LETO XI ŠTEVILKA 112 31. JANUAR 1977 brestov obzorn i k lasilo delovne skupnosti NAŠE NALOGE PO SPREJETJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Zakon o združenem delu je bil po množični javni razpravi sprejet. Že v javni razpravi je bilo poudarjeno, da sam zakon ne zagotavlja takojšnjih sprememb družbenoekonomskih odnosov, temveč da bo potrebna trajna, dolgoročna dejavnost samoupravljalcev, da bodo načela zakona tudi uresničena v vsakdanjem življenju. Zakon ne poskuša odgovoriti na vsa vprašanja, temveč prepušča iskanje odgovorov neposredni samoupravni praksi. Na konferencah sindikatov in Zveze komunistov v naši občini so bile jasno opredeljene naloge in akcije za spreminjanje samoupravnih odnosov. Osnova in težišče delovanja sindikata je v političnih akcijah osnovnih organizacij sindikatov. Te morajo čimprej pripraviti konkretne programe o uresničevanju določil zakona o združenem delu v vsaki temeljni organizaciji. Na podlagi analize samoupravnih razmerij predlagata izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in odbor za organizacijo javne razprave delavskemu svetu podroben delovni načrt za izpopolnitev družbenoekonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti in uresničevanja samoupravljanja. Delavski svet sprejme delovni načrt in v njem določi naloge, nosilce in roke. Program mora vsebovati tudi ukrepe za dosledno uveljavitev celovitega, nepretrganega in istočasnega planiranja razvoja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in na vseh drugih samoupravnih ter družbenopolitičnih ravneh, sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, boljšega gospodarjenja z uveljavljanjem delitve po rezultatih dela ter z drugimi rešitvami kot so kadrovske, izobraževanje in usposabljanje delavcev za delo in samoupravljanje in z drugimi ukrepi. Družbeno-politične organizacije so dolžne pregledati, kako se uresničujejo sklepi o povezovanju delovnih organizacij in zagotoviti dohodkovna razmerja. Osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov ter krajevne konference Socialistične zveze so dolžne pripraviti programe dejavnosti' povezovanja združenega dela in krajevnih skupnosti v skladu z zakonom o združenem delu. Prav tako morajo izpopolniti delegatski sistem in opredeliti neposredne odgovornosti delegatov v procesu samoupravnega združevanja sredstev, pri odločanju o porabi sredstev in kontroli porabe na vseh ravneh družbene potrošnje. Dveletno obdobje, ki ga določa zakon o združenem delu za uskladitev in prilagoditev organizacije, samoupravnih sporazumov, statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov temu zakonu, ni dolgo obdobje, še posebno ne za temeljito spreminjanje samoupravnih odnosov. Prav zato je naloga nas vseh, da se v ta proces preobrazbe ustvarjalno vključimo takoj, posebno pa še družbenopolitične organizacije. Z jasnim delovnim načrtom si bomo opredelili naloge, roke in nosilce ter določili prednost. Le z množično vključitvijo nas vseh bomo lahko dosledno uveljavili načela zakona o združenem delu, ki bodo ustrezala našim razmeram. J- Hren ^°vi kamioni za naš lastni transport. Kmalu se bodo vključili v novo enieljno organizacijo »Zeleni telefon« v Cerknici, ki ga je organiziralo uredništvo Ljubljanskega dnevnika, je razkril, kaj žuli naše občane. Več na 7. strani Pred oblikovanjem nove temeljne organizacije Lani smo s sprejemom srednjeročnega načrta opredeljevali tudi nove razvojne organizacijske oblike, tako da bi samoupravno organiziranost podredili interesom delavcev. V kritični analizi organizacijskih oblik smo ugotovili, da organizacija Skupnih dejavnosti ni po vsem v skladu z zakonom o združenem delu. Zato smo se lotili nove samoupravne organiziranosti Skupnih dejavnosti in organiziranja takšnih samo upravnih organizacijskih oblik, ki bodo omogočale vpliv delavcev v celovitem procesu združenega dela. Skupne dejavnosti naj bi dejansko postale servis združenih funkcij temeljnih organizacij, za katere opravljajo naloge v skladu s potrebami in zahtevami temeljnih organizacij. Na teh osnovah smo ocenili, da bi bilo potrebno oblikovati novo temeljno organizacijo iz nekaterih združenih dejavnosti, ki so bile organizacijsko opredeljene v Skupnih dejavnostih. Tako bi ustanovili novo temeljno organizacijo, ki bi združevala naloge z naslednjih področij: — industrijske prodajalne, — centralno skladišče goto vih izdelkov, — dislocirana skladišča gotovih izdelkov, — transport in špedicija. Oblikovanje nove temeljne organizacije je v teku in so potrebne še tehnične rešitve, da bi dejansko zaživela. Tudi v planu za leto 1977 smo opredelili novo temeljno organizacijo kot samoupravno in organizacijsko obliko, ki bo omogočila vsebinsko uresničevanje združenega dela. Nova temeljna organizacija bo imela sedež v Cerknici in bo organizirana po takšnih organizacijskih oblikah, za katere bo mogoč pregled o uspešnosti gospodarjenja. V samem začetku bo nova temeljna organizacija imela okrog 100 zaposlenih delavcev in 84 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Prav tako so ustvarjeni tudi pogoji za njeno prihodnjo uspešno rast v sestavi delovne organizacije Brest. B. Mišič IZ VSEBINE: KOMUNISTI BRESTA O PLANU IN KULTURI • RAZVOJ TAPETNIŠTVA • SPREJET PLAN ZA 1977 • PARIŠKI SEJEM POHIŠTVA • KOOPERACIJA NA BRESTU IN DOHODKOVNI ODNOSI S POROČILA Z LETNIH KONFERENC SINDIKATA • OBLIKE IZOBRAŽEVANJA NA BRESTU • KAKO BO S ŠTIPENDIJAMI? • UKREPI ZA VEČJO VARNOST PROMETA • BLOŠKI TEKI TRETJIČ • NAŠE STALNE RUBRIKE Komunisti Bresta o planu in kulturi V začetku januarja je bila konferenca Brestovih članov Zveze komunistov. Razpravljali smo o nalogah komunistov pri uresničevanju planskih ciljev za leto 1977 ter o vprašanjih kulturnega življenja v občini Cerknica. V kratkem povzetku bom skušal orisati naloge, ki smo si jih zastavili. — Plan je izdelan v okvirih srednjeročnega programa razvoja Bresta, ki smo ga sprejeli lani. Planske zahteve pa so postavljene tako, da bomo samo s prestrukturiranjem proizvodnih programov ter s čim večjim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet in stalno rastjo produktivnosti dela dosegli zastavljene cilje. — Plan zajema vse aktivnosti Brestovih delavcev za razvoj združenega dela na vseh ravneh (družbene dejavnosti, krajevne skupnosti). Načrtuje tudi ustrezno samoupravno organiziranje nove temeljne organizacije in organizacijske oblike, ki sporazumno na podlagi vzajemnosti združuje svoje interese v kolektiv Bresta. — Področje osebnih dohodkov mora zaživeti v smislu zakona o združenem delu. Sedanje stanje pri delitvi osebnih dohodkov izraža težnjo po uravnilovki. To pa za našo družbo ni sprejemljivo, ker destimulira produktivnost dela in gospodarjenje. Sprejeli smo nalogo, da si v okviru planskih nalog in nalog, ki jih zahteva zakon o združenem delu, vse družbeno-politične organizacije kar najbolj prizadevajo na tem področju. V vseh družbenopolitičnih organizacijah na Brestu moramo doseči enotnost pri vseh akcijah in nalogah, ki so skupnega pomena za Brest. Zatem pa je potrebno sprejete sklepe dosledno tudi uresničevati. — Glavni kriterij pri delitvi osebnih dohodkov mora biti, kaj kdo naredi in ne kakšne papirje ima. Takšno nalogo nam nalaga tudi zakon o združenem delu. Disciplini in osebnemu odnosu do dela pa je potrebno posvetiti vso pozornost in prizadevanje, Na tem področju smo spustili vajeti iz rok in je zares nujno stvari premakniti naprej. — Ugotovili smo, da so po temeljnih organizacijah temeljito razpravljali o planu za leto 1977. Pripomb in predlogov je bilo veliko, toda ne takih, ki bi neposredno vplivali na sprejem plana. Nekje se srečujejo s subjektivnimi težavami, ki bi lahko vplivale na izpolnitev planskih zahtev. V TLI Stari trg imajo težave z zadostno dobavo surovin v zimskem času, v TP Stari trg pa šepa prodaja kuhinj. Veliko stroškov in dela pa imajo tudi z menjavo programa. V TP Martinjak se problem asortimana kaže že v začetku leta, treba pa bo ustrezno rešiti tudi neusklajene odnose med temeljnimi organizacijami glede cen izdelkov iz kooperacije. Te bi morale biti že v planu natančneje opredeljene. Težave so tudi v tem, kako in kdaj se lotiti novega vrednotenja delovnih mest. Razmerja niso enotna in je treba to letos rešiti. Ravno tako je s prehodom na Work-Fak- tor sistem časovnih normativov. Iz TP Cerknica pa je bila izražena želja, da bi določilo o nakupu počitniškega doma še naprej ostalo v planu, čeprav se zavedajo, da je bila večina Brestov-cev proti nakupu. S tem v vze-zi so nalogo obveščanja kolektivov na Brestu družbeno politične organizacije slabo opravile, zato je lanska izredna priložnost propadla. Tudi o problemih kulture v občini smo bili temeljito obveščeni. Da bi se kulturno življenje poživilo, smo po razpravi sprejeli naslednje naloge: Gozdarji V začetku decembra je obiskala Brest skupina članov Društva inženirjev in tehnikov Gozdnega gospodarstva Postojna. Gostje so si v spremstvu predstavnikov nove Tovarne ivernih plošč in Tovarne pohištva Cerknica ogledali proizvodnjo obeh temeljnih organizacij. Skupina gostov je imela priložnost videti tudi večino izdelkov iz Brestovega proizvodnega programa, ki so razstavljeni v salonu. Na večino so napravili izdelki zelo dober vtis. Nato so gostje v sejni sobi v sproščenem in tovariškem razgovoru zastavljali vprašanja, ki so se nanašala predvsem na teh-nično-tehnološko in prodajno področje našega poslovanja. Vprašanja niso obšla tudi zapletenega spleta problemov s področja dohodkovnih odnosov. Gostitelji, med katerimi je bil tudi glavni direktor, smo si prizadevali posredovati gostom konkretne odgovore na zastavljena vprašanja in predstaviti Brest v luči težav, s katerimi se trenutno spoprijema. Upam, da smo v tem uspeli in da so gostje, čeprav v kratkem času, le uspeli dobiti vpogled v poslovanje obeh temeljnih organizacij. Mislim, da je bilo srečanje še posebno zanimivo za nekatere od gostov, ki so imeli priložnost prvič videti sodobno proizvodnjo pohištva in ivernih plošč. Čeprav je obema podjetjema skupno to, da oboji delamo z lesom, ostajajo vendarle specifičnosti v katerih smo si popolnoma različni. Zato mislim, da tudi takšno spoznavanje, pa čeprav je šlo tokrat za ljudi, ki delajo predvsem na tehničnih področjih, prispeva k medsebojnemu zbliževanju in spoznavanju obeh podjetij. Če je temu tako, potem so takšna srečanja vsekakor koristna. — Kulturo moramo približati najširšemu sloju občanov. — Na Brestu moramo dobiti animatorja oziroma delavca, ki ima voljo in sposobnost voditi kulturno dejavnost. — Osnovne organizacije ZK naj opozorijo vse ostale družbenopolitične organizacije, da v programe dela vključijo na vidno mesto tudi kulturno dejavnost. Na kratko sem skušal prenesti bistvo triurne razprave na papir. Naj nas v letu 1977 vodi misel, da letni plan ni plan peščice ljudi, ki so ga sestavljali, ampak plan vseh nas — Brestovcev. Zavedati se moramo, da lahko malenkostno odmikanje od začrtanih poti lahko bistveno poslabša naš družbeni in socialni razvoj. A. Zrimšek na obisku Drugi del obiska je bil sredi januarja in sicer so si gozdarji — inženirji in tehniki ogledali skupno naložbo — mehanizirano skladišče MELES ter proizvodnjo v Tovarni lesnih izdelkov (posebej so se zanimali za novo ža-galnico) in v Tovarni pohištva Stari trg. Tudi tokrat je bil po ogledu izčrpen in poglobljen razgovor, v katerem je sodeloval tudi glavni direktor BRESTA ing. Jože Strle. Vprašanja in prispevki v razpravi so bili dokaj raznoliki in so zadevali v bistvo gospodarjenja v lesni industriji in v gozdarstvu, oblike in učinke samoupravnega povezovanja in še marsikaj. Nedvomno so gozdarji na obisku lahko spoznali celovito podobo Bresta, njegove uspehe in težave ter njegovo poslovanje soočili s svojim. In naj še enkrat poudarimo: takšno medsebojno spoznavanje bo nedvomno koristilo tudi tesnejšemu in bolj tvornemu sodelovanju med obema delovnima organizacijama. D. Mazij DELEGACIJA IZ MALTE PRI NAS Državna delegacija Malte, majhne državice v Sredozemlju, si je v programu prijateljskega obiska v Jugoslaviji pred dnevi ogledala tudi proizvodnjo v TP Cerknica in Salon pohištva. Gostje so bili prijetno presenečeni nad razsežnostjo tovarne, njeno urejenostjo, organizacijo proizvodnje ter kvaliteto in estetskim videzom naših izdelkov. Po ogledu so v razgovorih izrazili željo po neposrednem gospodarskem sodelovanju (doslej z njimi nismo imeli poslovnih stikov). V ta namen bodo vzpostavljeni neposredni stiki, v katerih naj bi proučili možnosti in oblike sodelovanja. ’... ; Jfi Jg J Člani društva inženirjev in tehnikov Gozdnega gospodarstva Postojna so se seznanili s poslopjem Bresta Oddelek tapetništva v Tovarni pohištva Martinjak Razvoj tapetništva S srednjeročnim načrtom razvoja Bresta, ki smo ga na zborih delavcev sprejemali v začetku lanskega leta, smo si med drugim zadali tudi nalogo, da bomo proizvodnjo oblazinjenih izdelkov organizirali tako, da bo pokrivala potrebe prodaje in da bo ta tovarna poslovala rentabilno. Zaradi nekaterih lokalističnih pogledov na ta razvoj je potrebnih nekaj nadrobnejših pojasnil. Prvotni načrt je bil, da se tapetništvo seli v prostore stare tovarne ivernih plošč, kjer je sedaj že proizvodnja poliuretanskih polizdelkov, ki jih ugrajujemo v tapetniške izdelke. Pri tem bi reševali tudi vprašanje razreza ipre-na, ki je v neprimernih prostorih na Rakeku. Ker pa se je medtem pojavila možnost za preureditev te tovarne v proizvodnjo ognjevarnih plošč za potrebe ladjedelništva, smo začeli načrtovati tapetniško proizvodnjo na novi lokaciji v industrijski zoni v Pod-skrajniku. Zakaj tam? Vzrokov je več. Naj jih naštejemo: — zemljišče je last Bresta; — urejeni sta energetika in kanalizacija; — ob novi tovarni je skladišče gotovih izdelkov (vemo, da je prostornina teh izdelkov velika in mora imeti urejeno primerno skladišče); — lokacija ne bo povzročala težav, ker je že določena z industrijsko zono; — na enem mestu se združijo razrez iprena, proizvodnja poliu-retana in proizvodnja finalnih izdelkov, s čimer odpade drag in nepotreben prevoz. Vse to je vplivalo, da smo se odločili prav za to lokacijo. Glede na to, da bo v tej zoni zgrajena nova restavracija, bo rešeno tudi vprašanje družbene prehrane, prihod na delo in odhod z dela pa sta že sedaj rešena z avtobusnimi prevozi delavcev, ki so zaposleni v novi tovarni ivernih plošč. Mislim, da je le s takimi odločitvami mogoč skladen in smo-tern prihodnji razvoj Bresta. J. Mele Sprejet plan za 1977 Javna razprava o planu za leto 1977 je bila organizirana v vseh Brestovih temeljnih organizacijah, pa tudi v interesnih in krajevnih skupnostih. Plan za leto 1977 opredeljuje poleg aktivnosti in svobodne menjave tudi naloge za dosledno uveljavljanje svobodne menjave. Tako so v planu delovne organizacije prikazane med drugim tudi naslednje aktivnosti: izgradnja šole in telovadnice v Cerknici, izgradnja kanalizacij v krajevnih skupnostih, ureditev električnega omrežja, oblikovanje potrošniških svetov, celodnevna šola in podobno. Z drugimi besedami, plan za leto 1977 je pripravljen v skladu z določili zakona o združenem delu in po načelih sočasnega in kontinuiranega plana. prilagodljivosti tržnim zahtevam. V delo moramo vnesti več osebne, poslovne in samoupravne discipline. Po sprejetju dogovorjenih ciljev mora vsakdo v skladu j svojimi nalogami kar najbolj uspešno opravljati naloge, če hočemo doseči te cilje. Tako bosta novi prispevek k stabilnosti in rentabilnosti poslovanja neposredno dejanje in akcija. To usmerjenost potrjuje tudi akcija za racionalno izkoriščanje sleherne ure v poslovnem procesu. Čas sistemov, ki morajo biti kvalitetno pripravljeni, bo med letom evidentiran in nadomeščen v prosti soboti. Dogovorili smo se, da bomo s stalnimi analizami o uresničevanju celovitega plana na zborih kolektivov (najmanj trimesečno) S planom za leto 1977 nismo postavili le številk, temveč smo tudi z vsebinske strani opredelili naloge in aktivnosti. Javna razprava je potrdila zastavljeno smer, uveljavljanje svobodne menjave dela in dograjevanje dohodkovne soodvisnosti v proizvodnem procesu povezanih partnerjev. Veliko pozornosti je bilo v javni razpravi posvečene pogojem za doseganje dohodka in za prodajo izgotovljenih izdelkov. To nam pove, kako so besede, da delavca zanima le osebni dohodek, čisti oportunizem. Prav tako je bilo veliko pozornosti posvečene investicijskim potrebam in zagotovitvi investicij po sprejetem srednjeročnem programu razvoja. Plan za leto 1977 smo dejansko sprejeli kot seštevek nalog za doseganje skupno dogovorjenih ciljev. Predvideli smo, da je doseganje plana v pretežni meri odvisno od dela vseh nas in naše pripravljali dopolnilne ukrepe, in predloge ter sproti ugotavljal* uspešnost naše akcije. Prav tako je potrebno, da posamezne službe pripravijo nadrobne načrte nalog, ki bodo omogočale izpolnjevanje planskih ciljev. Plan je sprejet, vsebina našega dela pa mora biti bogata in vsestranska, če želimo načrtovane cilje uspešno doseči. B. Mišič love možnosti avtomatsko obdelave podatkov Če bi hotel oceniti delo naše službe v preteklem letu, bi probleme razvrstil v dve osnovni skupini: 1. problemi v zvezi s sprotnim obdelovanjem podatkov poslovnih področij, ki so že upeljani; 2. problemi pri pripravljanju novih področij za obdelavo. Pri sprotnem obdelovanju podatkov je osnovna težava premajhna kapaciteta računalnika. Kljub temu, da je obdelava v treh izmenah, velikokrat ne uspemo opraviti vseh tistih obdelav, ki jih dnevno načrtujemo. Ker so se naši strokovni kadri, ki dobivajo informacije navadili, da dobijo tabelo natančno na dogovorjen dan, vsaka zakasnitev iz AOP slabo vpliva na njihovo delo in razpoloženje. Da bi rešili vprašanje premajhnih računalniških kapacitet, je v toku akcija za zamenjavo dosedanjega računalnika z večjim, ki bo omogočal hitrejšo obdelavo. Predlog za izbiro novega računalnika je izdelan. O njem morajo odločiti še naši samoupravni organi. Po dokončni odločitvi Pa bo treba čakati še najmanj eno leto, ker je dobavni rok precej dolg, pa tudi soglasja za uvoz računalnika je izredno težko dobiti. V pripravi je tudi analiza o potrebnosti informacij, ki jih iz AOP dobivajo službe in posamezniki. Pričakujemo, da bo po tem, ko bo analiza končana in se nekaterih poročil ne bo več izpisovalo oziroma se bodo bolj poredko, računalnik nekoliko razbremenjen. Sedanji stroji so že precej stari in obremenjeni, zato so okvare vse bolj pogoste. Vsaka okvara pa pomeni zakasnitve v obdelavah. Da bi opravili vse obdelave vsaj v tednu, ker jih dnevno ne moremo, moramo pogosto delati tudi na proste dneve in na državne praznike. V letu 1976 smo pripravljali za redno obdelavo podatke o potrošniških kreditih, programe za optimalnejši razrez ivernih plošč in začeli s pripravami za obdelavo podatkov o osebnih dohodkih. Pomanjkanje računalniških kapacitet se kaže tudi na tem področju. Vsak program je potrebno stestirati — preizkusiti na računalniku, ker mora delovati brezhibno, sicer bi bile v informacijah napake. Programi za potrošniške kredite so izdelani. Sedaj podatke že obdelujemo, primerjamo in usklajujemo. Računamo, da bo obdelava tega področja dokončno na tekočem v prvih dveh mesecih prihodnjega leta. Optimalnejši razrez ivernih plošč naj bi računalnik računal s pomočjo programov, ki so že izdelani in stestirani. Takoj po novem letu se bo potrebno dogovoriti o pretoku dokumentacije in pogostosti obdelave. Koncept in dokumentacija za obračun osebnih dohodkov s pomočjo računalnika sta sprejeta. Izdelan je tudi grobi terminski načrt zajemanja in zbiranja podatkov in ostalih aktivnosti. Če bodo zbrani vsi potrebni podatki (podatki o delavcih, odbitkih, dodatkih itd.) računamo, da bi s 1. 3. 1977 začeli z redno obdelavo podatkov o osebnih dohodkih. Obračun se bo začel z obdelavo izdelavnega listka delavca oziroma prisotnostne liste in bo upošteval izpise kontrolnikov, izračunov vrednosti točke, obračun bruto ali neto osebnih dohodkov, obračun prispevkov, dodatkov in pribitkov, plačilne liste, obračunskega lista in se bo zaključil s statistikami o osebnih dohodkih. Redno obdelavo in pripravo novih področij pa nun j o spremlja sprotno delo pri šifriranju in urejanju registrov (materialov, kupcev, dobaviteljev, delodajalcev itd.). Če osnovni podatki niso urejeni in ažurni, tudi vse ostale dejavnosti ne morejo normalno potekati. Pri povezovanju ostalih služb z AOP lahko ugotovim, da so na splošno urejeni. Žal pa posamezniki, ki ne dostavljajo pravočasno vhodne dokumentacije, ki delajo napake pri pisanju dokumentacije in ne popravljajo redno list napak, povzročajo, da so izhodne informacije napačne, ovirajo delo AOP, povzročajo zakasnitve in podobno. Naj na koncu ugotovim, da sta na vseh tistih področjih poslovanja, kjer podatke obdelujemo s pomočjo računalnika, dosežena potreben red in potrebna poslovna disciplina, da kljub stalnemu naraščanju obsega poslovanja ni potrebno zaposlovati novih delavcev in da organi že odločajo na podlagi informacij. J. Otoničar Kooperacija na Brestu in dohodkovni odnosi V zadnjem času postaja prepletanje in dopolnjevanje proizvodnih programov in polizdelkov iz različnih temeljnih organizacij stvarnost. Že s srednjeročnim planom smo načrtovali, da bo v srednjeročnem obdobju Brestovega razvoja nastajala čedalje večja soodvisnost proizvodnje posamezne temeljne organizacije z ostalimi. Pojavlja se čedalje večja kooperacijska povezanost. S tem pa se pojavljata dve težavi, ki ju bo nujno potrebno sistemsko rešiti. Prvi problem je obvladovanje vseh teh odnosov prek nekega centra. Nikakor ni moč razumeti, da že kljub dveletnim razgovorom v okviru Bresta ni mogoče najti človeka, ki bi te posle obvladoval. Sedaj je to prepuščeno vsaki temeljni organizaciji posebej, ni usklajenega načrtovanja proizvodnje polizdelkov, kar pogosto povzroča hudo kri v temeljni organizaciji, ki je odvisna od kooperanta, pa tudi v prodaji, ki nima blaga. Mislim, da je tre- sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov ba to nujno rešiti, saj tudi vrednosti iz kooperacijskih odnosov niso majhne. Drugi problem, ki se pojavlja pri teh medsebojnih odnosih, pa je dohodkovna soodvisnost, ki se poraja iz proizvodnje v dveh ali več temeljnih organizacijah, kar daje končni izdelek za potrošnika. Mislim, da je treba to vprašanje sistemsko obdelati enotno za vso delovno organizacijo, kar bo odpravilo sedanje neurejeno »prerekanje« o medsebojnih prodajnih cenah. Kaj jemati za osnovo oziroma ključ pri razdelitvi dohodka, ki se ustvarja na trgu, je stvar razmisleka ali dogovora. Verjetno bo potrebno najprej izločiti direktne stroške, ki so v celoti merljivi, razliko pa razdeliti ali po ključu živega (izdelavni osebni dohodki) dela ali pa pri tem upoštevati tudi fiksne stroške. Skratka, naštudirati je treba sistem, ki bo temeljne organizacije postavil v dohodkovna razmerja tako, da bodo prevzemale skupni riziko (v plus ali minus), ker bo le tako dokončno tudi v praksi uveljavljena neomejena solidarna odgovornost. J. Mele OBMOČNA ZAVAROVALNA SKUPNOST Da bi proces zavarovanja približali delavcem in dosledno uresničili preobrazbo zavarovalstva na našem področju, so delegati združenega dela in krajevnih skupnosti 28. decembra lani ustanovili temeljne rizične skupnosti in območno skupnost za področje cerkniške, ilirskobistriške in postojnske občine. Po dogovorih in željah zavarovancev naj bi k tej skupnosti pristopili tudi zavarovanci s sežanskega področja. Pri tem je zelo pomembna vsebina dela, pri čemer se zavarovalni proces v celoti podreja interesom združenega dela. Na zboru zavarovancev smo se tudi dogovorili o oblikovanju temeljnih rizičnih skupnosti za vsa področja, kjer so za to dani pogoji v skladu s samoupravnim sporazumom o konstituiranju zavarovalne skupnosti Triglav. Zato pričakujemo, da se bodo delegati s cerkniškega področja na' podlagi razprav in analiz lotili oblikovanja temeljnih rizičnih skupnosti in z vsebinskim delovanjem dosledno uresničili samoupravno vsebino zavarovalnega procesa. Poudariti pa je potrebno, da samo z organizacijskimi oblikami, brez vsebinske spremembe v delu in miselnosti, ni mogoče pričakovati premikov. B. Mišič S Pariškega sejma pohištva — kuhinja angleške proizvodnje. Tudi oni iščejo moderne oblike Pariški sejem pohištva Letošnji, deveti mednarodni sejem pohištva v Parizu, ki je bil od 13. do 17. januarja, je prinesel več novosti na področju oblikovanja pohištva. Na sejmu so sodelovali skoraj vsi predstavniki znanih svetovnih proizvajalcev pohištva, ki so prikazali svoje nove dosežke. Razstavljeno pohištvo je bilo izredno raznoliko; od najbolj preproste oblike, ki zahteva za surovino slabšo kvaliteto lesa pa vse do izredno zanimivih posegov, ki naj bi pomenili prihodnjo smer v razvoju pohištva. Prav gotovo so se skušali proizvajalci na sejmu vsaj delno prilagajati francoskemu trgu. To je pohištvo stilne izvedbe iz raznovrstnih elementov, nalepkov, okroglin in podobnega. Zelo zanimivo je, da pri kuhinjah in spalnicah uporabljajo kovino kot osnovni element. Pri pohištvenih elementih pa je neverjetno veliko vgrajenih različnih aparatov, zlasti zvočnih — radioaparatov, zvočnikov, televizorjev ... Na sejmu je bilo opaziti široko izbiro kuhinjskega pohištva v različnih kvalitetnih izvedbah; od preproste izvedbe pa vse do kuhinje, pri kateri imajo pomožni aparati in kuhinjski stroji glavno vlogo. Na področju tapetništva je bilo opaziti izdelke predvsem v bogati zasnovi in opremljenosti sedežnih garnitur. Večina garnitur ima preurejeno ležišče, po čemer se razlikujejo od izdelkov na prejšnjih podobnih razstavah. Ocenjujemo, da razstavljeno pohištvo ni povsem takšen vzorec pohištva, kakršnega prodajajo na francoskem trgu. Francoski trg je dokaj specifičen v svojem designu (Louis XIV, XV). Najbolj se je temu trgu približala Belgija, ki je tudi naj večji izvoznik v Francijo. Jugoslovanski proizvajalci pohištva so razstavljali posredno — v okviru Jugodrva, Exportdr-va, Unilesa in Slovenijalesa. Brest je razstavil le sedežno garnituro Planica na razstavnem prostoru Exportdrva. Sejem v Parizu je zanimiv z vidika oblikovanja in ocenitve smeri v razvoju pohištva, uporabe novih materialov, snovi in pohištvenega okovja. Nadrobnejša analiza na podlagi zbranega prospektnega gradiva nam bo omogočila, da pripravimo ustrezno prodajno politiko pri osvajanju tržišč na področju izvoza. Istočasno pa lahko primerjamo naše dosežke z dosežki v svetu in snujemo politiko marketinga, ki naj zagotavlja nenehno prilagajanje težnjam v razvoju, pohištva. A. čenčur Izobraževalni program sindikata Uresničevanje sklepov konference Zveze sindikatov Slovenije s področja družbenopolitičnega usposabljanja sindikalnih poverjenikov in drugih članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, delegatov osnovnih organizacij sindikalnih konferenc in drugih delegatov sindikatov, zavezuje občinske svete Zveze sindikatov, da organizirajo temeljito in neposredno usposabljanje sindikalnih delavcev za naloge, ki jih morajo opraviti organizacije in njihovi organi pri uresničevanju zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Program za to množično izobraževanje sindikalnih aktivistov je pripravil republiški svet zveze sindikatov in tudi že organiziral seminarje za predavatelje, na katerih so bili tudi predavatelji iz naše občine. Osnovne organizacije so dolžne zagotoviti udeležbo vseh poverjenikov in članov izvršnih odborov ter drugih delegatov osnovnih organizacij sindikata. Namen te akcije je usposobiti sindikalne delavce za politično akcijo v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. Od izrazito politične akcije v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu prehajamo k poglobljeni, sistematični, poljudni in razčlenjeni razpravi ter k seznanjanju vsega sindikalnega aktiva in prek njega tudi članstva z nalogami in z načini delovanja v smislu zakona o združenem delu. Vsebina usposabljanja je zakon o združenem delu, ki je razčlenjen v naslednje teme: 1. Vloga in naloge sindikata v duhu zakona o združenem delu. 2. Družbena samozaščita in ljudska obramba v vlogi in nalogah sindikata. 3. Družbeno-ekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu ter samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja. 4. Usmerjeno izobraževanje, izobraževanje za delo in ob delu. 5. Odgovornost za opravljanje samoupravnih in političnih funkcij ter delovna razmerja. 6. Komuniciranje in obvešča nje delavcev v združenem delu. 1. Aktualni mednarodni politični odnosi ter vloga neuvrščene Jugoslavije. 8. Samoupravna delavska kontrola in področje delovnih razmerij. Seminarji bodo v večjih krajih občine, na Rakeku, v Cerknici in v Loški dolini. Opravljeni pa bodo do konca letošnjega aprila. A. Otoničar Bolj ali manj uspešne konference sindikata y preteklih dneh so bile po vseh Brestovih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih konference oziroma letne skupščine sindikata, ki naj bi pomenile obračun dela v preteklem letu in delovni dogovor za letos, ko prav sindikalno organizacijo čakajo izredno zahtevne naloge v zvezi z uresničevanjem določil zakona o združenem delu. Obenem so razpravljali tudi o letnem planu. Kako so konference uspele, bolj ali manj kritično oziroma samokritično poročajo naši sodelavci. TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA 24. decembra lani so se zbrali člani sindikata naše temeljne organizacije na letno skupščino, da bi pregledali preteklo leto in napravili načrt za naslednje leto. Zaradi dvoizmenskega dela je bila skupščina v dopoldanskem in popoldanskem času. Udeležba je bila dobra. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je bilo delo sindikata težko, da pa je kljub temu dosegel zadovoljive uspehe. Poleg stalnih nalog kot sta skrb za obolele člane organizacije in obdaritev žena sta bila organizirana tudi dva izleta in piknika. To je seveda le del dejavnosti, saj je bila naloga sindikata še veliko večja. Med važnejšimi so bile vpisovanje posojila za ceste, pomoč Posočju ter razlaga osnutka zakona o združenem delu. Slednjemu je bilo posvečeno največ časa in pozornosti, da bi bil vsak član kolektiva čimbolj seznanjen z dolžnostmi in pravicami, ki jih nalaga zakon. Ugotovljeno je tudi bilo, da vse premalo skrbimo za oddih oziroma letovanje delavcev. Vsa leta nazaj si je sindikat prizadeval, da bi se stanje na tem področju izboljšalo, toda doslej nismo našli skupne rešitve. Vse premalo se zavedamo, kako sta delavcu potrebna oddih in rekreacija, saj je to eden od osnovnih pogojev za njegovo večjo produktivnost in za zdravje. Poglavitni nalogi v letu 1977 bosta seveda prizadevanje za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu in skrb za organizirano letovanje delavcev. Če hočemo, da bodo naloge, ki smo si jih zastavili, opravljene, je potrebno sodelovanje, saj smo vsi člani sindikata; torej je to naloga nas vseh, ne pa samo vodstva sindikata. V. Žnidaršič TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA Ker nova tovarna nima primernega večjega prostora, je bila redna letna skupščina sindikata v delavski restavraciji Tovarne pohištva v Cerknici. Prisotnih je bilo zelo malo delavcev, nekako tretjina vseh zaposlenih. Z običajno zamudo je predsednik izvršnega odbora sindikata začel zbor, pozdravil prisotne, predlagal dnevni red in dal besedo delovnemu predsedniku, ki je hkrati tudi predsednik zbora delovnih ljudi. Ta je najprej predlagal enominutni molk v spomin na tovariša Demala Bijediča. V nadaljevanju je predsednik izvršnega odbora tovariš Hiti prebral letno poročilo o delu sindikata v preteklem letu in se najprej obregnil ob prvo leto poslovanja nove tovarne. V letu 1976 se je izvršni odbor sestal šestkrat, delo sindikalnih skupin sploh ni zaživelo in v tem je tudi krivda za neuspešno delo sindikata. Opravičeval je pomanjkljivosti in velikodušno obljubil, da bo letos vse bolje, predvsem naj bi bili v prihodnje bolj ustvarjalni! Sledila je razprava. Ker le-ta ni hotela vzplamteti, jo je delovni predsednik na vse načine vzpodbujal in že kar sam dajal ideje. Za začetek se je oglasil možakar, ki ni imel kaj povedati, vendar je le dal nekaj poguma drugim, tako da se je nato razvnela sicer precej plehka in nejedrnata razprava, ki se je pletla okoli pomembnih in nepomembnih stvari, s katerimi je napolnjen naš vsakdanjik. Na sporedu so bili: delovna disciplina, ki da je na psu, izpolnjevanje nalog, osebna odgovornost, medsebojni odnosi (slabi), prihod na delo in odhod, nova analitična ocena, VVork-Faktor, čiščenje tovarne, pospravljanje orodja, osebni dohodki, zastoji in njih hitro reševanje, garancija, cene, ceniki, »škart« blago, delo in nedelo, lenoba in reklamacije. Torej razprava zaradi razprave zato, ker pač mora biti (dnevni red), izzveni bolj prazno in nekako odveč in je vprašljivo, koliko lahko bistveno pripomore k reševanju problemov. Saj prav vse pa menda le ne sodi na sindikat. S strani občinskega sveta je bil prisoten tovariš Brane Mišič. Ta je uvodoma pohvalil poročilo izvršnega odbora in nakazal nekaj smeri, v katere naj se usmeri delo sindikata v prihodnjem obdobju. Prvenstveno naj bi bilo to vpeljava zakona o združenem delu, oživitev samoupravne discipline. Poudaril je tudi, da so dobri medsebojni odnosi zelo pomemben dejavnik in pogoj za boljše delo. To je tudi lahko naloga sindikata. Sledilo je poročilo blagajnika in nato še nadzornega odbora. Oba sta ugotovila in dokazala, da ni bilo nepravilnosti na njunem področju in da je bilo poslovanje v vseh pogledih v redu. Predsednik Hiti je prispeval še program dela v letu 1977, ki je precej obsežen in sega na najrazličnejša področja dela in našega bivanja. Pred koncem je bil kot zadnja točka dnevnega reda na vrsti sprejem plana za 1977. leto. Obrazložil ga je tovariš Mišič. Splošno mnenje je bilo, da je plan zelo napet in na vprašanje o razmerju človek-stroj, kateri izmed teh dveh pri nas lahko od-ločilneje vpliva na doseganje zastavljenih ciljev, je padla odvisnost na brezhibnost strojev. Ker je bilo premalo delavcev prisotnih, še ni bilo odločitve o sprejetju plana. Na koncu še sistematizacija novega delovnega mesta. Zaradi nenehnih okvar dvigala se je pokazala kot nujna potreba po nabavi tovornjaka z nakladalcem, kar je vsekakor ekonomsko upravičeno. Sprejeto. In prav na koncu, sicer izven dnevnega reda, pa vendar napisana na vabilih, kar pa tudi ni privleklo ljudi, je bila zakuska z jedačo in pijačo, v organizaciji sindikata. Takšni smo pač. F. Mulec TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK Na letni konferenci osnovne organizacije sindikata v naši temeljni organizaciji, ki je bila 8. januarja, smo pregledali delo sindikata v preteklem letu. Ugotovili smo, da je bilo zelo razgibano. Predsednik sindikata je v svojem izčrpnem poročilu poudaril pomen sindikata pri prihodnjem razvijanju delavskega samoupravljanja in uveljavljanju zakona o združenem delu. V poročilu je nakazal pomanjkljivosti in napake nekaterih članov sindikata, ki hočejo z izmikanjem zborom delavcev zmanjšati pomen in ovirati razvoj samoupravljanja. Poročilo je poudarilo tudi povezovanje s krajevno skupnostjo Grahovo in še tesnejše sodelovanje s krajani prek družbenopolitičnih organizacij. Skupne akcije z mladino in sindikatom naj bodo v prihodnje še tesneje povezane predvsem na področju izobraževanja in orga- nizacije proslav ter rekreacije za člane sindikata. V razpravi, ki je dopolnila poročilo predsednika in je zajela vprašanja z vseh področij delovanja sindikata, so bile nakazane tudi naloge za prihodnje delo izvršnemu odboru. Med drugimi so bile poudarjene zlasti naslednje: 1. Krepitev delavskega samoupravljanja in uveljavljanja zakona o združenem delu. 2. Utrjevanje in uveljavljanje samoupravnih sporazumov na osnovi predlogov sindikalne liste. 3. Tesno sodelovanje z organi upravljanja. 4. Nuditi je treba vso podporo delavski kontroli za večjo učinkovitost v vsakdanjem življenju. 5. Organizirati bo treba oddih in rekreacijo delavcev v sodelovanju s sindikalno konferenco Bresta ter poiskati najboljše možne oblike. 6. Vzpodbujati je treba nova-torstvo in inventivno dejavnost. 7. Mladinski organizaciji bomo nudili moralno in gmotno pomoč. 8. Nuditi bo potrebno strokovno pomoč pri izobraževanju članov delavskega samoupravljanja. 9. Nudili bomo socialno pomoč ogroženim članom kolektiva in še naprej obiskovali naše člane, če so dalj časa bolni. 10. Sodelovali bomo pri organiziranju proslav za 8. marec, 1. maj, Dan borca, Dan vstaje in Dan republike ter proslavo dedka Mraza. 11. Tesno bomo sodelovali z drugimi družbeno-političnimi organizacijami. 12. Še naprej se bomo povezovali in sodelovali s krajevnimi organizacijami na našem področju. Sindikat se bo moral tudi v prihodnje zavzemati za rast standarda delavcev, izvršni odbor sindikata pa bo moral pritegniti vse člane družbeno-političnih organizacij in delavskega samoupravljanja, da bodo izpolnjene zastavljene naloge. T. Lovko TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG Redna letna konferenca osnovne organizacije sindikata je bila pozneje kot določa rok. Vzrok za zakasnitev je bil sklep izvršnega odbora sindikata, naj bi ob tej priložnosti obravnavali in sprejeli tudi letni plan za leto 1977.' Prvi del konference je obsegal poročilo predsednika izvršnega odbora tovariša Alojza Humarja o delu sindikalne organizacije v preteklem letu ter poročila ostalih organov sindikalne organizacije. Razprava je bila dokaj pičla in je zadevala le obrobne zadeve. Zelo razgibana pa je bila razprava o letnem planu temeljne organizacije, kar je bilo tudi pričakovati, saj kolektiv vsestransko občuti lanske gospodarske težave. Predvsem gre za odstopanje od plana (zavestno zmanjševanje proizvodnje) z vsemi posledicami. Zahteve in obveznosti, ki jih vsebuje predlog finančnega plana so zelo visoke. Kljub temu jih je kolektiv pripravljen sprejeti, predvsem, kara zdeva fizični obseg proizvodnje. Veliko bojazen in zaskrbljenost kolektiva povzroča predvsem prodaja izdelkov, na kar pa kolektiv praktično nima nikakršnega vpliva, čeprav — kot rečeno — nosi vse posledice, ki iz tega izhajajo. Zato kolektiv odločno zavrača vse očitke na račun slabih poslovnih rezultatov temeljne organizacije v preteklem letu, za katere ne nosi nobene krivde. Nasprotno — kolektiv zahteva enako prizadevanje in trud vseh za prodajo odgovornih delavcev kot ju vlaga sam za dosego fizičnega obsega proizvodnje in s tem izpolnitev planskih nalog. Kolektivu je vsekakor neprijetno pritiskati na solidarnostna sredstva, natančneje povedano, miloščino — vsaj tak prizvok je občutiti. Za zaključek: kolektiv bo svoje obveznosti izpolnil — izpolniti pa jih morajo tudi drugi, od katerih so poslovni rezultati temeljne organizacije soodvisni. F. Mlakar TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG 18. januarja je bila konferenca sindikata v TLI Stari trg. Iz poročila izvršnega odbora je bilo videti, da je sindikat dokaj dobro obravnaval vsa področja družbe-no-politične dejavnosti, ki zadeva to organizacijo. Vendar je bilo vse premalo čutiti delo sindikata v kolektivu. Sindikat je sicer deloval, toda več na področju oskrbe članov z ozimnico, kurjavo, pri nudenju pomoči bolnim članom in podobno. Veliko premalo pa se je vključeval v družbenopolitično dejavnost. To omenjam posebej zato, ker so pred to organizacijo v prihodnjem obdobju velike naloge, zlasti v zvezi z izvajanjem določil zakona o združenem delu. Predlagali so, naj bi zamenjali predsednika, ko zaradi bolezni ni bil aktiven, v tem času pa so šle mimo sindikata važne naloge. Na zboru delavcev, ki je bil 25. januarja, pa delavci niso pristali na to, da bi predsednika razrešili, temveč so predlagali, naj najprej sedejo skupaj člani osnovne organizacije ZK in izvršnega odbora sindikata in razčistijo vprašanja o pomanjkljivi aktivnosti sindikata. Delo na tem področju še ni končano. Razprava o aktivnosti sindikata se bo še nadaljevala. Vendar ob tem ne moremo biti zadovoljni samo z zamenjavo predsednika. Najbrž je delo sindikata dolžnost vseh članov v kolektivu. M.Šepec SKUPNE DEJAVNOSTI Člani osnovne organizacije sindikata Skupnih dejavnosti smo imeli dne 18. januarja letno skupščino. Na dnevnem redu sta bila pregled dela v preteklem letu in načrt letošnje dejavnosti za prihodnje leto. Po skupščini je bil še zbor delavcev, na katerem smo sprejeli plan delovne organizacije za leto 1977 in dopolnili sistemizacijo delovnih mest. Po poročilu predsednika o delu izvršnega odbora v preteklem letu je predsedujoči odprl raz-(Nadaljevanje na 5. strani) Z letne konference sindikata v Tovarni pohištva Cerknica Konferenca sindikata Skupnih dejavnosti NAŠI LJUDJE Franc PIRNAT je delavec na žagi Tovarne lesnih izdelkov Stari trg in je kot dolgoletni Bresto-vec za Brestov obzornik povedal: »Na Marofu sem zaposlen dvaindvajset let. V začetku sem nekaj časa delal na skladišču žaganega lesa, sedaj pa sem že dvanajst let polnojarmeničar. Težko bi se sedaj odločil za kaj drugega, ker sem tega dela že ta- ko navajen, da mi tudi najbolj ustreza. Prej, ko sem bil mlajši, sem to delo laže opravljal, sedaj imam Pa že triinpetdeset let. Moram pa priznati, da so na novi žagi veliko boljši delovni pogoji. Delo je bolj mehanizirano in lažje. Vse bi bilo v redu, samo da bi imeli dovolj hlodovine, da bi lahko delali. Kapacitete v novi žagalnici so večje, hlodovine pa bo, kot kaže, primanjkovalo.« Skrb našega sodelavca je prav gotovo upravičena, saj sta resnost in marljivost njegovi posebni odliki ne samo na delovnem mestu, ampak je tudi doma dober gospodar in ugleden med vaščani. Zatem je še povedal: »Doma imam ženo in hčerko. Hčerka je že zaposlena na BRESTU. Posebnega konjička nimam, razen če napišeš, da zelo rad gledam televizijo in se tako seznanjam s svetovnim dogajanjem. Sicer pa po urah še po malem .vmetujem, ker me delo na polju ►udi veseli. Bil sem pač na kme-_ih vzgojen in kar je človeku skoraj prirojeno, temu se ne more popolnoma odreči. Vsa ta leta, kar sem na Marofu, sem deloval tudi v organih upravljanja in v sindikatu. Tudi sedaj še sodelujem, zlasti pri civilni zaščiti in pa pri gasilcih.« Tovariš PIRNAT je tudi član Združenja Zveze borcev NOV in tudi sedaj napredno gleda na samoupravno delovanje ter sodeluje po svojih sposobnostih povsod, kjer lahko. S svojim vzgledom pa je tudi med delavci priljubljen in dober tovariš. M. Šepec (Nadaljevanje s 4. strani) Pravo, ki pa ni bila najbolj plod- na. Osrednja tema v razpravi o delovnem načrtu je bila delitev sredstev in sicer predvsem financiranje kulturne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo namreč, da ta dejavnost v Cerknici in seveda tudi na Brestu nikakor ne more zaživeti. Verjetno vlagamo na to Področje premalo sredstev, zato Je bil sprejet predlog, naj bi osnovne organizacije sindikata v svojih finančnih načrtih namenile kulturi več sredstev. Bilo je tudi nekaj kritike na račun sestave in razčlenitve delovnega načrta izvršnega odbora Za leto 1977. Pripombe so letele Predvsem na to, da je načrt izde-Jan preveč splošno, da pos^mez-ne naloge niso dovolj opredelje-ne, da v načrtu niso zajete vse naloge in da so roki za reševa-nJe posameznih nalog predolgi. V nadaljevanju razprave je bilo ugotovljeno, da to ne drži po-vsern, ker je za reševanje nekaterih nalog, posebno še s podreja sprejemanja samoupravnih aktov in družbenih dogovorov Potrebno veliko časa. Po eni stra 111 je tudi prav, da se posamezne naloge razčlenijo, vendar pa je 0 zaradi značilnosti posameznih nalog včasih nepotrebno. Naloge, 1 v načrtu niso omenjene pose- bej, ker jih ni mogoče predvideti, so zajete v posebni točki. To so predvsem tiste naloge, ki izvirajo iz življenjskih potreb članstva in se pojavljajo med letom. Predsedujoči je skušal sprožiti tudi razpravo o športu in rekreaciji, vendar mu je to le delno uspelo. V razpravi o tem vprašanju je bilo ugotovljeno, da športno-rekreativna dejavnost še kar uspeva, vendar pa je na tem področju močno čutiti pomanjkanja ustreznih objektov ter prostorov za vadbo. Na vprašanje, zakaj ni uspela akcija za nakup počitniškega doma, smo v razpravi prišli do zaključka, da je na Skupnih dejavnostih ta akcija sicer uspela, medtem ko v večini temeljnih organizacij ni. Zato je nesmiselno za neuspeh kriviti izvršni odbor. Akcijo je bilo potrebno izpeljati v najkrajšem času. Tako so bili verjetno člani osnovnih organizacij po temeljnih organizacijah slabo obveščeni o smiselnosti nakupa doma in zato niso bili pripravljeni odreči se polovici letošnjega regresa. Možno pa je, da akcija ni uspela tudi zaradi nezainteresiranosti članstva za nakup. To pravim predvsem zato, ker je med našimi delavci še vedno zelo veliko tistih, ki na oddih ne hodijo, temveč svoj dopust izkoristijo doma. F. Mele JJsPela akcija sindikata: oskrba z ozimnico. Premalo pa je bilo poetičnega dela Izšla je nova številka našega glasila. Kaj je v njem (ne)zanimivega? Oblike izobraževanja na Brestu IZOBRAŽEVANJE IN URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI Skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v določenem roku razpisujemo kadrovske štipendije za redno šolanje. Štipendijski razpisi temeljijo na dolgoročnih kadrovskih potrebah. Letno razpisujemo od 30 do 40 štipendij, prav toliko pa jih tudi podelimo. Z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki do 1980. leta so bili seznanjeni vsi delavci, ki zasedajo takšna delovna mesta, za katera nimajo ustrezne šolske izobrazbe po sprejeti sistemizaciji delovnih mest. V ta namen interno razpisujemo štipendije za študij ob delu. V letu 1975 smo na primer razpisali neomejeno število štipendij, v letu 1976 pa 20. Na letošnji razpis se je prijavilo v zakonitem roku le pet delavcev. Z vzpodbujanjem so se prijavili še štirje delavci. Zavedati se moramo, da morajo po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini do leta 1980 imeti vsi vodilni delavci takšno izobrazbo, ki jo zahteva delovno mesto. Za vsa vodilna delovna mesta, za katera predvidevamo, da jih bo potrebno zasesti v bližnji prihodnosti, pripravljamo mlade strokovnjake. Ti že sedaj opravljajo pomembna dela v proizvodnji in se tako pripravljajo za prevzem najodgovornejših funkcij v delovni organizaciji. Predlagamo, da delavcem, ki so v večletnem delu na odgovornih delovnih mestih v podjetju nabrali zelo bogate izkušnje, nimajo pa zahtevane teoretične izobrazbe, pa so jo sposobni in pripravljeni doseči, to omogočimo, in sicer na priznanih izobraževalnih ustanovah, če je le mogoče, s čim bolj rednim šolanjem^ Izgovor, da so delavci na takšnih delovnih mestih nepogrešljivi, ne sme biti vzrok, da jim ne dopustimo študijskih dopustov. S tem ne mislimo zniževati kriterija za odobravanje študija našim delavcem, ampak doseči to, da bodo študirali le tisti in tisto smer, za katero je zainteresirana delovna organizacija. Ne smemo namreč dovoliti, da naši najsposobnejši kadri zaradi pomanjkljive teoretične izobrazbe postajajo strokovno čedalje bolj osiromašeni. Dovoliti tudi ne smemo, da manj sposobni kadri pridobivajo teoretično izobrazbo na račun podjetja, v praksi pa te izobrazbe ne bodo nikoli opravičili, stalno pa postavljali pred kolektiv zahtevo, da se pri razporejanju na delovna mesta in posebno pri osebnem dohodku upošteva njihovo stopnjo izobrazbe. Dodatno naj se izobražujejo samo tisti, ki so v praksi že dokazali, da so sposobni perspektivno obdržati delovno mesto, ki ga že zasedajo ali za- sesti odgovornejša delovna mesta. Nerešeno pa ostaja vprašanje izobraževanja delavcev v neposredni proizvodnji, kar smo doslej reševali z internim izobraževanjem ali pa sploh nismo reševali. Pomanjkanje znanja v teh okoljih je najbolj čutiti pri različnih oblikah samoupravnega delovanja. Zavedamo se, da je samoupravljanje celovito in zahteva strokovna, ekonomska, druž-beno-politična, kulturna in druga znanja. To izobraževanje je potrebno oblikovati v sedanjem, uresničiti pa v naslednjem planskem obdobju. Tečaji za pridobitev določene delovne sposobnosti so tečaji za kurjače in strojnike parnih kotlov in parnih turbin, tečaji za upravljalce »S« naprave, tečaji iz varstva pri delu, jezikovni tečaji in tečaji za zunanje-trgovinsko registracijo. V te tečaje smo pošiljali delavce po potrebah in so v glavnem zadovoljene. Na seminarje, ki jih prirejajo strokovne ustanove in so namenjene izpopolnjevanju znanja ter posredovanja novosti v strokah, pošiljamo delavce po dogovoru s službami. V letu 1974 je 57 delavcev obiskovalo takšne seminarje, v 1975. letu 33 delavcev, v letu 1976 pa 219 delavcev. Na tem področju smo v zaostajanju in moramo v naslednjem obdobju programirati vse aktivnosti. Pomanjkljivo pa je bilo strokovno izobraževanje za delavce v neposredni proizvodnji. Takšnega izobraževanja ne organizirajo niti delavske univerze niti šole, pač pa bi jih morali organizirati sami z lastnim kadrom. Za začetek bi bile zelo dobrodošle demonstracije ob nabavi novih strojev, strokovni obiski v druge delovne organizacije, predavanja in demonstracije z novimi materiali in podobno. Čeprav imamo v samoupravnih splošnih aktih vzpodbudno zapisano o dopolnilnem osnovnošolskem izobraževanju, ki ga mora doseči vsak delavec, je to vprašanje ostalo nereševano. V zadnjem času je to akcijo prevzela mladinska organizacija v Loški dolini. Akcijo naj bi podprle osnovne organizacije sindikata in druge subjektivne sile. Predlagamo, da bi osnovno izobraževanje odraslih reševali tudi v drugih krajih v občini. Za družbeno-politično izobraževanje smo imeli že več seminarjev. Opažamo slabo udeležbo predvsem delavcev iz nekaterih delovnih enot. Menimo, da bi moralo biti družbeno-politično izobraževanje združeno s strokovnim, družbeno-ekonomskim in kulturnim izobraževanjem. Priporočila za tri izobraževalne dni v letu za člane, ki so bili izvoljeni v samoupravne organe oziroma delegacije, nismo mogli v celoti uresničiti. Čutimo tudi pomanjkanje primernih izvajalcev za takšno izobraževanje. Delavci so na enem izmed seminarjev izrazili tudi željo, naj bi organizirali seminarje s praktično in strukturno vsebino. Za vse oblike izobraževanja namenjamo vsako leto 2 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov. Pri tem pa ugotavljamo, da vsako leto znatno presegamo ta sredstva. V letu 1976 smo plan sredstev za izobraževanje dosegli že konec septembra. F. Zigmund LEP UČNI USPEH NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI ZA LESARSTVO Pred dnevi je bila na Brestu polletna redovalna konferenca. Poleg učiteljev, ki poučujejo v obeh oddelkih in predsednikov razrednih skupnosti, je bila na konferenci tudi ravnateljica tehniške šole tovarišica Peterčeva. Konferenca ni imela veliko dela, saj je ugotovila, da je uspeh v zaključnem letniku stoodstoten, v tretjem pa 75 odstotkov. Četrti letnik je tako najboljši razred na vsej tehniški šoli, vključno z novomeškimi dislociranimi oddelki. Kar tretjina učencev je ocenjena pri vedenju z oceno vzorno. Pri tem uspehu je potrebno povedati, da ne gre za popuščanje v ocenjevanju znanja in vedenja, ampak je to posledica dela, učenja in urejenih medsebojnih odnosov. Tudi tretji letnik je soliden. Od petih negativno ocenjenih učencev so štirje s po eno in ena učenka s tremi negativnimi ocenami. Slednji bo razredna skupnost pri teh predmetih nudila pomoč pri učenju. F. Turšič 20. januarja je zasedala komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Na seji so bili poleg delegatov podpisnic prisotni tudi predstavniki SZDL, skupščine občine Cerknica, sindikata in Notranjskega študentskega kluba. Razpravljali so o štipendiranju v občini, predvsem z vidika sklepov 6. seje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov na ravni republike, o zagotavljanju sredstev za sprotno izplačevanje štipendij ter sklepali o štipendijah za sedanje šolsko leto. Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju je na seji 25. novembra lani med drugim razpravljala tudi o finančnem stanju ter ugotovila, da razpoložljiva sredstva komaj zadostujejo za pokritje dveh tretjin štipendij, ki se jih izplačuje iz združenih sredstev. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je nezainteresiranost gospodarstva za podeljevanje kadrovskih štipendij, pa tudi dejstvo, da se študentje in učenci neradi odločajo za kadrovske štipendije in so zato mnogi razpisi ostali brez odziva. Da bi vzpodbudila kadrovski interes in omogočila prihodnje izplačevanje štipendij, je komisija sprejela naslednje ukrepe: — sprejela je listo neprednostnih smeri študija, med katerimi je 44 poklicev; — dvojni cenzus, ki znaša 2000 din dohodka na družinskega člana za prednostne in 1000 din dohodka na družinskega člana za neprednostne poklice; — štirinajstkratni faktor za ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti; — ukinitev štipendij dijakom srednjih šol, ki imajo le zadosten učni uspeh. Komisija je potrdila naštete sklepe. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so ti ukrepi v tej situaciji nujni, da pa bo potreb- no med letom spremeniti samoupravni sporazum glede liste neprednostnih smeri študija, predvsem glede na specifičnost potreb po posameznih kadrih v občini ter s tem v zvezi omogočiti združenemu delu, da odloča tudi o tem, katere poklice bo štipendiralo iz združenih sredstev. V šolskem letu 1976/77 je bilo v občini vloženih 587 zahtevkov za štipendije, za kar bi potrebovali okrog 480.000 din. Ob upoštevanju sklepov 6. seje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma pa 157 študentov in učencev izgubi pravico do štipendiranja oziroma potrebujemo za izplačilo ostalih 430 štipendij mesečno okrog 280.000 din. Za pokritje teh štipendij zberemo v občini le 110.000 do 120.000 din mesečno, razliko pa bi morali pokriti s solidarnostnimi sredstvi. Ta pa zelo neredno dotekajo, zato štipendije prihajajo z zamudo. Samo za izplačilo štipendij, ki v preteklem letu še niso bile nakazane, potrebujemo 865.000 din. Za najetje kredita za pokritje teh štipendij ni pogojev, saj ni nosilca. Težave pa bi se pojavile tudi pri vračilu kredita. Poiskati po potrebno druge rešitve, predvsem v okviru sistema solidarnosti. Končno je komisija sprejela sklep, da se takoj prične s sklepanjem pogodb s štipendisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Komisija je opozorila tudi na posamezne primere, ki so po novih kriterijih izgubili pravico do štipendije, bi pa izguba le-te ogrozila njihov prihodnji študij. O teh štipendijah naj bi po vnaprejšnji razpravi v krajevni skupnosti odločal izvršni odbor komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Danes smo od skupnosti za zaposlovanje dobili obvestilo, da so sredstva za izplačilo štipendij zagotovljena za pokritje obveznosti iz leta 1976 ter da bodo štipendije nakazane takoj po podpisu pogodb s štipendisti. L. Razdrih NOVI ALARMNI ZNAKI Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je s pravilnikom o službi opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja določil nove in za celotno ozemlje SFRJ veljavne alarmne znake za NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA, JEDRSKO BIOLOŠKE ali KEMIČNE NEVARNOSTI, POŽARNE NEVARNOSTI, NEVARNOSTI OD NARAVNIH NEZGOD IN DRUGIH HUDIH NESREČ ter znake za PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI. V skladu s tem bodo alarmni znaki posredovani s sirenami, z obvestili prek radiodifuznih in razglasnih postaj, z zvočniki, z drugimi ustreznimi akustičnimi in elektronskimi sredstvi, in sicer v naslednjih primerih: 1. Ob neposredni nevarnosti zračnega napada — zavijajoči zvok siren s trajanjem 60 sekund. 2. Ob neposredni nevarnosti uporabe jedrskih, bioloških ali kemičnih sredstev — zavijajoč zvok siren s presledki v skupnem trajanju 90 sekund — (trije zavijajoči zvoki po 20 sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund). 3. Ob požarni nevarnosti enakomerni zvoki s presledki v skupnem trajanju 90 sekund (trije zvoki po 20 sekund in dva presledka med posameznimi zvoki po 15 sekund). 4. Ob nevarnosti naravnih nezgod in drugih hudih nesreč — kombinacija dveh enakomernih in enega zavijajočega zvoka v skupnem trajanju 60 sekund (enakomerni-zavijajoči-enakomerni zvok, od katerih vsak posamezni zvok traja 20 sekund). 5. Za prenehanje nevarnosti — enakomerni zvok v trajanju 60 sekund. 6. Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12.00 uri, velja znak, ki je enak znaku o prenehanju nevarnosti, torej enominutni enakomerni zvočni znak. Gradnja pri osnovni šoli v Cerknici se je pričela. Težave so menda s financami, o čemer bomo še poročali Ukrepi za večjo varnost prometa V eni izmed prejšnjih številk smo pisali o nevarnostih, ki prežijo v cestnem prometu zlasti v jesenskem in zimskem času. Tokrat bi spregovoril o ukrepih in prizadevanjih, da bi bilo nesreč in nevšečnosti čim manj. Poleg nevarnosti, ki jo povzroča pijan udeleženec v prometu, ni odveč upoštevati tudi dokaj visokih kazni, ki jih je določil zakonodajalec za kršitelje predpisov o prometni varnosti. Za tistega, ki v cestnem prometu vozi vozilo pod učinkom alkohola (poklicni vozniki popolna treznost, ostali nad 0,5 %o), je predpisana denarna kazen od 200 do 1000 din ali zapor do dveh mesecev in varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od treh mesecev do enega leta, ki je obvezen. Poglejmo, kakšna je bila prometna (ne)varnost v letu 1976 v primerjavi z letom 1975 za območje občine Cerknica: pi (tudi vzgojni!) niso dosegli svojega namena. Miličniki pa si tudi želimo, da bi bilo takih ukrepov čim manj. Očitno ne bodo potrebni, ko bomo lahko zapisali, da je promet na naših cestah popolnoma varen. Nedvomno je tudi, da k temu lahko veliko prispevate tudi vi, bralci Obzornika, zlasti če se boste obnašali tudi v prometu družbeno samozaščitno in s polno mero varnostne kulture. In samo še obvestilo oziroma opozorilo lastnikom traktorjev in motokultivatorjev. Že od spomladi je potrebno in možno traktorje in njihove prikolice evidentirati in registrirati. Časa je bilo torej dovolj pa tudi drugih mož- Ukrepi Postaje milice Cerknica: 1975 1976 število vseh prometnih nesreč 146 168 prijavljenih sodniku za prekrške 298 206 obravnavanih nesreč pri sodniku za prekrške in 83 85 pri javnem tožilstvu 47 51 prijavljenih voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola 106 96 smrtno ponesrečenih 5 3 hudo telesno poškodovanih in 20 18 lažje telesno poškodovanih 30 44 nosti (tehnični pregledi) in bodo zaradi tega vsi tisti, ki tega še niso storili ali tega ne bodo storili, odgovarjali za prekrške. Tudi voznik motokultivatorja in kolesa z motorjem mora imeti potrdilo znanju predpisov. Dobi ga lahko, kdor je opravil preizkus znanja iz predpisov varnosti cestnega prometa in je star petnajst let, za vožnjo motokultivatorjev oziroma 14 let za vožnjo kolesa z motorjem. V novem zakonu o varnosti cestnega prometa, ki velja od 19. 11. 1975, je tudi določeno, da otroci izpod sedem let ne smejo voziti kolesa samostojno brez spremstva staršev. Otroci od sedmega do štirinajstega leta sta; rosti pa le, če so v šolah ali drugih vzgojnoizobraževalni organizaciji opravili izpit oziroma se usposobili za samostojno vožnjo kolesa na cesti. L. špitalar Iz teh skromnih podatkov je videti, da je bil lani promet na naših cestah le nekoliko bolj varen kot leto dni prej. Iskreno si želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. To pa je mogoče le ob doslednejšem upoštevanju prometnih predpisov in vozniške etike, večji strpnosti in samodisciplini na cesti. Tudi represivni ukrepi pristojnih organov imajo namen prispevati k večji varnosti na naših cestah. Delavci milice so in tudi bodo te ukrepe uporabljali vedno in povsod tam, kjer je prisotna ogroženost in kjer vsi drugi ukre- Mnenja in kritika VVORK-FAKTOR V TP MARTINJAK Eno izmed zapletenih prometnih vozlišč v Cerknici O tem, kaj je Work-Faktor, zakaj ga uvajamo v delovnih procesih, zakaj je med najboljšimi sistemi za merjenje dela, koliko stane uvajalni čas vključno s plačilom patenta; o vsem tem smo že veliko slišali. To je morda vzrok, da teh vprašanj delavci niso postavljali na sindikalni konferenci, ki je bila 8. januarja. Ljudi bolj zanima sedanje delo pri uvajanju Work-Faktorja. Kaj ni dovolj trinajst mesecev dela, prh pominjajo, da bi se pojavil vsaj »zelen« sad na nekem delovnem mestu? Delavci torej sprašujejo in zahtevajo odgovor. Z odgovorom, da je to najboljši sistem od vseh, kar jih poznamo, niso bili zadovoljni. Njih zanima, zakaj pri uvajanju tega sistema tako »škriplje«? Sindikalna konferenca je sklenila, naj delavska kontrola analizirala uvajanje Work-Faktorja, in sicer stanje, kakršno je sedaj, do kod smo prišli in kakšna je prihodnost tega sistema. Samoupravna delavska kontrola se je sestala 11. januarja ter ugotovila naslednje: Work-Faktor je sistem, ki za razliko od drugih sistemov upošteva vse dejavnike, prisotne pri posamezni fazi dela. To je sistem, s pomočjo katerega ugotovimo najboljšo varianto pri opravljanju kakršnegakoli dela. Skratka, to je sistem, za katerega se moramo odločiti, če smo za napredek, za pocenitev svojih izdelkov in za konkurenčnost. Zato smo tudi žrtvovali precej denar; ja, ker smo za načelo: vložiti manj truda za čim boljši uspeh- Za pomoč pri vprašanju, zakaj se zavlačuje s tem sistemom, smo povabili na sejo enega od članov, ki so zadolženi za uvajanje VVork-Faktorja. Ta je dal naslednjo izjavo: vse faze dela v strojnem oddelku smo posneli. Kaj pa ostali oddelki v tovarni, ali ste jih posneli? Ne, ni denarja. Z novim sistemom dela bi se povečala ustvarjalnost in s tem logično tudi osebni dohodki, za kateremu6 bi bilo dovolj sredstev. In kakšna je potem rešitev, vprašamo. Rešitve ni, dokler ne bo sredstev in zato čakamo. Do kdaj boste čakali? Imamo res toliko časa in denarja, da čakamo? Na to vprašanje nismo dobili odgovora. In prav v tem razgovoru bi mogel biti odgovor, pa ga ni bilo. Kaj nismo rekli, da bi z uvedb0 Work-Faktor sistema pocenili izdelke in s tem ustvarili večji dohodek? Pri dohodku ni čakanja-Dejstvo pa je, da čakamo, ne vem na koga, morda na »strica iz Amerike«. Delavska kontrola je na koncu posredovala delavskemu svetu TOZD TP Martinjak naslednji predlog: Dokler čakanje ne preneha biti čakanje, dokler ljudje, ki s° zadolženi za uvedbo sistema, ne izoblikujejo načrta dela, naj se te delavce razporedi na prvotna delovna mesta. F. Gagula brestov obzornik Velike in male težave občanov »ZELENI TELEFON« V CERKNICI Pa smo ga imeli — »zeleni telefon« v Cerknici! Razvnel je duhove v kislem januarju kot le redko katera zadeva. Novinarji Ljubljanskega dnevnika so bili presenečeni nad velikim zanimanjem občanov. Vprašanja in tudi odgovori so bili podobni tistim z zborov občanov. Nekatera vprašanja so bila zajedljiva in nekako privoščljiva, druga širša, programska in dobrohotna, tretja pa obupana: »če nihče ne, potem mi pomore sedma sila.« Resnici na ljubo, nekaj znoja je le bilo. Kaže, da je pristnih stikov kljub razvejanemu delegatskemu sistemu premalo, kaže, da se prevečkrat obnašamo formalistično, da ne znamo poslušati občanov o njihovih velikih in malih težavah. Ko mi je naročil urednik Brestovega obzornika, naj reportažno, vsekakor pa drugače kot v Ljubljanskem dnevniku, napišem, kako je bilo z »zelenim telefonom«, me je spravil v resnično zadrego. Ugovarjal sem mu, da je tako že vse zapisano v Ljubljanskem dnevniku 15. januarja letos in to ne samo zapisano, ampak tudi naslikano, podčrtano in uokvirjeno, tako kot se novinarskemu sestavku spodobi. »Zeleni telefon« v Cerknici je organiziralo uredništvo Ljubljanskega dnevnika v dogovoru s skupščino občine Cerknica, družbenopolitičnimi organizacijami občine in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Zato so bili pri roki skoraj vsi najodgovornejši predstavniki omenjenih. Dosedanje izkušnje — »zeleni telefon« Ljubljanskega dnevnika je bil doslej že večkrat uspešno organiziran tudi v drugih občinah — pa so pokazale, da je potrebno tudi sodelovanje odgovornih iz tistih delovnih organizacij, ki imajo opraviti z oskrbo občanov. V poročno dvorano skupščine občine Cerknica, v kateri je bil »zeleni telefon«, je prišlo precej Predstavnikov družbenopolitičnega življenja v občini, ki so odgovarjali na zahtevna vprašanja občanov. kakšno uro ali dve, smo dobili nad 50 vprašanj o problematiki v občini. Zanimiva vprašanja so zastavljali predvsem: Ivan URBAS, Olga ANTONČIČ, Zdravko ZABUKOVEC, Marija ZADRAVEC, Ivan ZABUKOVEC, Ludvik KOROŠEC, Ivan IVANČIČ, Jože MEŠKO, Dušan BAJC, Irena VENGUST, Anton ZRIMŠEK, Anica KRANJC, Stane ZIDAR, Majda VOLKAR, Viktor STERLE,' Božo LEVEC, Darja OBREZA, Vojko KARMEL, Ivanka TODOROVIČ, Pepca BREŠČAK, Emilija ANŽLOVAR in Matija KOREN. Kaj so spraševali občani? Njihova vprašanja so bila zelo raznolika. Vendar jih bom poskušal po osnovnih značilnostih strniti v skupine: — dejavnost komunalnega značaja — oskrbljenost s pitno vodo, električna energija, modernizacija cest, PTT storitve, urejenost naselij, skrb za okolje in podobno; — oskrbljenost občanov z vsakdanjimi potrošniškimi izdelki, predvsem prehrambenimi, pa tudi z izdelki, po katere morajo naši občani v druge kraje; — izraba prostora — vprašanja urbanizacije; — delovanje služb tako imenovanega družbenega standarda (otroško varstvo, zdravstvo, šti- Več vprašanj se je nanašalo na (ne)oskrbo z mesom Odgovorili so na vsako, na vi-9ez. še tako nepomembno vpra-sanje. Izzvani so bili: Jože HREN, Predsednik skupščine občine L?rknica, Janez PAKIŽ, predsed-nik izvršnega sveta, Ljubo ULE, načelnik oddelka za gospodarstvo, Sašo MILER, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Leon RAZORIH, načelnik oddelka za splošne zadeve in občo upravo, Tone DRBAS, predsednik skupščine LTKS, Jože TRUDEN, THP Jama Dostojna — direktor TOZD Gostinstvo Cerknica, Momo VUKI-CEVIč, Nanos Postojna — direktor TOZD Trgovina Rakek, Gre-!?r LOGAR, strokovni tajnik občinske skupnosti socialnega skrbstva, Leon FRELIH, direktor — Kmetijska zadruga Cerknica, Maks KEBE, vršilec dolžnosti direktorja Komunalnega Podjetja Cerknica in drugi. , . v odmerjenem dveurnem času, ki bi ga lahko podaljšali še za pendiranje, omogočanje rekreativnih aktivnosti, kultura in podobno); — vprašanja o uveljavljanju samoupravnih delegatskih razmerij, predvsem področje obveščanja; — osebna in druga vprašanja. In odgovori? V glavnem so bili odgovori jasni in natančni, vsaj za tista področja, kjer imamo organizirane nosilce dejavnosti in imajo le-ti sprejete programe razvoja. Odveč bi bilo obnavljati vsa vprašanja in odgovore, ki so že zapisani v omenjenem sestavku v Ljubljanskem dnevniku, rad bi zapisal le nekaj misli o vprašanjih, ki niso dovolj prisotna v omenjenem zapisu. Ob vprašanju, kako učinkovito obvladovati komunalne dejavnosti in pospešiti izgradnjo komunalnih objektov, je treba spet povedati, da gre za nekatere nove pristope, ki jih omogoča sistem planiranja in ki jih spraševalci (gre predvsem za vikendaše na Gornjem jezeru) nekako ne morejo razumeti. Gre za vključevanje v krog neposrednega sporazumevanja z drugimi dejavniki v vaški skupnosti, v krajevni skupnosti in v komunalni interesni skupnosti, da bi lahko hitreje prišli do nekaterih objektov; na primer obnova nizkonapetostnega električnega omrežja, asfaltiranje ceste in podobno. Res pa je, da teko priprave na organiziranje samoupravne interesne skupnosti komunalnega značaja prepočasi. Sedaj še razčiščujemo razmejitve pristojnosti in vloge med krajevno skupnostjo, Komunalnim podjetjem in komunalno interesno skupnostjo. Če vemo, da imamo v občini izredno velike težave na področju komunalne oskrbe, saj imamo 127 naselij z le 14.500 prebivalci, da terjajo ti problemi velika sredstva, potem so v tem času nerazumljivi vztrajanje in pritiski, da bi moral težave reševati nekdo drugi, recimo občinska skupščina. Niz manjših težav v zvezi z odpadki in podobnim bi morali vsaj v sedanjem položaju razreševati vikendaši skupaj z vaščani. Verjetno držijo očitki, da ne storimo dovolj za zaščito okolja, predvsem da ne obvladujemo odplak in da smo sami odgovorni za onesnaževanje voda. Moramo pa povedati, da ima onesnaževanje voda (posebno na Krasu) širše razsežnosti; vprašanje ohranitve Cerkniškega jezera tako ne more biti samo naše občinsko vprašanje. V razpravah o oskrbi prebivalstva z izdelki vsakdanje potrošnje je vselej dovolj hude krvi. Tudi najsodobnejša blagovna hiša brez učinkovitih kadrov ne bo opravila svojega namena. V trgovini, pa tudi v gostinstvu se elementarni odnos prodajalec — kupec prepočasi spreminja in ni dovolj pristen. Ne gre zgolj za vljudnost, ampak gre tudi za razumevanje potreb in seveda za poslovnost. Na tem polju šele orjemo ledino, potrošniški sveti v krajevnih skupnostih in vaških skupnostih, ki jih ustanavljamo, naj bi bili le ena izmed poti v naših skupnih naporih. Ob vprašanju pravilne izrabe prostora in ob urbanizaciji velja omeniti, da gre za pomemben pristop k izdelavi dolgoročnega prostorskega plana razvoja. Projektna naloga bo nared v dveh letih. Prostor nam postaja vse bolj dragocen, težavam pa bomo kos le ob zelo strokovnemu in celovitemu obvladovanju razvojnih vprašanj. Pri tem bomo morali bolj kot doslej obravnavati gospodarski in socialni razvoj ter na osnovi njiju in zaradi njiju tudi prostorski razvoj občine in vsakega kraja posebej. Vsakršne improvizirane rešitve so zatorej škodljive in nesprejemljive. Ob velikih naporih delovnih ljudi v občini Cerknica smo dosegli velik razvoj gospodarstva. Danes je zaposlenih v družbenem sektorju nad 5000 delavcev. Ob intenzivni gospodarski izgradnji v preteklosti ni bilo sape za izgradnjo potrebnih objektov in ustanov družbenega standarda. Industrializacija je povzročila veliko izseljevanje kmečkega prebivalstva iz vasi v industrijska središča. Prav to dejstvo bi morali bolj upoštevati ob dejavnostih in programiranju objektov družbenega standarda. Gre za objektivno razumevanje stanja in težav, ne pa za slepo posnemanje drugih okolij v Sloveniji, ki so morda zaradi njihovih posebnih razvojnih pogojev v drugačnem položaju. Tudi na tem področju je potreben pristen stik za spoznavanje resničnega interesa; za bolj smel razvoj pa bodo potrebne nove in nove pobude. Odkloni in težave so dostikrat objektivne narave (sredstva, prostori), veliko vlogo pa ima tudi subjektivni faktor. Delček »štaba«, ki je odgovarjal na vprašanja občanov Delavcem v teh dejavnostih bomo morali posvetiti več pozornosti v smislu sodelovanja in pomoči, ne pa zgolj z nejevoljo in kritiko. Le osveščeni in predani delavci bomo zmogli popeljati razvoj tega področja postopoma naprej. Tako nekako sem razmišljal o »zelenem telefonu« v Cerknici. Naj razmišljanje strnem z mnenjem večine prisotnih, ki so odgovarjali na vprašanja ob »zelenem telefonu«. Zadovoljni smo, ker so naši občani spet izpričali živo zanimanje za razvoj občine, veseli nas, da občani precej široko poznajo vprašanja razvoja, vzpodbudno je, da so na vprašanja odgovarjali novi kadri, novi odgovorni tovariši, ki poskušajo razumeti problematiko našega današnjega dne in vprašanja razvoja občine v prihodnje. »Zeleni telefon« je tudi dokazal, da so poti naše medsebojne obveščenosti še neshojene, da skrivamo za plotovi svojih delovnih organizacij, skupnosti in ustanov svoje poglede na bistvena vprašanja in razvojne programe. Potrebno je, da bi se v naši občini hitreje razširjala časopisna informacija, kot nepogrešljivi medij sodobnega časa, saj nam kažejo primerjave o branju dnevnega časopisja (število naročnin) s slovenskim poprečjem hudo porazno sliko. Gotovo si bo Ljubljanski dnevnik z bolj sistematično in celovito prisotnostjo v naši občini pridobil širši krog bralcev. »Zeleni telefon« v Cerknici je bil tudi v tem smislu uspešna pobuda. F. STERLE Petsto let mesta Loža Letos bo praznoval Lož petsto let, odkar mu je bila podeljena listina o mestnih pravicah. V počastitev tega pomembnega dogodka bo vrsta prireditev, ki se bodo zvrstile čez vse leto 1977. Vse te prireditve pa ne bodo dobile samo obeležja petstoletnice Loža, ampak tudi obeležje štiridesete obletnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije. _ Posebni pripravljalni odbor pri krajevni konferenci SZDL Loška dolina je skupaj z različnimi komisijami že izdelal program praznovanja, ki ga je sprejelo tudi predsedstvo občinske konference SZDL, skupščina občine Cerknica pa je sprejela pokroviteljstvo nad praznovanjem. Prve prireditve bodo že februarja ob slovenskem kulturnem prazniku. Tako bo v petek, 4. februarja ob 19. uri v avli osnovne šole heroja Janeza Hribarja v Starem trgu otvoritev razstave domačih likovnih ustvarjalcev — samoukov. Naslednjega dne, v soboto 5. februarja ob 19. uri pa bo v Domu kulture v Starem trgu kulturni večer z literati-domačini. Ob tej priložnosti bodo člani amaterskega gledališča Svoboda Loška dolina brali dela literatov-domačinov, v kulturnem programu pa bodo sodelovali tudi gojenci Glasbene šole Rakek in moški pevski zbor Svoboda Loška dolina. Naslednje prireditve bodo v aprilu in maju: odkritje spominskih obeležij, posvečenih dogodkom iz NOB v Loški dolini, uboju učiteljice Prešernove, ustanovitvi gimnazije na osvobojenem ozemlju in osvoboditvi Loške doline leta 1942. V juniju praznuje prostovoljno gasilsko društvo Stari trg 90-letnico svojega delovanja, v juliju pa godba na pihala iz Loža svojo stoletnico. Zato bosta obe prireditvi tudi v sklopu praznovanja petstoletnice Loža. Osrednja prireditev v počastitev petsto let mesta Loža pa bo v septembru. Za to priložnost bo organizirano zborovanje občanov v Ložu z bogatini kulturnim programom, turistično društvo Loška dolina pa bo organiziralo turistično-zabavno prireditev z obujanjem starih običajev. Občani si bodo lahko ogledali tudi razstavo priznanih slikarjev in arhivsko izpopolnjen muzej Ljudske revolucije v Ložu. Ob tej priložnosti bo izšel tudi zbornik — publikacija, ki bo predstavljala zbirko zgodovinskih dokumentov ne samo iz Loške doline, ampak tudi iz širše okolice. Poleg omenjenih prireditev pa je vredno omeniti še revijo pevskih zborov iz občine Cerknica, ki je predvidena v juniju v Starem trgu. Ker se prireditve v pretežni večini nanašajo na sam Lož, si bo pripravljalni odbor skupaj s krajevno skupnostjo prizadeval, da bi prebivalci Loža vsaj do osrednje prireditve, ki bo v septembru, olepšali svoje stavbe in okolje. Tako bi tudi sami prebivalci Loža s svojim urejenim okoljem dostojno proslavili ta pomembni dogodek. S. Berglez Bloški teki — tretjič Zopet je leto naokrog in pred nami so že tretjič BLOŠKI TEKI. Ta velika prireditev ljubiteljev teka na smučeh in gibanja v naravi sploh je postala tako že tradicionalna in pomeni uresničevanje nove politike v telesni kulturi, hkrati pa obujanje tradicij pionirjev smučanja, s katero skušamo ohraniti skoraj izbrisane sledove bloških smučarjev tudi v današnji čas. Bloški teki so ena izmed oblik uresničevanja dogovorjenih obveznosti, da moramo vsakemu delovnemu človeku zagotoviti enake možnosti za redno telesno-kuiturno dejavnost. Tovarištvo, trdo in vztrajno delo, močna volja in obvladovanje samega sebe, dajejo smučarskim tekom v množični telesni kulturi večjo veljavo, ki presega zgolj njen športnorekreativni pomen. Te vrline so potrebne vsakemu delovnemu človeku in občanu v naši družbi in pomenijo resnično zdravo osnovo za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. V nedeljo, 6. februarja bo torej v Novi vasi zopet živahno, saj se bodo zbrali ljubitelji rekreacije iz vse Slovenije, da bi nastopili na Bloškem teku na 30 kilometrov, ali pa na malem, 7 kilometrov dolgem TRIM TEKU. Udeleženci prvega se bodo pognali v smučino ob 9.30 uri, ostali pa ob 10. uri izpred Doma TVD PARTIZAN Nova vas. Vsi udeleženci tekov bodo dobili pred startom bilten in spominsko značko, po prihodu na cilj pa še startno številko in topel obrok. Kakor lani, bodo tudi letos nastopili tekmovalci v treh kategorijah in sicer: 1. kategorizirani tekmovalci (kategorizirani člani, mlajši člani in starejši mladinci) 2. tekmovalci rojeni leta 1947 in mlajši ter REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VSEM DELAVCEM ŽELIMO SREČNO — LEK — DAR — OR — OM — RE — KNUTA — NA — IVANA — EBEN — POZORNOST — EDINA — ENA — OSAMO-SVOJENEC — RIŽ — DAREJ — ON — RT — ANTONOV — SIMON — AMOR — SLAK — IT — PINIJA — VRATA — TIK — SPELEOLOG — SIKANJE — GIG — ELASTOTEHNIKA — TZ — ČINČILA — KO — KORONA — SLA — AVAL — AMATI — ANI-KA — CETIS — UJET — SANA — ILINDEN — RA — TP — VAJE — KROP — RAA — OMAMEN — OSINA — ODVODI — ENEJ — TRAM — NATO — KS — SAS — OMA — OLO — KRO-TILKA — LET — ME — PRIMORAN — PORE — IC — RIMA — ANA — AGAR IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Tokrat so se križankarji odrezali, saj so poslali 131 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje nagrajence (tudi 5 nagrad po 20 din, ki jih je tiskarski škrat v razpisu v prejšnji številki izpustil): Po 20 din prejmejo: Nežka JANEŽIČ, Cerknica, Cesta 4. maja 36, Jožko DEKLEVA, Cerknica, Cesta pod Slivnico 13, Jožica OBREZA, Begunje 115, 61382 Begunje pri Cerknici, Cvetka GO-DEŠA, Dolenje jezero 4, 61380 Cerknica in Miran PETAN, Rakek, Partizanska 2. 50 din dobi Jasna KOBAL, Cerknica, Kamna gorica 47, 100 din Jože HRIBLJAN, Cerknica, Tabor 21, 150 din Igor ŠEPEC, Stari trg pri Ložu 37 in 200 din Majda KOVAČIČ, Gor. Otave 1, 61382 Begunje pri Cerknici. Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti. 3. veterani, rojeni do vključno 1946. leta. Tekmovalke bodo nastopile v eni skupini. Za vsako kategorijo bo dobil prvoplasirani zlato, drugi srebrno in tretji bronasto medaljo. Letos ni treba pošiljati vnaprejšnjih prijav in prijavnine, saj se bo lahko vsakdo prijavil neposredno pred startom od 7. do 9. ure v Domu PARTIZAN Nova vas in obenem vplačal startnino, ki je 30,00 din za TRIM tek in 60,00 din za BLOŠKI TEK. Posebnost BLOŠKIH TEKOV je, da v primeru pomanjkanja snega prireditev ni preložena, temveč se izpelje ZELENI POHOD na 15 kilometrov in na 7 kilometrov, saj je tudi s peš hojo ali tekom po bloških gričih dosežen eden izmed osnovnih namenov prireditve — gibanje in sprostitev v čistem, naravnem okolju. Kegljal vsak deseti Trim tekmovanje BRESTA v kegljanju je končano. Po prijavah smo pričakovali precej več tekmovalcev kot lani, vendar je bilo vseh sodelujočih 199, kar je le nekaj več kot lani. Ekip je bilo skupaj 51, od tega ženskih 16. Sodelovale so ekipe iz vseh temeljnih organizacij. Najštevilnejše zastopstvo je bilo seveda iz Tovarne pohištva Cerknica, kar 18 ekip, sledijo pa Skupne dejavnosti s sedemnajstimi, Tovarna ivernih plošč s šestimi, Tovarna lesnih izdelkov in Tovarna pohištva Stari trg s po štirimi in Tovarna pohištva Martinjak z dvema ekipama. Pohvalno je, da je prišlo na kegljišče precej takih, ki doslej še niso imeli priložnosti preizkusiti se v tem športu. Odhajali so s precej boljšimi občutki kot pa so prej pričakovali in marsikdo izmed njih bo odslej rednejši gost kegljišča. Najboljše ekipe iz posameznih temeljnih organizacij: I. MOŠKI T P Cerknica 1. Pogonski servis 787 2. Režija 783 3. Tehnologija I. 748 Skupne dejavnosti 1. Prodaja II. 766 2. Vzorčna 745 3. Razvoj 729 TIP Cerknica 1. Mehanična 778 2. Skladišče 732 3. Splošna 701 TLI Stari trg: 1. Vzdrževanje 707 2. Stolarna 680 3. Skladišče 652 TP Stari trg: 1. Priprava 699 2. Vzdrževanje 695 3. Strojna 629 T P Martinjak L Brusilnica 810 2. Skladišče 715 II. ŽENSKE T P Cerknica 1. Dispo 267 2. Klej ar n a 231 3. Računska 222 Skupne dejavnosti L Računska I. 234 2. Računska II. 230 3. AOP I. 217 TIP Cerknica 1. TIP 225 Posamezniki, ki so se v dosedanjem tekmovanju najbolj izkazali, bodo sestavljali ekipe temeljnih organizacij, ki se bodo v drugem delu tekmovanj borile za naslov najboljše ekipe BRESTA v ženski in v moški konkurenci. Najboljših dvajset posameznikov pri moških in deset pri ženskah pa se bo v tretjem delu tekmovanj pomerilo za prvaka oziroma prvakinjo Bresta. P. Kovšca LE PED DO REPUBLIŠKE LIGE Ženska ekipa kegljaškega kluba BREST Cerknica je 15. in 16. januarja igrala na kvalifikacijah za republiško kegljaško ligo. Kvalifikacije so bile v Ljubljani na kegljiščih Saturnus (asfaltirano) in Gradis (plastificirano). Sodelovalo je osem ekip klubov Ljubljanske regije, izmed katerih naj bi se v republiško ligo uvrstila le najboljša. Prvo tekmo, ki je bila na kegljišču Saturnus, so igralke KK Brest zelo uspešno odigrale, saj so zmagale. Rezultati: 1. Brest, 2. Kočevje, 3. Medvode itd. Brest: Savovič 384, Smodiš 363, Mulec 410, Drobnič 379, Pokleka 409, Komidar 409. Drugo tekmo so igrale na kegljišču Gradis. Ker je to kegljišče plastificirano, so bile možnosti za dobro uvrstitev zelo majhne. Kegljav-ke so se z izredno požrtvovalnostjo trudile, da bi dosegle čim boljše rezultate, toda zgodilo se je tisto, česar niso pričakovale. Zasedle so le 5. mesto. Rezultati: 1. Gradis, 2. Kamnik, 3. Medvode, 4. Kočevje, 5. Brest (Savovič 331, Smodiš 327, Mulec 384, Drobnič 327, Pokleka 389, Komidar 342) itd. Na osnovi rezultatov obeh tekmovanj so tekmovalke Bresta obtičale na 2. mestu in tako le za las oziroma za 9 kegljev izgubile mesto v republiški ligi. Toda volje do tega športa niso izgubile. Odločile so se, da bodo sistematično trenirale vse leto in se v prihodnjem letu znova poskusile uvrstiti v republiško ligo. D. Pokleka FILMI V FEBRUARJU 3.2. ob 19.30 — angleška grozljivka SLA PO VAMPIRJU. 5. 2. ob 19.30 in 6. 2. ob 16. uri —- ameriški western PREGON. 6.2. ob 19.30 — slovenska drama BELE TRAVE. 7.2. ob 19.30 — švedski pustolovski film NOVA ZEMLJA. 10.2. ob 17. uri in ob 19.30 — ameriška komedija POTEPUH CHARLY. 12.2. ob 19.30 in 13.2. ob 16. uri — jugoslovanski film VRHOVI ZE-LENGORE. 13. 2. ob 19.30 — francoska kriminalka BORSALINO IN KOMPANIJA. 14. 2. ob 19.30 — ameriška komedija ABOTT IN CASTELO IŠČETA FRANKENSTEINA. 17.2. ob 19.30 — ameriška drama DIVJA SVEČANOST. 19.2. ob 19.30 in 20.2. ob 16. uri — ameriška komedija CIRKUS Z JERVEM. 20.2. ob 19.30 — ameriška kriminalka KALANOV DOSIJE. 21.2. ob 19.30 — ameriška drama NAVIHANO DEKLE. 24.2. ob 17. uri in ob 19.30 — ameriška komedija CHARLY GASILEC. 25.2. ob 19.30 in 27.2. ob 19.30 — jugoslovanski film ATENTAT V SARAJEVU. 26.2. ob 19.30 in 27.2. ob 16. uri — ameriški western UGRIZNI NABOJ. 28.2. ob 19.30 — ameriška kriminalka ČLOVEK IZ ULICE DELI PRAVICO. VEČ MLADIH V DELOVNE BRIGADE! Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Cerknica načrtuje, da se bo v letu 1977 130 mladih udeležilo republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij. Največ mladih naj bi bilo iz osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v temeljnih organizacijah združenega dela, iz osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v krajevnih skupnostih in iz vrst dijakov in študentov. Mladinsko delovno brigado nameravajo ustanoviti že konec februarja, tako da bi že v marcu pripravili prvo brigad-no konferenco, na kateri bi izvolili vodilne kadre in postopoma vpeljali mlade v delo ter jih pripravili za aktivno delovanje pri interesnih dejavnostih. Tako oblikovana in pripravljena brigada bo opravila v pomladanskih mesecih enotedensko akcijo v naši občini (dokončne odločitve, kje naj bi delali mladi, še ni), v poletnih mesecih pa bodo brigadirji odšli na delovišča republiških in zveznih delovnih akcij. Udeležba naših mladih je bila lani skromna, saj je v republiških in zveznih akcijah sodelo- Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni In odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIC, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha ŠEPEC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36.člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). valo le 28 mladih. Res pa je, da so se naši mladinci v okviru brigade Notranjski odred na slovenski akciji »Slovenske gorice 76« prav lepo odrezali, saj so dobili za delovne uspehe, organiziranost in družbenopolitično delo priznanje Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. V precej večjem številu kot na republiških akcijah pa so delali mladi v nekaterih naših akcijah, na Županovem lazu, * * * * v Osredku, pomagali so v Posočju in drugod. NAŠI UPOKOJENCI Novembra preteklega leta je odšla v zasluženi pokoj TEREZIJA SNOJ, dolgoletna hišnica samskega doma v Dolenji vasi, delavka v Tovarni pohištva Cerknica in do upokojitve delavka y Skupnih dejavnostih. Želimo ji, da bi ob svojem življenjskem tovarišu, ki je ravno tako odšel v pokoj iz Skupnih dejavnosti, preživela še mnoga leta v krogu svoje družine. V SPOMIN Delovna skupnost TOZD Tovarna pohištva Martinjak sporoča žalostno vest, da je umrla naša upokojenka PAVLA VESEL iz Martinjaka, rojena 1907. leta. . V temeljni organizaciji je bila zaposlena od 1. 10. 1948 do upokojitve 27. 10. 1959. Delala je na različnih delovnih mestih, največ na grobem čelilniku v strojnem oddelku. Tovarišica Veselova nam bo ostala v lepem spominu kot dobra delovna tovarišica in marlj1-va delavka.