XIX. glavna skupščina ,,Zaveze" v Ra- dovljici. (Koneo.) Gflavno zbororanje. V nedeljo, dne 26. avgusta t. 1., se je pripeljalo z jutranjim vlakom še mnogo skupščinarjev in prijateljev učiteljstva. Vreme je bilo krasno. Sinje nebo se je bočilo nad čudokrasno okolico prijazne Eadovljice, po katere ulicah se je že na vse zgodaj razvilo glasno življenje skupščinarjev, ki so občudovali lepoto divne Gorenjske. Zlasti okolo hotela BKunstelj", kjer se je imelo vršiti glavno zborovanje, se je koncentrovalo vse pisano življeuje. Po vrtu so zadoneli burni pozdravni klici, ko je prišel tjakaj državni poslanec, g. župac Ivan H r i b a r, ki so ga brž obstopile deputacije slovanskega učiteljstva, se mu predstavljale in ga pozdravljale. Obsežna dvorana, na zadnji strani odprta in tako zvezana z vrtom, se je začela polniti in v malo trenutkih je bila zasedena do zadnjega prostorčka. Vse sprednje prostore so zasedli gosti ter mili slovanski bratje in sestre. V dvoraai je pa dobila prostora komaj. tretjina skupščinarjev. Drugi so obkolili salon ter deloma na vrtu, deloraa ob stekleni steni in odprtih oknih prisostvovali zborovanju. Vladalo je svečanstvo, veselo, vzneseno razpoloženje, ko je zapel predsednikov zvonec, znaneč, da se začenja učiteljski parlament. .. Potihnila je glasna govorica, ko je otvoril glavno zborovanje ,,Zavezinu predsednik, tov. L. Jelenc. Predsednikor nagovor in odzdrari. Predsedaik L. J e 1 e n c: Slavni zbor! Vsem, ki ste prihiteli danes od vseh strani naše lepe slovenske zemlje v prijazno narodno-napredno Eadovljico k XIX. glavni skupščini BZ. a. j. u. d.", moj najiskrenejši pozdrav. Mnogoštevilna udeležba pri današnjem glavuem zborovanju mi je priča, da ve slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo prav ceniti velik pomen in namen te velike naše organizacije, ki srao si jo ustvarili sami z velikimi napori. BZ. a. j. u. d." je organizacija vsega slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva. Njena naloga je, delovati v prospeh in napredek narodnega šolstva, potegovati se za interese slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva ter čuvati nad Djimi. Napredek narodnega šolstva je bil naši BZavezi" vedno na srcu: preosnovala je list BPop." v pedagoški in znanstven list, kjer se nudi vsakemu učitelju prilika, razpravljati o pedagoških vprašanjih in razmotrivati o novih metodah. Eazne razprave pedagoške vsebine pri glavnih skupščinah BZaveze" in na zborovanjih BZavezinih" društev izpričujejo, kako pospešuje BZaveza" izboljšanje našega ljudskega šolstva. Glavna ovira napredku ljudskega šolstva je mednarodni klerikalizem. Zato je naša BZaveza" od početka svoje ustanovitve v trdem boj^, s to odurno prikaznijo. Vselej mu je stopila nasproti, kadar si je hotel pridobiti v šoli več veljave ali jo celo dobiti v svoje kremplje, dobro vedoč, da bi bila to katastrofa za ljudsko šolstvo. Ta nevarnost preti šolstvu in nam v današnjih dneh bolj nego kdaj prej. Mogočno dviga klerikalni zmaj svojo glavo in izkuša dobiti pod svojo kvedrasto peto vse javno življenje in oblast nad vsemi napravami, posebno nad šolo. Zbira svoje moči in jih kliče na krov. Ta bojni klic je vzdramil iz večletnega spanja tudi 4 zaspane člane naše Slomškarije, ki trobijo v svet, da je prišel njihov čas. Zato bodimo na straži! Potisuimo vzdramivšo se Slomškarijo v ničpomembni kot ter ponosno korakajmo mimo nje po svobodni poti do svobodne šole in pomilujmo one tovariše, ki bodo s pristopom onečastili svoj stan! (Ploskanje.) Eekel sem, da se naša ,,Zavezau krepko poteza za naše koristi. Ob vsaki ugodni priliki stopi v akeijo za izboljšanje našega gmotnega stanja. Letos je. v zvezi z vsemi avstrijskimi učiteljskimi BZvezami" započela za naš interes veliko akcijo, ki se dovrši v jeseni. Od te skupne akeije pričakuje vse avstrijsko učiteljstvo najboljših uspehov. Tako bo hodila BZaveza" kakor doslej tudi v prihodnje po strogo začrtani poti. V mislih ji bo vedno napredek ljudskega šolstva in blaginja učiteljskega stanu. Stopimo vsi v nje krog in prizadevajmo si izvršiti njen program. Z neumorno delavnostjo vseh nZaveziuib." člano? privedemo naše ljudsko šolstvo do stopnje popolnosti ia s tera pripravimo pot, da zasije solnee svobode po naši domovini ter prežene temne klerikalne megle z naših poljan, v kar pomozi dobrotno nebo! (Odobravanje.) Prav posebno me veseli, da je prišel med nas naš častni član, preblagorodni gospod Ivan H r i b a r, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, državni in deželni poslanec, ki je zvest in odkritosrčen prijatelj ljudskega učiteljstva, naša krepka opora v trdem boju za naše stanovske interese. (Ploskanje. Klici: Živio Hribar!) To je pokazal zopet letos, ko je v državnem zboru prvi ob prvi priliki povzdignil svoj glas za nas ljudske učitelje. Dovolite mi, preblagorodni gospod poslanec, da Vam za to veliko uslugo, ki ste jo storili avstrijskemu učiteljstvu, izrekam v imenu vsega slovenskega in istrsko-brvaškega učiteljstva najtoplejšo zahvalo. Prosim Vas pa tudi, preblagorodni gospod poslanee, da nam ne odrečete poraoči tudi v prihodnje. Kličem Vam: Živeli! (Ploskanje.) Pozdravljam Vas, velecenjeai gosp. župan narodno-napredne Eadovljice. Že s tem, da ste stopili na čelo pripravljalnemu odboru za letošnjo glavno skupščino, ste pokazali simpatije do narodnega učiteljstva. Z današnjim prihodom na glavno zborovanje ste pokazali, da veste ceniti pomen ljudskega šolstva in da se zanimate za naše delovanje. Tudi Vam kličem: Živeli! (Živio! Ploskanje.) Med udeleženci naše skupščine vidim mnogo gostov neučiteljev, ki niso prišli kot odposlanci učiteljskih društev nego kot odposlanci svojega srca. Njihovo srce, njihovo čuvstvo jib je spodbudilo, da so prišli, da sami čujejo iz živih ust naše želje, težnje in napore. Bodite mi zato presrčno pozdravljeni! (Ploskanje.) Prvikrat, odkar zboruje naša BZaveza", iraam čast pozdraviti v naši sredi zastopnika naše vrle šolske družbe sv. Cirila in Metoda, prvomestaika samega, preblagorodnega gospoda vladnega svetnika Andreja Senekoviči. (Ploskanje.) Šele pred par tedni izvoljen prvomestnikom, prihitel je na naše zborovanje ter pokazal s tem, da hoče novoizvoljeni odbor stopiti v ožji stik z nami, kreniti na nova pota in v zvezi z nami v modernem, svobodnem duhu delovati v obrambo obmejnih Slovencev. Združi naj se družba sv. Oirila in Metoda z nami in v zvezi z vami bomo krepko branili vsako ped slovenske zemlje pred tujim navalom. S to željo Vas, preblagorodni gospod predsednik, iskreno pozdravljamo v naši sredi! (Odobravanje.) Nedostaja mi besed, da bi mogel izraziti vsa ona čuvstva, ki so vzplamtela v naših srcih z žarkim plamenom navdušenja, da imamo danes v svoji sredi zastopnike BSaveza hrvatskih učiteljskih društava", zastopnike češkega učiteljstva in zastopnike učiteljstva svobodne kraljevine srbske! Kličem Vam: Dobro došli, dični slovanski gostje, dobro došli, drugovi v zvanju, kličem Vam v iraenu svojem in v imenu slovenskega in istrskohrvaškega učiteljstva. (Dolgotrajno, burno ploskanje. Klici: Živeli Hrvati! Živeli Cehi! Živeli Srbi!) Veseli me, da vidim zopet pri našera zborovanju gg. akademike, ki bodete nekdaj zavzeli važna mesta med narodom,. ki bodete ljudstvu vodniki in svetovalci v trdem boju za njegove pravice, zvesti čuvaji svobodne raisli med Slovenci ia trdna, neprekoračljiva pečina reakcionarstvu. Umestno se mi zdi, da se že zdaj združujete z naprednim in svobodomiselnim učiteljstvom, ki Vam bo v poznejših letib. zvesto stalo na strani pri Vašem delovanju. Pozdravljam Vas, kličoč: BNa zdar!" (Ploskanje.) S tem otvarjam XIX. glavno skupščino! K besedi se je oglasil župan radovljiški, g. dr. Vilfan. Dr. Vilfan: Ponosna je Eadovljica, da se je toliko vrlega učiteljstva zbralo v nji. Kar mu je dala, naj vzame z dobrohotnostjo, ker mu je dala z radostjo od srca. (Živio!) Predsednik: K besedi se je oglasil državni poslanec gosp. župan Ivan H r i b a r. Državni poslanec župan H r i b a r (burno pozdravljen) : Zahvaljam se za pozdrav. Verjemite mi: odkritosrčen prijatelj učiteljstva sem! Omenjali ste mojega govora v državnem zboru. S tera govorom ni še vse storjeno. Treba je započeti vsestransko akcijo tako z učiteljske straai kakor z učiteljstvu prijateljskih strani, da se končno reši gmotno vprašanje učiteljstva. Kaj vse vzmore učiteljstvo, to je zaznati iz njegove organizacije, pa tudi iz vsega, kar je slovansko učiteljstvo storilo za svoj narod. To nam dokazuje slovensko učiteljstvo, učiteljstvo iz svobodne kraljevine Srbije, učiteljstvo iz troedine kraljevine Hrvaške, a predvsem češko učiteljstvo. — Bog živi slovensko in slovansko učiteljstvo! (Ploskanje.) Predsednik: Besedo ima zastopnik češkega učiteljstva g. Skala. (Živio!) Oeb. B. Skala: S srcem, polnim radosti, smo prišli med vas, da vam v imenu 8000 čeških učiteljev in učiteljic iz kraljestva češkega prinesemo pozdrave. Ne samo pozdrave! Obe roki sta vaši, da vara pomagamo pri delu. Na Dunaju se je položil temelj zvezi vsega slovanskega avstr. učiteljstva. 25.000 nas bo zbranih v tej zvezi. Potem bodo čuli naš glas, ker ga bodo morali čuti. S prosveto k svobodi bodi naše geslo! — Jelencu in Dimniku v dokaz spoštovanja češkega učiteljstva izročam diplomi, ki dokazujeta, da smo ju iraenovali za dopisujoča žlana naše uciteljske ,,Jednote". To odlikovanje pa veljaj obenem vsemif vrlemu slovenskemu učiteljstvu. Temu učiteljstvu : Živio! (Ploskanje.) Predsednik: K besedi se je oglasil predsednik BSaveza hrv. učit. društava", g. K i r i n. (Živio Hrvati!) Predsednik ,,Saveza", g. Jos. K i r i n: Prinašam pozdrave od BSaveza hrv. ueit. društava". Mi gledamo z radostjo na delo slovenskega učiteljstva, ki deluje v narodnem in naprednem duhu. Prišli smo, da vrnerno obisk, s katerim so nas že večkrat osrečili bratje Slovenci. Moja želja je, da bi se kmalu osnovala zveza vsega jugoslovanskega učiteljstva, kateri začetek je bil storjen lani v Belgradu. Bog živi slovensko bratsko učiteljstvo! (Ploskanje.) Predsednik: Besedo ima v imenu srbskega učiteljstva g. Jovanovi<\ (Burno ploskanje. Živio Srbi.) Srb Jovan Jovanovic: V imenu srbskega učiteljstva in kot član vodstva ,,Učiteljskega udruženja" vas pozdravljam in želim, da bi delo slovenskega učiteljstva rodilo na_jlepše sadove. Mi se čutimo tu doma. Prišli smo pa tudi, da vrnemo Slovencem obisk in da se pobliže spoznamo. — Srbsko ueiteljstvo ima dvojno delo: delo v šoli in delo izven šole. Srbsko učiteljstvo, je bilo prvo, ki se je bojevalo za svobodo proti birokratizmu in despotizmu. Zato uživa med narodom največji ugled. Naše učiteljstvo je popolnoma svobodno in je tudi tako plaeano, kakor gre njegovemu delu. Tudi slovenski učitelj naj gre med narod! Želim Slovencem vse najboljše. (Ploskanje.) Predsednik : Predsednik družbe sv. Oirila in Metoda, g. svetnik Senekovič, želi govoriti. (Živio!) Svetnik Senekovič: Zahvaljam se za pozdrav! Družba sv. Oirila iu Metoda iraa važno nalogo. Uspevati pa more le, če ima gmotna sredstva. Ta dobiva od Ijudstva, in čim večja bo kultura narodova, tem lepši bodo družbini dohodki, ker bo narod spoznal njen kulturni pomen. Ne sodite novega odbora prej, dokler ne vidite njegovih del! (Odobravanje.) Predsednik: K besedi se je oglasil češki ueitelj g. S c h us t e r. (Živio !) Oeh Adolf Schuster: Pozivljem vas, da pridete drugo leto na vseslovanski učiteljski kougres v Prago. Tam vas sprejmemo z vsera srcem. Mi se razumemo, ako tudi govori vsak izmed nas v svojem jeziku, nam ni treba nobenega mednarodnega jezika. Naš narod nam je dal Husa, Komenskega, započel je boj za svobodno misel. Mi se od vekov bojujemo proti klerikalizmu, kerje ta največji sovražnik svobode in napredka, pa naj bo ta klerikalizem katoliški, protestantski, pravoslaven ali židovski. Tudi med Slovenci so ljudje, ki svobodno mislijo. Vabitn vas, da se udeležite kongresa BSvobodne misli" v Pragi. Slovencem, ki svoboduo mislijo: Na zdar! (Odobravanje.) Predsednik: Govoriti želi zastopnik BHrv. ped.-knjiž. zbora", g. T r 8 t e n j a k. (Živio!) Davorin Trstenjak: Preti nam narodna opasnost — nemštvo! Velika Germanija gleda na jug Evrope. A nam se ni treba bati tega kolosa, nego bati se nam je nesloge. Pozdravljam vas v imenu BHrv. ped.-knjiž. zbora". Ta želi, da po skupnem šolsko-politiškem programu dosežemo svoje želje. (Ploskanje.) Predsednik: Besedo ima zastopnik moravskega češkega učiteljstva, g. H a j n y. (Živio!) Moravski učitelj g. H a j n y : Pozdravljam vas v imenu moravskega češkega učiteljstva. Lepa je vaša zemlja, lepe so vaše gore. Tako čvrsto stojte vi! Delali ste in delali boste, tu je rešitev. Nara ni treba mnogo besed, treba nam delavcev. Zatorej: delo, delo, delo! (Odobravanje.) Predsednik: V imenu zagrebškega učit. društva govori g. G r a n e c. (Živio !) Hrvat g. G r a n e e : Mnogo uspeha vam želim. Delo naše mora biti svobodno. Samo svobodna šola rodi svobodno ljudstvo. Mi želimo, da pride tudi Slovencem doba, ko se bodo ponašali s svobodno šolo. (Ploskanje.) Predsednik: K besedi se je oglasil zastopnik narodnoradikalnega dijaštva, g. E e k a r. (Živio!) Jurist E e k a r : Malokdaj se je narodno-radikalno dijaštvo udeležilo zborovanj BZaveze". Nas veže skupno stremljenje : narod dvigniti kulturno. Pozdravljam skupščino v imenu BProsvete". (Odobravanje.) Predsednik : Besedo ima zastopnik akad. ferialnega društva BSave", g. Dobravec. (Zivio!) Filozof Dobravee: Pozdravljarn v imenu ,,Save" napredno uciteljstvo. Slava! (Živio !) I. točka dnevnega reda. Predsednik: Tako prihajamo do prve točke dnevnega reda, ki je: »Slovensko zadružništvo in sodelovanjeučiteljstvapri nje m.'' 0 tej točki poroča g. Vlado Pušenjak, potovalni učitelj, ki ga je v to določila slavna BZadružna zveza" v Oelju. — Omenjam pri tej priliki, da ravnatelj BZadružne zveze", g. Fr. Jošt, skupščino pismeno pozdravlja in ji želi mnogo uspeha. — Prosim g. poročevalca, da nam poda svoje poročilo. G. Vlado P u š e n j a k je najprej govoril o temeljih zadružništva in o njega posameznih panogah ter je podal zgodovinski pregled njegovega razvoja med Slovenci, ki so bili posebno na Štajerskem prvi, kateri so v Avstriji začeli gojiti zadružništvo. Nadalje je govoril o vrednosti in o uspešnem realizovanju raznib oblik zadružništva ter sklenil s pozivom na učiteljstvo, naj to kot dostikrat edini zastopnik inteligence raed našim, večinoma kmetiškim Ijudstvom s priraernim poukora in pospeševanjem tega važnega vprašanja dviga materialno blaginjo ljudstva. Predsednik: Otvarjam razpravo. Tovariš Štefan Perluga ima besedo. Tov. Št. F e r 1 u g a : Za skozinskoz stvarna, strogo objektivna izvajanja izrekam g. poročevalcu v imenu skupšeinarjev najlepšo zahvalo. (Ploskanje.) Predsednik: Tudi jaz zahvaljam g. poročevalca za njegovo strokovnjaško predavanje. (Živio!) Beferat g. Pušenjaka izide najprej v ,,Zadrugi" potem pa v obliki brušure, ki se bo brezplačno razširila med ljudstvora. Takrat izpregovorimo o referatu več. ^Zadružna zveza" je brezplačno razdelila med skupščinarje tri brošure, in sicer ,,Suujmo vinarske in sadjarske zadruge", nBistvo in ustroj Baiffeisenskih in Schulze-Delitzschevih posojilnic" ter BKratko navodilo za snovanje Eaiffeisenovk". Naj učiteljstvo s pridom prebira ta znamenita dela, nZadružni zvezi" pa srčna hvala! II. točka dnevnega reda. Predsednik: Prihajamo k drugi točki dnevnega reda; BBoditeljski večeri", poročevalec g. Jakob D i m n i k, nadučitelj v Ljubljani. Prosim tovariša poročevalca, da nam poda svoj referat. Poročevalec D i m n i k je dokazoval, da so taki večeri ali sestanki staršev z učiteljstvom nujno potrebni, kar ve iz lastne izkušnje. Učitelj ima tu najlepšo priliko, da razjasnuje staršem napačne pojme o šoli. Taki sestanki so potrebni, da si učiteljstvo povzdigne ugled ter odbija naskoke na ves uSiteljski stan in na posameznike. Klerikalci se radi zaletavajo v nas, češ, da so učitelji proti ljudstvu. V resnici pa so učitelji podobni sveči, ki sveti drugim, pri tem mu pa pojemajo lastne moči. Sedanji šoli o.itajo. da je proti veri, na ljudskih shodih hujskajo nesramno proti učiteljstvu in šoli. Zato je treba učiteljstvu stopiti v dotiko z ljudstvom, da ga prepriča o takih Iažeh. V ta namen so najpripravnejši roditeljski večeri, kjer se naj predava o pravilni vzgoji otrok, potem pa se tudi naj odbijajo napadi. Končno priporoča »Domače ognjišče", ki sklepa vez med šolo in domom. Poročilo, ki ga je sprejela skupščina z glasnim odobravanjem, prijavljamo v celoti na drugem mestu današnjega lista. Predsednik: Vaše glasno odobravanje mi priča, da je govoril tov. Dimnik vsem iz srca. Za lepo poročilo mu izrekam srčno zahvalo. (Ploskanje.) III. toČka dncvnoga reda. Predsednik: Kot tretja točka dnevnega reda je določen referat: nNa delo med Ijudstvo!" Govori gosp. Anton P e s e k, učitelj v Narapljah pri Ptujski gori. — Prosim tovariša Peska, da nam poda svoje poročilo. Tov. A. Pesek je izvajal: Slovenci smo majhen narod, a imamo se boriti na vse strani proti močnim sovragom, ki vedno bolj prodirajo v noše ozemlje, v naše vrste. In ne le to, eelo v naših vrstah so ljudje, ki jim je dobrobit slov. naroda deveta briga in ki za svoje sebične strankarske koristi izdajajo naše vitalne narodne zadeve. Govoril je potem o načinu boja za obstanek in napredek med narodi in izvajal, da je glavno orožje v tem boju izobrazba ; zato nam ne dovolijo naši narodni sovražniki potrebnih šol, pač pa nam vsiljujejo svoje potujčevalne učilnice. Vsak zaveden rodoljuben Slovenec bi torej moral pospeševati razvoj našega šolstva, bi moral podpirati delovanje učiteljstva, bi moral širiti izobrazbo med maso naroda. A žal, da je baš v tera oziru močna struja pri nas, ki je zaradi sebičnih strankarskih nakan nasprotna šoli in učiteljstvu, nasprotna pravi izobrazbi in resničnemu napredku naroda. Eazkrinkal je potem p r o t i n ar o d n e namene te stranke, ki dela z vsemi rnočmi na to, da šolo omrzi ljudstva in da nahujska narod zoper učiteljstvo, ker učiteljstvo in sedanja šola nista pod njihovo komando ter ne služita le njihovim sebi.nim strankarskim namenom, temveč delujeta za prosveto naroda. S prepričevalnimi besedami je dokazal, da je grdo hinavstro, če se nasprotniki šole in učiteljstva hlinijo, da so prijatelji naroda in da je pikra ironija, če se po- stavljajo, da so branilci naših narodnih pravic, v resnici so pa le grobokopi narodovi. Govornik pozivlja slovensko javnost na sodelovanje, da se naj bojuje z nami za naše pravice, saj naš boj je obenem boj za narodovo prosveto, napredek šolstva in dobrobit učiteljstva, je narodu v pril, ker more le učitelj brez duha morečih skrbi za vsakdanji kruh posvetiti vse svoje moči vzgoji in pouku mladine ia naroda, ker more le značajen in svoboden učitelj vzgojiti značajen, svoboden narod. Slov. javnost, zlasti pa slov. inteligenca naj ne bo letargična napram šol. in učit. vprašanjem, šolstvo se naj ne izroča na milost in nemilost klerikalcera, ki preže kot gladni volkovi, da bi se polastili šolstva in dobili učiteljstvo v svoje roke. Kličemo vam ob 12. uri: Zdrami se, slov. javnost, predvsem inteligenca, meščanstvo, da probudimo narod, da rešimo šolstvo, da ne zaplapola črna zastava nad našimi šolami, nad našo domovino. Krute pesti klerikalizma ne bo občutilo tedaj le učiteljstvo, občutil jih bo ves narod in tudi ti — inteligenca. Govornik je nato v jedrnatib. besedah dokazal, da napočijo našemu teptanemu narodu in sedaj še maloovaževanemu učiteljstvu boljši časi šele tedaj, ko bo masa naroda spoznala, da je učitelj pravi prijatelj ljudstva in da je šola velika dobrota za narod. — Sarao jadikovanje pa ne pomaga nič, temveč je treba : 1. dela, 2. dela in 3. dela. Vsakega učitelja in vsake učiteljice stanovska in narodna dolžnost je, da deluje po svojih močeh in zmožnostih tudi izven šole v prospeh in obrambo šole in učiteljstva ter za prosveto naroda, a ti slov. javnost, sodeluj ter nas podpiraj v tem boju. Naše načelo naj bo: ,,Sveto shžimo sveti domoviui!" ter se nikoli ne sraemo postaviti na nemoralno stališče nasprotnikov, ki jim je vsak baraba in zanikrnež dobrodošel, da je le DJih pristaš, teraveč naše vrste naj bodo eiste in krepke. Govornik je razpravljal potem o našem obupnem gmotnera in pravnera položaju. Glovek bi vrgel puško v koruzo ter se vdal nemi resignaciji ali pa bi segel po neprimernih sredstvih. Obširno je razpravljal tudi o teh sredstvih ter izvajal, da pouka v šoli ne smemo nikoli zanemarjati ali celo opustiti, ker bi storili s tem največje veselje nasprotnikom. V vznesenih besedah je potem govornik kazal drugo pot: pot dela, pot probuje in izobrazbe naroda, ki vodi do sraotra, počasi sicer, a sigurno. — Predpogoj izvenšolskemu delu je kremenit značaj in vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti v šoli. Casu primerne in znamenite so besede, ki jih je govoril poročevalec na račun naši vzbujajoei Slomškariji; dejal je: Ker nasprotniki uvidevajo našo moč, se nas boje in zatorej nas vabijo z ginljivimi besedami in puhlimi frazami v »prenovljeni krščanski renesanci na demokraški podlagi" i. dr. ter z zlatimi obljubami v svoj tabor, da bi nas oraamili ter naše se zbujajoče moči oslabili in našo organizaeijo razbili, A ne dajmo se premotiti, ne verujmo njihovira obljubain in ne obračajmo plašča po vetru, čeprav imajo nasprotniki sedaj res veliko politiško moč v rokah in čeprav bi znali dobiti v bližnji bodočnosti vso moč v roke. Vsaka sreča je opoteča in tudi politiška moč ni večni privilegij katere stranke. — Včim obupnejši položaj nastirate, temvečjabo našaodporna sila intem prejse porušijo stebri klerikalne n a d v 1 a d e. (Burna pohvala.) Suprema lex (najvišje načelo) nam bodi brez ozira na stranke in osebe edino le proevit šolstva in napredek prosvete naroda. Utemeljeval je to načelo govornik s tem, da so stranke dosedaj učiteljstvo večinoma le izrabljale, a naših zahtev ni upoštevala resno nobena. Stremiti moramo za tem, da spravimo tok slovenske politike v smer, ki bo cenila in upoštevala šolo in učiteljstvo in ki bo resno delala za povzdigo izobrazbe naroda. Naše izvenšolsko delo je dvojno: prosvetno, t. j. izobraževaluo in delo za gospodarski napredek, in drugič politiško. Obrazložil je govornik važnost prosvetnega dela, čemu iu kako se naj vrši. Dotaknil se je tudi socialnega vprašanja in specialno kmetiškega vprašanja, ki je pereče za nas. Izobraževalno delo in delo za gospodarski napredek nam bodi j e d r o kmetiškega vprašanja. Prosvetno delo je glavno in neobhodno potrebno ter podIaga in predpogoj politiškemu delu; samo slednje brez prvega ni uspešno ter dostikrat kvarljivo narodu in tudi — politiku. Govornik je razpravljal o neuspehih naše dosedanje politike, ker politiki niso iraeli opore v ljudstvu. Podal je obširno navodilo, kako nam je postopati, da s prosvetnim delom ljudstvo zbudimo k politiški zavednosti in odločnosti. Ker je ljudstvo še nezavedno in gospodarsko na slabem, ga izkoriščajo sebični demagogi in se laskajo najnižjim instinktom ljudstva, da ga tako privežejo nase, da ga lažje izžemajo in obdrže v temi nevednosti . . . Tu ni druge pomoči, ni druge rešitve kot neumorno prosvetno delo. Ne pobijajmo klerikalizma in drugih narodnih škodljivcev samo s puhlimi besedami, ker klerikalizem i. dr. so le posledica slabega gmotnega ia duševnega stanja narodovega, teraveč odpravimo vzrok, povzdignimo narod duševno in ginotno, a ne potom politike, temve6 potom prosvetnega dela in izginejo tudi žalostne posledice; narod se sam otrese svojih škodljivcev. Za zgled navaja govornik slavne Bicmanje ia odločne občine Kokarje in dr. v Savinski dolini. A tudi pri prosvetnem delu je treba razumno postopati, in tudi o tej točki je govornik obširno razpravljal ter kazal, kako velike važnosti je, da se mladina nadalje izobrazuje in vnema za gospodarski napredek. Doba od 14. do 20. leta je najvažnejša v življenju vsakega človeka, ker v tej dobi se nazori čistijo in kristalizira se značaj. To vedo dobro naši narodni sovražniki in tudi klerikalci in torej love šoli odraslo mladino v svoje mreže. Vsak učitelj in vsaka učiteljica bi morala skrbeti za nadaljno izobraženje mladine, sicer je ves trud zaman. Kako se naj to vrši, tudi za to je govornik podal navodilo; posebej pa je še poudarjal, da naj bi učiteljice pridobile ženstvo ter skrbele za njeno izobrazbo, zakaj razumna žena je sreča moževa in otrok, razumna žena je pa tudi sreča narodova. Materino delo za Boga in narod slovi, ker vpliv žene, vpliv matere je neizmeren. Tu je treba nastaviti svod in bolje bo. (Burno ploskanje.) Prehajaje k politiškemu delu je govornik naglašal, da je prosvetno delo podlaga in predpogoj politiškemu delu ter je razmotrival o principih našega politiškega dela. Nujno potrebujemo uiitelji osrednje politiško v o d s t v o. Dokazal je njegovo potrebo in začrtal njegov delokrog. In res, čvrsta je že sicer naša stanovska organizacija, a izpopolniti jo moramo, da pomoremo narodu in — sebi. Ko je govornik na to razpravljal o obrambnem delu in o izkoriščanju politiškega položaja, so mu poslušalci burno pritrjevali. Z zgledi in izreki iz sv. pisma in zgodovine je ovrgel zlobne trditve naših klerikalcev, da so šole brezverske ia učitelji brezverci. Izborno je ironiziral tudi dr. Šusteršičevo politiko »kompliciranih taktičnih potez". Dokazal je, da zahtevajo klerikalci znižanje šolske dobe le v svojo strankarsko korist, a v škodo narodu. Klerikalci se potegujejo le za navidezne koristi, za resničen blagor naroda jim pa ni. (Bes je!) Ne šestletno ali petletno ali celo triletno šolsko dobo za našo mladino — ne nazaj v trivijalne šole konkordatske dobe, temveč naprej in navzgor se naj razvija naše šolstvo. Odpravi se naj poletno oproščenje, oziroma na Kranjskem ti obskurni nadaljevalni tečaji ter se uvede zopet popolno osemletno šolsko ofciskovanje. Zahteva, da $e naj šolska doba skrajša, da dobi kmet potrebnih delavcev, je proračunjeno sleparstvo. Delo otrok kmeta ne bo rešilo propada. Zahteva pa se naj, da se vojaška doba skrajša, da se ob času silnih poljskih del dovoli vojakom kmetiškim sinom dopust. Zahteva se naj, da se kmetje rezervisti ne kličejo k orožnim vajam ob času nujnih poljskih del. Zahteva se naj, da se posli zavarujejo za onemoglost in starost, da ne bo vse vrelo v mesta in tvornice, tako dobi kmet potrebaih delavcev. (Glasna pohvala.) Država naj prevzame stroške za šolstvo in naj skrči ogromne izdatke za militarizem. (Ploskanje.) Z ozirom na naš narodni položaj pa zahtevamo z e d i njeno Slovenijoinvnjiavtonomijoza šols t v o. Država nain naj da sredstva, nam jih dati mora, saj ji plačujemo davek v denarju in krvi, a za naše šolstvo zahtevamo avtonomijo, da si ga uredimo tako, kot je za napredek in prosveto našega naroda potrebno. Itd., itd. Beseda ostane beseda ter nima veljave in pomena, dokler ne postane d e j a n j e, dokler nam ne preide v kri in meso in se ne izrazi v naši volji. Pozival je torej govornik k dejanjem, k delu ter je predložil izdelan načrt, da se bo naše izvenšolsko delo vršilo ne le po enotnih načelih, temvež tudi po sistematiškemu programu in trdni organizaciji. Ta naČrt je izborno izdelan in dal Bog, da se uresniči. Ko je govornik med drugim razpravljal o potrebi, da razširimo -Učit. Tov." in mu pridobimo novih naročnikov ter se pohvalno izrazil, kako neustrašeno zastopa ta list naše zahteve in odbija ostudne napade na nas, so poslu.alci burno ploskali in priredili uredniku BUčit. Tov." laskavo ovacijo. Ker je že čas potekel, je govornik svoje predavanje skrajšal. Poročilo tov. P e s k a , ki je trajalo skoro dve uri, je bilo tako izborno, poučno in duhovito, da je zbudilo na premnogih mestih cele salve aplavza. Eoncem poročila je žel poro- čevalec za svoj temeljiti elaborat najburnejše odobravanje. Cehi, Srbi in Hrvati so govorniku čestitali. Poročevalec P e s e k : Moj predlog se glasi: Slavni zbor skleni: Glavni zbor -Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev naj izvoli osrednji akcijski odbor, ki naj deluje na to, da bodo vsa slovenska in istrsko-hrvaška učiteljska društva ustanovila odseke za izvenšolsko deloranje in da bodo ti odseki vršili svojo nalogo. Predsednik: Otvarjam razpravo. Tovariš F e r 1 u g a želi govoriti. Tov. Št. F e* 1 u g a : Za izborno poročilo izrekam tovarišu poroževalcu srčno zahvalo. Vsak mu izkušaj biti enak. Napravimo iz peska cement, da bo trdno in večno stalo naše delo za ljudstvo! (Odobravanje.) Tov. A. G r m e k (Trst): Snovanje akcijskega osrednjega odbora naj prevzame upravni odbor ,,Zaveze". (Sprejeto.) Tov. Š m a j d e k: To se naj zgodi takoj in naj se privzame v odbor poročevalec sam. (Sprejeto.) Tov. C r n a g o j : Izborno poročilo naj izide v tisku v obliki brošure, ki jo naj založi .Zaveza" ter razdeli raed učiteljstvo in ljudstvo, ki naj iz nje spozna, kakšno je naše delo. (Sprejeto.) Predsednik: Ker se nibče več ne oglasi k besedi, izrekam tudi jaz poročevaleu iskreno zahvalo. (Ploskanje.) S tem smo dovršili dnevni red današnjega zborovanja. Dolžnost me veže, da se vsem, ki so pripomogli, da se je zborovanjo izvršilo tako dostojno, najlepše zahvalim. — Zahvaljam se gg. poročevalcem za obilni trud zahvaljam se vsem udeležencem, milim in dragim gostom neučiteljem, da so prihiteli od vseh strani na naš shod; zahvaljam se preblagorodnemu gospodu županu radovljiškemu dr. Vilfanu in radovljiškemu prebivalstvu, ki nam povsod izkazujejo svoje simpatije; prav posebno pa se zahvaljam pripravljalnemu odboru za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za prireditev letošnjega našega sestanka! S tem dovršujem XIX. glavno skupščino BZaveze". (PIoskanje. Kliei: Živio predsednik.) Banket. Ura se je pomaknila že čez eno, ko so se zbirali skupščinarji k banketu, ki je bil prirejen na lepo okrašenera vrtu. Mize so bile pogrnjene za 200 oseb. Med banketom je svirala doma.a radovljiška godba. Eadovljiški župan, g. dr. Vilfan, je izpregovoril prvo napitnico, pozdravljajoč organizaeijo učiteljstva, ki se najsijajnejše kaže v dični -Zavezi", kateri na čast dviga čašo! Predsedaik J e 1 e n c se zahvalja g. županu, nazdravlja njerau in prijaznemu, gostoljubnemu mestu, ki mu županuje. Tov. G r m e k iz Trsta pozdravlja deloljubnost častnega člana .Zaveze", g. župana in poslanca Hribarja, ki mu pripiva krepko zdravico. Gosp. župan H r i b a r izreka zahvalo za napitnico. Govori o krasoti slovenske zemlje in pozivlja učiteljstvo, naj vzgaja čvrst rod, ki bo znal čuvati to zemljo pred vsakim sovražnikom. Nazdravlja jugoslovanskemu učiteljstvu. Tov. E. G a n g 1: Ko vas gledam tako pred seboj, se mi zdi, da prihaja naš dan. Prišli so junaki s severa in z juga, da nas podpro, da nam pride čimprej dan svobode. PozdravIjeni, Čehi; pozdravljeni, Srbi; pozdravljeni, Hrvati! Cehi so nam dali Komenskega, Hrvati Filipovica, Srbi reprezentanta pravega rodoljubja — Gavrilovica. Mi smo dali svojemu ljudstvu sebe. Učitelj je junak slovenskega ljudstva, ki ga vodi k blaginji. Nimamo slavne in velike zgodovine, nimamo slavnih vojskovodij, nimamo plemstva, a imamo sedanjost, ki jo je ustvarilo našo delo. To je naš ponos. In ker itnamo sedanjost, imamo bodočnost. Po zgledu vašem, dragi slovanski bratje po krvi in zvanju, hočemo urediti svoje delo narodu v prid. V triglavskem pogorju živi pravljica o Zlatorogu, katerega kri je imela čudotvonio moč. Iz vsake kaplje krvi je zraslo zdravilno zelišče, ki je dalo použito obstreljenemu in ranjenemu Zlatorogu prejšnjo moč. Tako naj teče iz naših src kri, ki naj krepi in jači naš narod, da vstane močnejši in samozavestnejši v svojem potomstru. Hvala vam, bratje in sestre, da ste prišli raed nas. Objeraa vas ljubezen naših src. Ponesite s seboj uverjenje, da tudi slovensko učiteljstvo dela! Govornik nazdravlja Cehom, Srbom in Hrvatom. Napitnica je bila sprejeta z gromovitimt ploskanjem. Za Oehe se je zattvalil g. B. S k a I a , za Srbe g. Ivan P. Jovanovic, ki je končal svoj govor z Gregorči.evimi verzi: BBog živi vse Slovene, pod streho hiše ene!" in za Hrvate g. K 1 o b u č a r. Vsi so nazdravljali Slovencem. Govoril je še Oeh g. S c h u s t e r , ki je napil Slovenkam, moravski Čeh g. H a j n y , ki je govoril o kulturnem delu in tov. P e s e k , ki je vzklikni: -Naj živi delo za prosveto!" Med napitnicami so orile navdušene rodoljubne pesmi, ki so poveličevale svečanostno razpoloženje. Imeli smo zopet priliko, da smo se divili milozvočnemu petju Srbkinj gdč. sester Mice in Euže Jakovljeviceve. Po banketu se je odpeljala večina skupščinarjev, med njimi Srbi, Hrvati in Cehi, na Bled in v Bohinj. Drugi so odšli proti Ljubljani, turisti pa so se dvignili ua pot, da pozdravijo sivega očaka Triglava. Izleti. Po končanem obedu smo se za5eli razhajati in poslavljati. Prvi so se poslovili bratje H r v a t i, ker se jim je hitelo, da si ogledajo Bled in potem odidejo že z večernim vlakom proti dorau. Večina udeležnikov pa se je vrnila tudi že s popoldanskira vlakom; ostali pa so peš ali z vozmi z brati Č e h i in S r b i odrinili čez Lesce na Bled. Tam so se naložili na čolne in veselo prepevaje domače in srbske pesmi veslali po jezeru proti otoku, kjer so v romarski cerkvici pozvanjali s ,,čudodelnim" zvoncera na izpolnitev raznih svojih želja, vsi pa na blagor in slavo mile domovine. Zvečer so se vrnili zopet v Badovljico na svoja prenočišča. Drugo jutro so se skupno odpeljali do Jesenic, kjer so se presrčno poslovili od bratov č e h o v in onega oddelka naših tovarišev, ki so si hoteli ogledati Božno dolino in Oelovec. Ostali pa so se odpeljali z brati S r b i v Bohinj k jezeru in izviru Savice. Tu ob slapu peneče se Savice je prikipelo navdušenje za krasno to pokrajino do vrhunca, in tov. Jovanovic jo je slavil v navdušenih besedah ter v poslvilo dvignil čašo kristalno-čiste Savice v čast lepe slovenske domovine, rekši, da kadarkoli bodo zrli v drveče se valove naše Save ob kraljevem Belemgradu, vsekdar bodo videli njih iskrene pozdrave dragih jim bratov Slovencev. — Po nekolikem odmoru in ob izborni postrežbi v prijaznem hotelu nZlatorog", so izletniki posedli zopet na vozove do Boh. Bistrice, kjer so se končno poslovili od preljubih in milih nam gostov S r b o v ter se razšli na vse kraje: eni pozdravit sivega očaka Triglava, drugi proti Ljubljani, ostali zopet proti Gorici in Trstu. Srbski tovariši in tovarišice so šli preko Ljubljani in Postojne. Ogledali so si vzorno urejeno postojnsko šolo ter potem odšli v jamo, katere krasot niso mogli prehvaliti. Obedovali so v Arkovi gostilnici, kamor so prišli tudi postojnski pevci, ki so mile slovanske goste razveseljevali s prekrasnim petjem. Iz Postojne so šli v Trst, odtod v Benetke in nazaj čez Bosno in Hercegovino na svo.j dom v svobodno svojo kraljevino Srbijo. Želimo jim na dolgem in zanimivem tem potovanju obilo zdravja ia srečen povratek v milo domovine svojo. Drugo leto pa na zdravo in veselo snidenje zopet v kraljevem Belemgradu in Zagrebu in Pragi in v naši soln.ni Gorici! V spominsko knjigo slovenskemu učiteljstvu. Srbski tovariš in prijatelj, g. Milan V. Popovic, učitelj v Leskovcu in urednik BDjačkog Napretka", nam piše: Lepa je vaša zemlja slovenska. Ima visoke planine, plodne ravnine, bujne reke, divno polje, kjer vaš narod tako neumorno deluje. Vse to sem videl, vsemu sem se divil, vse to sem vzljubil. Slovenci imate odlične delavce za širjenje prosvete in kulture, krepke borce za politiške pravice svojega naroda; imate podjetnike, obrtnike, šole in vse, kar je treba za nacionaln^ povzdigo, za kulturno iij, prosvetno napredovanje. Imate, kar me osobito veseli, odlično usposobljen in za svoj posel in narod vrlo oduševljen in zavzet kader prosvetnih delavcev — učiteljev in učiteljic — mojih dragih koleg. Jaz imam v tem jako cenjenem stanu slovenskih koleg in koleginj mnogo Ijubih znancev, katerih znanstvo mi je jako drago, ker je v meni ostavilo vtiske kulturnih in prosvetljenih Ijudi, a pri tem oduševljenih delavk in delavcev za napredek šole in za blagiDJo svojega vrlega naroda. Osobito me veseli, da ponesem s seboj v svojo svobodno domovino najlepše spomine na vašo lepo domovino s stalno željo, da se čim večkrat obiščemo in bolje spoznavamo, zakaj to bo po mojem trdnem uverjenju koristilo nam in vam. Zato vas lepo in prijateljsko prosim, da sprejmete to mojo željo, da se to naše znanstvo obnavlja in čvrsti, kolikor nam bo največ mogoče, čeprav nas ločijo stotine kilometrov in politiške meje. To so iskrene želje ia bratski pozdravi vašega srbskega kolege Milana V. P o p o v i 6 a. Brzojavni pozdrarl. K r š k o. Bratovski in zadružni pozdrav ! Lapajne. Ljubljana. V duhu z vami. « Gregorc.Pieek, učitelja-vojaka. L j u t o m e r. Za opravičene zahteve uvodnega članka v današnjem nTovarišu" krepko naprej! Milan V r š i c. Maribor, K o š i r — Ptuj, K o v a č i . — Št. Vid, Ž a g a r — Celje pozdravljajo skupščino iz mariborske kosarne. Mokronog. Zborovalcem nZaveze" kličemo: radikalno na demokraški podlagi naprej med ljudstvo za ljudstvo. Franc Skulj, Vincenc Okorn, Hrabroslav Skulj. 0 p a t i j a. Slovanskemu užiteljstvu presrčen pozdrav tovarišiei Nuša Vavpotičeva in Etna Ženkovičeva. 0 r m o ž. Vrlo naprej, združeni na poti prosvete za narod in dom! Živeli! Porekar,Vrabl,Bajšp. Pristova. S telesom v postelji, a z duhom z vami želi mnogo uspeha S t r m š e k. B a k a. Bog živi napredno učiteljstvo! Baka - Krško: Franc, Hermina, Gusti L u n d e r, Karel __ u m e k. B o č. Zaradi bolezni zadržana pošiljava iskren pozdrav cenjenim tovarišicam in tovarišem! Štefanija Č e h , Egidij Č e h. S o 1 k a n. Pozdrav in najboljši uspeh. Goriško učiteljsko društvo. Š o š t a n j. Spominjaje se lanskega zborovanja, pošiljava zbranim tovariški pozdrav. -Zavezi" najboljši uspeh. Trobej, Lukman. Š o _ t a n j. Kar vam nebo je dalo sil, vse posvetite domovini, vse posvetite mladini! Za nŠaleško čitalnico": V o š n j a k. Stari trg pri Bakeku. Bojevnikom za pravice ueiteljstva kličejo : Krepko naprej! Žebre, Wigele, Justin, Zakrajšek. T o I ra i n. Zborujočemu učiteljskemu parlamentu želim najboljših uspehov. Bog živi stanovske brate Slovane! Andrej V r t o v e c. V i p a v a. Z vami do zadnjega zdiha. Punčuh, Mercina, Grum, Silvester. Z a g r e b Pozdravljamo skupštinu sa željora, da bi zbrovanje vaše donijelo obilo plodova prosvjeti budučnosti jednokrvnih naroda na slavenskom jugu. Hrvatski pedag. -knjiž. zbor. Z a g r e b. Pozdravljamo vaše zborovanje s poklikom: Složnim silama naprijed ! Odbor -Hrvaškoga učiteljskog saveza". (N e 6 i 11 j i v o.) Delo, stvarnost mišljenja, moštvo znaeaja in narodnost so učitelju zvezde-vodnice. Naj bo jugnslovanska zaveza verna svojemu imenu! Za društvo slorenskih profesorjev: Dr. 11 e š i č. * * * nZavezine" skupščine sta se udeležila le d v a c. kr. okr. šol. nadzornika. Ostali se boje, dokler ne zaveje druga sapa. Na skupščini ni bilo tudi nobenega c. kr. vladnega uradnika. Mi nismo pogrešali nikogar. Pride pa čas, ko bodo oni pogrešali nas!