega, tako rekoč na dlani ležečega, napačno razume, sploh zakaj da je duševno tako malo, in toli pomanjkljivo razvit. S poukom pa začne v njegovem duhu svitati, in se sčasoma popolnoma zdani. Kolikor da zamore večleten dober pouk, kaže to, da so dobro poučeni giuhomutci ne le prav razumni in spretni rokodelci, ampak celo uradniki in — učitelji v gluhonemnicah.
\
4. Glede na razvijanje srca in nravnega značaja. človek se ne porodi niti zloben, niti priden in dober; z ozirom na srce in nravnost pride na svet nerazločen. Ako najdemo gluhomutca trdosrčnega in malo nravnega, mu nista trdo srce in nedostaten nraven značaj prirojena. — Znano je, da ga ni sredstva, ki bi tako vpljivalo na človeško srce, kakor mili glasovi, bodi si da je človeška beseda, mično petje ali lepa godba. Tega izgo-jevalnega sredstva gluhomutec pogreša. Pa česa še vsega! Vsake besede materine ljubezni, vsakega opomina, vsakega svarjenja, vsake pohvale; vseh tistih
12*
ljubkih pripovedek, s katerimi vzbujajo stariši, brati in sestre v otroškem srcu čutje za ljubezen, hvaležnost, pokorščino, udanost, spodobno vedenje; sočutje za bol ali veselje, srečo ali nesrečo bližnjega.
V%eh teh najvplivnejših sredstev na razvoj človeškega srca mora pogrešati gluhomutec. Se li smemo tedaj čuditi, če se vede gluhonem nespodobno in sirovo, če greši zoper dostojnost in nravnost, če je v svojem vedenju brezobziren, če je požrešen in nasladen, če izmika, če kaže namesto sočutja zlo-radost, ali celo ljutost, ker ne sliši tožnih glasov bolnikovih, ne stokanja nesrečneža, ne ječanja trpinčene živali, ki bi mu vzbudili sočutje.
Ker se pri gluhonemem vid primeroma visoko razvije, je lahko privaditi gluhonemega rednosti in snage. Gluhonememu dopadajo žive barve ter vnanji blišč; vsled tega je naklonjen v lišpanje in nečimernost. Ljudi sodi navadno po njih obleki. Vsak človek z lepo suknjo mu je spoštljiv, kateri je borno oblečen, tega zaničuje; isto tako tistega, ki ima kako telesno napako; od slepca čuti se mnogo srečnejega. Vse hoče z očesom vjeti, nič naj se njegovemu pogledu ne odtegne; zategadel je raztresen.
Zaradi svojega nizkega stanja v razumnosti rad preceni gluhomutec svojo osebnost, je ohol, prevzeten in častilakomen. Pohvala, graja in svarjenje mu sežejo navadno globoko v srce. Tudi je gluhonem sebičen, zaviden, nevošljiv in lakomen, po denarju hlepi; če te je postregel, zahteva koj plačilo. Kakor vsak maloumen človek, hoče imeti vedno prav, smatra se nezmotljivega, zaradi tega je trmast, svojeglaven, uporen in neubogljiv. Ako ga ljudje dražijo in če se pogostoma z njim slabo in brezsrčno postopa, postane občutljiv in nagle jeze ter hitro vzkipi. Če ne ve drugače dobiti zadoščenja, rad povrača hudo z hudim, — je naklonjen maščevati se. Ker zveze okolnosti ne spozna, ti rad vse verjame, zato ga lahko prekaniš in goljufaš, če hočeš, če ga je pa kdo večkrat navozil, postane ščasoma nezaupen in sumen. Telesni poželjivosti je gluhomutec navadno mnogo bolj vdan, kakor normalen človek; to pa zato, ker nima toliko duševne moči, da bi mogel vspešno brzdati svoje strasti. Z osodo svojo je večinoma. zadovoljen, ker se ne zavede dovolj svoje nesreče, da-si so tudi taki gluhomutci, ki spoznajo razloček med seboj in zdravimi ljudmi in so potem prav nesrečni, da ne slišijo in ne morejo govoriti.
Lastnosti, ki sem jih tukaj naštel, opazujemo pa le na neukem gluhomutcu. Kateri se je izobrazil, takih slabosti navadno nima, ali če jih ima, ima jih v veliko manjši meri. Naopak so si pridobili poučeni gluhomutci obilo dobrih in lepih lastnosti. Oni so ti vdani, zvesti, odkritosrčni, te radi ubogajo, ti radi postrežejo, ne plačujejo hudo s hudim, ampak radi odpuste in pozabijo razža-lenje ; bolezni, bolečine in vsako britkost prenašajo z največo vdanostjo, potrpežljivostjo in srčnostjo. Izobraženi gluhonemi so uka- in vedeželjni, zato radi potujejo; veseli so in s svojo osodo zadovoljni, če se jim tudi.dobro ne godi. Ako so se v veronauku temeljito poučili, so pobožni ter bogaboječi in vsi vdani v božjo previdnost; v veri najdejo upanje, in tolažbo v britkih urah, kojih je gluhonememu mnogo odmerjenih. Svoje dolžnosti kot verniki natančno in točno izpolnujejo, oni radi in goreče molijo, ter pridno obiskujejo službo božjo, mnogokrat z veliko požrtovalnostjo.' Da so gluhomutci dobri, vestni, marljivi in vstrajni delavci, sem že na drugem mestu opomnil. V Mariboru n. pr. jih je vedno
nekaj med slikarji sob in čevljarji; njih mojstri jih ne morejo prehvaliti. V Gradcu je toliko gluhonemih rokodelcev in obrtnikov, da imajo svojo gostilnico, kjer se po večerih shajajo, na Dunaju celo svojo kavarno.
(Dalje sledi.)
-«3»-
Toplota.
(Naravoslovna črtica.)
Telesa, katera zamorejo prostornino drugih teles spremeniti, nam pa povzročiti občutek toplote ali mraza, nahajajo se v toplem stanju, in vzrok temu njihovemu stanju nazivamo toploto. Toplota je mnogokrat združena se svitlobo; tako n. pr. traki solnčne svitlobe tudi ogrevljejo, vendar pa se o njenej pri-čujočnosti prepričamo s posebnim občutkom tudi tam, kjer svitlobe manjka. Ker topla telesa v drugih ne vzrokujejo vselej enak občutek toplote, zatoraj moramo v toploti postopnost ali stopnje razlikovati: in ravno zato imamo izraze: mrzlo, hladno, mlačno, toplo in vroče. Določena stopinja toplote teles zove se toplina ali temperatura.
O naravi toplote imamo dvoje mnenje. Do početka našega stoletja držali so se učenjaki mnenja, da je toplota neka telesna tvarina, tako imenovana toplotna tvarina, ki se je od tvarine teles povsem razlikovala, ker je namreč neka vrst tekočine brez teže. Ta toplotna tvarina je tako tenka, da vso praznoto med telesnimi deli izpolnuje. Še tako gosta telesa imajo namreč med svojimi telesnimi najmenjšimi česticami ali deli prazen prostor, katerega sicer ne zamoremo se svojimi čuti pri vseh opaziti, vendar pa se o njegovoj pričujočnosti lehko prepričamo. Tako bi se n. pr. železo s kovanjem ne bi moglo zgoščevati, da se med njegovimi telesnimi, česticami ne nahaja prazen prostor. V ta prazni prostor po starejšem mnenju toplotna tvarina vhaja in brez vsakega ovira izhaja pri svojem vhodu telesa ogreva, pri izhodu pa jih ohlaja. Goreča telesa toplotno tvarino izločujejo in ker jo različna telesa jače ali slabše privlačijo, zato ne vstopa ona v vsa telesa v enakej množini in potem imamo različno topla telesa.
Drugo in verjetneje je mnenje o naravi toplote, da gibanje etera*) in naj-menjših telesnih čestic ali delov toploto vzrokuje. Od hitrosti gibanja najmenj-ših telesnih čestic odvisi stopinja toplote in sicer tako, da s hitrostjo gibanja toplota enako rase in pada. Kakor se valovito gibanje na površini vode vedno dalje in dalje širi, tako se priobčuje tudi gibanje najmanjših telesnih čestic tega ali onega telesa kakemu drugemu. Med telesnimi česticami vsakega telesa nahaja se namreč eter ravno tako, kakor v svetovnem prostoru, in ta eter'je ono sredstvo, ki gibanje telesnih čestic ravno tako razširjava kakor voda na sebi valove. Tako nas učijo v novejših časih Kroenig, Clausius in Marvvell. Ako n. pr. eter iz kakega telesa izstopi, tedaj se ne poruši samo ravnotežje najmanjših čestic, iz katerih je telo sestavljeno, ampak iz tela izstopivši eter vzrokuje gibanje najmanjših čestic eterovih v svetovnem prostoru, in to vzrd-
*) Eter je drobno in prožljivo sredstvo, tako po priliki, kakor je najdrobnejši zrak, in se nahaja v svetskem prostoru, kakor tudi v vseh te:esih.
kuje v nas občutek toplote. Slednjič vemo zaupljivo, da vzrokuje svitlobo posebno pa zvok tudi gibanje, in ker je toplota, kakor smo uže gore omenili, velikokrat se svitlobo združena, je verjetno, da ima tudi toplota isti vzrok.
Znano je, da trenje vzrokuje. toploto. Os kolesa mora se mazati, da se tako trenje zmanjša, ker drugače bi se ona vžgala. Trenjem tvarin se najmenjše njihove čestice stavijo v tako živahno gibanje, da se vzrokuje s tem toplota. A ker so najmanjše čestice teles silno majhene, zato mi tega gibanja z očesom ne moremo videti, toda ono razodeva se nam z občutkom toplote.
Med velikim mnoštvom naravnih močij je rodu človeškemu, vsem živalim in rastlinam toplota najkoristneja in najpotrebneja. Čem se namreč toplota v živečem bitju do neke stopinje zniža, ono skoro živeti prestane; rastline potrebujejo dalje neko mero toplote, da zamorejo kliti, in spet da zamorejo zoriti. Kdo ne ve, da se iz jajca edino s toploto živali valijo, in sicer ne samo tedaj, ako kvočka na jajcih sedi, ampak tudi. ako se jajca denejo na mesto, kjer je toliko toplote, kakor je kvočka ima. V toplih krajih so namreč živali, katere svoje jajce v pesek zakopljejo, da jih solnčna toplota zvali. Kako toplota na našo zemljo in na celo prirodo deluje, znamo tudi iz lastne skušnje, ter vemo, da toplota v spomladi prirodo iz dolgega spanja vzbuja in spet oživlja.
Mi potrebujemo dalje toploto v različnih obrtnijah in v našem gospodarstvu, ker s toploto prigotavljamo si hrano, da si zdravje in življenje ohranimo.
Veliko prikazkov v zraku in na zemlji ima dalje svoj izvir v toploti. Oblaki, ki nam zdaj željno pričakovani dež, ^zdaj pa sneg prinašajo, ali nam strah, žalost in nesrečo z nevihto in točo vzrokujejo, vsi ti prikazki imajo svoj izvir v toploti. Tudi rosa, katera nam skoz noč travo, cvetlice in druge rastline okrepčuje, ima svoj izvir v toploti.
Toplota vzrokuje dalje tihi vetrič, ki v listu šumi, nas pa prijetno hladi, in pa viharje, ki hiše in drevje rušijo in morje burkajo. Ako se podamo v kako delalnico in preiskavamo tamkaj, odkod izhaja neizmerna moč, katera toliko strojev giblje in toliko tisoč delalcev nadomestuje, bomo se spet osvedo-čili, da toplota to velikansko moč stvarja. Toplota stvarja dalje moč, ki velikanske ladije na morju goni, na zemlji pa vozi z neizmerno hitrostjo z blagom težko nakladane vozove čez gore in doline.
Koliko tisoč toplic najdemo na zemlji, in rod človeški rabi jih v svojo korist, ker one mu ozdravijajo in krepčajo telo; tudi ta blagodar izhaja iz toplote.
Strahoviti potresi, ki zemljo tresejo, mesta in gore rušijo, in tudi nove gore in jezera stvarjajo, imajo svoj izvir v toploti. Tudi ognjene gore bruhajo žveplo, ogenj, pepel in druge tvarine v velike daljave z neizmerno močjo toplote. S -toploto čistijo se slednjič nam koristne tvarine, kakor zlato, srebro, baker, železo in druge, katere se navadno v rudah pomešane s kamenjem, zemljo in drugimi tvarinami nahajajo; s toploto prigotavljamo si iz teh kovin najlepše dragotine in pa potrebna orodja in orožja.
Priroda obdarila je človeka z raznimi čutili, da zamore prikazke v zunanjem svetu začutiti in spoznati; tako spoznamo toploto s tipom, ki je po celej koži. človeškega telesa razširjen. Ali ne vemo iz lastne skušnje, da so naši občutki pri vstopu v toplo izbo različni od onih, kadar stopimo na hladni sever ?
Kadar se dotaknemo različnih predmetov z roko, občutimo tudi različni občutek, ker oni vzrokujejo s svojim učinkom na našo roko ali toploto ali mrzlino. Tcda mi ne začutimo toplote samo s tipom, ampak ona razodeva se tudi z drugim našim čutilom, posebno z očesom. Toplota vzrokuje namreč s svojim učinkom veliko spremembo teles, in opazovaje te spremembe opazujemo nehoteč tudi toploto. Ta poslednji način začutjenja toplote je velikokrat sigurnejši, kakor oni z našim tipom, ker ta nas velikokrat moti. Držimo namreč desno roko v mlačnej vodi, levo pa v ledenej, in denemo potem isti čas obe v navadno v«do, tedaj občutimo v desnej roki mrzlino, v levej pa toploto, če ravno ste obe roki v istej vodi. Ako stopimo po letu iz tople kopeli, zdi se nam, da je zrak hladen, ako pa po leti iz hladne kleti v isti zrak stopimo, zdi nam se, kakor s tipom občutimo, da je zrak iste toplote kakor poprej. S tipom tedaj ne začutimo vselej prave toplote, ker občutek vselej odvisi od poprejšnje toplote našega telesa. Iz omenjenega primera pa uže spoznamo, da med toploto in mrzlino ni bitnega razločka, in ravno zato znanost nikoli ne govori o zimi ali mrzlini, ampak le o toploti te ali one stopinje.
Toplota pokazuje nam se razun z gori omenjenim občutkom tudi s svojimi učinki in to lehko s svojim očesom opazujemo in začutimo. Toplota namreč spremenja prostornino ali objem teles in njihovo skupnost, to je, ona raz-tega telesa, spremenja trda v tekoča in tekoča v zračna. Ta sprememba je vselej toploti primerena in zato iz nje ne sklepamo samo na pričujočnost toplote, ampak določujemo tudi po tej njenej spremembi celo njeno velikost. Pri omenjenej sprembi teles s toploto stvarja ona včasih velikanske sile, katerih se
poslužuje človeštvo na svojo korist.	Dr. Križan.
--
Književna poročila.
„Zabavišče slovenskim otrokom" spisal Anton Funtek, založila »Narodna šola". Cena 25 kr. Zelo veselo nas je iznenadilo to prvo delce te vrste, v katerem podaja naš vrli tovariš in priljubljeni pesnik mladini naši kitico mičnih iger, ozaljšano s prelepimi cvetovi nedolžno bodre poezije; brezdvomno si je s tem pridobila tudi „ Narodna šola" hvalo od vsakega, kateremu je mar za odgojo naše slovenske mladine.
V predgovoru čitamo o namenu knjižice to-le: »Sedaj, ko se na več krajih snujejo slovenski otroški vrti, potrebno je zares, da se zbere gradivo, katerega doslej niso imele otroške vrtnarice slovenske. Vrh tega misli odbor »Narodne Sole", da bi pričujočo knjigo s pridom čitali tudi učenci ljudskih šol; gg učiteljem pa podaja pesmice z navodilom, kakor se zvršujejo razne otrokom priljubljene igre pri telovadbi, pri šolskih izletih in veselicah. Nekaterim pesmim primerni napevi nahajajo se po šolskih pesmaricah, drugim pa morda kak glasbenik zloži prikladne napeve". Da bi sledila že kmalo ona druga izdaja, v kateri bodo združene nežne pesmice, sedaj osamele, z otroško veselimi, prisrčnimi melodijami. A ker je upati, da se zgodi to v kratkem, in ker je želeti, da naj je to delo kolikor toliko dovršeno (kar nam Slovencem ne more biti pretežko, ker 'imamo kot zadnji v drugih narodih dokaj uzorov) zdi se nam potrebno, da izjavijo taisti, kateri imajo opraviti v tej stroki, odkritosrčno, kar se jim zdi prav, kar napačno. Le to notranje prepričanje nam je povod, da si
usojamo izreči željo, naj bi bilo tu in tam drugače, kakor je in uverjeni smo, da čast. odbor in gosp. A. Puntek ne bodeta zavrgla naših predlogov, ako so opravičeni in izvršivni. Začnimo to raj-! Str. 1. Zidnji vrsti druge pesmice: „Igranje v krogu je lepo, ker duh nam vadi in telo"; da igranje vadi duh, otroci na ti stopnji ne umejo. Sicer bile bi besede bolje postavljene tako: „Ker vadi duh nam in telo". Služiti pa bi vtegnoli ti-le vrstici: „Igrati vse nas veseli, dokler smo zdravi in čvrsti. Str. 4. v drugi pesmi: „Dosti pa ni puške same, Sabljo vzemi še bridko"; sablje v vojni bridke, otrok ne pozna; namesto te metafere menda „svitlo". Str. 28., 15. pesem. Zaporedna vjema „Klip,
klip, klap,-----Top, top, top" je ušesu prijetneja tako-le: Klip, klip,
klop,---Tip, tip, top." Bolje slovenska interjekcija kakor „top" zdi se
nam pa „cop". Na strani 26. pridemo do „nazornih iger". Mi smatramo te igre za najvažnejše, ker vežbajo telo in duh ob jednem in sicer tako skladno, kakor tega druge igre storiti ne morejo; zatoraj pa tudi želimo, da je ta skupina z posebno skrbjo izdelana in kolikor mogoče popolna. Nazorne igre urijo naj, kakor nazorni nauk, razne otrokove zmožnosti telesne in dušne. Tipati, okušati, vohati, slušati, gledati, pomniti, misliti, govoriti, vse to vadijo naj nazorne igre, se ve da kot take, ne kot nauk. Poglejmo si je natančneje !
1.	igra: Vrtnarica: Dete ljubo, le povej.
Kaj držiš v ročici tej?
Otrok: Kocko (prstan, kredo, krogljo--)
Vsi (pojoč): Res je, res je, dete milo, To si dobro pogodilo!
Otrok se zavezanimi očmi stoji na sredi kroga, poda se mu kaka stvar, da jo otiplje. (Je bi stvari ne uganil, poje se nastopna pesemca :
Tega nisi pogodilo, Bolje vgani, dete milo!
Ta igra uri pred vsem tip in vadi prav poimenovati reči. Namen je dober; zoper obliko pa imamo omeniti marsikaj. Ako se dete imenuje ljubo, je ta beseda detetu hvala; hvala pa se daja le tedaj, ako se je zaslužila. Prvič se nam ta beseda sama na sebi za pohvalo ne zdi prava, in drugič za pohvalo vtem slučaju vzroka ne. Največ ljubezni najti je v isti hiši, v kateri se besede „ljubim", „ljubezen" in druge enake zamolče; nikakor pa se ž njimi ne sme ravnati, kakor s starim grošem, ki se podaja detetu za igračo. Dalje. Beseda „le" nam vsili misel, da se dete obotavlja imenovati stvar, katero drži v roki; da nam rabi že v prvem pozivu, toraj ne gre. Bi ne bila prva vrsta boljša tako-le: „Dete, hitro mi povej"? „Vganoti" pomeni dovršeno vspešno djanje ; bolje vganoti toraj ne mogoče; ako dete prvokrat ni >vganilo, pozvati ga, „bolje" vgani, je absurdno. Da otroci imenujejo dete stoječe v sredi kroga, milo, je nenaravno.
2.	igra: Vrtnarica: Oj, dete ljubo, le povej.
Kako se pravi jedi tej?
Otrok: Kruh (sladkor--)
Vsi (pojoč): Zares je to, zato pa zdaj Še drug povedal bode kaj.
Otroku se zavezanimi očmi' da se nekoliko kruha, soli, sladkorja---
v usta. Zopet „ljubo" in ,.le"; „zares" stoji mesto „res" le zaradi mere, vadi okus; prav je pa le „res". Po vsebini jo igra dobra, a treba je nadzoritelju biti opasnemu.
3.	igra: V krogu lepem tu stojimo
Nihče v sredo nam ne sme;
Tega le med se pustimo,
Kdor izrek prav mičen ve.*)
Daleč že smo potovali, .	čez doline in gore;
Eadi z vami bi igrali,
Oj, pustite nas med se!
Tega le med se pustimo,
Kdor izrek prav mičen ve.**)
Dva, trije ali več otrok so popotniki, prihajajoči iz daljnih krajev; drugi stoje na sredi sobe v tesnem krogu in pojo prvi odstavek. Drugi odstavek pojo popotniki s proseči m glasom in otroci v krogu ponove vrstici: Tega le med se
pustimo, kdor---Ko petje jenja povedo tujci zaporedoma lepe izreke
ali zapojo pesemco, na to pa se uvrste v krog. Vrtnarica mora se pri tej priliki ozirati na deželna, mestna in krajevna imena ter vprašati: „0d kod prihaja moj prvi (drugi, tretji---) popotnik?"
4.	igra: Ako skupaj se igramo,
Potlej to je lepa reč ;
Ako pa je dete samo,
Ni mu kaj posebno všeč.
Toda tukaj v naši sredi
Manjka jeden, kdo je to?***)
Dete ljubo, le povedi.
In ugani ga lepo!****)
Ta igra se more zvršiti v krogu ali pa tudi sedeč na klopeh. Predno začno otroci peti, zavežejo se jednemu otroku oči, ali pa, kar je še bolje, zakrije mu vrtnarica obraz. Petje se'začne in morda v sredi prve kitice da vrtnarica drugemu otroku znamenje, da naj tiho odide v postransko sobo. Na to mora prvi otrok ozreti se in uganiti onega, ki je odšel, če ga ugane, pokliče se otrok iz postranske sobe nazaj: če ga pa ne ugane, mora sam v postransko sobo in ga'pripeljati nazaj. t'e se igra ponavlja, uganjuje tisti otrok, kateri se je prej skril.
„Ako skupaj-----Verze tako kovati, ne gre; z njimi oskruni
se poezija ter zasrarnuje se vzgoja naravnega čuta za lepoto jezika. Za deco jo najboljše komaj dosti dobro, zlasti pa, ako postane kaj v spominu njegovem tako neizbrisljivo, kakor te le pesmice, ki se ponavljajo vsak dan tolikrat. Ravno pesmi za igre bi naj bile preskrbno izdelane, bi naj bile posebno odlični proizvodi poezije otroške, ker se ne pozabijo nikdar. Tukaj si usojamo prašati g. Funteka, zakaj da je prezrl one prave bisere poezije otroške, namreč taiste igre, ki so bile objavljene v Vrtcu 1. 1880. in 1881. Vsak narod bi smel biti ponosen na tak kine svoje device poezije, naj je obdarovana še tako bogato. Toda vrnimo se k 4. igri!
V šolski sobi uči se, da glagol igrati nam ne rabi povračavno: na zabavišču pa se nasprotno stokrat ponavlja. Katero bode končno obveljalo? Ako
*) Tudi: „Kdnr prav lepo pesem ve."
**) Namesto „Kdor izrek prav mičen ve" bolje „Kdor izrek nam lep pove", ker prvič besedo „iničen" vsi otroci ne poznajo in drugič „mičen" primaren epiteton ni. Ker je pa samo ob sebi umljivo, da se otroci- učč le lepim izrekom, smela bi se beseda „lep" nadomestiti z besedo „brž." in ne brez pomena. Vsebina igre je izvrstna, goji fantazijo, vadi spomin ter vtrdi nauk tako. da se ne pozabi nikoli.
***) Ali: „Manjka jedna; kdo je tu?"
****) Ali: „ln ugani jo lepo!"
se v stihu ta zlog ne da lahko namestiti, se pa stavi naj dativus etikus „si". Za osebe velja „ta", ne „to". Kaj je lepo uganiti?! — Kolikokrat se greši zaradi vjeme!
5.	igra: Oj, otroci le zmeraj,
K mizi vodi pot vas moj;*) Stranice so dobre tam, Oj, le k mizi, ne drugam!
Hitro, hitro idi vsak, Jabolk, fig tam vidi vsak; Na vso moč jih bo vesel, Kdor prejel jih bo in jel!
Odloči se miza ali stol kot cilj in gori polože se malenkosti, kot jabolka,
hruške, fige----. Nato razvrste se otroci na pare in zadnjemu paru
zavežejo se oči. Prednji pari korakajo od cilja v stran, samo, da bi ga zadnji par zgrešil. (Je ga vendar ne zgreši, dobi kako malenkost. Tudivse otroka v zadnjem paru lahko ločita in skušata priti k cilju vsak pesebej. (Je se pesem trikrat odpoje in cilja še nista našla, odvežejo se jima oči in druga dva prideta na njuni mesti.
Po vsebini je igra jako dvomljive vrednosti; ni zgube, ako je ni. Glede oblike le to, da predmet „na" v tem slučaju si nema prilaščati naglasa.
6.	igra: Cvetice-lepe tu imam;
Cvetico jedno tebi dam, A ti ugani in povej, Kako veliš cvetici tej ?
Otroku zavežejo se oči, potem pa se mu da močno dišeča cvetica, da jo poduha. Ta cvetica more se mu tudi podariti.
Igra je dobra.
7.	igra. Bratec, bratec, modri mož!
Klinček smo zgubili, Mar ga našel boš?
Bratec, bratec, modri mož!
Saj smo dobro znali,	,
Da ga našel boš!
Jeden otrok gre iz sobe, drug skrije deljši klinček z obema rokama. Tudi drugi otroci, stoječi v polukrogu, drže tako roko na roko. Ko se pesem poje, vrne se otrok in si molčeče tovariše dobro ugleda. Ako najde klinček, zapojo se druge tri vrstice, če ga pa zgreši, zapojo otroci tako:
Bratec naš ni moder mož! Bratec, mi smo znali, Da ga zgrešil boš!
(Je je tudi mala laž, da bi bili otroci prej vedeli, da „bratec" ne najde klinčka. pa to toliko ne stane. Drugače je igra dobra.
8.	igra. Kdor je dobre glavice,
Rad ima zastavice, Ve, kar ga povpraša kdo, Brž ugane in lehko!
Ko otroci odpojo te vrstice, da se jim zastavica v rešitev.
S tem je konec nazornim igram. Kdor uvidi in uvažuje namen teh iger, želi gotovo, naj bi bile poleg tega. kar se je zahtevalo že zgoraj, tudi lepo vre-
*) Tudi: „K stolu vodi pot vas moj".
jene. Naslednje skupine so vse boljše, deloma izvrstne. Omenjeno še naj je to le. V 6. igri na strani 33. bilo bi za stihoma »Stolpne ure gredo: — — Stenske ure gredo: — —" namesto „Ure žepne pa tako-le: — — menda bolje brati in pevati »Žepne ure pa tako le: —' —Na str. 34.: „Ali kdor bi doli pal;" doli = unten, dol = hinunter; sploh je pa dol pasti pleonazem, ker gor pasti ni mogoče.
Na str. 41: „Dve okenci in vrata Vam hišica ima ta". Zaradi zaimka „ta" se naj stiha prenaredita.
Na str. 47: „(Je spalo bodeš jutro celo, Nič solnce te ne bo veselo". V drugi stih se je vrinila najbrž pomota. Manjših pomot nismo navajali.
Ako primerjamo nahajajoče se pogreške z dobrimi stranimi naše knjižice, moramo vendar veselo priznati, da je g. Funtek storil težek začetek tako, da mu šteje le v čast. Nekatere njegovih lastnih pesmic so ostalne vrednosti. Brez pomisleka sme se knjižici v drugi, spremenjeni izdavi prorokovati najboljši vspeh in častno mesto v pedagogičnem slovstvu slovenskem.
Gabrijel Majcen.
Pouk o risanju gotovo najbolj pospešuje dober, metodično sestavljen navod. Kot najboljša metoda pri prostoročnem risanju se če dalje bolj spoznava „risanje brez pik", če tudi je napredek v začetku počasen. Risanke s pikami rabijo naj se le na najnižji stopinji. Kakor hitro pa znajo učenci brez velikega popravljanja vleči vodoravne, navpične in razne poševne preme po pikah, naj se prične z risanjem brez pik. Vlečejo se zopet take črte različne velikosti, v začetku bolj kratke, potem daljše in iz teh sestavljajo se pozneje razni liki (figure in ornamenti) na geometrijski podlagi.
Prav dober navod za tako risanje je „Trettau, der kleiue Zeichner", ki ga je že prav toplo priporočal nekdanji »Slovenski učitelj". Velja samo 90 kr. Toda omenjena knjižica more se le rabiti v ljudski šoli na nižji in srednji stopinji. Za višjo stopinjo je treba primernega nadaljevanja. V ta namen pa moremo v porabo učitelja najtopleje priporočati od ministerstva potrjeno za ljudske in meščanske šole in iz 15 listov (s 60 narisi) sestavljeno delo: „Synimetrische Eleinentarformen a Is verna ti d te e b ene Sy s te m e in einem neuen Sinne ffir den Unterricht i m F r ei h an d z e i ch n e n von Prof. F. Masehek, Troppau, Verlag von Buchholz & Diebel, P r e i s 1 ti. 80 kr.
Prednost pred drugimi ima ta navod, da niso podobe razdeljene s kvadrati in pravokotniki, kajti s to delitvijo se le pospešuje lenoba in površenost. Tudi delenje s koordinatami (navpičnicami), posebno pri večji daljavi ni dosti prida, ker se s tem podpira preveč mehanično merjenje, ovira torej pravi namen risanja, namreč vaja v presodbi mere s prostimi očmi (Augenmass) in budenje čuta za geometrijsko sorodnost
Najboljše sredstvo za to daje pravilo: »Simetrično ležeče preme, ki so k simetrijski osi poševno nagnene, sečejo (režejo) se v neki posebni točki (piki) simetrijske osi in narede ž njo dva enaka kota; ako se pa prerežejo preme pravokotno k osi, naredi se poševni ali pravokotni jednakokraki trikotnik, pri katerem je dotični del od osi — njegova višina". Tudi jednakokraki trapee porabi se prav dobro za določitev simetrično ležečih točk, ako potegnemo vzporednico k podstavnici. Vsaka simetrična oblika se more na ta način s trikotniki razdeliti v popolnoma simetrični polovici. Vsaki točki pripada jednakommmo ležeča točka in obe imenujemo simetrično ležeči točki in te primerno zvezano s premami med seboj napravijo simetrično ležeče preme. Simetrijska os pa je sestavljena iz gol takih točk.
Vse to se bolje razvidi iz posamnih okrasij (narisov), katerim je še pri-djan natančneji navod v porabo. Po tem navodu se bistri mera z očmi ter čut za geometrijsko sorodje, rabi se pa tudi prav malo pomočnih črt, torej prihrani mnogo časa.
Prof. Maschek pa je tudi izdal za srednje šole in za domačo rabo prav dober navod za risanje človeških glav, ki se glasi: „Das Kopfzeichnen nach einfaehen Gesetzen, der r au ml ichen Sy m m e t r i e", 6 listov, cena 2 gld. V kratkem pa izide njegova razprava: „Ueber die Anwendung der Aquarellmalerei auf Holz."	J. B,

Dopisi.
Šmarje. Šmarijsko-rogaško učiteljsko društvo je imelo svoje tretje zborovanje pri sv. Križu na Slatini dne 31. maja 1887. Takrat se je zborovanja vdeležilo le 13 učiteljev, a kot gost je bila pričujoča gspe. Reyerschiitz. Iz tega števila je razvidno, da mnogo gg. kolegov ne uvažuje ceno in vrednost učiteljskih zborovanj tako, kakor bi jo kot pravi učitelji in gojitelji uvaževati morali. Učiteljstvu še je marsikatero težavno nalogo rešiti, ali kako, če se ne vdeležuje polnoštevilno mesečnih zborovanj? Kako torej uresničiti „zavezo slov. učiteljstva" in oživotvoriti „Organizovano knjižnico za mladino"? Uvažujmo spis v 11. štev. „Popotnik"-ovej: „0 imenitnosti učiteljskih društev"!
Radi odsotnosti nekaterih gg. poročevalcev prečita se samo zapisnik o zadnjem zborovanju v Šmarju, a potem referuje g. R. Knaflič dalje o „izdavanju organizovane knjižnice", iz katerega referata podamo tale posnetek: Ker je g. Lego začetnik „organizovane knjižniee za slov. mladino" zato nariše g. poročevalec tridesetletno delovanje Lego-vo za naš napredek. G. Lego promatra z največim zanimanjem in pozornostjo razvoj naše literature, učiteljstva in šolstva. On podpira neposredno in posredno vsa naša znamenitejša društva, kakor: „Dramatiško društvo", „Slov. Matico" (radi velikih zaslug imenovan je njenim častnim členom) „Slov. učiteljsko društvo" v Ljubljani, „Pedagogisko društvo" na Krškem itd. Ljubljanskim in drugim dijakom doposlal je v dveh letih do 300 gld. čeških knjig, na ta način se je učilo in se še uči v Ljubljani do 100 dijakov češkega jezika, od katerih je dospelo 30 do tolike dovršenosti, da prelagajo dandanes razna beletristiška dela na slov. jezik. Kandidatje učiteljišča so dobivali pet čeških pedagogijskih časopisov. Na ta način poznajo naši prihodnji učitelji vže kot kandidatje češko šolstvo in učiteljstvo, kar koristi brez ugovora našemu učiteljstvu in našej šoli. Pred jednim letom je otvoril g. Lego v Pragi posebni kurs za slov. jezik, kjer podučuje do 80 učiteljev in učiteljic slov. jezik, hoteč i češko učiteljstvo seznaniti s slovenskim. Za svojega 181etnega uradovanja na Slovenskem si je g. Lego popolnoma osvoji! slov. jezik ter »poznal naš narod po vseh straneh njegovega življenja!. On ve predobro, da je šola ona podlaga, na katero se osniva narodna individualnost in da bodo naša literatura le tedaj v^pevala, ko bodemo imeli bogato literaturo za mladino, a pro-matrajoč slov. šolstvo je takoj uvidel našo hibo, namreč da nam nedostaje „or-ganizovane knjižnice za mladino"; zato nam hoče tudi po tej strani priskočiti. Njegovim posredovanjem se je v seji „Slov. učit. društva" (Ljublj.) dne 7. vinotoka 1886 živahno debatovalo, a žalibog, najvažnejši faktor za literaturo za mladino v Ljubljani je takim pesimističnim načinom risal nemožnost tega podjetja, (pomanjkauje pisateljev, založnikov, naročnikov, denarja), da se je mesto „uč. dr." društvo „Nar. šola" čutilo poklicano prevzeti to nalogo. „Nar. šola" je obljubila 300 gld. podpore, 200 gld. bi sprosila od družbe sv. Cirila in Metoda
a svoto x od deželne vlade Kranjske, na ta način bi se lahko, ee tudi s pičlim številom naročenih šol, začelo finančno delovati (letnina 2 gld. za 5 do 6 knjig.) Za silo se je ustanovil odbor izven kroga „Slov. učit. društva", kateremu je bilo pisatelje nabirati. Pisateljev se je nabralo primerno lepo število, od katerih je jeden doposlai pred časom svoj rokopis „Nar. šoli", pet pisateljev pa „Slov. uč. društvu" v Ljubljani, a 6 pisateljev si je pridržalo svoje rokopise do odločilnega časa. Ko je g. Lego zvedel za navedeno „neraožnost", daroval je 7 ces. zlatnikov kot častno nagrado za najboljšo slov. povest (glej razpis po vseh časopisih), a za zboljšanje honorarja pisateljem in za založnika poskrbi sam. Torej nam učitejskim društvom treba samo reči svoj milostni „dči!" iztegniti roke ter sprejeti s hvaležnostjo Lego-vo požrtvovalnost, ter vsaj nekoliko podpirati to podjetje. Poročevalec stavi sledeči predlog: Šmarijsko-rogaško učiteljsko društvo izrazi g. Legu v posebnem pismu i po čeških pedagogijskili časopisih svoje priznavanje njegovih zaslug za naše šolstvo in naš jezik med češkim učiteljstvom. Predlog se jednoglasno sprejme.
Da se nameravana organizacija do novega leta res uresniči; zato je treba med učiteljstvom teoretiškega in praktiškega delovanja, t. j. učiteljska društva naj izražajo po zborovanjih svoje mnenje itd. Osobito pa je treba, da se o tej izdaji sporazume vsa društva; kajti takemu podjetju je treba pripravljati „pot Gospodovo" sicer je ves trud brez izdalnega vspeha. „Slov. uč. društvo je ukrenilo na nepravo pot, če misli, da bode samo kaj izvelo brez pomoči drugih. Učitelji smo pedagogi, ter se ne smemo pri takih in sličnih podjetjih oddaljiti od pedagogijskih načel, temveč se moramo poprijeti premišljene in vgodne metode. To je organizacija, a njen plod bode „organizovana knjižnica". Poročevalec stavi sledeči predlog: Da se prične med slov. učitejstvom živahnejše delovanje, bodi si neposredno ali posredno za „'organizovano knjižnico za slov. mladino"; zato p oživa šmarijsko-rogaško učiteljsko društvo s posebnimi dopisi in po pedagogijskih časopisih vsa uč. društva na Slovenskem a) da konštatujo v zborovanjih po pedagogijskih nepedagogijskih časopisih nujno potrebo in korist „organizo-vane knjižnice za slov. mladino", b) da izrazijo svoje mnenje ter določe izda-vajoči faktor (ali „Nar. šolo" ali „Slov. učit. društvo" v Ljubljani), c) da delujejo teoretično in praktično na ustanovo oziroma na širjenje „org. knjiž". Teoretično, da razpravljajo o tej zadevi ter širijo zanimanje, praktično, da nabirajo v svojem okraju krajne šolske svete in premožnejše občane za naročnike ter pisatelje učitelje in neučitelje. 1'redlog se jednoglasno sprejme.
Predlog, da bi šmarijsko-rogaško učit. društvo prirejevalo vsako leto po jedno ali dve veselici (koncert ali akademije) se za letos ovrže, vendar se priporoča to ostalim društvom. Cisti dohodek bi se daroval ali kot častna nagrada pisateljem (po načinu g. Lega) ali kot naročnina za „org. knjiž." ubožnim šolam dotičnega okraja — Po zborovanju vesela zabava pri Ogrizeku na Slatini.
V	dopolnitev našega poročila o seji 5. maja je dostaviti to le:
Iz tajnikovega poročila povzemamo: Društvo je zborovalo preteklo leto štirikrat, trikrat v Šmarju, a enkrat na Slatini. Razpravljali so se sledeči predmeti: 1. O lokaciji v narodnej šoli, (Debelak). 2. Učiteljske pripravnice —- učiteljski zbori, (Strmšek). 3. Vpliv javnega življenja na odgojo mladine. (Kotnik). 4. O važnosti zavarovanja življenja, (Kotnik). 5. Novi bralni stroj, (Jurkovič). 6. O gluhonemih, (Ferlinc). 7. Kako se naj podučuje nemščina na narodnih šolah s slovenskim učnim jezikom, (Vezjak). Društvo je štelo 28 udov, ter bilo naročeno na „Popotnik"-a in „Padag. Zoitschrift" in je bilo ud „Slov, Matice". Blagajnikov račun se odobri.
V	odbor so bili voljeni jednoglasno: predsednikom Jurkovič Fran, podpredsednikom Blenk Edvin, blagajnikom Žumer Matija, zapisnikarjema Debelak Ivan in Knaflič Radoslav in odbornikoma Vezjak Fran in Sirk Boštjan.
J.. n.

Središče, 20. junija 1887. V četrtek, dne 16. junija vršila se je v poslopju tukajšnje narodne šole precej dobro obiskovana redna skupščina Ormoškega učitelj, društva. Društveni predsednik, g. Rakuša otvori s srčnim pozdravom do navzočih zborovanje ter nam predstavi navzočega načelnika krajnega šolskega sveta g. Šinko-la kot gosta. Za tem se preide k razvijanju dnevnega reda. Izmed dopisov omenimo samo jednega in sicer dopis, v kojem vabita gg. Kleinmayer in Bamberg na naročbo Breznikove zbirke slov. pesnij „Zvon-čeki". O tej knjigi, katera se nam je tudi na ogled poslala, izpregovoril je g. predsednik par besedic ter nam jo je vsem prav gorko priporočal.
Potem prišla je na vrsto tretja točka dnevnega reda: Metodična obravnava prirodopisnega sestavka „Orvi" iz Tretjega Berila. To točko rešil je praktično z učenci višje stopnje podučitelj Kosi. Ker so nekateri prisotniki -poročevalca nagovarjali, naj bi razpravo „Popotnik-u" v ponatis poslal in on to v svojem času tudi storiti nakani, zatorej nam ni treba natančneje o tej obravnavi poročati. Onemu poskusu sledilo je razgovarjanje o nasvetu Sloven-Bistriškega učit. društva „Učne ure naj se prelože v vročem poletnem času, t. j. od 15. junija do konca šolskega leta na predpoldanški poduk od 8. do 12. ure.
Natančneje o tem predmetu referiral je g. LTnger. Omenil je slabe a tudi dobre strani, katere bi utegnila- imeti ta novotina na šolskem polju, ter na koncu svojega razpravljanja nasvetoval, naj se naše društvo proti temu predlogu izreče, in sicer radi tega, ker bi ta predrugačba poučnega časa imela gotovo več slabih kot dobrih nadledkov, ker bila bi tako rekoč druga polaj^ava šolskega obiskovanja in prva nam je itak pokazala, da ne obrodi dobrega sadu.
Na to oglasi se gosp. Košar k besedi, ter precej na obširno našteje in naslika vse prednosti, katere bi imela ta preložba popoldanskega pouka na pred-poldanske ure in stavi predlog, naj bi naše dtuštvo vendar-le pritrdilo nasvčtu Slov. Bistriškega uč. društva. Za tem vname se precej živahna debata, katere so se razun omenjenih dveh poročevalcev še vdeležili gg. Eberl sen., Kakuša in Strenkl.
Konec te debate pa je bil, da se je predlog g. Kožarja s 7 proti 6 glasi vzprejel. Izmed zanimivih posvotovanj in ukrepov posnamem le nekatere točke in sicer taiste, koje bi utegnile zanimati tudi javnost. Nasvet g. Košarja „Učit. društvo Ormoško naj izreče pismeno zahvalo in priznanje učitelju g. Artner-ju, ki je v društveni seji Vordenberškega uč. društva dne 5. maja t. 1. pri razpravi vprašanja „0 pomanjkanju učiteljev" tako izvrstno in jasno dokazal, da je temu pomanjkanju največ kriva pičla učit. plača". — Predlog se jednoglasno vzprejme.
Predlog g. Strenklna: Našo učit. društvo obrne se naj do „Pop." uredništva, naj blagovoli naskorem metodične obravnave berilnih sestavkov, ki so raztresene po raznih letnikih „Popotnik-a", sebrati in v posebnej knjigi izdati. Ker smo slov. učitelji v tem obziru res še na slabem, zatoraj bi iz srca želeli, da bi zagledal tak „Navod za obravnavo beril", kakoršnih imajo nemški naši kolegi na izbiro skoraj beli dan. Posebno dobro bi pa služila ta zbirka mlajšim učiteljem, ki se še pripravljamo za skušnjo uč. sposobnosti.
Predlogu g. Strenkl-na sledil je predlog g. Kakuša. „Ker je izkustvo pokazalo, da postane po končanej skušnji iz veronauka šolsko obiskovanje kar naenkrat jako neredno, zatoraj' naj se društvo obrne do g. dekana s prošnjo, da blagovoli z ozirom na ta nedostatek skušnje iz veronauka na pozneji čas preložiti. Predlog se sprejme.
Po končanem zborovanju bil je skupen obed in za tem prosta zabava v gostilni g. Šinko-ta na kolodvoru. Pri tej priliki bodi mi dovoljeno v interesu društva, ter v interesu učiteljstva sploh izreči željo, naj bi se v prihodnjič društvene zadeve ne razpravljale več v krčmi in v navzočnosti gostov naših, katerim s tem pripravimo le nadležne, neznosne ure, a nev zabavo, kakoršno so si želeli. Dotičnika opozarjamo na točko, glasečo se „Zelje in nasveti navzočih udov", toda ta točka se ne obravnava v krčmi, temveč v društvenej seji.
Iz Ljutomera. Dne 12. majnika zborovalo je naše učiteljsko društvo na Cvenu. Šolsko poslopje stoji nekoliko minut zunaj imenovane vasi na prelepem Murskem polju. Poznati so murski poljanci po svojej inteligentnosti. Ponosen pa tudi mora biti učitelj, kateremu je dana čast, delovati med takim ljudstvom! - Pred zborovanjem ogledali smo si skrbno vrejen šolski vrt, potem pa se zbrali v zgornjih prostorih šolskega poslopja. Prvo točko dnevnega reda: „Plavi bezeg, metodična obravnava za višjo stopnjo", izvel je gospod Tone Herzog prav spretno; drugo pa »Prebivalstvo, gospodarstvene razmere, vinarstvo in kletarstvo, razmerje glede narodnosti' in spola" v ljutomerskem okraju prevzel je gospod Ivan Kryl. Umeva se, da je vsakega zanimala ta kulturno-zgodovin-ska črtica. Eazvidelo se je iz nje duševno in gmotno stanje prebivalcev Ljutomerskih goric in Murskega polja.
Prav iz srca smo hvaležni gosp. Krylu, da na tak način pripomaga k uresničenju potrebnega „domovinoslovja". — Dostikrat še čujemo in čitamo grozne slovniške napake, kakor: govedoreja, konjereja, vinoreja i. dr. Res čudno, ka se nekateri še ne morejo odvaditi takih spak. Naposled še bomo dobili kleto-rejo in gnojerejo, ka-li? Pišimo rajše govedarstvo, konjarstvo, vinarstvo, kletarstvo.
Slovensko učiteljstvo naj se zedini, slovenska učiteljska društva naj stopijo v medsebojno zvezo! To je živa potreba, katero ponavljajo leto za letom žalibog posamezni učitelji in kličejo nas vsi odkritosrčni prijatelji mile slovenske mladine. Kaj je krivo, da- še smo zmeraj pri predlogu? Marsikaj! Vendar glavni razlog je slovenskega učiteljstva nezrelost! Da, da nezrelost, ki se zrca v mnogih podobah. Treba nam prave, možate zrelosti, kakoršne vidimo pri
kolegih druge narodnosti!	Josephus.
-««-,—
Novice in razne stvari.
[P res v i tli cesar] podaril je krajnemu šolsk. svetu pri sv. Florjanu na Boču in občini Lehen za zgradbo šole po 300 gld., občini Dobrna za šolski vrt 100 gld. in novi šoli za pletenje (košev in košičkov) v Kapli na Koroškem 500 gld.
[Deželni odbor štajerski] je odredil, da se na podgimnaziji na Ptuju z bodočim šolskim letom prično nemško-slovenski tečaji ter je poučevanje izročil tamošnjemu katehetu g. F. Majcenu.
[Družbi sv. Mohora,] ki je štela lani 31.687 udov, pomnožilo se je število letos za 3254, torej je letos vseh udov 34.961, ki so razdeljeni po škofijah tako: Škofija goriška 4.841, krška 3.129, lavantinska 10.549, ljubljanska 13.438,. tržaška 1.870, sekovska 243, zagrebška 260, senjska 121, poreška 58, somboteljska 203, videmska (Ddine) 132, po raznih krajih 54, v Ameriki 63.
[„Pedagogiško društvo" v Krškem] je ravnokar izdalo in založilo rPedagogiški letnik", obsezajoč „Občno v z goj e s lo v j e" (po dr. Jos. Michu poslovenil Fr. Gabršek), „Pouk o črtežih" s podobami, II. del. (Josip Bezlaj) in razne pedagogično-didaktične spise. Cena knjigi je za neude 1 gld. 40 kr. (po pošti 5 kr. več). Poleg tega so se izdali posebni odtisi „Občnega vzgoj eslovja" (cena 80 kr.) in„Pouka o črtežih" (cena 30 kr.), po pošti 5 kr. več. Ker so te knjige prve v tej stroki, nadejati se je obile naročbe. — Denar naj se pošilja odboru „Pedagogiškega društva" v Krškem.
[Okrajna učiteljska konferencija za Krški šolski okraj] bode v četrtek, dne 30. junija t. 1. v šolskem poslopju v Krškem točno ob 9. uri dopoludne. Razen navadnih toček so na dnevnem redu še: a) Individualnost otrok. Poroča g^ Fr. Gabršek. 6) Praktična obravnava „štirih letnih časov" na
podlagi dotičnih sestavkov v berilih. — Vsak učitelj (učiteljica) ima to obravnavo pismeno izdelati za tisti razred (oddelek), v katerem poučuje. — Poročevalce odloči žreb.
[Stritarjevih zbranih spisov] 1. snopič se je ravnokar pričel razpošiljati. Dobi se pri založnikih Ig. pl. Kleinmajr & Ferd. Bamberg v Ljubljani in pri vseh boljših knjigotržeih po Slovenskem. Cena 25 kr. — Mi Stritarjeve zbrane spise svojim č. bralcem še enkrat prav gorko priporočamo. Naj zlasti slovensko razumništvo seže po njih.
Vabilo. Celjsko učit. društvo ima v četrtek, 7. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne (tudi pri slabem vremenu) v Št. Juriju na južni železnici svoj redni mesečni zbor. Dnevni red: a) Petje, b) Zapisnik, c) Društvene zadeve.
d)	„Cesa nam je treba?" (par besed „pro domo"), gov. g. Armin Gradišnik.
e)	Nasveti. Ker nas mislijo tudi p. n. udi šmarijskega učiteljskega društva s svojim pohodom počastiti, pričakuje prav obilne udeležbe	odbor.
Vabilo. „Pedagogiško društvo" imelo bode letošnji občni zbor v četrtek dne 30. junija t. 1. ob 2. uri popoludne na gostilničnem vrtu gosp. Gregoriča v Krškem — Vspored: l. Poročilo o društvenem delovanju preteklega društvenega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalce v računov. 4. Volitev sedmih udov v društveno vodstvo (odbor). 5. Določitev letnega prineska za prave in podporne ude. 6. Določitev glede „Pedagogiškega letnika" in razdelitev istega med navzoče ude. 7. Predavanje deželnega potovalnega učitelja in tajnika c. kr. kmetijske družbe, gosp. Gustav Pirca: Kako je šolski vrt urediti in ob dela vat i! 8. Nasveti. Zaradi velike važnosti tega zborovanja se vabijo vsi učitelji (učiteljice) in šolski prijatelji k mnogobrojni udeležbi.	Odbor „Pedagogiškega društva" v Krškem.
Vabilo k 4. (zadnjemu) zborovanju brežiško-sevniškega učiteljskega društva dne 7. julija ob 11. uri v Globokem. Vzpored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Predavanja a) O vzgoji (g. Kunstič); b) Iz moje prakse v računstvu" (nadalj. g. Mešiček); c) Vršiti se ima nadaljno posvetovanje o konferenčnih vprašanjih. (Opomba: to društvo se je ustanovilo dne 19'. septembra 1872 -- 15 let!) Mnogobrojne udeležbe nadeja se	odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo za sežansko-komenski okraj zboruje 7. julija t. 1. ob 9. uri dopoludne v prostorih narodne šole v Sežani se sledečim vspo-redom: a) Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, b) Poučuje se slovnica v II. odd. III. razreda, c) Kritikuje se pouk. d) Predava se o risanju v osnovnih šolah, e) Nadaljuje se o kmetijstvu v nadalj. tečajih, f) Nasvetuje se to in ono. K obilnej udeležbi vabi	odbor.
NATEČAJ.
Definitivno, oziroma provizorično se umeščajo:
1.	Uoiteljslio mesto na enorazredni ljudski šoli v Plešivcu, 111. plač. razred.
2.	Provizorično,siitteiiiovano iiodiičlteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli s paralelko v Smartnu na Paki, IV. plač. razred.
Prositelji naj svoje redno obložene prošnje — glede prvega mesta tudi z dokazom, da so vsposobljeni snbsidarično poučevati v katoliškem veronauku — dopošljejo službenim potom do 15. julija 1887 krajnemu šolskemu svetu v Plešivcu pošta Velenje, oziroma v Šmartnem na Paki, pošta Šoštanj.
Okr. šolski svet Šoštanj, dne 20. maja 1887.	Predsednik:
Finetti «. »\
Narlliritpli na dvorazrednici, IV. plač. vrste v dobrem kraju želi svojo službo z enako lidUUbllBIJ dvo- ali trirazrednice zamenjati. Več pove iz prijaznosti: Uredništvo „Popo£nik-a", Maribor, Reiserstrasse 8.
_t_
Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariborn.