Leto IL, št. 5 PTUJ, 1. februarja 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Bomopotonue f^^utl JHi^i^^^ % Skrb za vodne vire že dolgo ni več zgolj predmet akademskih razp- rav, saj postaja vse bolj realna, že skoraj kruta tema vsakdanjega življenja. Pa ne le ker nas k temu silijo evropski trendi (in zakoni), predvsem zaradi tega ker se je v zadnjih letih vendarle nekaj zganilo tudi v nas samih, ker smo spoznali, da tako enostavno ne gre več na- prej, kajti zagotavljanje pitne vode postaja za čbveštvo ključnega pomena. Če se bo vsesplošni razvoj nadaljeval z dosedanjo hitrostjo, bo kmalu po začetku tretjega tisočletja na zemlji od okoli osmih milijard ljudi kar tri milijarde trpelo ob pomanjkanju vode. V mnogih prede- lih so že, v mnogih pa še bodo zaradi vodnih virov vse hujši politični prepiri. Z drugimi besedami: naslednje vojne se bodo bojevale za po- dtalnice, reke in jezera. Zal smo tudi v Sloveniji prišli do te točke, da se moramo vprašati, koliko izvirov pitne vode še imamo. In koliko iz- virov te vode je sploh še neoporečnih. Čeprav smo na ptujskem območju sredi bogatih zalog pitne vode, smo že nekajkrat grenko čutili, kako je, kadar je voda preveč ones- nažena. Zlahka ne bomo pozabili začetkov pred petimi leti, ko smo prebledeli ob novici, da so naša črpališča v Lancovi vasi prekomerno onesnažena z nitrati, ko smo pipe po hišah in blokih morali zapreti in se s plastenkami oskrbovati z neoporečno vodo, ki so nam jo dovažali od drugod v gasilskih in drugih cisternah. Šele takrat smo se zbudili, čeprav ne vsi. Načrtno in sistematično smo se lotili sanacije Dravskega polja in s prstom pokazali na krivce. Zal pa največji med njimi - kmetijci - še danes niso dojeli, da si režejo vejo, na kateri vsi skupaj sedimo. Res je, da bo še nekaj let krompir večji, če bodo škropili in gnojili, a če bodo tako nadaljevali mimo gnojilnih in sanacijskih načrtov, bomo kmalu vsi skupaj lačni - in žejni. Zadnje analize kakovosti pitne vode iz ptujskega vodovodnega sis- tema nas sicer navdihujejo z optimizmom, saj so ptujski komunalci z mešanjem vode iz globinskih (pliocenskih) vodnjakov uspeli vsebnost nitratov oziroma dušika v pitni vodi v omrežju opazno znižati. V ptujski Mestni hiši je bilo na liter vode izmerjenih 5,8 miligrama dušika, v Markovcih 9,7, v Gorišnici 10,3, v Vidmu 10,2, vjuršin- cih 11,3 ter v Kidričevem 8,6 miligrama dušika na liter vode. Za sedaj črpajo vodo le iz enega globinskega vodnjaka, konec februarja bo usposobljen drugi, do konca leta pa sta predvidena še dva, tako da bodo skupaj štirje. Lepo; pili bomo torej mehkejšo, za spoznanje manj okusno, a za- gotovo manj onesnaženo vodo iz osrčja zemlje. Pa to še zdaleč ni odrešitev. Dolgoročno lahko naše potomce rešimo pred veliko žejo (in lakoto) le sami s svojim početjem. Bomo uspeli? Martin Ozmec PTUJ/SPREJEM PRI ZUPANU Ifcfo /e pro- moviral Ptui Minuli petek je župan dr. Mi- roslav Luci sprejel v Mestni hiši športnike, ki so v pre- teklem letu promovirali Ptuj na državni in mednarodni ravni. Sprejema so se udeležili športniki trinajstih panog: atleti Vindiš, Doki in Žižkova, nogo- metaši Fridauer, Gojkošek, Bezjak, Čeh, Koren in Brodnjak, predstavniki borilnih športov Kolednik, Vogrinec, Krajnc, Vi- dovič in Zavec, teniška igralka Vukasovičeva, namiznoteniški igralki Safranova in Luknerjeva, rokometaš Vugrinec, kolesar Kelner, kegljačica Razlagova, le- talec Pliberšek in Majcenovič iz invalidskega športa. Te športni- ke je predlagal Športni zavod Ptuj na podlagi športnih poročil, ki so jih dobili iz športnih klu- bov, vendar je nekaj športnih imen manjkalo. Ali so za to krivi športni klubi ali Športni zavod, ki zbira rezultate? Upamo lahko, da do teh po- manjkljivosti ne bo prišlo, ko bodo zbirali kandidate za na- jboljšega športnika po rezultatih v letu 1995. Ta bo znan jutri ob 19.30 v avli Srednješolskega centra. Milan Krainc Slovesnost ob kulturnem prazniku Proslavo ob kulturnem prazniku letos pripravljata Zveza kulturnih organizacij in mestna občina Ptuj in bo v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v Narodnem domu v Ptuju. Slavnostni govornik bo France Forstnerič, pesnik in publi- cist. V kulturnem programu bo nastopil Alliage Quartet - kvartet saksofonov, sodelovala pa bo tudi komorna zasedba Pi- halnega orkestra Ptuj. Na proslavi bodo podelili oljenke kot priznanja mestne občine Ptuj ter plakete in priznanja Zveze kulturnih organiza- cij. 'Meni pa je sneg res všeč." Foto: Slavko Rlbarii PTUJ, ORjyiOŽ / PODPORA PRIZADEVANJEM PTUJSKE BOLNIŠNICE Zupani za regiisko bolniŠHko Župani devetih občin na območju nekdanje ptujske občine so prejšnjo sredo podprli prizadevanja ptujske bolnišnice za regijsko bolnišnico. V skupnem dokumentu, ki so ga pos ali na ministrstvo za zdravstvo in direktorju ptujske bolnišnice, so zapisali zahtevo, da ptujska bo nišnica ostane tudi v bodoče najmanj na taki ravni kot doslej, oziroma zahtevajo, da se posamezne dejavnosti znotraj ustanove razvijajo v duhu sodobne medicinske znanosti. Podporo prizadevanjem ptujske bolnišnice za regijsko je v! sredo najprej izrekel župan mestne občine dr. Miroslav Luci, zatem so se mu pridružili še vsi drugi župani novih občin na; območju bivše občine Ptuj. \ TUDI ORMOZANI PISALI MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO Na osnutek kategorizacije slo- venskih bolnišnic se je v ponedeljek s pismom oglasil tudi župan ormoške občine Vili Trofenik. Za podporo so ga pro- sili v mestni občini Ptuj, kjer je mestni svet že podprl prizade- vanja ptujske bolnišnice za re- gijsko ustanovo. Med drugim je zapisal: "V zvezi z navedeno problema- tiko izražamo nezadovoljstvo, ker je bil osnutek kategorizacije slovenskih bolnišnic posredo- van le mestni občini Ptuj, kar je nevzdržno ne glede na to, da je sedež bolnišnice v Ptuju. Prepričani smo, da bi z osnut- kom kategorizacije morale biti seznanjene vse lokalne skupnos- ti na gravitacijskem območju ptujske bolnišnice. Ker je bila naša občina do podržavljanja bolnišnic soustanovitelj, pričakujemo v imenu 18 tisoč prebivalcev naše občine, da nam boste posredovali utemeljen predlog kategorizacije slovens- kih bolnišnic, ki ne bo ogrožal doseženega nivoja bolnišničnih storitev za prebivalstvo naše občine tako z vidika dostopnosti kot kvalitete bolnišničnih uslug, vključno s specialističnimi am- bulantami. Ker ne poznamo kri- terijev, na podlagi katerih je iz- delan osnutek kategorizacije, ne moremo odgovorno oblikovati svojega stališča do navedene problematike. Pri tem pričakuje- mo, da ne bo ponovljena napaka iz osemdesetih let, ko ni bilo volje za dosledno izpeljavo delit- ve dela na področju bol- nišničnega zdravljenja na območju podravske regije." MG 2 — DOMA IN PO SVETU 1. FEBRUAR 1996 TEDNIH PTUJ / JAVNA RAZGRNITEV PLANSKIH DOKUMENTOV Ze okrog petsto predlogov Javna razgrnitev planskih dokumentov mestne občine Ptuj bo trajala še do 8. februarja. Doslej so prejeli na srednjeročni in dolgoročni plan mestne občine, prostorskoureditvene pogoje za mesto in območje izven mesta že okrog petsto pripomb. Pri oblikovanju predlogov bodo lahko upoštevali le tiste, ki imajo zakonsko osnovo. Na četrtkovi javni razpravi v okviru razgrnitve teh doku- mentov je bil poudarek na predstavitvi trase južne ob- voznice z dvema variantama, širitvi odvodnega kanala srednja Drava I, golf igrišča na hajdinski gmajni, pro- gramskih zasnov za ureditev desnega brega Drave do Stu- denčnice, programskih zas- nov za ureditev naselja "No- vi Jork" v Markovcih, kjer je prostora za gradnjo 41 novih hiš, in pobud občanov za izjemne posege na prvem območju kmetijskih zemljišč. Pri južni obvoznici so pred- stavili dve varianti. Pri prvi, ki poteka na območju občine Videm, zahtevajo precejšnje popravke. Po drugi poteka trasa južno od železniškega mostu in neposredno posega v mestno naselje. Odvodni kanal SD I se bo razširil na tisto območje, kjer je sedaj deoponiran izk- opani material in nekatera športna igrišča. S tem bo ka- nal veliko bolje izkoriščen, nabrežine bodo položnejše in prijaznejše, zaradi širitve se bo gladina reke znižala, hidrocentrala pa bo prido- bila dodatnih pet megavatov na moči. Posegi na obstoječa športna igrišča bodo majhni, le njihov vpliv na okolje bo manjši (manj hrupa). Golf igrišče ima lokacijo na nekdanji hajdinski gmajni, ki je sedaj površina v zaraščanju in kjer teče Studenčnica, ki jo je potrebno ohraniti. S pro- gramskimi zasnovami za ure- ditev desnega brega Drave do Studenčnice se to območje (odpad, prometni nered in podobno), ki je bilo dokaj neurejeno, urbanistično ureja. Pri izdelavi programskih zas- nov so bila upoštevana tudi dognanja mednarodne štu- dentske arhitekturne delav- nice, ki je lani oktobra po- tekala v Ptuju. Avtor pro- gramskih zasnov je arhitekt Kostja Kolarič. Naselje "Novi Jork" v Markovcih naj bi nastalo ok- rog nekdanje gramoznice, kjer je že napeljana vsa in- frastruktura razen kanaliza- cije. S programsko ureditvijo tega območja se bo gotovo zmanjšal pritisk na pozidavo na kvalitetnih kmetijskih površinah. V okviru sprememb plan- skih dokumentov posamez- niki dajejo tudi pobude za ureditev lastnih gradbenih parcel ali prizidkov, kjer so potrebni posebi na I. ob- močje kmetijskih zemljišč. Spremembe in dopolnitve planskih dokumentov pote- kajo v vseh devetih občin na širšem območju Ptuja hkrati. S tem, se kot je povedal vod- ja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastruk- turo v mestni občini Ptuj Stane Napast poenostavljajo postopki, sicer pa dokumen- te sprejema vsaka občine zase. MG LENART / GOSPODARSKA GIBANJA SE UMIRJAJO Ob kmetijstvu in drobnem gospodarstvu pomembna industrijo v SEDEMDESETIH LETIH SE JE ZAČELA NAGLA IN- DUSTRIALIZACIJA LENARTA TER POVZROČILA MOČNO DEAGRARIZACIJO IN URBANIZACIJO # INDUSTRIJA JE BILA NOSILEC RAZVOJA IN PA- RADNI KONJ LENARŠKEGA GOSPODARSTVA # PO KRIZI V ZAČETKU DEVETDESETIH SO OSTALA ZDRAVA JEDRA, KI NAPOVEDUJEJO UMIRJANJE • DRAGOCENO VSAKO DELOVNO MESTO Gospodarska gibanja tudi v lenarški občini niso ugodna, vsaj na začetku leta ne, čeprav je za kakršnokoli celovitejše: ocenjevanje še daleč prezgo- \ daj. Nadaljujejo se gibanja iz; preteklega obdobja, v katerem ' se je zgodilo veliko usodnega, zlasti za industrijo, brez kate- re pa zagotovo ne bi bilo da- našnjega Lenarta. Prav industrija je bila sredi sedemdesetih let dejavnost, ki je razgibala gospodarsko živ-| Ijenje in prinesla velike spre-! membe v prostoru. Z njo se je začela občutna družbeno-gos-' podarska preobrazba osredn- jih Slovenskih goric, ki so, sicer ohranile kmetijski zna-! čaj, vendar s primesmi indus-i trializacije naredile dva skok-j ovita razvojna koraka. Novi j industrijski obrati so prinesli v ta del Slovenskih goric kruh, v njih je našla zaposlitev nekva- lificirana delovna sila, tudi ženske so se lahko zaposlile. Ne smemo pozabiti, da je bilo območje osrednjih Slo- venskih goric (večji del se- danje občine Lenart) še na za- četku 70. let izrazito agrarno z vsemi elementi splošne druž- bene in gospodarske zaosta- losti (popularno se je to tak- rat imenovalo manj razvito področje). Pokrajina je bila obremenjena z ostanki tradi- cionalizma in z izjemno veli- kim deležem kmečkega prebi- valstva. Urbanizacija je bila skromna, veliko je bilo breme komunikacijske nepovezano- sti, zato je bila zelo odločilna pospešene modernizacija cest- nega omrežja. S tem so po- spešili intenziteto dnevnih mi- gracij delovne sile tako zno- traj občine kot tudi navzven (Maribor in deloma Gornja Radgona). Sreča v nesreči je bila, da so pri Lenartu soraz- merno zgodaj (ali vsaj o pra- vem času) spoznali pomen in- dustrializacije in se med prvi- mi v Sloveniji vključili v aktiv- no politiko pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih podro- čij. Kljub temu da danes kri- tiki ekstenzivnega razvoja po- udarjajo kratkoročnost takšne politike, ki jo je spremljalo veliko negativnih posledic (za- starela tehnologija, ekološko in energetsko potratni pro- grami, nizka kvalifikacijska struktura zaposlenih itd.), je vendarle res, da je industrija pomembno prispevala h hi- trejšemu družbeno-gospodar- skem razvoju Lenarta in oko- hce. Morda je bil prav zaradi specifičnosti val krize, ki je pljusknil po lenarškem gospo- darstvu v začetku 90. let, usodnejši. Začel se je stečaj podjetij, na veliko se je večala brezposelnost, globoka kriza je poslabšala tudi sicer slab socialni položaj. Poleg tega pa je bilo še veliko subjektivnih napak in neodgovornosti, ki pozna imena. Kazalo je slabo, in naj se sliši še tako čudno, so se le našli redki gospodar- stveniki, ki so menili, da je treba ohraniti zdrava gospo- darska jedra, da bo industrija, nekoliko drugačna seveda, pomembno prispevala k raz- voju. Imeli so prav in dokaz za to je danes vse uspešnejša tovarna TBP, ki je hitro našla zamenjavo za izgubljene trge in dobilo novo veljavo na tu- jem. In kar je najvažnejše: tovarna zaposluje nove de- lavce. Delovno mesto pa je tudi v Lenartu veliko bo- gastvo, ki so ga veseli zlasti vsi tisti, ki so zaradi izgube dela najbolj občutili breme gospo- darske krize. Ta seveda tudi pri Lenartu še ni minila, ven- dar pa so znaki, ki govorijo v prid tezam, da je najhuje že mimo. Poleg TBP je ostalo še ne- kaj zdravih gospodarskih je- der (Unior, Kristal, Livarna, Lenthorm in seveda zasebna podjetja), tudi Caprice, znana tekstilna tovarna, ki je pred časom dobila nova lastnika in napovedla osvežitev proizvod- nje. Ali bo torej pri Lenartu več dela? Najbrž da, čeprav bo očitno nekaj časa še čutiti breme krize, ki jo občutijo tudi močno obremenjene, razdrobljene in nizko produk- tivne slovenskogoriške kmeti- je. V zraku so dopolnilne de- javnosti na kmetijah, razvoj pa naj bi slonel tudi na obrti, podjetništvu in turizmu. Samo ena panoga namreč ne bo do- volj, saj je razvojni voz le ob- tičal na precej strmem klancu. In navzgor vleči ni lahko! Marjan Toš V deponijo so prejšnji ponedeljek zapeljali prvi tovornjak odpad- kov. Foto: M. Ozmec BRSTJE Prvi odpadki v sanirani deponiji Delavci ptujskega Čistega mesta so v začetku prejšnjega tedna pričeli poskusno polniti sani- rano, razširjeno, za vodo neprepustno osrednjo deponijo odpadkov v Brstju. Kot je povedal direktor An- drej Koter, gre za eno najso- dobnejših tovrstnih sanacij v domovini in tudi v evropskem merilu. Občino Ptuj bo veljala 350 milijonov tolarjev. Po sa- naciji dosedanje deponije so v drugi etapi sanirali in razširili drugo deponijo, v tretji etapi pa bodo poleti zgradili reci- klažno skladišče, priročno kompostišče ter spremljajoče objekte. Komunalna deponija v Brst- ju obratuje že dobrih 15 let brez uporabnega dovoljenja, saj do sedaj niso bili izvedeni ukrepi za zavarovanje okolja pred škodljivimi vplivi. Pro- jektno dokumentacijo za sa- nacijo je izdelal Vodnogospo- darski biro iz Maribora, pro- jektantka je Darinka Ignja- tovič, dela pa so zaupali trem izvajalcem: Vodnogospodar- skemu podjetju Drava Ptuj, Gradbenemu podjetju Ptuj in Hidroingu iz Maribora. S sanacijo in sodobno zgra- jeno deponijo je zagotovljen ustrezen deponijski prostor vsaj za šest let. -OiVfi SLOVENSKA BISTRICA / CERTIFIKAT KAKOVOSTI ZA TOVARNO OLJA S kakovostjo v svet Za Impolom in Lesnino EMMI je certifikat o žago« tavljanju kakovosti ISO 9001 za svoje kakovostne izdelke prejela tudi slovenjebistriška Tovarna olja Gea. Slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi mag. Jožko Čuk, predsednik GZ Slovenije, in mag. Zoran Lekič iz BVQi, je bila konec lanskega sep- tembra. Predsednik GZ Slovenije mag. Jožko Cuk podeljuje direktorju slo- venjebistriške Tovarne olja Gea dipl. ing. Leopoldu Turnšku certi- fikat kakovosti ISO 9001. Foto: Mladen Čerič. 120 zaposlenih v Tovarni olja Gea, ki so solastniki fir- me, v okviru katere je tudi me- šano podjetje Party's, d.o.o., je nad tem najvišjim medna- rodnim priznanjem o zago- tavljanju kakovosti po stand- ardu ISO 9001 brez dvoma nadvse zadovoljnih. To, da je njihovo podjetje na pravi pos- lovni poti, je znano že nekaj let. Kot je povedala dipl.oec. Sonja Kremavc, ki v bistriški tovarni olja skrbi stike z jav- nostjo, je bilo 1995. leto za to bistriško delniško družbo (delničarji so lansko jesen do- bili izplačane že prve divi- dende) izredno uspešno. "Tovarna olja GEA je v ju- niju letos od mednarodne or- ganizacije Burreau Veritas Qality International za kako- vost poslovanja prejela med- narodni certifikat ISO 9001. Zgrajen sistem kakovosti v skladu z mednarodnim stand- ardom ISO 9001 nam omo- goča obvladovanje vseh pos- lovnih funkcij in uresničeva- nje našega osnovnega cilja, to je učinkovitega obvladovanja slovenskega trga na področju trženja jedilnih rastlinskih olj. Sistem kakovosti imamo do- kumentiran v poslovniku kak- ovosti, organizacijskih pred- pisih in tehnološko-kontrolni dokumentaciji," je pojasnjeva- la Sonja Kremavc. Direktor Tovarne olja Gea dipl. ing. Leopold Turnšek pa je ponos- no dodal, da so prvi med slovenskimi oljarji dobili ta certifikat. V skrbi za zdravo varovalno prehrano, ki varuje pred nas- tankom civilizacijskih bolezni, zlasti srca in ožilja, so v lan- skem juniju dopolnili prodajni program GEA z jedilnim rafi- niranim ekstra sončničnim oljem in naravnim hladno stiskanim ekstra olivnim oljem. Novi olji GEA imata znak varovalnega živila Društ- va za zdravje srca in ožilja Slovenije. V Bruxellesu je Tovarna olja Gea junija lansko leto prejela tudi veliko zlato medaljo Monde Selection za odličnost naravno hladno sti- skanega sončničnega olja GEA in drugič zapored zlato medaljo Monde Selection za odličnost bučnega olja GEA. ViJa Topolovec TEDNIK je naslednik Ptujskega ted- nika oziroma NaSega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO —TEDH\K Ptuj UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, VlkiKle- menčič. Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE, celostna po- doba In prelom: S. Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak rt 776-207 Naslov: RADIO — TEDNIK. Raičeva 6. 62250 Ptuj, p.p. 95: « (062) 771-261, 779-371: 771-226: faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.500 tolarjev, za tujino 11.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek in- formativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. TEDNIK 1. FEBRUAR 1996 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 ORMOŽ / POGOVOR O USODI GRAMOZNICE Cas je za defanja O težavah z ormoško gramoznico je bilo v Ted- niku že veliko napisanega, kakšnega vidnega napredka pa ni bilo, saj legalne gramoznice še vedno ni. Neurejene odnose so dobro izrabili tisti, ki so na črno kopali gramoz v okolici Ormoža in s tem povzročili veliko škodo. Pred nekai tedni /e skupina avtoprevoznikov, zainteresiranih za izkoriščanje gramoza, us- tanovila iniciativni odbor, ki bo pričel de- javnosti, potrebne za pridobitev koncesije. Zato je v soboto Območna obrtna zbornica Ormož pripravila pogovor, na katerem so predstavniki občine odgovarjali na vprašanja zainteresiranih, predvsem vaščanov Frankovcev, ki so eni izmed lastnikov zemljišč. Župan Vili Trofenik je po- jasnil, da koncesijo podeljuje država in da se bo morala čim prej pojaviti pravna oseba, ki bo zaprosila zanjo. Za območ- je gramoznice so opredeljene tri faze eksploatacije. V prvi fazi, ki obsega 2,8 hektarja površin, bi pri globinskem izk- opu do 15 metrov lahko pri- dobili 170.000 kubičnih me- trov gramoza. Druga faza ob- sega 11 hektarjev in bi glede na rezultate raziskav lahko dala 800.000 kubikov gra- moza, v tretji fazi pa bi na 10 hektarjih izkoristili 600.000 kubikov. Gramoza naj bi bilo za 40 do 50 let izkoriščanja, kvaliteta pa je menda takšna, da dopušča poleg separacije tudi razmišljanja o drobilnici in še čem. 23,8 hektarjev zemljišč je v lasti sklada kmetijskih in gozdnih površin, občine Or- mož, agrarne skupnosti in zasebnikov. Brez skupnega in- teresa vseh stvari ni mogoče premakniti z mrtve točke. Razhajanja pa so se na sobot- nem sestanku pričela že pri vprašanju, kdo naj zaprosi za koncesijo. Frankovčani imajo očitno precej slabih izkušenj in so vztrajali, da za koncesijo zaprosi občina. To bi bila pre- cej neposrečena rešitev, saj bi bila občina v tem primeru le posrednik in bi dela gotovo oddala komu drugemu. Tisti, ki si bo pridobil koncesijo, bo moral poskrbeti tudi za sana- cijo že zropanih predelov in za sanacijo po koncu izk- oriščanja gramoznice. Z ure- ditvenim načrtom je predvi- dena revitalizacija površine v vodno-rekreativne namene. Frankovčani močno dvomijo, da bi bilo to mogoče, ker so prepričani, da bi pri globin- skem izkopu skozi podtalnico vdrle odplake in bi namesto vodnega parka dobili grez- nico. Za mnenje bo potrebno zaprositi strokovnjake. Seveda pa lastniki razmišljajo tudi o možnosti, da gramoz izkoris- tijo le do nivoja podtalnice (1 do 2 metra), nato navozijo zemljo in nerodovitno po- dročje spremenijo v obde- lovalne površine. Na sestanku so se dogovorili, da bodo tudi Frankovčani izbrali dva pred- stavnika v iniciativni odbor. Gotovo je v interesu vseh, da se vprašanje gramoznice končno uredi, vendar so bili pogledi na to, kako priti do le- galne rešitve tega vprašanja, zelo različni. Tako so bili ne- kateri mnenja, da je mogoče gramoznico urediti v nekaj mesecih, drugi spet, da v ne- kaj letih, največji pesimisti pa so govorili tudi o nikolovem. Ormož načrtuje gradnjo ob- voznice in vzdržuje obsežno cestno omrežje. Gramoz bo- mo torej potrebovali, in če se ne moremo dogovoriti, da bi ga pridobivali doma, ga bomo pa kupovali od sosedov. GOVORI se... ... DA Je zadnje čase mest- nega župana obdajala tan- čica skrivnostnosti. Ljudje okoli njega pa so šepetali: "Naš župan je imel 3L ja- nuarja petdeset let. Pa niko- mur ne povej." ... DA se ptujska Agencija za plačilni promet občasno še ukvarja z jugodinarji. Vsaj 22. januarja 96 je bilo tako. ... DA država podpira jez- ikovno neveščnost državlja- nov. Sicer bi bili le-ti kri- tični do uradnih tekstov, ki prihajajo s sodišč in drugih uradnih ustanov. Jezik na njih je obupen, o strokov- nosti odločitev pa laiki težko sodimo. Toda če smo površ- ni na enem, smo lahko tudi na drugem področju. ... DA je bivši lenarški izvršnih sam sebi posodil občinski denar. Sedaj pravi, da mu ga ni uspelo ople- menititi in ga torej tudi vrniti ne more. Ljudje pa go- vorijo, da je denar "'izh- lapel" v bencinsko črpalko. ... DA se v Ptuju, verjetno na Mestnem trgu, pripravlja velik sprejem. Občani bodo s častmi množično sprejeli oba vračajoča se državna sekre- tarja. ... DA je v Hajdošah glav- ni poveljujoči gasilske zveze dejal, da bo po nekaj letih velikih dotacij društvo sedaj nekaj časa v investicijski senci. Ali tako misli tudi po plesu z mlado tajnico društ- va, še ne vemo. TISKOVNA KONFERENCA OB 36. KURENTOVANJU_ V restavraciji Ribič bo v torek tiskovna konferenca ob 36. kurentovanju, ki ga pripravlja GIZ Poetovio Vivat. Na njej bodo predstavili program prireditve in spremljajočo ponudbo. Za častno pokroviteljstvo so organizatorji letos prosili predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ga tudi povabili v pustni Ptuj. PUSTNA ZABAVA ZDOMCEV V GRUITNU Upravni odbor društva Maribor pripravlja 17. februarja ob 19. uri pustno zabavo v Biirgarhausu v Gruitnu (HANN). Ob 20. uri bosta goste obiskala tudi hildenski princ in princesa s svojim spremstvom. Zbrane bo zabaval znani ansambel Štatenberg. Najlepše maske bodo nagradili. BTC ZA PTUJSKO KURENTOVANJE Blagovno-trgovinski center Ljubljana, ki je eden na- jvečjih tovrstnih centrov v Sloveniji, bo v letošnji prvi številki BTC vodnika precejšnjo pozornost namenil letošnjemu ptujskemu kuretovanju z enajstdnevnim progra- mom zabavnih prireditev. Izdal jo bo v začetku febraurja, kurente pa na območju centra pričakujejo 9. februarja. BTC vodnik bo tako pomembno prispeval k promociji ptu- jskega kurentovanja, saj si boljše reklame na enem mestu ni mogoče zamisliti. BTC Ljubljana dnevno v povprečju obišče okrog 20 tisoč ljudi. M-BANKA NA SLOVENSKEM TRGU V prostorih bivše prodajalne Laura na Slovenskem trgu v Ptuju bodo 7. februarja odprli M - banko. OBNOVA PRODAJALNE OBLAČILA V LACKOVI Mercatorjevo prodajalno Oblačila v Lackovi ulici v Ptuju prenavljajo. V tem tednu jo bodo na novo opremili, da bi bila za kupce in prodajalce še prijaznejša. 25 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ V ponedeljek se je v razširjeni sestavi sestal izvršilni od- bor Območne obrtne zbornice. S predsedniki sekcij so se pogovarjali o programu prireditev ob 25-letnici Območne obrtne zbornice Ptuju, ki jo bodo praznovali letos. Osred- nja prireditev bo junija. PRIZNANJA ZA 10,15 IN 20 LET OBRATOVALNICE V posameznih sekcijah Območne obrtne zbornice Ptuj so te dni pričeli deliti posebna priznanja in plakete za 10, 15 in 20 let dela posameznih obratovalnic. V torek so jih podelili v trgovski sekciji, danes pa bodo priznanja podelili gostincem. V SOBOTO NA PTUJSKEM TV KANALU_ Na programu je informativna oddaja s predstavitvijo nekaterih pomembnejših dogodkov. V Termah Ptuj so predstavili nov prospekt, trgovina znotraj Mercatorja se je preoblikovala, v Raju so odprli prostor za nekadilce in nealkoholike, izšla je druga številka Ptujčana. Pripravila: MG 4 _ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 1. FEBRUAR 1996 — TEDNIM PTUJ / NOV CIKLUS REZBARIJ IN SPOMIN NA PTUJ Demoffffčffiff duh kurenta nad Ptujem Približuje se največji ptujski praznik, pust. Tisti, ki ga jemljejo zares, vedo, da se bo duh starodavnega običaja zbudil takoj po svečnici. Takrat se bodo lahko mladeniči ponovno preoblekli v kurente, ki bodo grozeče in hkrati veselo pozvanjali med ljudmi. In če jim boste prišli dovolj blizu, boste začutili demonično moč njihove objestnosti. Boris Žohiar: Demonični duli Največji poet ptujskega kurenta, Ptujčan Boris Žo- har, pa misli nanj tako rekoč i vse leto. Nič koliko kurentov je že zaživelo pod njegovim čopičem. Lani se je ves pre- dal novi tehniki, rezbarjenju. Boris Žohar je rezbaril, kle- sal in nasploh oblikoval les seveda že prej. Tokrat pa se je ■ odločil iz rezbarij napraviti mo- dele in ulivati mavčne odtise. Vsi prikazujejo kurenta in so namenjeni spominu na Ptuj. Gre za povsem nove rno- tive, torej motive, ki jih Žo- har še ni upodobil. Seveda je njegov kurent že na daleč prepoznavno žoharjevski. Tudi pojavlja se v situacijah, ki smo jih vajeni: plešoč z rožami namesto trakov, med drevesi, med vaškimi hišami, z drugimi maskami, nad Ptu- jem. Prav motiv kurenta, ki se dviga nad veduto Ptuja, nosi v sebi bistvo Ptuja — mesta, prežetega z duhom kurenta tudi v nepustnem času. Tako vidi in čuti Ptuj Žohar. Gotovo mu lahko pritrdimo, in to še toliko bolj, ker se pričenja pred- pustni čas, v katerem se po- loti Ptujčanov poseben ne- mir, lahko bi rekli, da jih celo obsede duh kurenta. Boris Žohar je natančen in potrpežljiv. Prav takšen Nešteto ur je potrebnih, da se na ravni površini lesa pojavijo l(urent in drugi liki. Foto: M. Zu- panič mora biti, da v kos lipovega ali topolovega lesa z nešte- timi vbodi in ugrezi izdolbe toliko pravilnih črt, da se na prej ravni površini pojavijo plastičen kurent in drugi liki. Za razmeroma majhno rez- barijo — največje so velike 36 krat 22 centimetrov — porabi dva ali tri tedne. Dela lahko tudi ves dan, le kadar se pojavijo žulji, mora odne- hati. Na njegovi delovni mizi si ogledamo vsa mogoča po- magala, ki še najbolj spo- minjajo na kozmetične pri-i pomočke ali kirurško orodje,] tako majhni in natančni no-< žički, dleta, igle in žličke so to. Vsaj dvajsetkrat mora Boris Žohar zapičiti takšno dleto na istem mestu v les, da pride v želeno globino. Nato pa še neštetokrat, da se odlušči prav tisti košček lesa, ki se mora, da bo poteza prava. Boris Žohar je doslej iZ' rezljal osem različno velikih rezbarij z motivom kurenta, po katerih je napravil silik- onske modele, v katere uliva mavec. Posušen odlitek še pobarva in polakira tei opremi s podstavkom, če želi samostoječega, ali ga nalepi na paspartu in uokviri kot sliko. Obe različici pripravlja zato, da si bodo lahko tisti, ki bodo obiskali Ptuj, od- nesli kurenta v novi podobi k sebi domov. Boris Žohar na- poveduje, da cena tega spo- minka v manjši izvedbi ne bo visoka, nekoliko dražji pa bodo seveda največji odlitki, ki bodo bolj zanimivi kot darila ob posebnih prilož- nostih. Sicer pa se Žohar s prodajo sam ne namerava ukvarjati, saj se ves posveča delu. Meni, da ne moreš hkrati kakovostno početi enega in drugega. Veliko po- tov je imel že s pridobivan- jem znaka kakovosti za spo- minke kot izdelke domače obrti. Znak kakovosti mu je za vsak različni odlitek pose- bej priznala Obrtna zbornica Slovenije. Ptuj, ki s svojimi turistič- nimi ambicijami naravnost kliče po prepoznavnem liku, kar kurent nedvomno je, je z Žoharjevimi odlitki pridobil tudi nov, prepotreben tur- istični spominek. Paleta Žoharjevih malikovalskih upodobitev kurenta pa je obogatena zaenkrat za osem novih rezbarskih stvaritev,; za katere avtor obljublja, da jih bo dodal še nekaj in jih zaokrožil v samosvoj ciklus. Milena Zupanič ORMOŽ / ZBIRATELJSKA STRAST Zbiram, torej sem! Nekateri je imajo v izobilju, drugim je popolnoma tuja — zbirateljska strast namreč. Kdo ve, katera sila žene zbiratelje, da vlagajo ure in dneve svojega življenja v dejavnosti, ki jim ne prinesejo nobene materialne koristi. Kljub temu pa se zadoščenje ob kakšnem izjemnem zbirateljskem primerku go- tovo da primerjati s tistim ob dobitku glavne nagrade na lotu. Ljudi torej poleg vseh drugih klasifikacij lahko razdelimo tudi na zbi- ratelje in tiste, ki to niso. Zvonko Bešvir iz Ormoža sodi gotovo med zbi- rateljske skrajneže, poleg tega pa so predmeti njegovega zbiranja tudi nekaj posebnega. Ukvarja se namreč z zbiranjem kaktej. Z zbiranjem kaktusov se je Zvonko Bešvir pričel ukvarjati leta 1968. Prve primerke je dobil od sosede, nekaj pa jih je kupil na razstavi v Mari- boru. Odločil se je za atrak- tivne, a žal zelo zahtevne- primerke, neprimerne za nje-: govo takratno začetniško^ znanje. Seveda jih je pridno^ zalival in "uspeh" ni izostal. ^ Danes ima v svojem rastlin-' jaku okrog 500 do 600 raz- ličnih vrst kaktej. "Sem član Društva ljubiteljev kaktej v Ljubljani, ki šteje okrog 200 članov, in podobnega društva v Avstiji. Na ta način sem poznal veliko ljudi, ki se tudi ukvarjajo s tem hobijem. Nekateri so zbiralci, drugi se z : vrtnarstvom ukvarjajo profe- sionalno. Na takšnih srečanjih izmenjamo veliko informaciji in nasvetov, ki so poleg iz- kušenj in tujih specializiranih^ revij najboljši vir informacij. Seveda pa poteka tudi živahna izmenjava." Iz majhnega števila kak- tusov, ki najdejo svoj prostor pri vsaki hiši, je v skoraj tride- setih letih zrasla prekrasna zbirka. Takšnih je v Sloveniji; mogoče deset. V začetku je Zvonko kaktuse kupoval, kas- neje je hotel vedno zahtev- nejše in redkejše sorte, ki jih v naših cvetličarnah ni mogel dobiti, zato je naročal seme in rastline iz tujine. Nekoč je od ptujskega kolega dobil zavitek semen, iz katerega je zraslo čez 50 različnih vrst kaktej in okrog 5400 primerkov. Kmalu sta postala stanovanje in te- rasa premajhna za vse cvet- lične lončke, zato je zgradil rastlinjak, pa ga kmalu razši- ril. Kaktusi zahtevajo tudi pozimi primerno temperatu- ro, zato je rastlinjak potrebno ogrevati, kar je povezano s precejšnjimi stroški. Seveda tudi lončki, gnojila in druga oprema niso zastonj. Vse to pa očitno odtehta užitek, ko zbiratelju uspe vzgojiti kakšen nov primerek in ko prvič zacveti ter razvije seme. Za laika je kaktus enak kak- tusu, vendar še zdaleč ni tako. Vsaka vrsta ima tudi po več sto variacij. V rastlinjaku Zvonka Bešvirja je vsak kak- tus opremljen z etiketo, na kateri je napisano njegovo lat- insko ime — to je le zaradi reda in za orientaacijo obisk- ovalcem, saj lastnik ne potre- buje plonk listkov. Zapletena latinska imena kar stresa iz rokava, za vsak kaktus tudi natančno ve, od kod prihaja. Nekateri imajo prav zanimivo zgodbo. Vsako pomlad ga s svojimi . cvetovi še vedno razveseljuje nekaj primerkov iz zbirke, ki jo je dobil od mame za svoj 21. rojstni dan. Marsikaterega je naročil iz tujine in ti so povezani z zgodbami o kopici birokratskih zapletov. Zvonko je za ljubitelje in morda tudi bodoče zbiralce kaktusov izdal tudi nekaj zelo koristnih nasvetov: "Vsak kaktus bi potreboval takšno sestavo zemlje, kot jo ima na svojem rastišču v divjini. To je seveda nemogoče, saj je veči- na kaktusov iz zelo eksotičnih krajev. Kaktusi najbolje us- pevajo v nevtralni zemlji, pri ph 6. Za presajevanje upo- rabljam mešanico zemlje, ki je sestavljena iz dobro preperele bukovolistke, opečnega dro- birja in kremenčevega peska. Po primerno zemljo za kak- tuse sem se vozil tudi na Po- horje in v prtlažniku mojega avtomobila je iz Primorja pri- romala tudi kakšna vreča ter- arose. Poizkusil sem tudi s šoto, vendar se je izkazalo, da za kakteie ni naiboH pri- Kako presajamo kaktuse? Zvonko Bešvir odgovarja: "Previdno!" vsak zbiratelj in tudi vrsta kaktusa svoje zahteve. Neka- teri kolegi namenijo kaktu- som, ki rastejo v koritu 50 krat 30 cm, 2 decihtra vode na leto, drugi spet več. Veliko bolje je kaktuse zalivati kot pršiti, ker sicer speremo belo plast, ki nekaterim kaktusom daje posebno lepoto. Najbolje jih je zalivati zvečer, ko se oh- ladijo in odprejo pore. Za eno zalivanje svoje zbirke porabim 400 litrov deževnice. Tu in tam kaktusom namenim malo gnojila ali pa jih zalijem s cve- talom za kakteje. Pri presa- jevanju velja nepisano pravilo, da stebričarja ni potrebno presaditi, dokler v lončku la- hko stoji brez opore, bučaste kakteje pa je potrebno presa- diti, ko prerasejo rob lončka. Hitrost rasti je odvisna od sorte in razmer, v katerih ra- ste. So primerki, ki jih ni potrebno presajevati tudi po 15 let. Poleti naj bodo kaktusi na prostem. Sicer pa za us- pešno gojenje kaktusov velja: čim manj zalivanja ter čim več Danes je tudi med kaktusi že veliko križancev, posebno zanimivi pa so kaktusi, ki so cepljeni na različno podlago. Razmnožujemo jih s potakn- jenci ali semenom. Če za kaktuse primerno skrbimo, nas razveselijo s prekrasnimi cvetovi najrazličnejših barv, oblik in vonjav. Vendar je v večini primerov užitek zelo kratkotrajen, ker cvetovi ovenejo že po nekaj urah. Zvonko Bešvir se je poleg kaktusov ukvarjal še z zbi- ranjem značk, kovancev, go- jenjem papig in ribic, najno- vejša strast pa so minerali. V rastlinjaku so poleg kaktu- sov svoj novi dom po polet- nem sprehodu po ormoških vrtovih našli znana kača (kraljevi piton) in njena kosila — bele miške. Če ste pričakovali odgovor na vpra- šanje, zakaj nekateri med nami zbirajo, drugi pa ne, vas moram razočarati. Na to vprašanje je Zvonko dejal le, da ga neka sila žene naprej in da preprosto ne more ne- TEDNIK — 1. FEBRUAR 1996 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE — 5 PISE: MATJAŽ GERL / S POTI PO IRANU — 4. Dežela, ki /e zbolela za vero Iz Esfahana sva se odguncala proti jugu in pristala v Shirazu, mestu, ki je najbolj znano po tem, da nedaleč stran leži eno najpomembejših mest zgodovine Persepo- jis. Veliko skrivnostnih zgodb starega orienta je povezanih s tem neverjetnim kra- jem, ogromno bogastva je zamenjalo lastnike v tem mestu, veliko vojn se je bilo zaradi njega in malo mož ga je osvojilo. O njem je napisanih mnogo knjig in mnogo ugibanj. Vse drugo prepuščam vaši radovednosti in zgodovinskim knjigam. STOLPI TIŠINE Na meji dveh puščav — slane puščave Dashf- e Kavir in peščene Dashf-e Luf — /ež/ Vazd. Mesto je revnejše in cenejše. Na potovanju po Iranu se mu kar nekako ne smete izog- niti, saj je največji center perzijskega praverova- nja zoroastrianstva. V mestu je svetišče, v katerem že več kot 1400 let gori zoroastrski sveti ogenj in v katerem se opravljajo obredi. Nekaj kilometrov iz mesta pa ležita dva zoroastrska stolpa tišine in ostanki zoroastrskih naselbin z nenavadno arhitekturo. Stolpa ležita na pri- bližno sto metrov visokih in strmih vzpetinah. Služila sta kot nekakšno pokopališče. Po zoroas- trskem verovanju je. namreč onesnaževanje zraka ali zemlje nedo- pustno, zato mrličev niso pokopavali ali zažigali. Izpostavili so jih na stol- pe tišine, kjer so trupla požrli krokarji. Na enem izmed stolpov sva z Jano odkrila dva ostanka človeških sklepov. Zad- nje truplo so na stolp izpostavili pred približno 50 leti. V Vazdu še danes živi zoroastrska manjšina, ki šteje približno 12 tisoč pripadnikov. Mesto nudi s svojimi z blatom ome- Pogled na Persepolis. Stolp tišine v okolici Yazda. ta ni mi ulicami zares ne- navaden pogled. Barvne- ga kontrasta med okoli- ško puščavo in zgrad- bami skorajda ni, tako da se zdi, kot da bi se puščava nadaljevala v mesto. Videti je mogoče tudi vetrne stolpe, ki ob peklenski poletni vročini ulovijo vsako najmanjšo sapico in jo popeljejo v podzemne prostore. Če je le mogoče, se za potovanje v Iran odločite med koncem septembra in začetkom decembra ali od marca do maja. Poleti temperature v nekaterih delih Irana namreč dosežejo tudi 50 stopinj Celzija in več. Predvsem se je v tem let- nem času treba izogibati nižinam ob Perzijskem zalivu. V Vazdu sva si zaradi nižjih cen — tudi dru- gače je vse neverjetno poceni — privoščila prave perzijske požrtije. Izbira sicer ni kdove ka- ko pestra, je pa hrana odlično pripravljena. Najobičajnejša jed v Iranu je zagotovo chelo kabab, trakovi ovčetine ali jagnjetine s kupom ri- ža in popečenimi para- dižniki. Meso je pona- vadi prelito še z curry- jevo omako. Juje kebab je isto, le da ovčetino nadomešča piščanec. Radi jedo tudi jogurt. Kruha v Iranu skorajda ne uporabljajo razen v obcestnih ^snac/c barih". Kruh nadomešča lavash, velikanski palačinki po- doben copat, ki ga z rokami trgaš na manjše kose in si jih tlačiš v usta. Zajtrk je običajno kombinacija lavasha z jajcem ali medom. In seveda obvezen čaj. Iranci so tudi mojstri za najrazličnejše slaščice, ki pa so običajno prav neverjetno sladke. Sko- rajda v katerikoli gostilni se za približno dva do- larja naješ do onemo- alosti. PIŠE: BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA Tipologije rimskih gospa "Ko pišete o ženah, namo- čite pero v mavrico," sve- tuje Denis Diderot — francoski fi- lozof iz XVII. stolet- ja. No, namo- čil bom računalnik v pisano mavrično milino in zapisal teh nekaj vrstic o rimskem než- nem spolu. O tej ljubki zadevi se ver- jetno ne bi razpisal, če ne bi naletel na Vanzinov sestavek o rimskih ženah. Enrico Vanz- ina se ob sobotah javlja v ru- briki Rimska beležka na stra- neh časopisa Corriere detla sera. Lahko ga vzamemo kot predstavnika tiste subknjižev- nosti, ki smo jo obravnavali v prejšnjem Pismu iz Rima pod imenom bastardna peresa. No, ta pisec najprej definira rim- ski nežni spol, potem pa ga klasificira v štiri tipe. Ker v svojem kratkem in pikrem članku uporablja tipično rim- ske kulturne vzorce in izraze, ga ne moremo kratko malo povzeti ali prepisati. Potrudili se bomo prevesti in razširiti njegove tipologije v splošne, tudi za Slovenijo in Ptuj ve- ljavne kategorije. Rimske ženske definira kot važnejše od Milančank, bolj ognjevite do Sicilijank, bolj razuzdane od Bolonjčank, bolj smešne od Neapeljčank, bolj nore od žensk iz Vicenze in bolj provincialne od onih iz Ber- gama. Ker so takšne, trdi Vanzina, mu je neizogibno o njih razmišljati in pisati. Obstaja tako imenovani razred lažnih blondink. To je tip naučeno sodobne in nare- jeno samozavestne ženske, ki nastopa hladno in vzvišeno. V bistvu je slabo izobražena in morda prihaja iz nižjih druž- benih razredov, ampak danes živi v boljših mestnih predelih in njen mož dobro zasluži. Ker je moderna, je po eni strani seveda mentalizirana na telematske in managerske mišljenjske vzorce, po drugi strani pa dokaj zavzeto goji ideal fizično zdrave in vitke ter duhovno emancipirane ženske. Vse to seveda na smešno poaristokratiziran na- čin. Skratka, poskuša biti čim bolj podobna ženskam iz rek- lam, ženskam iz rumenega tiska. Lažna blondinka, kot ugo- tavlja Vanzina, se zadnje čase nekako kulturno-romantično prebuja. Odkriva čar staro- davnosti in vse pogosteje jo je moč opaziti, kako hodi po starem mestnem jedru, rado- vedno se ozirajoč po cerkvah in spomenikih. Zadnje čase zapušča prestižne obmestne četrti in se naseljuje v majhna stanovanja v centru. Vse v imenu kdove kakšne prist- nosti. Drugi tip rimske ženske se imenuje radical chic. Radical chic woman je potomka, če ni bila celo sama akterka, revo- lucionarnih dogajanj iz leta 1968. Za razliko od lažne blondinke je politično levo us- merjena, se pretirano ne ma- že, se oblači, kot pravimo, ustvarjalno in svobodno. Ta post-hipijka je prepričana, da je napredna, kulturno raz- gledana, da na tiho spreminja družbo, da soustvarja boljši svet. Škoda, da jo ta samozav- est popelje v nekakšno sa- moobčudovalno samozadost- nost. Škoda, da na koncu tudi ona podleže konvencijam: ve se, v katera gledališča bo za- hajala, katere knjige bo pri- jateljem darovala, katerim idealom se bo poklonila, kakš- ne vse depresije bo imela. Šik radikalka je trenutno v procesu revizije. Začenja sprejemati, kot se temu reče, dobre plati kapitalizma, ame- riške geopolitične prepotent- nosti, masovne malomeščan- ske kulture vsega tega, če- mur se je še pred desetlejem ■ močno upirala. Tretji tip rimske ženske je klasična malomeščanka. Brez posebne prefinjenosti povze- ma tiste vedenjske vzorce, ki jih na veliko in po znižanih cenah prodajata televizija in rumeni tisk. Je komunistično uporna, če je plača prenizka; je fašistično razjarjena, ko je treba napoditi cigane iz njene četrti; skratka, je poosebljeno javno mnenje. Tudi rimska malomeščanka se spreminja. Z zamudo je odkrila erotiko, ironizira Van- zina. Odkrila je, da je njen možicelj čez dan — na cesti, v službi, preko televizije — podvržen premnogim spolnim stimulacijam. Tako je začutila potrebo, da postane spolno kompetitivna tudi ona. Naba- vila si je mrežaste nogavice, ozka krila, velike okrogle uhane, bolj živahno rdečilo ... in v te stvari odeto jo je moč danes srečati po vele- blagovnici, kako premetava kupe znižanih majčk in srajčk. Četrti Vanzinijev tip rimske ženske je edini, ki se že dolgo ne spreminja. Ta tip najbolj poosebljajo prodajalke iz cen- tra. To so preprosta dekleta. Njihov look je vedno enak. Nobene megalomanske ideje o sebi in življenju nimajo. Le službo obdržati, v soboto se v diskoteki lepo imeti, na počit- nice s fantom iti, nekega dne se mogoče z njim poročiti ... Tako! Enrico Vanzina tukaj konča svojo tipologijo lokal- nih milin. Ker na dan preži- vim povprečno dve uri na rim- skih ulicah, se mi ni bilo težko posvetiti preverjanju stanja, ki ga opisuje. Res, veliko rim- skih žensk bi se dalo s kanč- kom ironične predrznosti stla- čiti v te štiri razrede. Veliko pa je takšnih, ki jih ni moč dati v nobenega od pravkar navedenih predalčkov. Čeprav je skoraj nemogoče klasifici- rati ljudi, bi lahko Vanzini- jevo tipologijo dopolnili še z mnogimi tipi rimskih gospa. Zaenkrat dodajmo samo še naslednji tip: recimo mu klasična mati iz periferije. Klasična mati iz periferije je že dolgo tega izgubila to, čemur sodobna površna misel- nost pravi ženski čar. (Morda je prav zaradi tega naš pisatelj ni upošteval?) Utrujeno od mnogih bitk, cesto obolelo, I cesto živčno, pa vendar pri- pravljeno na nove spopade z življenjem jo srečamo na avto- busu, ko se vrača s tržnice, polna vrečk, iz katerih gledajo razne solate in testenine raz- nih oblik. Še vedno pogumno stika po stojnicah, iščoč pomeni blago, in še vedno trdno verjame, da bo osrečila moža in deco, če jih bo znala za mali denar dostojno obleči, če jim bo napravila dobre špagete. Kajti to je njeno poslanstvo: poganjati naprej, kar je ostalo od na pol razbite družine; verjeti, da je familija tisto ta pravo kljub možu, ki ga ni nikoli doma, kljub otrokom, ki so ve manj pridni in podložni. Upajmo, da bodo Vanzina in njemu podobni opazovalci življenja nekega dne tudi na teh požrtvovalnih vsakdanjih materah iz rimske periferije zapazili mavrični ženski čar. Branko Cestnik 6 ^ NASI KRAJI IN LJUDJE 1. FEBRUAR 1996 — TEDNIK PREDPUSTNI POGOVOR Z ETNOLOGOM ALEŠEM GACNIKOM Kurent osvaja svet - bogatenje ali razvrednotenje Pust, posebej pa še kurent, lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, je inspiriral že mnoge umetnike in znanstvenike. Pojav pusta, njegovih šem in navad ter samih mask že dobro desetletje zaposluje tudi etnologa s Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Gačnika. Zal je za raziskovanje pusta na voljo zelo omejen čas, dobra dva tedna med svečnico in pustnim torkom, zares intenzivno pa samo nekaj dni pred pustom, ko se šemimo bolj množično. To je čas, ko Aleš Gačnik skupaj s profesionalnim televizijskim snemalcem že nekaj let sistematično snema pustno dogajanje. To je čas, ko je potrebno pridobiti čim večje število informacij, ki potem čakajo na strok- ovno obdelavo. Sicer pa je tudi tema doktorske disertacije, ki jo Aleš Gačnik pripravlja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tesno povezana s pustom, natančneje z izdelavo metodologije varovanja, raziskovanja in promocije kulturne dediščine s posebnim poudarkom na dediščini maskiranja in fenomenu kurenta. Aleša Gačnika zanimajo tako tradicionalne kot novo- dobne maske. Zdi se mu na- robCi da so se nekoč etnologi zanimali zgolj za arhaične maske, in meni, da je za stro- ko pomembno posvečati raz- j iskovalno pozornost tako ar- haičnim oblikam tradicion- lanih šeg in navad ter mask kot njihovemu spreminjanju do danes, pa tudi novim šemam. O Menite, da se bodo maske, ki nastajajo danes, ohranile? Aleš Gačnik: "Številne no- vodobne maske imajo zelo kratko življenjsko dobo, saj odseva novodobno maskiranje velikokrat neko aktualno družbeno dogajanje in vplive različnih medijev. Tudi med novodobnimi maskami pa la- hko najdemo pustno klasiko. Pika Nogavička ni povezana s pustnim izročilom, pač pa z literaturo, filmom, televizijo, pa se ohranja že desetletja in je torej že pustna klasika. Ze- lo spreminjajoče so podobe politikov. Pred leti smo zasle- dili med maskami podobe Mi- lana Kučana, Peterleta, Janše. To so prehodne maske. Po- javijo se, že naslednje leto pa lahko te podobe zamenjajo podobe drugih politikov." O Zanimiv je razvoj naše najbolj znane pustne figure, kurenta. Ima bogato zgo- dovino, v novem času pa nas preseneča s tem, da se je pre- selil tudi izven avtohtonega okolja, Markovcev in drugih vasi, pa celo iz Ptuja. Menite, da je to prav? Aleš Gačnik: "Etnologi so nekoč, morda še danes, delali velike napake, ko so ljudem svetovali, kako naj se šemijo. I To ni prava rešitev. Sam sem - se pred leti odločil, da ne bom nikoli svetoval tega. Moja prvenstvena vloga je, da po- skušam razumeti fenomen maskiranja ter s tem tudi različne modifikacije kurenta. Kurent je skozi zgodovino doživel toliko pomenov, ki ni- majo nobene povezave s tra- dicijo, da lahko rečemo, da je kurent, korant ali kurant — še celo za ime se nismo zedinili j — naša večna neznanka in draž. Kljub številnim inspira- cijam še vedno ni pojasnjen njegov izvor. Lahko pa reče- mo, da je neke vrste starosta med tradicionalnimi pustnimi liki na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah." O Kurent se je pojavil tudi drugje, potuje v druge kraje, v druge države, potuje tudi tak- rat, ko ni pusta, povsem nov fenomen pa je, da se oblačijo v kurente ljudje, ki niso doma od tod, ampak denimo v Du- pleku pri Mariboru. Kuren- tovo opravo pač lahko vsakdo kupi ... Bomo na ta način raz- vrednotili kurenta ali bomo zato kaj bogatejši? Aleš Gačnik: "Dejstvo je, da bi na zemeljski obli težko našli kakšno masko, ki bi ji ljudje dali toliko najrazlič- nejših pomenov in vlog kot kurentu. Metaforično bi lahko rekli, da kurent osvaja svet. To je lahko dobro, lahko je pa tudi slabo. Različni kurenti menijo, da je pozitivna pro- mocija takoj, ko gredo v svet. Da je promocija že v tre- nutku, ko se kurenti pojavijo v Franciji, na Japonskem, v Ameriki in še kje. Ob tem se premalo zavedajo, da lahko gre tudi za negativno promo- cijo. Zelo težko bi natančno rekel, kdaj gre za pozitivno, kdaj pa za negativno promo- cijo, vsekakor pa je problem v tem, da se kurenti premalo zavedajo pomena kurentov. Nastopajo izven tradicional- nega prostorskega in časov- nega konteksta, zunaj pust- nega časa. Skozi te nastope ustvarjajo neko novo mitolo- gijo, neko novo obredje, ki velikokrat nima nobene pove- zave s tradicionalnim obred- jem. Spreminjajo se navsezad- nje tudi sami materiali, iz katerih je napravljena kuren- tija. Kurent je v pretresu. Svo- je poslanstvo vidim v tem, da poskušam razumeti fenomen kurenta danes in da nakažem, kaj se lahko zgodi s kurentom, če ga bomo razvili v smislu simbola, maskote, v smislu fol- klornega lika, kot pustni lik ... Razvoj simbola ali maskote ima drugačno logiko. Nastop kuren- ta na letošnji Zlati lisici — nas- topili so kurenti iz Dupleka — je izredno zrevoltiral ptujske kurente. Po eni strani sem bil tega celo vesel, saj bodo ptujski kurenti lažje razumeli gnev na primer markovskih kurentov nad tem, da so se pričeli v kurente preoblačiti tudi Ptuj- čani. Prihaja čas, ko se bodo kurenti morali obrniti tudi sami vase, razmišljati o tradicional- nih pomenih v navezavi na so- dobno pustno prakso." # Morda smo bili preveč prepričani, da kurent živi tudi v tukajšnjih prebivalcih. Ampak potem, ko si nadenejo masko domačini iz Dupleka, se izkaže, da morda kurent le ni vgrajen samo v dušo člove- ka z Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz ... Aleš Gačnik: "Težko bi kaj rekel. Ptujski kurenti so za dupleške dejali, da so si oni sicer nadeli kurentijo, ampak da niso bili kurenti. Sam dvo- mim o tem. Če nekdo kupi kurentijo in si jo nadene ter je videti kot kurent, pri tem pa obvlada vsaj minimalno vede- nje o obrednosti, se prezen- tira v javnosti kot kurent. Ta- ko gre za bolj simboličen kon- flikt v navezavi na lokalno pustno izročilo." O Menite, da ima Ptuj kak močnejši simbol, kot je kurent? Aleš Gačnik: "Gotovo je, da postaja kurent vse bolj simbol Ptuja in ptujske regije, postaja tudi zaščitni znak kulturnih, športnih in turističnih prire- ditev, pa če nam je to všeč ali ne. Ce želimo ptujskega kuren- ta razvijati kot simbol Ptuja in okolice, bomo morali razmiš- ljati tudi o tem, kako je možno kurenta kot lik zaščititi. To je sicer sedaj še povsem odprto vprašanje, ki se bo moralo rav- nati po Unescovi metodologiji in v skladu s teorijami tistih znanosti, ki se ukvarjajo z varo- vanjem kulturne dediščine." O že dobra tri desetletja je ptujski pustni karneval osred- nja prireditev za širšo regijo. Ze nekaj let ga poskušamo spremeniti, obogatiti, izbolj- šati. Letos ste zadolženi za strokovno vodenje tega kuren- tovanja. Kako si zamišljate ptujski pust? Aleš Gačnik: "Žal so pripra- ve na kurentovanje stekle pre- pozno. Kljub temu poskušamo napraviti korak naprej. De- jstvo je, da je kurentovanje na Ptuju pripomoglo k promociji in ohranjanju pustne dedišči- ne na Slovenskem. Številne pustne mas^Jf^e so se ohranile pred pozabo. Ko razmišljamo o kurentovanju jutri, je potre- bno napraviti neke vrste reviz- ijo kurentovanj. V teh 36 letih so na kurentovanjih nastopile različne pustne skupine — od lokalnih skupin, skupin iz dru- gih delov Slovenije, pa tudi nekateri evropski gosti. Ta koncept je na neki način po- trebno spoštovati in ga ohran- jati, po drugi strani pa ga raz- vijati naprej. Pred nekaj leti smo govorili celo o krizi ku- rentovanja, ki je pomenila krizo programa in vsebin. Z letošnjim letom želimo vpe- ljati profesionalen odnos do dediščine in do prireditve na ravni programa in vsebin. Želimo razvijati koncept ku- rentovanja na treh ravneh: na promociji lokalno-regionalne pustne dediščine, na promo- ciji pustne dediščine iz drugih delov Slovenije in na promo- ciji mednarodne pustne dedi- ščine. V kontekstu same po- vorke, ki gotovo ni najpri- mernejša oblika prezentacije pustne dediščine, jo je pa po- trebno zaradi častitljive tra- Etnolog Aleš Gačnik dicije ohranjati, želimo vpe- ljati red, jasno ločnico med temi tremi ravnimi. Obiskovalcem pa je potre- bno ponuditi tudi kakšna dru- ga pustna doživetja. Pustno doživetje v Markovcih ali Cir- kulanah je povsem drugačno od pustnega doživetja ptu- jskega kurentovanja. Kuren- tovanje želimo odpirati navz- ven. Letos smo dosegli nekaj zavidanja vredenih premikov naprej, neke vrste koordi- nacijo z drugimi kraji, ki se prav tako ukvarjajo z organi- zacijo pustnih prireditev. Do- segli smo časovno uskladitev s fašenkom v Markovcih, Cirku- lanah in Cirkovcah ter pust- nima prireditvama v Vidmu in Dornavi. Obiskovalec, ki bo prišel v naše kraje, bo imel možnost izbire. Prireditve se med seboj ne bodo prekrivale. V prejšnjih letih smo videli, da se v povorki pojavljajo številne folklorne skupine, ki niso imele nobene povezave s pustnim izročilom. S to tra- dicijo smo prekinili. Ena od novih poti je povabilo folklor- nim skupinam, naj se naše- mijo in našemljene predsta- vijo slovenske ljudske plese. Mislim, da bo prišlo do zelo zanimive nove kvalitete. Isti pristop smo ubrali tudi pri različnih plesnih skupinah. V prihodnje si bomo prizadevali, da bi v času kurentovanja pri- šlo do mednarodnega srečanja karnevalskih orkestrov. Načr- tovanje kurentovanja zahteva premišljeno strategijo razvoja, saj smo v zadnjih letih priča številnim banalizacijam kul- turne in povsem etnološke dediščine. Tudi dediščina je omejena vrednota. Potrebno je temeljito razmisliti, kako jo uporabljati v sodobne na- mene. "Nevaren" je lahko na primer tudi koncept prire- ditve v Markovcih. Kaj se bo zgodilo s samo vasjo, če pride tja 500 organiziranih avtobu- sov? To bo katastrofa za prireditev in za vas. Vsekakor je ptujsko kuren- tovanje blagovna znamka, ki bi jo bilo potrebno razvijati v smislu blagovne znamke. Po- dobnih blagovnih znamk, kot je kurentovanje, na Ptuju ni- mamo. Ptujsko kurentovanje lahko postane ena takšnih blagovnih znamk, s katero la- hko ptujsko regijo uvrstimo v evropski kontekst. Ne le sama prireditev, pač pa tudi lokalno gospodarstvo ... V kontekstu samih prireditev pa moramo razvijati prireditev Kurento- vanje na Ptuju tako, da bo uvr- ščena na seznam najpomemb- nejših tovrstnih evropskih pri- reditev, ki se ukvarjajo na eni strani z varovanjem in ohran- janjem dediščine, na drugi strani pa z njenim razvojem." Milena Zupanič Kurenta, ki smo ga nekoč poznali samo kot pustni lik, srečamo da- nes kot zaščitni znak športnih, kulturnih in turističnih prireditev Ptu- ja, posameznih šport- nikov in športnih disci- plin, najdemo ga celo v vlogi razpoznavnega označevalca ptujskega vojaškega učnega centra in od prejšnjega tedna celo na poštni znamki Slovenije. Kurent je lik, ki je doslej inspiriral že mnoge likovnike, liter- ate, zgodovinarje, etno- loge in druge razisko- valce. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravlja po naročilu Zavoda za šolstvo raču- nalniški CD-room Mas- ke na Slovenskem, ki bo predvidoma končan v letošnjem letu. Vseboval bo 1000 strani besedila, 2000 fotografij in video- gradivo. Gradivo pust- nih šem in običajev ptu- jske regije pripravlja Aleš Gačnik. Spomladi, ko bo na Ptuju gostovalo Evrop- sko združenje karneval- skih mest, bo izdana zgoščenka z glasbo Mil- ka Lazarja z naslovom Mit o kurentu, ki jo je avtor napisal ob lansko- letni razstavi Mitologija Žoharjevega kurenta. DORNAVA / ŠOLSKA ZGRADBA KLICE PO OBNOVI Dornavske učence zebe Čeprav šolsl FEBRUAR 1996 OD TOD IN TAM — 9 PISE: TJAŠA MRGOLE JUKIC / ZGODOVINA MASKE IN MAŠKARADE Hopsasa, raisasa, spet bo pust Hopsasa, rajsasa, spet bo pust, praznik veselja in širo- kih ust. Kako se ga veselim. In vi? Ali se boste maskirali? Da ne, ker vam ni za norči- je? Škoda, saj to je čas nor- čavosti, smeha, veselja, ko pozabimo, koliko smo stari, na resnost službe, poredne otroke, zatežene starše, fi- nančne težave ... Hja, včasih je bilo vse drugače! Včasih se je veliko več lju- di šemilo, danes pa mnogo Slovencev in Slovenk (razen najmlajših v vrtcih in šolah) preide pust, ne da bi se za- vedali, da je to poseben čas v letu, ko se sprostimo, pono- rimo, veselimo,' šalimo ... Izjema so kraji, med katere sodi tudi Ptuj, kjer še vedno vztrajamo pri svoji kulturni šemski dediščini. In ker je predpustni čas, mi, dragi bralci, dovolite, da vas popeljem v skrivnostno deželo mask, njeno zgodo- vino, zgodovino obredov, ob- hodov mask in karnevala. Zagotavljam vam, da bo po- tovanje zanimivo. Pa zač- nimo! KAJ SO MASKE, KDAJ SO NASTALE IN KAKO JIH DELIMO_ Kaj pa je pravzaprav maska? Maska je nekaj, s čimer si zakrijemo obraz ali pa ga spremenimo. Lahko je tudi cela preobleka, toda to raje imenujemo maškara. (N. kuret, ^ Maske na Sloven- skem) Čar je torej v tem, da si predrugačimo obraz in naj- raje tako, da znancem po- stanemo neznani. Kako si lahko ustvarimo lažni obraz? Včasih so si ga namazali s sajami, oprašili z moko, poslikali z barvami, danes pa se najraje naličimo s šminkami. Druga možnost, ki se nam ponuja, pa so na- ličja. Kot včasih jih lahko naredimo tudi danes iz plat- nene krpe, kosa kožuhovine, usnja, papirja ... Stari Rimljani so izde- lovali maske iz gline, včasih pa je bilo priljubljeno tudi izdelovanje obraznih mask iz lesa, ki so ga umetelno rez- barili in poslikali. . v novejšem času so se po- javile možnosti izdelati naličje iz papirnate kaše, strjene gaze ... Najsodobnejši čas, ko nam ne zmanjkuje idej, temveč ča- sa, pa v veliki meri označujejo že industrijsko izdelana ob- ličja iz plastike, ki pa so go- tovo najmanj posrečena. Ce se boste maskirali, si izmislite kaj izvirnejšega. Včasih so izdelovali oblič- ja iz kovine — iz kovanega železa (si misliš, kako močan je moral biti človek, ki jo je nosil) ali bakra. Izmislili pa so si tudi izdelati obrazno masko iz fine pletene žičnate mreže, ki je varovala tudi pred morebitnimi nasilneži. Zelo enostavno in hitro pa si lahko zakrijemo obraz kar z platneno ali papirnato vre- čo (seveda izrežemo luknje za oči, nos in usta) ali pa si na glavo poveznemo staro žensko najlonsko nogavico (oprano, seveda) in zagotav- ljam vam, da vas nihče ne spozna. Zelo stara in znana, pa tudi priljubljena pa je uporaba rute, s katero si za- krijemo spodnji del obraza. Spremembo obraza pa dosežemo tudi z raznimi do- datki, tako da si narišemo ali prilepimo brke, brado ali pa svojemu dodamo še en večji, širši, daljši nos. Če si naliči- Lesena maska mo oči, postanemo nespo- znavni celo samemu sebi. Ob spremenjenem obrazu pa je prima, če poskrbimo tudi za obleko. Ce nimate preveč idej, si lahko obleko ali plašč oblečete narobe (veliko maškar v starih časih je storilo tako). Tudi kuren- tov kožuh ni bil v začetku nič drugega kakor narobe obrn- jen ovčji suknjič. Ali ima kdo od bližnjih v omari kak tak suknjič? Pomislite, v tre- nutku se lahko spremenite v medveda, lisico ... Lahko pa si omislite tudi sposojeno preveliko obleko, za name- ček pa si jo oblecite v napač- nem vrstnem redu, pa bo (tudi to so počeli včasih). Take maske, ki ne predstav- ljajo nič natančnega, so izum najnovejšega časa in namen- jene le veselju in zabavi. N. Kuret jih imenuje FANTAZ- IJSKE MASKE. Moram pa vam zaupati, in prav to je tako skrivnostno, da prve maske niso bile prav niči smešne, ampak strašljivo; grozne in seveda tudi niso bile j niti slučajno namenjene temu,; da bi se jim ljudje smejali ali! se iz njih norčevali. Verjemite j mi, da je le malokdo upal; stopiti prednje. i Zakaj neki so pa potem maske sploh nastale? Ali ste vedel, da je maska stara toliko kot človek? Z goto- vostjo lahko trdimo tudi, da so maske poznala vsa primi- tivna ljudstva Evrope brez izjeme. Slike iz kamene dobe nam nazorno prikazujejo, da so se lovci maskirali. Saj se lovci maskirajo tudi danes, pa ne za pusta, ampak da prelisičijo žival. Toda miš- ljenje, da gre pri teh ri.sbah za lovske ukane, je popolno- ma zmotno, nas prepričuje N. Kuret. Prvotne maske so nastale v povezavi z vero, totemizmom (vera v sorod- stvo neke izbrane živali ) in jih zato tudi imenujemo TOTEMISTIČNE MASKE. Človek se je maskiral v žival (se spremenil vanjo) in masko uporabljal kot del obredja pri magiji, lovu in morda še kje. V mlajši kameni dobi, ko se je človek poleg lova pričel ukvarjati tudi s poljedel- stvom, .so nastala nova vero- vanja, povezana z mislimi, da obstaja duša v vsaki stva- ri, tako živi kot neživi (to pomeni, daje imel dušo npr. tudi kamen). To vero imenu- jemo animizem. Človek se je teh nevidnih in nadnaravnih duhov bal in jih je nekako poizkušal pritegniti v svojo korist. Tudi v takih družbah je igrala pomembno vlogo magija. Totemistične maske so dobile nove poteze, saj naj ne bi več predstavljale živali, ampak duhove narave, ki so bili plod domišljije. Te maske imenujemo AGRAR- NO KULTNE MASKE. No, mlajša kamena doba pa nam "podari" še eno vr- sto mask, ki so prav tako na- stale ob predstavah o duho- vih mrtvih prednikov, za ka- tere so menili, da so lahko pomembno ali celo usodno vplivale na življenje njih sa- mih. V zvezi s tem verovan- jem so nastajale tajne moške zveze, ki so z dušami rajnkih vzdrževale stike. Po starem verovanju so se duše umrlih v točno določenem času (zi- ma, konec decembra) vrača- le na zemljo in obiskale do- mače. V ta namen so se mo- ški in fantje maskirali in ma- skiranec je postal utelešen duh rajnkega. Take maske imenujemo MANISTIČNE MASKE (manes — rajnki). Kot ženski mi gre težko iz jezika, pa naj vendar povem. Prvi so se maskirali moški in fantje. Tako je maskiranje tudi dolgo časa ostalo domena moškega spola. Še to: totemistične, agrag- no kultne in manistične ma- ske označujemo z eno bese- do tudi kot OBREDNE MASKE, ker so nastale v zvezi z obredi. To pa seveda ne velja za že omenjene in po nastanku veliko mlajše fantazijske maske. Maske lahko razdelimo tudi po tem, kaj oz. koga predstavljajo, in sicer na: ZOGMORFNE (to so tiste, ki predstavljajo živali: košu- ta, jelen, konj ... in so po nastanku najstarejše), FITO- MORFNE (predstavljajo rastline, npr. zeleni Jurij, ta bršljanov), ANTROPOMO- RFNE (upodabljajo človeka, starodobne:ta star in ta sta- ra, novodobne: cigan, dimni- kar) in FANTAZIJSKE (maškara, šema). KAKO SE MASKE OBNAŠAJO?_ Rekli boste: tekajo, skačejo,- same pa molčijo, se norčujejo ... To je res, toda sprašujem vas, zakaj to počenjajo. Z obnašanjem poskušajo maske vzbuditi občutek, da so nadzemeljska bitja, ki letijo po zraku, tekajo, poskakujejo, zaplešejo, skratka ne miru- jejo. Zakaj? S poskakovanjem in topotanjem so maske v času agrarno kultnih navad posku- šale prebuditi zemeljske du- hove in jih vzpodbuditi k hitri rasti in dobri letini. (Hej, du- hovi narave, zbudite se in zač- nite rasti iz zemlje, saj je dan že daljši in sonce močnejše!) V to skupino navad sodijo tudi ne- dostojnosti, kot npr. dosti priljubljena nošnja velikega onega (ki ga ponazarja palica, zataknjena v šlic) ali pa gibi posnemanja spolnega akta (značilni za ta starega in ta staro), pretiranon veliki "jo- ški", ki nakazujejo željo po ro- dnosti, plodnosti. Zanimiva je teorija nekaterih etnologov, ki menijo, da je tudi korantove palica v začetku predstavljala njegov one. Na tem mestu in v zvezi s tem so nastali tudi običaji, ki gredo proti erotični sferi, kot so dvigovanje žen- skih kril, lovljenje deklet... Za maskirance je značilno, da največkrat molčijo. Seveda tudi zato, da jih ne bi pre- poznali po glasu. Toda ali ste opazili, da molčijo, šepetajo ali govorijo s spremenjenim glasom tudi tiste maske, za katere veste, da jih ne pozna- te. Seveda tudi to obnašanje sodi še v prastare čase, ko so se našemili v duhove pred- nikov. Pa mi povejte, ali du- hovi govorijo. Za obnašanje maskirancev bi lahko rekla, da molčijo, spremlja pa jih hrup (zvoncev, pokanja, zvončkljanja) ali pa ga povzročajo sami s topotan- jem, skakanjem, plesom ... Po starem izročilu maske po svojem nastopu lahko kaznu- jejo za prestopke, ne prosijo, temveč zahtevajo darove, si- cer pa njihov obisk pomeni srečo. Zakaj tako? Maskiranci (manistične*' maske, torej du- hovi prednikov) so obiskali hišo, pogledali, kaj počenjajo njihovi nasledniki, jih za prestopke kaznovali tako, da so domače (ob nagajivosti v sodobnejšem času) mazali s sajami ali moko, polivali z vodo, simbolično tepli, prašili s pepelom ... Nato so dali do- mačim blagoslov, gospodinja pa se jim je zahvala za obisk s krofi in klobasami. Zanimivo je, da imajo maskiranci pra- vico tudi kaj ukrasti, če se jim zahoče. Domači so se včasih temeljito pripravili na obisk mask in kaj vrednega raje skrili, saj velja pravilo, da se maskam ničesar ne zameri. Prav iz pravice soditi doma- čim verjetno izhaja danes tako značilna pravica mask — pravica do satire in kritike. V času mask so si le-te, ne glede na družben status in položaj, vzele pravico (in včasih imele tudi edino priložnost) pove- dati in pokritizirati vse tisto, kar jih je motilo med letom. (Prav zato je bilo maskiranje velikokrat med časi družbenih nemirov prepovedano.) še ni konec Plemenski vrač nosi levjo masko — v prepričanju, da tako re- snično postane lev. (kamerun) BARBARIN MODNI KOTIČEK Mini jopm Kaj so imele skup- nega Lana Turner, Kim Novak In Mar- ilYn Monroe? Ena od njihovih skupnih navad je bila ta, da so vse nosile kratke pletene jopi- ce. Majhne in kratke, a ta- ko slavne kot njihove upo- rabnice, ki so z njimi pou- darjale svoje lepo obliko- vane polne obline, ki so bile za tisti čas kot zakon. Po- javile so se z Lano Turner, zaživele na telesu Kim No- vak in postale kult Marilyn Monroe. Zapeljive, sveže, pretež- no kratke in oprijete so jih dekleta nosila na obleke, krila, hlače. Bile so visoko zaprte, največkrat pa so tri- je majhni gumbki dopuščali dekolte med sredino prsi. S svetlimi živahnimi barvami so še bolj poudarile svojo ženstvenost. Diktatorji mode so se odločili, da nam jih vrnejo v naš čas, in tako lahko tudi danes uživamo v njihovi ljubkosti. Segajo lahko rav- no do p)asu ali se spustijo kakšen centimeter nižje, takrat panjih pripasamo z usnjenim ali pletenim pa- som. Poseben poudarek je na kompletu, puliju in jopici, ki sta iz istega mate- riala. Tudi za svečane pri- ložnosti jo lahko oblečemo: tanjše pletivo v črni barvi ali mešani s svetlo prejo je kot nalašč za zvečer. Volna je lahko kot čipka, ki ne nekaterih mestih skrivnost- no skriva, na drugih pa zapeljivo odkriva majhne dele kože. Saj prav to hoče- mo ženske, a ne? Barbara Plaveč^ PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Zasavsko goro številni Ptujčani in prebivalci okoliških krajev so na januar- skem pohodu Zdravju naproti dokazali, da cenijo svoje telo in duha in zanj nekaj tudi postorijo. Prav ta ugotovitev pa me je napeljala na idejo, da vas tudi v februarju povabim na podobno planinsko rekreacijsko popotovanje. Tokrat se bomo odpravili na Zasavsko ali Sveto goro nad Iz- lakami. Gora leži v osrednjem delu Posavskega hribovja, vrh pa ji krasi razgLedna Marijina cerkev. Pohod bo v nedeljo, 11. februarja. Zbrali se bomo ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 6.45). Žal Ptujčani nimamo takšne izbire vlakov kot naši planinski prijatelji v Ma- riboru in kot posledica tega si lahko pogosto dalj časa ogledu- jemo zanimivo železniško postajo na Pragerskem. Čeprav šte- vilni med nami zelo dobro poznamo vsak kotiček te za mnoge Ptujčane pogoste "čakalnice", se ne bojte, saj bo naš postanek dolg le nekaj minut. Opremite se glede na vremensko situacijo, vsekakor zim- skim razmeram primerno (bunda, kapa, rokavice ...). Hrana iz nahrbtnika, medtem ko za tople napitke poskrbi organizator. Prijave sprejemamo v pisarni PD Ptuj do torka, 6. 2., s plačilom 450 SIT. Pohod bo v vsakem vremenu, z vrnitvijo v Ptuj ob 19.30! Vodi Uroš Vidovič. Planinsko društvo Maribor Matica tudi letos vabi planince in ljubitelje gora na tradicionalni planinski ples v soboto, 3. fe- bruarja, ob 20. uri, v Narodnem domu v Mariboru. Mariborski planinci obljubljajo zabavo do jutranjih ur, pripravili pa so tudi bogat srečelov. Vstopnice, ki vključujejo večerjo in rezervacijo, so na voljo po 2.000 SIT v pisarni PD Maribor Matica, Jurčičeva 8. ali po b-212-962. NAPOVEDMI KOLEDAR ZA FEBRUAR Planinsko društvo Ptuj prireja naslednje pohode in izlete: FEBRUAR — 3. in 4. 2. — izpopolnjevanje vodnikov — Mariborska koča; — 11.2. — Pohod na Zasavsko goro — vodi Uroš Vidovič; — 19. in 26. 2. — začetni tečaj turne smuke — vodi Sandi Kelnerič; — 25. in 26. 2. — Vremščica — Slavnik — Ankaran — vodi Franc Korpar; MAREC — 1. 3. — planinski kviz za osnovne šole in občni zbor Planinskega društva Ptuj. OJbor za informiranje in propagando 10 — PO NAŠIH KRAJIH 1. FEBRUAR 1996 — TEDMIR Zadeve okrog ormoške gramoznice so se v mi- nulih tednih začele pre- mikati, vendar žal v za- čaranem krogu. Ker je treba pripraviti tudi na- črt o sanaciji tega po- dročja po eksploataciji gramoza, dovolite, da vas seznanimo z možni- mi scenariji prihodnosti. Po boljši varianti naj bi imeli čez petdeset let, ko bo izkoriščanje gramoza na tem območju konča- no, prekrasen vodni rek- reacijski park z vsem, kar sodi zraven. Po slab- ši varianti pa greznico izjemnih dimenzij in veli- kega dometa. Kakorkoli že, medtem ko se bomo mi morali zadovoljiti z gramozom, bodo plodo- ve našega delo spet uži- vali šele zanamci. Ne gre pa zanemariti kom- promisne rešitve. Če bi posneli gramoz le do ni- voja podtalnice in nato zasejoli angleško travi- co, b/ lahko dobili prek- rasno igrišče za golf. To bi bilo uresničljivo mor- da še v tem, gotovo pa v pričetku prihodnjega ti- sočletja. Novostepena ormoška smetana pa bi lahko v odmorih med dvema partijama golfa obujala spomine na ča- se, ko so od tukaj še prav po pobalinsko, na črno, vozili gramoz. V ormoškem rokomet- nem klubu se zelo trudi- jo, da bi srečanja pri- pravili čim bolje. Zadnjih nekaj krogov so priskr- beli napovedovalca, ki pred tekmo napove se- stavo ekip in se zahvali sponzorjem. Na zadnji tekmi pa so svojo igro popestrili še z DJ-em, ki nabija živahno glasbo vedno, ko se Ormožani podajo v napad. Glede na igro in rezultate pa je vse bolj očitno, da bo treba zamenjati ploščo, če želijo, da b/ navijači z užitkom drli v dvorano in ne le iz nje. Podjetje Radio-Tednik Ptuj nudi honorarno za- poslitev dopisniku iz Ljub- ljane. Njegovo delo bi obsegalo pogovore o lokalni problematiki s po- litiki z območja, ki ga pokriva naša hiša. Glede na to, da omenjeni gos- podje opravljajo delo z deljenim območjem delo- vanja in zato preživijo ve- liko časa v slovenski me- tropoli, je zaradi poveča- nega obsega dela možna tudi redna zaposlitev. v i-k i GLOSA Ko odpove zvoniek vesti Nekako smo že navadili, da nekateri naši politiki — pa naj si bodo z najnižjo funkcijo pa vse do parlamenta — radi vzamejo svoj mandat kot neke vrste naložbo. Takrat, ko so na oblasti ali pri "koritu", morajo nadoknaditi svojo preteklost ter si izboljšati standard, hkrati pa že razmišljajo o svoji prihod- nosti. Ker je tudi pri nas poli- tika nepredvidljiva in ne moreš vedeti, kateri veter bo zapihal in kaj ti bo prinesel, nekateri hitro reagirajo. Navadni držav- ljani se ob branju gospodarske- ga kriminala in drugih goljufij jezijo, drugi pa preprosto re- čejo: "Se je pač znašel!" Prav tako so deljena mnenja o bivšem predsedniku lenar- škega izvršnega sveta Avgustu Zaverniku. Potem ko si lahko že v vsaki vaški gostilni slišal "zgodbo njegovega uspeha", so naposled o tem le spregovorili lenarški svetniki in svetnice. Ta iznajdljivi poslovnež je še za časa svojega predsednikovanja videl, da so na njihovem po- dročju še tržne niše za nekatere storitve, in to tudi izkoristil. Us- tanovil si je družinsko podjetje in tudi tu se ni mogel odpove- dati vodilnemu mestu, saj je di- rektor. Naposled je Istrabenzu ponudil cerkveno zemljišče, ki je takrat še bilo v denacionali- zacijskem postopku. Seveda so mu ob tem priskočili na pomoč njegovi kolegi in zemlja je bila hitro vrnjena ter prodana. Na njej so zgradili nov bencinski servis z avtomehaničnimi de- lavnicami in drugimi storitvami ter tako zagotovo pripomogli k razvitosti kraja. Bivši predsednik izvršnega sveta.pravi na vse to, da nima slabe vesti, saj so drugi imeli enako priložnost. Seveda se po- stavi vprašanje, ali so imeli enako možnost pri takšni kon- kurenci. Vprašanje pa je tudi, ali bi tudi ob drugih kupcih bil tako hitro rešen postopek vrnitve omenjenega zemljišča. Tudi lenarški župan je do- kazal, da zelo ceni tega mla- dega poslovneža, saj mu je pri novi delitvi funkcij zaupal od- delek za drobno gospodarstvo ter turizem. Verjetno so si takrat vsi ti možje malce oddahnili — nji- hov zvonček vesti pa je tako že zdavnaj odpovedal, drugače tega sploh ne bi počeli. Toda Slovenci smo ne glede na terito- rialno pripadnost znani po zav- isti in nevoščljivosti. In prav slednji so se v Lenartu začeli oglašati. Nekaj je bilo tudi tis- tih, ki so pošteni in hočejo, da se "krive" pokliče na odgovor- nost. Zato so klobčič začeli vedno bolj odvijati. Med dru- gim so ugotovili, da je Avgust Zavernik z občinskim denarjem povsem samovoljno kreditiral neko zasebno mariborsko pod- jetje, ki še do danes ni vrnilo denarja, vprašljiv pa je tudi nje- gov obstoj. Ob tem se najodgo- vornejši občinski možje niso vprašali, ali bi lahko to podjetje povezali z Zavernikovim. Slepo mu verjamejo, da so mu "bo- govi slabih poslovnih navad", ki vladajo trenutno v Sloveniji, ponagajali in mu je spodletelo oplemenititi občinski denar. Nekaterim pač večkrat uspe in zagotovo bi lahko to trdili za tega lenarškega "političnega pos- lovneža"! Pred leti je namreč istočasno opravljal dve funkciji: medtem ko je predsednikoval občinskemu svetu, je bil načelnik oddelka za notranje zadeve; zdaj vodi omenjeni sekretariat in svoje zasebno podjetje. Najodgovornejši ob tem poz- abljajo, da je vsak človek nado- mestljiv, še posebej tak, ki mu je že večkrat odpovedal zvon- ček vesti! Marija SloJnjah lENARŠKE NOVICE PREUČUJEJO ZADEVO ZAVERNIK_ Kot smo že poročali, naj bi bivši predsednik lenarškega izvršnega sveta Avgust Zavernik po izteku svojega mandata povsem samostojno sklepal škodljive pogodbe in tako poso- dil dvajset milijonov tolarjev zasebnemu mariborskemu pod- jetju Eventus. Omenjeno podjetje denarja še zmeraj ni vrnilo. Ker naj bi bivši predsednik izvršnega sveta v času svo- jega vodenja opravil tudi nekatere druge napake, so se na zadnji seji lenarškega občinskega sveta odločili, da lenarški župan Slavko Kramberger preuči ta primer. Župan Slavko Kramberger je že imenoval 8-člansko komisijo in ta se je prvič sestala včeraj. Predseduje ji prav- nica Janja Slana, v njej pa so še štirje poklicni kolegi ter trije občinski svetniki. Ugotovili naj bi, za koliko je Zav- ernik oškodoval ienarško občinsko blagajno, ter presodili o nadaljnjem opravljanju funkcije v občinski upravi. Ome- njena komisija naj bi podala poročilo občinskemu svetu na seji sveta, ki bo v sredini februarja. LENARŠKI ZBORNIK V petek se je sestal uredniški odbor Lenarškega zbor- nika, ki bo izšel v prvi polovici letošnjega leta ob prazno- vanju 800-letnice mesta. Odgovorna urednica je Breda Zorko, urednik pa župan Slavko Kramberger. Strinjali so se z njegovo vsebino. Tako naj bi bile v prvem delu pred- stavljene geografske značilnosti občine Lenart, naravna dediščina, rastlinstvo in živalstvo Pesniške doline, arheo- loška najdišča in kraji občine Lenart od najstarejših časov do leta 1918. V drugem delu bodo opisana dogajanja med obema vojnama ter razvoj lenarške občine po drugi sve- tovni vojni, v zadnjem poglavju pa razvoj šolstva, zdrav- stva, sodstva ter kulturna dediščina v tem delu Slovenskih goric, cerkvena zgodovina ter razvoj posameznih društev. Zbornik bo gotovo velik prispevek k skromni literaturi krajevne zgodovine. LDS LENART " Na zadnji seji izvršnega odbor^ liberalne demokracije Le- nart so največ pozornosti namenili dosedanjim pripravam na krajevne volitve, ki bodo skupaj z referendumom za krajevne samoprispevke 25. februarja letos. Potrdili so kandidatne liste za člane svetov krajevnih skupnosti, ki jih bodo vložili za vseh 27 enotah. Sprejeli so tudi zahetevo, da naj lenarški župan razišče okoliščine najema kredita, ki ga je zasebnemu mariborskemu podjetju odobril bivši predsednik lenarškega izvršnega sveta. Prav tako naj analizirajo vse postopke, ki so bili peljani od najema kredita pa do danes. PROJEKTNO DELO NA OŠ CERKVENJAK Na osnovni šoli v Cerkvenjaku nadaljujejo delo pri pro- jektih, ki so jih učenci in njihovi mentorji začeli že v lan- skem letu. Med drugim se bodo ukvarjali s staro arhitek- turo, ljudskim izročilom, etnografskimi in drugimi značd- nostmi njihovega kraja ter z varovanjem okolja. Delo bo ^ trajalo do aprila, ko bodo svoje ugotovitve predstavili na j razstavi, ob tem pa nameravajo izdati tudi šolsko glasilo, i Marija SloJnjak ' 41 SEDEM (NE)POMEMBNIM DNI SEDEM (NE^POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Razhod - kakšna država? Zdaj smo doživeli tudi razkroj "velike koalicije". Lahko bi rekli — končno, saj je bila njena usoda kar ne- kajkrat (tudi po nepotreb- nem) na hudih preizkušnjah. Seveda pa odhod Združene liste pomeni tudi svojevrstno presenečenje, saj je bila prav ta stranka med najbolj "dis- cipliniranimi" v združbi z Liberalno demokracijo in Slovenskimi krščanskimi de- mokrati.' KOALICIJA — ŽEUE IN REALNOST Velika koalicija je bila vzpostavljena pred štirimi leti kot poskus "združevanja in usklajevanja" različnih političnih opcij, kar naj bi zagotovilo relativno stabilno in uravnoteženo vladanje in reševanje problemov brez ekstremov v eno ali drugo smer. Vsekakor bi bilo zani- mivo "nevtralno" in detajl- neje ugotoviti, koliko ji je to uspevalo, še zlasti zadnji čas, ko se je zdelo, da koalicijski partnerji delujejo predvsem preko "svojih" ministrstev in da se znotraj vlade (razen s preglasovanjem) ne znajo usklajati v ustrezen kompro- mis in enotno politiko različ- nih strankarskih interesov. Tako zagotovo ne bi mogli trditi, da je bila "vladna" zu- nanja politika odsev dogo- vorjene politike treh koalici- jskih partnerjev, saj je še zlasti med LDS in SKD pri- hajalo do očitnih razhajanj, medtem ko se je zdelo, da je Združena lista za to po- dročje v glavnem nezainter- esirana in da je v njej ukvar- janje z zunanjo politiko v glavnem zoženo na marsik- daj protislovnega predse- dujočega v odboru za med- narodne odnose Boruta Pa- horja. Drugo potrdilo "nenor- malnih razmer" v vladi so bili nedavni očitki liderja kr- ščanske demokracije Lojzeta Peterleta, da si je Drnovšek z ministri brez listnice v vla- di ustvaril eldeesovsko ve- čino. Značilni so tudi očitki iz pozicijskih in opozicijskih vrst, da vladna zunanja poli- tika ni vladna, kaj šele na- cionalno usklajena politika, ampak zgolj politika LDS. DRUG PROTI DRUGEMU O "enotnosti" vlade govo- rijo tudi izjave strankarskih liderjev, v katerih hvalijo le delo "svojih" ministrstev, medtem ko naj bi bilo delo ministrskih resorjev, zasede- nih z ministri iz drugih koa- licijskih strank, slabo ali pa vsaj problematično. GJede tega marsikdaj tudi pemier Drnovšek ni bil dosti "širši", saj je ob različnih napadih na vlado in posamezne min- istre le redkokdaj jasno in nedvoumno zaščitil le-te in njihovo delo. Tako Drnov- šek ni zaščitil (tudi pred ne- katerimi evidentno neupra- vičenimi kritikami) nekdan- jega zunanjega ministra Pe- terleta, zdaj pa je svoj pred- log za zamenjavo ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja (ZLSDS) tudi pospremil z zelo kritič- nimi pripombami na račun njegovega dela in s tem pravzaprav pritrdil kritičnim tezam opozicije, da vlada, še zlasti njen gospodarski del, deluje slabo. Ob tem je predsednik Združene liste Janez Kocijančič ironično pripomnil, da je pravzaprav nenavadno, da hkrati, ko predsednik vlade pripove- duje o slovenski (gospodar- ski) zgodbi o uspehu, govori o slabem delu in neuspehih gospodarskega ministrstva. PREMIER POSTAVUA IN ODSTAVUA V načelu ima seveda pre- mier pravico in dolžnost, da predlaga in odstavlja minis- tre, ki ne ustrezajo. Vendar pa bi moralo biti to početje v koalicijski vladi vsaj rezultat minimalnega komuniciranja in dogovarjanja s koalici- jskimi partnerji. Zdaj pa po eni strani (s strani ZLSDS) slišimo, da o zamenjavi svo- jega gospodarskega ministra sploh niso bili obveščeni, po drugi strani (s strani pred- sednika vlade) pa, da je v pogovorih z voditelji ZL več- krat omenjal svoje nezado- voljstvo z ministrom Tajni- karjem. Vsekakor takšno enigmatično "pogovarjanje" govori o nizki ravni odnosov in zaupanja znotraj koalicije. Na nujnost drugačnih, bolj- ših odnosov med koalici- jskima partnerjema zdaj, ko se je "velika koalcija" zaoži- la na LDS in SKD, opozarja tudi predsednik SKD Lojze Peterle. V javnosti je — ob posameznih izjavah koalici- jskih liderjev — nasploh nas- tajal občutek, da se "na- jvišji" znotraj koalicije pre- malokrat srečujejo in po- govarjajo med seboj in da so tudi zaradi tega laže "pros- tostrelci" in manj zavezani politiki vlade. Morda bi bilo glede na dosedanje izkušnje s koalici- jami na Slovenskem vredno razmišljati o tem, da bi v koalicijskih vladah ob pred- sedniku vlade (iz najmoč- nejše stranke) vzpostavili tu- di podpredsedniška mesta, ki bi jih zasedli liderji drugih koalicijskih strank. Tako bi bili vsi tudi formalno prisi- ljeni k tesnejšemu in razvid- nejšemu sodelovanju. KAJ JE SOCIALA, KAJ DEMOKRACIJA? Med množico besed in ža- ljivk, ki so spremljale napo- vedano zamenjavo gospodar- skega ministra Tajnikarja in izstop Združene liste iz vla- dajoče koalicije, je posebej pomenljivo tisto "dvoboje- vanje" med predsednikom vlade Drnovškom in lider- jem Združene liste Kocijan- čičem, ki je skušalo pojasni- ti, kaj je glavni vzrok spora. Predsednik ZLSDS Janez Kocijančič je izjavil, da Združena lista ne zapušča koalicije zgolj zaradi minis- tra Tajnikarja, ampak zaradi nove usmeritve vlad^ v "vo- denje brezobzirne liberali- stične gospodarske in social- ne politike, ker je zh ZLSDS nesprejemljivo". Potrditev za takšen zasuk naj bi bilo tudi trmoglavljenje vlade oziroma LDS v zvezi s pok- ojninskimi spremembami, ki jih poprej ni uskladila z upo- kojenci, čeprav gre za slab- šanje položaja in pravic tega širokega sloja prebivalcev. Premier dr. Drnovšek je takšno pozicijo Združene li- ste ocenil "kot demagoško predvolilno pridobivanje gla- sov upokojencev". Dejal je, da država potrebuje "urav- notežene finance, ki jih je Združena lista s svojim pris- topom podirala". Po Drnovškovem mnenju gre pri sporu za to, ali bo vlada volivce vlekla z dema- gogijo, z nejasnim in neute- meljenimi obljubami, ali pa jim bo ponudila državo na trdnih temeljih". Janez Koci- jančič je dejal, da so te Dr- novškove ocene "močno pre- tirane." Kocijančič pravi, da ne gre za "politično dema- gogijo, ampak za povsem re- alen odnos do kategorije lju- di, ki ji ni nič podarjeno. Po- kojnine niso darilo države, ampak so trdo zaslužene z dolgoletnim delom." Za Dr- novškovo pripombo, da bi Združena lista pripeljala dr- žavo do bankrota, je Koci- jančič dejal, da je zelo ostra. "Rekel bi, da je prej na- sprotno. Do zloma jo lahko pripeljejo prej tisti, ki bodo zaostrili socialna protislovja do tiste mere, da se jih ne bo več dalo obvladovati." Tako Drnovšek kot Koci- jančič sta s svojim prepirom v bistvu načela najpomemb- nejše vprašenje — v kakšno smer naj se razvija Slovenija, v kolikšni meri naj bo so- cialna držav ali država neče- sa drugega. Te teme v dnev- nih polemikah in prepirih seveda ni moč izčrpati, nas- ploh pa so razmišljanja o tem v Sloveniji premalo pri- sotna in premalo odgovorna. Jak Koprive TEDNIK 1. FEBRUAR 199fi PO BISTRIŠKI OBČINI -11 OBČINASLOVENSKA BISTRICA/IZ OSEBNE IZKAZNICE Svet med Pohorjem In Bočem Občina Slovenska Bistrica obstafa v sedanfih mejah od 1958. leta. Obsega fugovzhodni del Pohorja, večji del Dravinjskih go- ric, zahodni del Haloz, del boškega pogorja in skrajni zahodni del Dravinjskega polja. Najvišja vzpetina je obrobna Rogla (1517 m), najnižja točka pa je pri Stopnem ob Dravinji (240 m). Občina je razdeljena na 19 krajevnih skupnosti s 138 kraji, naselji in zaselki ter mestom Slovenska Bi- strica kot občinskim sre- diščem. V njej živi 33.450 prebivalcev. Od 19 krajev- nih skupnostih so štiri na območju mesta in bližnje- ga primestja, ostale pa so: Pragersko, Spodnja in Zgom j a Polska va, Lesko- vec - Stari Log, Črešnje- vec, Makole, Studenice, Poljčane, Laporje, Preloge - Vrhole, Zgornja Ložnica, Oplotnica, Kebelj, Tinje ter Šmartno na Pohorju. 369 kvadratnih kilometrov veli- ko občinsko ozemlje meji na občine Zreče in Konjice na zaho- du, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino na jugu, Majšperk in Ki- Slovenska Bistrica je imela skozi vso svojo zgodovino pomembno prometno lego. Tod so vodile jantarska, rimska In druge poti, danes pa moderna avtomobilska cesta. Foto: VT/ dričevo na vzhodu ter Rače na se- verozahodu. IZRAZITO PREHODNO OZEMLJE Z BOGATO ZGODOVINO Območje občine Slovenska Bi- strica, ki leži na stičišču alpskega in panonskega sveta, je bilo posel- jeno že v kameni dobi, o čemer priča najdeno kamnito orodje. V prazgodovini, v času kulture žar- nih grobišč, je potekala prek slo- venj ebistriškega sveta jantarska pot, ki je povezovala Baltsko morje z Jadranskim in ljudstva ob njej. Rimljani so skozi te kraje Zgradili svojo cesto, kije marsikje upoštevala traso prazgodovinske poti. Slovenjebistriški svet je bil s sta- rimi cestami usodno povezan kot prehodno ozemlje in je s tem doživel vojaške pretrese ropajočih vojska, ki so hitele iz Panonije proti Italiji in Rimu. Ta svet je spadal najprej k noriškemu kral- jestvu, kasneje h Karantaniji, Voj- vodini Koroški in nato Štajerski. V času Habsburžanov so zgradili cesarsko cesto od Dunaja do Trsta in v sedanjem času moderno av- tocesto. Kljub vsemu pa Sloven- ska Bistrica vse do danes ni znala izrabiti svoje lege ob teh po- membnih poteh. Občinsko središče - mesto Slo- venska Bistrica - ima tržne pravi- ce od leta 1227, kmalu zatem, 1339. leta, pa je dobila še mestne pravice. V srednjeveški Slovenski Bistrici so delovali krojaški, kovaški, usnjarski, lončarski, so- darski in tkalski cehi, v mestu so bili tudi številni kramarji in gos- tilničarji. Poučevanje otrok v Slovenski Bistrici ima resnično dolgo zgo- dovino, saj govori zapis v urbarju o teh začetkih že pred 1498. le- tom. Konec srednjega veka so bi- striško območje pretresale razne nesreče, od številnih turških vpa- dov do kobilic. Turki so se poja- vih v okolici mesta in pred njim v letih 1472, 1477 in dvakrat v letu 1493, vmes pa so na tem območju 1476. leta pustošile kobilice. Sko- zi Bistrico je v srednjevm veku potekala pomembna vinska pot iz Ptuja na Koroško. 1457. leta je mesto obiskal cesar Friderik Habsburški in ob tej priložnosti meščanom ponovno potrdil mestne pravice. Mesto je dobilo vrsto ugodnosti: svobodno dedo- vanje premoženja, pravico voliti mesmega sodnika in določbe o prevozu vina. Leta 1565 je prvič imenovana Slovenska Bistrica, leta 1614 je ustanovljena lekarna, 1626 so začeli pisati madčne knjige, istega leta so v mesto prišli menihi - mi- noriti, 1641 pa se je začela zadrževati v mestu trajna vojska posadka. Leta 1710 pridejo v Bistrico gro- fje Attemsi. Ob zgornjem toku potoka Bistrica so že v 18. stoletju delovale kovačnice in prerasle v tovarno za predelavo bakra - predhodnico današnjega Impola, ki tako šteje že 170 let. Pomembno za mesto je 19. sto- letje. 1849. leta dobi Slovenska Bistrica sedež sodišča, 1855. Bral- no društvo, 1861. pride v te kraje dr. Josip Vošnjak, 1868. prične delovati slovenska čitalnica in poslovati hranilnica, tega leta pa nastane v Slovenski Bistrici tudi prvo delavsko društvo. 1872. us- tanovijo v mestu prostovoljno ga- silsko društvo (z nemškim povel- jevalnim jezikom). 1901. dobi mesto današnjo vojašnico, 1908. je iz Črešnjevca do Bistrice speljana železnico, a so jo 1966. leta ukinili. 1908. leta prične delad nemška šola in se 1925. spremeni v slovensko meščansko šolo. 1924. leta dobi mesto elektriko. KAMEN, LES, VINO, SAD- JE, ŽIVINOREJA, INDU- STRIJA Največji del površine slovenje- bistriške občine so lepi in obširni gozdovi, ki zavzemajo 52 odstot- Sredi mogočnih pohorskih gozdov že stoletje navdušuje številne izletnike in druge ljubitelje narave Črno jezero, ki so ga v zadnjem času obnovili. ^ . Med 138 kraji, naselji in zaselki v občini Slovenska Bistrica je tudi Zgornja Ložnica ali Venčeselj z znamenito cerkvijo, ki jo krasi vitek zvonik. Foto: VT. kov občinskega ozemlja, zato seje v pohorskem predelu v preteklos- ti razvilo oglarstvo, fužinarstvo in steklarstvo (pohorske glažute), žagarstvo, na boških pobočjih pa žganje apnenca. Obsežni gozdovi in deloma zamočvirjen svet ob rekah v doli- nah - lep primer je Dravinja in v zgornjem toku Ložnica ter še drugi potoki - so narekovali raz- voj lovstva, ki je v občini združeno v devet lovskih družin. V tišini pohorskih gozdov, ki da- jejo zavetje številni divjadi, najde- jo lovci tudi divjega petelina. Obdelani svet zazvema nad 40 odstotkov kmetijskih površin z vinogradi, njivami, vrtovi, travni- ki in pašniki. Zaradi ugodnega podnebja seje na sončnih južnih pobočjih Pohorja in v haloškem delu razvilo vinogradništvo, a tudi sadjarstvo, ki ima tod lepo tradici- jo. Vinogradništvo je bilo pred le- tom 1890 znano predvsem po po- horskem vinu "brandnerju", ki gaje v sedanjosd zamenjal ritoz- nojčan. Po razpadu Kmetijskega kombinata Ritoznojčana pa vino- gradništvo na južnem pohorskem območju usiha. Mnogi nekoč lepi vinogradi so zadnja leta bolj ali manj opuščeni ali pa slabo odbe- lani, kar je za to panogo slaba po- potnica v Evropo. Pohorje, predvsem okolica Cezlaka nad Oplotnico, ponuja pravo bogastvo pohorskega grani- ta - tonalita, ki ga zaradi njego- vih lastnosti nadvse cenijo v gra- beništvu. Prava posebnost med magmatskimi kamninami pa je čizlakit, okrasni kamen z značil- Slovenska Bistrica, eno redkih mest, ki je ohranilo značilno mestno središče s svojo najbolj [ razpoznavno stavbo - nekdanjim hotelom Planina, kjer so danes številni lokali, pisarne, banke in drugo. Foto:VT.; nim zelenkastim odtenkom. Pri ustvarjanju narodnega do- hodka ima v slovenjebistriški občini pomembno vlogo tudi in- dustrija. Tu so: že 170 let prisotni Impol, tovarna olja Gea, kije pred dvema letoma praznovala 90-let- nico, prav tohko je stara Opekar- na Pragersko, pomembna je tudi slovenjebistriška steklarna, EMMI in druga lesna podjetja. Granit ter še nekatera. Zal pa slo- venjebistriško gospodarstvo zadnja leta doživlja kalvarijo. Kar nekaj podjetij je šlo v stečaj, med njimi Monter in Elektro podjetje EMI iz Poljčan ter Kmetijski kombinat Ritoznojčan, kar je občino še posebej prizadelo, saj je tako izgubila blagovno znamko Ritoznojčan, kije bila ob Impolo- vem srebrnem I razpoznavna za slovenjebistriško občino. Občina je znana po veliko- nočnici na Boču, peruniki v doli- ni ob potoku Ložnica, gradiščih okoli Tinja na Pohorju, samouki godbi na pihala v Frajhajmu, vasi- ci nad Šmartnim na Pohorju, ki deluje že več kot poldrugo stolet- je, grajskem gabrovem drevore- du, parku v Slovenski Bistrici, bi- striškem gradu, studeniškem sa- mostanu, Štatenbergu in še čem. Vida Topolovec 12 - PO BISTRIŠKI OBČINI L FEBRUAR 1996- TEDNIK POGOVOR Z ZUPANOM DR. IVANOM ŽAGARJEM Mnogih nalog se moramo lotiti dolgoročno Pred dobrim letom in še icaj so dr. Ivana Žagarja, docenta na Tehniški fakulteti v Mariboru, poznali le strokovni sodelavci in študentje, širša javnost pa je zanj izvedela šele, ko je kandidiral za slovenjebistriškega župana. Sedaj ga Slovenjebistričani že dobro poznajo. Ne samo da jim je dostopen na občini, z njim se pogosto srečujejo na številnih prireditvah, kar pomeni, da je rad med ljudmi. Ko smo ga za začetek tega pogovora vprašali, kakšen je videti delovni dan župana slovenjebi- striške občine, ene naj- večjih v Sloveniji, je mimo odgovoril, da je o šablon- sko-birokratskem umiku njegovega dela težko govo- riti, ker je to pač odvisno od marsičesa. Dostopen je vsem občanom, vendar morajo ti prej uskladiti ter- mine. Kdaj se njegov del- avnik konča, pa je odvisno od dela, ki ga trenutno opravljajo na občini, od pogovorov in dmgega. Tako ne moremo reči, da traja služba župana od sedme do pet- najste ure ali kaj podobnega, saj o svojem delu in vsem, kar je po- vezano s to službo, pogosto tudi podzavestno premleva še takrat, ko je že doma. TEDNIK: Leto dni župano- vanja je za vami. Če bi ga pri- merjali s pedagoškim delom, katero je težje? Dr. Ivan Žagar: "Težko je reči, ker je vsako po svoje zahtevno. Ti dve opravili sta tako različni, da ju težko primerjaš, pa vendar- le imata nekatere stične točke. Pedagoško delo in tudi župano- vanje se ne končata od koncu običajnega delavnika, pri obeh gre tudi za sila občutljivo po- dročje - delo z ljudmi. Tako pe- dagoško delo kot funkcija župa- na imata svoje posebnosti in zahtevnosti, pri obeh je kaj do- brega in tudi slabega. Dragocene pa'so izkušnje, ki si jih pridobiš bodisi pri enem ali drugem opra- vilu." TEDNIK: V predvolilnem času svojim volilcem niste obljubljali gradov v oblakih. Kljub vsemu pa je iz vsega, kar ste povedali, vela samozavest človeka, ki ve, kaj hoče. Dr. Ivan Žagar: "Če govoriva o programu, s katerim sem kljub vsemu nastopal na volitvah za župana, je resnica, da kaj poseb- nega nisem obljubljal. Menim, da naloge, ki smo si jih zastavili, poskušamo izpolnjevati, res pa je, da želimo, da bi bile rešitve dolgoročne, seveda pa ne na vseh področjih." TEDNIK: Prve mesece po iz- volitvi ste nihali med delom župana in predavatelja na ma- riborski Tehniški fakulteti, maja lani pa ste se odločili, da boste delo župana opravljali profesionalno. Kaj je vplivalo na to vašo odločitev? Dr. Ivan Žagar je s komaj dopolnjenimi 34 leti med najmlajšimi slovenskimi župani. Foto: VT Dr. Ivan Žagar: "Obseg dela je bil tolikšen, da ga je bilo nemo- goče opraviti na neprofesional- no, vsaj jaz nisem videl te možnost. Seveda pa sem še ved- no obdržal stike s Tehniško fa- kultuto v Mariboru, kjer imam nekaj predavanj in vse druge ob- veznosti, ki iz tega izvirajo." TEDNIK: Za vami je deset sej občinskega sveta. Kako ko- mentirate njegovo delo? Dr. Ivan Žagar: "Ko govorim o njegovem delu, moram najprej poudariti, da poteka konstruk- tivno, medstrankarske razprtije pri nas niso prisotne. Mirno lahko rečem, da je dela sveta uspešno, saj smo v lanskem letu uspeli sprejeti vse akte, ki so po- membni za delovanja občine, prav tako smo med prvimi slo- venskimi občinami sprejeli občinski proračun, nismo pa uspeli izvesti volitev v nove sve- te krajevnih skupnosti, kar pa ni naša krivda. Upam, da bomo to opravili še v prvih mesecih letošnjega leta." TEDNIK: Sodelovanje z upravno enoto v Slovenski Bi- strici je dokaj zgledno, pa ven- dar se nekatera dela in naloge podvajajo. Dr. Ivan Žagar: "To so žal zna- ne relacije občina - država. Ko pa gre za relacijo med našo občino in slovenjebistriško upravno enoto, moram povedati, da so odnosi korektni in večjih problemov ni. Res je, da pride tuintam do podvajanja nekaterih nalog in opravil, a to je vses- plošni problem v skoraj vseh slo- venskih občinah, ki so ostale večje in imajo v svojem sestavu tudi mesto. To se dogaja predvsem na področju urejanja okolja in prostora ter gospo- darstva, kar pa bolj sodi k občini kot upravni enoti. Župani si pri- zadevamo, da bi te pristojnosti prenesli nazaj na občino." KOMUNALNA INFRA- STRUKTURA, ŠOLSKI PROSTOR... TEDNIK: Gospod Žagar, s ka- terimi problemi pa se trenutno največ ukvarjate v občini? Dr. Ivan Žagar: "Kot sem že povedal, poskušamo na vseh po- dročjih zastaviti načrte in razvoj na daljše časovno obdobje. Želi- mo predvsem takšne rešitve, ki so trajnejše, tako na področju komunale, pri družbenih dejav- nostih pa pri urejanju šolskega prostora. Študijo o teh potrebah v občini smo sprejeli na eni zadnjih sej sveta. Na komunal- nem področju bo potrebno še ve- liko postoriti pri urejanju odla- gališča komunalnih odpadkov, dolgoročno bo potrebno zastavi- ti program urejanja kanalizacije, pa ne samo v mestu Slovenska Bistrica, temveč v vseh večjih naseljih. Trenutno smo v fazi sprejemanja prostorskih aktov, ki so temelj vsem nadaljnjim po- segom v prostor. To, kar sva naštela, so bolj ali manj dolgo- ročne naloge. Na gospodarskem področju smo uspeh revitalizira- ti sklad stavnih zemljišč, s tem da bo potrebno ustrezno obnovi- ti odlok o tem, ter sprejeti še ustrezne akte. Menim, da bo to eden izmed izvirnih virov občine pri urejanju problemov na področju komunalne infra- strukture. Druga naša naloga je ustanovitev stanovanjskega skla- da, predvsem iz razloga, da bomo lahko za nekatera sredstva kandidirali tudi na državni rav- ni. Govorimo tudi o ustanovitvi dveh zavodov oziroma institucij na gospodarskem področju. Prvi je zavod za turizem, pri katerem ugotavljamo, da smo dokaj na začetku, imamo pa velike narav- ne in druge danosti za njegov razvoj v navezi s kmetijstvom in obrtjo. Zato je potrebno ustano- viti institucijo, ki se bo z vsem tem ukvarjala, skrbela za promo- cijo turistične ponudbe, usklaje- vanje programov in nekatere projekte. Drugo, o čemer raz- mišljamo, je ustanovitev tehno- loško-informacijskega centra. Ugotavljamo, imamo v naši občini nekatere tradicionalne panoge, kjer je potrebna predvsem fmalizacija izdelkov, kljub temu pa bi bilo na tem po- dročju potrebno še marsikaj pos- toriti." TEDNIK: Ob širitvi osnov- nošolskega prostora mora občina zagotoviti 50 odstotkov potrebnih sredstev. Ob tem ste na občinskem svetu sprejeli sklep, ki med drugim govori, da bo polovico prispeval pro- račun, ostanek - 25 odstotkov - pa kraj, kjer bodo gradili bodisi šolo ali telovadnico. Kako mis- lite zbrati teh preostalih 25 od- stotkov sredstev? Dr. Ivan Žagar: "Študija o širitvi šolskega prostora je poka- zala, da ga v vseh krajih razen na Tinju, kjer je ta problem že rešen, primanjkuje, pa naj so to telovadnice ali učilnice. V mestu Slovenska Bistrica je zaradi pre- velikega števila učencev nujno potrebna gradnja nove osnovne šole. Da lahko pričakujemo 50 odstotkov državnih sredstev iz naslova šolskega tolarja, mora- mo drugo polovico zbrati sami. Takšen način je povezan z dina- miko izgradnje šolskega prosto- ra in aktivnostmi, ki jih peljejo v posameznih okoljih. Povsem normalno pa je, da jim tam, kjer želijo šolsko problematiko prej reševati, moramo to omogočiti, zato prioritetnega vrstnega reda izgradnje, širitve ali adaptacije osnovnih šol v občini ne more- mo postaviti. Kako bodo posa- mezna okolja zbrala preostalih 25 odstotkov sredstev, je odvis- no od načina zbiranja, za kakršnega se v kraju pač odločijo. Ko kraj, kjer so potrebe po širitvi šolskega prostora, zbe- re ta sredstva - v nekaterih okolj- ih jih že zbirajo -, moramo na to reagirati in primakniti občinski proračunski delež. Seveda pa so v nekaterih okoljih, predvsem tam, kjer telovadnice še nimajo, želje po večji športni dvorani. Tam pa bo potrebno k.tistim 25 odstotkom sredstev, kolikor naj bi po sklepu občinskega sveta posamezni kraji zbrali, prima- kniti še dodatne tolarje." TURIZEM - PARADNI KONJ BISTRIŠKEGA GO- SPODARSTVA? TEDNIK: Omenili ste turi- zem, ki bi lahko bil zaradi svoj- ih velikih naravnih danosti pa- radni konj bistriškega gospo- darstva, a je žal še vedno zapos- tavljena pastorka... Dr. Ivan Žagar: "V občini želi- mo to vsekakor popraviti. O tem smo razmišljali že celo lansko leto, zato iščemo način ustano- vitve institucije, ki bi pokrivala področje turizma. Njena naloga bi bila v promociji ter usklaje- vanju posameznih programov, ki so splošnega pomena za občino. V tej insdtuciji bi zajeH vse dele turistične ponudbe, od kulture, športa do kmečkega tu- rizma. Pri razvoju turizma imamo tri izhodiščne točke. Prva so Trije kralji, kjer je občina v lanskem letu delno financirala žičnice, tako da se ta center ponovno obuja. Upamo, da bo njegovo obujanje pripomoglo k razvoju celotnega zaledja, na primer Osankarice ali posameznih po- horskih kmedj, kjer so lepe možnosti za razvoj kmečkega tu- rizma. V ta namen smo v pohor- skem delu že odprli cesto med Oplotnico, Cezlakom in Kebljem, kar je bistvenega po- mena za dostop do teh krajev. Pri razvoju turizma v Slovenski Bistrici in najožji okolici je kot kulturno institucijo, ki se je že dokaj dobro razvila, pomembno ometiti grad Slovenska Bistrica. Tretje pomembno izhodišče tu- rizma v občini je grad Štaten- berg na območju Haloz, kjer pa je potrebno izkoristiti njegovo zaledje, predvsem vinorodne ra- jone z odličnimi legami za razvoj vinogradništva in z vinogradni- ki, ki na že dosegajo lepe rezulta- te. Aktualna projekta, s katerima mislimo letos pridobiti tudi državna sredstva, sta vinska ces- ta in revitaUzacija dokaj dobro ohranjenih kmečkih zaselkov. Eden takšnih so Studenice, kjer so nekateri projekti že bili nare- jeni, niso pa zaživeli. Pomemb- no je, da načrte s papirja prene- semo v prakso." TEDNIK: Mogoče bi bilo po- trebno kaj več povedati o bi- striškem gradu... Dr. Ivan Žagar: "Ko govorimo o gradu Slovenska Bistrica, mis- limo pri tem na kulturo, vendar imamo načn, da to področje raz- dehmo na tri institucije. Prva je knjižnica, ki je že samostojna us- tanova, ostale dele kulture pa je potrebno razdeliti še na dva dela. Prvi je profesionalni del, kjer že redno potekajo nekatere dejav- nosti in jim je potrebno dati pravno-formalni status. Inten- zivno razmišljamo o ustanovitvi zavoda za kulturo, ki bo skrbel za grad in vse druge kulturne spomenike; teh imamo v naši občini resnično veliko in so prav tako del turistične ponudbe. Tudi pristop pri iskanju fi- nančnih sredstev za to področje bo potem drugačen. Drugo pa je ljubiteljska kultura, ki naj bi os- tala v okviru ZKO in kjer bi se posvedli samo temu. Tudi sredstva bi se razmejila; tako po- tem ne bi več prihajalo do očit- kov, da se prelivajo na škodo lju- biteljske kulture." TEDNIK: Kdaj nameravate ponuditi proračun v obravnavo občinskemu svetu? Dr. Ivan Žagar: "Trenutno smo po posameznih področjih v fazi priprav, menim pa, da ga bomo zaradi nujnosti izvajanja akcij v letu 1996 uspeli sprejeti že konec februarja." »PROSTEGA ČASA IMAM BOLJ MALO« TEDNIK: Vaš delavnik je natrpan, kljub temu pa vas po-, gosto srečujemo na številnih prireditvah sirom občine bodi- si v popoldanskem ali večer- nem času, pa tudi v soboto in nedeljo. Vse to pomeni, da greste radi med ljudi in jih radi spoznavate. Dr. Ivan Žagar: "Prav gotovo, saj so te prireditve priložnost za srečanje in spoznavanje z ljudmi in seznanjanje z njihovimi pro- blemi. To je najpristnejši način zbiranja informacij in tudi želja, ki se rojevajo v posameznih okoljih. Mislim, da je to nujno, kajti občina kot institucija se ne more obnašati, kot da je sama sebi namen. Trudim se na tem področju, zato upam, da nam uspeva." TEDNIK: Prostega časa imate bolj malo. Kaj pa meni družina, ali nergajo, ker ste tako pogos- to zdoma? Dr. Ivan Žagar: "Prosti čas, ki ga imamo na voljo, je potrebno čim bolj aktivno preživeti. Po- membna je vsebina, in ko smo skupaj doma, se bolj posvečamo drug drugemu." TEDNIK: Kaj pa vaši hobiji, najdete časa zanje? Dr. Ivan Žagar: "V minulem letu ni bilo kaj dosti časa zanje, to že moram priznati, kljub temu pa se še najde kakšna ura. Že prej sem se rad ukvarjal z amaterskim športom, tako da še tuintam najdem čas za nogomet, kaj več pa že ne. Prej sem staršem veliko pomagal na kme- tiji. To je pač delo, ki te sprošča, poleg tega pa obnavljam tudi sta- ro hišo, kjer porabim veliko časa in energije." Ker je leto 1996 še mlado, je bistriški župan dr. Ivan Žagar poleg običajnih želja ob novem letu, kot so sreča, zdravje, za- dovoljstvo in delovni uspehi, želel, da bi bili v 1996. letu ljud- je dovolj strpni pri sodelovan- ju, kajti uspehe je mogoče doseči samo s skupnimi močmi, na pa ostati vsak na svojem bregu. Dodal je še, da je bistriški občinski svet to spoz- nal, zato pa delo teče brez večjih pretresov. Vida Topolovec PO POTI NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Spodnji nožnici Zanimivo je, da strokovna služba Zavoda zavarovanje narav- ne in kulturne dediščine iz Maribora ni opazila kozolcev na Spodnji Ložnici in jih uvrstila med zaščitene etnološke spome- nike v občini Slovenska Bistrica. Tako je pred nekaj leti "izginil" eden najznačil- nejših kozolcev - Jeričev - ob stari cesti Maribor - Ljubljana. Ostal je le še 'Župnikov' ko- zolec v vasi. Družina, ki ji pri- pada, je ponosna nanj. 85-letna mama pravi, da je star blizu 200 let. Vsi njegovi deli so iz lesa, celo debelejši žeblji, le žeblji na strehi so železni - ko ga v novejšem času popravlja- jo, uporabljajo namreč železne žeblje. Ko so ga pred 50 leti na novo prekrivali, je slamo za- menjala opeka. Hiša, h kateri kozolec sodi, je znana po skrbnih gospodarjih, ki so bili v preteklosti vaški župani, od tod tudi domače ime Župnikovi. Znamenitost te hiše je tudi velbani hlev. Oboki stoje na Župnikov kozolec na Spodnji Ložnici, enega redkit) otiran- jenih, najeda zob časa. Foto: VT nekdanjih obcestnih kamnih - miljnikih, naredili pa so jih italijanski zidarji, ki so v času Avsiro-Ogrske popravljali ce- sarsko cesto Dunaj - Trst in so pri Župnikovih stanovali. Vida Topolovec TEDNIK - 1. FEBRUAR 1996 PO BISTRIŠKI OBČINI — 13 SLOVENJEBISTRIŠKA OBČINA VABI Bogata naravna in kulturna detlišiina Sloven[ebistriška občina se lahko pohvali z mogočnim fondom z odlokom razglašenih zaščitenih spomenikov in znamenitosti narave ter kulturnih In zgodovinskih spomenikov. Vseh je več kot 500. Med spomenike narave sodijo naravni rezervat na območju Boča z značilno floro in favno ter obronki zahodnega Pohorja. Med bo- ško floro je najznamenitejša velikonočnica, k posebnim naravnim spomenikom na Pohorju pa sodi Črno Jezero. Značilni so tudi dubovl se- stoji v bližini Cigonce, na- ravni spomenik je jama Be- lojača pri nekdanjem rud- niku rjavega premoga Šega. Vzorec dendrološkega spo- menika je Maroitova jelka na Pohorju, od spomenikov oblikovane narave pa je po- trebno omeniti znameniti gabrov drevored v bistriškem grajskem parku. Med kulturne spomenike s področja arheologije štejemo Ančnikovo gradišče pri Jurišni vasi na Pohorju, Velenik s ce- lotnim območjem gomil in rimsko cesto ter Brinjevo goro in žarna grobišča. Med spo- menike meščanske arhitek- ture so uvrščene posamezne hiše, župnišča in drugo ne samo v mestu Slovenska Bis- trica, temveč po območju ce- lotne občine. K umetnostnim spomenikom sodijo gradovi v Bistrici, baročni dvorec Šta- tenberg pri Makolah, na Pol- skavi ter v Oplotnici. Na ob- Ingoličeva soba v slovenjebistriškem gradu s kr^jižnico, ki jo je pi- satelj v svoji oporoki zapustit Slovenski Bistrici. močju občine je še nekaj gra- dov v razvalinah; eden takih je Gromberg nad Polskavo. Med sakralnimi spomeniki je zaščitenih kar 38 cerkva. Mnoge med njimi v zadnjem času obnavljajo in jih ponovno vračajo v življenje. Lep primer je cerkev sv. Miklavža v Ko- ritnem nad Oplotnico, sedaj pa obnavljajo Urhovo cerkev na Pohorju. Med kulturne spomenike sodijo tudi razne sponzorske knjižnice. Ena takšnih je In- gličeva, ki je razstavljena v bistriškem gradu. Tudi domo- vi znamenitih ljudi, ki jih je v bistriški občini kar nekaj, so- dijo med kulturne spomenike. Značilno sliko slovenske krajine dajejo tudi znamenja, kapele in križi, ki jih na območju občine lepo število. Med posebno lepa znamenja lahko štejemo Marijin steber na Trgu Alfonza Šarha v Slo- venski Bistrici, ki ga trenutno obnavljajo. Območje slovenjebistriške občine še vedno hrani pravo Velikonočnica (Pulsatilla gran- dis) je v Sloveniji zelo redka, ogrožena in zato zaščitena rastlina. Njeno lepoto lahko občudujemo na majhnem rasti- šču na Boču med marcem in majem. bogastvo etnoloških spome- nikov. Veliko tega je že varno spravljenega v Arkovi etnolo- ški zbirki v bistriškem gradu. Med posebno lepe etnološke spomenike sodi Lorberjeva domačija z dimnico v Ošlju, na južnem pobočju Pohorja pa je ohranjenih še nekaj lepih zidanic. Žal so mlini, ki jih je bilo svoj čas veliko^ bolj redki. Eden takšnih je Stam- poharjev mlin v bistriškem vintgarju, nato žage veneci- janke, ni pa več mlinov na veter, ki so bili nekoč značilni za svet pod Pohorjem. Tudi znamenitih pohor- skih riž za splavljanje lesa danes ni več. Da pa bi za- namci kljub vsemu lahko vi- deli, kako je v preteklosti to delo potekalo, nameravajo obnoviti delček riže na kra- ju, kjer se potok Črnava, ki priteče iz Črnega jezera, izliva v Lobnico. Na območju bistriške ob- čine je tudi nekaj zgodovin- skih spomenikov iz starejše in novejše zgodovine. Med najznačilnejše brez dvoma sodi spomenik padlemu Po- horskemu bataljonu pri Treh žebljih na Pohorju. ViJa Topolovec TRIJE KRALJI NA POHORJU Stuhčev dom ponovno odprt Skoraj do zadnjega ni bilo jasno, ali bosta mlada podjetnika Andrej Markovič in Miro Kriiman iz podjetja BIMM, d.o.o., iz Maribora, ki sta v decembru 1994 vzela v najem RTC Trije kralji na Po- horju, zmogla vsa finančna bremena obnove Štuhčevega doma in vlečnic. V zadnjem trenutku so se vsi zainteresirani nekako sporazumeli, da preprečijo nadaljnje propadanje tega zimskošportnega centra. Na pomoč je s posojilom priskočila Hmezad banka iz Žalca, pa tudi občinski svetniki so dali zeleno luč sofinanciranju obnove vlečnic. 23. decembra, ko so k Trem kraljem povabili na svečano odprtje doma vse, ki so pri njegovi obnovi sodelovali in imajo zasluge, da Trije kralji ponovno funkcionirajo, je bil mrzel, meglen in deževen zim- ski dan. Zagnana podjetnika sta dobila dom v vse prej kot zavidljivem stanju. Za lansko zimsko sezono sta ga za silo usposobila in tako omogočila, da je sezona skoraj v celoti ne- moteno potekala. Ugotovila pa sta, da dom ne bo preživel še ene zimske sezone, zato sta se temeljito in resno lotila njegove obnove. Pričeli so oktobra; predvsem so morali sanirati veliko luknjo v prvem in drugem nadstropju zaradi lesne gobe, ki se je v dom 'naselila' zaradi malomarnosti in površ- nosti kdo ve katerih prejšnjih gospodarjev. Nabralo pa se je še veliko drugih podobnih 'gre- hov', potrebnih odprave. Andrej Markovič nas je pri- jazno povabil na ogled obnov- ljenega doma. Tako imajo sedaj v drugem nadstropju prostor za šole v naravi. Na novo so uredili recepcijo, vhod v dom in smu- čarsko restavracijo, velike načr- te pa imajo tudi s kletnimi pros- tori, ki jih bodo uredili do kon- ca marca in kjer bodo savna, fit- nes center ter še nekateri pros- tori, namenjeni zabavi gostov. Iz pritličja so v nadstropja na- peljali vodovodno omrežje, po- skrbeli za obnovo celotnega centralnega ogrevanja, nove pa so tudi sanitarije v pritljičju. Mirno lahko rečemo, da se je Štuhčev dom od lanske jeseni do konca leta pomladil. Težava je v domu je še vedno nerešena lastnina sob, ki so kdo ve kako pred leti, ko je bilo pri- jateljevanje Slovenske Bistrice s Svetozarevim najbolj ljubeče, prešle v last Svetozareva. Sobe, ki sodijo med boljše v domu, najemnika sicer uporabljata, o bodoči lastnini pa se bodo mo- rali pogovoriti na drugih rav- neh. V Stuhčevem domu je pre- cej sob oziroma apartmajev v lasti posameznih podjetih, tudi ptujskih, nekaj pa jih je bilo v lasti podjetij, ki so že šla v stečaj in so jih nekaj že prodala. Najemnika sta jih za silo uredila in jih dala v najem gostom, saj kot se je pohvalil Andrej Mar- kovič, jc dom do 10. marca v ce- I loti zaseden, šolo v naravi pa so pričeli takoj po novoletnih praz- nikih. Seveda ni šlo vse kot po mas- lu. Glavni problem je bil denar. Kot je povedal Andrej Marko- vič, so si najprej pridobili poso- jilo Hmezad banke iz Žalca, ki je pokazala dovolj razumevanja za ureditev doma, vesela pa sta bila tudi pomoči občinskega sveta. Finančni zalogaj za vso obnovo je kar 300.000 mark. Vendar imata Miro in Andrej še veliko načrtov, kako dodatno urediti ponudbo. Razmišljata tudi o zaprtem bazenu. Vse to počneta iz želje, da bi sezono raztegnila na vse leto, še pose- bej ker imajo Trije kralji zani- mivo zaledje s Črnima jezerom, Osankarico in drugimi kraji. Po- leti ciljata predvsem na enod- nevne izletnike, ki bi izlet pri njih povezali z ogledom gradu v Slovenski Bistrici. Težave so tudi z najemom zemljišč, kjer so vlečnice, saj morata lastniku, ki je dobil po denacionalizacijo zemljo, plače- vati zajetno najemnino. Sedaj čakata na razsodbo ustavnega sodišča, ki presoja o tem. Vida Topolovec Obnovljeni Trije kralji na Pohorju imajo letos bogato sezono. Foto: Samo Brbre. BISTRIŠKA PROMETNA PROBLEMATIKA Izhod na Devini do julija '97 Osrednja točka lanskoletne zadnje seje slovenjebistriškega občinskega sveta je bilo sprejetje predloga odloka o spremembah in dopolnitvah dol- goročnega plana za obdobje do leta 2000. Uvodničarji Barbara Radovan, Marinka Konečnik-Kunst, Matod Di Batista in Vladimir Breščak so se v svojih predstavitvah tako dopolnjevali, da so sestavili skorajda popolno podobo za mesto Slovenska Bistrica tako težko pričakovanega priključka na Devini. Magistralna cesta A/1-3- 3 iz smeri Ptuja /n Ormo- ža /e brez dvoma pomem- bna povezava med po- mursko in podravsko re- gijo. Pri Slovenski Bistrici se navezuje na magis- tralno cesto M 10 in pre- ko nje južno od Slovenske Bistrice na avtomobilsko cesto A 10. Gradnja iz- vennivojskega priključka bo omogočila priključe- vanje prometa s ceste M- 3-3 neposredno na avto- cesto brez obremenjeva- nja mesto, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na prometno varnost, zla- sti pa se bodo izboljšale bivalne in delovne razme- re prebivalcev občinskega središča. Izvennivojski priključek je predviden jugozahodno od magistralne ceste M- 3-3 in viadukta Devina no avtomobilski cesti, tako da pospeševalni in zavi- ralni pasovi ne posegajo v viadukt in ga zaradi te- ga ne bo potrebno širiti. Cestninske postaje no priključku Slovenska Bis- trica — sever ne bo, saj bodo do junija 1997 ure- dili glavno cestninsko po- stajo Slovenske Konjice v smeri Arje vasi. Za ure- ditev priključka na Devini (delo bodo pričeli avgu- sta 1996, končali pa ju- lija 1997) bo potrebno zagotoviti odkup 1,59 ho kmetijskih zemljišč I. ob- močja in 1,63 ha gozda. Slovenjebistriški svetniki so imeli za strokovnjake številna vprašanja: ali bo Dars v celoti zagotovil Na zračnem posnetku se vidi bodoči priključek Devina. sredstva, kako bodo ure- jene makadamske lokalne ceste na zahodni strani avtoceste, ki so za tam- kajnšnje ljudi pomembne, kaj bo s potokom pod nadvozom, kakšne so mo- nosti za gradnjo obvoz- nice ob avtocesti, za koli- ko bo priključek razbre- menil tranzit skozi mesto in ali bi protihrupna za- ščita lahko zavrla dina- miko izgradnje. "Dars bo v celoti pokril vse stroške sam, ne glede na dinamiko gradnje," je odgovoril Metod Di Ba- tista, v zvezi z odvodnja- vanjem Devine pa sta Vladimir Breščak in Ma- rinka Konečnik - Kune odgovorila, da bo potok reguliran le v spodnjem delu struge na levi strani avtoceste, gledano iz smeri Maribora, medtem ko na desni strani niso predvideni nobeni ukrepi, saj strokovnjaki ocenuje- jo, da bodo posegi na spodnjem delu struge za- dostovali za hitrejši pre- tok vode. Vlado Breščak je pri tem še dodal, do za obvoznico ob avtocesti ni nobene možnosti, ker je Jožefov hrib plazovit. Ma- rinka Konečnik - Kune je še dodala, da bodo zago- tovili protihrupno zaščito ter zaščito na oknih in fasadah. Severno od ma- gistralne ceste zaščite za- radi preglednosti ni mo- goče postaviti, za stano- valce ob bodočem prik- ljučku pa je pomemben podatek, da bodo pri ZUM Maribor tudi po končani gradnji nadalje- vali meritve hrupa z avto- ceste in s protihrupno za- ščito ustrezno ukrepali. Svetniki so odlok o iz- gradnji priključka na av- tocesto pri Devini soglas- no potrdili, menili pa so mnenja, da je to kljub vsemu velik korak k temu, da se mesto Slovenska Bistrica reši tranzita, pa tudi njegovi prebivalci bodo potem lažje živeli. Vida Topolovec 14 - OD TOD IN TAM 1. FEBRUAR 1996 - TEDNIK PTUJ /V POSLOVNO-TRGOVSKEM CENTRU SUPER Ll NI MIRU ' »Prišla sva s poštenimi nameni« Muio Durakovič in Husein Hasibovič, družbenika firme Unagradnja, d.e.o., Ljubliana sta v nedelio v prisotnosti pooblaščenca - odvetnika Branka Resnika - prvic spregovo- rila tudi za Tednik. Želilo namreč, da javnost spozna tudi njihovo plat zgodbe. Vznemirilo ju je pisanje z nas- lovom Gre v resnici za pranje denar- ja? Kategorično zavračata, da bi šlo za pranje denarja. Takšno pi- sanje po nepotrebnem vznemirja tudi lastnike lokalov v centru Ornega, kot se po novem imenuje poslovno-trgovski center Super Li. Dokument o izvoru denarja, ki dokazuje, da sije Husein Hasi- bovič denar za gradnjo izposodil pri švicarski nacionalni banki, imajo tudi kriminalisti, zato se čudita, od kod takšni podatki in namigovanja. 'V Sloveniji bi radi tuja vlaganja', vabite tujce, potem pa takšen odnos ..." V Slovenijo sta prišla s pošteni- mi nameni, zatrjujeta, želela sta le delati in ustvarjati. Naključje je hotelo, da se je Mujo Durakovič na priporočilo sarajevskega znan- ca, ki živi v Ptuju, naselil v hotelu Super Li, kjer se je spoznal z bodočim družbenikom Marti- nom Lisjakom. Ta mu je ponudil sodelovanje in ustanovitev firme. Bogat in izkušen slovenski pos- lovnež je bil po meri tudi Husei- nu Hasiboviču, tako da je poz- nanstvo kmalu rodilo sadove, naj- prej firmo Unagradnjo v Zagre- bu, katere direktor je že od začetka bil Mujo Durakovič, nato pa istoimensko firmo v Ljubljani, za katero je po navedbah obeh družbenikov direktorjevanje z lažno navedbo, da v mešani firmi ne sme biti direktor tujec, prevzel Martin Lisjak. Družba je bila us- tanovljena s tretjinskimi deleži, njen osnovni kapital paje bil mili- jon petsto tisoč tolarjev. Investitor gradnje je Una- gradnja, d.o.o, sredstva za gradnjo paje s pogodbo o kreditiranju 7. marca 1994. leta zagotovil Husein Hasibovič, dipl. ing. arh. Kredit mu je odobrila švicarska banka iz Ziiricha. Martin Lisjak in njegova" žena nista v gradnjo objekta vložila niti tolarja, iz sredstev družbe so celo poplačali nekatere obveznosti v korist njunega hote- la v Trstenjakovi ulici. Lisjakova sta le imetnika pravice uporabe nepremičnine, knjižene kot družbena lastnina, na kateri stojita poslovna stavba in parkirišče, z vknjiženo pravico uporabe parcel za vsakokratnega lastnika stavbe. Za odstopljeno zemljišče sta si iz- govorila 10 odstotkov vrednosti zgrajenega objekta. S pogodbo o inženiringu sta se z družbo Una- gradnja, ki jo je zastopal Husein Hasibovič, dogovorila o distribu- ciji in prodaji poslovnih prosto- rov, ki bodo zgrajeni na zemljišču, izključno preko družbe Unagradnja. V tej pogod- bi (napisana je v hrvaškem jeziku) je v šestem členu tudi določeno, da je prvenstveno potrebno prili- ve od poslovnih prostorov najprej uporabiti za vračilo kredita, ki ga je najel Hasibovič. V sedmem členu te pogodbe pa je zapisano poslovno pooblastilo Huseinu Hasiboviču o izključni pravici prodaje in razpolaganja s prostori in z objektom v imenu Una- gradnje. V GRADNJO OKROG 400 MILIJONOV TOLARJEV Družbenika Durakovič in Hasi- bovič sta kot izkušena podjetnika na področju gradbeništva sklenila gradbeno pogodbo s podjetjem Gradiš Gradnje Ptuj in tudi fi- nancirala gradnjo, v katero je bilo angažiranih okrog 400 milijonov tolarjev. Husein Hasibovič je di- plomirani arhitekt in lastnik veli- ke projektantske firme v Sarajevu, Mujo Durakovič pa diplomirani ekonomist in direktor gradbene firme v Sarajevu. Ker so bile prvotno postavljene cene za m prostora, ki jih je nas-, tavil Mardn Lisjak, previsoke, so jih po sporazumu vseh družbeni- kov znižali na raven, ki je še za- gotavljala pokritje vseh stroškov in soliden dobiček. V tem trenut- ku je v poslovno-trgovskem cen- tru Omega neprodanega tretjina objekta ali okoli 1000 m^ prosto- ra, za katerega bi po oceni morali iztržiti še okrog 1,5 milijona mark; doslej so s prodajo prosto- rov iztržili 3,5 milijona mark. Tudi neprodani prostori so bili že skoraj prodani, a naj bi prodajo preprečil Martin Lisjak. Sedaj jih je zaradi okoliščin še težje proda- jati. Odvetnik Branko Resnik je po- vedal, da parcela, na kateri stoji objekt, še ni bila odmerjena, zato tudi še ni bilo mogoče skleniti po- godb, ki bi bde "sposobne" za v^pis v zemljiško knjigo. Zato so bile zapisane lisdne kot predpogodbe s pojasnilom, da bodo zemljiškoknjižne listine izstavlje- ne, ko bo urejen kataster. Vse po- godbe sta podpisala zakonca Li- sjak kot zemljiškoknjižna imetni- ka pravice uporabe in Husein Ha- sibovič kot edini pooblaščenec za prodajo prostorov v imenu lastni- ka stavbe - družbe Unagradnja, d.o.o. KUPNINE IZKLJUČNO ZA POKRIVANJE STROŠKOV GRADNJE Najbolj v tem trenutku bodejo kupnine. Mujo Durakovič in Husein Hasibovič pravita, da so šle kupnine od vseh navedenih pogodb izključno za pokritje stroškov gradnje, komunalnih priključkov in urejanja okolja, del pa za vračilo kredita kreditodajal- cu Huseinu Hasiboviču. Res je tudi, da so del kupnin nakazovali tudi na zasebni račun Hasiboviča, ker je tja prihajal tudi švicarski kredit za gradnjo objekta, ki gaje bilo treba vračati, saj gaje ta najel kot fizična oseba. Kdaj seje torej začelo zapletad med družbeniki? Vse dokler je teklo financiranje in ko je Martin Lisjak dobil, kar mu je po pogodbi o inženiringu pripadalo, je šlo, potem pa se je, kot pravita družbenika, začelo za- pletati, ko je bilo treba začed vračad kredit. "Martin Lisjakje bil pripravljen sodelovati, dokler je bilo potrebno plačevati račune in zagotavljati kredit. Ko pa je bilo potrebno kredit začeti vračati, sije na vse načina prizadeval, da bi kot direktor družbe dosegel, da bi on razpolagal s kupninami za lastne potrebe in ne za vračilo kredita, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi z dne 7. 3. 1994." In začele so se tožbe; ptujski odvetniki so jih na- pisali nič koliko, sedaj jih pišejo ljubljanski. Do začetka februarja leta 1995 so družbeniki skupno poslovali v hotelu Super Li, zatem sta se Hasibovič in Durakovič preselila v L nadstropje nove pos- lovne stavbe, v njen neprodani del, od koder pa sta bila nasilno "pregnana". O tej zadevi teče pos- topek pred Okrajnim sodiščem v Ptuju. Sodišče je že izdalo začasno odredbo, po kateri bi jima M. Lisjak moral vrnid pisarno in vse stvari v posest, vendar tega doslej ni storil. DIREKTOR UNAGRADNJE JE MUJO DURAKOVIČ Iz notarske listine notarke Mari- je Škovrlj iz Ptuja je razvidno, da je skupščina družbe 5. 6. 1995. leta razrešila Martina Lisjaka kot direktorja družbe Unagradnja in za direktorja imenovala Muja Durakoviča. Pred to skupščino je bila 19. maja istega leta opravljena tudi začasna skupščina, ki je začasno zamenjala direktorja Martina Lisjaka. Oba citirana sklepa sta bila predlagana za vpis v sodni register: prvi dne 22. maja 1995, drugi 5. 6. 1995. Pravne posledice zamenjave veljajo od 22. maja 1995. leta dalje. Notar- ska listina je javna listina, zato vel- ja za resnično dejstvo, daje direk- tor družbe Unagradnja, d.o.o., Mujo Durakovič. PORAZNO REVIZIJSKO POROČILO Ker družba ni imela vzpostavlje- nega knjigovodstva, je skupščina sklenila angažirati revizijsko družbo Auditor, da bi pregledala njeno poslovanja. To isto izhaja tudi iz sklepa Agencije za plačilni promet, nadziranje in informi- ranje, ki je 16. novembra lani družbi naložila, da mora vzposta- viti potrebno knjigovodstvo. Re- vizijska družba je poročilo pripra- vila v sodelovanju z vsemi tremi družbeniki, od vsakega je prejela listine in pripombe. Pri reviziji poslovanja je bila ugotovljena vrsta kršitev finančne zakonodaje. Poročilo revizije je bilo družbeni- kom predstavljeno na skupščini 14. novembra lani; ta je bila skli- cana skladno z aktom o ustanovit- vi družbe. Za nezakonitosti pos- lovanja družbe, ki so navedene v poročilu revizijske družbe, je po ugotovitvah skupščine odgovoren bivši direktor, zato gaje izključda iz družbe. Mujo Durakovič in Husein Ha- sibovič pravita, da bosta še naprej živela in delala v Sloveniji, saj je malo možnosti, da bi se lahko kmalu vrnila v Bosno. Mujo Du- rakovič ima delovno vizo, Husein Hasibovič poslovno. Tudi pri pri- dobivanju viz sta imela precej težav, a so te v primerjavi z drugi- mi nevšečnostmi, kijih doživljata, zanemarljive. V tem tednu bo, kot pravi Mujo Durakovič, z njegov pomočjo v Bosno odšlo za nekaj milijonov mark slovenskih izdel- kov. M. Goznik PTUJ/SE O 13. SEJI MESTNEGA SVETA Občina se bo zadolžila Ptujski mestni svetniki in svetnice so na 13. seji največ razpravljali o osnutku odloka o pro- računu mestne občine Ptuj v letu 1996, ki predvi- deva 2,8 milijarde tolarjev prihodkov in okrog 139 milijonov tolarjev zadolževanja. Boris Gornik in Franc Štrucl z liste KS sta predlagala, da se sredstva za financiranje zaposle- nih v mestnih krajevnih skup- nostih ter na Hajdini, v Markov- cih, Rogoznici in Grajeni povečajo za skoraj šest milijonov - z devetih na petnajst, ker bodo te službe delovale tudi za bodoče primestne in mestne četni. Župan dr. Miroslav Luci in pravnica mestne občine Metka Korošec sta odgovorila, da je potrebno počakati na volitve, ker bo šele takrat jasno, kakšne bodo potrebe po zaposlenih. V Ptuju naj bi zgradili krizni center - materinski dom, ki ga sicer v zdajšnji mreži še ni. Če pa bodo Ptujčani primaknili sredst- va, kot je predlogal Miran Kerin iz LDS, bo tak center zagotovo tudi v Ptuju. Zanj bodo v pro- računu zagotovili štiri milijone tolarjev. S predlogom za denar je prišel tudi Srednješolski center, ki bi za nakup opreme potreboval več deset milijonov tolarjev. Svetni- ki so predlog podprli, s tem da bo potrebno določiti prioritetni vrstni red nakupa opreme, in- vesticije v center pa ne smejo okrniti investicij v osnovno šolstvo, kjer se pripravljajo na devetletno šolanje, sicer do leta 2000 na širšem območju Ptuja ne bo nobene šole, ki bi izpolnjeva- la pogoje za to. Po mnenju Janka Bedrača iz SDSS bi se morali bolj kot za povišanje nekaterih komunalnih taks odločati za samoprispevke. S tem bi občane manj obremen- jevaU, ker je samoprispevek uvrščen med davčne olajšave. Veliko so svetniki razpravljali tudi o prireditvi Dobrote sloven- skih kmetij, ki bi morala biti pri- reditev GIZ-a Poetovio vivat, ne pa mestne občine Ptuj, ki zanjo zbira sponzorske prispevke in jih tudi prikazuje v proračunu. Če že podpirajo obstoj in zagot- avljajo denar za njegovo delo- vanje, bi mu morali zaupati tudi organizacijo in izvedbo te v bist- vu državne prireditve, ki jo ne- kateri želijo odpeljati iz Ptuja - najglasnejši so v Mozirju in Cel- ju. Dr. Rajko Brglez, Zeleni Ptu- ja, se je zavzel za več sredstev za ptujski zdravstveni dom, ki si prizadeva urediti prostore splošnih ambulant v traktu A in preseliti reševalno postajo. Ure- ditev prostorov reševalne postaje podpira tudi poslanska skupina SDSS. Tomaž Neudauer je svetnikom povedal, da ta dela v resnično nemogočih razmerah in da je potrebno problem čim prej rešiti. Vlado Čuš, Zeleni Ptuja, je predlagal ustanovitev komisije za šport, ki naj bi delovala kot pododbor odbora za družbene dejavnosti, da bi se zadeve s tega področja v bodoče bolje reševale. Takih komisij bo verjetno po- trebnih še več. Po večurni razpravi so ptujski mestni svetniki osnutek odloka o proračunu mestne občine v letu '96 s pripombami iz razpra- ve sprejeli. Do oblikovanja pred- loga odloka pa bo nekatera vprašanja oziroma predloge še potrebno doreči, na primer kaj konkretno pomeni podpora na- kupu opreme v Srednješolskem centru oziroma kakšne so možnosti, da se vsaj deloma rea- lizira v tem letu. V nadaljevanju so sprejeli tudi predlog sklepa o začasnem financiranju pro- računa mestne občine v tem letu in informacijo o kategorizaciii slovenskih bolnišnic s podporo prizadevanjem ptujske bol- nišnice za status regijske bol- nišnice. O drugih napovedanih točkah 13. seje so razpravljali v torek, ko so nadaljevali 23. januarja pre- kinjeno sejo. Tega dne je bila tudi 14. seja sveta mestne občine. MG: PTUJ / NADALJEVANJE 13. IN 14. SEJA MESTNEGA SVETA Velika ol jenka za Mirana Zupaniča Preostale točke prejšnji teden prekinjene 13. seje so svetniki sprejeli brez večjih razprav. Tako tudi pro- gram in finančni načrt sklada stcnrfonih zemljišč v tem letu, ki je vreden skoraj 830 milijonov tolarjev. V okviru dnevnega reda 14. seje, ki so ga razširili s prijavo projek- tov javnih del za leto 1996, so ptujski svetniki potrdili sklep o podelitvi velike oljenke ptujske- mu režiserju Miranu Zupaniču za izredno izrazno moč in izvir- nost njegovih filmov ter za pos- redno in neposredno promocijo Ptuja in okolice v slovenskem in evropskem prostoru. Komisija za priznanja in odlikovanja, ki jo vodi Stanislav Kosi, je izbrala skladno z določili odloka o priz- nanjih mestne občine. V prejšnjih letih so namreč velike oljenke po- deljevali za življenjsko delo (France Mihelič, dr. Štefka Co- belj), režiser Miran Zupanič paje šele za začetku bogate ustvarjalne poti. Ob tem je v javnost tudij pricurljalo, da za predlog, kije bil predložen komisiji za priznanja in odlikovanja kot predlog Pokrajin- skega muzeja, da bi veliko oljenko dobila dva njihova mlada ustvar- jalca, niso vedeli niti delavci niti vodstvo Pokrajinskega muzeja. Ptujska kulturna javnost ima novo kost za glodanje - poleg tis- te, da se je tudi zvedelo (pa se ne bi smelo), da je Samo Strelec, vršilec dolžnosti direktorja ptuj- skega gledališča, po treh tednih dela podal odstop kot menedžer, ker mu niso zagotovili niti osnov- nih pogojev za delo. Umetniško sodelovanje pa bo ostalo. LETOS V JAVNIH DELIH 111 BREZPOSELNIH V letu 1995 so v ptujski občini izvajali 12 projektov javnih del in sofinancirali nagrade za 100 brez- poselnih, ki so bili vključeni v ta dela. V letu 1996 je bilo prijavlje- nih 14 programov javnih del, v katere bo vključenih 111 brezpo- selnih. Mestna občina bo izvajan- je teh projektov sofinancirala z 12 milijoni tolarjev. Ptujski svetniki so sprejeli sklep, da bodo od prve- ga januarja do 29. februarja letos sofinancirali projekte ustih javnih del, ki se nadaljujejo iz leta 1995. O programu za letos pa bodo raz- pravljali na naslednji seji sveta. Na predlog župana dr. Mirosla- va Lucija pa so z dnevnega reda 14. seje umakndi točko o razvelja- vitvi pogodbe o neodplačnem prenosu nepremičnih kulturnih spomenikov, ker se želijo s Kme- tijskim kombinatom še pogovar-? jati o tem vprašanju. Kot je znano, je ta na mestno občino v prejšnjem letu neodplačno prene- sel nekatere objekte, ki so kultur- ni spomeniki in v katerih so zna- ne ptujske gostilne: kavarna Evro- pa, Bakliosov hram, Rozika in gosdšče "Pri Tonetu". DO PROMETNEGA REDA V DVEH DO TREH LETIH Osnutek odloka o ureditvi cest- nega prometa v mestni občini Ptuj je napisan tako, da ureja splošne zadeve pri urejanju pro- meta v samem mestu Ptuj in na celotnem območju mestne občine. Vse konkretne zadeve s tega področja se bodo urejale s sklepi in uredbami, ki jih bo za posamezna vprašanja sprejel mestni svet. Javnomnenjska razi-; skava je pokazala, da si 70 odstot- kov prebivalcev na območju sta- rega mestnega jedra želi, da se prometne zagate Ptuja zadovolji- vo rešijo. V starem mestnem jedru je po- trebno prednostno rešiti parki- ranje stanovalcev, bolnikov in in- validov. V tem trenutku naj bi bi za rešitev tega problema potrebo- vali okrog 60 parkirnih mest, ki naj bi jih že kmalu dobili s prese- litvijo Dinosa v Dravski ulici, kjer naj bi pridobili od 60 do 90 novih parkirnih mest. V Ptuju je brez parkirišč ob blo- kih že čez tisoč parkirnih mest na javnih parkiriščih. V kratkem času pa bi lahko pridobili nova parki- rišča ob Potrčevi cesd, na Ormoški, v neposredni bhžini poslovne stavbe Domino v Trstenjakovi ulici in na Bregu ter s postavitvijo parkirne hiše, ki pa je že težji zalogaj, saj bi njena pos- tavitev po prvih ocenah veljala štiri milijone mark. Z ureditvijo novih parkirišč ob vpadnicah v mesto bi se zdajšnje prometne za- gate Ptuja precej omilile. Parki- rišča za tovorna vozila in avtobuse naj bi uredili v industrijski coni. kjer je za te namene na voljo pre- j cej občinske zemlje. I Prve razprave o novem osnutku \ odloka o ureditvi cestnega pro- i meta v mestni občini Ptuj so po- ^ kazale, da se svetniki zavedajo' prometnih problemov v svoji občini, a jih čez noč ne bo mogoče rešiti; prav tako ne bo ; mogoče čez noč urediti novih; parkirišč, potrebna bo postop- i nost. Prometne razmere v Ptuju i bodo po najbolj opdmistični na- povedi urejene šele čez dve do tri^ leta. ' Dejstvo paje, da se bo z novimi odlokom le uvedel učinkovitejši j nadzor z vzpostavitvijo redarskei službe, strogo se bo omejilo us-' tavljanje in parkiranje, uvajajo se. posebne dovolilnice za stanovalce j in druge uporabnike oziroma za? vsa interventna vozila, prav tako; se zaostruje čas za dostavo in od- \ voz odpadkov. Ena od novosti je • tudi modra cona za plačano parki-; ranje. i 9M\ I TEDNIK — 1. FEBRUAR 1996 OD TOD IN TAM — 15 DRUŠTVO POUEDELCEV IN VRTNARJEV PTUJ / EKSKURZIJA PO ITALIJI — 2. Kako prodajejo pridelke italijanski kmetje Nadaljevanje iz prejšnje številke Zadruge, ki so vedno us- tanovljene z namenom, da bi bili stroški čim manjši, so or- ganizirane v dveh stopnjah: — zadruge prve stopnje, kjer so objekti, npr. struk- tura hlajenja (hladilnice za sadje in zelenjavo), da pro- daja lahko poteka vse leto (raje prodajati takrat, ko so cene višje — npr. pozimi), in — zadruge druge stopnje, kjer gre za povezavo zadrug prve stopnje (po celi državi in tudi zunaj nje) v višjo strukturo, v kateri se izvaja sodelovanje oz. .skupni nas- top na trgu. Na primer če je slaba letina (v neki zadrugi), sodelovanje koristi, da ni po- trebno odpuščati delavcev, ker se jih lahko prezaposli. Lahko se izvajajo skupni transporti itd. Kmetje (člani oz. lastniki) oddajo pridelek zadrugi in s tem je zanje prodaja konča- na. Takoj prejmejo akonta- cijo v znesku 60%, drugo pa po uspešni prodaji kot po- račun. OBISK PRI ZASEBNIKIH FERESIN Naš drugi obisk je bil pri zasebnikih Feresin, kjer delo opravijo dva brata, štirje člani njunih družin, en stalni delavec ter 5 do 6 sezonskih ljudi. Pridelujejo sadje, zele- njavo in rože. Pridelujejo in prodajajo vse sami, ne da bi sodelovali z zadrugo. Česar na prodajo na dvorišču (tu so najmanjši stroški), peljejo na tržnico v mesto (Trst, Videm). Eden od bratov je predsednik zadruge, ki zdru- žuje proizvajalce breskev — breskve gredo tako v promet preko zadruge. Kmetija ima skupaj 10 ha zemlje (od tega so trije ha oddaljeni in jih uporabljajo kot njive). Pred 20 do 25 leti so bili pOvsem nespecializi- rani (imeli so vsega po malo kot klasične kmetije), že tak- rat pa so imeli breskve, s katerimi so začeli na večje. Nato .so prešli na jagode v pokritem prostoru, potem pa na paradižnik. Vse to so v začetku vozili na tržnico v Trst. Sedaj pa prodajajo tudi doma, ker je kmetija ob pre- cej prometni cesti, in se pri- lagajajo predvsem potrebam kupcev, ki kupujejo na do- mu. Prej so vse sadike kupo- vali, sedaj imajo zgrajen po- krit prostor, ki ga lahko tudi ogrevajo, in jih pridelujejo sami (saj je nekatere sorte sadik včasih nemogoče do- biti, tako da jih lahko tudi prodajajo). Zaradi potreb kupcev pa so zgradili sodo- ben cvetličnjak, ki jim daje glavni dohodek. Poleg tega imajo še naprej breskve, ja- bolka in zelenjavo. Praktič- no imajo vse leto nekaj, kar lahko prodajo, in imajo stal- no kupce. Kmetija se stalno razvija in specializira glede na potrebe kupcev. Pred dobrim letom so v deželi ustanovili združenje sadjarjev Ecofruit, ki ima cilj, da bi čim bolj zmanjšali uporabo pesticidov; bilo je namreč vedno več škodljiv- cev in strupov — pesticidov, ki so jih pretirano uporab- ljali. To združenje ima zapo- slene strokovnjake, ki teden- sko pregledajo sadovnjake in priporočajo najprimernejši pripravek (tako da je upo- raba strupov zracionalizira- na in ekološka). V združenju je 20 kmetij, ki sledijo pro- gramu eliminacije pestici- dov. Pri paradižniku npr. so včasih zelo škropili proti bo- leznim, sedaj pa dosti manj. Proti škodljivcem pogosto intervenirajo z biološkimi sistemi, t.j. da gojijo naravne sovražnike (na kartončkih so jajčeca naravnega sovražnika in dajo jih v rastlinjak, da se tu razmnoži — primer je En- carsia formosa). Krizante- me, ki jih imajo veliko koli- čino, so v začetku težko pro- dajali, sedaj pa preskrbujejo 50 do 60 cvetličarn v Italiji. Na kmetiji je najvišja izo- brazba sednja kmetijska šo- la, je pa res, da lastnika (brata) obiskujeta številne tečaje, da bi obvladali tehni- ko pridelovanja posameznih kultur ter citata strokovne revije in zbirata informacije raznih služb in združenj, da bi lažje našli kupce — sedaj ti niso več noben problem. OBISK HLADILNICE ZA KROMPIR_ Naš zadnji obisk je bil v specializirani zadrugi za pro- izvodnjo in prodajo krom- pirja pod imenom ČO-PRO- PA (zadruga kooperativna- produktivna-patate) v vasi Zavoledo v občini Zappolla. Leta 1988 je zadruga štela 40 članov, danes pa jih je 99, saj nameravajo zaenkrat in v naslednjem obdobju poleg krompirja pridelovati in pro- dajati tudi korenje, rdečo peso, čebulo, česen in šparg- Ije. Prej je bila na tem mestu mlekarska zadruga, od leta 1988 do 90 pa je zadruga za krompir. V začetku so bili člani le vaščani, potem pa se je razširila še na sosednje vasi. V začetku 1. 1991 so imeli 1500 ton krompirja, potem 2500 ton, letos pa ga je bilo kljub slabši letini že 3500 ton. Leta 1994 so začeli s čebulo (1500 ton), leta 1995 pa še s korenjem in rdečo pesi. To je edina zadruga, ki se ukvarja le z vrtnarsko proizvodnjo v deželi Furla- niji — Julijski krajini. Kapa- citeta hladilnikov je za 5500 ton pridelka (6 manjših hla- dilnih sistemov po 800 do 1000 ton). Svoj pridelek člani zadru- ge oddajo v lesenih zabojih po okrog 400 kg, ki jih je možno transportirati le z viličarji. Te zaboje v omeje- nem številu (glede na mož- nosti prodaje) zadruga prej razdeli članom. Nabavi se- mena in nudi strokovno po- moč pri pridelovanju. Zad- ruga, kjer sta stalno zapo- slena le dva delavca (direk- tor in tajnica), odkupi ves dogovorjeni pridelek, s tem da plača kmetu že znani prvi del akontacije, v naslednjih mesecih oz. ob koncu pos- lovnega leta pa še drugi del. Kmetje - člani opravijo vsa potrebna dela pri pripravi blaga za prodajo in imajo v naprej dogovorjeno število ur in kdaj jih bodo opravili, plačajo pa jih s povečanjem cene za njihov pridelek. Za to imajo potrebno opremo (italijanske firme FB Bo- tazi). Krompir je npr. potre- bno predhodno prebrati, ka- librirati, oprati m pakirati po 0,5 do 25 kg. Šele potem lahko gre do različnih odje- malcev (marketov, re- stavracij, zavodov, vojašnic, bolnišnic ... — precej krom- pirja pošljejo tudi v Slove- nijo, še preden ga imamo pri nas; letos ga je Slovenija uvozila iz drugih držav kar 6 tisoč ton, kljub temu da ga ni ravno primanjkovalo). To delo opravijo kmetje sami. Krompir v hladilnici hranijo pri temperaturi 5-TC (čebu- lo pa npr. pri 0-2°C). Sezona prodaje traja od julija do maja naslednje leto. Konec poslovnega leta je tako 30. junij, takrat naredijo bilanco in nadaljnja izplačila. Konec prdiodnjič Janko Muzek, dipl. Ing. agr. ADOLF ZIZEK Teorija o sistemih in psihiiatrija Nadaljevanje iz prejšnje številke Kot zgled katastrofe opišimo vedenje in polom sistema, ki ga tvorita prst in gozd na strmem pobočju v bližini industrijskih ob- jektov, ki onesnažujejo okolje. Če se poveča količina strupenih snovi v zraku, predstavlja to za rastline zaostajanje v rasti in zmanjševanje njih gostote na pobočju. Ker rast- line s svojimi koreninami vežejo prst, se zaradi rahljanja teh vezi veča razdiralni učinek dežja, vetra in temperaturnih sprememb. Po nekem času lahko pripelje takšna razglasitev sistema do zemelj- skega plazu, ki predstavlja kata- strofo sistema. V človeških okoljih so takšne katastrofe izbruhi vojn, pa tudi samomori in izbruhi duševnih bolezni. RAZVOJ V ČLOVEŠKEM OKOUU _ Ta razdelek vsebuje le kratek povzetek moje teorije o siste- mih, ki je podrobno razčlenjena v mojem članku "O končnih ses- tavih" (sistemih), objavljenem v Elektrotehniškem vestniku štev. 3 (1987). Pod vedenjem sistema razu- memo urejen par 1. spominske preslikave in 2. prehodne presli- kave. 1. Spominska preslikava je preslikava, ki priredi vsakemu vhodu, izhodu in notranjemu stanju novo notranje stanje. 2. Prehodna preslikava je preslikava, ki priredi vsakemu vhodu in notranjemu stanju na- tanko en izhod. Če se vedenje sistema s ča- som spreminja, je to razvoj ve- denja sistema. Pri človeku se od rojstva naprej njegovo vedenje spreminja, te spremembe so po- navadi posledice učenja. To, kako se neka oseba odzi- va na vhode, ki prihajajo od drugih oseb v istem človeškem okolju, je odvisno od njegovega vedenja, v daljšem času pa tudi od njegovega razvoja. Seveda ima vsaka oseba v nekem človeškem okolju svoje vedenje in svoj razvoj, tako da se v od- visnosti od časa vedenja v človeškem okolju spreminja, tudi zaradi vpliva oseb zunaj tega okolja. MODEL NASTANKA DUŠEVNIH BOLEZNI Omejili se bomo na tako ime- novani "stress — strength" (obremenitev — odpornost) model zanesljivosti sistemov. V skladu s tem modelom človek duševno zboli, če njegove psi- hične obremenitve (stresi) pos- tanejo večje od njegovih pripa- dajočih odpornosti. Vzemimo neko človeško ok- olje (družino, delovno organiza- cijo, sosedsko okolje, družbeno okolje), ki ga za začetek obrav- navamo kot izoliranega. V ta- kem izoliranem človeškem okol- ju je množica posameznikov, ki so med seboj povezani z odnosi, to je s prenosi snovi, energije in^ informacije med posamezniki.I Če obravnavamo v sistemui samo informacije, govorimo o' komunikacijskem sistemu, s katerim se bomo predvsem ukvarjali. Odnosi (relacije) v komunikacijskem sistemu so simetrični in refleksivni. To po- meni: Če je oseba A v komuni- kaciji z osebo B, je tudi oseba B v komunikaciji z osebo A; vsaka oseba je v komunikaciji s samo seboj. Če izberemo v okolju posa- meznika A, tvorijo relacije med A in vsemi drugimi člani okolja množico vseh izhodov osebe A, obratne relacije pa množico vseh vhodov osebe A. V dinamičnem sistemu, kot je človeško okolje, se intenziv- nost odnosov spreminja s ča- som, pri čemer lahko predstavl- jajo vhodi obremenitev (stres) za posameznika A. V odvisnosti od dolgotrajnosti stresa lahko pada človekova psihična odpor- nost. Pri tem se lahko posamez- nik odziva tako, da dobi kot povratek (feedback) povečan stres. To pa je odvisno tudi od odzivanja vseh preostalih članov človeškega okolja na vhode, ki so istočasno izhodi osebe A. Če imamo t.i. pozitivno povratno vezavo (feedback) pri osebi A in pri vseh drugih članih okolja, imamo opraviti z nestabilnim sistemom, v katerem se obreme- nitve osebe vedno bolj večajo, in če presežejo njegovo duševno odpornost, posameznik duševno zboli. Iz povedanega izhaja, da bi v, primeru, ko bi bili v okolju ljud- je s t.i. negativno povratno ve-? zavo, do katastrofalnega pove-' čanja stresa ne bi prišlo. S temj ne želim poudarjati, da je okol-j je osebe A krivo za njenoj duševno bolezen, saj bi tudi v primeru, da bi se A odzival obratno, kot se je, ne prišlo do povečanja njegovih obremeni- tev. Trdimo pa lahko, da je do duševne bolezni prišlo zaradi neusklajenosti vedenja osebe A in preostalih oseb iz izoliranega človeškega okolja. V primeru, da človeško okol- je ni izolirano, imajo vpliv na vedenje okolja tudi ljudje zunaj okolja. Ti lahko vplivajo tako, da preprečijo t.i. pozitivni feed- back. Žal je mogoče tudi, da ljudje od zunaj še pospešujejo katastrofalni "pozitivni" feed- back, ki vodi v nestabilnost sis- tema in s tem povezano kata- strofo (duševno bolezen). PSIHIATRIČNO ZDRAVNENJE* Potem ko je neka oseba v ne- kem okolju zbolela, se ji s tem spremeni vedenje in v okolju se vzpostavi novo stanje, ki je lahko zelo neugodno za to osebo. Vlo- ga psihiatričnega zdravljenja naj bi bila tudi vplivati od zunaj na določeno človeško okolje (družino, delovno organizacijo, sosede, družbeno okolje), da se tudi vedenje drugih članov tega okolja toliko spremeni, da bo novo stanje v okolju stabilno in da ne bo prihajalo do ponovitev bolezni, do katerih sicer rado pride, če se vedenje nobenega člana okolja ne spremeni. Me- nim, da je v tem funcija zdrav- ljenja: ne le zdravljenje posa- meznika, pač pa pozitivno učin- kovanje na vsa okolja, katerih del je ta posameznik. V ta na- men ponekod prirejajo razširjene psihiatrijske sestanke, na katere vabijo poleg članov pacientove družine tudi predstavnike delov- ne organizacije, v kateri pacient dela, njegove sosede in predstav- nike širšega družbenega okolja. To ja za psihiatrijo dokaj na- porno početje, zlasti na začetku, dokler se ne vzpostavi ustrezna družbena klima. Verjamem pa, da ima takšno ravnanje pozitivne učinke na vsa okolja, v katerih pacient živi. DESTRNIK / VEC KOT 30 LET ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIZA| Pomoč z dobrimi deli in prijazno besedo Na Destrniku so že pred več kot 30 leti ustanovili krajevno organizacijo Rdečega križa, ki danes šteje več kot 200 članov. Letno se krvodajalskih akcij udeleži 40 krvodajalcev, poleg rednih srečanj pa so si v kraju zadali nalogo pomagati revnim in osamljenim. V minulem letu so po- magali trem krajanom, saj so v njihove domove napeljali električno en- ergijo, letos pa bodo podobne akcije nadaljevali. Že sedmo leto je pred- sednica organizacije RK na Destrniku Marija Stumber- ger, ki je ob našem obisku dejala, da bi jim prav prišla tudi pomoč sedanje občine. Obljubljenih imajo sicer 60 tisoč tolarjev, kar je seveda premalo za uresničevanje nekaterih nalog, zato bodo morali ponovno izpeljati kakšno humano akcijo. La- ni so zbrali 144 tisoč tolar- jev s prispevki, 205 tisoč to- larjev so dodali z akcijo ko- ledarjev, nekaj pomoči pa vsako leto pride še iz ptuj- skega centra RK. Kljub do- bremu delu in številnemu članstvu pa v kraju organi- zacija nima svojih pros- torov. Štumbergerjeva pra- vi, da bi lahko kakšen ma- jhen prostor le dobili v novi občinski stavbi, o tem so se že pogovarjali. "V naši organizaciji smo skupaj tudi zato, da poma- gamo tistim, ki so naše po- moči zares potrebni. Takš- nih imamo v naši KS veliko in mnogi se na nas obra- čajo s prošnjo po pomoči. Denar je še zmeraj pri vsem največja težava, ven- dar smo lansko akcijo, ko smo v tri stanovanjske hiše v KS napeljali električno energijo, le uspeli izpeljati do konca. Pomagali smo Marija Štumberger Angeli in Francu Firštu na Ločkem Vrhu, Ani Lovrenčič v Vintarovcih ter v jesenskih mesecih še Hildi Zaje iz Jlr- šovcev. Zajčeva je nekaj de- narja prispevala tudi sama iz pokojnine, skupaj pa je akcija stala okrog 520 tisoč tolarjev. Poleg tega se dvakrat na leto spomnimo še naših najsta- rejših krajanov ter jih obišče- mo na domu, kot nekakšno manjšo pozornost pa naj omenim praznična darila, ki smo jih razdelili med starejše in učence naše šole. Redno nekateri člani iz naše organi- zacije obiskujemo tečaje za nego bolnika in ob vsem tem ne pozabimo na družabna srečanja ter izlete po Slo- veniji," je povedala Marija Štumberger. POMOČ TUDI V PRIHODNJE_ Tako kot v drugih ok- oliških organizacijah RK si tudi na Destrniku želijo, da bi v prihodnje razvili nov prapor, precej večja želja pa je stalni prostor. "Pomoč za revne in sta- rejše ostaja naša velika na- loga tudi vnaprej, razmiš- ljali pa smo še o nudenju pomoči nekaterim na do- mu. V organizaciji imamo že sedaj nekaj predstav- nikov iz drugih društev, pri- dobiti jih nameravamo še več in ostaja nam sodelo- vanje z OS. Morali bomo najti rešitve za revne, ki ni- majo urejenega vodovod- nega priključka, elektrike, mnogo je takšnih, ki imajo zelo dotrajane hiše, spet drugi pa so bolni in osam- ljeni. Tem bi lahko v občini pomagali ter jim našli primerne prostore v domo- vih za ostarele," je svoje pripovedovanje o delu in prihodnjih načrtih v destr- niški organizaciji RK skle- nila Marija Štumberger. Tatjana Aloliorko Ib-UU lUU IIN lAM 1. i^i^iiKUAK ivvo- TEDNIK Silvester Vogrinec: MOJSTRI MODROSTI - 4 Jakob lorber Bil je najpomembnejši slovenski pisec preroškega slovstva. Prešernov sodobnik in nekaj časa celo učenec Nicola Paga- ninija. Leta 1840 je v predelu srca zaslišal glas, ki mu je de- jal: "Vstanir vzemi svoje pero in piši!" Tako je nastalo 25 de- belih zvezkov pod skupnim imenom "Novo razodetje". LORBERJEVO ŽIVLJENJE Rodil seje 22. julija 1800 v vasi- ci Kaniža na Štajerskem, v fari Ja- renina pri Mariboru. Bilje najsta- rejši izmed šdrih otrok. Starši so bili viničarji, oče pa si je včasih služil kruh z muziciranjem. Že v otroštvu je opozoril na svojo iz- jemno glasbeno nadarjenost in se naučil igrari na klavir, violino, harfo in orgle. Ko je v Jarenini končal osnovno šolo, se je v Mariboru vpisal v učiteljski tečaj. Potem je krajši čas poučeval kot učiteljski pornočnik. Neki duhovnik je opazil Jakobo- vo nadarjenost in ga poskušal usmeriti v duhovniški poklici. Zato je znova šel v Maribor, kjer je opravil pet letnikov gimnazije. Ker mu je primanjkovalo fi- nančnih sredstev, seje preživljal s poučevanjem violine in igranjem na orgle pri mašah. Ko pa tudi to ni več zaleglo, seje nadaljnjih pet let preživljal kot domači učitelj. Leta 1829 je opravil višji peda- goški tečaj za učitelja na višjih raz- rednicah. Ker kljub odličnemu spričevalu ni dobil službe, se je posvedl glasbi ter poučeval petje, klavir in violino. Pogosto je tudi skladal za zbor ali orkester. Ko se je preselil v Gradec, je imel tam včasih koncerte kot solist, pisal pa je tudi poročila o glasbenih do- godkih za lokalne časopise. Spo- prijateljd seje z direktorjem Šta- jerskega glasbenega društva Anzel- mom Hiittenbrennerjem, kije bil prijatelj Franza Schuberta. V tis- tem času seje seznanil tudi z Ni- colom Paganinijem, ki mu je bil takoj pripravljen dajati glasbene inštrukcije, kar nedvoumno priča o Lorberjevem izjemnem talentu. Na Paganinijevo priporočilo je Jakob celo igral na koncertih v milanski Scali. Poznanstvo z graških županom in glasbeni ugled, ki ga je užival, sta mu omogočila, da so mu po- nudili zavidljiv položaj drugega kapelnika v tržaškem gledališču. Dne 15. marca 1840 je Lorber po jutranji molitvi nameraval poslan v Trst sporočilo, da bo sprejel po- nudbo. Tedaj pa je v predelu srca zaslišal jasen glas, ki ga je pozval k duhovnemu nareku. Od tega dne pa vse do smrti leta 1864je Lorber pisal po notranjem nareku, ki ga je prepoznal kot Kristusov glas. K pisanju je ponavadi sedel že zgo- daj zjutraj in pogosto se zajtrka ni niti dotaknil. Pisal je popolnoma zbrano, mirno in tekoče, brez po- pravkov. Ne da bi pogledal, kje je končal, je lahko tudi po večdnev- nem premoru nadaljeval beseedi- lo. Ni bil pišoči medij, saj se niko- li ni nahajal niti v transu niti v ekstazi. Notranji glas se mu je zdel bolj jasen od kateregakoli drugega fizičnega glasu. Njegov slog pisanja je bil značilen za tisti čas, vendar je pogosto slišal tudi kakšno besedo, kije ni razumel, a jo je vseeno zapisal. Tisto, kar je pisal, je vedno tudi videl. Včasih je narekoval tudi svojim prijatel- jem, da se je lažje posvetil doga- janju, ki se mu je kazalo pred du- hovnimi očmi. Po 1. 1840 je živel precej od- maknjeno in revno. Imel je samo eno sobico. Preživljal seje z glas- benimi inštrukcijami, veliko pa so mu pomagali prijatelji, ki so se začeli zavedati pomembnosti nje- govega dela. Nikoli se ni poročil in še tisto malo, kar je imel, je de- lil z berači in reveži. V času njego- vega življenja ni izšlo skoraj nobe- no njegovo delo, še posebej ne v Avstriji, kjer je živel. V rokopisih so bila njegova dela dolgo časa v ozkem krogu poznavalcev. Danes je središče založniške dejavnosti Lorberjevih del v Bietgheimu na WiirtenberŠkem. LORBERJEVNAUK Sporočilo del "božjega pisarja", kot se je rad imenoval, je predvsem duhovne narave in na- menjeno iskalcem resnice. Glav- no Lorberjevo delo je "Veliki Jane- zov evangelij", ki pomeni dopolni- tev, razširitev, pogosto pa tudi po- pravek bibličnega sporočila. Pri- poveduje, kako je Jezus učencem in drugim poslušalcem skrajno zavzeto pojasnjeval naravo mate- rialnega, duševnega in duhovnega sveta. Dejal je: "Duh in duša nista isto! Človekova duša je duhovni proizvod iz materije, v kateri obsojeno duhovno čaka svoje rešitve. Čisti duh pa nikoli ni bil obsojen. In vsak čbvek ima svojega, od Boga dodeljenega duha" Govoril jim je o tem, kako je zgrajen fizični in Jcako duhovni kozmos; o tem, kako poteka raz- voj bitij od mineralnega sveta pre- ko reinkarnacije (izmeničnega pojavljanja duše in duha v gro- bem fizičnem svetu in subtil- nejšem duhovnem svetu) do po- polnoma razsvetljenega človeka. Razlagal je, da se ljudje ne inkar- nirajo zmeraj le na Zemljo, tem- več tudi na druge planete in zvezdne sisteme. Podrobno je po- jasnil, kako deluje organizem pri posvetnem človeku in kako pri duhovno prebujajočem se iskalcu resnice. O cerkvi je Kristusov glas Lor- berju sporočil: "Povej mojim otro- kom in vsem drugim, najsi bodo kate- rekoli veroizpovedi - rimske aliprotes- tantje, Judje ali Turki, brahmani ali pogani - skratka vsem naj bo rečeno: Na Zemlji je samo ena prava cerkev, in ta je ljubezen do mene in mojih si- nov." O božjih hramih je rekel: "M mi treba postavljati templjev iz lesa, kamna, zlata in srebra in me tam častiti ... Pravi tempelj, v katerem naj bi me počastili, je vašeijubeče srce ... Če pa že hočete sezidati tako ime- novano 'hišo božjo', potem zidajte bol- nišnice in zavetišča za svoje uboge bra- te in sestre." O duhovništvu: "Vsak človek, ki Boga pozna in ga nadvse ljubi ter spolnjuje njegovo voljo, je pra- vi in resnični duhovnik, ki svojim bližjim (z besedo in zgledi) prenaša nauk, sprejet od Boga". Velik del Lorberjevih spisov je namenjen opisom narave, predvsem pa interakciji med ma- terialnim in duhovnim svetom. V njegovih delih je marsikaj takega, kar do danes še ni potrjeno in se nam mogoče zdi naravnost never- jetno. Na primer, da so vsi planeti s Soncem vred naseljeni. Toda marsikaj, o čemer je pisal, se je kasneje pokazalo za resnično. Tako je npr. pisal o zgradbi mate- rije, o dvojni naravi svetlobe, o elektronski komunikaciji, o elek- trični procesih v organizmu, o de- lovanju možgan ipd. Napovedal je mnoga tehnična odkritja, kot npr. letala, električno luč, radiote- leskope. O čolveškem razvoju je v Darwinovem času pisal stvari, ki jih je paleontologija odkrila šele sto let kasneje. Prav tako je marsi- kaj napisal o planetu Saturnu, kar je potrdil šele nedavni let Voyager- >• Predstavitev tega izjemnega Slo- venca naj sklenem z njegovimi zadnjimi besedami: "Ko ne bo več noben človek iskal re- snice, bo vse na tej Zemlji propadb in se razsulo." PTUJSKI PODVOZ V Tedniku je 14. decembra 1995 gospod Napast pojasnjeval svoje poglede na to temo. Prav ima, ko ugotavlja, da slabo ločujem pojme, kot so ureditveni načrt, lokacijski načrt, saj se pri delu, ki ga opravljam, z njimi res redko srečujem. Strokovnjaki mi zagotavljajo, da se tudi med njimi zgodi, da te pojme kdo zamenja. Trditev, ki jo gospod Napast iz tega izpeljuje, da ne spremljam dogajanja na področju planiranja in urbanizma, paje seveda cvetka, ki si jo lahko privošči samo nek- do, ki se s tem področjem ukvarja že tako dolgo, da postane povsem nesamokritičen in podcenjuje mnenja drugih. Zadnji takšen primer sem doživel ob razpravi o ptujski ob- voznici ter cestni povezavi med Slovensko Bistrico in Ormožem. Zelo avtoritativno je bil sprejet dogovor, da naj bi potekala ob- voznica mimo Vidma in preko mostu čez Dravo v Markovcih, in nihče ni niti hotel razpravljati o varianti, ki jo zagovarjam, to je, da bi bil most spreljan preko Drave čim bližje Ptuju, saj bi bil tako uporaben tudi za lokalni, ptujski promet, pa tudi negativni vplivi na okolje bi bili manjši (krajinski park Sturmovci). Magistralni promet bo v prihodnje tako ali tako speljan na avtoceste in s pomočjo oprtnih vlakov, ta cesta pa bo služila za medmestno pove- zavo. Da ne bo pomote! Tudi o želez- niškem podvozu na Ptuju imam svoje mnenje, vendar je ta projekt potrdila takratna ptujska občinska skupščina in povsem brez potrebe bi bilo sedaj pogrevati to temo, bolje je združiti vse sile, da pride do realizacije. Mislim, da dokaj dobro poznam tudi zgodbo o zahodnem mostu, in vem tudi, da bi ga bilo mesto sposobno celo samo financirati, če bi bil o tem sklenjen dogovor. Svoje mnenje imam tudi o ure- ditvi prometa ... Žal me kot pos- lanca navadno seznanijo s proble- mi šele takrat, ko je potrebno pos- redovanje. Poslanec DZ pač ni v poziciji, da bi lahko v večji meri vplival na dogajanje v občini, kjer živi, pa naj bo to na področju ure- janja prostora ali pa kje drugje (npr. problemi mladih). Trudi se lahko predvsem pri pozicioniran- ju svojega' kraja v okviru države, pri nacionalnih programih itd. Pri ptujskem podvozu sem rea- giral predvsem zato, ker menim, da Ptuj s tem, ko se z izgradnjo podvoza odlaša, dosti izgublja, saj je zelo težko v tako majhni državi, kot je naša, pričakovati, da bo država v nekem kraju izvajala več investicij hkrati. Jezi me to tudi zato, ker sem tudi sam vložil pre- cej truda, da je bilo v proračunu za leto 1995 več sredstev za ta podvoz, kot jih je bilo v planu. Podobno sem uspel tudi letos. Za podvoz je bilo predvidenih 280 milijonov SIT, v koaliciji smo se dogovorili za povečanje za 120 mil. SIT, z vladnim amandmajem paje bilo to kasneje znižano na 80 mil. SIT. Tako je v letošnjem proračunu za podvoz namenjenih 360 mil. SIT. In še nekaj - podpi- san je bil tudi koalicijski protokol, s katerim se ministrstvo za pro- met in zveze zavezuje, da bo tudi fizično izvedlo predvidena dela. V ta namen pa za ptujski podvoz za- gotavljajo v letošnjem letu še do- datnih 270 mil. SIT. Z zav- lačevanjem gradnje seveda tega denarja ne bo možno porabiti. Tako je bilo tudi lani, ko je bilo 60 mil. SIT denarja, namenjenega za podvoz, porabljenega za obnovo ceste M-1 v Krškem. KRONOLOGIJA PROJEKTA Ob uvrstitvi tega projekta v pro- tokol pogodbe z EBRD, ki je bil obojestransko potrjen v letu 1992, je bila za to investicijo izdelana študija upravičenosti ter sprejet lokacijski načrt. V nadaljevanju pa je sledilo: - 22. 7.1993 - pridobitev lokacij- skega dovoljenja (podaljšano i. 9. 1994) - H. 6. 1994 - podpis kreditne pogodbe z EBRD - izveden postopek predkvalifi- kacije z veljavnostjo do 25. 5. 1995 - 27. 7. 1994 - izdelani in revidi- rani PGD - 2. 12. 1994 - pridobljeno grad- beno dovoljenje -31. 12. 1994 - izvedena rušitev BS Petrol -15.2. 1995 - podpisana pogod- ba o sofinanciranju med Mi- nistrstvom za promet in zveze Občine Ptuj - 5. 7. 1995 - sprejet investicijski program - 10.7. 1995 - končano usklaje- vanje tenderske dokumentacije med DARS, DRSC in EBRD - 4. 8. 1995 - izveden enosto- penjski mednarodni razpis z od- piranjem ponudb, kije bilo dne 9. 10. 1995 - 6. 9. 1995 - pričetek pripravl- jalnih del s strani Mestne občine Ptuj -28. 11.1995 - izdelana analiza prispelih ponudb in poročilo s predlogom, poslano EBRD v potrditev - 8. 12. 1995 - zaključna pri- pravljalna dela na prestavitvah ka- nalizacije. V razpisu za oddajo del so bile poiskane ponudbe po osnovni va- rianti tehnologije iz projektne do- kumentacije, dana pa je bila tudi možnost ponudnikom, da ponu- dijo drugačne tehnološke rešitve, vendar morajo v tem primeru po- nuditi izvedbo po sistemu "ključ v roke". Izmed štirih prispelih sta bili kot popolni oddani ponudbi dveh po- nudnikov: SCT - GRADIŠ (joint-venture) iz Slovenije in COOPSETTE iz Italije. Oba sta ponudila izvedbo tako osnovne kot tudi alternativne tehnološke rešitve. Nobena od alternativnih rešitev ni v celoti zadostila zahte- vam naročnika, kot je bilo izraženo v tenderski dokumenta- ciji: - ponudba COOPERSETTE ne upošteva pogojev, ki jih nare- kuje železnica, in pogojev, ki jih za delo v podtalnici zahteva geo- loško poročilo, in ne bi bilo možno pridobiti potrebnih sogla- sij in gradbenega dovoljenja; - ponudba SCT - GRADIŠ vse pogoje upošteva in bi bilo za tako zasnovan projekt možno pridobiti gradbeno dovoljenje, vsebuje pa dodatno rešitev podhoda za pešce in kolesarje in je zato cenovno neugodnejša. Strokovnjaki so prišli do ugoto- vitve, da nobena od ponudb ne more zadovoljiti naročnika v vseh zanj pomembnih elementih, in predlagajo, da se razpis razveljavi. Zavedati se moramo, da v ozad- ju vseh takšnih in podobnih raz- pisov poteka trda borba za to, kdo bo na razpisu zmagal in s tem do- bil delo in denar. V ptujskem pri- meru je očitno, da EBRD preferi- ra italijanskega, Slovenci pa slo- venskega izvajalca. Iz obeh smeri se pojavljajo pritiski na naročnika, svoje kodičke želijo pristaviti tudi razni (možni) podizvajalci itd. Dodaten problem je tudi v tem, da v navodilih ponudnikom za iz- delavo ponudbe v tč. 32 na strani 15 piše: 'Domači ponudniki ni- majo prednosti pred tujimi pri oddaji del po tem razpisu.' Kaj lahko pričakujemo? Glede na to, da bo potrebno projekt do- polniti (brez variant) in razpis po- noviti, pričakujem, da bodo gradnjo podvoza pričeli šele maja ali junija tega leta in v tem prime- ru ponovno ne bo možno izkoris- titi vseh sredstev, ki so na voljo. In če se vrnem na začetek: ali je poznavanje pojmov, kot so ure- ditveni načrt, lokacijski načrt itd., v tem. primeru pomembno? Mis- lim, da ne. Za lobiranje, ki teče v ozadju tega razpisa, bi lahko post- regel celo z nekaj konkretnimi imeni. Tujimi in našimi. Pa ne bom. Za nas je važno, da bo pod- voz čim hitreje zgrajen. Pri sode- lovanju za napredek Ptuja pa po- nujam roko tudi g. Napastu! Poslanec v DZ Gabrifel BeriU ODPRTO PISMO ŽUPA- NU MESTNE OBČINE PTUJ Kot parlamentarna stranka, ki deluje v ptujskem mestnem sve- tu, se čutimo soodgovorne pri kreiranju politike, zato se počuti- mo dolžne, da se javno oglasimo in Vam zastavimo nekatera vprašanja. Po našem mnenju Ptuj kot mesto izgublja status širšega regionalnega pomena, s tem pa tudi pripadajoče institucije. Vzrok omenjene situacije je mlačna politika (4+4), ki se izvaja v mestni občini Ptuj. Zato javno pozivamo župana, da nam odgo- vori, ali sploh ima zastavljeno strategijo politike in vseh drugih panog razvoja za ohranitev statusa mestne občine, ne nazadnje mesta in širše okolice. OO SNS Ptuj je predložil MO Ptuj že marsikatero pobudo ali stališče, do katere se politika, katere sooblikovalci smo tudi mi, ni opredelila. Zato opažamo, da izgubljamo statusne institucije, na katere smo opozar- jali pred Vami in so v medijih pre- zentirane pod drugim imenom. Prvenstveno nas zanima: Ali res menite, da nam bodo tuj- ci gradili ceste? Sprašujemo, kakšno stališče zavzemata župan in Mestni svet do trase cest. V prejšnjem mandatu je bila praksa, daje predsednik IS občine sklical vse predstavnike strank in s kon- senzom poenotil strategijo nasto- pa političnih dejavnikov do državnih institucij. Kje smo pa zdaj? Kaj Vam pomeni več, ali mladi (prostori za dejavnsoti mladih, ki bodo v bodočnosti potencial slo- venske kulture) ali kapital, ki bi ga morebiti lahko prenesel tujec v Ptuj? Kot stranka OO SNS Ptuj Vas še vedno samo opozarjamo in upamo, da se razvoj mestne občine Ptuj ne bo končal tako klavrno kot primera neuspešne sanacije mostu in prelaganje gradnje ptujskega podvoza. Predsednik OO SNS Ptu|t Miroslcnr Letonia O NOVIH VSEBINAH BAROČNEGA BRADU V DORNAVI Starše varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi ter strokovno javnost je vznemirila izjava državne sekretarke na Mi- nistrstvu za delo, družino in soci- alne zadeve o razselitvi odraslih duševno prizadetih oseb iz dorn- avskega gradu v posebne socialne ustanove, (beri: psihiatrične bol- nišnice, domove za ostarele občane). Večina varovancev je v omenjenem zavodu preživljala svoje otroštvo in mladostniško odraščanje, se usposabljala za pri- merno delo, praznovala, se udejstvovala v športu in se veseUla v trenutkih sreče in zadovoljstva, za katerega niso bili prikrajšani. Njihovo življenje se kljub dru- gačnim potrebam ni razlikovalo od t. i. "normalnih". Ob listanju kronologije po- membnejših dogodkov in priza- devanj v pripravah za ureditev ha- bilitacijskih pogojev pri skrbi za odrasle osebe v Zavodu se ne mo- remo izogniti razmišljanju, kaj vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da poseže v us- tavna načela in zakonska določila zaščite pravic otrok (52. člen Us- tave), ki so po starosti odrasle ose- be, vendar ostajajo za zmeraj otroci. Govorjenja o "novih vsebinah" v baročnem gradu, seveda v zasebni iniciativi, je mnogo. Morda se bodo megalomanske sanje tudi uresničile, saj privatni kapitalček oz. ideja hitro najde sogovornika v skritih kotičkih državnega pro- računa. Starši in delavci Zavoda se v to ne bodo poglabljali, odgovor- no pa se bodo uprli nestrokovnim rešitvam za preseljevanje varo- vancev, vsem travmam in pri- krajšanosti strokovne obravnave ter humanega bivanja. , Dograditev novega zavoda za odrasle je možna na lokaciji ob zavodu, kjer že obstaja komunal- no urejeno gradbišče, leta 1988 rezervirano z ureditvenim načrtom. Prebivalci Dornave se vprašujejo, zakaj so se morali od- povedati 6,5 ha zemlje, ki se ne bo namensko izkoristila. Zanimivo je, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zade- ve že v letu 1994/95 financiralo prenovo stavbe, v kateri so zapos- leni odrasli varovanci, daje sode- lovalo v pripravah za določitev ka- pacitete bodočega novega zavoda za odrasle, ZANIMIV in NERA- ZUMLJIV paje nenadni preobrat na tem istem ministrstvu. Sestanki in razgovori potekajo mimo vodstva zavoda. Svet staršev in vodstvo zavoda se spromo in argumentirano odziva in seznanja pristojne organe o do- godkih v zvezi z razseljevanjem varovancev, vendar bi se prej ure- dila avdienca na angleškem dvoru kot pa sprejem na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prevelika upanja so spremljala starše, varovance in delavce zavo- da v moč civilne družbe in ne na- zadnje tudi v državne institucije, preveliko je bilo zaupanje vseh, ki iskreno verjamemo v geslo 'VSI DRUGAČNI IN ENAKO- PRAVNI", VENDAR TO NE POMENI, DA TEGA NE BOMO DOSEGLI. Hllda Slekovec, Metka JurišU TEDNIK -1. FEBRUAR 1996 NASVETI -17 l&iliarski nosveli Kokos Kokosov oreh je navadno večji in bolj mesnat od dru- gih oreščkov. Zrele, skoraj kot nogometna žoga velike lupinaste plodove obdaja tanka usnjata koža. Pod njo je 4 do 6 centimetrov debela vlaknasta plast, ki jo odstra- nijo že doma in predelajo v metle in vrvi, tako da pridejo orehi k nam le še v lupini. Kokosovi orehi so znotraj votli in polni tekočine, ki jo imenujemo kokosova voda ali kokosovo mle- ko. Tega ne smemo zamenjati s ko- kosovim mlekom, ki ga naredimo sami iz kokosovih kosmičev in mleka ali mleko zamenjamo z vodo. Za 175 mililitrov napitka potrebujemo 250 mililitrov mleka ali vode ter 10 dekagramov koko- sovih kosmičev. Pripravimo ga tako, da kokosove kosmiče stresa- mo v manjšo posodo, prilijemo mleko in pokrito kuhamo pri šib- kem ognju 30 minut. Mešanico precedimo skozi čisto krpo; krpo močno stiskamo, da ožmemo kar največ mleka. Kokosovo mleko uporabljamo za odišavljanje raz- ličnih krem in kot osvežilni napi- tek. Plodove tropskih območij povečini na morskih obalah goje- nih kokosovih palm večinoma oberejo nadzorele. Tedaj je meso še mehko in žalatinasto in je koko- sova voda še sladka in bistra. Pri nas dobimo kokosove orehe že po- polnoma zrele, z rjavo lupino, raz- meroma trdim mesom in mlečno motno vodo. Med medenjem plo- da se količina vode zmanjša in pos- tane plehkega okusa. Meso oziro- ma notranji del najpogosteje nari- bamo in uporabimo za posip ali sestavino testa. V azijski kuhinji z njim izboljšajo pikantne jedi in iz pomešanega še z drugimi sestavi- nami pripravljajo osvežujoč na- maz. Posušeni kosmiči so pri nas zelo priljubljen posip. Če jih pomešamo z masleno ali katero kuhano kremo, dobimo namaz za torte, peciva ali obliv za peciva. S svežo kokosovo vodo pa najpogos- teje dišavimo osvežilne pijače in koktajle. Da bi dobili sladko jedro, mora- mo najprej odpreti trdo lupino in odcediti kokosovo vodo. To nare- dimo tako, da s šilom ali manjšim izvijačem navrtamo tri očesa, ki so pod brado. Izlijemo kokosovo vodo in jo pred uporabo precedi- mo skozi kavni fdter. Nato koko- sov oreh položimo na prtič in s kladivom udarjamo tik na očesi. Ko zaslišimo rahlo škrtanje, smo zadeli lomno črto ploda. Zdaj udarjamo še toliko časa, da se oreh prelomi na pol; to včasih traja zelo dolgo. Potem oreh zdrobimo s kla- divom, meso izrežemo iz lupine in rjavo kožo odstranimo. Sveže ko- kosovo meso vedno naribamo ali nastrgamo in takšno dodamo slad- kim ali pikantnim jedem. Iz kokosa si lahko naredimo oku- sno kokosovo torto, palačinke, ki jih nadevamo s kokosovim nade- vom, kokosove rezine ali kokosov narastek z bananami. Kokosove rezine pripravimo tako, da najprej spečemo biskvit in ga narežemo na štiri tanke plasti. Testo pripravimo tako, da rumen- jake ločimo od beljakov, jim doda- mo polovico sladkorja in temeljito penasto umešamo, dodamo moko s pecilnim praškom in malo kakava, da dobimo rjavo testo. Na koncu primešamo trd sneg beljakov z drugo polovico sladkorja. Pečemo pri temperaturi 180C dvajset do trideset minut. Med tem časom pripravimo kremo: pristavimo mleko, dodamo sladkor in maslo ali margarino, posebej v lončku pa razmešamo v mleku, ki smo ga vzeli od celotne količine, vaniljev puding in rumenjak. Ko mleko zavre, zakuhamo vanj puding in rumenjake. Kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Odstavimo, dodamo kokos in želatino. Kremo ohladi- mo. Ohlajeni dodamo še tolčeno sladko smetano. Plasti pečenega testa narahlo navlažimo s sladkano vodo, premažemo s kremo, po vrhu pa dekoriramo s sladko sme- tano. Damo v hladilnik, da sladica počiva vsaj dve uri, in nato ponu- dimo. KOKOSOVE REZINE Potrebujemo: -3 jajca - 6 dag kristalnega sladkorja - 4 dag gladke moke - 2 dag kakava - za noževo konico pecilnega praška Krema: - 2 lista ali 1 dekagram želatine -1/41 mJekal dekagram - 5 dag kokosa - 3/4 vaniljevega pudinga - 4 dag kristalnega sladkorja -1 rumenjak - 2 dag margarine ali masla -1/81 sladke smetane Smetana za krašenje ni zapisana. •> Nada Pignar, učitelfica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Duševno zdhivje ^ otrok in mladostnikov Pomen otrokovega besednega zaklada Med otroki so velike razli- ke glede tega, kdaj spregovo- rijo in s kakšnim besednim zakladom v neki starosti raz- polagajo. Nekateri otroci začnejo "klepetati" že zelo zgodaj, kmalu po prvem rojstnem dnevu, na druge pa je še treba nekaj časa čakati. Zato so tudi podatki o številu besed, ki jih otroci oblvadajo v neki starosti, lahko le pri- bližni. Neka raziskava je pokazala, da obvladajo otroci pri desetih me- secih v povprečju eno besedo, pri dvanajstih mesecih tri, pri osemnjastih dvaindvajset, ob končanem drugem letu dvesto sedemdeset, v tretjem letu devet- sto, v četrtem tisoč petsto, v pe- tem dva tisoč in ob vstopu v šolo približno tri tisoč različnih be- sed. Zaskrbljenost, da z otrokom nekaj ni v redu, je upravičena šele, če otrok ne spregovori do drugega leta starosti. Pri tem je potrebno upoštevati še nekaj dejstev. Tako je znano, da dekli- ce spregovorijo nekaj prej kot dečki in imajo tudi nekoliko večji besedni zaklad. Znano je tudi, da v času, ko se otrok uči hoditi in porabi v ta namen veli- ko telesne in duševne moči, začasno zastane v govoru. Seveda je besedni zaklad zlasti v poznejših predšolskih letih močno odvisen tudi od tega, ko- liko se starši in drugi odrasli z njim ukvarjajo. Pri neki drugi raziskavi so ugotovili, da so vzgojno zanemarjeni otroci, stari dve leti in pol, obvladali v pov- prečju le dvaindevetdeset besed, medtem ko so otroci iste starosti iz druge skupine ob skrbni in ljubeči negi obvladali od sto enainsedemdeset do tisoč petsto besed. Posebno važno je torej, da se z otrokom čim več pogovarja- mo, da se mu odzivamo in seve- da odgovarjamo na njegova vprašanja. Zanimiv je podatek, da so našteli iz ust triinpolletne deklice kar ena)st tisoč šeststo triindvajset besed, kar pomeni devetsto petdeset (seveda ne raz- ličnih) besed na uro. Čist jezikovni trening pa na- vadno ni dovolj. Opazovanja kažejo podobno kot pri inteli- gentnosti, da so imeli najboljši "besedni količnik" otroci, kate- rih vzgojitelji so bili do njih pri- jazni in ljubeči, ki so odgovarjali na njihova vprašaja, bili mirnega vedenja, ki so krepili otrokovo samostojnost, mu niso ukazovali in ga niso omejevali. Govor poteka navadno na dveh nivojih: besednem in telesnem (kretnje in mimika), izredno važno pa je, da je oboje usklaje- no, da besede staršev v nobenem primeru niso v nasprotju z izra- zom njihovega obraza. V takem primeru otrok mnogo težje razu- me sporočilo. Potruditi se mora- mo, da razumemo in primerno reagiramo tudi na otrokova ne- besedna sporočila. Pomen besed in pojmov za duševno zdravje je izreden, saj predstavljajo besede in pojmi orodje mišljenja. Kdor nima ja- snih pojmov in besed, ta tudi ne more dojeti in razumeti svojih problemov in želja ali sveta okoli sebe in nanj ustrezno reagirati. Popačenje jezika skozi razne mi- selne prepovedi in tabuje se zato šteje za enega temeljnih virov človekove odtujenosti sploh. Eden najbolj grobih eksperi- mentov o pomenu človeškega kontakta za dojenčke je bil nare- jen v 13. stoletju. Takrat je cesar Friedrich II. hotel vedeti, ali pri- de govor od "zunaj" ali od "zno- traj". Pestunjam je prepovedal govoriti z dojenčki, ki so jih oskrbovale. Vsi dojenčki so v kratkem času umrli! Naslednjič bomo govorili o po- menu vrstnega reda in starost- nih razlik med otroki v družini. mag. Bolan Sinke KRVODAJALCI 16. JANUAR - Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Franc Podgoršek, Zakl 19/b, Podleh- nik; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Konrad Vaupotič, Sedlašek 71, Podlehnik; Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Polenšak; Anton Butolen, Žetale 42; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Franc Ca- futa, Kraigherjeva 14, Ki- dričevo; Slavica Kokol, Hlapon- ci 49, Polenšak; Vin cene Cvetko, Hlaponci 53, Polenšak; Jože Ko- ren, Sedlašek 119, Podlehnik; Marija Drobnič, Jablovec 10, Podlehnik; Franc Rižnar, Strmec 3, Polenšak; Jože Golob, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj; Franc Kozel, Zakl 37/a, Podleh- nik; Stanko Topolovec, Jablovec 39, Podlehnik; Berta Pernat, Kozminci 19, Podlehnik; Miha- el Jerebic, Moravci 136, Mala Nedelja; Jože Mergeduš, Zg. Gruškovje 12/a, Podlehnik; Tan- ja Trunk, Breg 6, Majšperk. 18. JANUAR - Bojan Fras, Potrčeva 22, Ptuj; Branko Vogri- nec, Strezetina 1, Ivanjkovci; Franc Krajnc, Podvinci 112/b; Rozalija Marin, Polenci 31, Po- lenšak; Igor Serdinšek, Nova vas 56, Ptuj; Branko Kirbiš, Sle- kovčeva 8, Ptuj; Ivan Črnila, Zg. Hajdina 199; Branko Leh, Pod- vinci 123/b, Ptuj; Daniel Bec, Sakušak 24, Juršinci; Franjo Go- lenko. Dravska 6, Ptuj; Katica Smolinger, Lovrenc na Drav- skem polju 8; Marjeta Kaisers- berger, Gorišnica 56/b; Slavko Tašner, Grajena 20, Ptuj; Milan Kirbiš, Gerečja vas 40/f, Hajdi- na; Milan Žižek, Gerečja vas 40/f, Hajdina; Danilo Bela, Spuhlja 92, Ptuj; Andrej Forst- nerič, Pobrežje 132, Videm pri Ptuju; Marjan Žalar, Volkmerje- va 7, Pmj; Alojz Kelc, Bukovci 82/a, Markovci; Miran Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Branko Čeh, Spuhlja 92/a, Ptuj; Jože Ke- kec, Polenšak 15/b; Zvonko Purg, Mestni Vrh 22, Ptuj; Mir- ko Zaje, Sela 31, Lovrenc na Dravskem polju; Ljubo Lajh, Zabovci 91/a, Markovci; Milan Sladč, Meškova 8, Ptuj; Miran Trdin, Kopališka 7, Slovenska Bistrica; Bojan Kajtna, Prvomaj- ski trg 25, Poljčane; Slavko Je- sih, Prvomajski trg 15, Poljčane; Matija Murat, Lackova 13, Ptuj; Janez Bohi, Grajenščak 45, Ptuj; Cvetko Mohorko, Ul. Sercerjeve brigade, Maribor; Franc Pišek, Stari Log 56, Pragersko; Martin Šlamberger, Skorba 2/c, Hajdi- na; Franc Zupanič, Slovenja vas 35/c, Hajdina; Alfonz Strnad, Hajdoše 43/a, Hajdina; Dušan Grimšič, Krčevina 131, Ptuj; Daniel Tašner, Kraigherjeva 30, Ptuj; Srečko Brodnjak, Zg. Haj- dina 80/a, Hajdina; Jožef Vrtič, Zabovci 74, Markovci; Ivan Breg, Starše 82; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Miran Babic, Tomšičeva 46, Slovenska Bistrica; Vlado Perhač, Mestni Vrh 7, Ptuj. 19. JANUAR - Vlado Rozman, Markovci 9; Zvonko Žibrat, Volkmerjeva 5, Ptuj; Franc Majcen, Podlože 40, Ptuj- ska Gora; Roman Petrovič, Pod- vinci 126/a, Ptuj. Na "Fabijana in Boštjana dan ■ (godovala sta 20. prosinca) solt; v drevje je pognan," je pregovor,; ki sadjarje izzove, da SADNEM VRTU lahko prično rez sadnega drevja. Obrezovanje sadnega drevja' in oblikovanje drevesne] krošnje je strokovno naj-j zahtevnejše opravilo, kar pa še, ne pomeni, da je tako težko in' za nestrokovnjaka na-; obvladljivo, da se ga ljubitelji sadjarjenja ne bi z veseljem lo-1 nli. Opazovati je potrebno! rast in razvoj drevesa in kako' se odziva na opravljeno delo I pri negi in vzgoji. Če smo pri] katerem koh opravilu storili ^ napako, je narava poskrbela za | to, da se bo rastlina na to j odzvala. j Drevesna krošnja je razvejan^ del debla, sestavljen iz ogrod-1 nih in rodnih vej. Že ta prva' delitev oziroma naštevanje' nas pouči, da si moramo ne] glede na obliko drevesne! krošnje, za katero smo se! odločili že ob sajenju, pred- \ hodno vzgojiti dobre ogrodnei veje, na njih pa vzgajamo rod-^ ni les. Ogrodne veje naj bodo: v drevesni krošnji tako razpo-! rejene, da se bodo lahko po| vsej svoji dolžini neovirano' obrastle z rodnim lesom. Nav- \ pične mladike, ki rastejo poj hrbtu ogrodne veje, so; običajno bohotivke, ki močno; rastejo in ne rodijo. Te in po-; ganjke, zrastle na trebušni] strani ogrodne veje, ki soj običajno zaradi zasenečenosti ] zakrneli, že ob zimski rezi i odrežemo. Po položaju vej v drevesni 1 krošnji ločimo pokončne, kij zaradi naglega in neoviranega' pretoka rastlinskih sokov j močno rastejo, a slabo rodijo,! poševne, ki zaradi j počasnejšega pretoka rastlin-i skih sokov rastejo in rodijo,] ter vodoravne ali upognjene, j v katerih je pretok rastlinskih | sokov upočasnjen, zato se v^ njihovih vejah tvori več cvet- ^ nih kot lesnih brstov, torej sol pretežno rodne. Dobro opazo-J vanje in poznavanje vej v dre-, vesni krošnji glede na vrsteč lesa in njegov položaj nami daje odgovor na vprašanje, ^ kako pristopiti k obrezovanju; in oblikovanju sadnega dreve- i sa. : Ker letošnja razvlečena zima j zaenkrat še onemogoča, da bi V OKRASNEM VRTU; lahko postorili nekatera opra- ■ vila, ki sodijo v ta čas, se še ne-; koliko pomudimo pri negi- okrasnih lončnic v stanovan- ■ ju. ; Svetloba je ob vlagi, toploti \ in zraku osnovni pogoj za rast • in razvoj rastlin, za okrasne! rastline v zaprtih prostorih pa' je še posebej pomembna, ker i so ti pogoji običajno omejeni j in v celoti odvisni od gojitelja.; Lončnice potrebujejo za tvor- j bo cveta in ob času cvetenja! veliko svetlobe. Če je v no-! tranjosti prostora, kjer gojimo j lončnice, svetlobe premalo, > jih namestimo čim bližje j oknu. Tega pa nikoli ne stori-' mo šele ob času cvetenja, ker j se v takšnem cvetu, ki je nena-' doma izpostavljen močnejši < svetlobi, ne morejo razviti do-, volj intenzivne barve, ^ značilne za posamezno vrsto, i in taki cvetovi ostanejo bledi-^ kavi. I Lončnice, ki jih ne gojimo i zaradi cvetja, temveč bolj za-' radi njihovih okrasnih listov,; kot so na primer razne aspi- j distre, kalateje, sobne palme, difenbahije, fikusi, monsterei in druge, preživijo tudi ob| umetni svetlobi luči. Ta mora | biti po svoji moči podobna na- \ ravni dnevni svetlobi, pravi tako pa mora biti njen ritem | naravnan na dan in noč in sej ne sme razlikovati od narav- j nega. i Če lončnice prično odmeta- j vati liste, je cesto vzrok za to prepogosto premeščanje in | obračanje k svetlobi. Tegai rastlina ne prenaša, še posebej pa ne takrat, ko se pripravlja I na cvetenje. \ V ZELENJ AVNEM VRTU j se ob izteku najdaljšega zim- • skega meseca polagoma pri- i pravljamo na prva spomladan- .\ ska opravila. Čeprav je sadike [ najenostavneje kupiti, saj nam ' bodo poklicni pridelovalci I spomladi znova nudili velik ■ izbor, pa je vendarle za mnoge j vrtičkarje posebno zadovoljst-1 vo pridelati oziroma vzgojiti ^ sadike vrtnin za svoje potrebe ; in za prijatelje kar doma v za- ' bojčku ali cvetličnem lončku ' v stanovanju. Za to ni potreb- i no neko posebno znanje ali ■ izkušnje, imeti moramo le! voljo za vzgojo sadik in se pri j posameznih vrstah vrtnin rav- ' nati po navodilih o setvi in, negi sejališča. ; Ker sta kalilna doba in vzgo- ■ ja sadik pri različnih vrstah '. vrtnin različna, pa tudi čas ; presajanja pod folijo ali na ; prosto na gredice je različen, \ se bomo tokrat zadržali pri; vzgoji paradižnikovih sadik. ' Kateri je pravi čas setve pa-1 radižnikovega semena, da bodo vzgojene sadike, ko bo j za to čas, sposobne za presa-1 Janje? ] Čas pridelave sadik para- j dižnika od setve do presajanja; je zelo širok, od 40 do 75 dni. h V optimalnih rastnih razme- : rab z naravno toploto, vlago*! in svetlobe, kar je mogoče v^ rastlinjakih, sadike pridelamo že v poldrugem mesecu, v ne-; koliko slabših in nenadzoro- i vanih setvenih razmerah, zlas- i ti toplotnih, pa za pridelavo ■ sadike potrebujemo dva in pol , meseca. Treba je namreč ve-j deti, da je paradižnik vrtnina, i ki je toplotno zahtevnejša in I seme dolgo kali. Najprimer- ; nejši čas za setev si torej i določimo na osnovi razpo- : ložljivih razmer, ki jih lahko . zagotovimo za vzgojo sadik, \ ob upoštevanju sonne značil- ; nosti za kalitev in namena \ presajanja, torej ali bomo sa- • dike sadili v zaprto gredo,. steklenjak, plastenjak ali na; prosto. Paradižnik v naših tal- j nih in vremenskih razmerah ■ presajamo na prosto šele po' 15. maju, ko mine nevarnosti zadnje spomladanske slane in ; ko se vrtna tla segrejejo vsaj i na 15C. ; Seme sejemo v presejano ■ kompostovko, ki smo ji pri- ' mešali nekoliko bioposta. i Globina setve naj bo 1 do 2 ^ cm, prst pa ob seme rahlo sti- i snemo. Po setvi naj bo do vznika toplota zraka od 20 do 22C. 10 do 12 dni po setvi se- ] jančke izpulimo in pikiramo v \ šotne lončke s premerom 8 : cm. Pikirancera toploto pos- ^ topoma zmanjšujemo do 12C, I zalivamo pa jih le s postano ' vodo, ogreto na zračno toploto j prostora, kjer sadike vzgaja- j mo. Zalivki občasno dodaja- i mo tekoča gnojila v količini, i kot je za gnojilni pripravek J priporočeno. Z bakterijskimi j in glivičnimi rastlinskimi bo- I leznimi pri vzgoji sadik ne bo j večjih težav, če sejemo raz-, kuženo seme. ' Po biokoledarju je pripo-' ročljivo sejati in saditi rastli- \ ne, ki jih pridelujemo zaradi!; lista, 3. in 4. ter od 11. do 13. | februarja, zaradi plodov od 4. , do 7., 15. in 16. februarja, za- i radi korenike od 8. do 11. fe- ' bruarja ter zaradi cveta in ! vrtna zelišča od 1. do 3. ter 12. j februarja. i Miran Glušič, ing. agr. i 18 — PO NAŠIH KRAJIH 1. FEBRUAR 1996 TEDNIK DIPL OEC. FRANC KODELA / PTUJČAN, DIREKTOR V LJUBLJANI Ptujsko znanje la ce/b Slavenij& v mestu ob Dravi živi in dela veliico sposobnih ljudi, lnidi); Jožica^ Kramberger, Kicar 96, Ptuj - deklico; Ksenjai Curman, Dravinjski Vrh^ 5, Videm - Denisa; 01ga| Toplak, Nova vas 22, Ptuj - deklico; Matilda Pukšič,^ Zabovci 28, Ptuj - dečka;j Nataša Topolovec, Lan-ri gusova 27, Ptuj - Vita;- Marija Simonič, Vintarov-^ ci 36, Destrnik - Roka; Vesna Černi, Ulica Lack-i ove čete 6, Ptuj - Domi-i niko; Marija Žvarc, Rjavcil 2, Vitomarci - Barbaro;j Marija Lesjak, JurovciJ l/a, Videm - Lino; Iris^ Vičar, Mestni Vrh 20,^ Ptuj - Niko; Majda Kram-' berger. Trnovska vas 54,i Trnovska vas - Katjo. | POROKE — PTUjd Janez Lesjak in Dragicai Vučak, Moškanjci 20. j UMRLI SO: Marija Ko-' larič, rojena Zamuda, Spuhlja 101, 1910 - t 21. januarja 1996; Janez Vidovič, Na postajo 7, Ptuj, 1923 - t 22. ja- nuarja 1996; Jakob Tetič-^ kovic, Kraigherjev aul. 5,' Ptuj, 1930 - t 19. ja-i nuarja 1996; Jožef Knez,, Ob Studenčnici 5, Ptuj, -fi? 1912-1 22. januarja 1996;: Marija Letonja, rojena- Stepišnik, Mejna cesta 5, Ptuj, 1904 - t 25. ja-i nuarja 1996. PTUJ • V soboto, 3. februarja, se bo začela letošnja medobčinska re- vija odraslih pevskih zborov, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Ptuj. Tokrat bo revija zaradi del v Narodnem domu pote- kala v Glasbeni šoli Ka- rola Pahorja Ptuj in bo v dveh delih. Drugi del bo v soboto, 10. februarja, obakrat ob 18.30. Nas- topilo bo devetnajst od- raslih pevskih zborov. PTUJ • Danes ob 17. uri bo na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča za predšolske in šolske otroke pravljična ura O dobrem volku. ZAVRČ • V nedeljo, 4. februarja, bo ob 15. uri v kulturnem domu predstavitev prve pesni- ške zbirke Petra Vesen- jaka V miru rasti žitni klas. PTUJ # V sredo, 7. fe- bruarja, bo ob 19. uri v Narodnem domu prosla- va v počastitev kultur- nega praznika. VITOMARCI • V če- trtek, 8. februarja, ob 19. uri bo prosvetno društvo pripravilo proslavo ob kulturnem prazniku v ga- silskem domu. Nastopili bodo mali tamburaši, ženski pevski zbor in re- citatorji, slavnostni go- vornik pa bo župan Franc Pukšič. PTUJ • V petek, 9. fe- bruarja, bo ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana Viktorinov ve- čer, ki bo posvečen kul- turnemu prazniku. Gost- ja večera bo igralka Mila Kačič.