Adelma von Vay Duh, sila, snov Druga razširjena izdaja Prevedli Jan Ciglenecki, Matic Kastelecin Don Ciglenecki Spremna besedaAnton Rozman in Jan Ciglenecki $ Adelma von Vay Duh, sila, snov Slika na naslovnici: Abstraktno troje Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2011 ISBN 978–961-6519-61-8 Adelma von Vay Duh, sila, snov Druga razširjena izdaja Prevedli Jan Ciglenecki, Matic Kastelecin Don Ciglenecki Spremna besedaAnton Rozman in Jan Ciglenecki Ljubljana2019 Elektronska knjižna zbirka $ e–46 Urednik Gorazd Kocijancic Adelma von Vay Duh, sila, snov Druga razširjena izdaja Prevedli Jan Ciglenecki, Matic Kastelec in Don Ciglenecki Spremna beseda Anton Rozman in Jan Ciglenecki Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2019 Elektronska izdaja e–46 Elektronski vir (pdf, epub) Nacin dostopa (url): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=302640128 ISBN 978-961-7011-88-3 (epub) ISBN 978-961-7011-89-0 (pdf) Vsebina 9 Jan Ciglenecki Predgovor k drugi razširjeni izdaji 13 Anton Rozman, Jan Ciglenecki: Štajerska Pitija Vloga in vpliv baronice Adelme von Vay v zgodnjem razvoju spiritualisticnega gibanja v drugi polovici 19. stoletja 14 Kaj je spirit(ual)izem? 15 Spiritualizem v Združenih Državah Amerike 21 Spiritualizem v Angliji 23 Spiritualizem v Nemciji 25 Spiritizem v Franciji 27 Spiritizem v Avstro-Ogrski 32 Prva srecanja s spiritizmom 33 Srecanje z zdravnikom Janosem Gardosom 34 Medialno ali avtomaticno pisanje 37 Prva Adelmina knjiga: Knjiga premišljevanj za vsakogar 37 Nakup posestva Prevrat v Konjicah 39 Adelmina druga knjiga: Duh, sila, snov 41 Vzpostavitev spiritisticnega društva v Budimpešti 43 Obracanje proti Angliji in Združenim državam 45 Adelmina tretja knjiga: Študije o svetu duhov 45 Nadaljevanje pestrega leta 1874 48 Materializacije v Avstriji 51 Eksperimenti z Lottie Fowler 52 Ustanovitev Teozofskega društva 53 Društvo duhovnih raziskovalcev v Budimpešti 57 Naravni duhovi ali elementariji in Adelmin prvi stik s H. S. Olcottom 59 Poziv k bolj duhovnemu spiritualizmu 62 Adelmine nove publikacije in obisk Anglije 64 Odstrta Izida in Adelma von Vay 69 Spori v zvezi z naukom reinkarnacije 72 Novosti, ki jih je prineslo leto 1878 74 Razvoj dogodkov v Teozofskem društvu in v bnas 76 Adelmino izgrajevanje odnosa s Caroline Corner 77 Von Vayeva in Teozofsko društvo 80 Nadaljnji razvoj dogajanja v Teozofskem društvu 84 Adelma in budimpeštansko društvo v zacetku osemdesetih 88 Adelma in Caroline 89 Medialno pisanje in zdravilstvo 93 Stvarjenja sveta v knjigi Duh, sila, snov 105 Bibliografija: 109 Appendix 1: Adelmini korespondenti 121 Appendix 2: Nepopolna bibliografija Adelme von Vay 131 Prvi predgovor 132 Drugi predgovor 133 Tretji predgovor medijevih duhovnih vodij I. knjiga 137 1. poglavje: Prazacetek 144 2. poglavje: Življenjski princip 148 3. poglavje: Prvorojenci 154 4. poglavje: Prelom 160 5. poglavje: Vkljucitev protizakona v naravni zakon 166 6. poglavje: 1. stopnja sveta 170 7. poglavje: 2. stopnja sveta 174 8. poglavje: 3. stopnja sveta 179 9. poglavje: 4. stopnja sveta 183 10. poglavje: 5. stopnja sveta 187 11. poglavje: 6. stopnja sveta 192 12. poglavje 196 13. poglavje: 7. stopnja II. knjiga 203 14. poglavje: Nadaljnje oblikovanje 210 15. poglavje: Spravno nadaljnje oblikovanje 215 16. poglavje: Embrionalni duhovi 220 17. poglavje: Tretji prelom 229 18. poglavje: Trikratni razplet iz kaosa 233 19. poglavje: Tretji, cetrti in peti soncni sistem 240 20. poglavje: Šesta sonca 246 21. poglavje: O življenjskem principu 249 22. poglavje: Zemlja kot mikrokozmos 253 23. poglavje: Pojem Boga na Zemlji 258 24. poglavje: Cutne utelesitve in smrt 268 25. poglavje: Duhovni darovi ljudi 274 26. poglavje: Opažanja o magnetizmu in elektriki Zemlje III. knjiga 279 27. poglavje: 1. potenciranje 286 28. poglavje: 2. potenciranje 288 29. poglavje: 3. potenciranje 290 30. poglavje: 4. potenciranje 292 31. poglavje: 5. potenciranje 293 32. poglavje: 6. potenciranje 294 33. poglavje: 7. in 8. potenciranje 295 34. poglavje: 9. in 10. potenciranje 296 35. poglavje: 11. in 12. potenciranje 297 36. poglavje: 13. in 14. potenciranje 300 37. poglavje: Duhovne misije na Zemlji 302 38. poglavje: Še en pogled na Zemljo 304 39. poglavje: Naša sklepna beseda 307 Dodatek: tabele 345 Slovarcek temeljnih pojmov Was ihr nicht tastet, steht euch meilenfern; Was ihr nicht fasset, das fehlt euch ganz und gar; Was ihr nicht rechnet, glaubt ihr, sei nicht wahr; Was ihr nicht wägt, hat für euch kein Gewicht. Was ihr nicht münzt, das, meint ihr, gelte nicht. (J. W. Goethe, Faust) Predgovor k drugi razširjeni izdaji Od prve izdaje slovenskega prevoda knjige Duh, sila, snov je minilo osem let, ki so bila za raziskovanje življenja in dela baronice Adelme von Vay izjemno dinamicna in polna ne­nadejanih odkritij. Kmalu po izidu knjige je 3. in 4. decem-bra 2012 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Žicki kartuziji potekal dvodnevni mednarodni simpozij, ob katerem je izšla tudi strokovna monografija v treh jezi­kih: Aleksandra Boldin in Jan Ciglenecki, Adelma von Vay: Skrivnostna baronica iz Konjic. Die geheimnisvolle Baronin aus Konjice. The Mysterious Baroness from Konjice (Sloven-ske Konjice: Obcina Slovenske Konjice, 2012). Knjigo do-polnjuje tudi Adelmina bibliografija, ki jo je zbral in uredil Anton Rozman in je vkljucena tudi v pricujoco razširjeno izdajo. V clanku z naslovom »Adelma Vay – spregledana zdravilka iz Slovenskih Konjic«, Etnolog 25 (2015), je etno­loginja Nena Židov podrobneje raziskovala razlicne vidike njene zdravilske dejavnosti. O vse vecji priljubljenosti Adel-me v zavesti ljudi prica tudi njena romaneskna upodobitev v delu Nebesa Cadillac Zdenka Kodrica, h kateremu je do-dana krajša spremna beseda: Jan Ciglenecki, »Adelma von Vay: prismuknjena baronica, zvezdnica spiritizma in velika dobrotnica« (Maribor: Pevec, 2014). Strnjen povzetek do-tedanjih raziskav je bil objavljen v clanku: Jan Ciglenecki,»Življenje in delo baronice Adelme von Vay (1840–1925) in njena podoba v oceh lokalnega prebivalstva«, v knjigi: Neža Zajc (ur.), Pogled od zunaj (Ljubljana: Založba ZRC, 2017). Ko se je že zdelo, da se je prvi val zanimanja za Adelmino življenje in delo že nekoliko polegel, je vajeti raziskovalnega voza v roke vzel Anton Rozman, ki se je lotil poglobljene­ga preucevanja tujih spiritisticnih in teozofskih publikacij iz obdobja, ko je bila Adelma na vrhuncu svoje slave. To obdobje smo poimenovali »manjkajocih 30 let«, saj obsega cas približno od prvega izida knjige Duh, sila, snov leta 1870 do objave Adelminih dnevniških zapiskov Iz mojega življe­nja (Aus meinem Leben) leta 1900 – o tem obdobju je bilo sprva na voljo zelo malo oprijemljivih podatkov, s pomocjo katerih bi bilo mogoce osvetliti njeno delo in vpliv, ki ga je imela na razvoj spiritisticnega in teozofskega gibanja. Že prej smo iz dolocenih virov, zlasti znamenitega dela Odstrta Izida Helene Petrovne Blavatsky in prve celovite zgodovine modernega spiritizma Emme H. Britten z naslovom Nine­teenth Century Miracles, slutili, da je morala biti Adelma v tem casu izjemno cenjena med najvidnejšimi predstavniki takratnih okultnih, spiritisticnih in teozofskih krogov.  Toda sistematicnih raziskav Adelmine vloge in vpliva v tem formativnem obdobju omenjenih gibanj se je zares lotil šele Anton Rozman, ki je svoja odkritja prvic javno predsta­vil na predavanju v Teozofskem društvu v Budimpešti spo­mladi 2018. Predavanje je bilo organizirano v okviru našega obiska madžarske prestolnice, ko smo skupaj z AntonomRozmanom, Neno Židov in Aleksandro Boldin raziskovali arhivsko gradivo za zgodnjo zgodovino Društva duhovnih raziskovalcev (Verein Spiriter Forscher), ki ga je tu leta 1871 skupaj z možem ustanovila Adelma. Ob tej priliki smo se srecali tudi s skupino budimpeštanskih spiritistov, ki še da­nes delujejo po nacelih Adelmine filozofije, kakršna ji je bila prek medialnega pisanja razodeta v knjigi Duh, sila, snov.  Prenovljeno in znatno razširjeno izdajo, v katero so vkljuceni izsledki najnovejših raziskav, posvecamo enemu vodilnih parapsihologov nemškega govornega podrocja, pokojnemu Rudolfu Passianu (1924–2018). Njegova pestra življenjska zgodba je bila tesno prepletena z Adelminim delom in prežeta z vrednotami njenega nauka. Ko je leta 1948 padel v rusko ujetništvo in bil po nedolžnem obsojen na 25 let zapora, ga je izkušnja vojne in ujetništva spodbu­dila k razmišljanju o temeljnih življenjskih vprašanjih: od kod prihajamo, kam gremo, kaj je bistvo življenja in smrti? Pri soocenju s temi vprašanji mu je bila v glavno oporo prav Adelmina knjiga Duh, sila, snov, ki mu je po srecnem nakljucju prišla v roke. Svojemu sojetniku je takrat rekel: »Ce Bog resnicno obstaja, mora vedeti, da sem obsojen po krivici.« Le dva dni pozneje – pisalo se je leto 1955 – je bil iz­pušcen iz zapora. Ti dogodki so ga vzpodbudili, da se je po vrnitvi iz ujetništva zacel ukvarjati s parapsihološkimi raz­iskavami in humanitarnim delom. Kljub svoji invalidnosti, ki je bila posledica vojne in zaradi katere je bil preostanek življenja priklenjen na vozicek, je veliko potoval po svetu ter raziskoval šamanske tradicije in alternativne metode zdra­vljenja. Na osnovi tako pridobljenih (spo)znanj je nastala tudi njegova najvecja knjižna uspešnica PSI Abenteuer. Da Adelmina knjiga Duh, sila, snov, ki mu je pomaga-la v najtežjih trenutkih ujetništva, ne bi zapadla v pozabo, je podprl objavo novih ponatisov nemškega izvirnika in k njim prispeval tudi obširne spremne besede. Oboje je bilo še pred nekaj leti prosto dostopno tudi na spletu, kjer sem do izvirnika Adelmine knjige prišel tudi sam. Passianovo vseživljensko prizadevanje za širjenje Adelminega nauka je tako posredno vplivalo tudi na nastanek slovenskega pre­voda knjige Duh, sila, snov. Pri svojih 88 letih se je Passian, ki je živel v Švici, z veseljem odzval na vabilo in se udeležil simpozija o življenju in delu Adelme von Vay, ki je pozimi 2012 potekal v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljaniin Žicki kartuziji. Ob tej priložnosti je imel dve plenarni predavanji, ganljiv pa je bil tudi njegov obisk Adelmine­ga groba na pokopališcu v Slovenskih Konjicah. Spomladi 2018, ravno med obiskom Budimpešte, smo izvedeli novico o njegovi smrti. Prenovljeno izdajo z veliko hvaležnostjo posvecamo njemu.  Jan Ciglenecki V Ljubljani, jeseni 2019. Adelma von Vay Duh, sila, snov Anton Rozman, Jan Ciglenecki Štajerska Pitija Vloga in vpliv baronice Adelme von Vay v zgodnjem razvoju spiritualisticnega gibanja v drugi polovici 19. stoletja Leta 1870 je na Dunaju izšla knjiga z naslovom Duh, sila, snov (Geist, Kraft, Stoff), ki naj bi jo komaj 29-letna baro­nica Adelma von Vay, doma iz Slovenskih Konjic, napisala s pomocjo t. i. medialnega pisanja, neodvisno od njenega zavednega vpliva in svobodne volje. Knjiga je bila razproda­na takoj po izidu in je kmalu postala priljubljeno ctivo med ezotericnimi krogi. Samo v nemškem jeziku je do danes doživela že devet izdaj, prevod in ponatis pa je izšel tudi v angleškem jeziku. Cetudi je avtorica te nenavadne knjige vecji del svojega življenja preživela na obmocju slovenskeŠtajerske, pa sta njeno življenje in delo pri nas in širše po svetu tako rekoc popolna neznanka, pa ceprav je bila v svo­jem casu svetovno znana spirit(ual)istka in teozofinja, ki je objavila vec kot dvajset knjig in številne clanke v najbolj znanih spirit(ual)isticnih revijah tedanjega casa. Kdo je bila torej baronica Adelma von Vay? In kaj je spirit(ual)izem? Adelma se je rodila 20. oktobra leta 1840 v Tarnopolu v Galiciji (današnji Ukrajini) kot hcerka grofa Wurmbran­da in njegove žene, roj. grofice Teleky. Zgodnje otroštvo je preživela na družinskem posestvu v mestu Schwarzau na Spodnjem Avstrijskem, po ocetovi smrti pa je z materjo, ki se je v drugo porocila s knezom Solms-Baruthom, zapustila Avstro-Ogrsko in naslednjih deset let svojega življenja pre­živela v Prusiji. Z dvajsetimi leti se je porocila z madžarskim magnatom, baronom Ödönom von Vayem, s katerim je v idilicni zakonski zvezi preživela polnih šestdeset let. Zakon-ca sta najprej nekaj let živela na posestvu Vayevih v Golopu, v bližini mesta Tiszalök na madžarsko-ukrajinski meji, in nato v Budimpešti, dokler se nista leta 1867 preselila v Ko­njice (tedanji Gonobitz) in na Prevratu kupila grašcino, ki je med domacini še danes znana kot »Baronvaj«. Ödön je umrl 1. marca leta 1921 na Malem Lošinju, kjer sta imela za­konca pocitniško vilo, Adelma pa 25. maja 1925 v Slovenskih Konjicah, kjer je tudi pokopana. Kaj je spirit(ual)izem? V svoji najosnovnejši obliki je spirit(ual)izem verovanje, da lahko živi ljudje vstopajo v stik z »duhovi« umrlih, obicaj-no s pomocjo nekega posrednika oziroma medija.1 Iz tega temeljnega prepricanja se je v 19. stoletju razvilo gibanje, ki se je razširilo po vsem svetu in zajelo razlicne plasti cloveške družbe ter pomembno vplivalo na tedanje intelektualno in religiozno življenje ljudi. Spirit(ual)izem se je pojavil v kon­tekstu »široko razširjenega kulturnega vpliva na posamezni­ka, ki je bil radoveden, znanstveno usmerjen, tehnološko napreden in duhovno razvit. Ta vpliv pa je vodil v družbene spremembe, zaradi cesar so spirit(ual)izem zaceli opisovati kot demokraticno, populisticno in feministicno gibanje, ki je bilo tesno povezano z reformisticnimi težnjami, kot so vegetarijanstvo, abolicionizem, pravice žensk« ipd.2 Giba­nje je zajelo zelo razlicne družbene skupine, od ortodoksno kršcanskih do progresivno agnosticnih,3 ki jih je povezovalo verovanje v duhovni napredek v tem in v življenju po smrti ter v univerzalno odrešitev. 1 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 1074. 2 Tatiana Kontou in Sarah Wilburn, Ashgate Research Companion to Nineteenth-Century Spiritualism and the Occult, str. 4. 3 Julie Chajes, Recycled Lives: A History of Reincarnation in Blavatsky’s Theosophy, str. 89. Danes se na splošno ne zavedamo, kako velik vpliv je imel spirit(ual)izem na celotno kulturo druge polovice 19. stoletja. Eden od eminentnih predstavnikov spiritualisticne­ga gibanja v Združenih državah Amerike, sodnik vrhovnega sodišca v New Yorku, John D. Edmonds, je leta 1867 objavil, da je bilo tedaj v ZDA vsaj deset milijonov spiritualistov. To številko je v svoji knjigi dopolnil publicist Robert Dale Owen, rekoc, da jih je bilo vsaj še enkrat toliko v preostalem kršcanskem svetu.4 Spiritualizem v Združenih Državah Amerike Nekako od leta 1820 naprej so ameriško javnost zacela vzne­mirjati porocila o izjemnih psihicnih moceh, ki jih pose-dujejo Hindujci, vendar pa so njeno pozornost dokoncno pritegnile novice o predstavitvah mesmerizma in hipno­tizma ter s tem odkritje o domnevno nadnaravnih moceh cloveškega uma. »Zdravljenje z vero« je bilo sicer od nekdaj razširjena tradicija, toda ko so takšni ljudje, kot je bil Phine­as Parkhurst Quimby,5 temu dodali še prakso mesmerizma, so se izoblikovali krogi, ki so se ukvarjali z »zdravljenjem z umom«.6 Ti krogi so dopolnjevali že sto let stare ideje misticnega nad-naturalizma, ki so se širile prek sweden­borškega kulta, Cerkve Novega Jeruzalema, v obliki neke vrste »starodavne modrosti«. Swedenborg je namrec v svo­jih obsežnih delih, kot so Arcana Coelestia, The Apocalypse Revealed, The Apocalypse Explained, trdil, da se je njegova notranja vizija odprla za nebeške resnice, tako da je lahko podal opise nebeških podrocij, odnos med neskoncnim in našim koncnim obstojem ter teorijo o ustreznosti vsakega 4 The Debatable Land between This World and the Next, str. 174. 5 Phineas Parkhurst Quimby (1802–1866) je bil ameriški duhovni ucitelj, magnetizer, mesmerist in iznajditelj. Na splošno velja, da je njegovo delo vodilo do oblikovanja gibanja New Thought. 6 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 12. fizicnega dejstva z neko vecno resnico. Govoril je, da so vzroki za vse stvari v »božanskem umu« in da je koncni cilj obstoja in kreacije pripeljati cloveka v zvezo z višjim duhom vesolja, da bi tako lahko postal podoba svojega kreatorja, pri cemer je zakon ustreznosti kljuc do vseh božanskih za­kladov modrosti.7 Pomembno mesto v tedanjem religioznem življenju Amerike so imeli tudi »Otroci Luci« ali kvekerji in njihovo poudarjanje neposrednega in spontanega žarcenja Božjega duha v cloveški zavesti. Tako kot metodizem se je namrec tudi kvekerizem porodil iz niza spiritualisticnih pripetljajev, prek prejemanja navdihujocih sporocil od duhovnih obisko­valcev, kar je skupaj s cudežnimi ozdravitvami pritegnilo na stotine ljudi.8 K transcendentnim izkušnjam so bili nagnjeni tudi shakerji, ki so trdili, da posedujejo moc apostolskega zdravljenja, prerokovanja in glosolalije,9 da jih navdihujejo visoke duhovne inteligence in da so dejansko že leta vnaprej napovedali prihod spiritualisticnega gibanja ter da je njihov red veliki medij med tem in svetom duhov.10 Na podoben nacin je bilo v letih 1820–23 zasnovano tudi mormonsko gibanje, ko je preko videnja angela in zapisov na zlatih plošcah nastala The Book of Mormon.11 Približno v istem casu je svoj vpliv razširila tudi Unitaristicna cerkev, ki na Biblijo ni gledala kot na nezgrešljivo in navdihnjeno Božjo besedo, ampak kot na delo vzvišenih cloveških posre­dnikov, na Kristusa pa kot na zaslužnega clovekovega sina 7 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 12–13. 8 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 13. 9 Glosolalija ali govorjenje v jezikih je pojav, pri katerem ljudje govo­rijo v jezikih, ki jih sicer ne poznajo. 10 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 13. 11 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 14. in ne kot na nebeškega odrešitelja.12. Unitaristicna cerkev se je v tridesetih letih 19. stoletja z deli Emersona13 in pod vplivom nemške romantike ter angleških pesnikov, Carlylea, Coleridgea in Wordswortha ter njihovega spogledovanja s hindujskimi vplivi preoblikovala v prepoznavno filozofijo transcendentalizma. Emerson je na materijo gledal kot na negativno manifestacijo univerzalnega duha, pri cemer je um izraz istega duha v njegovem pozitivnem aspektu, clo­vek pa nic drugega kot ta univerzalni duh, ki je prisoten v materialnem organizmu.14 V takšnem religioznem in filozofskem okolju so se leta 1848 na posestvu Foxovih v Hydesvillu v zvezni državi New York odvili dogodki, ki jih zgodovina oznacuje za zacetek sodobnega spiritualisticnega gibanja. Sestre Leah, Margaret in Kate Fox naj bi vzpostavile komunikacijo med svetom cloveške zavesti in svetom raztelešenih duhov. Ni preteklo veliko casa, ko so se skoraj v vsakem mestu v Ameriki zacele srecevati skupine, ki so poskušale vzpostaviti stik s prebival­ci nevidnih svetov. Odzivi duhov so bili številni in razlicni, od preprostega »trkanja« do oglašanja zvonckov, pojavljanj pramenov svetlobe, levitacije predmetov in cloveških teles, sporocil prek planšete (tablice s pisalom), glasovnih spo­rocil, materializacij rok in popolnih teles, samodejnega pi-sanja, glosolalije in številnih drugih podobnih fenomenov. Pojavljali so se mediji, jasnovidci, navdihnjeni govorci, ki so postali gorišce spiritualisticnih krogov.15 Tako naj bi bilo leta 1852 že samo v Filadelfiji tristo spiritualisticnih skupin, po celotnih ZDA pa okoli trideset tisoc medijev. Pionirja 12 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 15. 13 Ralph Waldo Emerson (1803–1882) je bil ameriški esejist, predava­ telj, filozof in pesnik. 14 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 16. 15 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­ alist Movement, str. 100. tega gibanja sta glede na odziv na njune kabinetne seanse, fizicne materializacije in mednarodne turneje – pozneje ti­picne oblike promocije medijev in spiritualizma na splošno – ter posledicno na številne pamflete, clanke in knjige, ki so opisovale njune domnevne jasnovidne sposobnosti, postala brata Davenport.16 Zanimiva poteza tega hitrega širjenja gibanja je bila nje­gova politicna razsežnost in pomen, saj je prevzelo mocan proti-suženjski znacaj. Druga zanimiva vzporedna znacil­nost je bila, da je gibanje številne ateiste napeljalo do spre­jetja religioznih resnic. Spiritualizem je, razumljivo, sicer naletel na nasprotovanje duhovšcine in materialisticnih znanstvenikov, vendar pa je imel številne privržence tudi med temi, saj so se zanj presenetljivo navduševali števil­ni visoki javni in vladni uslužbenci, odvetniki, zdravniki, profesorji in znanstveniki.17 Vsemu temu je sledil razmah obsežne produkcije spiritualisticne literature in zacetek iz­hajanja prvih spiritualisticnih revij, kot sta bili recimo Ban­ner of Light (1857) in Religio-Philosophical Journal (1865), ce omenimo le dve najbolj izpostavljeni, ki sta bili posveceni »spiritualisticni filozofiji, racionalni religiji in psihicnemu raziskovanju«. Obe omenjeni reviji sta pomembni tudi za razumevanje vloge, ki jo je znotraj zgodnjega spiritualizma imela Adelma von Vay. V zvezi s spiritualisticnim gibanjem v ZDA je potrebno omeniti vsaj dva »medija«, ki sta odlocilno oblikovala to, kar bi lahko poimenovali »filozofija spiritualizma«. Prvi je bil Andrew Jackson Davis (1826–1910), ki je bil predvsem zdravilec in videc. S svojim natancnim diagnosticiranjem in zdravljenjem bolezni je presenecal tako paciente kot zdrav­nike, predvsem pa je videl v »srce stvari« in opisoval bistve­ 16 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 22. 17 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 22. no naravo sveta in duhovni ustroj vesolja. Leta 1845 je imel v New Yorku 157 predavanj o »novi filozofiji vesolja«, ki so bila nato objavljena pod naslovi Nature’s Divine Revelation, The Great Harmonia (Boston 1850), The Philosophy of Spi­ritual Intercourse (New York, 1851), The Penetralia (Boston, 1856), The Present Age and Inner Life (New York, 1853) in The Magic Staff (Boston, 1858).18 Ta predavanja so pozneje izšla še pod skupnim naslovom The Harmonial Philosophy, ki predstavlja emanacisticno vizijo vesolja, katerega kreativna moc pociva v velikem duhovnem soncu, vsi naravni pojavi pa odsevajo vecne oblike božanskega uma. Z razvojem svo­jih duhovnih cutil in v skladu s svojimi fizicnimi cuti lahko cloveška bitja spoznajo ustreznosti in odnose med duhov­nimi in naravnimi svetovi ter božanske zakone in principe, ki urejajo obstoj v obeh kraljestvih.19 Drugi medij je bila Emma Hardinge Britten (1823–1899), nedvomno ena najvplivnejših predstavnic spiritualisticnega gibanja, tako v ZDA kot v Angliji. Delovala je kot medij in predavateljica, a tudi kot zgodovinarka in teoreticarka okultizma ter kot zagovornica oživitve preucevanja magije. Prizadevala si je tudi za socialne reforme, njena artikula­cija povezanosti med religioznimi, magicnimi, okultnimi, socialnimi in politicnimi ideali pa je ostala vplivna vse do današnjih dni.20 Rojeno v Angliji, jo je že v njenih mladih le­tih »odkrila« misticna skupina z imenom Orphic Society, ki so ji pripadali pomembni predstavniki zgodovine zahodne ezoterike, na celu z Edwardom Bulwer-Lyttonom (1805– 1873), in ki je odigrala vplivno vlogo pri razvoju magije in okultizma v Angliji vecji del 19. stoletja. Leta 1855 je Brit-tnova odpotovala v ZDA in se tam pridružila Society for the Diffusion of Spiritual Knowledge, prvi legalno ustanovljeni 18 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom, str. 23. 19 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 300. 20 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 202. spiritualisticni organizaciji, ter prevzela urejanje njene revije The Christian Spiritualist. V obdobju med državljansko vojno (1865–68) se je po­svetila socialnim reformam, pogostokrat obiskala in preda­vala v Angliji in se leta 1870 porocila s spiritualistom Willi-amom Brittnom, s katerim sta še istega leta izdala vplivno in dobro sprejeto knjigo Modern American Spiritualism: A Twenty Years’ Record of the Communion Between Earth and The World of Spirits.21 Leta 1875 sta bila z možem soustano­vitelja Teozofskega društva v New Yorku, vendar pa sta se kmalu povsem povrnila k spiritualizmu in objavila knjigo The Faiths, Facts and Frauds of Religious History (1879), ki je obravnavala prvotni vir, iz katerega so izšli razlicni sistemi teologije in poskušala zreducirati razlicne svetovne religije na njihove osnovne arhetipe. Leta 1883 sta izdala zgodovino spiritualizma pod naslovom Nineteenth Century Miracles, ki predstavlja zgošceno zgodovino gibanja po deželah sveta od zacetka devetnajstega stoletja, v kateri posebno mesto zase­da tudi Adelma von Vay. Med leti 1887 in 1892 je Brittnova urejala tudi svojo lastno revijo The Two Worlds, v kateri je objavljala clanke, povezane s spiritualisticnim gibanjem, od katerih so bili nekateri edinstveni tudi po tem, da je v njih poskušala razmejiti spiritualizem od teozofije.22 Brittnova je napisala tudi kratka navodila za spiritualiste, vkljucno z Rules to be Observed When Forming Spiritual Circles (1870) and On the Road; or, The Spiritual Investigator: A Complete Compendium of the Science, Religion, Ethics, and Various Methods of Investigating Spiritualism (1878).23 Zdi se, da je Brittnova odigrala vodilno vlogo tudi pri organiziranju ameriških spiritualistov v Spiritualist National Union. Na prvi nacionalni konferenci (1890) je zagovarjala osnoven 21 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­ alist Movement, str. 295. 22 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­ alist Movement, str. 297. 23 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 204. koncept spiritualisticne filozofije, ki je pozneje postal znan kot »sedem nacel spiritualizma« in ki zajema: ocetovstvo Boga, bratstvo cloveka, skupnost duhov in duhovništvo an-gelov, kontinuiran obstoj cloveške duše, osebna odgovor­nost, odškodovanje in povracilo za vsa dobra dela na zemlji ter vecno napredovanje vsake cloveške duše.24 Spiritualizem v Angliji Novice o novem gibanju so dosegle Anglijo skoraj takoj, ko se je zacelo. Davisova Principles of nature je bila socasno objavljena v Ameriki in Angliji leta 1847, kot prvi ameriški medij pa je v London leta 1852 prišla Maria Hayden, ki je vzbudila veliko pozornost in zacela objavljati prvo angleško spiritualisticno revijo, The Spirit World (1853).25 Proti koncu petdesetih je bila Anglija že dom številnih spiritualistov, ki so se med seboj locevali predvsem po razredni in krajev­ni pripadnosti. Prva vecja spiritualisticna revija je bila The Yorkshire Spiritual Telegraph and British Harmonial Advo­cate (1855–1859), posvecena predvsem porocilom o cudežih na spiritisticnih seansah, ki ji je sledil The London Spiritual Magazine (1860–1877), kršcansko usmerjen mesecnik. Naj­pomembnejša revija zgodnjega obdobja angleškega spiri­tualizma je bila The Spiritualist Newspaper (1869–1882), ki je bila namenjena raziskovanju in analizi spiritualisticnih pojavov, urejal pa jo je William Henry Harrison.26 Z zornega kota obravnave Adelme von Vay sta pomembni še reviji, ki ju je urejal James Burns, Human Nature (1867–1878) in The Medium and Daybreak (1870–1895). V Londonu so postali zgodnji propagatorji spiritualizma ohlapno povezani intelektualci in poslovneži srednjega razreda. Popularizirane in sprejete s strani celotnega spiri­tualisticnega gibanja so bile mnoge Swedenborgove ideje, 24 The Spiritualists‘ National Union (https://www.snu.org.uk/) 25 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 1079. 26 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 1080. vendar pa je naglašen skrivnostni element njegovega uce­nja posebej nagovarjal predvsem intelektualna, filozofska in religiozna nagnjenja dobro izobražene elite.27 Tej eliti je pripadalo zlasti eno od štirih lokalnih društev v Londonu, Dalston Association of Inquirers v Hackneyu, v krog ka­terega je sodil Harrison. To društvo je, skupaj z revijo The Spiritualist, odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju na­cionalne organizacije, ki je bila vzpostavljena avgusta 1873 pod imenom British National Association of Spiritualists (BNAS). Med clani tega društva so bili tudi mnogi Adel-mini najpomembnejši korespondenti in prijatelji v Angliji: Emily Kislingbury, poznejša tajnica BNAS, Thomas Blyton, Charles Blackburn, Elizabeth Mac Dougall Gregory, in še posebej clani družine Corner, mati Amelia Corner, njen sin Elgie in dve hcerki, Nina in Caroline, ter mediji Florence Cook, Mary Rosina Showers in Charles Williams. Pomemben prispevek angleških krogov k razvoju spi­ritualisticnega gibanja se je pokazal na organizacijski in analiticni ravni. Pionirsko delo na podrocju posvetnega, namenoma nepristranskega in domnevno znanstvene­ga preucevanja spiritualisticnih pojavov je bilo storjeno z vzpostavitvijo The Society for Psychical Research (1883), katerega clani so bile eminentne osebnosti, kot so Willi­am Stainton Moses in Frederic William Henry Myers ter zgodovinar spiritualizma Frank Podmore.28 Z raziskova­njem spiritualisticnih pojavov se je ukvarjalo tudi veliko drugih eminentnih znanstvenikov, kot na primer William Crookes, clan Scientific Society, ki je po številnih preizkusih v najbolj strogih testnih pogojih seans, ki jih je prirejal na lastnem domu, prišel do zakljucka, da je v teh primerih na delu dolocena »psihicna sila«, ki je pod vplivom dolocene inteligence. Podobne eksperimente sta opravljala tudi Ray Lancaster in Bryan Donkin, zagovornika znanega medija 27 Alex Owen, The Darkened Room, str. 21–27. 28 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 1080. Henrya Sladea na razvpitem sojenju, ki se je koncal s po­polno zmago spiritualizma. Tem lahko dodamo še Serjeanta Coxa, ustanovitelja Psychological Society, in pa Cromwella Varleyja ter zlasti še Alfreda Russela Wallacea,29 soavtorja, skupaj s Charlesom Darwinom, teorije o naravni selekciji in evoluciji. V spiritualizmu je Wallace našel odgovore, ki so zapolnili metafizicne praznine, ki so jih pustile odprte njegove znanstvene teorije. V skladu z njegovimi pogledi, da je »spiritualizem eksperimentalna znanost, ki nudi edini trden temelj za resnicno filozofijo in cisto religijo (…) edi­ni, ki lahko harmonizira konfliktna verovanja … se zanaša na dokaze, namesto na vero ter da nadomešca mnenja z dejstvi«, se je torej spiritualizem zdel kot ocitna religija za vsakega znanstvenika.30 Mnogim bralcem se bo zdelo nena­vadno, da je bil clan The Society for Psychical Research in privrženec spiritualizma tudi pisatelj Arthur Conan Doyle, clovek, ki je ustvaril vedno logicnega Sherlocka Holmesa, tako da tudi po njegovem zagovorništvu lahko sklepamo, da je imelo gibanje znanstveno osnovo tudi v oceh tega iz­jemnega pisca.31 Spiritualizem v Nemciji Ob svojem prihodu v Nemcijo, v zacetku petdesetih let 19. stoletja, se je spiritualizem le pocasi oprijemal. Tako kot v Franciji se je takoj navezal na predobstojeca gibanja, še zlasti na idealizem in mesmerizem, kakor je opisan v raziskavah »odila« barona Karla von Reichenbacha (1788–1869) in v fascinacijah z vizijami in mocmi vidke Friederike Hauffe (1801–1829) iz Prevorsta. Tako je prva nemška spiritualistic­na revija Psyche: Deutsche Zeitschrift für Odwissenschaft und 29 Emily Kislingbury, »Spiritualism In Its Relation to Theosophy«, str. 4. 30 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­ alist Movement, str. 325. 31 https://www.conandoyleinfo.com/life-conan-doyle/conan-doyle- -and-spiritualism/ Geisterkunde (1865–1866) že z imenom ustrezno odsevala te interese. Najbolj opazna znacilnost nemškega spiritualizma je bila, da so ga na široko sprejeli intelektualni, filozofski in znanstveni krogi, kar odseva tudi v delih velikih filozofov Immanuela Kanta, Träume eines Geistersehers, erläutert durch Träume der Metaphysik (1766), Arthurja Schopen­hauerja, Versuch über Geistersehn und was damit zusam­menhängt (1851), Friedricha Wilhelma Josepha Schellinga, Zusammenhang der Natur mit der Geisterwelt (1862), Karla Roberta Eduarda von Hartmanna, Der Spiritismus (1885), ter znanstvenikov Johanna Karla Friedricha Zollnerja, Vier-te Dimension und Okkultismus (1880) in Gustava Theodorja Fechnerja, In Sachen der Psychophysik (1877), ki sta v poznih sedemdesetih letih 19. stoletja preucevala medijske sposob­nosti ameriškega medija Henryja Sladea. Najvplivnejša nemška spiritualisticna revija je v sedemde­stih letih postal mesecnik Psychische Studien (1874–1925), ki ga je ustanovil Aleksander N. Aksakov (1832–1903), svetova­lec ruskega carja in avtor Der Spiritualismus und die Wissen­schaft (1872) in Animismus und Spiritismus (1890) ter okoli 30 drugih avtorskih in prevajalskih del o spirit(ual)izmu in raziskavah psihizma.32 Slednji je urednikovanje revije pre­pustil Gregorju Constantinu Wittigu, s katerim sta že v letu 1868 zasnovala Bibliothek des Spiritualismus für Deutschland. Wittigov pogled na spiritualisticne pojave je bil bolj »psiho­loški« kot pa »duhoven«, zato je zagovarjal ekperimentalen in znanstven pristop do pojavov ter izkljuceval »razodetja« medijev kot neznanstvena. Zaradi tega so na straneh revije le stežka našli prostor prispevki Adelme von Vay in z njo povezanega budimpeštanskega spiritisticnega društva, kar je skušal nekoliko uravnovesiti Bernhard Cyriax z ustanovitvijo revij Sprechsaal in Spiritualistische Blätter. 32 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 1081–82. Spiritizem v Franciji Pri obravnavi spirit(ual)izma v Franciji, ni mogoce mimo dejstva, da je pred njegovim prihodom v celotni, še zlasti pa v kontinentalni Evropi, deloma pa tudi v Ameriki obstajala nikoli prekinjena tradicija umetnosti magije, prežitek antic­nih in srednjeveških verovanj v nadcloveške dejavnosti in moci, tako v cloveku kot v naravi. Med kmeckim in neukim prebivalstvom je ta tradicija prevzela obliko nedolžnih vra­ževerij, med ucenimi ljudmi pa se je izražala v filozofskih spekulacijah o duhovnih energijah narave, skrivnih moceh v cloveku, kot so prerokovanje, ekstaticne vizije in možnost clovekovega nadzora zunanjega sveta prek rokovanja s sub-tilnim etrom z magnetskimi lastnostmi. Obstajala je živa dedišcina Paracelzusa, Roberta Fludda, Thomasa Vaughna, Roberta Bacona, Agrippe von Nettesheima in florentinskih platonistov. Tudi kršcanski spisi so bili polni opisov nad­naravnih dogodkov, nekromacije, carovništva, cudežev, duhov, duhovnih sporocil, simbolicnih sanj in podobnih. Pripadniki inteligence, ki so ohranjali sled starodavnega ezotericizma, dopolnjenega s prevodi sanskrtske literature, so sprožili renesanso raziskovanja teh kraljestev s preuce­vanjem novo-platonikov, gnostikov, Apolonija iz Tijane in Filona. Uceni ljudje 19. stoletja so tako na novo odkrivali in raziskovali starodavna mišljenja, globoko ukoreninjena v okultnem.33 Prav tako je v Franciji že pred prihodom spiritua­lizma obstajala dobro razvita oblika mesmerizma, ki je do izraza prišla v delih barona Dupoteta (1796–1881) in Louis-Alphonsea Cahagneta (1809–1885) in zajemala mnoge pojave in izkušnje spiritualizma ter pridobila ime »magicni spirit(ual)izem«. Njune raziskave so ugotovile obstoj stanja transa, ki so ga poimenovali »somnabulizem«. Razmejitev 33 Alvin Boyd Kuhn, Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wis­dom, str. 23. med ameriškim spiritualizmom in doktrino francoskega spiritizma pa je nato opredelil Hypolyte Leon Denizard Ri­vail, s pseudonimom Allan Kardec (1804–1869), ki naj bi svoje nauke prek ust magnetiziranih somnabulnih medijev pridobil neposredno od samih duhov. Njegova prva knjiga Le Livre des Esprits (1857) je podala razlago o mnogoterosti poseljenih svetov in o vlogi osebnostnega Boga kot tudi o preživetju individualne duše,34 medtem ko je njegova dru­ga knjiga, Le Livre des médiums (1861), vsebovala navodila za vzpostavljanje avtonomnih spiritisticnih krožkov. Poleg temeljnega verovanja, da duhovi umrlih lahko komunici­rajo z živimi, je Kardec s spiritizmom povezal še dve drugi glavni prepricanji: prvic, verovanje v napredovanje duhov do popolnosti (božanskosti) prek številnih (re)inkarnacij, ki temelji na evoluciji iz materije v duha; in drugic, vero­vanje, da obstaja neskoncno število svetov (vkljucno s pla­neti in soncnim sistemom), v katerih lahko duša nadaljuje svojo evolucijo, vkljucno z idejo, da inkarnacije na Zemlji niso ne prve ne zadnje, ampak zgolj najbolj materialne in »najdlje od popolnosti«.35 Kardec je ustanovil tudi društvo Société d‘Études spirites in zacel izdajati revijo Revue Spirite (1858–), ki je za naklonjenost javnosti tekmovala z alterna­tivno spiritualisticno revijo Z. Pierarta Revue Spiritualiste (1855–1870), vendar iz tega boja izšla kot zmagovalka, tako da je ta veja spiritizma v Franciji po sedemdesetem letu povsem prevladala. Prav ta oblika spiritizma je nato najpo­membneje vplivala na znacaj spiritizma v Avstro-Ogrski in s tem tudi na spiritisticna dela Adelme von Vay. 34 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 1080. 35 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­alist Movement, str. 136. Spiritizem v Avstro-Ogrski Pri obravnavi spiritistizma v Avstro-Ogrski se ne moremo izogniti gibanju, ki je bilo njegov neposredni predhodnik in nato vanj vkljucena doktrina in ki ga je zasnoval Anton Me-smer (1734–1815). Mesmer je študiral teologijo in medicino na dunajski univerzi ter leta 1766 po Paracelzusovem zgledu diplomiral s tezo o vplivu planetov na cloveško telo, kmalu zatem pa je zacel delovati kot zdravnik. V letih 1773–74 je se je pri zdravljenju uspešno posluževal magnetov ter iz teh izkušenj potegnil prve obrise svoje teorije. Preprical se je namrec, da magneti niso sami odgovorni za dosežen ucinek, ampak da služijo kot ojacevalec oziroma kanal za »fluid« v njegovem lastnem telesu, ki ga je prenesel na pacienta z mocjo volje in ga je poimenoval »živalski magnetizem«. Njegova teorija je slonela na prepricanju, da celotno vesolje prežema neotipljiv fluid, ki povezuje cloveška bitja z žival-mi, rastlinami, predmeti in drugega z drugim, ter da vse bolezni povzroca le slabo kroženje tega fluida v cloveškem organizmu. Za ozdravitev je potrebno v cloveku ponovno vzpostaviti ravnovesje tega kozmicnega fluida, kar magne­tizer doseže s potezami rok prek telesa pacienta. Mesmer je ta osnovni koncept živalskega magnetizma in opisa ma-gnetizerskih tehnik ter pojava magnetnega somnabulizma dopolnil s psihološko, antropološko in kozmološko teorijo razlage zapletenega odnosa med clovekom in vesoljem, kar je sprožilo kulturne tokove, ki so se nato krepili in razcveteli v devetnajstem stoletju.36 Pomemben raziskovalec magnetizma na prehodu v novo stoletje je bil baron Carl Ludwig Reichenbach (1788–1869), kemik, strokovnjak za rudarstvo in izumitelj, ki se je leta 1839 umaknil iz industrije in zacel preucevati patologijo cloveškega živcnega sistema in med drugim tudi somna­ 36 Dictionary of Gnosis and Western Esotericism, str. 76; gl. tudi Annie Besant, Hypnotism and Mesmerism, part II. bulizem. Njegove raziskave so ga leta 1844 privedle do od­kritja posebne sile v naravi, ki jo je poimenoval »Od« in jo razumel kot nekakšen življenjski princip, ki prežema in povezuje vse žive stvari.37 Teorijo in prakso »magnetnega zdravljenja« je izpopol-nil madžarski plemic, grof Ferencz Szapary (1804–1875), ki je leta 1841 v Dresdnu ustanovil »clinique magnetique« za osemdeset pacientov in kmalu postal znan po izjemnih ozdravljenjih. Leta 1845 je v Parizu objavil Katechismus des Vital-Magnetismus zur leichteren Direction der Laien-Ma­gnetiseure in leta 1853 Table-Moving: Somnambulisch-Ma­gnetische Traumdeutung, leto pozneje pa še Magnetisme et magnetotherapie. Leta 1858 se je za dvanajst let nastanil v Parizu, kjer je postal znan kot »zdravnik za neozdravljive« in bil na splošno priznan kot najbolj silovit »magnetizer« svojega casa. Predstavitev svojega življenskega dela je leta 1870 sklenil v knjigi Testament Philosophique, Religieux et Social.38 Grofov somišljenik in tesen prijatelj je bil zdrav­nik in porodnicar, Janos Gardos (1813–1893), ki je v sredini stoletja seznanil z nekaterimi obetajocimi spiritisti in tako pomembno vplival na porajanje madžarskega spiritizma kot tudi na spiritisticne zacetke Adelme von Vay.39 Pionirsko delo na podrocju organiziranja seans z me-diji in beleženja njihovih »duhovnih sporocil« je opravil na Kranjskem (verjetno v Ljubljani) rojeni Joseph Heinrich Stratil (1794–1876 ali pozneje). Stratil je zacetku stoletja služboval kot okrožni gozdar na nekdanjem samostanskem posestvu v Sticni, kjer je med drugim raziskoval še številne lokalne posebnosti, od cloveške ribice do prazgodovinskih gomil ter zbiral stare dokumente o carovniških procesih in se zacel zanimati za spiritizem. Leta 1832 se je preselil v 37 Peter Mulacz, »Notes for a History of Parapsychological Develop­ ments in Austria«. 38 http://brigittegastelancestry.com/royal/bio/ferenczszaparybio.html 39 Julia Gyimesi, Between Religion and Science: Spiritualism, Science and Early Psychology in Hungary. Moedling pri Dunaju in zacel v svojem stanovanju prirejati in beležiti seanse z mediji. V devetnajstih letih eksperimen­tiranja je zbral 13 obsežnih zvezkov rokopisov protokolov, v katerih je zabeležil vec kot 26.000 duhovnih sporocil 348­tih razlicnih inteligenc. Koncem šestdesetih in na zacetku sedemdesetih je objavil nekaj od teh protokolov v dunajski spiritisticni reviji Constantina Delheza Licht der Jenseits40 in zacel sodelovati s predstavniki (E. Nehrer, A. Grünhut) nastajajocega spiritisticnega društva v Budimpešti.41 Zaradi sodelovanja z revijo The Spiritualist je bil skupaj z njima imenovan za castnega clana Angleškega nacionalnega zdru­ženja spiritualistov (BNAS).42 Avgusta leta 1888 je v dveh številkah spiritualisticne re-vije Light, ki je leta 1881 kot uradno glasilo angleškega spiri­tualisticnega nacionalnega združenja zamenjala revijo The Spiritualist, izšel prevod clanka, ki je bil izvorno objavljen v nemški teozofski reviji Der Sphinx, z naslovom »Hellen­bach – The Champion of Truth and Humanity«. Clanek je napisal Wilhelm Hübbe-Schleiden, predsednik Deutsche Theosophische Gesellschaft, in je bil posvecen spominu na leto prej umrlega filozofa, politika, raziskovalca spiri­tisticnih pojavov, zacetnika parapsihologije in plodovitega pisatelja Lazarja Hellenbacha de Paczolaya (1827–1887). Ro­jen na družinskem posestvu na Slovaškem, je Hellenbach osnovno izobrazbo pridobil na Dunaju ter univerzitetno v Pragi in nato leta 1851 prevzel upravljanje materinega po­sestva v Sv. Heleni na Hrvaškem. Tam se je tudi porocil in se vkljucil v politicno življenje ter to obdobje zakljucil leta 1869 s preselitvijo na Dunaj, kjer se je posvetil bancnim poslom. Ceprav se je ukvarjal s politicnimi, financnimi in drugimi zadevami, pa je njegovo temeljno držo uma in delovanja opredelil študij misticnih in okultnih ved. Med 40 Maj 1868, str. 177–178. 41 The Spiritualist, 22. oktober 1875, str. 197. 42 The Spiritualist, 14. julij 1876. leti 1860 in 1870 je kot medij uporabljal »mlado poroce-no žensko« in »drugo, ki je pripadala izobraženim razre­dom«, predvsem za komunikacijo s preminulima filozofoma Schopenhauerjem in Kantom. Leta 1875 je prek Adelme von Vay spoznal medij Lottie Fowler in zacel v svoje analiticno raziskovanje nadcutnih pojavov vkljucevati eksperimente z mediji. V naslednjih letih je tako povabil k sebi na Dunaj številne znane medije, Henryja Sladea, Karla Hansena, Wil­liama Eglintona, Harrya Bastiana, Valesko Töpfer, Webra Schrapsa in Margaretho Morgenstern iz Budimpešte ter pri teh raziskavah sodeloval in prijateljeval s profesorjem Friedrichom Zollnerjem in filozofom Carlom du Prelom. Na podlagi teh izkušenj je razvil samosvoj in v dolocenih ozirih pionirski pogled na te pojave. Kot prvi je na primer poskušal razumeti clovekovo življenje na matematicni osno-vi in razkriti ritmicno periodicnost, ki vlada organskemu in anorganskemu svetu, ter to priobcil v knjigi Die Magie der Zahlen.43 Vendar pa je bila osrcje njegovega zanimanja filozofija, tako da je postal nedvomno vpliven filozofski av-tor v okviru širokega spektra tem iz socialne in politicne filozofije in etike, predvsem pa na podrocju filozofske refle­ksije tako-imenovanih »metapsihicnih pojavov«. Filozofska javnost tedanjega casa ga je prepoznavala kot nosilca ideje »transcendentalnega individualizma«, kot reinterpretacije Kanta in Schopenhaurja, vzporedno z glavnima predstav­nikoma »metapsihicne filozofije«, prijateljema Eduardom von Hartmannom in Carlom du Prelom,44 objavljene v delih Der Individualismus im Lichte der Biologie und Philosophie der Gegenwart, Eine Philosophie des gesunden Menschenver­standes, Die Vorurtheile der Menschheit, Die Vorurteile des gemeinen Verstandes, Aus dem Tagebuche eines Philosophen, Die Insel Mellonta in drugih ter v številnih clankih v dnev­nem tisku in v spiritualisticnih in teozofskih revijah. 43 Light, 04.08.1888, str. 383–4 in 11.08.1888, str. 396–7. 44 Boris Kožnjak, Filozofski rad Lazara Hellenbacha, str. 51. Spiritisticno gibanje v pravem pomenu besede pa se je na Avstro-Ogrskem zacelo z delovanjem Constantina Del-heza, ucitelja francošcine na Dunaju, ki je v letu 1863 objavil nemški prevod Kardecove knjige Das Buch der Geister in leto pozneje še Der Spiritismus in seinem einfachsten Au-sdruck. Leta 1865 je Delhez ustanovil tudi prvo spiritisticno društvo in zacel leto pozneje izdajati še mesecnik Licht des Jenseits oder Blumenlese aus dem Garten des Spiritismus. Eine Zeitschrift für die spiritische Wissenschaft und Lehre (1866–1872).45 Vendar pa je bilo društvo maloštevilno in spiritizem se med dunajskimi krogi ni nikoli razmahnil. Povsem drugace pa je bilo v Budimpešti.46 Tam je živela revna ženska, katere hcerka je bila izjemen medij in ki je že pri trinajstih letih spontano vzstopala v trans, v katerem je govorila o razlicnih stvareh. Približno v istem casu se je iz Amerike, kjer se je seznanila s spiritualizmom, v Bu-dimpešto vrnila ženska, ki je zacela poucevati anglešcino in bila narocena na bostonsko spiritualisticno revijo Banner of Light. Mnogi ljudje so ju zaceli obiskovati, s cemer se je širilo zanimanje in pocasi oblikovati krožki.47 Na zacet­ku so se morali interesenti zaradi nenaklonjenega ozracja skrivati po zasebnih stanovanjih, vendar pa so se okolišcine spremenile, ko so se jim pridružili clani družine von Vay in zdravnik Adolf Grünhut, ki so pri oblasteh vložili prošnjo za ustanovitev spiritisticnega društva, te pa so 30. aprila 1873 izdale potrdilo o ustanovitvi Verein Spiriter Forscher.48 Nje-gov predsednik je postal Adolf Grünhut (1826–1906), ki se je z živalskim magnetizmom seznanil od zdravnika regimenta že v letih 1848–49 med vojno za neodvisnost Ogrske, ko je služboval kot pomožni zdravnik. Leta 1860 je srecal mlado somnabulno žensko, katere medijske sposobnosti so sproži­ 45 Peter Mulacz, Notes for a History of Parapsychological Developments in Austria. 46 Nineteenth Century Miracles, str. 413. 47 Nineteenth Century Miracles, str. 414. 48 Banner of Light, 13. marec 1875. le njegovo zanimanje za spiritizem, ki ga je povsem prevzel po letu 1866, ko je obiskal Vayeve na njihovem posestvu v Golopu.49 Društvo je kmalu pridobilo lastne prostore, v katerih je prirejalo redne seanse in zacelo izdajati revijo Re-flexionen aus der Geisterwelt.50 II. del: Spiritizem Adelme von Vay Prva srecanja s spiritizmom Ko so iz Amerike prvic prodrle novice o trkanjih duhov in premikanjih miz, je ukvarjanje s temi stvarmi kmalu postalo modno tudi v Avstriji. Adelma se tako spominja, da jim je že kot otrokom uspevalo sprožati poplesavanje mize, vse dokler ni nekoc padla v omedlevico, zaradi cesar so jim starši prepovedali nadaljnje tovrstno eksperimentiranje. Spominja se tudi sestricne, ki je bila cudovit »medij« in ki je uporabljala majhno tablico s pisalom (planšeto), s pomo-cjo katere je razkrivala vsebino zaprtih pisem in odkrivala tatove, poleg tega pa posedovala takšno magneticno moc, da je z dotikom enega samega prsta dosegla dvig klavirja, mize ali kakšnega drugega težkega predmeta ter da je bilo mogoce v njeni prisotnosti videti podobe duhov in pramene svetlobe, ne da bi ona sama ali njena družina kar koli vedela o spiritizmu.51 Zaradi njene nadaljnje katoliške vzgoje je v mladostnih letih razvila odpor do vseh oblik tovrstnih spiritisticnih po­javov. Vendar pa se je ta njen odpor zacel postopoma topiti,ko se je leta 1860 porocila z baronom Ödönom von Vayem in se preselila na posestvo Vayevih, Golop na Madžarskem, saj so se številni clani družine Vay dejavno ukvarjali s spiri­ 49 Julia Gyimesi, Between Religion and Science: Spiritualism, Science and Early Psychology in Hungary. 50 The Spiritualist, 22. oktober 1875, str. 197. 51 Nineteenth Century Miracles, str. 413. tizmom.52 Pomemben dogodek za spreminjanje njenega po­gleda na spiritizem pa se je odvil, ko ji je neki gospod Piko predstavil Kardecovo Le livre des Esprits, kar jo je spodbu­dilo, da se je nato narocila še na ameriško spiritualisticno revijo Banner of Light.53 Srecanje z zdravnikom Janosem Gardosom Leta 1864 se je Adelma spopadala s hudimi krci, zaradi cesar je za pomoc poprosila dr. Janosa Gardosa, ki ji je svetoval, naj poskusi zdravljenje z metodo t. i. medialnega oz. avto­maticnega pisanja. V svojih dnevniških zapiskih se Adelma tega spominja z besedami: »Jeseni 186554 sva z mojim mo-žem spoznala magnetizerja dr. Gardosa. Ta je trdil, da vidi znacilnosti mojega duhovnega zrenja frenološko izoblikova­ne na mojem celu, in mi je svetoval, naj pricnem magnetno pisati. Kaj takega sem z velikim zanicevanjem odklonila in to oznacila za antikatoliško. Od otroštva naprej so me ucili izogibati se vsakršnemu praznoverju in ohranjati zdravo pa-met; temu nacelu tudi zdaj nisem hotela biti nezvesta. Toda dr. Gardos ni popustil. Poskusil me je magnetizirati in trdil, da bom takoj zaspala; pa vendar pri tem nisem obcutila niti najmanjše spremembe. Tudi kozarec magnetizirane vode, ki sem ga spila, ni imel name nobenega ucinka. Zdaj me je dr. Gardos razglasil še za toliko bolj magnetno in trdno ostal pri svoji trditvi, da sem vidni in pisni medij. Za krepitev mojega zdravja mi je svetoval, naj izurim svojo medianimic­no nadarjenost. Ne da bi bila sicer bolna, sem bila vseeno nežne konstitucije in sem pogosto trpela zaradi krcevitih bolecin. Na nasvet dr. Gardosa sem že skoraj pozabila, do-kler nisem nekega dne, ko sem trpela zaradi takšnih krcev, 52 Julia Gyimesi, Between Religion and Science: Spiritualism, Science and Early Psychology in Hungary. 53 Nineteenth Century Miracles, str. 414. 54 V resnici leta 1864, ker z januarjem 1865 zacne beležiti sporocila duhov, ki so nato objavljena v njeni prvi knjigi. svojemu možu v bolecini povedala, da želim preiskusiti zdravljenje z magnetnim pisanjem. Receno, storjeno. V roko sem vzela svincnik in nenadoma zacutila, da se moja roka giblje, kakor da bi jo premikali elektricni tokovi. Mojo dlan je vleklo sem ter tja in z velikimi crkami je napisala: ‚Jaz sem Thomas, tvoj duhovni varuh – piši magnetno, dobro ti dene, popolnoma boš ozdravela – Heinrich – krsta – 1867 zate leto žalovanja – Napoleonov padec 1870.‘ Notranje izcrpana sem s svojim možem pricela pocasi razvozlavati napisano, saj o besedilu nisem vedela nicesar. Žal se je prerokba glede Heinricha, brata mojega moža, uresnicila; poslovil se je 1867 po dolgem trpljenju«.55 Prav tako se je uresnicil tudi drugi del prerokbe, saj je leta 1870 v Franciji s prestola odstopil Napoleon III. Obcutkov, ki so spremljali njene prve poskuse medialne­ga pisanja, se Adelma mnogo pozneje spominja z besedami: »Z možem sva se pocutila precej srhljivo, neudobno mi je bilo; obema se je neznano ter vse, kar je bilo povezano z du­hovi, zdelo neprijetno. Odlocila sem se, da se z magnetnim pisanjem, kot so ga takrat imenovali, ne bom vec ukvarjala. Nobeden od naju takrat ni vedel nicesar o spiritizmu in o tem, da obstajajo spiritisticne knjige; nikoli se nisva ukvarja-la niti z magnetizmom niti z misticizmom. Beseda »duhovi« je zame zmeraj vsebovala nekaj srhljivega, groznega«…56 Medialno ali avtomaticno pisanje Medialno ali avtomaticno pisanje, kakršnega v navedenem odlomku opisuje Adelma, ima v okviru spirit(ual)izma in pozneje parapsiholoških študij bogato tradicijo. Kljucnega pomena pri tej metodi v njeni elementarni obliki je, da po­dobe, besede in stavki iz medija prihajajo karseda necen­zurirano, brez sekundarne obdelave zavednega razuma, pri cemer je gibanje roke popolnoma prepušceno neznanim 55 Študije o svetu duhov, str. 50sl. 56 Študije o svetu duhov, str. 51. silam v cloveku in vesolju, ki v celoti prevzamejo kontrolo nad vodenjem pisala. Obiska pri Adelmi se v nekem feljtonu spominja baro­nica Stiebar, ki njeno medialno pisanje opisuje z besedami: »Dama sede k medianimicnemu pisanju; pisalo lebdi v roki in komajda leti cez papir, obvladuje ga tuja volja, ki ne pri­pada lastnici roke; ona pa se medtem pogovarja z drugimi, neodvisno od svojega pisanja. Znameniti ljudje so pogosto prikazali duhovno gimnastiko, tako da so socasno dikti­rali pisma, igrali šah, klepetali z drugimi in pri tem niso izgubili niti vseh teh dejavnosti, vendar pa sta morala to delo opraviti zgolj njihov duh in volja. Nasprotno pa je ona povsem predana tujemu faktorju, ki je odgovoren za pisa­nje. Nemo diktirana beseda pride pisateljici kdaj pa kdaj v zavest, vendar pa lahko pusti pisalo pisati samo, ne da bi pri tem mislila na napisano, in ko vse to pozneje prebere, se ji zdi nepoznano, kakor tuje misli«.57 V casu Adelminih prvih zacetkov z medialnim pisanjem so ta necenzurirani diktat podob in misli, ki se med medial-nim pisanjem izlije na papir, povezovali z duhovi in drugimi višjimi bitji, ki naj bi s pomocjo senzibilnega medija vstopali v stik z ljudmi. Kot otrok svojega casa je bila temu preprica­nju zvesta tudi Adelma, ki v svojih dnevnikih pogosto ome­nja najrazlicnejše duhove, s katerimi naj bi med medialnim pisanjem vstopala v stik. Kakor pravi sama, se je odvisno od tega, kateri duh je spregovoril prek nje, temu primerno spreminjal tudi slog njene pisave. O pokojni materi svojega moža je tako nekoc zapisala: »Mati je prek mene pisala v svoji prefinjeni, lepo ležeci pisavi, ki je bila pravo nasprotje moje grobe pisave«.58 A vendar se v medialnem transu ni spreminjala samo njena pisava, ampak je bila vcasih zmožna pisati tudi v tujih jezikih, ce so ji tako narekovali duhovi. Kot primer takšne ksenolalije Adelma v svojih dnevnikih 57 Aus meinem Leben, str. 956. 58 Aus meinem Leben, str. 450. omenja pismo iz Rusije, na katerega naj bi, kakor pravi sama, odgovorila v ruskem jeziku in pisavi, ki ju sicer ni poznala. Kljub nelagodju, ki je spremljalo njena prva srecanja z medialnim pisanjem, pa je Adelma pozneje, ob zvesti pod-pori svojega moža, s tovrstnimi poskusi nadaljevala. Pri tem seveda velja poudariti, da je bil v tistem casu odnos do t. i. »paranormalnih« pojavov precej drugacen kot danes. Na splošno je namrec prevladovalo mnenje, da razni nepo­jasnjeni fenomeni niso nekaj a priori »paranormalnega«, ampak se takšni zdijo predvsem zaradi tega, ker pozitivni znanosti, na njeni trenutni stopnji razvoja, tega še ni uspelo adekvatno razložiti, kar pa se utegne v prihodnosti spre­meniti. V tem kontekstu tovrstne fenomene razume tudi Adelma, ki v odgovoru na brošuro z naslovom Pogledi na spiritizem (Einblicke in Spiritismus) izpod peresa Erzherzoga Johanna, spiritizem definira z besedami: »(Izraz) ‚spiritizem‘ in ‚spiritist‘ v ožjem pomenu oznacuje raziskovanje duha«.59 Adelma v spiritizmu torej ne vidi le praznoverne fascinacije nad nedoumljivimi duhovi in višjimi silami (ta je namrec po njenem mnenju znacilna predvsem za spiritualisticne prakse v anglo-saksonskem svetu), ampak ga razume kot znanstveno disciplino, katere podrocje je raziskovanje du­hovnih fenomenov. 59 Aus meinem Leben, str. 798. Prva Adelmina knjiga: Knjiga premišljevanj za vsakogar (Betrachtungsbuch für Alle) Adelma se je medialnega pisanja resneje lotila v januarju 1865, kar je kmalu rezultiralo v obsežnih zapisih s seans ter kanaliziranj razlicnih komunicirajocih duhov. Kolicina teh zapisov je narasla do te mere, da je ocitno zacela razmišljati, da bi jih objavila. S tem je zacela uresnicevati svoje poslan­stvo, ki ga je pozneje izrazila z besedami: »Ker sva brez otrok, moram paziti, kakšen sad bom pustila za seboj. Nameravam narediti nekaj velikega, da bi potešila nesrecne in jim na vsak možen nacin pomagala. Delovati moram duhovno, s pomo-cjo medijskih talentov, ki mi jih je podaril Bog.«60 Ker ozracje v Budimpešti takrat še ni bilo naklonjeno spiritizmu, je Adelma poiskala založnika na Dunaju, tako da je pomladi leta 1867 izšla pri Verlag von Rudolph Lechner’s k. k. Universitäts-Buchhandlung njena prva knjiga z naslo­vom Betrachtungsbuch für Alle. Novico o objavi knjige in nje recenzijo je nato v svoji reviji Licht des Jenseits61 objavil Constantin Delhez. V svoji recenziji pravi, da so v knjigi predstavljena razmišljanja duhov za kljucne trenutke v ži­vljenju in da iz njih veje duh ponižnosti in ljubezni do bli­žnjega, kar izpricuje visoko raven komunicirajocih entitet. Ceprav so napisana za preproste ljudi, pa vsebujejo globok moralni nauk. Je pa recenzent obžaloval, da medij (Adelma) ni spremenila nekaterih nenavadnih kanaliziranih izrazov in s tem izboljšala besedilo. Nakup posestva Prevrat v Konjicah Istega leta kot izide Adelmina prva knjiga, sta se von Vaye­va odlocila kupiti posestvo Prevrat (Preurath) v Konjicah (tedanji Gonobitz), kamor sta se kmalu tudi preselila. Govori 60 Aus meinem Leben, str. 5. 61 Junij 1867, str. 190–192. se, da sta lokacijo izbrala z nakljucnim polaganjem prsta na zemljevid, vendar pa se zdi, da je bil ta izbor dobro premi­šljen, saj je izpolnil vec ciljev. Adelma je gojila, kakor opisuje v svojih dnevnikih, nostalgicne spomine na svoj dom, gradSchwarzau, na zgornjem Štajerskem, tako da ji je nov dom omogocil, da je bila bližje clanom svoje družine ter uživa-la v bolj domaci pokrajini. Poleg tega so bile tedaj Konjice dom številnih aristokratskih družin, kar je obetalo, da bosta z možem tam uživala izpolnjujoce družabno življenje. Morda pa je bilo najbolj odlocilno dejstvo to, da so imele Konjice strateški položaj v bližini železniškega križišca v Poljcanah (Poltschach), kar jima je omogocalo, da sta bila le dan vožnje z vlakom oddaljena od Dunaja, Budimpešte in Trsta. Ceprav sta Vayeva odslej obravnavala Konjice kot svoj stalni dom, pa sta se pogosto selila z ene lokacije na drugo (Dunaj, Budimpešta, Mali Lošinj, Italija, Nemcija, Francija) ter tam ostajala po mesec dni ali vec, v skladu s potrebami njune vkljucenosti v spiritisticno gibanje, raznimi družab­nimi obveznostmi in svojimi potrebami po kvalitetni, s kulturo in duhovnostjo prežeti sprostitvi, o cemer poroca Adelma v svojih dnevniških zapiskih. Po objavi Adelmine prve knjige sta Vayeva svojo spi­ritisticno dejavnost usmerila predvsem proti Budimpešti. O tem je leta 1869 v angleški spiritualisticni reviji Spiritual Magazine izšel clanek »uglednega odvetnika iz Pešte«, ki je porocal: »Kakšno leto nazaj je postala baronica A. mešcanka Pešte. Bila je izjemno privlacna in sposobna oseba. Njena hiša je bila zatocišce najvišjih krogov in svoje gostoljubje je razdajala z odprtimi rokami. Njena dobrodelnost se je odražala v clanstvu v clovekoljubnih institucijah mesta in v tešenju individualnih trpljenj revnih. Na kratko, njeno ime je bilo na vsakem jeziku in blagoslovi so sledili njenim korakom.«62 62 Spiritual Magazine, April 1869, str. 167 Adelmina druga knjiga: Duh, sila, snov (Geist, Kraft, Stoff) Ali je Adelmina naslednja knjiga Duh, sila, snov nastajala v Konjicah ali v Budimpešti, je na osnovi ohranjenih porocil težko reci, se pa njenega pisanja Adelma spominja takole: »In ce samo pomislim, kako mi je bilo vse to dano! Stara sem bila 26 let,63 niti Biblije še nisem natancno prebrala, nobenega znanja nisem imela o kakršnem koli filozofskem, kaj šele kabalisticnem delu. Kabala, Pitagora, Sokrat, Pla-ton, Ennemoser, vsa misticna dela so mi bila neznana. Ta-krat sem bila zelo nežna in trpeca. Sedela sem na postelji, pred sabo sem imela mizico in vse dopoldneve sem morala medianimicno pisati, popolnoma mehansko, o napisanem nisem imela niti najmanjše predstave, moja roka pa je kar tako drsela s svincnikom cez papir. Moj mož je sedel zra­ven mene, neprestano šilil svincnike in mi potiskal nove liste papirja. Nastajali so trikotni liki, seštevki, racuni, in se seštevali, vse mehansko, ne da bi jaz pri tem sploh lahko razmišljala, tako hitro je potekalo vse, dokler ni moja roka utrujena in izcrpana obstala. Po pisanju sem zmeraj ob­cutila veliko lakoto, vstala sem, se skopala in si privošcila krepko kosilo z bordojskim vinom, vse po ukazu duhov. Kar sem tako – medianimicno – napisala, je bilo zapisano v nenavadni vijugasti, za druge težko berljivi pisavi; da bi jo pripravila za tisk, sem napisano potem narekovala svojemu možu, kar je vzelo dvakrat toliko in še vec casa. V 30 dneh je bila knjiga, takšna kot je, napisana do konca. Svetu smo jo predali popolnoma brez sprememb, natanko takšno, kot smo jo prejeli«.64 Knjigo so nato skupaj z možem in tašco objavili leta 1870 63 V Adelminih dnevnikih se nekateri podatki pogosto razlikujejo in so med seboj vcasih tudi kontradiktorni; iz drugih odlomkov se namrec zdi, da je knjiga Duh, sila, snov nastala leta 1869, se pravi v casu, ko je bila Adelma stara 29 let. 64 Aus meinem Leben, str. 296–297. na Dunaju pri založniku Holzhausenu. Kmalu po izidu knji­ge si je zacela Adelma dopisovati s Franzem Hoffmannom (1804–1881), profesorjem filozofije na univerzi v Würzbur­gu, dobrim prijateljem in naslednikom Franza von Baader­ja (1765–1841). V zvezi s tem se Adelma spominja: »Prof. Hoffmannu je bilo nedojemljivo, kako sem lahko jaz, leta 1870 še mlado dekle, to knjigo napisala v tako kratkem casu brez predpriprav, brez razmišljanja, vkljucno z liki in zako­nom števil. Mislil je, da sem ženska, stara 70 let, vneta štu­dentka kabale, Platona in Eckardtshausena. Ko sem mu nato pisala, da sem stara komaj 30 let in da nisem prebrala še no-benega filozofskega dela, temu skorajda ni mogel verjeti«.65 Hoffmann se je pozneje nanjo veckrat obrnil z razlicnimi filozofskimi vprašanji, na katere mu je Adelma odgovorila medialno; mnogi izmed teh odgovorov so bili naknadno ob-javljeni v njeni poznejši knjigi z naslovom Sfere med Zemljo in Soncem (Sphären zwischen Erde und Sonne, 1890). Vendar pa Hoffmann ni bil edini, ki je za namen raz­reševanja metafizicnih vprašanj vzpostavil stik z Adelmo. Po izidu knjige je to storil tudi Lazar Hellenbach, ceprav obseg njunega sodelovanja na tem podrocju ni znan. Iz že omenjenega clanka v reviji Light izvemo le to, da je prek Adelme Hellenbach vzpostavil stik z duhom Kanta in na vprašanje o prostoru in gibanju prejel naslednji zapis: »Hi-trost misli presega tisto svetlobe; ko misliš, si že v istem trenutku na kraju, o katerem razmišljaš. To je hitrost ne­katerih bitij. Prostor je cloveška zamisel. Jaz v kraljestvu, v katerem sem se znašel, ne poznam ne ur, ne dnevov, ne prostora. Misliti, hoteti in delovati je vse eno.« Na vpraša­nje, kaj Kant misli o Schopenhauerjevi volji kot duši-sveta (Weltseele), pa je bil odgovor naslednji: »Schopenhauerjeva duša-sveta je popoln nesmisel; sam ga vprašaj, ce je del duše-sveta.«66 65 Aus meinem Leben, str. 297–298. 66 Light, 11.08.1888, str. 396. Tekom naslednjih let so se v razlicnih deželah zvrstile še druge bolj ali manj poglobljene recenzije knjige. Februarja 1874 je tako avtor anonimnega prispevka v reviji Human Nature67 porocal o vrhunskem delu, ki naj bi ga Adelmi dik­tirali vzvišeni duhovi. V nadaljevanju recenzija v poenosta­vljeni obliki pojasnjuje temejno strukturo sistema Adelmine kozmogonije, ki ga ilustrirajo artimeticni in geometricni diagrami. Podobno tudi v Franciji decembra istega leta iz­ide v Revue spirite68 recenzija Adelmine knjige z obsežno rekonstrukcijo njenega miselnega sistema, pod katero se je podpisal dr. Fis. Odmeve na Adelmin sistem iz knjige Duh, sila, snov pa najdemo tudi v številnih drugih socasnih razpravah o spiritisticnih fenomenih.69 Vzpostavitev spiritisticnega društva v Budimpešti Po izdaji druge Adelmine knjige sta Vayeva glavno pozornost namenila ustanavljanju spiritisticnega društva v Budimpe­šti. Prav pri širjenju in uveljavljanju spiritizma na širšem po­drocju Avstro-Ogrske je Adelma opravila pionirsko delo. V svoji Enciklopediji okultizma (An Encyclopaedia of Occultism, 1920) jo tako Lewis Spencer (1874–1955) pod geslom »Au­stria« omenja kot pobudnico spiritizma na tem koncu sveta. Tuje spiritualisticne revije so dokaj natacno predstavile potek ustanavljanja društva Verein Spiriter Forscher, ki je imelo na svojem zacetku okoli dvajset clanov in svojo usta­novno skupšcino 16. aprila 1871, na kateri so bila sprejeta pravila društva in za predsednika imenovan Adolf Grünhut, za castnega predsednika pa baron von Vay. Po tem dogodku je bilo društvo predmet ostrih kritik v budimpeštanskemin dunajskem casopisju, ki pa jih je dobro prestalo. Še vec, to dogajanje je dvignilo tolikšno zanimanje za spiritizem v javnosti, da je število clanov društva do konca leta tako na­ 67 2. december 1874, str. 86–87. 68 Str. 242–248. 69 Gl. spodaj seznam clankov o Adelmi v bibliografiji. raslo, da je dal gospod Lishner zgraditi prostore posebej za društvene namene, ki so bili slovesno odprti 2. marca 1873. Mesec dni pozneje, 30. aprila 1873, je društvo od Kraljevega madžarskega Ministrstva že prejelo potrdilo o ustanovitvi. Društvo je prirejalo redne seanse, na katerih so razlicni me-diji prejemali duhovna sporocila, in zacelo izdajati mesecno revijo Reflexionen aus der Geisterwelt, katere urednik je bil Anton Prochaszka.70 Ustanovitvenega srecanja tega društva, ki je aktivno de­lovalo vse do ruske okupacije Madžarske, se je eden izmed prisotnih pozneje spominjal z besedami: »Koncno sta prišla Vayeva. Vsi pogledi so obviseli na njiju ... njihove oci so se osredotocile na castitljivi starejši par [tj. na gostitelja], ki ju je prijazno sprejel. Prispela gosta sta bila do vsakogar prijazna in prisrcna. Majhna dvorana je bila polna. Po molitvi je Adel-ma pricela s pisanjem: z dvema prstoma je držala svincnik in z neverjetno hitrostjo avtomaticno popisala list za listom. Vladala je brezšumna pobožna tišina; slišati je bilo mogoce listanje papirja. Med pisanjem je Adelma veckrat s pogle­dom ošinila zbrane okrog sebe, ne da bi se njena roka zaradi tega ustavila. Bilo bi zelo zanimivo, ce bi lahko prek kakšnega vidnega medija potrdili prisotnost visokih duhov, ki so bili brez dvoma navzoci med zbranimi in so s svojo prisotnostjo vsesplošno razpoloženje navdajali s pobožno harmonijo, ki je bila potrebna za pridobitev vzvišenih manifestacij, ki so nam dale temelje za naše združenje, ki smo ga želeli oblikovati.« V ustanovnem aktu društva, ki ga je Adelma takrat me-dialno zapisala na papir, je bilo med drugim eksplicitno po­udarjeno, da se clani društva – po Kristusovem vzoru – vna­prej odrekajo vsakršnemu zaslužku ter da za svoje duhovne sposobnosti, zdravljenje drugih in poucevanje ne bodo prejemali materialnih darov. Podrocja delovanja društva, 70 Medium and Daybreak, avgust 22, 1873, str. 383; The Spiritualist, julij 3, 1874, str. 2; Banner of Light, marec 13, 1875; The Spiritualist, oktober 22, 1875, str. 197; gl. tudi Nineteenth Century Miracles, str. 414. ki je za svojo teoretsko podlago – poleg del Allana Kardeca – vzel prav knjigo Duh, sila, snov,71 so bila takrat opredeljena z besedami: »Prvic: vsa razodetja duhov. Drugic: študij o ži­vljenju, trpljenju, veselju in odnosih duha v vesolju. Tretjic: magnetizem in elektrika. Cetrtic: raziskovanje bolezni, še posebno krcev, blaznosti in obsedenosti. Petic: raziskovanje razlicnih vrst medijstva in somnambulizma. To so obširna podrocja za duhovno raziskovanje. Bodite pravi kristjani, verujte v Boga, v Kristusa in v duhove, preiskušajte se in raziskujte v duhovnih znanostih, zakaj samo tako ne boste zašli na pot zmote.« Novoustanovljeno društvo torej ni bilo mišljeno kot do­gmaticna spiritisticna sekta, ampak je bilo vseskozi trdno zasidrano v okvirih kršcanske vere, o cemer jasno prica tudi sledeci odlomek iz njihovega statuta: »Spiritisticna združe­nja pogosto zapadejo v dogmatiko, svetohlinstvo in sanjar­jenje; to so zli vplivi, ki škodujejo duhu. Nauk o duhovih jemljite kot resen, globok študij, tako kot naj bi bilo predmet študija tudi medijstvo v vseh svojih pojavih. Spiritizem ni neka sanjava religija; svojo religijo imate prek Kristusa. Kri­stjan, jud in pogan bi naj bili ene vere. Prvic, veruj v Boga, stvarnika duha in vesolja; drugic, veruj v Kristusa, kot v enega izmed prvorojencev oziroma Božjega Sina, kot v Od­rešenika; tretjic, veruj v navdih duha, v možnost duhovnega obcevanja. To je osnova pravega verovanja«. Obracanje proti Angliji in Združenim državam Po izdaji knjige Duh, sila, snov in vzpostavitvi društva v Budimpešti se je Adelma obrnila proti Zahodu z željo, da bi vzpostavila stik z angleškimi in ameriškimi založni­ki spiritualisticnih revij. Z izoblikovanjem kroga vplivnih prijateljev, ki so ji pomagali promovirati njeno delo, ji je to v sorazmerno kratkem casu tudi uspelo. Njen prvi angleški 71 E. Hardinge Britten, Nineteenth Century Miracles, str. 414. clanek se je tako pojavil v reviji The Spiritualist pod naslo­vom »Home experiences in Spiritualism«.72 Prve vrstice so se glasile: »Verjamem, da se bo spiritualizem izkazal za veliko, harmonizirajoco religijo prihodnosti in da smo sedaj šele na zacetku njegovega napredujocega pohoda. Zaradi tega menim, da je dolžnost vsakega spiritualista, da cloveštvu posreduje rezultate domacih študij in osebnih izkušenj.« Naslednji clanek, »The Clairvoyance of the Blind«, je sledil že teden dni pozneje, in sicer kot odziv na clanek o slepih vidcih, kar je Adelma izkoristila za opis medijstva slepe judovske ženske iz Budimpešte, Franziske Freedman.73 V istem mesecu je izšla v februarski številki revije Human Nature74 še kritika knjige Duh, sila, snov, ki je slednjo pred­stavila na naslednji nacin: »To je vzvišeno delo, ki naj bi ga narekovalo doloceno število povzdignjenih duhov, katerih imena pa žal niso podana. V njem so razvili sistem koz­mogonije, ki je ilustriran z aritmeticnimi in geometricnimi diagrami težko razumljivega znacaja.« In v zakljucku: »Ta sistem vkljucuje kršcansko, kakor tudi vse druge religije, ki so kdajkoli obstajale na svetu in ki bo osvetlil mnoge, z njimi povezane nejasnosti. Cloveštvo oznacuje kot degene­rirane potomce degenerirane rase (angelov), vendar pa tudi razglaša univerzalni ukrep, ki ga je Bog milostno vzpostavil za ponovno rešitev vseh ljudi.« Javnost, kakor tudi clani sveta BNAS, so te clanke sprejeli z velikim zanimanjem in baronico Adelmo von Vay imeno­vali za dopisnega clana združenja, o cemer je porocala tudi revija The Spiritualist 20. maja 1874, rekoc, da sta bili na svetu združenja, na sestanku v ponedeljek, 16. marca, zvecer »The Baroness Adelma Vay and Miss Anna Blackwell were elected corresponding members«.75 72 6. februarja 1874, str. 66–67. 73 The Spiritualist, marec 6, 1874, str. 115. 74 Str. 86–87. 75 Str. 138. Adelmina tretja knjiga: Študije o svetu duhov (Studien über die Geisterwelt) Pomladi tega istega leta 1874 je Adelma pri znanem zalo­žniku Oswaldu Mutzeju v Leipzigu objavila že svojo tretjo knjigo, Študije o svetu duhov, o kateri je v The Spiritualistu76 izšla obsežna recenzija, ki je knjigo promovirala na naslednji nacin: »Ta knjiga je tako izjemna kot je zanimiva. Vsebuje porocilo o medijstvu barona in baronice von Vay in o nju­nih izkušnjah vse od leta 1865, vecinoma povzetih iz avto­ricinega dnevnika, v katerega jih je vpisovala v tistem casu. Okolišcine, v katerih se je prvic seznanila s spiritualizmom, je na naših straneh predstavila že baronica sama; zato bomo opisali le nacin, na katerega je prejela ta sporocila, ki so jo vodila do potrjenega prepricanja v teorijo reinkarnacije in do njenega razvoja kot zdravilnega medija izredne moci.« To je bila knjiga, ki je Adelmo postavila v center pozor­nosti spiritualisticne javnosti, saj je obravnavala vsaj dve temeljni vprašanji, ki zadevata ozadje spiritisticnih pojavov: vprašanje o identiteti duhov in vprašanje o nauku reinkar­nacije. Tako je v tej isti številki revije The Spiritualist njen urednik William Harrison zapisal tudi naslednje: »Vpraša­nje ‚identitete duhov‘ je morda najpomembnejše vprašanje, ki terja odgovor razmišljujocih spiritualistov. Veseli bomo, ce bomo prejeli avtenticne dokaze o tem predmetu.« Nadaljevanje pestrega leta 1874 V juniju je Adelmin prijatelj in korespondent Maximilian Perty, nemški naravoslovec in entomolog, profesor zoolo­gije in primerjalne anatomije na univerzi v Bernu, objavil v nemški spiritualisticni reviji Psychische Studien77 clanek z naslovom »Das magische Erkennen verborgener Dinge und Proben desselben von Frau Baronin Adelma v. Vay«, 76 22. maj 1874, str. 243–44. 77 Junij 1874, str. 256–261. analizo možnih psiholoških zmožnosti, ki so potrebne za sprožanje spiritisticnih pojavov, z opisom verjetnega doga­janja v spremenjenih stanjih zavesti: v stanju somnabuliz-ma, dolocenem ekstaticnem stanju v toku dneva in v stanju sanjanja. Mnenja je bil, da so ta stanja v dolocenem smislu stanja razširjene zavesti, v katerih obstaja vecja dovzetnost za sporocila višjih inteligenc. Opisal je eksperimente z Adel-mo, med katerimi je bila popolnoma budna in posvecala pozornost temu, kar se je dogajalo v njeni zavesti. Po drugi strani pa zavraca nauk reinkarnacije kot nevzdržen s filo­zofskega in religioznega stališca. Naslednji mesec je Adelma v The Spiritualistu78 objavila clanek z naslovom »Psychological Experiments«, v kate-rem je predstavila testiranja v družinskem krogu na nje­nem domu v Konjicah, z namenom preizkušanja njenih medialnih sposobnosti na primeru razkrivanja zgodovine, povezane z dolocenimi predstavljenimi predmeti. Urednik je clanek pospremil z naslednjim komentarjem: »Dobro bi bilo, ko bi baronica Vay opisala pogoje, pod katerimi je dosegla te rezultate, kakšni so bili njeni obcutki, ali se je nahajala v stanju transa, oziroma ali so bile njene oci za­prte, kako ve, ali niso misli prisotnih oseb o predmetih in ne predmeti sami vplivali nanjo, in zakaj misli, da so ime­li z zadevo karkoli opraviti duhovi; te podrobnosti bi bile zelo zanimive. Profesor William Denton je nekoc objavil porocilo o številnih podobnih eksperimentih, v katerih so njegovi senzitivci odkrili to, kar se je izkazalo za zgodovino geoloških primerkov.« Na drugi strani Atlantika pa se je tedaj dogajalo nekaj, kar je pomembno vplivalo na nadaljnji potek spiritualisticnega gibanja. Na domaciji Eddyjevih v Chittendenu v Vermontu naj bi namrec v oktobru 1874 po trditvah domacih ponoci prihajalo do materializacij celega telesa, o cemer je izšel cla­nek v reviji Banner of Light. Ta je po eni strani pritegnil po­ 78 24. julij 1874, str. 43. zornost Helene Petrovne Blavatsky (1831–1891), po drugi pa polkovnika Henryja Stilla Olcotta (1832–1907). Blavatskyjeva je po življenju polnem popotovanj in dogodivšcin ter sezna­njanja z ezotericnimi tradicijami po svetu poskušala leta 1871 v Kairu ustanoviti Magic Club, društvo posveceno preuce­vanju magije in spiritualizma, vendar pa le-to ni zaživelo. Naslednja leta je nato preživela v Italiji, Rusiji in Franciji ter julija 1873 prispela v ZDA, vendar pa tedaj v spiritualisticnih krogih še ni bila znana. Olcott pa je imel po drugi strani v zacetku sedemdesetih za sabo vsestransko uspešno vojaško in poslovno kariero kot posebni preiskovalec malverzacij v trgovini z orožjem med državljansko vojno in kot uspešen odvetnik na podrocju zavarovalništva ter užival velik javni ugled. Skozi celotno življenjsko obdobje se je nekoliko zani­mal za spiritualizem, vendar mu je šele uspešna poslovna ka­riera zagotovila dovolj sredstev, da se je lahko nato v sedem­desetih povsem posvetil raziskovanju tega podrocja. Tako sta se skupaj znašla v Chittendenu in vzpostavila dolgotrajno prijateljstvo, loceno napisala nekaj clankov za dnevnik Daily Graphic s podobnimi pogledi na dogajanje, ki pa ga je Olcott nato obsežno opisal še v knjigi People from the Other World, ki je izšla v naslednjem letu (1875). Clanek H. P. Blavatsky pa je pritegnil pozornost urednika revije Spiritual Scientist, ki ji je na tej osnovi ponudil sodelovanje. Proti koncu leta je Adelma napisala ogorcen odziv na clanek Williama Howitta v Spiritual Magazine, v katerem je napadel reinkarnacioniste. Vsebina pisma, ki ga je po­slala Emily Kisslingbury, prijateljici in tajnici BNAS, ki je tekoce govorila vec jezikov in med drugim tudi nemško, je bila objavljena pod naslovom »Friendly union among spiritualists«:79 »Gospod, tudi jaz sem kristjanka, verjamem v Boga in našega Gospoda Jezusa, in skušam slediti njegovi prvi zapovedi o ljubezni do Boga in do našega soseda (…) Ceprav tujka, sem kmalu ugotovila, da Nacionalno Zdru­ 79 The Spiritualist, 4. december 1874, str. 268. ženje govori tako, kot je govoril naš Gospod Jezus: Naj vsi pridejo k meni; trpeci, kristjani, pogani, vsi naj pridejo k meni, k prsim društva, sestavljenega iz spoštovanih moških in žensk; naj spregovorijo o svojih potrebah, o svojih mislih in svojih izkušnjah. Sprejeli in ljubili bomo vse, in ne le zgolj ortodoksne kristjane. (…) Tako govori društvo, in mi, razmišljujoci ljudje razlicnih prepricanj, smo zelo hvaležni Britanskemu Nacionalnemu Združenju za njegovo resnic­no kršcansko cutenje; in ker nimamo takšne platforme za izražanje na kontinentu, se zbiramo okoli njega in predsta­vljamo naša mnenja in izkušnje, zato da bi se lahko poucili o resnici z zbiranjem in primerjanjem izkušenj vseh.« Pe­stro leto 1874 se je za Adelmo zakljucilo z dobro novico oponatisu, po zgolj dobrih pol leta, Študij o svetu duhov,80 in napovedjo, da bosta z možem na pomlad obiskala Anglijo.81 Materializacije v Avstriji Da bi ostajali na oceh javnosti, so najbolj sposobni mediji med seboj tekmovali v demonstracijah vse bolj in bolj ek­stravagantnih spiritualisticnih pojavov. V letih 1874 in 1875 so tako poskušali proizvesti cim vec karseda neverjetnih materializacij. Ceprav s težkim srcem, tudi Adelma ni bila imuna za takšen razvoj dogodkov in je poskušala plavati s tokom ter za ta namen angažirala lokalni medij, g. Pucher. O svojih eksperimentih je z navdušenjem porocala v clanku »Materializations in Austria«82 in »Merkwürdige Erschei­nungen in Steiermark«,83 v katerem je podrobno opisala šest eksperimentov z g. Pucher v prisotnosti Leona Favra de Clavarioza, Generalnega konzula Francije v Trstu, pro-fesorja Testa iz Združenih Držav in nekaterih družinskih clanov. Porocilo o tem dogajanju je izšlo tudi v Banner of 80 Psychische Studien, december 1874. 81 The Spiritualist, 18. december 1874, str. 295. 82 The Spiritualist, 15. januar 1875, str. 30. 83 Psychische Studien, februar 1875, str. 69–71. Light.84 Vsekakor je bilo Adelmi veliko do tega, da bi bila ta eksperimentiranja uspešna, saj je v februarju v The Spiritu­alistu objavila clanek z naslovom »Spiritual manifestations in Austria«85 in v marcu86 še dodatno porocilo o tem, da se eksperimenti uspešno nadaljujejo. Poleg tega sta bila v marcu in aprilu v The Spiritualistu objavljena še dva clanka Emily Kislingbury, ki sta temeljila na pismih Adelme von Vay, pod naslovoma »A dream picture«87 in »Spirit travelling during bodily sleep«,88 katerih vsebino so pozneje pogosto citirali razlicni avtorji, ki so pisali o tem vprašanju. Toda v maju je Adelma pošteno in z iskrenim obžalova­njem porocala v pismu, ki je bilo objavljeno v pod naslovom »Continental mediums«,89 da jih je g. Pucher pri eksperi­mentih zavedla: »Ne morem, da ne bi rekla, da ti dogodki, skupaj z drugimi, ki so se zgodili v zadnjem casu,90 odpirajo zelo resno vprašanje o odgovornosti medijev, ki so ocitno izpostavljeni nepremagljivim vplivom, tako z duhovne kot z materialne ravni. Obstajajo najrazlicnejše vrste sodelujocih [na seansah] kot tudi duhov, ki so dovzetni za atmosferske in higienske pogoje. Zdi se, da celo najboljši vodniki nimajo vedno dovolj moci, da bi zašcitili medije pred zlemi vplivi. (…) Na Dunaju obstaja odbor prvovrstnih gentlemanov in profesorjev, ki bi radi prisostvovali dobrim fizicnim feno­menom. Zelo si želimo, da bi nas obiskal g. Williams, kajti mocno potrebujemo takšne seanse, kot jih prireja on.« Raz­ocaranje Vayevih je bilo ocitno tako veliko, da sta se tega leta odpovedala obisku Anglije, ceprav sta že obljubila, da bosta dejavno sodelovala na letnem srecanju BNAS. Na-mesto tega sta stopila v stik z znanim ameriškim medijem, 84 27. februar 1875. 85 The Spiritualist, 5. februar 1875, str. 67. 86 The Spiritualist, 19. marec 1875, str. 137. 87 5. marec 1875, str. 119–120 88 9. april 1875, str. 178. 89 The Spiritualist, 7. maj 1875, str. 227. 90 Tu je imela Adelma v mislih številna porocila o zlorabah medijev. Lottie Fowler, ki je imela tedaj uspešno kariero v Angliji, in jo povabila na njun dom v Konjice. V vsej tej zmedi je prišla neke vrste tolažba z druge strani Atlantika, kjer je v reviji Religio-Philosophical Journal91 iz­šla še ena pozitivna kritika Adelmine knjige Študije o svetu duhov izpod peresa Gustava Bloedeja, ki je pred tem postal pomemben Adelmin stik v ZDA. Bloede je zapisal: »Gornji naslov je naslov druge knjige,92 ki jo je slavni madžarski me-dij, ga. Adelina baronica de Vay, rojena kot grofica Wurm-brand, ponudila svetu, in katere druga izdaja – Leipzig 1874 – leži pred nami. Prvo delo ga. de Vay, z naslovom Geist, Kraft und Stoff [Duh, sila, snov], ki je izšlo pred nekaj leti, je v svojem casu pritegnilo precejšnjo pozornost in sprožilo izcrpne kritike s strani ljudi znanosti, kot je na primer profe­sor Perty iz Berna. Brez dvoma bo podobno tudi s to drugo knjigo, ki vsebuje številne izkušnje iz medijskega življenja tega visoko obdarjenenega medija in njenega moža ter pre­cejšnjo kolicino zanimivih in poucnih informacijih, pa ce­prav prežetih predvsem z vplivi religioznega misticizma in doktrinami francoskega spiritizma, ki jih mnogi spiritualisti iz naše dežele ne bodo voljno sprejeli bodisi zaradi svoje­glavosti ekstravagantne domišljije ali pobožnega fanatizma.Študije g. de Vay so brez dvoma izjemne in neprecenljive, pa ceprav v mnogih ozirih nenavadne in nejasne, znaten prispe­vek k stalno in hitro rastoci spiritisticni literaturi in si zato zaslužijo vec kot le prehodno novico na straneh te revije.« Eksperimenti z Lottie Fowler V maju je revija Medium and Daybreak93 porocala, da se je Lottie Fowler odpravila na turnejo po kontinentu, s katere je nato prvic porocala iz Haga,94 medtem ko je porocilo o 91 13. marec 1875. 92 Bloede tedaj še ni vedel za Adelmino prvo knjigo, ki v svetu ni bila dosti znana. 93 21. maj 1875, str. 328. 94 Medium and Daybreak, 4. junij 1875, str. 361. njenem prihodu in seansah na domu Vayevih v Konjicah v revijo The Spiritualist poslala Adelma sama:95 »Baronica von Vay piše, da g. Lottie Fowler izvaja v testnih pogojih na njenem domu fizicne manifestacije, ki so precej podobne narave kot tiste, ki jih izvaja g. Annie Eva Fay. Na primer, ko so zavezali usta g. Fowler, je njej vseeno uspelo izpra­zniti kozarec z vodo in ga postaviti na mizo, slab meter od nje. Uspela je sprožiti igranje citer, majhnega glasbenega inštrumenta s strunami, odzvanjanje zvonckov in igranje glasbene skrinje, pa ceprav so bile njene roke in noge pri­vezane k stolu. Pod istimi pogoji so bili skupaj zašiti tudi kosi platna. Baron in baronica von Vay nameravata obliko­vati krog zanesljivih pric za preizkovanje teh nenavadnih stvari.« To je nato potrdilo pismo, ki je bilo objavljeno v avgustu:96 »Pismo baronice von Vay nas obvešca, da eden od vodilnih clanov avstrijskega Antropološkega društva, ki se globoko zanima za pojave sodobnega spiritualizma, preizkuje na novo razvite sposobnosti fizicnega medijstva g. Lottie Fowler; in dodaja, da se fizicne manifestacije, kot sta neposredno pisanje in plavanje glasbenih inštrumentov, odvija, ko je medij varno zvezan na svoj sedež.« Ta vodilni clan avstrijskega Antropološkega društva je bil baron Lazar von Hellenbach, ki je pozneje porocilo o teh eksperimentih objavil v svoji knjigi Eine Philosophie des gesunden Menschenverstandes von Lazar B. Hellenbach,97 od­lomki pa so bili pozneje objavljeni tudi v reviji Psychische Studien,98 medtem ko je zakljucno porocilo o obisku Lottie Fowler v Avstriji objavil v dveh clankih Medium and Day­break.99 Spritisticne seanse so ob njenem obisku Štajerske, kot poroca Lottie Fowler sama, izvajali tudi na Gradu Borl, ki je bil takrat v lasti Adelminih sorodnikov iz družinske 95 9. julij 1875, str. 19. 96 The Spiritualist, 6. avgust 1875, str. 69. 97 Dunaj 1876. 98 September 1877, str. 408–409. 99 3. september 1875, str. 572, in 17. september, str. 602. veje Wurmbrandt-Stuppach. Spiritisticno raziskovanje, kakršnega so poskušali izva­jati tudi v krogu pri Vayevih, je po Adelminem prepricanju prvi utemeljil francoski spiritist Allan Kardec (1804–1869), ki je svoja spoznanja strnil v že veckrat omenjenem delu Knjiga duhov (Le livre des esprits, 1857). Adelma mu zato tudi pripisuje zaslugo, da se je iz spiritizma razvila znanost, ki tovrstne fenomene raziskuje in jih poskuša osvetliti iz razlicnih zornih kotov, v vseh njihovih manifestacijah. Gle­de prihodnosti spiritizma Adelma tako optimisticno na­poveduje: »Duhovni nauk, imenovan spiritizem, ki je zdaj šele v povojih, se bo delil na vec šol; vsak narod bo iskal in našel svojo smer. Pa vendar bodo zmeraj vsi sledili istemu cilju, dokler ne bo pastir le eden in creda ena sama. Stoletno delo mislecev, psihologov in filozofov koncno zmaguje nad materializmom. Kar spiritizmu manjka na pozitivnosti, to naj mu da znanost, namrec astronomija, kemijske, fluidne študije, odkritja na podrocjih elektrike in fotografije. Spiri­tizem daje znanosti duha in dušo, znanost daje spiritizmu obliko, oblacilo«.100 Ustanovitev Teozofskega društva H. P. Blavatsky in H. S. Olcott sta želela že v maju leta 1875 ustanoviti spiritualisticno organizacijo101 pod imenom The Miracle Club, ki naj bi preucevala in promovirala razisko­vanje psihicnih pojavov in medijev. Ceprav ta organiza­cija ni nikoli zares zaživela, pa je bila povod za nastanek podobne, a vendar drugacne organizacije, ki je pozneje za vedno spremenila podobo spiritualizma. 7. septembra sta se namrec Blavatsky in Olcott sestala s kakšnim ducatom spiritualisticnih prijateljev (med katerimi so bili Emma in William Britten, J. S. Cobb, G. Felt, C. C. Massey, H. J. New­ 100 Ibid., str. 511. 101 Najavljeno v revijah Daily Graphic, 4. maj 1875, in Spiritual Scientist, 20. maj 1875. ton in W. Q. Judge), da bi poslušali predavanje George Felta o »Izgubljenem egipcanskem kanonu proporcev«. Na tem sestanku je po predavanju Olcott predlagal, da bi ustanovili organizacijo za nadaljnje preucevanje okultizma. Na nasle­dnjem sestanku, 13. septembra, je bilo sklenjeno, da bodo organizacijo poimenovali Teozofsko društvo,102 do katerega ustanovitve je nato formalno prišlo 17. novembra 1875, ko so bila sprejeta pravila društva in imenovani njegovi uradniki. Cilji društva so bili preprosti: »zbirati in razširjati znanje o zakonih, ki vladajo vesolju«, namen pa, da vzpostavi jasno filozofijo za spiritualisticno gibanje.103 Ustanovitev Teozofskega društva je bila tako v neki meri odgovor na upadanje interesa za spiritualisticno gibanje, do katerega je prišlo zaradi objav o številnih zlorabah in propa­giranju svobodne ljubezni. Poleg tega je državljanska vojna odstranila velik del njegovega neformalnega vodstva, tako da je gibanje trpelo zaradi pomanjkanja ustrezne strukture in voditeljev, saj na ameriških tleh ni bilo sposobno raz­viti kaj vec kot nekaj lokalnih organizacij. In ne nazadnje, gibanje ni razvilo nobenga skupnega rituala, ki bi gibanje vzpostavil kot jasno in nedvoumno religiozno. Tako so ga nekateri imeli za vero, drugi pa zgolj za gibanje, ki ponuja znanstven dokaz za življenje po smrti.104 Kaj je želela Blavatsky, je razvidno iz pisma, ki ga je ti-stega leta pisala Aksakovu: »Povsem sem se predala spiri­tualizmu, vendar ne njegovi fenomenalni materialni plati, ampak duhovnemu spiritualizmu in propagiranju njego­vih svetih resnic. Vsi moji napori gredo v eno smer, ocistiti novo religijo vsega odvecnega plevela.«105 Na cem je ute­ 102 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­alist Movement, str. 13. 103 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritu­alist Movement, str. 14. 104 Bruce F. Campbell, Ancient Wisdom Revived: A History of the Theo­sophical Movement, str. 9. 105 Josephine Ransom, A Short History … str. 25. meljila svoje prepricanje, pa je razvidno iz pisma Hiramu Corsonu: »Moje verovanje temelji na necem starejšem od trkanj v Rochestru in izhaja iz istega vira informacij, ki so ga uporabili Raymond Lully, Picus della Mirandola, Cor­nelius Agrippa, Robert Fludd, Henry More, itd., ki so vsi iskali sistem, ki bi jim razkril »najgloblje globine« božanske narave in jim pokazal resnicno vez, ki jih povezuje. Nena­zadnje sem že pred mnogimi leti odkrila, da hrepenenja mojega uma poteši le ta teozofija, ki jo ucijo Angeli in ki je bila predana prek njih, da bi jo lahko spoznala pra-celica za pomoc cloveški usodi.«106 Beseda »teozofija« je bila uporabljena v povezavi s številnimi religijami in filozofskimi šolami. Ceprav so jo novo-platonska, kršcanska in sodobna teozofska tradici­ja uporabljale bolj izrazito, pa jo je mogoce odkriti tudi v povezavah s hermeticno teozofijo, židovsko teozofijo (v kabali), muslimansko teozofijo (predvsem med sufiji), per-zijsko teozofijo, itd. Na temelju zapisov znanega platoni­sta, profesorja Aleksandra Wilderja, jo je H. P. Blavatsky povezovala z vsemi novo-platoniki, vendar pa jo dejansko prvic srecamo pri Porfiriju (234–305), za katerega je božan-ska modrost stanje razsvetlitve, ki jo je mogoce doseci z lastnim naporom. Theosophos se torej skuša »dvigniti v stik z božanskim«. Za Blavatsky je tako teozofija, prvic, stanje razsvetlitve, v katerem je teozof v stiku z božansko modro­stjo, in drugic, univerzalna starodavna modrost, podobna renesancni perenialni filozofiji, medtem ko sta jo Marsilio Ficino in Pico della Mirandola, katerih dela so vplivala na kršcanske teozofe, imenovala prisca theologia. Jakob Bruc­kner (1696–1779), eden od prvih zgodovinarjev zahodne filozofije, je identificiral nekaj naukov, ki so prisotni v vseh kršcanskih teozofskih ucenjih. Ta nacela je mogoce, ce so podana v bolj religiozno nevtralnem jeziku, najti tudi v no-vo-platonizmu in sodobni teozofiji. Vkljucujejo pa idejo, 106 John Algeo, The Letters of H. P. Blavatsky, str. 86. da vse izhaja iz skupnega vira in se mora povrniti v njega; da lahko clovek pridobi neposredno razodetje duše prek božanskih posredstev ali sposobnosti, ne pa prek filozofske­ga razumevanja; da univerzalni duh pociva v vseh stvareh, tako da lahko božanska »znamenja« najdemo povsod; da je mogoce s silami narave rokovati s sredstvi magije; in da so cloveška bitja trojnost, sestavljena iz božanske iskre, vme­snega duha ali duše in fizicnega telesa.107 Društvo duhovnih raziskovalcev v Budimpešti Proti koncu leta 1875 in na zacetku leta 1876 so pozornost spiritualisticne javnosti pritegnile nove informacije o Dru-štvu duhovnih raziskovalcev v Budimpešti. Tako je The Spi­ritualist porocal:108 »V prijateljskem pismu baronica von Vay iz Madžarske, kjer je sedaj na obisku, piše g. Kislingbu­ry, tajnici Nacionalnega Združenja Spiritualistov: ‚Ob priho­du smo imeli v naši dvorani v Pešti prijetno seanso; prisoten je bil govorec v transu in duh je nekaj napisal prek mene. Ko se bomo vracali iz Pešte, se bomo v dvorani verjetno udeležili še nedeljskega služenja.‘ Mi, londonski spiritualisti zaostajamo za društvom iz Budimpešte glede posedovanja lastne ‚dvorane‘.« In:109 »Avstrijski spiritualizem se osredo­toca okoli dobro organiziranega Društva duhovnih razisko­valcev v Budimpešti, katerega castni predsednik je baron von Vay. Društvo je registrirala vlada, ima lastno dvorano in objavlja Porocila. Po svoje se tako zdi, da je to najbolj popolno spiritualisticno društvo, kar jih obstaja.« Omenili smo že, da si je društvo v Budimpešti za te­melj svojega delovanja izbralo nauke, ki so bili podani v Adelmini knjigi Duh, sila, snov, in ki jih je profesor Franz Hoffmann (1804–1881)110 v svoji kritiki tega dela oznacil za 107 Pablo Sender, Roots of Modern Theosophy. 108 The Spiritualist, 29. oktober 1875, str. 214. 109 The Spiritualist, 14. Januar 1876, str. 16. 110 Franz Hoffmann je bil profesor teoreticne in prakticne filozofije na teozofske, pri cemer je v njih prepoznal »doloceno podob­nost in celo sorodnost z Böhmejem, Baaderjem, Saint-Mar­tinom.« S tem je imel verjetno v mislih že omenjeno tradi­cijo in prakso kršcanske teozofije, ki pa so jo clani društva, ne zavedajoc se v popolnosti teh povezav, poimenovali s sintagmo »evangelijski spiritizem«. Društvo se je pomladi leta 1876 med drugim posvetilo tudi podeljevanju castnega clanstva posameznim spiritua­listom, s katerimi je plodno sodelovalo: Lutherju Colbyu in Isaacu Richu, urednikoma revije Banner of Light,111 in angle-škim spiritualisticnim prijateljem, gospe Macdougall Gre­gory, Charlesu Blackburnu, J. N. T. Marthezeju, Aleksandru Calderju, Algernonu Joyu, Lottie Fowler, Emily Kislingbury, Christianu Reimersu in Williamu Harrisonu.112 Pri rednem mesecnem pregledu spirit(ual)isticnih revij je dopisnik Banner of Light zapisal naslednje:113 »Ce naj bi že naredil izjemo [tj. da bolj podrobno opiše vsebino clankov], bo to v prid tistih, ki prihajajo iz Madžarske, iz cvetocega društva iz Budimpešte, katerega castni predsednik je ba­ron von Vay, medtem ko baronica von Vay, kot pišoci me-dij, ponuja »Društvu« in njegovi reviji Reflexionen aus der Geisterwelt svoje globoko zanimive izkušnje. Duhovi se ji odzivajo na najbolj prijazen in zaupen nacin, ji odgovarjajo na vprašanja, ki imajo nemajhen pomen za družbo, ter pri tem razkrivajo svoja polna imena. Toda to, kar se mi zdi še posebej zanimiva poteza medijstva de Vayeve, je prijatelj­stvo, ki se je ocitno porodilo med njo in naravnimi duhovi, geniji gozdov. Klicejo jo ljubljena Adelina. Pripovedujejo ji o njihovih lepih domovih v gozovih, med cvetjem ob poto­kih, socustvujejo z njo, ko je zaprta v mali sobici, medtem ko se oni svobodno potikajo po svetu pod plavim nebom.« univerzi v Würzburgu. 111 Banner of Light, 11. marec 1876. 112 The Spiritualist, 14. april 1876, str. 178. 113 18. marec 1876. Naravni duhovi ali elementariji in Adelmin prvi stik s H. S. Olcottom V juliju je izšel nov clanek izpod peresa g. Gustava Bloedeja,114 ki je govoril o aktualni temi, o t.i. elementarijih ali naravnih duhovih, in se pri tem skliceval na Adelmo von Vay: (…) Adelma si je v spitualisticni literaturi pridobila ugled kot avtorica številnih knjig, ki vsebujejo njene izkušnje kot medija in trditve, da v njih predstavljena mnenja in nauki izhajajo iz najvišjega duhovnega vira. Ce pustim pozitivno vrednost publikacij povsem ob strani in se posvetim le ti-stim dejstvom, ki kažejo na družbeni, intelektualni, moralni in književni sloves Adelme Vay, potem se zdi, da njene iz­kušnje terjajo polno zaupanje glede njene resnicoljubnosti, njena mnenja pa spoštljivo poslušanje in obravnavo. (…) Iz­rabil sem priložnost in jo vprašal glede njenega domnevnega pisma v Ameriko, o katerem je bilo govora na teh straneh, in sicer v prid nauka elementarijev. Ga. Vay mi je 28. februarja odgovorila naslednje: ‚Pred tremi tedni sem prvic pisala Ol­cottu. Torej mu nisem pisala pred njegovim predavanjem. Vendar pa sem pisala g. Hardinge o manifestacijah »natur--geister« (elementarnih duhov) ali »gonilnih sil narave«, ki sem jih prejela že pred leti. Te manifestacije so omenjene v pamfletih v Reflexionen aus der Geisterwelt [„Die Beweger der Natur“, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, str. 216.]. Prav tako so v knjigi o »Vizijah« slike teh duhov in njihovih mani­festacij. Ne vem, ali te sovpadajo z izkušnjami ga. Hardinge, vendar pa so gotovo precej zanimive in niso v nasprotju s spiritisticnimi nauki. Opis, ki sem ga prejela o teh »gonilnih silah narave«, je ‚velicasten.‘ (…) ta manifestacija, ki ji nihce ne bo oporekal, da je vsaj svobodno poeticna predstavitev moralne ideje, se nanaša na eno od resnic spiritualizma, ki je že dolgo znana njegovim inteligentnim privržencem, in sicer da naša izmenjava z duhovi ni namenjena le koristi za 114 Religio-Philosophical Journal, 29. julij 1876. cloveka v mesu, ampak služi reciprocno tudi nesmrtnim iz sveta duhov, ki išcejo stik, da bi se jih razsvetlilo, poucilo, jim svetovalo, jih tolažilo, sprošcalo in odreševalo. Pozneje je v zvezi s tem dogajanjem Olcott zapisal naslednje:115 »Dokler nisem prišel do pisanja tega poglavja, sem povsem pozabil, v katerem obdobju leta 1875 je prišla v javnost vzho­dnjaška teorija o pod-cloveških in na-zemljo-vezanih duhov, vendar pa sem sedaj našel v naših Dnevnikih, da sem izraz ‚Elementarni duhovi‘ prvic uporabil jaz v pismu reviji Spiri­tual Scientist, 3. junija 1875, ki se je nanašalo na pod-cloveške duhove elementov, ali teh, ki jih sedaj imenujemo ‚elemen-tali‘. Šlo je zgolj za omembo, brez podajanja kakršnih koli pojasnjevalnih podrobnosti, ter namenjeno kot opozorilo spiritualistom, da bi, kar so poceli pred tem, brez premisleka in analize sprejeli sporocila dejanskih ali namišljenih medi­jev kot zaupanja vredna sporocila duhov preminulih. (…) Objava je (…) izzvala nekaj zasebnega dopisovanja in jav­nega komentiranja, pri cemer je najbolj pomemben primer slednjega ucen in zanimiv clanek (…) pod psevdonimom »Hiraf« (…) ki je naletel na odgovor H.P.B., ki ga je v naših Dnevnikih poimenovala ‚moj prvi okultni poizkus‘, in ki je dejansko odprl celotno polje mišljenja, ki so ga zaorali clani, prijatelji in nasprotniki Teozofskega društva (…) in v kate-rem je šla v podrobnosti v zvezi z okultizmom in pojasnila naravo elementarnih duhov.« 115 Old Diary Leaves, Nature-Spirits, str. 103–106. Poziv k bolj duhovnemu spiritualizmu V letu 1876 je izšla tudi knjiga Art Magic, ki sta jo zalo­žila zakonca Britten in ki je bila obenem tudi prikaz glo­bljih razsežnosti spiritualizma. Zanjo ni mogoce reci, da bi bila namenjena promociji stališc Teozofskega društva, kljub temu pa je Olcott v zvezi z njo zapisal:116 »Nakljucje je obstajalo v dejstvu, da sta knjiga in naše društvo socasno potrdila dostojanstvenost starodavne okultne znanosti, ob-stoj adeptov, realnost in nasprotje med belo in crno magijo, obstoj astralne svetlobe, prenapolnjenost elementalnih ras v podrocjih zraka, zemlje, itd., obstoj o medsebojnem odnosu in prakticnost njih podrejanja z dolocenimi dolgo znanimi in preverjenimi metodami.« Prav tako je mogoce vsebino knjige primerjati z Adelmino knjigo Duh, sila, snov, kar bomo naredili v nadaljevanju. Že pomladi 1876 je zacelo v spiritualisticnem gibanju prihajati do korenitih sprememb. Tako je The Spiritualist117 porocal, da prihaja do »organskih sprememb v spirituali­sticnem gibanju« ter da se je zacela splošna, bolj ali manj celovita delitev v provincah kot tudi v Londonu, ki se poka­že med izobraženimi in neizobraženimi spiritualisti. V septembru istega leta je urednik Medium and Day­break118 objavil pismo, ki mu ga je napisala Lady Caithness (1842–1895), bogata plemkinja, ki je podpirala spiritualistic­no in teozofsko gibanje v Franciji: »Ce bi lahko prenehali s tolikšnimi materialnimi pojavi in … naredili naše spiritu­aliste in spiritualizem bolj intelektualen, in predvsem bolj spiritualen, bi bili bolj spoštovani in bi se izognili vsem tem sramotnim sojenjem, ki so se pojavila v Franciji in Angliji. Kar se mene tice, menim, da smo imeli dovolj pojavov in da je skrajni cas, da zavzamemo višje stališce. V to bi morali poskušati prepricati spiritualiste, kajti imate precej vpliva in 116 Old Diary Leaves I, str. 186. 117 3. Marec 1876. 118 17. november 1876, str. 729. na vas gledajo kot na svetlo zvezdo.« Na podoben nacin se je problema lotila tudi E. H. Brit­ten, ki je napisala javno pismo z naslovom »The spiritual situation – who is to blame?«:119 »Ni mogoce pricakovati, da ne bi katera koli oseba, ki je skoraj dvajset let žrtvovala svoj cas, talent, srce in dušo, življenje in vse, kar življenje dela drago, enemu samemu cilju, z obžalovanjem in ogor-cenostjo opazovala premišljen potop in unicenje ter ne bi še enkrat poskušala nekaj narediti – pa cetudi samo iz protesta – pred njegovim koncnim propadom. (…) precej, ce ne že vsa sramota in smrad, ki je padel na našo stvar, izhaja iz slabega ravnanja tistih iz naših vrst; dejansko, najhujši so-vražniki so bili, in so, tisti v naši lastni hiši. (…) In pri tem, da se razumemo, ne krivim v celoti tiste, ki so v oceh po­vršnega opazovalca najhujši pirati te velike resnice, ampak fanatike, ki so deformirali njegovo [tj. gibanja] genijalnost z vsiljevanjem svojih obicajnih enostranskih hobijev, kakor tudi nastopace, ki so si neuspešno poskušali ustvariti kapital s spodbujanjem fenomenov (…).« Temu apelu se je pridružila tudi Adelma, ki je veckrat poudarjala, da se v anglo-saksonskem svetu navdušujejo zgolj nad zunanjimi manifestacijami, a pri tem nikoli ne morejo prodreti do samega bistva stvari. V nekem odlomku iz svojih dnevnikov zato kriticno opozarja: »Kdor pa bi rad študiral spiritizem, ta naj ne išce ameriških ali angleških placanih medijev, ki niso spiritisti in ki ne vedo nicesar o visokih ciljih spiritizma ter o njegovi globoki filozofiji. To je ravno tako, kot ce bi neki divjak, ki ne ve nicesar o parnem pogonu, tega hotel razumeti in preuciti tako, da bi se peljal z železnico. Pri vsem je najprej treba preuciti vzroke stvari, preden se lahko sodi o ucinkih«.120 Spiritizem v pravem pomenu besede, kot ga je razumela Adelma, si torej prizadeva, da bi na karseda znanstven nacin 119 Banner of Light, 25. november 1876. 120 Ibid., str. 797. prodrl do globljih vzrokov, ki se skrivajo v ozadju »para­normalnih« pojavov, ne da bi pri tem kategoricno zanikal duhovne razsežnosti bivanja, kakor to pocne materialisticna znanost. Adelma spiritizem tako razume predvsem kot vedo, s pomocjo katere bi lahko pozitivna znanost koncno presegla svoje materialisticne predpostavke, ki vselej zadevajo zgolj eno in najnižjo izmed mnogoterih ravni resnicnosti. A tudi to je zgolj ena stran zgodbe, saj po drugi strani Adelma ves cas poskuša spiritizem osvoboditi togih verskih dogem, ki naj bi prav tako onemogocale nadaljnje raziskovanje du­hovnega sveta. V svojem delu si zato nenehno prizadeva za nekakšno celovito sintezo, v kateri bi bili znanost in religijakomplementarno povezani: »Študij in raziskovanje spiriti­stov sta vseobsegajoca, prosta dogem in nepremakljivih sta­lišc ucenjakov, kajti duhovno raziskovanje zahteva svobodo, prebija vse prostore in zre navzgor k Bogu, k duhovni Biti, k vecno ostajajocem, k alfi in omegi!«121 Spiritizem se na ta nacin organsko vkljucuje v starejše duhovne tradicije, saj naj bi najnovejša znanstvena odkritja, kakor je prepricana Adelma, zgolj dopolnjevala in nadgra­jevala starodavno izrocilo, ki iste resnice izraža metaforicno in v prispodobi. Osnovni credo spiritizma Adelma tako po­vzame v besedah: »Kaj je spiritizem? Kaj je spiritist? Spiri­tist je, na kratko, sledece: verjame v Boga, v nesmrtnost, v Jezusovo božansko poslanstvo, v nadaljevanje življenja po smrti, v neko notranjo vez, ki povezuje svet duhov z ljudmi in omogoca stike med obojimi. Spiritist verjame, da je vsak clovek neke vrste medij, ne da bi se tega zavedal ali pa za­vestno, sleherni je v stiku z nevidnim. Nadalje je spiritizem prevzel tudi nauk o utelesitvah, kot sredstvo duhovnega napredka in moralnega izboljšanja, teorijo, ki jo najdemo pri Grkih, Indijcih ter Egipcanih. To je, na kratko povzeto, prepricanje spiritistov, ki se ujema tudi s prakršcanskim, vse do nauka o palingenezi«. 121 Ibid., str. 799. Adelmine nove publikacije in obisk Anglije 9. junija 1877 je Banner of Light najavil »Novo rubriko – Naši bralci bodo brez dvoma veseli, da je naš prijatelj dr. G. Bloede iz Brooklyna s precej truda prevedel iz nemšci­ne niz otroških povesti, ki so bile predane preko medijstva baronice Adelme von Vay iz Avstrije. Prva se bo pojavila v Bannerju naslednji teden, niz pa se bo nato nadaljeval vse do zakljucka.« Povesti o soncnih žarkih (Erzählungen der Sonnestrahlen), kot je bil naslov Adelmine zbirke pravljic, so nato v reviji izhajale vsak teden od 6. junija do 8. avgusta 1877. V Angliji pa je The Spiritualist122 prinesel novice, da bosta »Baron in baronica von Vay obiskala Anglijo in bila brez dvoma deležna tople dobrodošlice s strani njunih prijate­ljev iz te dežele,« in:123 »V zacetku naslednjega meseca bosta baron in baronica von Vay preživela na svoji poti na Irsko kratek cas v Londonu, tako da se zanju 10. avgusta prireja javni sprejem v prostorih Nacionalnega združenja spiritua­listov. (…) Ker baronica dobro obvlada anglešcino, upamo, da jo bomo prepricali, da nam bo malo porocala o svojih spiritualisticnih izkušnjah ali o obetih za spiritualisticno gibanje v Nemciji in Avstriji.« 17. avgusta je nato revija na dveh straneh objavila celovito porocilo o sprejemu:124 »Za­dnji petek zvecer je v prostorih Nacionalnega združenja spi­ritualistov v Londonu potekala posebna »conversazione«125 v dobrodošlico barona in baronice von Vay iz Madžarske, ki sta dobro znana našim bralcem po svojem odkritem zago­varjanju resnic spiritualizma.« Ob prihodu sta bila Vayeva deležna stojecih ovacij, nato pa je sprejem vecinoma pote­kal v družabnih pogovorih in bil le za kratek cas namenjen 122 15. junij 1877, str. 288. 123 27. Julija 1877, str. 42. 124 Str. 79–80. 125 Tako so imenovali posebna srecanja z gosti, ki so potekala v obliki nagovora in nato pogovora. nagovorom, ki jih je zacel tedanji predsednik združenja g. Alexander Calder, med drugim rekoc: »Baron in baronica von Vay že dolgo zasedata viden po­ložaj na polju spiritualizma. Kot ustanoviteljica in glavna podpornica spiritualisticnega društva na Madžarskem, kot medij, kot pisateljica in kot zdravilka, je baronica von Vay opravila veliko dobrega dela; in njeni napori (vedno deležni lojalne podpore barona) si zaslužijo naše najvecje socutje in pozornost. Razlikujeta se od nas glede razumevanja rein-karnacije, in ceprav njune ideje glede razvoja ne odsevajo naših, pa sta resnicna spiritualista, ki se bojujeta – morda pod locenim praporom – v bitki proti našemu skupnemu sovražniku, materializmu.« Bivši predsednik združenja, Benjamin Coleman, pa je omenil, da si »s tem odlicnim parom dopisuje že vrsto let in da, ceprav se razlikuje od njiju glede teorije reinkarnacije – morda zato, ker ni sposoben razumeti globin filozofije, ki jo to prepricanje vkljucuje – pa kljub temu spoštuje njuno visoko moralno krepostnost in dejavno prizadevanje pri šir­jenju resnic o duhovni izmenjavi. Obcudujem in spoštujem njuno clovekoljubno delo za trpece cloveštvo z izvajanjem njune zdravilske moci vzvišene stopnje, ki jo uporabljata na najbolj nesebicen nacin.« Baronica von Vay se je zahvalila za prijazno dobrodošlico v imenu obeh, ker mož ne govori angleško, pa cetudi je v Avstriji navada, da gospe ne govorijo v javnosti, in dodala: »Toda tu nismo v javnosti, ampak med prijatelji, s katerimi smo že dolgo združeni pod praporom spiritualizma.« Nato je dodala, da jim predaja nedavno ob-javljeno videnje, ki ga je prejela pri polni zavesti, in se še enkrat zahvalila predsedniku združenja in vsem zbranim prijateljem. Vayeva sta nato nadaljevala pot na Irsko in se vracalaprek Škotske ter se nazaj grede ustavila še v Hagu, o cemer je porocal g. Riko, predsednik tamkajšnjega spiritualisticne-ga društva, v reviji Medium and Daybreak:126 »Baron in ba­ronica von Vay sta preživela nekaj dni v Hagu in se spoznala z nekaterimi najstarejšimi in najboljšimi spiritualisti, ki so imeli v zasebnem krogu priložnost prisostvovati nekaterim izjemnim dosežkom gospejinega medijstva. Zapustila sta nam prijeten in ljubezniv vtis.« V septembru je v reviji Banner of Light127 nato sledilo obvestilo o izdaji Videnj v kozarcu vode (Visionen im Was-serglase): »Od baronice von Vay iz Gonobitza v Avstriji smo prejeli kopijo dela, ki ima kakšnih sto strani in je natisnjeno v nemškem jeziku in ki predstavlja svetu novo in dolocno fazo njenega medijstva.« Odstrta Izida in Adelma von Vay Kmalu po ustanovitvi Teozofskega društva, januarja 1876, so se na njegovem svetu odlocili, da bo društvo prevzelo skriven znacaj po prostozidarskem zgledu ter uporabljalo znamenja in gesla.128 Nadaljevanje programa predavanj g. Felta, kot osrednje dejavnosti društva, slednji ni uresnicil, tako da je bil edini odmevni javni dogodek društva povezan s pogrebom preminulega clana društva, barona de Palma, ko je bil prvic na zahodu izvedena kremacija.129 Društvo je tako imelo v letu 1876 le še nekaj sestankov, nakar pa so še ti zamrli, s cimer je postalo društvo neoperativno, Blavatsky in Olcott pa prisiljena odpovedati najem društvenih prostorov, ukiniti clanarino ter sama prevzemati nastajajoce stroške.130 Tako se je društvena dejavnost zreducirala zgolj na njuno korespondenco in objavljanje clankov ter, kar zadeva Bla­vatsky, na pisanje njenega prvega odmevnega dela, Odstrta Izida (Isis Unveiled). 126 14. september 1877, str. 583. 127 22. september 1877. 128 Josephine Ransom, A Short History … str. 83. 129 Josephine Ransom, A Short History … str. 85. 130 Josephine Ransom, A Short History … str. 89. Olcott je njeno pisanje tega dela opisal z besedami:131 »Njeno pero je letelo preko strani, ko se je nenadoma ustavi-la, pogledala v zrak z brezizraznim pogledom jasnovidnega vidca, osredotocila svoj pogled, kot da se nekaj nevidnega nahaja pred njo v zraku, in zacenjala kopirati na list, kar je videla.« Sama pa je to pisanje opisala tako:132 »Ko sem pisala ‚Isis‘, to gotovo ni bilo delo, ampak resnicen užitek. Zakaj naj bi me zato hvalili? Kadarkoli mi je bilo receno naj pišem, sem se usedla in ubogala, in z lahkoto pisala o skoraj cemerkoli – metafiziki, psihologiji, filozofiji, starodavnih religijah, zoologiji, naravnih znanostih ali ne vem, o cem ne. Nikoli si nisem zastavila vprašanja: ‚Ali lahko pišem o tej stvari?‘ ali pa ‚Ali sem dorasla tej nalogi?‘, ampak sem se preprosto usedla in pisala. Zakaj? Zato, ker mi je nekdo, ki ve, vse to narekoval (…) moj Mojster, in obcasno tudi drugi, ki sem jih pred leti spoznala na svojih popotovanjih. Prosim, ne predstavljaj si, da sem izgubila pamet. O njih sem ti namignila že pred casom (…) in iskreno ti povem, da kadarkoli, ko pišem o stvari, o kateri vem le malo ali nic, se obrnem na Njih, in potem me eden od Njih navdihuje, to je, mi dovoli, da preprosto kopiram iz rokopisov in celo iz tiskanih stvari, ki se v zraku pomikajo mimo mojih oci. V tem procesu nikoli niti za trenutek nisem bila brez zavesti.« Revija Banner of Light je že v avgustu133 napovedala iz­dajo »nove in cudovite knjige« izpod peresa H. P. Blavatsky, v oktobru134 pa priobcil: »Isis Unveiled – H. P. Blavatsky izdala svoje dolgo-obljubljeno delo – glavni kljuc do skriv­nosti starodavne in sodobne znanosti in religije – v dveh obsežnih zvezkih in v celoti na 1400 straneh – ki sta lepo tiskana in vezana.« Namen knjige pa razkriva konec nje­nega uvoda: »Mi moramo prikazati naše lažne teologije v 131 Old Diary Leaves I, str. 208–9. 132 A. P. Sinnett, Incidents in the Life of Madame Blavatsky, str. 205–206. 133 18. avgust 1877. 134 6. oktober 1877. njihovi goli deformiranosti in razlikovati med božansko religijo in cloveškimi dogmami. Naš glas povzdigujemo v prid duhovne svobode, in našo zaobljubo polagamo v prizadevanje za osvoboditev izpod vsake tiranije, najsi zna­nosti ali teologije.« Slog pisanja, ki ga je pri pisanju Odstrte Izide uporabila Blavatsky, se zdi tipicna praksa spiritizma iz devetnajstega stoletja, cetudi je avtorica želela svoje delo distancirati od spiritizma, s trditvijo o »nadnaravnem« vplivu svojih moj­strov. Tako se je njen slog zdel bolj podoben »hipnoticne-mu transu« kot pa tipicnemu medialnemu transu, ceprav se zdijo temeljne premise istovetne – komunikacija z nevi-dnim svetom prek pisanja »medija«.135 V Odstrti Izidi H. P. Blavatsky omenja tudi Adelmo kot bližnjo prijateljico ter jo opisuje kot enega redkih primerov resnicnega medija, ki ga krasita poštenost in dobrota: 136 Ne pozabimo, kaj smo drugje zapisali o subjektivnih in objektivnih medialnih fenomenih. To razlikovanje imejmo vselej pred ocmi. Med obojimi obstajajo namrec dobri in sla-bi. Necist medij bo k svojemu necistemu notranjemu jazu pritegnil izprijene, pokvarjene in maligne vplive, prav tako kakor bo cist medij k sebi neobhodno pritegnil samo dobre in ciste vplive. Kar pa zadeva slednje, le kje bi lahko našli plemenitejši primer, kakor je ljubezniva baronica Adelma von Vay iz Avstro-Ogrske (roj. grofica Wurmbrand), ki jo naš dopisnik oznacuje kot »Božjo previdnost njenega sosed­stva«? Svojo medialno moc uporablja za zdravljenje bolnih in tolažbo trpecih. Za bogate je fenomen, za revne pa služeciangel. Že dolgo vrsto let opaža in prepoznava duhove narave oziroma kozmicne sile, ki pa so bile do nje vselej prijazne. To pa zato, ker je bila cista in dobra ženska. Drugi dopisniki Teozofskega društva v rokah teh opicjih in vražjih bitij niso imeli takšne srece. 135 Jeffrey D. Lavoie, The Theosophical Society: The History of a Spiritualist Movement, str. 176. 136 H. P. Blavatsky, Isis Unveiled, 1877, str. 325. Ocitno je Adelma Odstrto Izido prebrala na dušek in v The Spiritualistu137 objavila svoj komentar pod naslovom »The doctrine of annihilation – Personal experiences in medium-ship«, pomembni izvlecki katerega so predvsem naslednji: Potem, ko sem prebrala globoko zanimivo delo g. Blavat­sky, Odstrta Izida, bi rada podala nekaj pripomb. V mnogih ozirih uživa g. Blavatsky moje iskreno obcudovanje in toplo naklonjenost; vendar pa ne morem reci, da se z njo strinjam v vsem, kar je napisala, pri cemer je nauk iznicenja duš vseh slabih ljudi zame posebej odbijajoc. Moji duhovi-vodniki mi niso nikoli povedali nic takega, kar bi potrjevalo resnicnost tega, kakor menim jaz, nevarnega nauka. Zanimivo je, da pri mnogih stvareh obstaja velika skladnost med komunikacijami, ki sem jih prejela jaz, in pogledi g. Bla­vatsky. Na primer, celotna teorija »trojnosti« – duha, duše, materije – imenovane clovek. Pogosto nam je bilo povedano, da mnogi grešni duhovi de­lujejo v naravi kot elementariji za pokoro. To so duhovi, ki se skušajo izboljšati in ki so namešceni kot delavci v elemente za svoje ocišcenje ali kazen. Med temi duhovi in elementali g. Blavatsky je velika razlika; medtem ko so naši elementariji duhovi, ki opravljajo pokoro za pretekle grehe in se pripra­vljajo na boljše stanje obstoja, pa so njeni elementali duše, ki so že izgubile svoje duhove, in bodo skozi cas iznicene. Ne verjamem, da se lahko duša in duh, ko se enkrat združita, kadarkoli locita. Opozorila, ki jih g. Blavatsky namenja vsem fizicnim medi­jem, so modra. Takšni pojavi in zakoni, ki jim vladajo, osta­jajo nepojasnjeni in spiritualisti se prepogosto zadovoljijo s površnimi razlagami. Kar se mene tice, imam osebno odpor do vseh fizicnih manifestacij, ne zaradi strahu, ampak ker se ob njih pocutim slabo. Na dobrega duha gledam kot na nekaj prevec visokega in božanskega, da bi igral na kitaro ali vklepal in odklepal medije. Kakorkoli že, Bog nam pošilja ta znamenja. Pogosto prihajajo brez vprašanja; torej so gotovo zasnovana za nek dober namen. 137 18. januar 1878, str. 29–30. Knjigo g. Blavatsky je potrebno prebrati in preuciti. Vsebuje zgodovino magije vse do današnjega casa. Njeno preucevanje je moralo biti brezmejno. Ne poznam ženske, ki bi napisala tako globoko, znanstveno knjigo s toliko obcutka in bistrine. Združuje modrost moškega s taktom ženske. Toda, pri bra-nju njene knjige, kakor tudi del Jacolliota (ki ga obcudujem), se vedno bojim, da nas bodo oropala našega Mesije, Jezusa Kristusa, medtem ko verujejo v Budo in Kristusa Indije.« Ko je Blavatsky prebrala Adelmin komentar, je v svoj Dnev­nik138 prilepila in podcrtala naslednji izrezek iz Adelminega clanka: »(…) medtem ko so naši elementariji duhovi, ki opravljajo pokoro za pretekle grehe in se pripravljajo na boljše stanje obstoja, pa so njeni elementali duše, ki so že izgubile svoje duhove, in bodo skozi cas iznicene,« ter pri­pisala: »Ravno nasprotno. Nikoli nisem rekla kaj takega in »Isis« je tu zato, da pokaže na napako. Ali je pravicna baronica ni prebrala s pozornostjo ali pa je ni razumela.« Pri tem je imela Blavatsky verjetno v mislih to, da je v Izidi razložila, da se duhovi ne morejo materializirati in da se na seansah z uporabo etericnega telesa medija materializi­rajo zgolj elementali. Da pa Blavatsky pri tem ni bila jasna, govori tudi to, da je bila vecina spiritualistov mnenja, da je »nekoristno, še vec, nepravicno govoriti spiritualistom, da so dejstva, ki so jim prvenstveno prinesla luc in znanje ter mnogim dejansko tolažbo, vsa le delo prikazni, elementa­rijev in elementalov.«139 Adelma je skušala podkrepiti svoje poglede z novim clankom »Evidence of the personal identity of certain com­municating Spirits«,140 v katerem je poudarila: »Identiteto duhov in njihovih duhovnih sporocil je potrdilo veliko število medijev in spiritualistov. Lahko vam ponudim na stotine takšnih primerov, ki dokazujejo identiteto duhov 138 Zv. IV, str. 152. 139 Emily Kislingbury, Spiritualism in Its Relation to Theosophy, str. 8–9. 140 The Spiritualist, 11. maj 1878, str. 126. in realnost komunikacij nizkotnih in nizkih duhov, katerih bolecina je v tem, da za njih ne obstaja iznicenje.« Spori v zvezi z naukom reinkarnacije V zvezi z obravnavo nauka reinkarnacije v Odstrti Izidi je H. S. Olcott zapisal:141 H. P. Blavatsky v Izidi (Vol. I, str. 351) zelo nedvoumno pravi: ‚Sedaj bomo predstavili nekaj fragmentov tega skrivnostnega nauka Re-inkarnacije – kot razlicnega od transmigracije –, ki smo jih prejeli od dolocene avtoritete. Re-inkarnacija, to je, pojavljanje istega posameznika, ali bolje njegove astral-ne monade, dvakrat na istem planetu, ni pravilo v naravi; je izjema, tako kot terato-logicni pojav dvo-glavega otroka.‘ Vzrok zanjo je, ko se odvije, pravi, da je bil nacrt narave, da bi proizvedla popolno cloveško bitje, prekinjen, in mora zato še drugic poizkusiti. Takšne izjemne prekinitve, razlaga Blavat­sky, so primeri splava, predcasno umrlega otroka in prirojene ali neozdravljive norosti. V takšnih primerih se višji principi še niso uspeli povezati z nižjimi, tako da popolno bitje še ni bilo rojeno. Moje sedanje prepicanje je tisto hindujcev in budistov. Blavatsky je povedala g. Walterju R. Oldu – ki je moj informator – da ni bila poucena o nauku Re-inkarnacije pred letom 1879 – ko smo prišli v Indijo. Voljno sprejemam to izjavo, zato ker je skladna z našimi prepricanji in zapisi v New Yorku, in zato ker, ce bi ga poznala, ko je pisala Izido, ne vidim razloga, zakaj bi zavajala mene ali druge, pa cetudi bi to želela, kar pa ne verjamem. Kakorkoli že, verovanje ali ne-verovanje v reinkarnacijo je podžigalo spirit(ual)iste drugega proti drugemu že od leta 1874 naprej, ko se pojavila Adelmina omenjena reakcija na clanke g. Williama Howitta v Spiritual Magazine. Leto po­zneje je bil v tej isti reviji142 objavljen neprizanesljiv clanek Dirckincka Holmfelda z naslovom »Studies from the world 141 Old Diary Leaves I, str. 279–280. 142 September 1875, str. 430–432. of spirits by the Baroness Adelma Vay«, v katerem je zapisal: »Baronica Vay ima kot duhovni, magnetni in prominentni zdravilni medij vsesplošen ugled. V njenih Študijah (…) za­govarja teorijo re-inkarnacije, kakor je bila podana v Knjigi duhov M. Rivaillea (s fiktivnim imenom Alen Kardec), in citira komunikacije razlicnih duhov, ki zagovarjajo to teo­rijo. To vejo ali šolo spiritualizma, ki se je zacela s trkanji v Rochestru v ZDA, je njen iznajditelj, Rivaille, poimeno-val spiritizem. Z lahkoto se je razširila po Franciji, kjer je duhovno razlocevanje redko, in na splošno po kontinentu, kjer napaka hitro najde lahkoten sprejem. Protesti Howitta, Wilkinsona, Shorterja in drugih razmišljujocih spirituali­stov v Angliji niso dosegli Francije. Baron Güldenstubbe, marljivi zbiralec starih in sodobnih duhovnih idej, ki je iz neposrednih duhovnih zapisov zbral dovolj dejstev, da je pokazal, kako je re-inkarnacija ‚prevara‘ ali vsaj hipoteza brez osnove, v svoji Pneumatologiji izjavlja:143 Katekizem Kardecovega spiritizma, ta vulgarna parodija eksperimentalnega spiritualizma, s cemer zgolj potrjuje to norost uma, ki trdi, da so tran­smigracije duše dalec od cesa spornega in ki sprejema noro idejo, da so imele cloveške duše pred-obstoj, iz katerega so se spustile v svoj zemeljski dom. Ali je potem cudno, ce med cloveštvom prevladuje takšna zmeda mnenj, da se spiritizem lahko šopiri kot zelo uspešen. (…) Spiritizem je potrebno obravnavati kot podtaknjeno falsifikacijo resnice, ki jo pristni spiritualizem predaja umu, prav tako, kot je bila kršcanska preprosta, racionalna resnica, razširjena z ucenji Gospoda, kmalu ponarejena in sprevržena v lažne dogme, in ko so se plemenita semena, posejana med cloveštvom, pomešala s plevelom, ki ga je zasejal hudobec, katerega pri­zadevanje je unicenje dobrega in resnicoljubnega z razvija­njem njih antitez v cloveškem naravnem umu. (…) Škoda 143 Str. 45 (druga izdaja). je, da je tak obdarjen medij, kot je baronica Vay, navkljub plemenitim težnjam in lucidnim mislim, ki jo krasijo, po­stala, med to prevladujoco zmedo pogledov in teorij, žrtev spiritisticne napake. Sledec vsebini takšnih clankov je postalo nekaj povsem obicajnega, da so zaceli v spiritualisticnih revijah omenjati, da obstaja na Dunaju in v Budimpešti šola spiritualizma, ki v svojih ucenjih vkljucuje nauk reinkarnacije. To je sprožilo reakcijo A. E. Nehrerja, ki je v reviji Psychische Studien144 objavil clanek z naslovom »Eine Stimme aus Ungarn zu Gunsten der Reinkarnationslehre, nebst Entgegnung«, in v The Spiritualistu145 drugega pod naslovom »Spiritualism in Hungary«, v katerem je zapisal: Gospod, vaš clanek v The Spiritualistu, 9. junija 1876, z na­slovom ‚Spiritualizem v Nemciji‘, omenja spiritualisticno ‚šolo reinkarnacije‘ v Avstriji kot razlicno od spiritualizma v Nemciji. Dovolite mi, da vam zagotovim, da ni imel nikoli noben spiritualist na Avstro-ogrskem kakršnokoli željo, da bi ustanovil šolo, pa najsi bo v podporo spiritualizmu ali reinkarnaciji. Reinkarnacija je morda bila v Indiji razodeta že pred tisoci stoletij, vendar pa sta jo meni objavila, v letih 1840 in 1851, dva pacienta med mesmericno obravnavo, ki sta v svojem vizionarskem stanju povsem spontano izrazila pozitivne in analogne trditve v zvezi s predhodnimi obstoji, o katerih pred tistim casom nisem niti sanjal. Te trditve sem verno zapisal. Od leta 1851 naprej so številni mediji potrdili ti dve sporocili. Moja znanstva med spiritualisti na Avstro-ogr­skem, v Švici, Italiji in Franciji so povecala število tovrstnih opažanj. Revijo Alana Kardeca, Revue Spirite, sem prijel v roke okoli leta 1865 in takrat prvic prebral besedo ‚reinkarna­cija‘. Moja raziskovanja so se nadaljevala, njih rezultat pa je bilo popolno prepricanje. Dalec sem od tega, da bi kogarkoli silil v nekaj, kar je zame najbolj dragocena resnica, zato ne bom izgubil niti ene same besede za poskus, da bi prepriceval druge. Vsak si mora sam prizadevati, da bi povecal kolicino 144 August 1876, str. 370–371. 145 7. Julij 1876, str. 321. svojega znanja in oplemenitenje svojega uma. Morali bi iz­povedovati, ne spreobracati. Dokler nismo dosegli dolocene stopnje mentalne zrelosti, dokler nismo pozabili in se precej stvari oducili, se osamosvojili od avtoritete, dogem in otrocjih tradicij, je naš duh nedostopen za številna razodetja o duši, o njenem izvoru, romanju, metamorfozah in njenem vzvi­šenem cilju. Moji prijatelji spiritualisti bi se morali spomni-ti, kako trdovratno so se borili proti dejstvom, ki potrjujejo realnost našega osebnega obstoja po zemeljskem življenju in blagoslovljeno gotovost stalnega stika z našimi dragimi preminulimi. Za moj um so ti objektivno stalno prisotni, sem se pa vedno pripravljen lotiti novega vajeništva. Na pismo ba­rona Dirckinck-Holmfelda g. Aksakovu ni mogoce odgovar­jati, kajti terjalo bi enako grobost, da bi ga ustrezno zavrnili. Spiritualisticna revija ne bi smela biti nikoli vec onecašcena s podobnimi žaljivkami in sovraštvom. Nic ne bo spiritualizma bolj ogrozilo kot ne-spiritualnost njegovih ucencev. Novosti, ki jih je prineslo leto 1878 V marcu tega leta je The Spiritualist146 porocal, da je mesec­nik spiritisticnega društva v Budimpešti, Reflexionen aus der Geisterwelt, po šestih mesecih neizhajanja spremenil svoje ime v Reformierende Blätter: Blätter v celoti vsebujejo komentarje o Evangeliju po Sv. Jane-zu, ki je bil zapisan prek medijstva baronice Adelme von Vay. Ime te castitljive dame in prizadevnega delavca za našo stvar je že samo po sebi dovoljšnje priporocilo za bralce, vendar pa se zdi, da so vrednosti in lepota tega dela nad povprecjem njenih spisov. Ona pravi: »Vera je privlacna, nevera pa od­bojna sila; zato vera pritegne k nam milost Boga in duhovne darove, tako kot z nevero ostajajo od nas oddaljeni. To je naravni zakon in ne ucinek domišljije. Zaradi tega neverniki ne morejo prejeti duhovnih preizkusov in znamenj, medtem ko verniki z mocjo, ki pociva v veri, pritegnejo k sebi vecje število duhovnih manifestacij. Tisti, ki so polni materialne­ 146 22. marec 1878, str. 144. ga ucenja, prezirajo vero in jo obravnavajo kot prvi korak v intelektualno temo; pa vendar je prvi pogoj za znanje, je crka A, medtem ko je znanje crka B; kajti preden lahko resnicno vemo, imamo vzpodbudo, da bi verjeli. Moc vere lahko do-jamejo le tisti, ki ne živijo zgolj materialnega življenja, ampak zaznavajo luc Boga, ki je v njihovem lastnem duhu z neza­strtim razumevanjem; kajti, kako naj tisto, kar je skrivljeno, spozna tisto, kar je pokoncno? V jeseni tega leta je Adelma skupaj z nekaj prijatelji od­prla tudi prvo, zacasno bolnišnico v Konjicah, namenjeni oskrbi dvanajstih ranjenih vojakov, ter se za nekaj casa pov­sem predala negovanju bolnih, pripravljanju obvez in dru­gih potrebšcin,147 medtem ko je v reviji Banner of Light 28. septembra 1878 zacela v nadaljevanjih izhajati njena druga zbirka povesti v angleškem prevodu, Tales or the Everlasting Mother, namenjena mlajšim bralcem. Nadaljevanja so bila nato objavljena vsak teden, vse do 10. maja 1879. Decembra pa je Gustav Bloede objavil v Psychische Studi­en148 zanimiv clanek z naslovom »Psychometrische Charac­terschilderung der Baronin Adelma von Vay«. Dr. Bloede je namrec neki neimenovani psihometrinji poslal pismi H. P. Blavatsky in Adelme von Vay, da bi pridobil frenološki pre­gled njunih znacajev, pri cemer psihometrinji ni povedal, kdo sta avtorici pisem. Na zacetku clanka opisuje splošno pri­merjavo magnetnih vtisov pisanja H. P. Blavatsky in Adelme von Vay, katerih razlika naj bi bila kar »izrazita in precejšnja« – prvo naj bi bilo »ostro« in »ognjevito«, drugo pa »umirje-no« in »prijetno«. Nato nadaljuje z opisovanjem Adelminih znacajskih potez. Proti koncu clanka pa razlaga, da je poslal rezultate pregleda v komentiranje Adelmi, kar je tudi takoj storila in povedala, da verno odslikavajo njen znacaj. 147 The Spiritualist, 27. september 1878, str. 156. 148 December 1878, str. 534–538. Razvoj dogodkov v Teozofskem društvu in v BNAS Že v septembru leta 1877 je William Stainton Moses (1839– 1892)149 pisal H. P. Blavatsky, da bi rada skupina clanov Te-ozofskega društva, ki se je že od zacetka leta obcasno sesta­jala v Londonu (C. C. Massey, E. Kislingbury, W. S. Moses), oblikovala vejo društva v Angliji, ce bi jim bila omogocena svoboda delovanja.150 V maju 1878 je Olcott izdal prvo »okrožnico«, v kateri je razložil izvor in nacrt društva ter cilje, za katere se zavzema. Clanstvo se je razdelilo na aktivne, dejavne in castne, cilji društva pa so se po novem glasili: 1. Vsak clan si resno pri­zadeva preucevati in razvijati svoj »notranji psihicni jaz«. 2.Društvo nasprotuje znanstvenemu materializmu in vsaki obliki dogmaticne teologije, zlasti kršcanske; razširja dejstva ovzhodnjaških religioznih filozofijah, še posebej o cistih ezotericnih ucenjih v Vedah in o filozofijah Bude, Zoroastra in Konfucija. 3. Društvo pomaga vzpostaviti bratstvo clo­veštva, v katerem bodo vsi dobri in cisti ljudje prepoznali drug drugega kot enakovredne ucinke neustvarjenega, uni­verzalnega, neskoncnega in vecnega vzroka.151 Vendar pa je Olcott medtem že navezoval stike z Indijo, predvsem z vo­diteljem organizacije Arya Samaj, Swamijem Dayanandom, razmišljal o selitvi v Indijo in združitvi teh dveh organizacij in preimenovanjem društva v Theosophical Society of the 149 William Stainton Moses je bil predavatelj filologije na Univerzi v Lon- donu in profesor klasicnih študij in anglešcine na University College School ter posvecen anglikanski duhovnik in medij (s psevdonimom M. A. Oxon), ki se je zacel dejavno ukvarjati s spiritualizmom po seansi z Lottie Fowler (1871) in razvil izjemne psihicne sposobnosti, vkljucno z avtomaticnim pisanjem. V letu 1875 je postal tesen prija­telj H. S. Olcotta in H. P. Blavatsky. Vir: https://theosophy.wiki/en/ William_Stainton_Moses 150 Josephine Ransom, A Short History of the Theosophical Society, str. 99–100. 151 Josephine Ransom, A Short History … str. 104–105. Arya Samaj of India, kar je vplivalo tudi na ustanovitev veje društva v Angliji, ki se je zgodila v juniju. Pripravljalni sku­pini se je pridružilo še vec znanih spiritualistov in okultistov in tako so skupaj ustanovili The British Theosophical So­ciety of the Arya Samaj of Aryavart, s C. C. Masseyjem kot predsednikom in Emily Kislingbury kot tajnico.152 Decembra sta Olcott in Blavatsky odpotovala proti In-diji, se vmes ustavila v Angliji, in prispela sredi januarja 1879 v Bombay, kjer sta takoj zacela promovirati društvo. Za ta namen sta se že v februarju povezala z A. P. Sinnettom, urednikom dnevnika Pioneer, ki je bil pripravljen porocati o društvu in ki je nato postal njegov pomemben clan.153 V marcu je Olcott organiziral svoje prvo javno predavanje z naslovom »The Theosophical Society and its Aims«, v kate-rem je poudaril, da želi društvo pridobiti znanje o celotnem razponu naravnih pojavov in vsega, kar zadeva cloveka in njegovo okolje. Najbolj pa so bili poslušalci navdušeni nad pozivom vsem Indijcem, naj si skupaj z društvom prizade­vajo za duhovno prerojenje njihove dežele, zaradi cesar je imelo predavanje velik odmev.154 V zacetku leta 1879 so že dolgo obstojeca nasprotja med raznimi frakcijami v BNAS dosegla vrhunec, kar je vodilo do odstopov številnih visokih uradnikov, še posebej tistih, ki so bili povezani z Dalston Association of Inquirers in Hackney, spiritualisticnim krogom, ki je negoval prija­teljski odnos z Vayevima. Z Adelminega zornega kota sta bili najbolj nezaželeni odstopi Emily Kislingbury in W. H. Harrisona ter ukinitev revije The Spiritualist kot uradnega glasila BNAS. Banner of Light155 je po novem glasilu zdru­ženja, Spiritual Notes, povzel naslednji komentar: »V BNAS bo kmalu prišlo do volitev uradnikov, s cemer bo prišlo do 152 Josephine Ransom, A Short History … str. 106. 153 Josephine Ransom, A Short History … str. 126. 154 Josephine Ransom, A Short History … str. 127. 155 14. junij 1879. pomembnih sprememb. Sedaj, ko je bil odstranjen katoliški element, se posli združenja odvijajo zadovoljivo in upati je, da bo kmalu postalo velika moc za dobro«. Adelmino izgrajevanje odnosa s Caroline Corner Adelma von Vay in Caroline Corner sta se prvic srecali na sprejemu BNAS, ko sta von Vayeva, poleti 1877, obiskala Anglijo. Kot smo že omenili, so bili clani družine Corner globoko vkljuceni v spiritualisticno gibanje in bili clani Dal­ston Association. Povsem utemeljeno je torej domnevati, da se je takrat zacel odnos, ki je pripeljal do vsaj dveh obiskov Caroline Corner pri Vayevih na njunem domu v Konjicah, in sicer v letih 1881 in 1883, ter do sodelovanja pri objavlja­nju Carolininih in Adelminih besedil. Poleg sodelovanja na sprejemu sta se namrec Vayeva v Londonu udeležila tudi nekaterih seans, kar jima je ponudilo možnost, da okrepita že obstojeca prijateljstva in vzpostavita nova.156 Kako se je razvijal odnos med Adelmo in Caroline, lahko le ugibamo, vendar pa je The Spiritualist že v letu 1874 porocal, da sta »gospa Corner (Florence Cook)157 in gospodicna Corner sedaj v Nieder Wallufu, v bližini Wi­esbadna v Nemciji, na obisku pri Princu Wittgensteinu. G. Crookes ju je spremil do Kölna, kjer ju je pricakal Princ Wittgenstein, Adelmin bratranec, in gospa ter gospod Gustave de Veh.« To pomeni, da se je že tedaj Caroline, kot mlado dekle, srecala z Adelminimi tesnimi prijatelji in sorodniki. Poleg tega je bila že tistega in v naslednjih letih redna obiskovalka seans, ki so jih organizirali clani Dalston Association. Prvo sled pojavljanja Caroline Corner v spiritualisticnih revijah najdemo v The Spiritualistu,158 kjer je bilo naznanje-no, da je »gospodicna Caroline Corner pravkar objavila svoj 156 Florence Marryat, There is no Death, str. 136–137. 157 Znan medij, ki je bila porocena s Carolininim bratom Elgijem. 158 10 januar 1879, str. 24. prvi literarni esej v obliki knjige z naslovom Twixt Will and Fate, and The Slinkensmirk Family, two stories in one volu­me.« 13. junija 1879 pa je bil v reviji Medium and Daybreak objavljen prispevek »A Sketch from Twixt Will and Fate and The Slinkensmirk Family, &c.« iz knjižice, ki je bila izdana nekoliko prej v tem letu. Caroline je nato v letu 1879 in 1880 nadaljevala z objavljanjem svojih clankov v reviji Medium and Daybreak. Von Vayeva in Teozofsko društvo Omenili smo že, da je med dvema glavnima ustanovitelje-ma Teozofskega društva, H. P. Blavatsky in H. S. Olcottom, ter zakoncema Vay, potekalo dopisovanje in da je med nji-mi obstajalo medsebojno spoštovanje. Poleg tega so imeli vsaj nekaj skupnih prijateljev, kot so bili, na primer, Emil von Wittgenstein, Lady Caithness, Gustav Bloede in Emily Kislingbury, ce navedemo le nekatere, in s katerimi so si ocitno izmenjevali svoje poglede na spiritualisticno gibanje. Vendar pa poskušajmo zdaj ugotoviti, kdaj sta se Vayeva dejansko pridružila Teozofskemu društvu in pridala svoj prispevek k razvoju tega gibanja. Njuno vkljucenost lahko zasledimo s pojavitvijo revije Teozofskega društva, The Theosophist, ki je zacela izhajativ novembru leta 1879 v Bombayju. Že v drugi številki, de­cembra, najdemo opombo v rubriki »Books and pamphlets received« zapis: Od baronice Adelme von vay (Madžarska): »Erzälungen des ewigen Mütterleins«, kar pomeni, da je za knjižnico društva darovala izvod svoje, nazadnje objavljene knjige Pripovedke vecnega materinstva. Njuno nadaljnje sodelovanje s Teozofskim društvom pa je bilo predvsem posledica stanja v društvu v zacetku leta 1880, ki ga je Olcott opisal na sledec nacin:159 »Imeli smo se­stanek T.D. in vse prisotne sem pozval, naj prispevajo svoje 159 Old Diary Leaves II, str. 150. poglede, kako bi povecali zanimanje za društvo. Odloceno je bilo, da se sklice sestanek Generalnega sveta. Toda iz tega ni bilo nic; kajti, med vsemi clani, najsi tukaj [v Indiji] ali v Evropi ali v Ameriki, je le malo pravih teozofov: ostali so le lovilci-cudežev.« Tako se zdi, da sta se Blavatsky in Olcott odlocila, da bi bila najbolj primerna oblika za povecanje zanimanja za društvo ta, da pošljeta diplome castnega clan­stva uglednim spiritualistom, in da tiste, ki bodo sprejeli vabilo, vkljucita v društvo kot clane Generalnega sveta, na kar lahko sklepamo po dobro dokumentiranem primeru barona de Poteta. Tako v aprilski številki The Theosophist med clani Generalnega sveta Teozofskega društva zasledi-mo tudi barona Ödöna von Vaya (Buda Pesth, Hun.), med narocniki na revijo pa tudi »The Baroness Adelma von Vay, Gonobitz, Styria, Austria«, kar je pomenilo, da je z vna­prejšnjim placilom, skupaj s številnimi drugimi, financno podprla nadaljnje izdajanje revije. V nadaljevanju leta je imel Olcott dve pomembni pre­davanji »The Occult Sciences«160 in »Spiritualism and Theosophy«,161 ki sta nekako odsevali njegov spreminjajoc se odnos do spiritualizma in vse vecje približevanje indijski duhovni tradiciji. V prvem, ki je bilo objavljeno v avgusto­vski številki revije The Theosophist omenja tudi Adelmo: Tukaj imam v svojih rokah primer kristala kremenjaka, ki mi ga je iz gorovja Gastein v Evropi poslala baronica Von Vay. Pred Reichenbachovim odkritjem odicne sile, kakor jo on imenuje, ta ne bi imel nobenega posebnega pomena za geologa, razen zaradi tega, ker je zanimiv primer nepopolne kristalizacije. Sedaj pa ima dolocno vrednost, ki to presega. Ce njegov vrh, ali pozitivni pol, potegnem preko dlani ali zapestja obcutljive osebe, bo ta obcutila toploto, ali hlad, ali pihanje rahlega, zelo rahlega piša zraka prek kože. Nekateri cutijo eno, nekateri drugo, v skladu s stanjem oda v njiho­vih telesih. (…) Toda naš gorski kristal ima še neko drugo, 160 Colombo, Ceylon, 15. junij 1880. 161 Shimla, Indija, 7. oktober 1880. precej bolj vznemirljivo posebnost kot je zgolj odicna polar-nost. Na videz je zgolj ubog kos stekla, pa vendar je mogoce v njegovem srcu videti nenavadne skrivnosti. Gotovo je v tem krasnem obcinstvu veliko ljudi, ki bi, ce bi se lahko mir-no usedli na stol v nekem mirnem kraju in za nekaj minut zazrli v moj kristal, videli in mi opisali slike ljudi, prizorov in krajev iz razlicnih dežel, kakor tudi iz svojega prelepega Ceylona. Takoj potem, ko sem ga prejel iz Madžarske, sem kristal dal v roke dami, ki je naravna jasnovidka. ‚Vidim,‘ je rekla, ‚prostorno, lepo sobo, ki se zdi kot del gradu. Skozi od­prto okno je mogoce videti park s širokimi potmi, obdanimi s tratami in drevesi. Dama plemenitega izgleda stoji ob mizi, prekriti z marmorjem, in zavija nekaj v paket. Ob njej stoji služabnik v bogati opravi, kot da bi cakal na gospodaricina povelja. Ta kristal je tisti, ki ga zavija in polaga v rjavo škatlo, podobno drobni glasbeni skrinji.‘ Jasnovidka ni nic vedela o kristalu, pa je vendar podala natancen opis pošiljateljice, njene rezidence in škatle, v kateri je prišel kristal do mene. Kako? Ali mi lahko na to odgovori katerikoli od samo-za­vedenih malih ljudi, ki pametujejo o absurdnosti Okultnih Znanosti? V zvezi s tem piše v svojih Zbranih delih tudi Blavatsky:162 »Polkovnik Olcott je pri številnih svojih predavanjih raz­stavil kristal iz Gasteinskega pogorja, ki mu ga je prijazno poslala naša zelo cislana prijateljica in somišljenica baronica Adelma von Vay in ima nenavadne lastnosti. Ce se oseba, ki je naravno obdarjena z doloceno kolicino jasnovidne moci, za trenutek zastrmi v kristal, se bo v njenem srcu pojavilo zaporedje vizij – pokrajin, prizorov z morjem in kopnim, obrazi živih in mrtvih oseb in vcasih sporocila, napisana na zvitke, ki se odvijejo sami od sebe, ali pa natisnjena v knjigah, ki se pojavijo in potem spet izginejo«. 162 Collected Writings IV (1980), str. 180. Nadaljnji razvoj dogajanja v Teozofskem društvu Poleg omenjenega je v letu 1880 je Olcott vložil veliko tru­da, da bi populariziral društvo v Indiji in na Ceylonu (Šri Lanka), kar je tudi obrodilo sadove, saj sta bili v Indiji usta­novljeni dve novi veji društva, v Bombayju163 in Shimli,164 ob njegovem obisku na Ceylonu pa kar sedem.165 Shimla je bila letna rezidenca A. P. Sinnetta in ob obisku pri njegovi družini je Blavatsky uprizorila niz izjemnih fenomenov in povezala Sinneta z enim od svojih Mojstrov. Ko je naslednje leto (1881) Sinnett kot novoimenovani pod-predsednik društva odpotoval na obisk v Anglijo in Francijo, je med potjo popisal te izkušnje, ki jih je nato v Angliji v knjižni obliki objavil pod naslovom The Occult World, s cimer je požel izredno zanimanje.166 V junijski šte­vilki revije The Theosophist167 je bil Ödön von Vay znova omenjen kot clan Generalnega sveta, medtem ko je Olcott glavno pozornost tega leta namenil ustanovitvi Indian Na­tional Fund, namenjen promociji indijske obrti in oživitvi sanskrtske literature.168 V tem letu so charter (ustanovno listino) v Indiji pridobile štiri lože,169 poleg tega pa še lože v Parizu, ki jo je vodila znana spiritualistka J. Leymarie, na Nizozemskem ter v Avstraliji. Omembe vreden je tudi niz clankov v The Theosophistu pod naslovom »Fragments of Occult Truth«, ki se je raztegnil v leto 1882; šlo je za prispev­ke v obliki vprašanj, ki jih postavljal W. H. Terry, ustanovi­telj in urednik spiritualisticne revije Harbinger of Light ter 163 Josephine Ransom, A Short History of the Theosophical Society, str. 140. 164 Josephine Ransom, A Short History … str. 146. 165 Josephine Ransom, A Short History … str. 144. 166 Josephine Ransom, A Short History … str. 156. 167 Supplement to The Theosophist, junij 1881. 168 Josephine Ransom, A Short History … str. 161. 169 Josephine Ransom, A Short History … str. 161. obenem tudi clan Generalnega sveta društva, in na katere je odgovarjala Blavatsky.170 V marcevski številki The Theosophista171 znova najdemo omembo Ödöna von Vaya kot clana Generalnega sveta. Aprila sta Blavatsky in Olcott odpotovala na povabilo T. Subba Rowa, uglednega Indijca in prominentnega clana društva,172 v Madras, da bi si tam ogledala posestvo, ki je bilo naprodaj. Tekom leta sta nato izpeljala nakup, tako da je posestvo Adyar v okolici Madrasa postalo sedež društva, kar je ostalo vse do danes.173 Avgusta je bil v The Theosophi­stu objavljen clanek z naslovom »Visions in the Crystal«,174 ki je omenjal Adelmo in ponovil znacilnosti gastainskega kremenjaka, oktobra175 pa zanimiva novica, da »sta se Baron in Baronica Von Vay, FF.T.S. [kratica za clana Teozofskega društva], vrnila na njuno ocarljivo posestvo v Gonobitzu, Styria, potem ko sta nekaj mesecev preživela v avstrijski prestolnici«, kar je bilo zelo verjetno povezano s prizade­vanji po ustanovitvi teozofske lože na Dunaju. Novembra so lastniki dnevnika Pioneer A. P. Sinnettu sporocili, da ne potrebujejo vec njegovih uslug, kot razlog pa navedli nje­govo povezanost s Teozofskim društvom in pro-indijsko uredniško politiko.176 Problemi so se pojavili v British The­osophical Society, kjer spiritualisticnim clanom niso bile všec kritike spiritualizma, ki jih je Blavatsky objavljala v The Theosophistu, in terjali dokaze za obstoj mojstrov in bili odlocno proti »tajnosti«.177 Medtem pa so se v Indiji lože množile z izjemno hitrostjo,178 tako da so bili na sestanku 170 Josephine Ransom, A Short History … str. 163–164. 171 Supplement to The Theosophist, marec 1882. 172 Po njem se imenuje društvena nagrada za literarne dosežke – Subba Row Medal. 173 Josephine Ransom, A Short History … str. 169. 174 The Theosophist, avgust 1882, str. 187–288. 175 The Theosophist, oktober 1882. 176 Josephine Ransom, A Short History … str. 172. 177 Josephine Ransom, A Short History … str. 174. 178 Josephine Ransom, A Short History … str. 175. Generalnega sveta179 v decembru izvoljeni novi uradniki in clani Generalnega sveta društva, vendar pa se poimenski seznam ni ohranil. Prvi meseci v letu 1883 so bili posveceni urejanju posestva v Adyarju in odhodu A. P. Sinneta v An-glijo, ki je s seboj odnesel zapiske za novo knjigo, Esoteric Buddhism, ki je predstavila filozofijo, prejeto prek pisem Mojstrov in bila objavljena junija tega leta.180 V Angliji je medtem predsednica društva postala Anna Kingsford, avto­rica knjige The Perfect Way, or the Finding of Christ, društvo pa se je preimenovalo v London Lodge of The Theosophical Society, kar je bilo prvic, da se je neka veja poimenovala za ložo (lodge).181 V marcu je bila objavljena v The Theosophi­ 182 v stu recenzija knjige Caroline Corner My Visit to Styria,kateri avtorica opisuje svoj obisk pri Vayevih v Konjicah in o Adelmi s pohvalnimi besedami pravi:»Baronica Adelma von Vay je širom Evrope in Amerike znana kot psihometer in kristalna bralka z velikim darom, mesmericna zdravil­ka bolnih revežev in inteligentna pisateljica (v nemškem jeziku) o psiholoških temah. Njena družina, tako kot tudi baronova, sodi med nadvse aristokratske skupnosti, pa ven­dar velja Adelma povsod za poosebitev dobronamerne in skromne prijaznosti«. Tega leta sta bili v Franciji ustanovljeni dve novi veji, La Société Théosophique d’Orient et d’Occident, ki jo je vodila Lady Caithness, in La Société Scientifique des Occultistes de France, ki jo je vodil g. Fortin,183 sicer pa se je društvo najbolj razširilo po Indiji, kjer je nastalo kar 43 novih vej.184 V zacetku leta 1884 sta Blavatsky in Olcott odpotovala v Evropo in se najprej ustavila v Franciji, kjer je Lady Caith­ness predstavila stališce, da bi moralo Teozofsko društvo, 179 Supplement to The Theosophist, januar 1883, str. 4. 180 Josephine Ransom, A Short History … str. 178. 181 Josephine Ransom, A Short History … str. 186. 182 Marec 1883, str. 146. 183 Josephine Ransom, A Short History … str. 187. 184 Josephine Ransom, A Short History … str. 185. ce želi biti uspešno na zahodu, »prepoznati kršcanske obli­ke teozofije in spodbujati njih preucevanje, tako kot tistih vzhoda.«185 Podobne poglede so imeli tudi v Londonu, kjer je predsednica London Lodge, Anna Kingsford, ob volitvah novih uradnikov predlagala ustanovitev dveh sekcij v okviru lože: prva za clane, ki želijo slediti ucenjem Mahatem in jih prepoznati za Mojstre, z A. P. Sinnettom kot predsednikom; in druga, s širšim programom, ki bi spodbujala študij ezote­ricnega kršcanstva in zahodne teozofije, iz katere je slednja izšla. Kingsfordova je bila namrec mnenja, da bo slej ko prej »ezotericno kršcanstvo prepoznano kot religiozna znanost zahodne polovice sveta.«186 Na sestanku se je nenadoma pojavila Blavatsky in po njeni predstavitvi je na volitvah zmagala skupina pod vodstvom A. P. Sinnetta, medtem ko je Kingsfordova najprej želela organizirati novo vejo. Olcott se je s tem strinjal, vendar pa so nekateri clani želeli pripadati obema vejama, cesar pa Olcott ni sprejel, tako da je Kings-fordova s svojimi somišljeniki ustanovila loceno društvo, Hermetic Society.187 Ob obisku Pariza je Olcott odvzel char-terja drugim dvem vejam (Leymarie, Fortin), ker naj ne bi delovali v skladu s pravili društva,188 nakar je odpotoval v Nemcijo, kjer je bila v juliju ustanovljena Germania Theo­sophical Society, s predsednikom Hübbe Schleidnom.189 V septembru je v reviji The Christian College Magazine izšel clanek z naslovom »The Collapse of Koothoomi«, ki ga je objavila ga. Coulomb, zaposlena na posestvu v Adyarju, in ki je obtoževal Blavatskyjevo, da je z njeno in pomocjo nje­nega moža potvorila pisma Mojstrov. Ob vrnitvi Olcotta in Blavatsky v Indijo je v decembru potekala letna konvencija društva, na kateri so obravnavali primer. Blavatsky je zah­tevala, da se sproži postopek, da bi se lahko oprala obtožb. 185 Josephine Ransom, A Short History … str. 194–195. 186 George Mills Harper, Yeats’s Golden Dawn, str. 5. 187 Josephine Ransom, A Short History … str. 196–198. 188 Josephine Ransom, A Short History … str. 200. 189 Josephine Ransom, A Short History … str. 201. To bi pomenilo, da postanejo javni doloceni dokumenti, ki bi jih predložila odvetniku, skupaj z izjavo pod prisego. Vendar pa je Olcott zagrozil, da bo v tem primeru odsto­pil, kajti zadeva bi se razvila v »sojenje ezotericni filozofiji in obstoju Mojstrov«, tako da se je konvencija odlocila, da Blavatsky ne sme tožiti Coulombovih.190 Že v novembru 1884 je Society for Psychical Research poslala v Adyar preiskovalca, Richarda Hodgsona, da bi raz­iskal primer. Olcott, ki je prijateljeval s clani omenjenega društva, ga je sprejel kot prijatelja in mu omogocil neodvi­sno preiskavo. Ta se je aprila 1885 zakljucila s porocilom, ki je bilo za Blavatskyjevo porazno, tako da je avgusta zapustila Indijo in se tja ni nikoli vec vrnila.191 Adelma in budimpeštansko društvo v zacetku osemdesetih Medtem so se že leta 1880 v reviji The Spiritualist pojavili prvi prevodi Caroline Corner iz knjig Adelme von Vay, pri cemer je bil prvi192 objavljen pod naslovom »Visionen in Wasserglasse«: »Moji duhovni vodniki so me obvestili, da imam dar duhovnega vpogleda, ne da bi padla v somnabul-no stanje – to je bila jasnovidnost. Rekli so, da se bodo vizije pojavile na sledec nacin: vzeti moram kozarec, napolnjen s cisto vodo, vztrajno zreti vanj, oni pa mi bodo v njem prikazali fluidne slike ali fantomske predstavitve. Ob prvem poskusu sem v vodi kmalu uzrla nekatere predmete, drobne mehurcke in plavajoce oblake. Scasoma so se ti spremenili v psa, podobe moških in žensk. To je bil zacetek; nato je voda zvalovala in slike so zdrsele proti robu kozarca. Videnja lah­ko izvajam le zvecer, ko je svetloba medla, nikoli cez dan, in imeti moram mocno željo po videnjih. Pri tem sem vedno v svojem normalnem stanju, to je, polno se zavedam tega, 190 Josephine Ransom, A Short History … str. 205. 191 Josephine Ransom, A Short History … str. 211–216. 192 The Spiritualist, 23. januar 1880, str. 46. kar vidim in slišim. Želja ali hotenje drugih, da bi morala videti neko doloceno slika, name nima nobenega vpliva.« Teden dni pozneje se je v Banner of Light193 pojavila no-vica »A Word from Countess Adelma Von Vay«, v kateri je Adelma porocala, da si »spiritualizem koncno utira pot v Avstriji, na Madžarskem in v Nemciji. Odkar smo pred petnajstimi leti prvic pred svetom odprto spregovorili o naših izkušnjah, smo morali prenesti veliko ostrih kritik, vendar pa sedaj ni vec tako. Spitualizem je odtlej v tem delu Evrope zrastel in drobno seme se je razvilo v drevo, med vejami katerega lahko mnoge ptice prepevajo svoje pesmi. V Nemciji so stvar prevzeli profesorji Zöllner, Hoffmann, Ulrici, Fechner; v Avtriji je obisk Lottie Fowler pri nas in pri mojem bratrancu, grofu Gundukurju Wurmbrandu, povzrocil veliko dobrega; obisk g. Eglingtona na Ceškem in kratek postanek dr. Sladea na Dunaju sta prav tako spro­žila dobro delo. Baron Hellenbach piše na Dunaju globoke filozofske knjige, ki lepo govorijo o duhovnih pojavih; onje velik obcudovalec dr. Sladea. Želja po fenomenih je sedaj živa povsod.« Tem dobrim novicam so sledile nadaljnje objave prevo­dov Caroline Corner iz Studien über die Geisterwelt v reviji The Spiritualist: »How my writing mediumship began«,194 »My mediumship«,195 »The power of exorcism«,196 in proti koncu leta »On ‚Doubles‘«197, preveden iz Videnj v kozarcu vode. Maja je The Spiritualist porocal,198 da je 18. aprila umrl Anton Prochŕszka, tajnik spitisticnega društva v Budimpešti in tudi izvrsten medij, ki je vestno izponjeval svoje dolžnosti kot tajnik in urednik glasila Reformierende Blätter. Avgusta 193 31. januar 1880. 194 6. februar 1880, str. 46. 195 20 februar 1880, str. 90–91. 196 27. februar 1880, str. 104–106. 197 Medium and Daybreak, 3. september 1880, str. 571. 198 14. maj 1880. pa je Banner of Light199 med porocanjem o dogajanjih o spi­ritualizmu v Franciji objavil izvlecke iz zanimivega clanka z naslovom »Theosophism«, v katerem se Adelma omenja kot ena izmed štirih najvplivnejših ženskih avtoric s podrocja duhovnosti svojega casa: »Morda na zemlji ne obstajajo štir­je moški, ki bi izvajali vecji moralni vpliv na mišljenja ljudi, kot ga imajo štiri avtorice, orateurs féminines, ki so postale slavne po svoji elokventnosti, vnemi in energiji, s katero potiskajo cloveštvo na pot napredka in moralne prebuditve. Glejte te duhovne kraljice, reines de l’esprit, te heroine miru, apostolke dobrodelnosti: Emma Hardinge Britten, Cora L. V. Richmond, Adelina Von Vay, Helena Blavatsky – štiri evangelistke nove dobe, duhovnice luci duhovne reforme, prerokinje Božje milosti, ki jim je usojeno, da znova prižge­jo dolgo odsoten sveti ogenj v resnicnem templju cloveštva, cloveškem srcu.« Že v aprilu tega leta pa je bilo v Psychische Studien200 objavljeno porocilo »Der Rechenschafts-Bericht des Ve-reins ‚Spiriter Forscher in Budapest‘ für das Jahr 1880« z obsežnim komentarjem urednika revije Gregorja Constan­tina Wittiga. Porocilo je govorilo o tem, da je kontinent preplavljen s porocili o spiritualizmu in da si znanstveniki prizadevajo, da bi ovrgli ali pa dokazali obstoj spiritistic­nih pojavov. Spiritualisti iz romanskih dežel in Madžarske skušajo raziskovati moralni vidik sporocil, ki jih prejema­jo prek medijev, kar je povsem filozofsko delo. Usmerjeni pa so tudi v prakticno delo in pomagajo ljudem v stiski. Nasprotno pa spiritualisti v Ameriki in Angliji posvecajo vec pozornosti fizicnim manifestacijam in imajo napadalno držo do duhovnih sporocil. Društvo želi ostati izven tega spopada in njegovi clani cutijo kot dolžnost, da se vzdržijo javnega nastopanja. Urednik, Gregor Constantin Wittig, je v svojih komentarjih omenil, da so to vrsto spiritualizma 199 7. avgust 1880. 200April 1881, str. 160–167. nemški filozofi že obravnavali in zavrgli. Clani budimpe­štanskega društva bi si morali prizadevati, da bi prepricali znanstvenike, da so dejansko v stiku z višjimi inteligencami. Raziskave nemških znanstvenikov in filozofov pravijo, da so informacije, ki so prejete prek sporocil, brez osnove. Da bi jih dokazali, bi bili potrebni bolj tehtni dokazi in bolj eksperimentalen pristop. Zaradi tega bi bilo mogoce skupen jezik doseci le, ko bodo v Budimpešti vpeljali bolj eksperi­mentalno metodo. Objava odlomkov iz letnega porocila budimpeštanskega društva in Wittigovi komentarji so izzvali reakcijo Adolfa Grünhuta, predsednika društva, ki je bila nato objavljena v junijski številki Psychische Studien201 pod naslovom »Freun­dliche Erwiederung des Vereins ‚Spiriter Forscher‘ in Bu­dapest«. V njej, ce na kratko povzamemo, Grünhut pravi, da razume kritiko z Wittigovega zornega kota, vendar pa mora vseeno izraziti nestrinjanje z napadalnim tonom ko­mentarjev, poleg tega, da porocilo ni bilo namenjeno za ob-javo, ampak zgolj kot informacija zaupnim spiritualisticnim bratom. Dokazati skuša, da niso proti eksperimentalnemu spiritualizmu, saj že samo porocilo pravi, da živo spremljajo eksperimente na tem polju, v upanju, da bodo dokazali ob-stoj inteligenc v ozadju pojavov, zaradi cesar ne želijo delati kakršnih koli primerjav med (anglosaškim) spiritualisti in (kontinentalnimi) spiritisti. Nadalje pravi, da so lahko srec­ni, ker imajo štiri, pet medijev, ki predajajo sporocila, ki so bila vedno znova in znova preverjena. Ne želijo se prepirati glede nauka reinkarnacije, vendar pa se ne morejo strinjati s pogledom, da je ta nauk nelogicen. Na koncu pravi, da se nimajo za sovražnike, ampak za prijatelje v skupnem boju proti skupnemu sovražniku, materializmu, in za skupen cilj, resnico. Tako v Wittigovih komentarjih kot v Grünhutovem od­zivu je prisotna izmenjava pogledov glede urednika revije, 201 Str. 308–314. Licht, Mehr Licht, g. Rapparda, in njegovega bolj silovitega nacina branjenja dolocenih pogledov. Kakorkoli že, Adelma je našla v tej reviji odprta vrata za objavo svojih clankov. Ceprav je bilo to leto obetavno za uresnicevanje Adelminih idej, pa se je morala po drugi strani soociti s smrtjo dveh svojih dragih prijateljev, Leona Favrea in Franza Hoffmanna. Adelma in Caroline Odnos med Adelmo von Vay in Caroline Corner, ki se je ocitno vzpostavil na sprejemu Vayevih v prostorih BNAS-a v letu 1877 in se nato razvijal v naslednjih letih, vse do obja­vljanja Carolininih prevodov iz Adelminih del v letu 1880. Njun odnos je postal veliko bolj intimen poleti leta 1881, ko se je Caroline odzvala na Adelmino vabilo in preživela dobršen del poletja na njenem domu v Konjicah. Caroline je leta 1882 o tem obisku napisala drobno knjižico Moj obisk Štajerske (My visit to Styria), v kateri se Adelme spominja z besedami: »Lepa in ocarljiva ženska – z oblicjem, prežetim z dobrohotnostjo, vedrino in inteligenco (...) resnicna hu­manitarka, ki pomaga bolnim in ljudem v stiski. Kmecko prebivalstvo vztraja v neizprosni veri v njeno moc, da lahko blaži bolecino. Od blizu in od dalec vodijo svoje bolnike v njeno oskrbo«. Knjižica je imela nenavadno velik odmev v spirit(ual)istic­nih krogih, še zlasti ker ne prinaša kaj dosti vec kot sliko­vit opis štajerske pokrajine in obicajev ter znacajskih potez Adelme in njenega doma. Zaradi tega je bilo tudi vsako nadaljnje porocilo ali clanek, ki je v spiritualisticnih revi­jah razkrival sodelovanje med Adelmo in Caroline, prav tako deležen velike pozornosti. Vendar pa je bila vsebina njunega sodelovanja po eni strani tako obširna, po drugi strani pa namenjena predvsem obvešcanju o clovekoljubni in zdravilski razsežnosti Adelminega delovanja, tako da nas to oddaljuje od namena tega uvoda, da Adelmo predstavi-mo predvsem v povezavi z njenim osrednjim delom, Duh, sila, snov. Zaradi tega bomo v nadaljevanju in za zakljucek podali zgolj splošen pregled njenega udejstvovanja na teh dveh podrocjih. Medialno pisanje in zdravilstvo Prek medialnega pisanja je Adelma, kakor trdi sama, sto­pila v stik z razlicnimi duhovi, ki so ji pomagali nadalje razvijati njene zdravilske sposobnosti. Eden izmed njih je bil tudi pokojni zdravnik Samuel Hahnemann (1755–1843), utemeljitelj homeopatije, s pomocjo katerega je Adelma predpisovala homeopatska zdravila in z velikim uspehom ozdravljala težke primere. Glas o njenih izjemnih zdra­vilskih sposobnostih se je hitro razširil po bližnji okolici, prošnje za pomoc pa so zacele množicno prihajati tudi iz drugih koncev Evrope, Rusije in Amerike. Homeopatsko zdravljenje je uspešno nadgrajevala tudi s t.i. magnetnim zdravljenjem, katerega teoretsko podlago v svoji dnevniških zapiskih pojasnjuje z besedami: »Zdravlje­nje je izravnava teže med fluidi in odom. Ce je to ravnotežje porušeno, je clovek bolan. Gre torej zgolj za to, da te mote­ce vplive in vzroke odstranimo, to pa se zlahka zgodi prek zdravilskega medija, namrec prek magnetizma. Takšnega zdravljenja pa vendar ne ucijo na univerzah, nasprotno, le redki zdravniki verjamejo vanj. Cesa se lahko zdravniki na-ucijo? Le mehanicnih, materialnih znanosti, empirije; fluid, od, magnetizem, ucinkovanja duhov na ljudi, duševnost, to so zanje neraziskane stvari in o vsem tem nocejo nicesar ve­deti. Ce bi bili nekateri zdravniki mediji, bi lažje prepoznali vzroke nastanka bolezni«.202 V skladu s teorijo mesmerizma, s katero naj bi se Adel-ma seznanila prek duha Antona Mesmerja (1734–1815), je, kakor smo že omenili, celoten svet prežet z nekakšnim flui­dom, ki je v obliki animalicnega magnetizma prisoten v vsa­kem živem organizmu. Mesmer je pri svojih poskusih sprva 202 Ibid., str. 463–464. uporabljal magnete, vendar pa je kmalu prišel do spoznanja, da je to magnetno silo mogoce prenašati tudi z dotikom ali zgolj z mislijo. O takšnem nacinu zdravljenja, pri katerem ima magnetizer vlogo posrednika, ki zdravilno silo prenaša na bolnika, Adelma v svojih dnevnikih pravi: »Zdravljenje prek medijev. V tem primeru duhovi magnetizirajo prek roke medija, duh premika roko medija in duh združuje svo­je fluide z medijevimi, da bi jih lahko dala bolnemu. To je najbolj vzvišena oblika zdravilstva«.203 Z magnetizmom je v tistem casu zdravil tudi »cudodel­nik s Primskovega«, dolenjski župnik Jurij Humar (1819– 1890), verjetno najslavnejši zdravilec na našem prostoru, s katerim je bila Adelma v tesnih pisemskih stikih. Kot kato­liški duhovnik, ki je imel zaradi svojih zdravilnih moci že sam dovolj težav znotraj cerkvenih krogov, Humar sicer ni želel nicesar slišati o spiritizmu in du­hovih, kljub temu pa je v Adelmi takoj prepoznal sorodno dušo, kar dokazuje sledeci odlomek iz njune koresponden­ce: »Zelo dobro vem, visokorodna gospa grofica, da lahko pri vseh teh stvareh pomagate prav tako dobro kot jaz, in še bolje. Poskusite to samo z oblati. Vaša volja bo zadostovala. Pomagajmo cloveštvu. Posušimo solze trpecih. Ne smemu pustiti, da bi talent, ki nam ga je dal Bog, ostal neizkori-šcen. Posledica moje metode zdravljenja je bila tudi ta, da sem imel nastop pred predstojnikom katedrale, priceli so me nadzirati, a sem se temu uspel izogniti in silo uporabil na drugacen nacin, tako da mi niso mogli priti blizu. Zdaj o moji osebi sodijo, da sem prej hudic ali šarlatan kot pa zablodeli clovek. Nekatere osebe ženskega spola celo trdijo, da sem antikrist, spet druge pravijo, da sem vedeževalec, heretik, carovnik. Gre tudi Vam tako, cenjena grofica? Ce je tudi pri vas tako, potem pustite, tako kot to pocnem jaz, da vas vodi samo ljubezen do bližnjega. Pustimo pse lajati 203 Ibid., str. 464. in pojdimo po svoji poti mirno naprej«.204 Iz navedenega odlomka je razvidno, da je med Adelmo in Humarjem od samega zacetka vladalo vzdušnje pristne­ga zaupanja in razumevanja. To seveda ne preseneca, saj sta oba z velikim zanimanjem in pobožnostjo raziskovala »skrivnostne sile«, kakor je temu pravil Humar, se ukvarjala s preucevanjem telepatije, prenosa misli, magnetizma in ja­snovidnosti, ter vsak po svoje skušala razložiti pojave, ki sta jih izkušala na lastni koži. Podobno kot Humar, ki je svojo zdravilno moc na ljudi prenašal s pomocjo oblat, razreza­nih v obliki trikotnika, je Adelma na daljavo zdravila tako, da je svojim pacientom pošiljala magnetizirano vato. Njene metode opisuje kratka pesmica, ki jo je nekoc iz hvaležnosti napisal nek major avstro-ogrske vojske: »Moj zdravnik, v ženski podobi, / cveti v redki lepoti, / v ljubezni do bližnjega zdravi, / obraca se k Božji dobroti. / Polaga nežno rokó / in v mislih ji tece molitev, / cez to spušca se Božje oko / in bliža se bolnemu ozdravitev. / Še vec s caranjem napravi; / pameten je njen nasvet, / na daljavo zdravi / s kosom vate, ki je s silo prežet. / Tudi nam vato je poslala, / da bi jo k bolniku položili, / ki ji prej z uroki je ljubezni dala / s svojim blagoslovom«.205 Skupaj z možem Ödönom sta financno podprla izgra­dnjo bolnišnice, ki so jo leta 1897 odprli v Slovenskih Konji­cah in jo po habsburški nadvojvodinji imenovali »Christia­ne Lazaret«, domacini pa so ji rekli »Pri rdecem križu«.Tudi sicer je Adelma dalec naokrog slovela kot velik clovekoljub, ki svojih zdravilskih sposobnosti ni nikoli zaracunavala, ampak je nesebicno priskocila na pomoc tako bogatim kot revnim. Njeni sodobniki jo tako opisujejo kot dobrohotno gospo, ki je bila vselej pripravljena pomagati ljudem, da bi se izkopali iz bede in bolezni. Zaradi številnih zdravilskih 204 Ibid., str. 934. 205 Ibid., str. 212–213. uspehov in ugleda, ki ga je bila v svojem casu deležna širom sveta, se je Adelma z zlatimi crkami zapisala v zgodovino naravnega zdravilstva, homeopatije in energetskega zdra­vljenja na Slovenskem.206 Njeno zdravilno moc naj bi bilo, kakor pravijo, še danes mogoce obcutiti na njenem grobu, ki leži ob zidu na vrhu pokopališca sv. Ane v Slovenskih Konjicah. 206O tem gl. Nena Židov, »Adelma Vay – spregledana zdravilka iz Slo­venskih Konjic«», Etnolog 25 (2015), 139-154 Stvarjenje sveta v knjigi Duh, sila, snov V skladu s prepricanjem, da je resnicni spiritizem mogoce prakticirati le znotraj trdnih okvirov kršcanske vere, je tudi knjigo Duh, sila, snov Adelma nekoc oznacila kot primer »cistega kršcanskega spiritizma«. Izhodišce vsakega njenega koraka je Biblija, še posebno Janezov evangelij, o katerem v svojih dnevniških zapiskih pravi: »Ce nam Bog ne odpre oci, ne moremo razumeti Njegove besede, na primer Ja­nezovega evangelija, ki bi ga morali vedno znova brati. Ga clovek pravilno razume? Ta evangelij je najgloblja, najpo­polnejša knjiga na svetu. Kdor jo v sebi zaobjame in razume, ta je resnicno moder«.207 Cetudi navedene besede nimajo neposredne zveze z Adelminim razumevanjem spiritizma, pa je kljub temu ta odlomek morda najlepši uvod v njeno knjigo Duh, sila, snov, ki se zacenja prav s parafrazo zname­nitega stavka iz zacetka Janezovega evangelija: »Na zacetku je bila Beseda, Beseda je bila pri Bogu, in Beseda je Bog« (Duh, sila, snov = DSS 1.1). Ta uvodni stavek je hermenevticni kljuc celotne knjige, ki je v nekem smislu zgolj razširjena eksegeza Mojzesove zgodbe o stvarjenju. Iz tega uvodnega stavka je razvidno, da je izhodišce Adelminega sistema Bog; ce bi namrec zaceli kjer koli drugje, bi k stvari pristopili z napacne strani, kakor da bi se racuna lotili pri njegovem koncu. Adelma kmalu zatem Boga opredeli kot Duha, pri cemer se znova nasloni na besede iz Nove zaveze: »Pac pa ga Kristus imenuje duh, ko pravi: ‚Bog je Duh‘. Bog je torej zacetek, Beseda in Duh, ki je dejaven in ki ustvarja« (DSS 1.8). Od tu naprej pa se Adelma postopno odmakne od besed Nove zaveze in njena koncepcija sveta ubere samosvojo pot. Bog, ki je izhodišce njenega sistema, je najbolj realno, pozitivno in resnicno, v Njem pa je v najvišji potenci za­objeto vse bivajoce, v triadnih stopnjah duha, sile in snovi: 207 Aus meinem Leben, str. 87. »Bog, ki je tako velik in nedoumljiv, da Ga tudi najcistejši in najvišji duhovi komaj dojamejo, zaobjema v Sebi vse, skoncentrirano v duhovni masi. Posledicno je On duh, sila in svetloba, slednja pa je skoncentrirana, poduhovljena snov, njena najvišja potenca. Prav tako lahko recemo: Bog je duh, sila in snov, zakaj prav prasvetloba je prva iskra in zarodek snovi« (DSS 1.11-12). Bog je torej troje: duhovni princip, ki v sebi zaobjema najvišjo potenco, najvišji um in inteligenco, nadalje najvecja sila, ki se manifestira v njego-vi neomejeni volji, ter nazadnje prasvetloba, ki je najvišja potenca snovi. Ta triada duha, sile in snovi je kot nekakšen žig vtisnje­na v samo strukturo bivajocega in se v fraktalih pojavlja na razlicnih stopnjah in ravneh, vse do najnižje depotence vesolja, ki je naš zemeljski svet. Iz duha, sile in prasvetlobe tako izhaja vse bivajoce, prek kompleksne sukcesije zgosti­tev in preobrazb, ki se postopno, korak za korakom, spušca­jo od Boga in prevevajo celotno stvarstvo: »Od najmanjših prašnih delcev pa vse do najvišjega duha je vse duh, sila in snov; ti so zatorej v svojih ucinkih eno (...). To troje je v vsem bivajocem torej nelocljivo eno in se ne pojavlja samo pri Bogu, ampak povsod, v vsem, kot troedinosti; tako v crvu kot v cloveku, tako v molekuli kakor v najlepšem ce­lostnem delu; zakaj vse je relativno z ozirom na Boga, tro­edinost, ki je edina absolutna in pozitivna« (DSS 1.16–18). V tej troedinosti je Bog duh, sila njegovo sredstvo, snov pa to, kar je prek tega nastalo. Stvarjenje sveta je tako zgolj dolgotrajen proces depotenciranja najvišje potence, ki se vse bolj materializira, dokler se v vesolju ne zacne proces ponovnega potenciranja. Adelma se pri tem ves cas poslu­žuje specificne terminologije, ko jo domnevno prevzame iz homeopatskega zdravilstva, od koder jo nato aplicira na podrocje ontologije. V prid temu govori sledeci odlomek iz njene druge knjige z naslovom Raziskave o svetu duhov (Studien über der Geisterwelt, 1874), v katerem pomenljivo pravi: »Homeopatija je kot zdravilni zakon prek potencira­nja materije zacetek nekega znanstvenega dokaza o obstoju duhovnih sil«. V tem odlomku se skriva jasen namig, kako je potrebno razumeti pojma potence in depotence, ki imata v knjigi Duh, sila, snov vseskozi izrazito ontološko konota­cijo. Homeopatska zdravila delujejo namrec po sledecem principu: vecja kot je potenca, se pravi razredcitev neke substance v zdravilu, manj je v njej prisotna informacija o dejanski snovi in – paradoksalno – toliko mocneje zdra­vilo ucinkuje. Z drugimi besedami: razmerje med mocjo zdravila in prisotnostjo dolocene substance (snovi) v njem je obratno sorazmerno. Po natanko istem principu pa gre razumeti tudi strukturo in ontološko hierarhijo vesolja: višja kot je namrec stopnja potence, manj je v njej prisotna snov­na razsežnost in toliko vecja je njena duhovna realnost, ter seveda vice versa. *** Stvarjenje vesolja se zacenja v trenutku, ko Bog prek svoje triade duha, sile in prasvetlobe v življenje obudi neživi in brezsilni nic, mrtvo snov, ki s tem postane z življenjem iz­polnjeno vesolje. Iz duha se tedaj razvije življenski princip, iz (vibracijske) sile atrakcijska sila, iz prasvetlobe odicna svetloba; zaradi vsega tega se v vesolju vzpostavi stanje dvo­vrstnosti, ki se porazdeli po vesolju, v katerem se zdaj naha­ja duhovni in življenjski princip, ustvarjajoca in porajajoca sila, prasvetloba in odicna svetloba. To stanje dvovrstnosti je za svojo logicno dovršitev zah­tevalo odgovarjajoce tretje, zaradi cesar je v naslednjem ko­raku geneze Bog ustvaril oživljene duhove, »prvorojence Božjega duha« (DSS 3.5). Vesolje se je na tej tocki zacelo vrteti, prišlo je do rotacije, tretje sile, ki je vibracijo in atrak­cijo povezala v spiralno gibanje. Iz prasvetlobe in odicne svetlobe je nastal fluid, ki se je razvil iz asimilacije oziroma združitve obeh. Ker so imeli prvorojenci zaradi dvovrstnosti, iz katere so se razvili, v sebi dvojno naravo, podarjajoco in preje­majoco, jih besedilo imenuje tudi »dualni duhovi«. Ti pr-vorojenci so bili »duhovna in inteligentna posledica Boga in življenjskega principa, fluidna posledica prasvetlobe in odicne svetlobe, tretja sila, ki je s seboj prinesla rotacijo kot posledico vibracije in atrakcije« (DSS 3.19). Z nastankom prvorojencev, ki so bili logicna posledica najvišje inteligence in najvišje volje, je bila v vesolju vzpostavljena harmonija, saj se je krog prek rotacije zdaj sklenil. Bog v vesolju ni bil vec sam, ampak je bil obdan s prvorojenci, ki bi kot inteli­gentna svobodna bitja morali spoštovati tri zakone: »Prvic, zakon uma, pripoznati Boga in biti price Njegovemu obsto­ju; v ta namen so prejeli inteligenco. Drugic, dualni zakon, v skladu s katerim se mora duh držati duha; v ta namen so prejeli lastnost ljubezni. Tretjic, sledili naj bi rotirajoci, oblikujoci sili; v ta namen so prejeli dar svobodne volje, da bi pripoznali Boga!« (DSS 3.27). Svobodno voljo so prvorojenci prejeli zato, ker bi bila ob tako visoki inteligenci in nadarjenosti, kakršne so bili deležni ob stvarjenju, mehanicna volja zanje neprimerna, v sledenju Božjemu zakonu pa ne bi bilo nobene zaslužnosti. Toda v inteligenci in svobodni volji ni ležala le možnost njihovega duhovnega vzpona, ampak tudi nevarnost nji­hovega padca. Ker so bili najodlicnejše od vsega, kar je bilo ustvarjeno, in ker pod seboj niso videli nicesar manjšega od sebe, se je k nekaterim izmed njih prikradla želja, da bi postali enaki Bogu, želeli so »derotirati, ubrati neko novo gibanje, izstopiti iz svojega duala in biti kakor Bog, edini Jaz, samostojno ustvarjati« (DSS 4.3). V razvoju vesolja je zaradi tega prišlo do velikega pre­loma, prvega padca duhov, med katerim so se prvorojenci razdelili na dve skupini: na eni strani na tiste, ki so se uspe­šno uprli skušnjavi in ostali zvesti Bogu ter njegovemu za­konu, na drugi strani na tiste, ki so tej skušnjavi podlegli in se postavili na stran protizakona. Protizakon je namrec na-sprotje Božjega zakona,208 »izroditev dobrega, disharmonija harmonije, izvor vsega slabega, vseh grehov« (DSS 4.19), nastal pa je kot posledica upora prvorojencev proti Božjemu zakonu. Iz tega obrata k protizakonu, upora prvorojencev »proti rotirajoci sili se je razvila repulzija, se pravi, da sta njihova atrakcijska in vibracijska sila postali repulzivni in njihov fluid je namesto magneten postal atrakcijsko-elek­tricen, repulziven« (DSS 4.11). Zaradi naleta ob nespremenljivost Božjega zakona so se prvorojenci utrudili in postopno strdili, saj je njihov fluid postajal vse bolj zgošcen in kompakten, dokler ni bil nji­hov ovoj podoben snovi in je zacel ovirati njihovo giba­nje. Bog je novonastali protizakon namerno dopustil, saj je prvorojencem sam podelil svobodno voljo, ki je privedla do njegovega nastanka. Zmešnjavo, ki je v vesolju nastala zaradi protizakona in upora prvorojencev, je Bog smiselno vkljucil v celoto, kar je storil s pomocjo spravnega oziroma naravnega zakona, ki naj bi v vesolju znova vzpostavil red: »Tedaj pa je Bog izrekel besedo usmiljenja! Kar je ustvaril, kar je nastalo iz Njega in iz vesolja ter se zaradi lastne krivde in po svoji volji izrodilo, tega On ni želel uniciti, se pravi ni dovolil, da bi to v svoji strjenosti postalo nic, ampak je želel protizakon milostno in logicno privesti v spravni zakon, prek katerega naj bi se protizakon z lastnim delovanjem potenciral in ocistil« (DSS 5.3-4). Z vkljucitvijo protizakona v zakon se v vesolju zacenja delo sprave, postopno poenotenje in poduhovljenje; tisti iz-med prvorojencev, ki so ob prvem padcu ostali zvesti Bogu, so bili zdaj doloceni za mesije in prejeli nalogo spreobrniti 208 Nemški izraz »Gegensatz«, ki se ga obicajno prevaja kot »na­sprotje«, v našem prevodu slovenimo kot »protizakon«, saj je iz sobesedila jasno razvidno, da gre pri tem izrazu za na­sprotje zakona (nem. Gesetz), prav tako kot se tudi pridevnik »protizakonit« (nem. gegensätzlich) pojavlja kot neposredno nasprotje pridevnika »zakonit« (nem. gesetzlich). padle prvorojence, da bi se znova pridružili zakonu, zaceli rotirati skupaj z njim ter zakonito sledili nadaljnjemu razvo­ju: »Stanovitni prvorojenci, ki so bili po tej prestali preiz­kušnji zdaj odlicnejši, so prejeli poslanstva in postali mesije novega oblikovanja, s cimer naj bi odrešili protizakon in prek svoje inteligence, sile in fluida nacelovali izoblikovanju zarodkov sveta« (DSS 6.4). Ti mesije so nemudoma pristo­pili k svoji nalogi, postali so oporniki vesolja in prevzeli vodenje novega oblikovanja, ki naj bi v skladu z naravnim zakonom, korak za korakom in brez velikih preskokov, prek mnogoterih preobrazb in rodov protizakon znova privedlo v zakon. *** Prek novega oblikovanja se je kaos, ki je nastal zaradi iz­stopa prvorojencev iz zakona, izoblikoval v nove cudovite stvaritve, »svetovi so dosegli stopnjo urejenosti in izobliko­vanosti fluidne pripravljenosti, ki je imela za posledico pre­bujanje duhov protizakona iz njihovega letargicnega stanja. Zakaj težki fluidi, ki so predtem pritiskali na svojega duha, so bili zdaj zaradi oddvojitve pripravljeni, potencirani, tako da je bil pritisk odpravljen in protiduhovi so se prebudili!« (DSS 12.6-7). Tisti prvorojenci, ki so se ob prvem padcu iz­neverili zakonu, naj bi zdaj prek kesanja prišli do spoznanja svoje napake, kar bi jim pomagalo doseci fluidno ocišcenje. Narava je dosegla spravo, zdaj pa bi morali tej spravi slediti tudi oni, znova naj bi postali eno s seboj, s svojimi brati in Bogom. V vesolju je bila s tem ponovno vzpostavljena harmonija, saj je bil protizakon znova vkljucen v zakon in mu je zdaj rotirajoce sledil. Toda med padlimi prvorojenci je zdaj prišlo do novega razkola; namesto da bi se brez izjeme spreobrnili in zaceli slediti zakonu, so »nekateri skesani sprejeli pot zakona, dru­gi, ki so bili trdovratni in prevzetni, pa so se še bolj razjezili in protizakon v svojem duhu, sili in fluidu podvojili« (DSS 13.2). Iz slednjih so se zdaj razvila duhovna bitja oziroma de­moni, ki so želeli porušiti, preslepiti in prisiliti zakon. S tem je prišlo do drugega preloma, locitve oziroma padca duhov, ki pa tokrat v vesolju ni povzrocil zmešnjave in kaosa, am-pak je neposredno privedel do izlocitve, kajti v svetovih de­lujoci naravni zakon je protizakon brezkompromisno izlocil iz zakona. »Ta padec je bil dvakrat vecji od prvega. To je bil padec duha, sile in fluida, padec duhov, svetov in sil. Pri prvem padcu so duhovi izgubili zavest o samih sebi, med-tem ko so jo pri drugem padcu obdržali. Pri prvem padcu je nastal fluidni kaos, zmešnjava sil, pri drugem padcu pa so svetovi izlocili ognjene obroce, za tem dejanjem pa sta v njih znova zavladala prejšnji mir in harmonija« (DSS 13.12). Ta izlocitev je imela za posledico, da je med spreobrnje­nimi padlimi duhovi in demoni vnovic nastala vrzel, ki jo je bilo potrebno smiselno premostiti. V ta namen je Bog ustvaril sekundarne oziroma embrionalne duhove, ki so imeli vlogo spravnega clena, njihov cilj pa je bila izpolnitev prepada. Embrionalni duhovi, ki niso nastali neposredno iz Boga kakor prvorojenci, so se že rodili z zavestjo, da je v vesolju prisoten protizakon ter da bo to skušnjavo potrebno premagati. »Poslušno so rotirali z zakonom in šli s svojimi svetovi velicastnemu nadaljnjemu oblikovanju naproti. Ime­li so pogled obrnjen navzgor in tudi pogled na podsvetove, katerih spravni clen naj bi bili. V vesolju so stali med Bogom in protizakonom« (DSS 17.1-2). Nastanek embrionalnih duhov je demone napolnil z jezo, saj so v njihovem popolnem oblikovanju kot v zrca­lu uzrli nepravilnost lastnega oblikovanja, svojo nemoc v boju proti naravnemu zakonu in nezmožnost samostoj­nega ustvarjanja. S pomocjo svobodne volje, inteligence protizakona in priliznjene cutnosti so storili vse, da bi v embrionalnih duhovih zbudili radovednost po prepoveda­nem ter jih navdali z željo, da bi se prikljucili protizakonu. Med embrionalnimi duhovi je zaradi tega prišlo do novega razkola, ki mu je sledil tretji padec duhov, kot posledica nji-hove radovednosti; biblicna prispodoba tega padca je izgon Adama in Eve iz raja, iz obmocja naravnih zakonov. *** Padli embrionalni duhovi so se zaceli kmalu prebujati iz spanca, v katerem so se znašli po svojem padcu in izgonu iz raja. Toda ker je bilo zdaj vse bolj materialno in organsko bolj grobo, so tudi embrionalni duhovi s pomocjo svojih živcnih duhov nase pritegnili bolj grobe organske snovi, zaradi cesar so postopno prejeli snovna telesa. Padli duhovi so se znašli v stanju duhovnih in cutnih lastnosti, zaradi cesar so morali trpeti hude muke; to prehodno stanje je »najvecja preizkušnja njihove nadutosti, saj zaradi njega ponižano obcutijo svojo nizko stopnjo, svoj globoki padec. Okrog sebe vidijo visoke duhove, ne da bi jih mogli doseci, prav tako vidijo okrog sebe naval še nižjih duhov, ki ga du­hovno in psihicno težko prenašajo« (DSS 19.38). To mucno prehodno stanje, ki so ga morali kot kazen in pokoro padli duhovi potrpežljivo prenašati, je nazadnje privedel do na­stanka cloveka, ki je po svoji naravi prav tako padli duh: »Duhovne prevzetnosti in precenjenosti, kot tudi nasilni cutni prestopi jih pahnejo v globlje svetove prek smrti, to pomeni prek latentnega stanja duha, ki utelešen v globlje svetove tam kot clovek spet pridobi zavest o samem sebi« (DSS 19.39). Z zavestjo o samem sebi, svojem izvirnem grehu in du­hovnem izvoru se zacenja dolgotrajen proces vnovicnega potenciranja, duhovnega prebujanja in ocišcenja. Zemeljski svet, ki v ontološki hierarhiji vesolja predstavlja njegovo naj­nižjo depotenco, je razumljen kot nekakšna vesoljna kaznil­nica, kraj pokore in kazni, posledica cutnega padca, kamor je padle duhove pahnila njihova želja po prepovedanem. Iz najnižje tocke stvarstva se lahko clovek k svojim duhovnim koreninam dvigne prek spoznanja Boga in njegovih zako-nov, to spoznanje pa na Zemljo prihaja postopno, prek duha razodetij ali prek mesij, prek sile po veri in ljubezni, in prek snovi v raziskovanju in mišljenju: »Ko bodo zemeljski ljudje s poboljšanjem in poduhovljenjem samih sebe storili korak naprej v izoblikovanju svojega uma in oblikovanju svojih iz­rojenih duhovnih darov, takrat bodo pred seboj videli Boga kot velikega in vzvišenega, spoznali bodo naravne zakone, ki prihajajo iz Njega, iz nespremenljivosti. Dokler pa ni doseženo to spoznanje, ni nobenega resnicnega, trdnega vedenja brez hipotez in prevrata« (DSS 23.5). Cloveštvo v svojih zgodnejših fazah – zacenši s primi­tivnimi ljudstvi Afrike, vse do visoko razvitih kultur Egipta in Grcije – Boga ni poznalo v njegovi duhovni razsežnosti, saj so ga ljudje castili samo v cutnih predmetih in ga iskali v lastnostih, kar pomeni, da so se omejevali zgolj na ma-nifestacije njegove sile in snovi, molili so k sili in snovi, namesto k duhu. Pojem Boga kot izrazito duhovne enti­tete se tako v eksplicitni obliki pojavi šele z judovstvom: »Najmocnejši oblikujoci element je pravi pojem Boga in zavest o duhovnem, osebnem nadaljnjem oblikovanju in nesmrtnosti. Kako je s tem na Zemlji? En cloveški rod je v preteklih stoletjih prejel pojem Boga, ljudstvo Izrael, v rodu katerega je Božji sin ali prvorojenec v svojem cloveškem utelešenju izpolnil svoje misijonsko delo« (DSS 22.10). Iz judovstva je pojem Boga pozneje prišel tudi v kršcanstvo, ki s tem predstavlja eno prvih stopenj na poti k duhovnemu vzponu cloveštva, poenotujoco duhovno silo in potencira­joce vzpenjanje nazaj k Bogu. To spoznanje Boga, ki ga pooseblja kršcanska vera, pri­haja na Zemljo postopoma, pri cemer aktivno sodelujejo zvesti prvorojenci, mesije, ki se v daljših intervalih utelešajo na Zemlji in žrtvujejo v imenu cloveštva. Eden takšnih je bil tudi Kristus, ki je prišel na pomoc vsem padlim duhovom, da bi jih prek novega duhovnega rojstva in vrnitve na pot zakona odrešil dednega greha, ki leži v njihovem sledenju protizakonu. A tudi Kristusov prihod je samo zacetek dol­gotrajne poti vnovicnega potenciranja. Padli prvorojenci »morajo celoten proces nadaljnjih oblikovanj, ki so bila z njihovim padcem zgošcena, opraviti prek delovanja in sa­mopotenciranja. V tem najdejo pokoro za svoj padec, vstop v svojo domovino« (DSS 29.2). Prek delovanja in samoizo­blikovanja padli duhovi tako postajajo postopno vse manj cutni, dokler se koncno ne približajo cistim prvorojencem in dosežejo poenotenje. Ti duhovi zdaj v svoji enosti, ljubezni in volji oblikujejo eno z Bogom in Sinom ter so kot celota sveti Duh. To je podoba božanske troedinosti: prvic, nespremenljivi Oce, iz katerega vse izteka; drugic, Sin oziroma prvorojenci, ki opravijo delo sprave med Bogom, vesoljem in protizako­nom; ter tretjic, sveti Duh, oziroma »podoba spravljenih in odrešenih, podoba poenotenja blaženosti vseh duhov, po­doba duhov, ki razsvetljujejo ljudi, navdiha, svetega Duha, ki se iz svoje celotnosti poenotenih duhov manifestira v in-dividualnostih« (DSS 36.11). Troedinost Oceta, Sina in sve­tega Duha tako nazadnje sovpade z vrhovno triado duha, sile in snovi. *** V obširni recenziji je Hofmann knjigo Duh, sila, snov oznacil za razodeto modrost, ki ne izhaja iz Adelme: »Ce zdaj vzvišeni nad vsemi dvomi ugotovimo, da ta miselni svet ne izvira iz duha Adelme, potem imamo v teh ozna­njenjih pred sabo neko vrsto teozofije ali filozofije iz on-stranskega sveta duhov, in kar koli že o tem sodimo, temu spisu ne moremo oporekati globine, velicine, kako na do-locenih mestih pritegne, cistosti izražanja ter dostojne je­drnatosti jezika, pa cetudi je simbolika števil cloveškemu razumu nerazumljiva«.209 Vse skupaj je Hoffmann obcudu­joce komentiral z besedami: »Nemogoce si je predstavljati, 209Ibid., str. 310. da je ta velicastna koncepcija o stvarjenju sveta nastala v glavi neke ženske!« Adelma je navedeno izjavo pozneje celo navajala kot nekakšen dokaz, da je knjiga Duh, sila, snov dejansko nastala pod vplivom duhovnih sil, saj naj bi ona sama – kot ženska! – cesa takega ne zmogla napisati brez višje pomoci. Tudi sicer v svojih dnevnikih priznava, da je imela knjiga Duh, sila, snov edinstveno mesto znotraj nje­nega dolgoletnega medialnega dela: »Razodetje, ki sem ga prejela v knjigi Duh, sila, snov, in osupljiv nacin, kako sem jo morala zapisati, je bilo nekaj edinstvenega v zgodovini mojih zdaj že 35-letnih izkušenj z medijstvom, nekaj tako popolnega, globokega, nisem prejela nikoli pozneje«.210 Dejansko ima knjiga Duh, sila, snov, ce jo primerjamo z drugimi njenimi deli, znotraj Adelminega opusa posebno mesto. Cetudi specificna terminologija, ki je prisotna skozi vso knjigo, danes morda zveni nekoliko zastarelo, pa ni za­radi tega temeljna intenca celotnega dela, znova prebuditi v cloveku zavest o obstoju duhovnih razsežnosti bivanja, nic manj ocitna. Tudi paranormalne okolišcine, ki naj bi botrovale nastanku knjige, lahko v marsikom zbudijo odpor in ga nehote napeljejo na misel, da gre pri vsem skupaj za prevaro, kakršnih v tovrstni literaturi ne manjka. A dokler je v vsem tem prisotno neko pristno iskateljstvo, kar pri Adelmi verjetno ni vprašljivo, se zdi vse drugo na neki na-cin irelevantno. Potrebno je namrec odkrito priznati, da je Adelmina koncepcija sveta sama za sebe izjemno ambicio­zen miselni projekt, ki na osnovi konsekventno izpeljanih nacel, podprtih z razvejanim zakonom števil in simbolikolikov, v celovito shemo poveže Boga, vesolje in cloveka. Že samo zaradi drznosti tega podjetja bi si Adelma nedvomno zaslužila veliko vidnejše mesto v zgodovini filozofije in ezo­terike na Slovenskem. 210 Ibid., str. 312. Adelma von Vay Duh, sila, snov Bibliografija: Wouter J. Hanegraaff, Antoine Faivre, Roelof van den Broek, Jean­-Pierre Brach; Dictionary-of-Gnosis-and-Western-Esotericism; Leiden, Koninklijke Brill NV, 2006 Tatiana Kontou, Sarah Wilburn; Ashgate Research Companion to Nineteenth-Century Spiritualism and the Occult; Ashgate Pu­blishing, Ltd., 2012 Jeffrey D. Lavoie; The Theosophical Society – The History of a Spi­ritualist movement; Boca Raton, Brown Walker Press, 2012 Robert Dale Owen; The Debatable Land between This World and the Next; Trubner, London,1874 Henry S. Olcott; Spiritualism and Theosophy; Theosophical Publi­shing House, Madras, 1919 Henry S. Olcott; The Occult Sciences; Theosophist, 1880 Alvin Boyd Kuhn; Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wis­dom; H. Holt and company, Madison, 1930 Pablo Sender; The Roots of Modern Theosophy; The Theosophist, November 2011 Henry S. Olcott; Old Diary Leaves; Theosophical Publishing Ho­use, Madras, 1974 Arthur Versluis; Theosophy: Hidden Dimensions of Christianity; Lindisfarne Press, Hudson, 1994 Julie Chajes; Recycled Lives: A History of Reincarnation in Blavatsky’s Theosophy; Oxford University Press, New York, 2019 IAPSOP - The International Association for the Preservation of Spiritualist and Occult Periodicals; http://www.iapsop.com/ Theosophy-wiki - platform for people interested in Theosophy and the Theosophical Movement https://theosophy.wiki/en/Main_Page Peter Mulacz, Notes for a History of Parapsychological Deve­lopments in Austria; The Parapsychological Association (PA), 43rdAnnual Convention, August, 2000 in Freiburg, hosted by the ‚Institut für Grenzgebiete der Psychologie und Psychohy­giene‘ (IGPP). Count Ferencz Szapary de Muraszombath Szechysziget et Szapar; http://brigittegastelancestry.com/royal/bio/ferenczszaparybio. html Julia Gyimesi; Between Religion and Science: Spiritualism, Science and Early Psychology in Hungary; International Psychology, Practice and Research, 5, 2014 Emma Hardinge Britten, Nineteenth century miracles, or, Spirits and their work in every country of the earth: a complete histo­rical compendium of the great movement known as „modern spiritualism“; William Britten, Lovell & Co., New York, 1884 Bruce F. Campbell; Ancient Wisdom Revived: A History of the Theosophical Movement; University of California Press, Los Angeles, 1980 Josephine Ransom; A Short History of the Theosophical Society; Theosophical Publishing House, Madras, 1938 John Algeo; The Letters of H. P. Blavatsky; Quest Books, Wheaton, 2003 A. P. Sinnett; Incidents in the Life of Madame Blavatsky; George Redway, London, 1886 Opomba s strani: 205-206 Boris Kožnjak; Filozofski rad Lazara Hellenbacha; Prilozi za is-traživanje hrvatske filozofske baštine, Institut za filozofiju, Zagreb, 2017 Florence Marryat; There is no Death; National Book Company, New York, 1891 Emily Kislingbury; Spiritualism in Its Relation to Theosophy; A paper read before the Blavatsky Lodge of the Theosophical Society in 1892 Revije, ki so prosto dostopne na portalu: http://www.iapsop.com The Spiritualist - A Record of the Progress of the Science and Ethics of Spiritualism Najstarejša revija povezana s spiritua­lizmom v Angliji 1869-1882 London. Urednik: William Henry Harrison http://www.iapsop.com/archive/materials/spiritua­list/index.html Medium and Daybreak - Journal Devoted to the History, Pheno­mena, Philosophy and Teachings of Spiritualism. 1870-1895 London. Urednik: James Burns http://www.iapsop.com/ar­chive/materials/medium_and_daybreak/index.html Human Nature - A Monthly Record of Zoistic Science and In­ telligence, Embodying Physiology, Phrenology, Psychology, Spiritualism, Philosophy, the Laws of Health and Sociology: An Education and Family Magazine. 1867-1878 London. Urednik: James Burns. http://www.iapsop.com/ archive/materials/human_nature/index.html Spiritual Magazine - The Spiritual Magazine of Phenomena Spi­ritual-Ethereal-Physical 1860-1877 London. Urednik: James Burns http://www.iapsop.com/archive/materials/spiritual_ma­gazine_uk/ Light - A Journal Devoted to the Highest Interests of Humanity both Here and Hereafter / A Journal of Spiritual Progress & Psychical Research / A Journal of Psychical, Occult, and My­stical Research. 1881 Weekly through 1943; monthly through 1952; quarterly since London. Urednik: John Stephen Farmer, then in 1886 W. Stainton Moses; then briefly in 1892 W. Paice followed by, Edmund Dawson Rogers (1894-1910); Edward Walter Wallis (1905-6 to 1914); David Gow (1914-1931); Leslie Curnow, assistant editor (1920s); George H. Lethem Corporate author: British National Association of Spiritualists / Central Association of Spiritualists / London Spiritualist Al­liance (1884) / College of Psychic Science http://www.iapsop.com/archive/materials/light/index.html Psychische Studien - Monatliche Zeitschrift, vorzüglich der Unter­suchung der wenig bekannten Phänomene des Seelenlebens gewidmet.1874-1925Leipzig. Urednik: Alexander Aksakov in Gregor Constantin Wittig http://www.iapsop.com/archive/ materials/psychische_studien/ Banner of Light - A Weekly Journal of Romance Literature and General Intelligence / An Exponent of the Spiritual Philo­sophy of the Nineteenth/Twentieth Century. 1857-1907 New York. Urednik: Isaac Rich in Luther Colby http://www.iapsop. com/archive/materials/banner_of_light/index.html Religio-Philosophical Journal - Devoted to Spiritual Philosopy / Truth Wears no Mask, bows at no Human Shrine, Seeks Neither Place nor Applause: She Only Asks a Hearing / Devoted To Spiritual Philosophy, Rational Religion and Psychical Research. 1865-1905 Chicago. Urednik: John C. Bundy. http://www.iapsop.com/archi-ve/materials/religio-philosophical_journal/index.html The Theosophist - A Monthly Journal Devoted to Oriental Phi­losophy, Art, Literature and Occultism: Embracing Mesme­rism, Spiritualism, and other Secret Sciences. 1879- Urednik: H.P. Blavatsky, H.S. Olcott Corporate author: Under the auspices of the Theosophical Society. http://www.iapsop. com/archive/materials/theosophist/index.html Appendix 1: Adelmini korespondenti Da je Adelma von Vay negovala številne korespondencne stike, pove že sama, ko pravi, da je imela vec sto spirit(ual) isticnih prijateljev211 in da je morala vcasih napisati tudi po osem do deset pisem na dan,212 približno toliko, ali pa še vec, pa jih je verjetno tudi prejela. Vecina se jih je verjetno vseeno nanašala na zdravljenja, ki jih je zelo uspešno izva­jala tudi na daljavo, veliko pa je bilo tudi pisem navdušenih bralcev njenih knjig. Najvec veselja pa je imela, kot pravi sama, s pismi preprostih, dobrih ljudi.213 Seveda je imela tudi veliko korespondentov v aristokratskih krogih, vendar pa nas gotovo najbolj zanimajo tisti iz spirit(ual)isticnih, ki jim bomo sledili v zaporedju, po katerem jih navaja v svojem objavljenem dnevniku. Profesor Test (?), kveker in profesor klasicnih jezikov iz Filadelfije – O njem žal ni kaj vec podatkov od tistih, ki jih navaja Adelma.214 Tam pravi, da ji je leta 1874 pisal iz Tübingena, kjer je preuceval sanskrt in okreval, potem ko je prebolel kolero, vendar se je še vedno pocutil precej slabo. Adelma ga je povabila na svoj dom in res se je nekega dne pojavil na njenih vratih. Ostal je celo zimo in prisostvoval eksperimentom z Lottie Fowler, Adelma pa ga je povsem pozdravila. Dr. James Martin Peebles (1822–1922), zdravnik, na­turopat, pisatelj, svetovni popotnik in profesor na Eclectic Medical College of Cincinnati ter clan California College of Sciences, pa tudi konzul ZDA v Turciji – Napisal je številne knjige s spiritualisticno vsebino, med njimi tudi Spiritual Pilgrim, ki jo je poslal tudi Adelmi, How to Live a Century 211 Aus meinem Leben, str. 529. 212 Aus meinem Leben, str. 935. 213 Aus meinem Leben, str. 937. 214 Aus meinem Leben, str. 940–941. and Grow Old Gracefully, The Practical of Spiritualism, Seers of the Ages or Spiritualism Past & Present, Christ, the Corner­-Stone of Spiritualism, Spiritual Harmonies, Three Journeys around the World. Robert Dale Owen (1801–1877), škotski socialni refor­mator, ki je leta 1825 emigriral v ZDA in se tam vkljucil v politiko kot clan Working Men (delavske) stranke, ki jo je tudi zastopal v kongresu ter v tej vlogi vzpostavil Smi­thsonian Institution. Bil je tudi urednik socialisticnega in anti-kršcanskega tednika Free Enquirer. Njegova knjiga, Moral Physiology, je bila prva knjiga, ki je v ZDA promovi­rala kontrolo rojstev. Napisal je številne pamflete, govore, clanke in knjige, v katerih je predstavil svoje osebne in poli­ticne poglede, vkljucno s svojim prepricanji v spiritualizem, zbranih v avtobiografiji Threading My Way. Njegovi najbolj odmevni spiritualisticni deli pa sta: Footfalls on the Boun­dary of Another World in The Debatable Land Between this World and the Next, ki ju je poslal tudi Adelmi. Dr. Eugene Crowell (1817–1894), zdravnik in kršcanski spiritualist, avtor The Identity of Primitive Christianity, The Spirit World: Its Inhabitants, Nature and Philosophy in The Religion of Spiritualism. Emma Hardinge Britten (1817–1894), katere pomembno vlogo v spiritizmu smo že opisali v uvodu in ki jo Adelma imenuje »apostol spiritualizma«. Dr. Joseph Rodes Buchanan (1814–1899), zdravnik in profesor fiziologije na Eclectic Medical Institute v Coving-tonu, Kentucky. Zasnoval je termin psihometrija, pridobi­vanje znanja s pomocjo »psihometra«, instrumenta duše, in ga predstavil v knjigi Manual of Psychometry: the Dawn of a New Civilization. Preprican je bil, da bo psihometrija revolucionalizirala tudi vsa druga podrocja znanosti. William Denton (1823–1883), professor geologije v Bo-stonu, raziskovalec psihometrije, ki je nazoroval eksperi­mente J. R. Buchanana. Mrs. Andrews, medij. Skopa informacija215 o njej pravi le to, da so »v drugem delu leta 1871 ameriški casniki vsebovali porocila o seansah z novim medijem, Mrs. Andrews, (…) v Moraviji, New York. (…) Na teh seansah naj bi bilo moc videti roke, obraze, podobe duhov, ki so hodili po sobi in komunicirali s sedecimi«. Luther Colby (1814–1894), novinar in urednik The Ban­ner of Light, ki ga je s svojim spiritualisticnim prijateljem, Williamom Richem, ustanovil leta 1857 in urednikoval vse do svoje smrti. Družba Colby & Rich je objavljala tudi spiri­tualisticne knjige, med drugim tudi prevod Adelmine knjige Povesti o soncnih žarkih. Henry Kiddle (1824–1891), gimnazijski ravnatelj in nad­zornik. Napisal je dve pomembni spiritualisticni knjigi: Ma­nual of Spiritualism in Spiritual Communications. Dr. Gustav Bloede (1814–1888), odvetnik, politik, zdrav­nik in novinar. V casu nemških revolucij (1848–49) je bil odvetnik, clan mestnega sveta in frenološkega društva v Dresdnu. Skladatelj Richard Wagner je o njem zapisal, da ga v mestu castijo kot sodobnega Demostena. Zaradi svo­jih liberalnih stališc mu je grozilo, da bo priprt, zato je z družino emigriral v Ameriko, kjer je ugotovil, da mu tam njegova pravna izobrazba ne bo kaj dosti koristila, tako da se je vpisal na Hahnemann Medical College v Filadelfiji. Po študiju je služil kot zdravnik v državljanski vojni in nato odprl prakso v Brooklynu (New York), kjer je njihov dom – s pomembnim prispevkom njegove žene Marie, ki je pou-cevala klavir, komponirala in pisala pesmi in povesti, oba pa sta veliko prevajala – postal salon, ki je pritegnil pomembne 215 Frank Podmore, Spiritualism in England, str. 96. pisatelje in umetnike, kot so bili na primer Thomas B. Aldri­ch, Bayard Taylor, Edmund C. Stedman in Richard H. Stod­dard. Da bi izboljšal gmotni položaj družine, se je Gustav ukvarjal tudi z novinarstvom in postal so-urednik nemškega casnika New Yorker Demokrat. Njegov sin Viktor je postal eden od najbolj prominentnih ameriških kemikov, tri hcer­ke pa so se ukvarjale z umetnostjo.216 Bil je vnet Adelmin privrženec in prevajalec ter veliko porocal o njenem delu in bil pomemben komentator dogajanj v spirit(ual)isticnem in teozofskem gibanju. Austin E. Simmons, šolski ucitelj in klerik, ki je med drugim kanaliziral duha Georga Washingtona. Dr. Henry Slade (1835–1905), ameriški medij, ki je prišel v Evropo na pobudo zbora profesorjev z Univerze v Pe­tersburgu, ki so želeli izvesti testiranja in so se za ta namen obrnili na H. P . Blavatsky in H. S. Olcotta, ki sta se po nekaj tednih testiranja odlocila, da za ta namen predlagata Sladea. Vendar pa je najbolj poglobljene preizkuse potem z njim opravil dr. Johann Zöllner na Univerzi v Leipzigu.217 Adelma se je z njim srecala v Hagu ob povratku z obiska v Angliji. Dr. Prosper Schücking (1828–1877), zdravnik in državni uradnik. Tako kot mnogi clani nemških liberalnih družin, je tudi Prosper v štiridesetih emigriral v Ameriko in se po zdravniški praksi zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, odgovoren za višje izobraževanje. Veliko je preuceval spi­ritualizem in leta 1870 pomagal vzpostaviti kulturno revi­jo Die Tafelrunde, ki naj bi se borila »proti dogmaticnemu materializmu in praznemu racionalizmu.« Adelma mu je poslala svojo knjigo Duh, sila, snov in nato v dnevniku ob-javila njegov pisni odgovor.218 Lottie Fowler (1846–1899), delovno ime Charlotte Con­ 216 https://www.immigrantentrepreneurship.org/entry.php?rec=132 217 https://psi-encyclopedia.spr.ac.uk/articles/henry-slade 218 Aus meinem Leben, str. 945. noly, ki je postala znan medij, ko je leta 1870 napovedala eksplozijo v tovarni v Bridgeportu, ki se dejansko zgodila teden dni pozneje, zaradi cesar so jo priprli, ceš da je sama povzrocila dogodek. Na sojenju je bila nato oprošcena vseh obtožb, vendar pa si je pridobila slavo, ki jo je izkoristila za svoje delovanje kot uspešen medij, predvsem na svojih turnejah po Angliji. Izvajala je predvsem individualne se­anse, v katerih je na presenecenje svojih strank odkrivala pomembne podrobnosti iz njihovih življenj in bolnim suge­rirala nacin zdravljenja. Kot smo že omenili, je bila leta 1875 gostja pri Adelmi in se podvrgla testiranjem Lazarja von Hellenbacha. V osemdesetih je njena uspešna kariera pocasi usihala, tako da se je spopadala s financnimi težavami. Vr­nila se je v ZDA in osamljena umrla leta 1899 v bolnišnici, kamor so jo hospitalizirali kot neprištevno.219 Adelma pravi,220 da sta bila, poleg zgoraj navedenih, nje­na najbolj dolgotrajna ameriška korespondenta g. Hoover iz Filadelfije, odlicen psihometricni medij, o katerem pa doslej ni bilo mogoce pridobiti kaj vec podatkov, kakor tudi ne o pastorju B. iz Dagkina v Indiani. Mr. Preiss (?) ni podatkov – je Adelmi poslal paket az­teških artefaktov. Ob navajanju svojih angleških korespondentov Adelma zacenja z: Lady Caithness (1830–1895), rojena v Madridu kot Maria de Mariategui, se je leta 1872 porocila z Jamesom Sinclairjem, vojvodo Caithness, clanom Royal Society, ter poleg tega leta 1879 prejela od papeža Leona XIII. papeški plemiški naziv Medina de Pomar. Leta 1881 se je preselila v Francijo, kjer je svojo vilo Tiranty v Nici namenila spi­ 219 http://ehbritten.blogspot.com/2018/11/parties-would-do-well-to­ call-some.html 220 Aus meinem Leben, str. 944. ritualisticnim raziskavam in srecanjem. 1882 je ustanovila vejo teozofskega društva Société théosophique d‘Orient et d‘Occident, marca naslednjega leta pa gostila H. P, Blavatsky in H. S. Olcotta ter financirala promocijo njunih prizade­vanj v Franciji. Leta 1886 je ustanovila revijo eklekticne­ga znacaja Aurora, ki jo je oznacila kot L‘Aurore du jour nouveau, revue de logosophie, psychologie, spiritualisme, ésotérisme, théosophie de l‘Orient et de l‘Occident.221 Svoje poglede je strnila v delu Serious letters to serious friends, ki ga je izdala že leta 1878, ponatisnila in dopolnila pa deset let pozneje, 1888. Je tudi avtorica Old Truths in a new Light in The Mystery of the Ages, Adelma pa jo imenuje »plemenita in pogumna borka za svetlobo in resnico«. Emily Kislingbury (1842–?), tajnica BNAS in nato Bri­tish Theosophical Society. Emily je bila poleg Caroline Cor­ner Adelmin najbolj pomemben stik v Angliji, saj ji je sle­dnja v zasebnih pismih pogosto predstavila svoje poglede v zvezi s clanki, ki so bili objavljeni v reviji The Spiritualist, ali v zvezi z dogajanji na Avstro-ogrskem, ki jih je nato Emily objavila kot Adelmine prispevke v tej isti reviji. Po odsto­pu s položaja tajnice BNAS, se je Kislingburyjeva povsem posvetila delovanju v angleški veji Teozofskega društva in ob prihodu H. P. Blavatsky v London postala clanica njene »notranje skupine«. Lisette MacDougall Gregory, je bila žena znanega škot­skega profesorja kemije iz Edinburga, Williama Gregoryja (1803–1858), ki se je zelo zanimal za frenologijo, mesmeri­zem, spiritualizem in na splošno za okultne pojave ter pisal clanke predvsem za Phrenological Journal in napisal knjigo Candid Enquirer on Animal Magnetizem.222 Po njegovi smrti 221 http://tybalt.pagesperso-orange.fr/LesGendelettres/biographies/ Caithness.htm 222 http://www.chem.ed.ac.uk/about-us/history/professors/wil- liam-gregory se je Lisette preselila v London, v njeni hiši na Grosvenor Square pa so se tedensko odvijale spiritualisticne seanse in srecanja spiritualistov. Adelma jo oznacuje kot veliko zago­vornico spiritualizma. William Henry Harrison (1841–1897), novinar in ure­dnik revije The Spiritualist. Poleg urejanja revije je napisal tudi precej knjig, vecinoma dokumentarnega znacaja, ki so opisovale njegovo vpletenost v spiritualizem in raziskovanje psihicnih pojavov: Spirit-People, The Lazy Lays, Mesmeri­sm and its Phenomena, Psychic Facts in Rifts in the Veil,v katero je bil vkljucen tudi prispevek Adelme von Vay pod naslovom »Haunting Spirits«. Harrison je imel zelo spoštljiv odnos do Adelme in voljno objavljal njene prispevke v svoji reviji ter jo obravnaval kot »visoko inteligentnega liberal-nega clovekoljuba«. Alfred Russel Wallace (1823–1913), naturalist, raziskova­lec, antropolog, biolog in spiritualist, ki se je navduševal nad frenologijo in mesmerizmom. Javno je zagovarjal spirituali­zem in medije proti obtoževanjem v zvezi z zlorabami. Svoje clanke o spiritualizmu je objavil v knjigah On Miracles and Modern Spiritualism in Man‘s Place in the Universe. Benjamin Coleman (?), prvi predsednik BNAS. Packes in Bertram Tamlinson (ni podatkov). Hay Nisbeth (?), škotski novinar in urednik revije Spi­ritual Record ter predsednik Glasgow Association of Spiri­tualists, ki je objavljal dela Davida Duguida. David Duguid (1832–1907), škotski medij, ki je bil znan predvsem po svojem avtomaticnem pisanju in risanju, ven­dar tudi po proizvajanju izjemnih pojavov in manifestacij na seansah. V letih 1870–71 je v stanju transa v 46-tih seansah kanaliziral izredno lepo knjižno delo, Hafed, Prince of Per­sia: His Experiences in Earth-Life and Spirit-Life.223 223 https://www.the-voicebox.com/duguiddavid.htm Anne Judith Brown (?), porocena Penny, je govorila vec jezikov in bila poznavalka del Franza von Baaderja. Napisala je vec clankov o starodavnih in poganskih religijah. [Josce­lyn Godwin, Theosophical Enlightenment, str. 244] Charles Williams (?), angleški medij, ki ga je Adelma srecala v Hagu in visoko cenila njegove medijske zmožnosti, do te mere, da si je želela, da bi jih obiskal v Konjicah in se izpostavil testiranju. William Eglington (1857–1933), angleški medij, katerega spiritualisticno delo je v delu Twixt two Worlds popisal John T. Farmer. Rosina Mary Showers (1857–?), angleški medij, katerega delovanje je dokaj podrobno opisala Florence Marryat v svojem delu There is No Death. Mrs. Cadwell, ni podatkov. Agnes Elisabeth White (1838–1917), porocena Guppy, nato Volckman; angleški medij, ki ga je odkril Alfred Russel Wallace. Najbolj odmeven dogodek v njeni karieri je bil pre-nos po zraku iz njene hiše na drugo lokacijo v oddaljenosti treh milj. O tem dogodku je porocala v pismu tudi Adelmi. V svojih dnevniških zapiskih Adelma z nekakšnim resentimentom ugotavlja, da je imela še najmanj stikov znotraj domace Avstro-Ogrske, kar je sama pripisovalazaprtosti Katoliške cerkve: »Žalostno je, vendar resnicno; najmanj dopisnikov o spiritizmu imam v Avstriji; zani­manje za to visoko razodetje duhov je v Avstriji zadušeno zaradi Katoliške cerkve, zaradi strahu pred spovednico in hudicem«.224 Adelmin dolgoletni spiritualisticni prijatelj na Avstrij­skem je bil baron Lazar von Hellenbach, o katerem smo napisali vec že v uvodu. 224 Aus meinem Leben, str. 951. Maria Freifrau baronin von Stiebar (?). Adelma jo ime­nuje »draga prijateljica« in »idealna ostarela dama«, ki jo je obiskala na njenem domu v Konjicah ter o tem napisala clanek za nek lokalni nemški casopis. Gustav Gessmann (1860–1924), muzealec in okultist. Napisal je številne clanke in knjige o razlicnih psihicnih po­javih, od katerih je najbolj znana Magnetismus Und Hypno­tismus. Adelma pravi, da je bila veliko v stiku z njim in da je bil »pogumen in zvest borec za duha in resnico«. Prinz Emil de Sayn Wittgenstein (1824–1878), general­-adjutant ruskega kralja in promotor spiritisticnega gibanja ter Adelmin bližnji sorodnik. Adelma pravi, da je bil njen najbolj zaupen spiritisticni prijatelj, s katerim sta si pisala vsakih štirinajst dni. Zanj pravi, da je bil »najbolj duhovit in ljubezniv clovek v njenem življenju,« katerega pisma pogosto prebira, in da je njegova smrt pustila praznino v njenem življenju. »Bil je spiritualist po duši in telesu.« Juni­ja 1878 je Emil Wittgenstein napisal pismo uredniku revije The Spiritualist, ki ga je slednji tudi objavil, in v katerem opisuje, da je pred casom, ko se je odpravljal, da se pridruži svoji armadi na Donavi, prejel pismo mogocnega ameriške­ga medija, ki ga je svaril, da ga na fronti caka skoraj gotova smrt in da zato naj ne odhaja tja. Pravi, da mora priznati, da opozorila niso bila nic kaj prijetna in da je zato o tej stvari napisal pismo svoji sestricni, Adelmi von Vay, ki pa ga je opogumila, da se je vseeno odpravil na vojno. Poleg tega so za pismo zvedeli nekateri njegovi teozofski prijatelji v New Yorku in mu zagotovili, da ga bodo varovali. Emil nato pripoveduje, da so se na fronti dogajale res neverjetne reci, ko je sovražni ogenj vedno cudežno ponehal, kadar­koli se je približal bojnim položajem.225 225 Ponatisnjeno v The Theosophist, marec 1883, str. 142. Georg Friedrich Daumer (1800–1875), nemški filozof in pesnik. Adelma mu je poslala svojo knjigo Studien über die Geisterwelt, kar ga je prijetno presenetilo, tako da se ji je toplo zahvalil in ji priporocil knjigi, v zgodbo katerih je bil sam vpleten: Das Reich der Wunderbaren in Kaspar Hauser. Leopold Jacoby (1840–1895), nemški socialisticni pe­snik, katerega delo Cunita je Adelma visoko cenila. Poslal ji je knjižico o Annette von Droste-Hülshoff in pripisal: »Ta nemška pesnica, katere delo in pomembnost poskušam z ljubeznijo in skrbnostjo promovirati, je zagotovo vaša duša dvojcica«. Gustav Mosen (1821–1895), gimnazijski profesor v me-stu Zwickau, za katerega Adelma pravi, da je napisal zelo zanimivo, spiritualisticno knjigo: Ein Morgensonnenstrahl. Profesor Kellner in Profesor Bayer ni podatkov. Johann Ludwig von Güldenstubbe (1817–1873), švedski filozof, spiritist in ezoterik, in njegova sestra Julie Wilhelmine von Güldenstubbe (1827–1888), ki je svojemu bratu služila kot medij in ki je za Adelmo pripravila natalni horoskop. Dr. Franz Hoffmann (1804–1881), profesor filozofije in rektor Univerze v Würzburgu. Sodobnik Franza von Baa-derja, katerega delo je objavil v Sämtliche Werke Baaders (Leipzig 1850–60, 16 Bände). Bil je v tesnem stiku z Adelmo in napisal kritiko dela Duh, sila, snov. Aleksander Jung (1799–1884), literarni zgodovinar in publicist. Dr. Josef Anton Maximillian Perty (1804–1884), profe­sor zoologije in primerjalne anatomije na Univerzi v Bernu, ki je sodeloval v Adelmo in o njenem medijstvu napisal vec clankov ter obširno poglavje v knjigi Der jetzige Spiritua­lismus. O Adelminih spiritisticnih stikih na Danskem in Šved­skem so dostopni v glavnem le podatki iz njenega dnev­nika, kjer navaja gospo von Christmass iz Kobenhavna, ki je urejala spiritisticno revijo, in njenega sina Edvarda, pišocega medija, ki je napisal zanimivo knjigo Wunder, ter gospoda Griebel in Nielsen; nadalje še Huldine Beamish (1859–1931), švedsko pisateljico in spiritistko irskega pore-kla, in Rat von Hasselrot. Na Nizozemskem sta bila njena glavna stika A. J. Riko (?), tajnik osrednje nizozemske spiritisticne organizacije v Hagu, društva Oromase, in Madame Elise Van Calcar (1822–1904), pisateljica in urednica, ki je urejala revijo Op de grenzen van twee werelden,226za katero Adelma pravi, da je bila prava humanitarka in samaritanka; ter starosta spiritizma na Nizozemskem Johannes Nicolaas Tiedeman Martheze (1821–1888) in pastor Nieuwald Van Velzens. V Franciji so bili njeni stiki naslednji: Leon Favre Clavarioz (?), generalni konzul Francije, ki je med drugim služboval tudi v Trstu in bil takrat pogosto v družbi z Von Vayevima. Rene Caillie (1811–1896), urednik revije Anti-Materia­liste - Organe du mouvement Religieux Liberal et du Spiritu­alisme ter tudi clan prve teozofske organizacije v Franciji, Société Théosophique des Spirites de France, ki jo je vodil P. G. Leymarie. Émilie Aimée Charlotte Bréard Collignon (1820–1902), medij. Objavila je knjigo Les Quatre Évangiles – Spiritisme Chrétien ou Révélation de la Révélation, in Cicely L’Estrange ter zdravilec Cyprien Vignes (1824–1908). 226 http://www.wisewiki.org/tiki-index.php?page=Elise+van+Calcar Svoj pregled spiritualisticnih dopisnikov Adelma zaklju-cuje z italijanskimi dopisniki: Sebastiano Fenzi (1822–1901), ustanovitelj prvega spiritisticnega društva v Firencah in av-tor Il moderno spiritismo (1880), in Don Rafaele Urbanetti. Adelma je bila v tesnih pisemskih stikih tudi z nasle­dnjo generacijo vodilnih teozofov, med drugim tudi z An­nie Besant (1847–1933), ki je bila po Olcottu in Blavatsky tretja predsednica Teozofskega društva. Prav Besantova je po namigu Charlesa Websterja Leadbeaterja (1854–1934) poskrbela za izobraževanje mladega Jidduja Krishnamur­tija (1895–1986), nad cigar razodetji se je – skupaj s svojo prijateljico Karolino Ipavec, ženo šentjurškega skladatelja, zdravnika in domoljuba, Gustava Ipavca – na stara leta navduševala tudi Adelma.227 Leta 1883 se v marcevski izdaji revije »The Theosophist« Adelma in njen mož Ödön ome­njata kot »stara clana in nekdanja svetovalca Teozofskega društva«.228 Zaradi vseh teh stikov, predvsem pa dejstva, da so njene knjige navdušeno prebirali najvišji krogi spiritistic­no in iz njega izhajajocega teozofskega gibanja, je v Adelmi mogoce upraviceno videti zacetnico spiritizma in teozofije na Slovenskem. 227 I. Grdina, Ipavci, Ljubljana 2002, str. 310. 228 »My Visit to Styria« (recenzija), v: The Theosophist, 4/6 (1883), str. 146. Appendix 2: Nepopolna bibliografija Adelma von Vay (delo v razvoju – junij 2018) a) Knjige Betrachtungsbuch für Alle, Wien, Lechner, 1867; – 2 additional Editions in German: Budapest, Verlag des Vereines „Spiriter Forscher“, 1870, Budapest, Verlag des Vereines „Spi­riter Forscher“, 1877. Geist, Kraft, Stoff, Wien, Holzhausen, 1870. – 7 additional Editions in German: ? Wien, Lechner, 1911, Wien, Kassal & Stern, 1935, Leipzig, Verl. „Wahrheit“ F. Spohr, 1935, Berlin : Arbeitskreis Urchristentum, 1969, Wien, Gisela Weidner, 2000, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 Edition in English: Spirit, power and matter: edited by Catharina, Adelma and Oedoen Vay. Transl. by Robert E. Shiller and Grace H. Shiller, Cleveland, Ohio, Babos, 1948; – 3 Editions in Hungarian: Szellem, ero, anyag, Budapest, Rózsa Ny., 1900,Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete Budapest, Általános Ny, 1921, Budapest, Belso Egészség, 2012; – 1 Edition in Chech: Tajemství kosmu: duch, síla, hmota, Prekl.: Pavla Kašparcová, Liberec, Santal Nakl., 2010; - 1 Edition in Slovenian: Duh, Sila, Snov, Ljubljana, kud Logos, 2012. Studien über die Geisterwelt, Leipzig, Mutze, 1874; – 3 additional Editions in German: Leipzig, Mutze, 1874, Vierhöfen, Herrmann, 2006, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 Edition in Hungarian: ? (1905); – 1 Edition in Chech: Ze sveta duchu, [Transl.: M. Suchanský], Bratislava, Eko-Kon­zult, 1997. Visionen in Wasserglase, Budapest, ?, 1877. – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 Edition in Chech: Umení veštit: videní ve sklenici vody, Z nemeckého orig. prel. M. Suchanský, Bratislava, Eko-Konzult, 1997. Erzählungen der Sonnenstrahlen, Budapest, Hericz, 1879. – 1 additional edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 Edition in Hungarian: Tündér-anyóka meséi a napsugarakról, Budapest, Szerzo, 1901; – 2 editions in English: Tales of the Sun-Rays, Boston, Banner of Light - 16.06. – 18.08.1877, Colby and Rich, Tales of the Sun-Rays, Boston, Colby and Rich, 1877. Erzählungen des ewigen Mütterleins, Budapest, Tettey, 1879. – 2 additional Editions in German: Vierhöfen, Herrmann, 2007, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 edition in English: Boston, Banner of Light - 05.10.1878 – 10.05.1879, Colby and Rich. Tagebuch eines kleinen Mädchens, Gonobitz, Selbstverlag, 1883; – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2010; – 1 Edition in Hungarian: Egy kisleány naplója, Kaposvár, Hagelman Ny., 1903. Dem Zephyr abgelauscht, Gonobitz, Selbstverlag, 1885. – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008. Hephata, Stuttgart, ?, 1886. – 3 additional Editions in German: Stuttgart, Buchdr. d. Paulinenpflege, 1886, Wien, Müller, 1911, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 Edition in Chech: Hefata cili: Srdce, otevri se! Medijni modlitby a projevy od Adelmy Elisky (baronky Vay-hrabenky Wumbrandove) Upra­vil Stana J. Belohradsky. („Hefata“ oder: „O Herz öffne dich!“) boh, Smichov, Kadecky, 1913; – 5 Editions in Hungarian: Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete, 1915, Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete, 1921, Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete, 1924, Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egyesülete, 1939, Budapest, Szignett Art, 1998. Aeonen, Wien, Lechner, 1888. – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 Edition in Hungarian: Aeonok: elmélkedések és intelmek, Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete, 1926. Klingelbeutel, Berlin, Siegismund, 1893. - 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2010. Aus meinem Leben, Vol. I-II, Berlin, Siegismund, 1900. – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2010; – 1 Edition in Hungarian: Tündér-anyóka elbeszélései, Budapest, Szerzo, 1901. Die Sphären zwischen der Erde und der Sonne, Berlin, Siegismund, 1890. – 2 additional Editions in German: Vierhöfen, Herrmann, 2007, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008; – 1 edition in Hungarian: Szférák a Föld és a Nap között, Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete, 1925. A mindenség földtani és leszármazási muvelodésének, Budapest, Márkus Ny, 1903. Bilder aus dem Jenseits, Wien, Lechner, 1905. – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008. Elmélkedések könyve, Budapest, Farkas és György Ny, 1908. – 1 additional Edition in Hungarian: Budapest, Szellemi Búvárok Pesti Egylete, 1926. Vergleiche zwischen geistigen Offenbarungen des alten Testamentes und jenen des heutigen Tages, Berlin, Siegismund, 1908. – 2 additional Editions in German: Vierhöfen, Herrmann, 2006, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2010. Geister kundgebungen: Aus den Jahren 1865 bis 1910, Lussinpiccolo, Straulino & Strukel, 1910. – 1 additional Edition in German: Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2008. La Stoupististo, Budapest, Ludov-Kókai, 1910. Über das Seelenleben in täglichen Betrachtungen: Medianin geschri­eben, Wien, Fabian, 1913. – 2 additional Editions in German: Wien, Lechner-Müller, 1913, Vierhöfen, Herrmann, 2008. Geistesnahrung in Kriegszeiten, Geist- u. Herzensstärkung f. unse- re Krieger sowie ihre Familie / Gegeben durch Adelma; Elise, Wiesbaden, Abigt, 1916. Herr, lehre uns beten, Deutsche Gebete aus „Hephata“ Herz tue dich auf / Von Adelma; Elise, Wiesbaden, Abigt, 1920. János apostol mennyei jelenéseirol írt könyvének szellemi magyará­zata, Budapest, Szellemi Búvárok Egy., 1927. Explicarea Apocalipsului de Apostolul Ioan, Arad, Tip. Reiner, 1936. Az ember és a mindenség, Cleveland, Korösi Csoma Sándor Társ., 1983. b) Clanki Das Wort der Leiter, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 9. Das Brod des Geistes und des Leibes, Reflexionen aus der Gei­sterwelt, 1873, p. 48. Uber die Christus-Frage, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 106. Die Harmonie der Leiter, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 143. Neujahsmanifest (Geschreiben am Jahresschluss 1871), Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 161. „Die Beweger der Natur“, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 216. Zwei Briefe aus dem Jenseits, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 276. Äusserungen eines bei Wörth gefallen Helden H., Reflexionen aus der Geisterwelt, 1873, p. 322. Home experiences in spiritualism, The Spiritualist, February 6, 1874, pp. 66-67. The clairvoyance of the blind, The Spiritualist, March 6, 1874, p. 115. Psychological experiments, The Spiritualist, July 24, 1874, p. 43. Friendly union among spiritualists, The Spiritualist, December 4, 1874, p. 268. Materialisations in Austria, The Spiritualist, Januar 15, 1875, p. 30. Merkwurdige Erscheinungen in Steiermark, Psychische Studien, Februar 1875, pp. 69-71. Spiritual manifestations in Austria, The Spiritualist, February 5, 1875, p. 67. An Austrian officer gives war news to the Baroness Vay during the sleep of his boday – A dream picture, The Spiritualist, March 5, 1875, pp. 119~120. Spirit travelling during bodily sleep, The Spiritualist, April 9, 1875, p. 178. Continental mediums, The Spiritualist, May 7, 1875, p. 227. Spiritualism in Hungary, The Spiritualist, October 22, 1875, p. 197. A nos frčres de France, Revue Spirite, Juillet 1875, pp. 230-231. Spontane Aeusserungen zweier Weltmänner, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1875, p. 44. Spontane Kundgebung eines Geistes, Reflexionen aus der Gei­sterwelt, 1875, p. 126. Das ewige Leben, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1875, p. 126. Friedrich Schiller, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1875, p. 255. Gottvertrauen, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1875, p. 288. The Doppelganger or Double, The Spiritualist, February 18, 1876, p. 77. Kundgebungen der Geister Kant und Swedenborg, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 230. Zwei Kundgebungen des verstorbennen Hauptmann’s G., Reflexio­nen aus der Geisterwelt, 1876, p. 33. Eine Belehrung in drei Vorträgen, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 35. Kundgebungen zweier Geister, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 65. Aeusserung eines plötzlich Verstorbenen, Reflexionen aus der Ge-isterwelt, 1876, p. 111. Die Liebe zu Gott, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 129. Äusserung einer Selbstmörderin, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 144. Lebensskizze eines Geistes, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 201. Kundgebung des Mörders Francesconi, Reflexionen aus der Gei­sterwelt, 1876, p. 355. Todes-Engel, Reflexionen aus der Geisterwelt, 1876, p. 357. Haunting spirits, The Spiritualist, March 23, 1877, p. 138. The Doctrine of Annihilation – Personal experiences in medium-ship, The Spiritualist, January 18, 1878, pp. 29~30. Evidence of the personal identity of certain communicating spirits, The Spiritualist, May 11, 1878, p. 126. Visionen in wasserglasse - Translated from the Studien über die Geisterwelt by Caroline Corner, The Spiritualist, January 23, 1880, p. 46. How my writing mediumship began - Translated from the Studien über die Geisterwelt by Caroline Corner, The Spiritualist, Fe­bruary 6, 1880, p. 70. My mediumship -Translated from the Studien über die Geisterwelt by Caroline Corner, The Spiritualist, February 20, 1880, pp. 90~91. The power of exorcism - Translated from the Studien über die Gei­sterwelt by Caroline Corner, The Spiritualist, February 27, 1880, pp. 104~106. On “Doubles”, Translated from the “Visionen”, Medium and Day­break, September 3, 1880, p. 571. The three misers, Translated from German by Caroline Corner, Medium and Daybreak, June 1, 1883, p. 342. The price of love, Translated from German by Caroline Corner, Medium and Daybreak, October 26, 1883, p. 678~679. Life and death, Translated from German by Caroline Corner, Me­dium and Daybreak, January 4, 1884, p. 13. Paradise, Translated from German by Caroline Corner, Medium and Daybreak, January 30, 1885, p. 66. c) Clanki o Adelmi Dr. Franz Hoffmann, „Geist, Kraft, Stoff “ Kritik, Würzburg, 1870, Aus meinem leben, pp. 298-312. Constantin Delhez, Bibliographisches (Betrachtungsbuch für Alle), Licht des Jenseits, Juni 1876, pp. 190-192. REVIEW – SPIRIT, FORCE, AND MATTER — through the Medi­umship of “Adelma.” Vienna. 1870., Human Nature, February 1874, p. 86. Dr. Maximillian Perty, Das magische Erkennen verborgener Dinge und Proben desselben von Frau Baronin Adelma v. Vay., Psychi­schen Studien, Juni 1874, pp. 256-261. REVIEW - Studies from the Spirit World (Studien uber die Gei­sterwelt.), The Spiritualist, 22.05.1874, pp. 234-244. Dr. Gustav Bloede, A GERMAN WORK - “Studies upon the Spirit­-World”, Religio-Philosophical Journal, 13.03.1875. Der wiedererstandene Wunderglaube: eine kritische Besprechung der spiritualistischen Phänomene und Lehren, mit Einschluß der Unsterblichkeits- und Wiedergeburtsfrage; unter specieller Bezugnahme auf „die wissenschaftliche Ansicht des Ueberna­türlichen“ von Alfred Russel Wallace, und die „Studien über die Geisterwelt“ von Adelma Freiin von Vay, Von Alexander Wießner, Leipzig, Thomas, 1875. Dr. Fis, Esprit, force, matičre, Revue Spirite, Juillet 1875, pp. 242-248. Dircking Holmfeld, Studies from the world of spirits, by the Ba­roness Adelma Vay, The Spiritual Magazine, September 1875. Dr. Gustav Bloede, ELEMENTARIES - Communication from Dr. G. Bloede, Religio-Philosophical Journal, 29. 07. 1876. GERMAN WORKS ON SPIRITUALISM, Human Nature, August 1877. Dr. Gustav Bloede, Psychometrische Characterschilderung der Ba-ronin Adelma, Psychische Studien, December 1878, pp. 534-538. Revije društva Verein Spiriter Forscher Reflexionen aus der Geisterwelt, Vol. I-V, 1873-1878. Reflexionen aus der Geisterwelt: durch die Medien des Vereines „Geistiger Forscher“ in Buda-Pest / Hrsg. Anton Procha-ska, Adolf Grünhut, Buda-Pest, Vodianer, 1873-1876. Reflexionen aus der Geisterwelt: durch die Medien des Vereines „Geistiger Forscher“ in Budapest, Ungarn; ein Werk für geisti­ge Wissenschaft und Belehrung : 1/2/3, Graz, Ed. Geheimes Wissen, 2012. Reformierende Blätter zur Bildung reiner Ethik, 1878-1884, Vol. I­-VII „Reformierende Blätter“ zur Bildung reiner Ethik, Hrsg. durch die Medien des Vereines Geistiger Forscher, 1/2/3/4/5/6/7, Graz : Ed. Geheimes Wissen, 2013. Égi világosság, Budapest, Szellembúvárok Budapesti Egylete, 1898­1944. Posvetilo neznanega narocnika Adelmi von Vay na poslopju zgradbe Palagio della Luna, ki se nahaja na via di san Leonardo v Firenzah Fotografija Adelme von Vay, ki jo je v zapušcini prof. Avgusta Munde odkril Anton Rozman. Prvi predgovor Na koncu podpisana s tem zagotavlja, da je sledeca poglavja zapisala na medianimicen nacin, kar pomeni, da nikoli pred tem ni imela predstave o zakonu števil ali bila seznanjena s kakršnimi koli pozitivnimi študijami. Bila je vzgojena kot vsa dekleta njenega stanu in deležna pobožne kršcanske vzgoje, brez posebnih znanstvenih štu­dij. Prek tega medianimicnega delovanja je slišala o stvareh, ki so ji bile poprej tuje. Njeni miselni organi so se prek tega duhovnega vpliva tri leta postopno razvijali, oblikovali in na ta nacin napisali knjigo. Ona sama pa ves ta cas ni bila zmožna storiti nicesar drugega, kakor da se je predala Božji volji in nenehno molila. Na koncu podpisana zatorej prejeto kot sveti dar preda­ja svojim sobratom – cloveštvu, s trdnim obcutkom, da s tem deluje po volji in želji Boga, ki mu bo za prejeto milost trajno hvaležna. Baronica Adelma von Vay Drugi predgovor Na koncu podpisani s tem zagotavlja, da je bil tri leta vsak dan prica temu, na kakšen nacin je pricujoca knjiga nastaja-la. Njegova soproga, medij, je nenadoma zacutila neuklon­ljivo potrebo po tem spontanem mehanskem pisanju. Potem ko so jo lepe in spodbudne besede duhovnih vodij izobli­kovale in so jo številne uspele terapije na bolnikih opogu-mile, je nadaljevala z medianimicnim pisanjem, dokler ni postopoma nastala ta knjiga. Manifestacije so se pojavile nenadoma, brez priprav, in so bile zapisane s takšno hitro­stjo, da je bilo individualno razmišljanje in kombiniranje med pisanjem pri tem nemogoce. Na koncu podpisani je za prepis tega, kar je medij me­dianimicno napisal v pol ure, potreboval dve uri. Verjame v resnicnost teh besed, v cistost njenih virov, tako kot verjame v mehanicno medijstvo, v navdih, saj ima zanesljive dokaze njegovega obstoja. Sam verjame, da bo z izdajo te knjige izpolnil sveto misijo. Baron Ödön von Vay Tretji predgovor medijevih duhovnih vodij 0.1 Da bi bilo to razodetje mogoce ljudem prikazati v skladu z Božjo voljo, smo morali uporabljati njihove izraze, besede in pojme; ti namrec le slabotno in ne­popolno oznacujejo to, kar želimo povedati o praza-cetku stvari. 0.2 Za ustvarjajoco silo [Erzeugungskraft] smo izbrali besedo vibracija. 0.3 Za porajajoco [Gebärungs-] in prejemajoco silo [Em­pfangungskraft] asimilacija. 0.4 Prasvetloba oznacuje zacetek in poduhovljenje vse snovi. Prasnov je bila v ta namen za nas prevec ma-terialen izraz. 0.5 Prvo stvarjenje prasvetlobe imenujemo odicna sve­tloba [Odlicht], kar naj oznacuje drugo svetlobo. 0.6 Z molekulami oznacujemo delce, z molekularno silo pa silo teh posameznih delcev. 0.7 Rotacija je nadaljnje oblikovanje [Fortbildung], vrte­nje. 0.8 Solarno imenujemo lastno svetlobo, lastno silo, lasten fluid; teluricno je vse prejeto. 0.9 Pod centrifugalno silo razumemo odbojnost [Abstoss­ung], ki prihaja iz središcne tocke; pod centripetalno silo privlacnost [Anziehung], ki prav tako prihaja iz središcne tocke. 0.10 Atrakcija in repulzija sta vsesplošna privlacnost in odbojnost. 0.11 Realno pomeni pozitivno, resnicno. Konkretno ozna-cuje prisotno [Vorhandene], to je pojasnjujoce in do­polnjujoce realno. Abstraktno je celovita pojasnitev in dopolnitev [Totalerklärung und Ergänzung] realne-ga, z vseh strani pretehtano in obravnavano; sklepa pa se vselej iz realnega, kakor dokazuje zakon števil. 0.12 Toliko o izrazih in njihovi rabi, ki smo jih morali uporabljati v tej knjigi. 0.13 d I. knjiga Adelma von Vay Duh, sila, snov 1. poglavje Prazacetek 1.1 Na zacetku je bila Beseda, Beseda je bila pri Bogu, in Beseda je Bog. 1.2 Vse, kar je bilo narejeno, je bilo narejeno po njej. 1.3 Tako apostol Janez: »Na zacetku je bil Bog«; »Bog je bil zacetek«, tako Stara zaveza. 1.4 Kako mogocno zvenijo te besede: »Bog je bil zacetek«, to pomeni, Bog je bil vse. 1.5 Na zacetku je bila Beseda, to pomeni, da je bilo nekaj, pojem, ideja, oživljajoci princip – Beseda! Kje je bila ta Beseda? Pri Bogu! In kdo je bil ta Beseda? Je bil Bog ta Beseda? Tako sta bila Bog in Beseda eno. 1.6 Vse je bilo narejeno po tej Besedi, brez nje ne bi bilo narejeno nic, kar je bilo narejeno. 1.7 Tako nam razsvetljeni apostol govori, da Bog biva in da je ustvarjal vse od zacetka, toda kakšen je, kakšna­je njegova bitnost [Wesenheit], kako in prek kakšnih sil je ustvarjal, tega ne pove. 1.8 Pac pa ga Kristus imenuje »Duh«, ko pravi: »Bog je Duh«. Bog je torej zacetek, Beseda in Duh, ki je dejaven in ki ustvarja. Ce je stvarnik vsega tega, kar vidimo, potem mora biti najvišja inteligenca, najvecja ljubezen, najmocnejša volja, od vsega mislivega najodlicnejše, zakaj samo to je sposobno stvarjenja, samo takšne last-nosti lahko spravijo skupaj logicno celoto. Da, v sa­mem sebi mora biti absoluten in nespremenljiv, zakaj le tako je lahko središcna tocka in motor vesolja, stvar­nik nespremenljivih naravnih zakonov. V sebi mora imeti vse, kar biva tukaj, in sicer združeno [vereinigt] v najvišji potenci, zakaj le tako lahko vse ustvari. 1.9 O, ljudje! Bog! Bog! 1.10 On biva, živi in ustvarja prek Svojih nespremenljivih naravnih zakonov, ki so Mu podobni, z ozirom Nanj relativni, ki vodijo in ohranjajo vesolje. Vse sledi tem zakonom, vi, rastline, živali, pesek ob morju! Sredi tega biva On, nespremenljivi absolutni Bog in Stvar­nik, vse v sebi zaobjemajoc, iz sebe razdajajoc, svet­loba, življenje, gibanje! 1.11 Kolikor izcrpneje bi vam v vašem ubornem zemelj­skem jeziku lahko govorili o Njegovem bistvu, toliko bolj bi morali biti prevzeti nad Njegovo brezkoncno vzvišenostjo! Bog, ki je tako velik in nedojemljiv, da Ga tudi najcistejši in najvišji duhovi komaj dojamejo, zaobjema v Sebi vse v skoncentrirani duhovni masi –posledicno je On duh, sila in svetloba, slednja pa je skoncentrirana, poduhovljena snov, njena najvišja po­tenca. 1.12 Prav tako lahko recemo: Bog je duh, sila in snov, za­kaj prav prasvetloba je prva iskra in zarodek [Keim] snovi. Pravilneje receno je: duh, sila in prasvetloba, kajti vi s snovjo mislite to, kar je oprijemljivo in ob­cutno, se pravi, obcutno prek vaših cutil, prasvetloba pa je prav to v najvišji potenci. 1.13 Snovni izraz [Ausdruck] Boga je prasvetloba. Vsaka inteligenca se izraža prek necesa, da bi s tem proi­zvedla [hervorbringen] ucinke, in tako se Bog izraža prek vibracije kot sile in prek prasvetlobe kot snovi; te Njegove lastnosti so prav tako vecne kakor Njegov duh, saj so z Njim vselej in vecno nelocljivo eno. 1.14 Duh brez darov izražanja [Äusserungsgaben] ali or-gana (cetudi je organ prevec cloveški izraz) je kakor sila brez snovi, nic in neucinkovit. 1.15 Duhovni princip, Bog, zaobjema v Sebi najvišjo po­tenco, najvišji um in inteligenco, kakor tudi najvišjo silo, ki leži v Njegovi neomejeni volji in vibracijah, najvišjo potenco snovi, ki je prasvetloba. 1.16 Iz tega trojega, duha, sile, prasvetlobe, izhaja vse prek zgostitev in preobrazb, ki jih imenujemo stva­ritve [Schöpfungen]. Od najmanjših prašnih delcev pa vse do najvišjega duha je vse duh, sila in snov; ti so zatorej v svojih ucinkih eno. Sami sila in snov, brez duha, bi bili mrtvi, zakaj ravno ta je gibalec. A vendar sta sila in snov za duha prav tako potrebni pri njegovem ucinkovanju in ustvarjanju [Schaffen], kakor on njima za oživitev. 1.17 Duh brez sile in snovi bi bil nedejaven, nezmožen, sila in snov brez duha pa bi bili brez življenja – mrtvi; toda vse troje v enem je življenje, stvarjenje [Schaffung]! 1.18 To troje je v vsem bivajocem [in allem Dasein] torej nelocljivo eno in se ne pojavlja samo pri Bogu, am-pak povsod, v vsem, kot troedinosti; tako v crvu kot v cloveku, tako v molekuli kakor v najlepšem celo­stnem delu [in schönstem ganzen Werke]; zakaj vse je relativno z ozirom na Boga, troedinost, ki je edina [einzig und allein] absolutna in pozitivna. 1.19 Da ravno to troje prek nespremenljivih zakonov na tako logicen nacin oblikuje vse bivajoce, pa je ucinek ene, najvišje potence tega trojega, ucinek absolutnega troedinega Boga. 1.20 Naravni zakoni so nespremenljivi, ker je Bog, njihov tvorec, nespremenljivost. Ne poznajo nobenih cude­žev, ker jih ne potrebujejo; le kratkovidnemu cloveku se to, kar mu je neznano, kaže kot cudež. 1.21 Znanost o naravnih zakonih predstavlja za razisko­valca neomejeno polje, kar znanstvenik tudi sprevidi. 1.22 Ti zakoni pa vendarle niso omejeni zgolj na samovolj-no silo in snov, kakor bi vas radi prepricali nekateri, ki jih niso zmožni dokazati drugace. Prav znanost si ne bi smela postavljati nobenih meja, še posebno ne z zanikanjem Boga in duhovnega principa. 1.23 Ucenje je neskoncno! Nelogicno je to zanikati, kajti prav znanost vsakodnevno izkuša, da ne pozna temel­ja, resnice in vzroka vsega bivajocega; da lahko cas in raziskovanje porušita hipoteze in prejšnje cudeže pojasnita kot zakone. 1.24 Kar se vam dozdeva kot samovoljno, so prav posledice vam nepoznanih zakonov. 1.25 Dopušcate, da vas sila in snov samovoljno vodita, na­mesto da bi preiskovali pomembne, vam še povsem neznane duhovne zakone. 1.26 Smoter našega dela je, da vam prek logike podamo dokaz najvišje inteligence: Boga. 1.27 Še nekaj o prasvetlobi, ki jo imenujemo prasolarnost, središcno tocko vesolja, okrog katere se vesolje giblje. 1.28 Prasvetloba nima nobenega vrtenja, ampak ucinkuje prek vibracij; prav tako kakor Bog je nespremenljiva in ucinkuje prek nedoumljive sile Njegovega Duha in je vseprisotna. 1.29 Prasvetloba je prav tako vseprisotna kakor Bog. Toda medtem ko je Bog vseprisoten na duhovno nespre­menljiv nacin, je prasvetloba vseprisotna v preobraz-bah [Verwandlungen]. 1.30 Ker je Bog neskoncen, razteza tudi Svojo prasvetlo­bo neskoncno navzven. Bog torej ni v vsem prisoten samo duhovno, relativno prek Svoje volje in Svoje ljubezni, ampak tudi snovno prek prasvetlobe in nje­nih preobrazb ter zgostitev. Bog je vecnost; ne pozna casa, ampak le zakone, prek katerih vlada vesolju. 1.31 Božje ustvarjanje je prav tako vecno kakor On sam; kljub temu vecnemu ustvarjanju pa v vesolju ni pre­napolnjenosti, in sicer zaradi zakona poenotenja [Einswerdung], ki ga obravnava 3. knjiga našega dela. 1.32 Ustvarjanje in nastajanje stvari bi lahko prenehalo samo hkrati z Bogom, toda ker je On brez konca, je tudi to neskoncno. Ker pa ljudje tega vecnega ustvarjanja in novega nastajanja ne zmorejo združiti [vereinbaren] z vecnim posmrtnim življenjem [Fort­leben] vseh stvaritev, želijo vecno posmrtno življenje zanikati. Takšno ravnanje je zelo neznanstveno; na ta nacin so nastale najrazlicnejše napacne teorije in filozofije. 1.33 Za konec tega poglavja ponovimo: na zacetku je bil Bog, Njegova sila in Njegova prasvetloba. S tem želi-mo dokazati, da je imelo vesolje inteligenten zacetek in da je moral biti ta zacetek nekaj v celoti popolnega, zaobjetje [Inbegriff] duha, sile in snovi. 1.34 Brez prainteligence ni mogoce misliti nobenega lo-gicnega zakona, nobenega vesolja. Duh, sila in pras­vetloba so stvaritelji [Erzeuger] vesolja, toda kaj so ustvarili? Kam je bil položen zarodek življenja? To obravnava 2. poglavje. Vse izteka iz Boga in stre-mi k Njemu. Tukaj prehajamo k primerjavi Boga in zacetka, k številu 1. Zakon števil, ki je vzporeden abstraktnemu delu 1.35 Tako kot obstaja praizvir, iz katerega vse izteka, ob-staja tudi praštevilo, iz katerega po urejenem zakonu izhajajo vsa ostala števila. 1.36 To pra- oziroma temeljno število [Grundzahl] je 1; prav tako kot ne boš nikoli pravilno mislil in skle-pal, ce ne boš zacel pri Bogu, tako tudi ne boš nikoli pravilno racunal, ce ne zacneš pri temeljnem številu 1. Brez Boga in brez temeljnega števila 1 ni nobene temeljne znanosti, nobenega zacetka, nicesar! 1.37 Cutni predmeti so pomnožitve temeljnega števila in pripadajo njemu. 1.38 Tisti, ki sklepajo samo po cutnem in oprijemljivem, morajo na mejah tega cutnega sveta ostati brez raz­lage, nikoli ne pridejo do nespremenljivega, trdnega temelja, ker ne sklepajo iz enosti [Einheit], ampak iz mnoštva; to je natanko tako, kakor ce bi se želel racuna lotiti pri njegovem koncu. 1.39 Rekli smo, da naj bi bili v Bogu 3, namrec: duh, sila, prasvetloba. 1.40 Tudi v številu 1 so 3; zacetek, tocka, ki v svojem raz­tezanju seže do druge tocke, to je pra-1, ki ima v sebi 3. Zacetno tocko, crto in koncno tocko, a to pomeni 1 (Bog) je zacetek in konec. Ce bi bilo 1 le tocka, bi bilo ravno le tocka, in ne število; ker pa 1 vsebuje 3, je to ravno seštevek, zmožen pomnogoterjenja [Ver­vielfältigung]. 1.41 Število 1 je absolutno, druga števila so z ozirom nanj relativna. 1.42 Tudi zakon števil bomo razložili na 3 nacine: 1.43 1. Realno je a, oznacuje absolutno 1 (Bog). 1.44 2. Konkretno 1 oznacuje 1, 2, 3, oziroma duha, silo, prasvetlobo, ali likovno e 1.45 3. Abstraktno 1: tukaj so 3 v 1, to pomeni, ce je sle­herni trikotnik za sebe 1, tedaj posamicni trikotnik zaobjema 3 v sebi, likovno: g Ta zaobjema Boga v dvojnih lastnostih, in sicer v duhu in v ljubezni, sili in vibraciji, v prasvetlobi in asimilaciji. 1.46 Eno je vsepovsod absolutno število, absolutni celo­stni lik [absolute ganze Figur]: realno 1 a Glej: konkretno 1 d abstraktno 1 g 1.47 Število 1 je celota, ki ustvarja navzven iz sebe in vlece nazaj vase. 1.48 Število likov naj bi logiko povedanega naredilo na­zorno, dojemljivo. 1.49 Realni Bog je kratko in enostavno Bog, Eno. a Kon- kretni Bog je 3 v celoti, to pomeni duh, sila, prasvet­loba v Bogu, 3 pojmi v enem. Konkretno 1 je 1, 2, 3 v 1 oziroma d 3 v enem liku. 1.50 Abstraktni Bog je Bog, abstraktno mišljen po Svoji realni in konkretni lastnosti. 1.51 Abstraktno 1 je realno in konkretno 1, prikazano v vseh svojih pomenih: gRealno v abstraktnem 1 je tocka kot zacetek ................................................... 1 realno konkretno oblikujejo 3 notranji trikotniki............................................... 3 konkretno abstraktno je vseh 6 krakov ................ 6 abstraktno 10 1.52 Realno v abstraktnem 1 je Bog ali tocka. 1.53 Konkretno so duh, sila, prasvetloba kot notranje. 1.54 Abstraktno so duh – ljubezen, sila – vibracija, pra­svetloba – asimilacija. 1.55 Tako abstraktno 1 v sebi zaobjema realno in konkre­tno. Ce odvzamete konkretno in abstraktno, potem ostane realno zacetne tocke: Bog. 2. poglavje Življenjski princip 2.1 S pojmom Boga je pred nami tudi pojem stvarjenja [Schaffung], zakaj receno je: »Vse je bilo narejeno po tej (Besedi)«. To vse je vesolje, ki je bilo pred svojim stvarjenjem [Schöpfung] brezsilni nic, in sicer ta nic, iz katerega je Bog ustvaril nekaj. 2.2 Zakaj zapisano je: »Iz nica je Bog ustvaril svet«. Nic pomeni nekaj neživega in brezsilnega, nekaj ne­zmožnega, nedejavnega. Kolikor nicla (0) tu obstaja, je brez 1 nedejavna in brezsilna; pa vendar postane popolno število (10), ce jo praštevilo 1 priklice v silo in dejavnost, prav tako pa je nic, ki je brez Boga ne­dejavna in brezsilna nicla, prek Boga, enega, prebujen v stvaritev, desetico. 2.3 »Nic« pravite nepremišljeno! Toda kaj je nic? Ste do-jeli pojem nica? V nauku o številih ga imenujemo prazna nicla (0), neštevilo, ki prebujeno prek prašte­vila 1, ali bolje receno, prišteto, postane popolna 10. 2.4 V logiki imenujemo nic nekaj neživega in brezsilne­ga, mrtvo snov. Snov brez življenjskega principa je nic, nicla. 2.5 Neskoncnosti, iz katerih je izžareval Bog, so se iz­tekle, in skladno z Janezovo besedo privzemimo to za zacetek nekega stvariteljskega obdobja, v katerem je Bog mrtvi neživi nic prebudil v živo vesolje. 2.6 Opiramo se na Janezovo besedo, ki tam pravi: »Vse je bilo narejeno po njej«. 2.7 Ta beseda vse v sebi vkljucuje pojem, da je iz nica na­stalo vse. Ta nic imenujemo neko neživo in brezsilno snov, ki je bila sestavljena iz nezmožnih, strjenih, ne­živih molekulic. 2.8 Z molekulicami oznacujemo snovne atome; s snovjo oznacujemo vse, kar je zmožno življenja in sile [Le­bens- und Kraftfähig]. 2.9 Bog je prek Svojega Duha, sile in prasvetlobe prebudil oziroma usposobil to mrtvo snov in ta je postala z življenjem izpolnjeno vesolje. 2.10 Bog je stvarnik vsega življenja, oživljevalec vesolja. Mrtvi nic, neživa in brezsilna snov, je bil prejemnik tega Duha, te sile in te prasvetlobe, ki so ga prebudili v dejavnost in življenje. Nic je postal nekaj, namrec porojevalka [Gebärerin] življenjskega principa, in pod Božjim pogledom in voljo, prek Njegove ustvar­jajoce sile, se je oblikovalo oživljeno vesolje. 2.11 Iz Boga iztekajoca prasvetloba se je s svojimi vibraci­jami pretakala [durchströmen] po nicu, mrtvi snovi, ki je postala oživljeno, gibajoce se morje svetlobnih molekul. 2.12 Oživljajoce eno, duh, sila in prasvetloba, je preželo [durchdringen] niclo, nic, in z življenjskim princi­pom izpolnjeno vesolje, 10, je bilo izpolnjeno s silo [krafterfüllt]. Prek Božjega Duha ustvarjen življenj-ski princip, Njegova vibracijska sila, je v pretakanju mrtve snovi, atrakcijske sile in Njegove prasvetlobe, postal odicna svetloba. 2.13 Stvarjenje je vselej proizvedeno [hervorbringen] prek 3, ki oblikujejo 1, ta pa v sebi znova nosi 3 faktor­je. Tako so duh, sila in prasvetloba proizvedli eno, namrec oživljeno vesolje, ki je imelo znova v sebi 3: življenjski princip, atrakcijsko silo, odicno svetlobo. 2.14 Te tri bi lahko znova imenovali duh, sila, snov, to pomeni, z ozirom na Boga relativne, oziroma jih na­vedli prek depotencnih števil, kljub temu pa prednost dajemo posebnim poimenovanjem. 2.15 Pred vami se zdaj razvija dvovrstnost [Zweiartigkeit]: imate duhovni princip Boga in življenjski princip ve­solja, vibracijsko in atrakcijsko silo, prasvetlobo in odicno svetlobo. 2.16 Prvi je Bog Stvarnik, druga porojevalka ali prejem­nica, vesolje. 1 in 2 izpolnitve [Erfüllung], v pricako­vanju tretjega. 2.17 Ta dvovrstnost se je porazdelila po vesolju [teilte sich dem All mit], ki je imelo zdaj v sebi ustvarjajoco in porajajoco silo, duhovni in življenjski princip, pra­svetlobo in odicno svetlobo. 2.18 Nad tem nespremenljivi, absolutni Bog, Stvarnik. 2.19 Vesolje je bilo oživljeno prek svetlobnih molekul, gi­bajocih se po ustvarjajoci vibracijski sili, po odicnih molekulah, po prejemajoci ali asimilirajoci atrakcijski sili. 2.20 S tem ko so Božji Duh, vibracija in prasvetloba pre­želi nic in ga prebudili v nekaj, so se duh, sila in pra­svetloba preobrazili, to pomeni, postali so dvovrstni. Na koncu tega poglavja tako vidimo, da je Beseda iz nica ustvarila nekaj. Beseda – Bog; nic – neživa in brezsilna snov; nekaj – oživljeno vesolje. Bog ga je ustvaril; nic pa je, ko je prejel silo Boga in ko ga je Njegova prasvetloba segrela in prežela, postal nekaj, življenjski princip, vesolje. 2.21 Zdaj preidimo k zakonu števil. 2.22 Posledica 1 je 2, in ce recemo 2, zacutimo neko dvo­vrstnost, ki zahteva neko izpolnjujoce število. Realno 1 ima za posledico realno 2 (likovno: c) 2.23 Ce realno 1 pomeni Bog, pomeni realno 2 življenjski princip. Ce je imelo 1 gibanje od ene tocke k drugi, ima 2 drugo gibanje. 2.24 Risba realnega 2 vam likovno pred oci jasno postavlja dvovrstnost tega števila; 2 ne more vec postati 1, osta­ne 1 – 2. 2.25 Konkretno 1 ima za posledico konkretno 2. 2.26 Gibanje konkretnega 2 je življenjski princip, atrak­cijska sila, odicna svetloba, in v seštevku 4, 5, 6; 2 je posledica, relativno število, ki je v svojem liku nedokoncano: glej f 2.27 Realno 2 je na kratko posledica realnega 1, ali življenjski princip – posledica Boga. 2.28 Konkretno 2 sta dve enici [Einser], ki sledita dru­ga drugi, v seštevku: 1, 2, 3, 4, 5, 6, nedokoncan lik, nezakljucen racun. Ubesedenje [Wortlaut] konkret­nega 2 je duh, sila, prasvetloba, življenjski princip, atrakcijska sila, odicna svetloba. 2.29 Abstraktno 2 vsebuje svoje realno v tocki ali živ­ljenjskem principu. Konkretno 2 v šestih notranjih trikotnikih lika. Abstraktno je 12 daljic [Stangen]. 2.30 Ce odvzamete abstraktno in konkretno, vam ostaneta samo dve tocki, realno 2 tako vzeto b (v svoji legi) ali relativno z ozirom na a. 2.31 V racunu je to dvakrat 10 – 20, nedokoncana družina števil ali racun, ki pricakuje zakljucek, pri tem pa ima doloceno 10 za zacetek in drugo 10 za posledico. 3. poglavje Prvorojenci 3.1 V likih števil vidimo, kako iz absolutnega 1 nastaja relativno 2, ki se je zdelo v liku nepopolno. 3.2 V logiki vidimo, da je absolutni Bog izlival [aus­strömen] oživljajoci princip in iz nica priklical ne­kaj, to pomeni, dvovrstno vesolje, ki je zahtevalo pregnantno 3 oziroma individualno stvaritev. 3.3 Imamo Božji Duh, silo in prasvetlobo, zatem življenjski princip, ki je duhovni princip, atrakcijsko silo in odi-cno svetlobo; iz teh dvojnih ucinkov so se oblikovali oživljeni duhovi, rotacija, spiralno gibanje, vrtenje in fluid. 3.4 Duhovni življenjski princip je vseboval inteligenco, voljo in ljubezen, sila je bila vibrirajoca, atraktivna, rotirajoca, snov je bila prasvetloba, odicna svetloba, fluid. 3.5 Iz tega trikratnega 3 so nastali duhovi, ki jih imenu­jemo prvorojenci [Erstlinge] Božjega Duha. 3.6 Rojeni prek inteligence, ljubezni in volje so bili z ozirom na Boga relativni, obdarjeni z inteligenco, ljubeznijo in svobodno voljo; ker so bili rojeni prek sile in snovi, so bili zmožni sile in fluidni, to pomeni,inteligentni izraz [Äusserung] se je zgodil prek sile in fluida. 3.7 Izpolnitev 1 in 2, to pomeni, Boga in vesolja, je mo-rala biti enemu – Bogu ustrezajoce troje, to pa so bili prvorojenci, ki so bili z ozirom na Boga relativni, inteligentni, svobodni duhovi oziroma bitja. 3.8 Krog je bil sklenjen, in sicer prek rotacije. Pred vami je popolno stvarjenje, Bog, vesolje in prvorojenci Njegovega Duha. 3.9 Bog ni bil vec sam, vesolje je bilo izpolnjeno z Njim, z Njegovo silo in prasvetlobo, On pa je bil obdan z inteligentnimi, svobodnimi bitji, ki so bila z ozirom Nanj relativna. 3.10 Vse je bilo harmonija, trozvocje! 3.11 Ti prvorojenci, rojeni prek dvovrstnosti, so se delili v dvovrstna bitja oziroma dualne duhove [Dualgeister]; eni podarjajoce narave, prek vibracijske sile in pra­svetlobe, drugi prejemajoce narave, prek atrakcijske sile in odicne svetlobe; oboji skupaj pa so proizvedli rotacijsko gibanje, fluid. 3.12 Nic ni absolutno oziroma enost, samo Bog, iz Njega pa izteka relativni dualizem. 3.13 Iz enega dvovrstno življenje, iz tega dvojega tretje, ki je samo po sebi eno; toda v tem enem, ker je tretje, že leži dvovrstnost. Tako ima 1 za posledico 2. 1 in 2 tvorita 3; 1, 1, 1, posamicne enice, skupaj tvorijo troje, to troje se deli na dvoje in na eno, ki pa sta vendarle troje. 3.14 Stvaritev, nastajanje duhov prvorojencev, je bila logicna posledica Boga in stvarjenja. 3.15 Najvišja inteligenca je morala imeti svojo posledico, da bi lahko bila razumljena in inteligentno dojeta, prav tako kot sta svoje posledice morali imeti tudi najvišja sila in prasvetloba. Tako so se v tem vesolju prek Boga in Njegovih zakonov oblikovali inteligent­ni duhovi. 3.16 Zakon je posledica sile, se pravi, sila je zakon. 3.17 Tako so bili ti duhovi prvorojencev posledice Boga in vesolja in Bog je bil sila. 3.18 Inteligentna svobodna bitja so logicna posledica najvišje inteligence in najvišje volje. 3.19 Prvorojenci so bili torej duhovna in inteligentna po­sledica Boga in življenjskega principa, fluidna po­sledica prasvetlobe in odicne svetlobe, tretja sila, ki je s seboj prinesla rotacijo kot posledico vibracije in atrakcije. Toda kakšen je bil smoter njihovega obstoja [Dasein]? 3.20 Vzemite, da je z ozirom na Boga vse relativno; On je vecna dejavnost, vecno življenje, ki ga prejema vesolje, izteka iz Njega. Tako naj bi bili dejavni tudi prvorojenci; ustvarjati, prejemati, porajati, se pravi, delovati znotraj zakonov. Oni naj bi bili inteligentne price Boga, sledili naj bi zakonu števil, se pravi, zako-nu trojega in dvojega. 3.21 Slediti zakonu trojega pomeni slediti Bogu. Slediti zakonu dvojega pomeni zakonito izpolniti sklenitev oziroma krog od 1 k 3. 3.22 Število 3 sledi tudi pra-enemu, tako kot ga sklene racun od 1 do 3. 3.23 Stvaritev prvorojencev ni absorbiralo celotnega ve­solja in življenjskega principa, tako kot 3 ne more absorbirati 2. Pred seboj zdaj vidite 3, Boga, oživljeno vesolje in prvorojence. 3.24 S prvorojenci je prišla tretja sila, rotacija, to pomeni, povezava vibracije in atrakcije v spiralno gibanje. 3.25 Tako je zdaj iz prasvetlobe in odicne svetlobe nas­talo tretje, fluid, kot asimilacija ali združitev [Verei­nigung] obeh. Iz tega je izšlo rotirajoce, oblikujoce gibanje in fluidne kapljice, ki so se oblikovale v aglo­meracije. Slediti temu rotirajocemu gibanju, duhov-no in fluidno delovati v aglomeraciji in oblikovanju fluidnih kapljic, izpopolniti samega sebe, to je bila njihova naloga. 3.26 Tako vidite Boga sredi oživljenega vesolja in inteli­gentnih duhov prvorojencev, ki prek nespremenljivih zakonov vse upravlja; zakaj On je nespremenljiv, On je absoluten, iz Njega izhaja spremenljivo in rela­tivno. Nespremenljivost ima samo Bog. 3.27 3 zakoni, ki naj bi jim prvorojenci sledili, so bili: (1) Zakon uma, pripoznati [anerkennen] Boga in biti price Njegovemu obstoju; v ta namen so prejeli inte­ligenco. (2) Dualni zakon, v skladu s katerim se mora duh držati duha [Geist zum Geiste einhalten]; v ta namen so prejeli lastnost ljubezni. (3) Sledili naj bi rotirajoci, oblikujoci sili; v ta namen so prejeli dar svobodne volje, da bi pripoznali Boga! Kako naj bi Ga ne priznali [erkennen], Njega, iz cigar ljubezni in volje, iz cigar Duha so bili duhovno ustvarjeni, Njega, ki jih je poklical v življenje in jim dal inteligenco? 3.28 Kako naj bi ne priznali Njega, cigar sijaj in svetlobo so videli vsepovsod? Priznati [erkennen] so Ga mogli, ne pa tudi dojeti [begreifen], zakaj slednje je bilo šele stvar vzgoje in nadaljnjega oblikovanja [Weiterbil-dung] njihove inteligence. 3.29 Da bi lahko prek lastnega inteligentnega delovanja z Njim postali eno, bi se morali nauciti dojeti [begrei-fen] in razumeti [fassen] Ga; sredstvo tega nadaljnje­ga oblikovanja pa je bila njihova inteligenca. Dualni zakon duha z duhom, zaradi katerega so prejeli ljubezen, kaj je to? To je tocka, ki jo lahko na cloveku dojemljiv nacin predstavimo le s pomocjo [durch die Kraft] njegove logike, saj stoji sama neznansko dalec izven obmocja dokazov. 3.30 Dejali smo že, da so prvorojenci, rojeni prek dvo­vrstnosti, oblikovali eno, vendar pa so v sebi nosili dvovrstnost. 3.31 Dvoje je rodilo tretje, pri cemer je eno ostalo nespre­menljivo za sebe, tretje in drugo pa sta v svoji dvovr­stnosti sklenila krog v eno. 3.32 V prvorojencih je bila dvovrstnost, to pomeni, po­darjajoci princip: vibracijska sila, prasvetloba iz Boga; prejemajoci princip: atrakcijska sila in odicna svet­loba iz vesolja. 3.33 Podarjajoci princip je duh, prejemajoci – oživljajoca sila. 3.34 To je bilo v duhu, ki ga zaradi dvovrstnosti v njem imenujemo dualni duh [Dualgeist]. 3.35 Dve življenji v enem življenju, dve sili v eni sili, dve snovi v eni snovi. 3.36 Ti dualni duhovi ali prvorojenci naj bi prek ljubezni to svojo dvovrstnost ohranili v enem. 3.37 Dve življenji v enem sta kakor 2 plamena, ki sta v svoji korenini eno, enako gorita in žarita, ter obliku­jeta eno v fluidnem trikotniku. 3.38 Slediti 3. zakonu, rotirajoci, oblikujoci sili, pomeni ne obstati samovoljno; slediti, delovati, zasledovati oblikovanje fluidnih kapljic in aglomeracij, skupaj rotirati, prek volje in dejanja. 3.39 Zaradi tega so prejeli svobodno voljo, kajti meha­nicna volja bi bila ob tako visoki inteligenci in nadar­jenosti nelogicna, v sledenju pa ne bi bilo nobene zaslužnosti. 3.40 Tako se je vesolje gibalo milijone tisocletij, receno s cloveškim jezikom, sledec gibanju v dvojni sili! Velicastno vesolje, izpolnjeno z Bogom, v katerem so se fluidne kapljice oblikovale v aglomeracije in prvo­rojenci v skupine, vse okrog Boga, v vesolju. Vse je bilo harmonija – enost! 3.41 Inteligenca prvorojencev je narašcala, dvovrstnost njihovega bitja pa ni motila enosti njihove ljubezni in njihova svobodna volja se je gibala po zakonu rotacije in vrtenja v spiralnem gibanju. 3.42 Vec o tem ne moremo reci, zakon števil bo k temu dodal pozitivnost. Samo logika lahko prek svoje sile k veri privede ljudi, ki se temu posmehujejo kot pravljici. Zakon števil o trojem 3.43 Realnemu dvojemu (Bog, življenjski princip) sledi realno troje (Bog, življenjski princip, prvorojenci). Ti realni trije torej tvorijo celoto. 3.44 Konkretnemu dvojemu, ki v številu in seštevku tvo­ri 6, v logiki pa se imenuje duh, sila, prasvetloba, življenjski princip, atrakcija, odicna svetloba, sledi konkretno troje, ki v liku tvori celoto, v seštevku pa prinaša 7, 8, 9 kot izpolnjujoca števila. 3.45 V logiki izpolnitev pomeni: prvorojenci, rotacija, fluid. 3.46 Abstraktnemu dvojemu sledi abstraktno troje, ki v sebi zaobjema vse in katerega celotna vsota [Total-summe] je 30. 3.47 Abstraktno troje vsebuje celotno logiko in vsa števila. Tukaj v tabelah bomo pustili, da zakon števil nazorno sledi od 1 do 3 v svoji realni, konkretni in abstraktni obliki. 3.48 Glej tabelo št. 1, pra-troje. K temu pojasnilo: likovno vidite, da je realno 1 lik nespremenljivosti abstolut­nega in edinega. 3.49 Konkretno 1 je v liku enako realnemu trojemu, to pomeni, Bog je realno stvarjenje. 3.50 Abstraktno Eno je enako konkretnemu trojemu, to pomeni, da Bog v stvarjenju deluje s svojim celot­nim bitjem. Vedno obstaja podobnost enega s trojim[Ähnlichkeit von Eins auf Drei]. 3.51 Eno je vselej popoln [vollkommene] lik. Dvoje vse­lej lik nedokoncanosti in dvovrstnosti. Troje je lik popolnosti [Vollendung] in ga je vselej mogoce najti v enem. Celo abstraktno troje boste našli v njegovi realnosti, to pomeni, v treh velikih zunanjih krakih, v konkretnem enem. 3.52 Samo realno eno ostaja nespremenljivo. Nic mu ni podobno, cetudi vsi drugi liki in števila izhajajo iz njega. Realno troje je prvi spiralni krog. 4. poglavje Prelom 4.1 Vse je bilo harmonija! Kako bi jo kdaj sploh lahko kaj zmotilo? Izpeljali smo že, da so morala imeti in-teligentna bitja svobodno voljo ter da so bila zmožna oblikovanja in napredka. V svobodni volji pa sta zdaj ležala nevarnost in preizkus. Da bi postala še odlic­nejša bitja, so morala prestati preizkušnjo; ta preizkus pa je ležal v njih samih, v njihovi svobodni volji, ki naj bi jih, ce bi sledili zakoniti sili, vodila k odlicno­sti, ce pa bi se ji upirali, pa k nasprotju [Gegensatz] odlicnosti. 4.2 Slediti so morali trem zakonom, zaradi cesar so pre­jeli tri duhovne darove, ki so iz njih naredili inteli­gentna in misleca bitja. V inteligenci je ležala mo-žnost nadaljnjega duhovnega oblikovanja kakor tudi možnost duhovnega upora, saj ta inteligenca ni bila nespremenljiva, ker je bila druga in ne prva, ker ni bila absolutna, ampak relativna. Z eno besedo: ker ti duhovi niso Bog sam, ampak Njegovi prvorojenci in prvorojenci stvarjenja, katerih smoter je bilo na­daljnje oblikovanje in izpopolnjenje. Tako ljudje ciste duhove imenujejo angeli, kakor tudi hudica imenuje­jo padli angel, Lucifer. Stara zaveza Luciferja imenuje najodlicnejšega, Bogu najbližjega angela, nosilca svet-lobe, v katerega duha se je prikradla nadutost, kar ga je naredilo za demona. To je resnica! 4.3 K prvorojencem se je prikradla misel; to je bila na­dutost, misel, biti enak Bogu, derotirati, ubrati neko novo gibanje, izstopiti iz svojega duala in biti kakor Bog, edini Jaz [ein alleiniges Ich], samostojno ustvar­jati. Nicesar manjšega niso videli pod seboj, bili so najodlicnejše od stvarjenja, le Bog je stal pred njimi v svoji nespremenljivosti, v svoji enosti neprimerljiv. 4.4 Bili so Njegov odblesk, sledili naj bi Njegovemu zako-nu. Tako je sredi odlicnosti teh duhov nastal ekstrem, nadutost, neposredna aspiracija – biti enak Bogu. Tretje je hotelo biti eno. 4.5 Prvi napacni korak [Fehltritt] je ležal v prerazdraže­nosti [Überreiz] njihove inteligence, njihovega mi-šljenja, v tem, da so želeli doseci Boga. 4.6 Drugi prestopek [Übertritt] je ležal v izstopu iz du­alnega življenja, v tem, da so želeli fluidno vez, ki jih je enotila, uporabiti za samoustvarjanje [Selbst­schaffen], za zgostitve. 4.7 Rekli smo, da naj bo dualni duh dvovrsten: duhovni in življenjski princip, vibracijska in atrakcijska sila, pra­svetloba in odicna svetloba, sklenjeni v enem. Iz tega enega dvovrstnost, duh, rotacija in iztekanje fluida. 4.8 Ta je iz dualnih duhov iztekal v vesolje, oblikoval flu-idne kapljice in aglomeracije za nadaljnje ustvarjanje. 4.9 Namesto da bi ti zdaj svoje iztekanje oziroma fluide predali oblikujocemu rotirajocemu gibanju, so jih zadržali, skoncentrirali njihovo silo v sebi in želeli kakor Bog absolutno ustvarjati iz samih sebe. 4.10 To je bilo v nasprotju z dualnim zakonom in fluidna vez, ki jih je enotila, se je zato v tem prenaprezanju in prerazdraženosti pretrgala in postali so dvoje po­sameznih duhov, podarjajoci in prejemajoci duh. 4.11 Iz upora dualnih duhov proti rotirajoci sili se je razvila repulzija, se pravi, njihova atrakcijska in vibracijska sila sta postali repulzivni in njihov fluid je namesto magneten postal atrakcijsko-elektricen, repulziven. 4.12 Zdaj pa so repulzivno in elektricno v nenehnih tren-jih [Reibungen] padali proti rotaciji in magnetnemu fluidu, razpršujoc iskre v fluidne kapljice, ki so se pri tem razletele, in sicer prav tako iz njihove dvovrst­nosti v posamezne, podarjajoce in prejemajoce mo-lekulice. 4.13 Ti duhovi protizakona [Gegensatzgeister] so lahko dvovrstnost zgolj zmotili, derotirali; uniciti pa niso mogli nicesar in prav tako ne pristopiti k nespre­menljivemu enemu. 4.14 Vendar pa vsi duhovi prvorojencev niso sledili temu protizakonu [Gegensatz], temu derotiranju; ostali so Bogu in samim sebi zvesti prvorojenci, dualni duhovi, po zakonu rotirajoci in zakonito razvijajoci magnetni fluid. 4.15 Tu zdaj boj protizakonitega [gegensätzliche] duha, sile, snovi proti zakonitemu [gesetzliche] duhu, sili, snovi. 4.16 Ker so se duhovi protizakona iz dualnosti razdelili na posamicne duhove, jih je bilo po številu vec ka­kor zakonitih dualnih duhov. Toda oni so bili prelomi [Brüche], sami v sebi neeni [uneins], zaradi cesar po svoji sili manjši kakor ti. Kristus pravi: »Zlo je v sebi neeno«; to pomeni, da je razdeljeno, da ga je mogoce razdeliti, razdeliti pa je mogoce samo dvovrstnost. 4.17 Bog je protizakon dopustil, saj je prvorojencem sam podaril svobodno voljo. Dopustil pa ga je tako dolgo, dokler niso bile njihove sile izcrpane, dokler ni kaos, ki so ga povzrocili, postal tako velik, da se niso vec znašli v zmešnjavi. 4.18 On je to dopustil tako dolgo, dokler se njihove sile, otopele zaradi naleta [Anprall] ob nespremenljivost, niso utrudile, strdile; dokler njihova fluidna spre­memba ni bila takšna, da so postali zgošcen kom­pakten fluid, se pravi, dokler njihov ovoj ni postal podoben snovi in zacel ovirati njihovega gibanja. Tako je protizakon oviral samega sebe. 4.19 Bog je nespremenljiv žarel nad vsem tem. Njegovi zvesti prvorojenci so bili ob Njem, zavracujoc nalet protizakona. Protizakon je izroditev zakonov, izro­ditev dobrega, disharmonija harmonije, izvor vsega zla, vseh grehov! Prerazdraženost lastne svetlobe je prinesla zatemnitev. 4.20 Tukaj vidimo, kako se oblikujejo protizakoni, in si­cer poleg zakonitih dualnih duhov nezakoniti, loceni dualni duhovi, ki jih imenujemo duhovi protizako­na. Poleg zakonite rotirajoce sile, ki v sebi vkljucuje vibracijo in atrakcijo, protizakonita repulzijska sila. Poleg zakonitega magnetnega fluida, ki vkljucuje prasvetlobo in odicno svetlobo, protizakoniti elek­tricni fluid. To so protizakoni ali protipoli [Gegen-pole]. 4.21 Protizakon je prelomljeni del [Bruchteil] zakona. Vtem ko zakon vselej vkljucuje dvovrstnost v enem, in sicer: dualni duhovi v enem, dve sili v eni, prasvet­loba in odicna svetloba v fluidu; torej duh, sila, snov v ucinkovanju. 4.22 Nasprotje [Gegensatz] tega pa so loceni duali, po­samicna repulzijska sila in posamicni elektricni flu­id. Potem ko smo rekli, da so vse stvaritve izšle iz trovrstnosti, protizakon kot prelomljeni del ni mogel vec ustvariti nicesar. 4.23 To svojo nemoc in stvariteljsko nezmožnost so mo-rali protiduhovi po dolgotrajnem navalu na Boga in zakone v svoji zmedenosti in utrujenosti uvideti. 4.24 Bili so deljeni duhovi, sami v sebi neeni; zaradi od­bojne sile oviti v gost elektricni fluid – zatemnjena svetloba, zgošcen fluid. Zakon števil, prelom 4.25 Ta prelom vam želimo zdaj likovno ponazoriti z za­konom števil; v ta namen tabela 2. 4.26 Prelom od realnega 3 (Bog, življenjski princip, prvo­rojenci) se je zgodil zaradi prvorojencev, s tem ko so iz 3 postali 4, ko so se duali razdelili. V zakonu števil leži prelom tudi v 3 in gre prek 2 (glej tabelo). 4.27 Dvoje, ki se deli, postane 4. Lik vam kaže, kako se prelom ni mogel dotakniti nespremenljivega ene­ga, ampak je razdelil le 2 in 3, iz cesar je nastalo 4, namrec 4 prelomi. 4.28 Vsako 1 ima dve ˝, posledicno imata realno 2 in 3 zaradi preloma štiri ˝, eno pa vseeno ostane nedel­jeno. Tu vidite 4 polovice, osnova 3 je razdeljena na 2 prostora. En prostor tvori prelomljeni trikot­nik [Bruchtriangel], ki je cetvero [die Vier]; ta, ki realno 2 deli naprej, oblikuje nezakonito dolg krak ali nesklenjen trikotnik. Prelom prihaja iz 3 in 2 in je cetrto [ein Viertes]. Eno ostane nespremenljivo, zato tukaj pravimo 2 krat 2 je 4, kar zakon števil tudi liko­vno ponazarja, s tem ko gre prelom kot multiplikator prek 2 in 3. 4.29 Tudi konkretno 3 mora biti zdaj razdeljeno v kon­kretne prelome, pri cemer ostaja trikotnik Boga in število 3 nedotaknjeno. 4.30 Konkretni prelom prihaja iz prvorojencev, rotacije, fluida ali 7, 8, 9 in gre prek 4, 5, 6. Posledicno to v zmnožku pomeni 2 krat 6 je 12 prelomljenih delov.Število preloma [Bruchzahl] je tu 12, kar izhaja iz 7, 8, 9 in 4, 5, 6, prek multiplikatorja 2. 4.31 Abstraktni prelom: abstraktno število preloma je 24, izhaja od 18 prek 12. To v zmnožku pomeni: 2 krat 12 je 24. 4.32 Liki števil so postali nepravilni, podoba preloma. 4.33 V zakonu števil, ki smo ga pravkar razvili, leži sešte­vek in zmnožek. Seštevek je posamicno seštevanje [Zusammenzählen] vseh crt, števil in poimenovanj, množenje pa leži v delitvi celote na prelome, kar se zgodi prek multiplikatorja 2. Bog, nespremenljivo ab-solutno eno, v dejanje padca in preloma ni vštet. V realnem liku pred vami so seštevki in zmnožki jasno razvidni. 4.34 V konkretnem liku je seštevek v trikotnikih konkre-ten, zmnožek pa moramo prešteti v daljicah. V ab-strakciji je seštevek v daljicah, zmnožek pa, ce dva trikotnika protizakona [Gegensatz-Triangel] položite na 12. in 18. trikotnik in preštejete prelome. 5. poglavje Vkljucitev protizakona v naravni zakon 5.1 Bog je stal nespremenljiv pred kaosom, ki so ga pov­zrocili padli prvorojenci ali protizakon. Njegovi zvesti prvorojenci so bili ob Njem! 5.2 Sile protizakona so bile izcrpane zaradi naleta na eno, na Absolutno. Njihov magnetni fluid, pretresen zaradi repulzije, se je zgostil v elektricni fluid, ki je bil neprozoren, podoben snovi, in jih je oviral pri njihovem gibanju. Izgubljeni v neenosti [Uneinheit], so ohromljeno strmeli v kaos. 5.3 Tedaj pa je Bog izrekel besedo usmiljenja! 5.4 Kar je ustvaril, kar je nastalo iz Njega in iz vesolja ter se zaradi lastne krivde in po svoji volji izrodilo, tega On ni želel uniciti, se pravi, ni dovolil, da bi to v svoji strjenosti postalo nic, ampak je želel protizakon milostno in logicno privesti v spravni zakon [Versöh­nungsgesetz], prek katerega naj bi se protizakon z lastnim delovanjem potenciral in ocistil. 5.5 Bog je protizakon vkljucil v prazakon trojega v enem, to pomeni, v zakon potenciranja ali poenotenja. Pa-dec sam je bil depotenca dobrega, ki naj bi se ponovno potenciralo. 5.6 Vidite, da so kaoticni liki preloma brez pravila, brez enakomernosti [Ebenmass]; samo eno ostane nespre­menljivo. Tako je bilo tudi v resnici. 5.7 To poglavje je pomembno za vsa živa bitja, za živali, rastline, ljudi, ki so po Božji milosti izpolnitev nasproti protizakonu. 5.8 Kako zdaj protizakon vkljuciti v zakon poenotenja? Prek potenciranja depotence, prek privlacnosti od­bojnega [Anziehen des Abstossenden] ali pola. 5.9 Rekli smo, da se je troje prek dvojega razdelilo v pre­lome in da je eno ostalo absolutno za sebe. 5.10 To dvoje, ki izhaja iz protizakona, je multiplikator, zgošcevalec ali množitelj, protizakon. 5.11 Duhovi protizakona so prek svoje izroditve sami sebe razdelili iz lastne dualnosti v 2 prelomljena dela. Prav tako se je dvovrstno, eno [einige] vesolje, prek repulzijske sile in elektricnih fluidov, ki jih je razvilprotizakon, razdelilo v 2 prelomljena dela. Življenjski princip, ki je predtem v svoji dvovrstnosti, v rotaciji in fluidu, ucinkoval enostno [einheitlich], je bil zdaj prek repulzije in elektricnega fluida znova posamicno razdeljen, razbit. 5.12 Protizakon je v njihovem enostnem zakonitem ucin­kovanju zmotil vibracijo in prasvetlobo kot podar­jajoci element ter atrakcijo in odicno svetlobo kot prejemajoci element. 5.13 Da bi se kaos lahko uredil, je morala priti spravna sila, asimilirajoci fluid. Ta je prišel iz Boga in Njegove vecne ljubezni ter iz zvestih prvorojencev. 5.14 Zvesti prvorojenci so pri sebi ohranili magnetni flu­id v njegovi pracistosti in svoje sile v njihovi prasili. Prek tega ohranjanja fluida in sil so se ohranile tudi številne izmed magnetnih kapljic in aglomeracij, ki so v svoji neokrnjenosti sredi kaosa zakonito rotirale ter prek te rotacije postale varuhi najcistejšega fluida, prasonca [Ursonnen], od katerih so prvorojenci po odredbi Boga in zakonov prejeli misije, da razpletejo kaos. 5.15 Tukaj moramo pripomniti, da je to seveda razvoj, ki je potekal tisocletja. Tako sta ostala enost in enotni dual [das einige Dual] gospodarja nad prelomljenim delom. Eno, gospodar nad multiplikatorjem dva. 5.16 Zvesti prvorojenci so tako ostali oporniki vesolja. 5.17 V teh velikih preizkušnjah, v trdnem vztrajanju zoper nalet protizakona, so se njihova inteligenca, njihova sila in njihova cistost tako povecale, da so postali podobnejši Bogu. O njih resnicno lahko recemo, da so Njegovi otroci, ki prihajajo iz Njega. Zato so bili dualni duhovi po svoji inteligenci visoko nad duhovi protizakona, katerih inteligenca je otopela, se izrodila. 5.18 Zaradi tega so ostale vibracija, atrakcija in rotacija mocna zakonita sila, trojna sila, za katero ni bila re-pulzija, zdaj kot naval in upor, nobena ovira. Zaradi tega so prasvetloba, odicna svetloba in magnetizem ostali najcistejši fluidi, napolnjeni s svetlobo, rahlo gibljivi, v primerjavi z njimi pa je bil elektricni fluid težko gibljiv in neprozoren. Zakon je zato z mocjo pritegnil protizakon k potenciranju, in sicer k svetlo sijocim, cistim fluidnim soncem. 5.19 Duhovi protizakona so bili otopelo strjeni, ka­kor mrtvi [todähnlich], brezsilni [entkräftet] sredi elektricnega fluida, ki so ga sami ustvarili in ki je bil neprozoren. Kaos jih je prestrašil, nalet utrudil, zmešnjava jim je odvzela silo. 5.20 Protizakon je bil v svojem fluidu s svojo repulzijsko silo priklenjen na prvorojence, na prasonca, na ro­tacijsko silo, tako da se ni nic izgubilo. Prasonca so se vrtela v enostavni rotaciji in pritegnila elektricni fluid. Ta pa se je, repulzivno vrtec samega sebe, na ta nacin dvakratno gibal okrog prasonc. Iz te rotacije, odboja [Abstossen] in privlacnosti, se je fluid protiza­kona [Gegensatz-Fluid] razdelil na kapljice oziroma kroglice. V naslednjem poglavju bomo videli, kako iz teh kapljic in kroglic nastanejo svetovi; v tem po­glavju pa so to samo zarodki. 5.21 Spravni zakon je bil torej polarna privlacnost ali privlacnost protizakona [Gegensatzanziehung], v ka­terem zakon potencirajoce privlaci protizakon. V tem ležijo 3 dejavnosti [Aktionen]: privlacnost dobrega, odboj zlega, spravno novo oblikovanje in gibanje. Gibanje je bilo za protizakon dvojno: okrog samega sebe in okrog prasonc. 5.22 Iz tega poglavja si zapomnite: 1) razplet iz kaosa, ki se je zgodil zaradi izstopa zakona iz protizakona; ko so se prvorojenci locili iz obmocja prvorojencev protizakona, ko je rotacija v zmešnjavi sil ostala tro--silna [drei-kräftige] zakonita sila in ko je magnetni fluid izstopil iz zatemnjenega fluidnega konglomerata ter ostal trovrstni, cisti fluid. To je izstop zakona iz protizakona. 2) Zapomnite si zakon privlacnosti, ki je protizakon spravno in potencirajoce pritegnil k zakonu. 5.23 Prasonce lahko imenujemo tudi prasolarnost, ki je privedla vesolje iz kaosa in fluid protizakona rotira­joce pritegnila k sebi. 5.24 Ob koncu tega poglavja vidite Boga kot najnotrišnjo središcno tocko, absolutno eno, okrog Njega prvoro­jence Njegovega Duha, Njegovo prasvetlobo in fluid-na sonca v enostavni rotaciji. 5.25 Vidite, da je protizakon duhovno ohromljen, inte­ligentno zmeden, ohlapen po sili, fluidno zgošcen, oživljen le še zaradi privlacnosti prasonc, razdeljen v fluidne kapljice in zarodke svetov, ki dvojno rotirajo okrog sebe in okrog prasonc. To imenujemo polarno gibanje, ker gre za privlacnost protizakonov. Duhovi protizakona so morali moralno slediti zakonu sprave, sila protizakona [Gegensatz-Kraft] zakonu privlacno­sti, polarnemu zakonu, dvojni rotaciji, fluid protiza­kona pa zakonu fluidnega potenciranja. Spravni zakon števil (tabela 3) 5.26 Sprava v zakonu števil je delitev [Division], in sicer deljenje 4 prelomov in 2 celot, racunano realno. Spra­va ali deljenje [Dividierung] se zgodi prek 3, prek istega števila, ki je bilo, vzeto kot 2, v prelomu multi-plikator. Pravimo, da je 3 v 4 vsebovano enkrat, ost­ane 1; to v liku predstavlja dvojni trikotnik. Ko smo 3 delili v število preloma 4 in rekli, da je vsebovano enkrat, nastane drugi krak, ostane pa 1, to pomeni, povezovalna crta. V seštevku se to imenuje 6. V lo-giki je 4 protizakon, njemu nasproti 5, zakon, osnova obeh pa je 6, sprava. 5.27 Lik realne sprave je realni zmnožek 3. 5.28 Konkretnemu prelomu sledi konkretna sprava (glej tabelo 3). Tukaj se je padec zacel z 12, posledicno to v delitvi pomeni: 9 je v 12 vsebovana enkrat, ostane 3. Ko to pravimo, se polarni trikotnik oblikuje v [zum] protizakon, spravni trikotnik [Versöhnungstriangel] pa na [an den] pratrikotnik; štirje trikotniki, položeni eden na drugega. 5.29 Poli protizakona se imenujejo 13, 14, 15, spravni trikotnik [der versöhnende Triangel] se imenuje 16, 17, 18. Iz 1. trikotnika izhaja gibanje in povlece sprav­ni trikotnik vase. h To je enostavna rotacija. Nas­proti stojeci trikotniki zakona in protizakona ijse polarno odbijajo, kar je neko posebno gibanje, ki v povezavi z rotacijo potiska trikotnike enega v dru­gega. To v dvojnem gibanju oblikuje 4 trikotnike, ki se držijo skupaj. Konkretna sprava se v seštevku ime­nuje 18. 5.30 Abstraktni padec 24 gre od 18 k 12, prek 24, zaradi cesar v delitvi pravimo: 18 je v 24 vsebovano enkrat, ostane 6. Iz tega nastane lik abstraktne sprave. 5.31 Zakon in milost se spravno uležeta na konice v podlagi [Basenspitzen] protizakona, iz cesar nasta­neta dva trikotnika, kar je v seštevku 36, to pa je po­trebno prišteti k daljicam. Tukaj se v realnem sklene 2. krog. 6. poglavje 1. stopnja sveta 6.1 Zacenja se delo sprave. Protizakon je vkljucen v zakon, da bi ga ta potenciral. Protizakon prinaša po­množitev in zgostitev, zakon pa poenotenje in podu­hovljenje. 6.2 Vsa naša pozornost se zdaj usmerja k izoblikovanju zarodkov sveta in duhovom protizakona, ki so strjeni in kakor mrtvi izrojeni. 6.3 Priti je moralo ucinkujoce [wirksames] življenje, ki jih je prebudilo ter privedlo do kesanja in spoznanja. V svojem elektricnem fluidu so bili strjeni, njihov duh pa je bil zmeden v temi. Vse okrog njih je mora-lo postati cistejše, svetlejše, oni pa so se morali prebu­diti in priti do zavesti svoje zmote. Dobri prvorojenci so stali mogocno pred njimi. 6.4 Fluid protizakona in sila, to pomeni, elektrika in re-pulzija, sta bili skupaj s padlimi prvorojenci vkljuceni v novo oblikovanje [Neubildung]. Privlacila so jih prasonca, ki so jim dala življenje, svetlobo, rotaci­jo. Stanovitni prvorojenci, ki so bili po tej prestali preizkušnji zdaj odlicnejši, so prejeli misije in posta­li mesije novega oblikovanja, s cimer naj bi odrešili protizakon in prek svoje inteligence, sile in fluida nacelovali izoblikovanju zarodkov sveta. 6.5 Spravili naj bi protizakonite duhovne vezi, oni, ki so ostali v boju oporniki vesolja. Ti mesije tako zdaj ne­mudoma pristopijo k svoji nalogi, k svoji odrešiteljski dolžnosti [Erlösungs-Amt], ter prevzamejo vodenje zarodkov sveta. 6.6 Vodenje teh svetov opisujemo v skladu z logiko, v skladu z zakonom števil; izpušcamo geološko in ge­nealoško zgodovino njihovega oblikovanja, da ne bi prišlo do zmešnjav pri pojmih in poimenovanjih, saj v zemeljskem jeziku ne najdemo realnih izrazov za to, za bistvo fluidov, ki jih moramo opisati, in ker je na Zemlji dokaze za njihov obstoj mogoce najti le v nadvse zgošceni masi. Brez koristi je podajati imena in dolge opise stvari, o katerih cloveški možgani ne vedo nicesar in ki jih cloveško oko ne more videti. Radi bi zgolj prek logicne pripovedi celote, prek po­vezave z zakonom števil v ljudi prodrli z resnico teh besed. 6.7 Vidite prasonca, ki enostavno rotirajo okrog nevrte-ce, vibrirajoce prasvetlobe. Napolnjena so z atrakcij­sko in vibracijsko silo, to pomeni, s prejemajoco in ustvarjajoco silo, ki jih, s tem ko jih podarjajo zarod­kom sveta, oblikujejo v embrije sveta; v embrije, ki so rasli in se oblikovali prek dvojne rotacije. Prasvetloba, odicna svetloba, fluid so se iz prasonc pridružili tem embrionalnim svetovom. 6.8 Vse to so mesije inteligentno vodili, embrionalni sve­tovi so prejeli polarno silo, to pomeni, protizakonit odboj in zakonito privlacenje, repulzijsko in atrakcij­sko silo, elektricni in magnetni fluid. 6.9 To se je zgodilo prek porazdelitve [Mitteilung] pra­sonc med zarodke sveta, zakaj zakon se je razpletel iz protizakona, tako da je bil ta kot izroditev [Entart­ung] iz zakona izlocen, izrojen [ausgeboren]. 6.10 Zakon se je zdaj oblikoval v prasonca, ki so izlocene zarodke sveta prek fluidne vezi izrodka [Herausge­burt] držala pri sebi. 6.11 Prek fluidne vezi so zarodki sveta od prasonc prejeli oživljenost in toploto; izoblikovanje in rast v embio­nalne svetove. 6.12 Svetloba prasonc je tekla na embrionalne svetove in jih osvetljevala. Solarna svetloba je v embrionalnih svetovih postala teluricna. Odicna svetloba je iz pra­sonc tekla na zgostitev embrionalnih svetov, na to zgostitev je tekla filtrirajoce in prežemajoce ter obli­kovala atmosfero. 6.13 Tako je odicna svetloba v embrionalnih svetovih po­stala atmosfera. Magnetni fluid prasonc se je prek vezi izrodka asimiliral z elektricnim fluidom embrio­nalnih svetov, prek cesar so bili ti izpolnjeni z elektro--magnetnim fluidom. 6.14 Vse to se je prek repulzijske sile, ki je bila prisotna v embrionalnih svetovih, posedlo na polih, to pomeni, da se je polariziralo. 6.15 Embrionalni svetovi so imeli obliko jajca in so podo­ba mehkega jajca v kokoši, brez lupine. Magnetno­elektricni fluid je beljak. Oblikovali so napol pro-zorne, konicaste embrionalne svetove v obliki jajc, ki so bili prek svetlobe prasonc osvetljeni in segreti, prek odicne svetlobe privedeni v lastno atmosfero, prek magnetnega fluida pa dvovrstno oplojeni. 6.16 Vrteli so se repulzivno okrog samih sebe ter v eno­stavni rotaciji okrog prasonc. 6.17 To je vse, kar smo vam želeli povedati o teh embrio­nalnih svetovih. Razlocnejši, na kratko povzet opis najdete v likih zakona števil, v tabeli 4. 6.18 Ko so embrionalni svetovi v svoji temi prejeli svet­lobo prasonc, je ta v njih postala teluricna oziroma relativna svetloba. Ko se je odicna svetloba filtrirajoce stekala v zgostitev, se je ta zgostitev vnela in se na­vzven iztekla kot lastna ekspanzivna atmosfera. Magnetni fluid je elektricnega spremenil v elektro­magnetni, polarizirajoci se fluid. 6.19 Tirnica oziroma elipsa embrionalnih svetov se je ravnala po rotaciji prasonc, ki so rotirala okrog pra-svetlobe. Teluricna svetloba embrionalnih svetov je bila z ozirom na svetlobo prasonc relativna, njena atmosfera je bila relativna z ozirom na odicno svet­lobo, njen fluid, ki tvori težo telesa, pa z ozirom na fluid, torej težo prasonc. 6.20 Embrionalni svetovi so bili, kakor vidite, z ozirom na prasonca v vsem relativni. Njihova svetloba je bila šibkejša, njihova atmosfera gostejša, njihovo telo tež­je, njihovo gibanje raznovrstnejše kakor gibanje pra­sonc. Zakon števil novega oblikovanja (tabela 4) 6.21 Novo oblikovanje ni nobena delitev, noben zmnožek; to je miren, zakonit, nemoten seštevek. Zvrsti se kot 7 k 6, kot lahko vidite v realnem liku novega oblikova­nja. Iz realnega 6 vidite, da novo oblikovanje prihaja kot 7, kot zacetek 3. kroga. Prvi krog išcite v prvem realnem trikotniku, ta je po stvaritvi prvorojencev sklenjen, 2. stvariteljski krog išcite po padcu, v spravi ali v 2. trikotniku, 3. krog pa se zacenja z novim obli­kovanjem. Konkretno novo oblikovanje v seštevku pomeni 21 in je v svojem racunu posledica 18. 6.22 Tu vidite konkretni trikotnik novega oblikovanja, ki prihaja iz najnotrišnjega pratrikotnika; tako sta iz Boga prišla sprava in novo oblikovanje. 6.23 Abstraktni lik novega oblikovanja napolnjuje 2. tri­kotnik, ki je loceval protizakon od zakona. 6.24 V seštevku so ta zapolnjujoca števila 37, 38, 39, 40, 41. 7. poglavje 2. stopnja sveta 7.1 Kako je zdaj z oživljajocim principom, ki smo ga v 2. in 3. poglavju imenovali oživljeno vesolje? Potem ko sta bila sila in fluid prvorojencev, z njima pa celotno vesolje, razdeljena v zakon in protizakon, se je prek te delitve razdelil tudi oživljajoci princip, tako da je nastal zakoniti in protizakoniti življenjski princip, od katerih se je vsak nahajal v njemu adekvatnih fluidih in bil voden po sili, ki ju je obvladovala. 7.2 Po padcu prvorojencev je torej pred vami dvovrstni življenjski princip. Eden je ostal zakonit moralni ele­ment, ki je bil skupaj z zakonitimi prvorojenci v ma-gnetnem fluidu prasonc oddvojen iz protizakona in je sledil rotirajoci sili. Potem imate pred sabo proti­zakoniti motoricni element, ki je skupaj s prvorojenci protizakona in prek teh istih zgošcen ležal v elektric­nem fluidu in sledil repulziji. Motoricno gibanje tega življenjskega principa pa vendarle ni bilo motoricno oživljeno, ampak zaradi zgostitve motoricno latentno omamljeno, torej ovirano. 7.3 Življenjski princip je motoricen, vendar mehanski element, ki vselej oživlja v adekvatnih fluidih, ki se gibljejo zaradi sile. S tem, ko se je magnetni fluid za­radi protizakona deloma spremenil in ko se je rotaci­ja zaradi protizakona izrodila v repulzijsko silo, se je tudi princip, ki ju je oživljal in jima mehanicno sledil, razdelil v to protizakonito izroditev in zgostitev. 7.4 Zdaj smo rekli, da je zaradi te zgostitve sledila strditev [Erstarrung] duhov protizakona, k temu pa zdaj do-dajamo, da je temu sledila tudi omama življenjskega principa, latentno motoricno stanje. 7.5 Motoricno gibanje je bilo v kaosu zmešnjave sil in fluidne zgostitve ovirano, paralizirano. Prek zako­nitega motoricnega gibanja, prek nadalje rotirajoce sile in fluida se je v embrionalnih svetovih vendarle ponovno prebudil latenten motoricen element. Ta negiben, navidezno mrtev življenjski princip se je torej z izoblikovanjem svetov prebudil v novo dejav­nost, v dejavnost sprave in novega oblikovanja. Strjen motoricni element se je prek svetlobe prasonc, ki je prežemala embrionalne svetove, segrel, prebudil, tako kot se je prek odicne svetlobe spremenil in prek ma-gnetnega fluida znova prejel motoricno gibanje. 7.6 Dvovrstnost življenjskega principa, ki je latentno ležala v njegovi strditvi, je znova postala ustvarjajo-ca in prejemajoca, motoricni življenjski princip. V elektro-magnetnem fluidu so se prek dvovrstnosti življenjskega principa oblikovali majhni mikrokoz­micni organizmi, ki jih imenujemo svetlobne živalice; cetudi so ti organizmi še veliko manjši od najmanjših monad ali sevajocih živali [Strahltiere], kakršne po­znate vi, so to vendarle oživljeni atomi, ki so se gibali v elektro-magnetnem fluidu. 7.7 Fluid je bil v celoti prežet in oživljen s temi organiz-mi. Organizmi teh živih atomov imajo cisto fluidno naravo, rojeni pa so prek prasvetlobe in odicne svet-lobe, torej prek dvovrstnosti. 7.8 Zaradi tega so tudi postali dvovrstni: atraktivni in repulzivni, magnetni in elektricni. Rojevali so se in se hranili drug z drugim [sie gebaren sich und ver­zehrten sich], kar je bil prvi korak k preobrazbam iz rodu [Abstammung]. 7.9 Tako se je življenjski princip, ki je vselej mehanicno, motoricno oživljajoce sledil vladajoci sili in snovi, spremenil v mikrokozmicne organizme, v svetlobne živalice ali organske svetlobne atome, ki so bili ade­kvatni embrionalnim svetovom in njihovemu fluid-nemu stanju. Bog in mesije so embrionalne svetove v novem oblikovanju prek naravnega zakona povezali z življenjskim principom. 7.10 Ta zakon pomeni: podobno poraja podobno; nika­kršnih preskokov ni; vse se od clena do clena zvrsti v nespremenljivem naravnem zakonu preobrazb in rodov. 7.11 Tu zdaj vidimo, da ta zakon deluje med življenjskim principom in embrionalnimi svetovi. Prvi je moto­ricni element, drugega oznacujemo kot silo in snov, vse to pa prinese troje, ucinek. Vidimo, kako to troje, korak za korakom, nelocljivo drug od drugega, pre­haja v naravni zakon. 7.12 Takšni so organski svetlobni atomi, imenovani svet­lobne živalice, embrionalni prebivalci embrionalnih svetov. 7.13 Omenili smo oživljajoci princip, ki mehanicno sle­di naravnemu zakonu. Duhovni princip, to pomeni, padli prvorojenci ostajajo latentno dremajoci, kakor mrtvi zagrnjeni v elektricnem fluidu. Morali so se prebuditi s pomocjo enakega principa; prebuditev življenjskega principa jih ni iztrgala iz njihovega la-tentnega stanja, ostali so paralizirani duhovi. 7.14 Vse, kar vidimo nastajati, je relativno. Posledicno je naravni zakon [Naturgesetz] sprejel to nacelo [Satz]: podobno ustvarja podobno, toda nikoli povsem ena­ko, to pomeni, da ustvarja v preobrazbah. Svetlobne živalice so v svojem razvoju mehanicno sledile na­ravnemu zakonu. Toda ta naravni zakon je nastal iz prazakona trojega, iz Boga, sile, prasvetlobe. Bil je posledica mesij, ki so zakon ohranjali pri sebi, in po­sledica sprave, torej ponovno posledica trojega. 7.15 Ce naravni zakon prinaša preobrazbe, potem te pri­našajo nadaljnje oblikovanje. 7.16 To nadaljnje oblikovanje postopno omenjamo v na­slednjih poglavjih. V tem poglavju naj ostro izposta­vimo sledece: prebujajoci motoricni življenjski prin­cip, njegova dvovrstnost, naravni zakon, ki življenjski princip veže na embrionalne svetove, iz tega izha­jajoce svetlobne živalice, ki se medsebojno rojevajo in hranijo druga z drugo ter mehanicno sledijo na­ravnemu zakonu in njegovim preobrazbam, v cemer najdejo svoje nadaljnje oblikovanje. 7.17 Ce v naslednjih poglavjih govorimo predvsem o na­ravnem zakonu, o življenjskem principu in rodovih, pa naj na tem mestu še enkrat ostro poudarimo, da vse prihaja od Boga in da je novo oblikovanje, ucin­kovanje [Auswirken], Njegova milost in sprava, na­ravni zakon pa spravna sila. 7.18 Cetudi ne omenjamo delovanja mesij, naj tukaj še enkrat recemo, da so oni prek vseh svojih lastnosti nacelovali nadaljnjemu oblikovanju svetov in živ­ljenjskega principa ter da so ostali duhovno silno in fluidno oporniki vesolja. Zakon števil 2. stopnje sveta (tabela 5) 7.19 Posledica novega oblikovanja so preobrazbe, posle­dica prejšnje celotne vsote [Totalsumme] 70, kakor vidite v 4. tabeli 1. stopnje sveta, pa je nov seštevek. V realnem 8, v konkretnem 24, v abstraktnem 48. Like tega seštevka skupaj z logicnim opisom najdete v tabeli 5. V abstraktnem je to, kar je izvorno nena­risano d, zdaj narisano in napolnjeno. 8. poglavje 3. stopnja sveta 8.1 Zapustili smo embrionalne svetove, ki se nadalje obli­kujejo prek naravnega zakona in grejo v preobraz-bah v korak s svojimi organskimi svetlobnimi atomi. Novo oblikovanje je preobrazba iz prasonc, in sicer trovrstna: motoricna v življenjskem principu, po sili v gibanju, fluidna v teži in gostoti. 8.2 In tako je s tem v teku tisocletij. Iz nespremenljivega Boga, iz prasile, ki preobražajoc se prek prav tako preobražajocih se fluidov, ki so motoricno oživljeni, vse giblje. 8.3 Prek dolgega in hitrega vrtenja postane fluidna masa v ledu trdna. 8.4 Tudi to je preobrazba, preobrazba in rod sta duala; to pomeni, da sta nelocljiva in skupaj ustvarjata eno. Tukaj morate (gledano s cloveške strani), od poglavja do poglavja, od stopnje do stopnje, racunati s tisoc­letji, v katerih te preobrazbe prek prarodu iz duha, sile in snovi porajajo svoje stvaritve. 8.5 Preobrazba je minutna, sekundna, mikrokozmicno vecno gibanje, ki poraja velika dejstva [Tatsachen] stvarjenja. Zapustili smo embrionalne svetove, ki so motoricno oživljeni prek organskih svetlobnih ato­mov. Te svetlobne živalice so bile v elektro-magnet­nem fluidu beljaka, kjer so se gibale in se absorbirale, znova rojene. To je bilo notranje življenje, notranja sila embrionanih svetov; delovanje ali ucinkovanje od znotraj navzven. Ucinkovanje od zunaj navznoter pa je svetloba prasonc, odicna svetloba, magnetni fluid, rotacijska sila. 8.6 Lastno ucinkovanje embrionalnih svetov sestavljajo: v njih prebivajoca repulzija, teluricna svetloba, atmo­sfera, elektricni fluid. Ti notranji in zunanji vtisi so se srecali v embrionalnih svetovih, se raztresli po njih in bili predelani [verarbeitet]. Vse, kar je bilo na zacetku predelano v enak elektro-magnetni fluid, lahko ime­nujemo embrionalni beljak. Zaradi daljšega tresenja, zaradi rotiranja in repulzije, zaradi dvovrstnosti flu-ida se je zacel ta oddvajati. Med tem oddvajanjem se je repulzijska sila podvojila in se skoncentrirala bolj v centru, proti sredini jajca. Vidimo, kako iz te koncentracije sil proti sredini jajca nastaja centrifu­galna sila, ki je elektro-magnetni fluid vedno bolj delila in oddvajala, dokler se ni polarno posedla na konice svetov, in sicer na eno konico bolj elektricno, na drugo bolj magnetno. To raztresenje ali deljenje je prihajalo iz sredine, kjer se je zarodek embrional­nega sveta posedel k središcni tocki ali k rumenjaku, in sicer k elektro-magnetni središcni tocki, ki je iz sebe oddajala centrifugalno silo. To je mogoce v celoti primerjati z jajcem, še preden se razvije lupina. 8.7 Oblikoval se je rumenjak ali središcna tocka ter dve neenaki beljacni konici. Vecji del magnetizma je po­vleklo navzgor, zaradi njemu podobnega zunanjega ucinkovanja [Einwirkung] prasoncne svetlobe. Ta pol je bil plošcat. Vecji del elektrike pa se je spustil navzdol in oblikoval konicast pol z dolgim elektro­magnetnim žarkom. 8.8 Prvo konico imenujemo plošcati magnetno-elektric­ni severni pol, drugo pa konicasti elektro-magnetni južni pol. V rumenjaku ali središcni tocki ostane materinska osnova [Mutterstock] izvornega elektro­magnetizma, ki je nenehno deloval prek centrifugalne sile in svojemu svetu dal ekspanzijo ali raztezanje, tako da je svet postal bolj okrogel tudi v širino. 8.9 Tresenje in razdeljevanje se je nadaljevalo, medtem pa je rotacija kot zunanja sila svetovom dala obli­kovanost in gibanje. Ti svetovi so imeli tako trojno gibanje, namrec prvo in drugo gibanje v svoji repul­ziji in centrifugalni sili, ter tretje gibanje, rotacijo (1. odbojnost, 2. silo iz središcne tocke, 3. vrtenje). 8.10 Prvo preobrazbo tako vidite v samem svetu, ki se je iz svojega fluidnega prosojnega beljacnega stanja raz­delil na 3, na središcno tocko in dve konici. 8.11 Ce je bil prej celoten embrionalni svet enakomerno izpolnjen z elektro-magnetnim fluidom, pa je bil zdaj fluidno trojno razlicen zaradi razdelitve in preobrazbe fluida. 8.12 Manjša teža in gostota sta se prestavili na magnetni, vecja teža in gostota pa na elektricni pol. 8.13 Fluidna zunanja odeja embrionalnih svetov se je pre­obrazila skupaj z njeno notranjo preobrazbo, in sicer s pomocjo organskega celicnega tkiva, ki je rahla bela koža še vedno mehkega jajca. 8.14 Rekli smo, da so svetovi prejeli vrtenje in ekspanzijo, ki se je iz središcne tocke širila na vse strani, tako da je jajcasta oblika postala podobna globusu ter za seboj povlekla dolg žarek elektro-magnetizma. 8.15 Tu imate pred seboj komet, ki se s trikratno hitrostjo giblje okrog prasonc. 8.16 Ekspanzija je notranja rast telesa sveta, preobrazba embrionalnih svetov v komete pa prehod, kakor vi-dite na osnovi neizoblikovanosti in neenakosti tele­sa. Delovanje življenjskega principa je šlo v korak z vsesplošno preobrazbo in nadaljnjim oblikovanjem. V prejšnjem poglavju smo omenili mikrokozmic­ne organizme, ki so kot svetlobne živalice oživljali elektro-magnetni fluid. Razdelitev in preobrazba vsesplošnega elektro-magnetnega fluida sta, po za­konu rodu in preobrazbe, razdelili in preobrazili tudi te svetlobne živalice. Te svetlobne živalice so v fluidih postale celicne [wurden zellisiert]. 8.17 Vsesplošna preobrazba kolektivno-magnetnega flu-ida, kakor tudi dvovrstnih svetlobnih vtisov, preob­razba repulzije v centrifugalno silo, je naredila svet­lobne živalice celicne oziroma jih je preobrazila. 8.18 Organizmi, ki so predtem v celotnem fluidu živeli kot enake svetlobne živalice, so se zdaj iz tega vsesplošne­ga materinstva, iz tega rodu, preobrazili v organsko posamicno celicno življenje. 8.19 Svetlobne živalice so postale celicne živalice, svetlobni atomi pa celice, in sicer dvovrstne celice. 8.20 To organsko celicno življenje se je kristaliziralo proti južnemu polu in v svojem fluidnem tkivu oblikovalo konicaste celice. Na severnem polu pa so te oblikova­le oglate celice. V središcni tocki oziroma v rumenja­ku sveta je ostala materinska osnova organskih svet­lobnih atomov. Njena preobrazba, celicne živalice, so v svojem celicnem tkivu oblikovale rahel fluiden ovoj kometov; razdelile so se v celice [sich verzellen] v skladu z notranjimi in zunanjimi vtisi ter tako ob-likovale nastavek za skorjo, v celice razdeljen mehki ovoj okrog kometov. 8.21 To organsko celicno tkivo je dalo svetu povezanost, koncentracijo. Lomljenje svetlobnih žarkov v njem je svet ogrelo in mu dalo preobraženo življenje. 8.22 Za konec tega poglavja ponovimo njegove glavne tocke. 8.23 Prvic, notranje delovanje svetov, repulzijska sila, ki se stopnjuje v centrifugalno silo, zaradi tega raztresenje in polarizacija, oblikovanje neenakih polov. Notranja ekspanzija, raztezanje, rast. 8.24 Drugic, celicne živalice, ki so okrog sveta – ta je zgolj komet – položile celicno tkivo [Zellengewebe]. 8.25 Tretjic, svetloba, ki pada v te organsko žive celice, prinaša nadaljnjo preobraženo svetlobo. 8.26 Pred seboj imate polarno neenak svet, katerega sre­dišcna tocka je rumenjak embrionalnih zarodkov. Vidite, kako ta svet iz svojega elektro-magnetnega južnega pola za seboj povlece rumen svetlobni žarek, medtem ko magnetno-elektricni plošcati severni pol slabotno sveti modro. 8.27 Iz embrionalnih svetov stojijo pred vami kometi, ki v trikrat hitrejšem gibanju rotirajo okrog prasonc. Zakon števil 3. stopnje sveta (tabela 6) 8.28 To je enostavni seštevek od 80 do 90. Kakor v stvar­jenju vse poteka clen za clenom, brez preskoka, tako tudi zakonito racunanje poteka število za številom, brez preloma. Tabela 6, ki spada k temu poglavju, vam ponazarja ta seštevek na realen, konkreten in abstrakten nacin. Realno tudi tukaj kaže 3. krožno sklenitev; njena posledica je prehod. 9. poglavje 4. stopnja sveta 9.1 Žarki prasvetlobe so vdrli v celicno tkivo in celicne živalice so to obcutile kot segrevajoci magnetizem. 9.2 V kometih vidimo svetove, ki so iz embrionalnega stanja stopili v otroštvo in so v prehodu, v preobrazbi. To likovno vidite v likih števil tabele 6. 9.3 Ker so imeli kometi zdaj dva neenaka pola in središc­no tocko, je s tem prišlo do temperaturne razlike. Se-dež toplote se je nahajal v elektro-magnetni središcni tocki, ki je kot materinska osnova ostala sebi enaka, oživljena po svetlobnih živalicah. Plošcati magnetno­elektricni pol je bil prijetno hladen, konicast elektro­magnetni pol pa neugodno mlacen. 9.4 Celicne živalice, ki so se v svojem tkivu po celotnem kometu in vseh njegovih fluidih vtkale in se razdelile v celice, so prinesle s seboj konsolidacijo teh fluidov. Seveda so morale soobcutiti tudi spremembo tem­perature, in sicer na severu prijetno hladno, na jugu neugodno mlacno, v središcni tocki vroce. 9.5 Svetloba je raznovrstno žarcila na zdaj že širše jajce in trikrat hitrejše gibanje je dajalo razlicne svetlobne vtise. To pa je prav tako imelo ucinek na svetlobne in celicne živalice. 9.6 Prve med njimi so se prek hitrejšega svetlobnega ucinkovanja, to pomeni, prek hitreje rotirajocega, spreminjajocega se svetlobnega ucinkovanja [wech­selnde Lichteinwirkung], preobrazile iz svojega rodu, in sicer molekularno, to pomeni, še bolj atomsko, iz cesar sta nastala posebna molekularna sila in gibanje, zaradi katerih so se te svetlobne živalice iz središcne tocke razpršile cez celoten svet kometov. 9.7 Prasvetloba je na te svetlobne živalice sijala prek telu­ricne svetlobe, vibrirajoce jih je prežela in atrakcijsko pritegnila k sebi. 9.8 Trikrat hitrejše gibanje, ti spremenjeni svetlobni vtisi, so torej ucinkovali na svetlobne živalice na ta nacin, da so razpadle na atomske molekulice, ki so med se­boj razvile lastno privlacnostno ali molekularno silo in se v rotaciji telesa raztrosile po njem; ker jih je prasvetloba atrakcijsko pritegnila, so bile vsajene v celicno tkivo. 9.9 Te iz svetlobnih živalic preobražene molekulice ime­nujemo življenjsko seme [Lebenssamen], ki je bilo zasajeno oziroma raztroseno prek celotnega telesa sveta po njegovem celicnem tkivu. 9.10 Rotacija in atrakcija prasvetlobe, posebna molekular­na sila, sta presadili te molekularne atome svetlobnih živalic v celicno tkivo celicnih živali. To imenujemo življenjsko seme, saj so ti molekularni atomi, zaprti v celicah, tam pognali korenine in življenje. Zarojeni [keimend] v celicah so vzklili kot preobrazba svetlob­nih živalic, ki so postale molekularne. 9.11 Rekli smo, da je fluid, ki oblikuje pola sveta, podoben beljaku [Eiweissartig] in da je bil omrežen s celicnimi živalicami. V tem mrežastem fluidu je bilo življenjsko seme zaprto kot živ zarodek, ki je v celicah pognal korenine in iz njih zrasel kot organsko rastlinsko živl­jenje. Velicastno in mogocno vidite v mikrokozmosu praoblikovanje rastlinskega življenja, ki v teh otro­ških svetovih oziroma kometih pricakuje nadaljnji razvoj. 9.12 To rastlinsko življenje se je prebudilo na razlicne nacine, kajti temperature in svetlobni vtisi so že bili razlicni; prijetno hladno in neugodno mlacno, v sre­dišcni tocki vroce. Tudi rastline so bile torej po svoji pojavitvi trovrstne: seme, ki izhaja iz organske središ-cne tocke in je položeno v celicno življenje, vzklilo in vzbrstelo pa je v razlicnih toplotah, pod razlicnimi svetlobnimi vtisi, se je razvilo kot trovrstno rastlinsko življenje. Obcudujte v tem zakon preobrazbe, cep­ljenje iz enega rodu po naravnem zakonu, trovrstnost, ki leži v enem. 9.13 Središcna tocka je, zaradi že navedenih razlogov, to življenjsko seme raztresala iz sebe. Magnetni severni pol ga je atrakcijsko sprejel, v pocasnem raztegnje­nem gibanju; elektricni južni pol pa ga je nasprotno ujel v hitrem, repulzivnem gibanju. Tako se je zgo­dilo, da je eno seme, ki je izšlo iz ene osnove, iz ene posode, in bilo položeno v raznovrstno toploto, svet­lobni vtis in gibanje, zraslo v razlicne rastline iz celic, ki so ga prejele. 9.14 S tem imate vstop v rastlinsko življenje, ki je dvovrst-no, prejemajoce in podarjajoce organsko rastlinsko življenje. 9.15 Tukaj znova vidite stekanje ustvarjajoce sile v pre­jemajoco, kar poraja eno. Ko so se svetlobne živali­ce združile [vermählen] s celicnimi živalicami prek življenjskega semena, je iz tega pognalo organsko rastlinsko življenje. 9.16 Rod teh rastlin korenini v združitvi dveh organskih vrst atomov v eni celici, v eni snovi. Te rastline so bile fluidne narave, saj se je celotno življenje, svetlobne in celicne živalice življenjskega semena in rastlin, gibalo v enem fluidu, kajti to je bilo stanje telesa sveta [Welt­körper], v katerem še ni prišlo do nobenih oddvojitev fluida. Prebujanje rastlinskega sveta je prvo izrašcanje [Herauswachsen] iz fluida. Prebujanje tega novega življenja, katerega rod izhaja iz prejšnjih poglavij, bomo obravnavali v samostojnem poglavju, kajti to je samostojna stopnja prehoda. Zakon števil, 4. stopnja sveta (tabela 7) 9.17 Zakon števil tega poglavja vsebuje enostavni seštevek od 90 do 100 in za like števil pomeni nov zacetek oziroma prehod. 10. poglavje 5. stopnja sveta 10.1 Sledimo razvoju teh otroških svetov oziroma kome­tov, njihovemu razvoju oziroma vzgoji, ki so ji nacel­jevali mesije. Razvoj oživljajocega principa gre v vseh pogledih v korak z razvojem sile in fluida. 10.2 Vidite, kako je življenjski princip prešel v oblike flu-idnih rastlin, ki so se razvile v trojnem gibanju, v trojni temperaturi. S svetom rastlin je prišlo tudi do velike preobrazbe vsesplošnih fluidov, saj so imele te rastline izsesavajoco in izrašcajoco naravo. Celicno tkivo je fluide povleklo vase in oblikovalo izrastke [Auswüchse], ki so se v rastlinskih oblikah polegli na površju telesa. 10.3 Tukaj govorimo, kakor smo že veckrat rekli, o poteku tisocletij. To izrašcanje fluidov v svet rastlin, ta prenos celicnega življenja na površje, je za seboj povlekel od­dvojitev, tako da so se fluidi razdelili na dve vrsti: na škrobu podoben [strärkeartiges] molekularni fluid in na bolj tekoc, prozornejši fluid. Seveda je ta delitev fluidov v sebi nosila posledice preobrazb, in sicer pre­obrazb že prisotnega, namrec življenjskega semena celicnih živalic, rastlinskega sveta. 10.4 Središcna tocka je s svojim rumenjakom oziroma ma-terinsko osnovo ostala ista in dajala iz sebe toploto, gibanje in življenjsko seme. Ta dejavnost je prikli­cala spremenjeno gibanje teles iz središcne tocke, drugacno osno vrtenje. To vrtenje je v zacetku oddva­janja fluida enako. Njegovo spreminjanje prihaja po-casi, postopno, skupaj z vse bolj in bolj razvijajocim se oddvajanjem fluida. Ta se je oddvojil tam, kjer so se fluidne rastline najbolj na gosto udomacile, pod-prt z zunanjimi vtisi svetlobe, atmosfere in toplote; sluzasti, škrobasti deli fluida, ki so vsebovali beljak, pa so se oddvojili od vodenih tanjših delov. 10.5 To je trenutek, ko jajce v kokoši oblikuje trdno snov beljaka in ko se iz njega izloci modrikast tanjši del. Prvo bo v poznejšem razvoju lupina, drugo pa beljak, ki obdaja rumenjak. Fluidno oddvajanje je v svetove prineslo raznoliko rojevanje celicnih živali, raznoliko vzklitje in izvalitev življenjskega semena, tako da je po zakonu rodu prišlo do novih cepitev in preobrazb.Življenjsko seme je bilo hkrati položeno v snovnat in v tekoci fluid ter je raznoliko vzklilo. 10.6 V prvem je oblikovalo goste, snovnate elemente, ker je privzelo nacin svoje matere in pridobilo bolj grobe, gostejše oblike ter zraslo v orjaške rastline, v katerih so se celicno življenje in celicne živalice prav tako spremenile in povecale. Tista semena, ki so vzklila v tekocem delu, ki je bil tudi celicast, so naokrog pla­vala kakor ikre in ob tem s svojo lastno molekularno silo prek elektro-magnetizma fluida oblikovale to, kar vi imenujete galvanizem. Milijoni teh galvanskih or-ganizmov, ki so prozorni, so oživili bolj vodeni fluid: bilo je mrgolenje in življenje, nenehno hranjenje in rojevanje, tako da je to neprekinjeno sekundno spre­minjanje [Wechseln] v svojem spreminjanju po zako-nu rodu porajalo nove vrste. 10.7 Ta mikrokozmicna sorodstva so se množila, tako da so se vrste tisockratno prenovile, se cepile in se spremenile, tako da so iz enega življenjskega semena v teh vodenih fluidih živeli milijoni razlicnih mikro-kozmicnih galvanskih organizmov in infuzijskih ži­valic. Ta fluid še ni tekoca voda, imenujemo ga vodna osnova [Wasserstock], tako kakor trdnejši beljacni fluid imenujemo snovna ali materialna osnova [Stoff – oder Materienstock]. 10.8 V snovni osnovi so korenine pognale orjaške rastline, ki so prek svetlobnih in toplotnih vtisov privzele barve. 10.9 Te rastline so imele organsko življenje, potem ko so v sebi nosile celicno življenje. Tako poženejo cvetovi, sadovi in semena s pomocjo beljacne snovi, ki leži v celicah, in rumenjacne snovi, ki je v živalicah. Odpa­danje in odmetavanje semena teh rastlin je k izvorne-mu proizvedlo podobno, se pravi raznovrstno. Tako so se tudi tu rastline množile v milijone vrst, velike in majhne, ter prinašale cvetove, sadeže, semena. 10.10 Zaradi gibanja atmosfere in rotacije, ki se imenuje veter oziroma sapa, so bila ta semena raztresena po vsem svetu, tako da je isto seme, ki je vzklilo pod raz-licnimi vtisi, na razlicnih mestih proizvedlo razno­vrstne preobrazbe oziroma rodovne rastline [Abstam­mungs-Pflanzen]. 10.11 Prav tako se je vodna osnova zaradi gibanja, ki je pri­hajalo iz sredine, zaradi gibanja telesa, zaradi zuna­njega pritiska rotacije, nahajala v padcu, v toku, tako da je prišlo do mešanj med enim in drugim fluidom, do mešanja od jajca do jajca, kar je preobrazilo vr­ste. Tako je zdaj pred vami tisockratno preobraženo, razvito organsko rastlinsko in živalsko infuzorijsko življenje [tierisches Infusorien-Leben]. Kometi so prek fluidnega oddvajanja, tako kot je to postopoma prišlo, postopoma tudi izgubili svoj elektricni žarek na južnem polu, saj se je elektricni fluid prek oddvajanja skrcil in se polariziral. Otroški svetovi so vstopili v razvojna leta. 10.12 Magnetni severni pol je postal zaradi fluidnih od-dvojitev bolj konicast, bolj okrogel, sredina je postala širša, gostejša, jug pa težji, bolj elektricen, bolj kom­pakten. 10.13 Ker je zdaj teža ležala predvsem na konici, se je po­stopno, v koraku s fluidnim oddvajanjem, razvilo neenakomerno gibanje; namesto vrtenja kotaljenje, ki spada k razvoju telesa, k fazi njegovega izobliko­vanja. To kotalece gibanje je enako gibanju Meseca in je posledica oddvajanja fluidov, nagubanja oziroma skrcenja [Einschrumpfen oder Zusammenziehen] fluidnega elektricnega žarka v južni pol, zaradi cesar telo, ki postaja neenakomerno težje, iz vrtenja preide v kotaljenje. Vse to pod vplivom prasvetlobe in atrak­cije k materinskemu soncu in zunanje rotacijske sile. 10.14 Zaradi spremembe gibanja so se spremenile tudi kli­matske razmere, kar bomo obravnavali v naslednjem poglavju. Zakon števil, 5. stopnja sveta (tabela 8) 10.15 Zakon števil tega poglavja sestoji iz seštevka od 100 k 110. Trije liki vam prikazujejo podobo preobrazbe in spremembe, ki pricakuje sklenitev. 11. poglavje 6. stopnja sveta 11.1 Zaradi kotaljenja sveta je bila ena stran torej hladna, saj se telo ni vec vrtelo in ni bilo obrnjeno k materin­skemu soncu, medtem ko je bila druga stran vroca. Hladnost je strdila in kristalizirala fluide materialne in vodne osnove tam, kamor svetloba prasonc ni vec segrevajoce prodirala. 11.2 Zaradi te kristalizacije in strjevanja so postali fluidi težji in bolj skoncentrirani. Na tistem delu sveta, ki je bil izpostavljen prasvetlobi, so fluidi evaporirali, iz njih so izparele snovi, kar je naredilo materijo lažjo; to je bil izdih in vsrkanje [Aufsaugen]. V nasprotju s tem pa je bila kristalizacija koncentracija-v-sebi [In-sichkonzentrieren]. 11.3 Prek te dvovrstne priprave snovi naj bi se izravnali neenaki težnostni odnosi telesa. Ta neenakost teže je bila pocasi, postopno odpravljena; odvijala se je v koraku s spreminjanjem snovi. 11.4 Z odpravo neenake teže je prenehalo tudi neenako kotalece gibanje in prešlo v enkratno osno vrtenje, v mirno rotiranje okrog materinskega sonca. 11.5 Enakomerno rotiranje in odprava neenake teže na polih sta bila torej isti korak. Velika preobrazba pa se je zgodila tudi v rastlinskem in živalskem svetu, saj so se na severu fluidi kristalizirali in postali trdnejši, na jugu pa so izpareli. Vdor svetlobe prasonc in toplote, do katerega je prišlo vzporedno z vrtenjem telesa, naj bi izravnal razlike, tako da bi v polovico sveta vdiral raztapljajoce in segrevajoce, v drugo polovico pa ohlajajoce in vsrkavajoce. 11.6 Nemogoce je imenovati vse infuzije in mikrokozmic­ne organizme ali vse rastlinske vrste, ki so na novo nastali prek sebe-preobražajocega gibanja in svetlob­nega ter toplotnega vtisa. 11.7 Temeljna teorija [Grund-Theorie] tega raznoliko prisotnega leži v rodu iz enega, ki vselej izhaja dvo­vrstno. Rod leži v celici. Eno oziroma temeljna tipa [Grundtypen] ostajata vselej mati in oce. Tako so sre­di teh preobrazb svetlobne in celicne živalice ostale silnejše življenjsko seme molekul, galvanski organiz-mi, celicne rastline, kot temeljni tipi. Mnogi mikro­kozmicni organizmi so se združili v en sam velik or-ganizem, ki se je v velikem [im Grossen] izoblikoval prek podpore zunanjih vtisov. 11.8 Aglomerat vec galvanskih organizmov, položen v vec­je celice, ki so bile zaradi vrocine bolj raztegnjene, je privedel do nastanka velikih dvoživk. 11.9 Tu vidite vecjo žival, sestavljeno iz mikrokozmicnih organizmov in rojeno iz jajcnih aglomeracij, kako oblikuje en velik organizem. 11.10 Aglomeracija vec jajc, ki so bila položena v fluidno kapsulo oziroma celico, izvaljena prek zunanjih vti­sov, je najprej oblikovala dvojne organe [Zwillings­organe] in v razvoju rodu en vecji organizem. 11.11 Vecje dvoživke so živele v vodni osnovi in se hra­nile z njenimi gostejšimi deli. Njihov ogranizem je bil prozoren in mehek. Zaradi neenakega kotalecega gibanja so bili odnosi med svetovi zelo razlicni. V kristalih hladnejšega dela so se celicne živalice pre­obrazile v kristalne živalice, ki so se v hladu strdile in prek pocasnega vracanja toplote oživele. Medtem ko so v mrzlem delu celice in kristalne živalice delovale koncentrirajoce navznoter, so bile v toplem delu ce-lice raztegnjene in vse je bilo prignano na površje. 11.12 Zaradi kotalecega gibanja v hladnem delu strjene rastline, ki so bile fluidne narave in ki so imele ko­renine v materialni osnovi, so v svoji kristalizaciji postale orjaški kristali ali ledeniki. 11.13 V središcni tocki sveta je zarodek oziroma rumenjak ostal sebi enak in odigral vlogo izravnave [Ausglei­chung], posredovanja med mrzlim in toplim, saj je bilo gibanje znova enakomerno. 11.14 Ko so življenjski pogoji za razvoj [Entfaltung] neke vrste izumrli, to pomeni, da so se preobrazili v drugac­ne pogoje, so se v koraku s tem preobrazile tudi vrste. 11.15 V vrocem delu sveta, kjer se je rastlinsko življenje v materialni osnovi orjaško in tropsko razraslo, so se zaradi jajcnih aglomeracij in izvalitev skupaj z njimi pojavili veliki rastlinojedci, orjaške celicne živali. 11.16 Z ohladitvijo vrocine je prišlo do izumrtja orjaških rastlin, izroditve [Abarten] oziroma zabubljenja or-jaških rastlinojedcev. V hladnem delu je segrevajoca svetloba iz kristalizacije oziroma strditve izvlekla življenjski princip in njegove elemente, in tu so se prek aglomeracij ponovno oblikovali mikrokozmicni organizmi in semena vodnih živali, ki so legle jajca [Samen eierlegender]. 11.17 Do zdaj smo videli, da se je iz mikrokozmicnih or-ganizmov razvila najrazlicnejša golazen [Gewürm], dvoživke in rastlinojedci, v taljenju kristalov pa vod­ne živali, ribe. Vse to je nastalo iz jajca in spremembe semena, ki je bilo položeno v razlicne fluide in ki se je zaradi zunanjih vtisov izvalilo na razlicne nacine. 11.18 Vidite življenjski princip, ki vse oživlja, oblikuje, pre­obraža. Isto gibanje sveta je prineslo izravnavo tem­perature, tako da je postal severni pol znova prijetno hladen, južni pol pa neugodno mlacen [widrig-lau]. Vrocina se je iz svojega sparjenega stanja ohladila, hladnost pa iz svojega kristalnega stanja segrela in stalila. Zaradi rotiranja in gibanja sta se ti relativni temperaturi srecali v svojih fluidih in okrog pasu ozi­roma rumenjaka sveta oblikovali nastavek za skorjo. To je tako, kot ce vroc fluid vlijemo v hladnega, kar je dvovrstno stekanje drug v drugega. To pa je oblikova-lo nastavek skorje okrog telesa sveta; porozna celicna koža, skozi katero so fluidi izparevali in se znojili. 11.19 Materinsko sonce, prasvetloba in odicna svetloba so na vse to sijali primerjajoce, izravnavajoce, in vse ovili v lastno atmosfero ter to gibali prek pritiska rotacije. 11.20 Tu moramo omeniti še nastanek ogljika, dušika in vodika v njihovih najvišjih potencah. 11.21 Materialna osnova v vrocem delu sveta, ki je poganja-la orjaške rastline, je bila v nenehnem izparevanju, v vžiganjih [Entzündungen] in izgorevanjih atmosfere, iz katerih je nastajal praogljik. Tukaj so tudi zaloge praogljika [Urkohlenlager], ki so se po zoglenitvi or-jaških rastlin v slojih polegle v materialno osnovo. 11.22 Izgorevanja pa si ne smete predstavljati kot ogenj ali plamen; prišlo je namrec do vžiga zraka [Luftentzün-dung], atmosfericnega ognja, zoglenitve rastlin in tistih, ki so se hranili z njimi. V teh toplih zalogah ogljika so se zabubili rastlinojedci. Te zaloge oglji­ka so bile na rahlo položene druga na drugo, pocasi stisnjene v materialno osnovo zaradi razvijajocega se osnega vrtenja in zunanjega pritiska rotacije, zaradi tega stisnjenja pa so se ogljikovi atomi kakor gost dež, ki v vrtecem gibanju kroži po zraku, razlili prek vseh delov sveta. 11.23 Ta ogljik se je absorbiral v vodno osnovo hladnega dela sveta, ki se je raztapljal in postajal vse bolj topel. 11.24 Zoglenele rastline so bile torej stisnjene v toplo mate­rialno osnovo, kar je skupaj z ohladitvijo oblikovalo zaloge ogljika; v hladnem delu so bili kristali oziro-ma celicne zaloge stopljene prazaloge. Ko so bila trda kristalna oblikovanja segreta in mehkejša, se je ogljik zaradi kroženja zraka kot atomski zarodek ogljikovega dežja silovito približal in zasadil rastlinsko življenje v omehcane kristale oziroma zaloge. 11.25 Medtem ko je bila vodna osnova v toplejšem delu juhasta in debela, je bila v mrzlem delu zaradi zmr­zovanja in kristaliziranja cistejša in filtrirana. Ti dve vrsti vode sta se zdaj premešali tudi zaradi tokov in gibanj sveta, s tem pa sta obenem pomešali svoja se­mena in jajca. 11.26 Te svetove imate zdaj pred seboj sredi še vecje pre­obrazbe. Tople zaloge ogljika, segreti kristali, mešan­ja snovi, presajanje semen, vodna osnova, mešanje jajc v tokovih zraka in fluidov. Vse to se je zgodilo v središcni tocki sveta, to pomeni, v njegovi kemicni materinski kuhinji. Zakon števil, 6. stopnja sveta (tabela 9) 11.27 Enostavni seštevek od 110 do 120. V realnem skle­nitev 4. kroga. Pred seboj vidite dokoncane like, saj so svetovi zdaj izstopili iz svoje otroškosti in se zdaj nahajajo v polnem razvoju. 11.28 Ta tabela 9 je veljavna tudi za 12. poglavje, saj razvoj sveta napreduje umirjeno. 12. poglavje 12.1 To poglavje obravnavamo samo kot razdelek, saj je z drugimi poglavji na isti stopnji, v istem zakonu števil; to je mirno nadaljnje oblikovanje in seštevek, ki sta vsebovana v sklenjenih likih števil. 12.2 V teku tega poglavja, ki obsega tek tisocletij, se bodo oblikovali svetovi, sile bodo ucinkovale, prišlo bo do oddvajanj, in tako bomo dejansko imeli pred seboj koncane svetove. Imenujemo jih polmaterialne, da bi vam razliko v potenci, ki je med njimi in svetom, ki ga poznate in poseljujete, naredili vsaj delno dojem­ljivo. 12.3 Tople, zoglenele zaloge so se ohladile. Segreti kristali so bili zaradi presaditve sonc in ogljikovega dežnega prahu, ki ju je prineslo kroženje zraka, porašceni in oplojeni. 12.4 Iz ovoja ogljikovih zalog so prilezle, izvaljene zaradi zunanjih razmer, letece polptice, polcrvi. Iz mnogih majhnih bub so nastali majhni metulji, iz vecjih pa velike, žametu podobne, lepo operjane, prilagodljive pticje vrste brez trdega kljuna ali krempljev, zakaj raz-mere teh polmaterialnih svetov tega niso zahtevale. 12.5 Ti svetovi 6. stopnje vstopajo z enako rotacijo v mir­nem gibanju v 7. stopnjo sveta. To je tocka mirovanja v racunu, v vseh likih, ki so podoba celotnosti [Tota-lität], sklenitve. 12.6 Svetovi so dosegli stopnjo urejenosti in izoblikova­nosti fluidne pripravljenosti, ki je imela za posledico prebujanje duhov protizakona iz njihovega letargic­nega stanja. 12.7 Težki fluidi, ki so predtem pritiskali na svojega duha, so bili namrec zdaj zaradi oddvojitve pripravljeni, po­tencirani, tako da je bil pritisk odpravljen in protidu­hovi so se prebudili! 12.8 Kaos se je izoblikoval v nove cudovite stvaritve. Bil je mir, svetloba, urejenost, toplota okrog njih, njiho-vi fluidi so se sprostili in njihovi duhovi so se pre­budili iz latentnega stanja. Življenjski princip, ki je v svojih organskih oblikovanjih protizakon združil z zakonom, je zdaj prešel k oblikovanju vecjih organiz­mov. Razvile so se pticje vrste, dvoživke, vodne živali, drevesa, rastlinske vrste; kristalne gore so se zarasle, vodna osnova se je zbistrila, materialna osnova pa se je utrdila prek položajev. Vse to polmaterialno, kemic­no oziroma snovnato, igraje v mnogoterih barvah. 12.9 V tem stanju svetov naj bi duhovi protizakona prišli do zavedenja [Besinnung], do obcudovanja Boga; do uvida požrtvovalne ljubezni mesij, njihovih duhovnih bratov. Vse naj bi se uglasilo v kesanju in poslušnosti. 12.10 Najvišjo inteligenco je bilo mogoce zaznati v vsem, vsepovsod cutiti roko ljubezni in sprave. Mesije so prišli v te svetove, da bi poucili protiduhove in jih spreobrnili. To je bilo duhovno življenje. 12.11 S prebuditvijo narave so se iz boja in iz sprave, iz vpli­va protizakona prebudili tudi duhovi protizakona, povzrocitelji [Urheber] kaosa in boja. 12.12 Njihovemu duhovnemu pouku je bila namenjena beseda ljubezni, ki je prišla od mesij. Morali so priti do kesanja in spoznanja, da bi lahko dosegli fluidno ocišcenje, v ta namen pa so posedovali svobodno vo­ljo, svobodno izbiro. 12.13 Narava je dosegla spravo, zdaj pa bi morali tej spravi slediti tudi oni. Ta logicni celotni pojem [Totalbe­griff] se upodobljen nahaja v likih števil. 12.14 Kesanje je bilo pred protizakon postavljeno kot sred-stvo spreobrnitve; postali naj bi poslušni in ponižni, svojo voljo naj bi uklonili pred zakonom, rotirali skupaj z njim in sledili nadaljnjemu razvoju. Prelom oziroma padec je zakon napravil nujen, temu zakonu pa naj bi zdaj sledili. 12.15 Fluidne zgostitve, ovoja, ki je odeval njihov duh in ki ga mi imenujemo živcni duh [Nervengeist], naj ne bi uporabljali za elektricne zgostitve in derotacije. Svoj duh naj bi pokorili zakonu, rotirali skupaj z njim, prek cesar bi se ocistil tudi njihov živcni duh. 12.16 Duha z njegovim ovojem ali živcnim duhom vam lah­ko predstavimo samo s trikotnikom, oziroma kot troje: kot duha, silo, snov oziroma kot duha, živce, fluid. 12.17 Duh je motor, ki giblje, živci so sila, ki oživlja, flu­id pa snov, v kateri prideta do izraza [sich äussern] oživljenost in gibanje. Zaradi tega so živci in fluid vselej izraz individualnosti oziroma duha, ki so mu ustrezno podobni. 12.18 Mesije so zdaj duh, atrakcija, magnetizem, svetlob­ne podobe [Lichtgestalten], sklenjeni silni trikotni­ki, ki stojijo na osnovi. Duhovi protizakona pa so nasprotno prevrnjeni trikotniki [gestürzte Triangel] z zgošcenim elektricnim živcnim duhom. Mesije so bili zmožni kemicno k sebi pritegniti tudi bolj gro-be fluide in prav to so morali storiti med izvajanjem svojih misij. Ko so se vrnili v prasonca, je ta zgostitev znova kemicno razpadla in mesije so se znašli v svo­jem pramagnetizmu. 12.19 Duhovi protizakona niso mogli priti višje, ne da bi predtem spremenili svoj inteligentni duh. Brez spre­membe duha nima slednji nobene moci nad višjimi poduhovljenimi fluidi. 12.20 Duh kot motor lahko oživlja in giblje le njemu ena­ke oziroma podrejene fluide, toda nikoli tistih, ki so nad njim; zakaj višja sila potence odpravi [aufheben] manjšo silo depotence. 12.21 Prek takšnih poskusov sile [Kraftversuche] je vendar protizakon izvorno tudi nastal. 12.22 Rekli smo, da so se duhovi protizakona strdili v zgošcenem elektricnem fluidu, in da je to strjevan­je prenehalo z elektro-magnetizmom, cišcenjem in oddvajanjem fluidov. 12.23 Zdaj veste, da so se mikrokozmicni organizmi in ce­licne živalice razvili v vseh fluidih, zaradi cesar so se ti tudi oddvojili. 12.24 Duhovi protizakona so se zato nahajali tudi v organ-skem in celicnem fluidu, ki je njegova sila in oživ­ljenost ter to, kar smo v ovoju protiduhov imenovali živcni duh. 12.25 Ti duhovi so se polmaterialno prebudili v polmate­rialnih svetovih. V svojem krogu trikotnika [Triangel-Kreis] so okrog sebe oživili fluid, ki je vseboval celice, in ga po svoji volji gibali prek živcev oziroma sile. 12.26 Narava in zakon sta duhovom protizakona v vse­splošni preobrazbi, namesto njihovega strjenega flu-ida, zaradi katerega so bili brez zavesti [bewusstlos], podelila oživljen gibajoci se fluid, imenovan živcni duh oziroma perisprit [Perisprit]. 12.27 S pomocjo svoje svobodne volje naj bi se zdaj v po­slušnosti obrnili k zakonu, rotirali skupaj z njim in ga ne prestopili. Da bi lahko uveljavljali [ausüben] svojo svobodno voljo, so morali uživati tudi svobodo, zato so bili ustvarjeni svobodni. Da bi se inteligentno iz­boljšali, jim je morala biti znova dodeljena svobodna volja. Zgled in navodila so prejeli prek požrtvovalnih mesij, ki so se kemicno gosteje oblekli, kar je bila žrtev za njihove duhove, in prišli iz svojih svetlobnih svetov k duhovom protizakona ter jih opomnili. Pred seboj so imeli veliko podobo Božje milosti, ki naj bi omehcala njihove duhove. 13. poglavje 7. stopnja sveta 13.1 Primerjajte to poglavje s 4. poglavjem. Tudi zdaj je vse harmonija. Protizakon, ki je vkljucen v naravni zakon, ni oblikoval kaosa, ampak je rotirajoce sledil zakonu. Narava je bila torej harmonizirana. Trenutek prebujenja inteligentnega protizakona, tj. duhov, je odlocilen. Okrog njih vladajoca ljubezen naj bi jih uglasila v harmoniji, Božja milost v spravi, ljubezen njihovih bratov v ljubezni. Prostovoljno naj bi sledili zakonu in tako znova postali eno s seboj, s svojimi brati in z Bogom. 13.2 Toda namesto da bi ubrali pot zakona, je med njimi prišlo do velikega razkola, postali so neenotni sami med seboj. Nekateri so skesani sprejeli pot zakona, drugi, ki so bili trdovratni in prevzetni, pa so se še bolj razjezili in protizakon v svojem duhu, sili in flu-idu podvojili. 13.3 Kjerkoli so le mogli, so delovali protizakonito elek­tricno in repulzivno. Nase so pritegnili fluide, jih zgostili in jih uporabili v boju proti zakonu. Borili so se s polno zavestjo, da, z besom do Boga in mesij. Želeli so postaviti hierarhijo protizakona proti zako-nu, kraljestvo Belcebuba proti kraljestvu Boga. 13.4 Bog, vsemogocnost, je pustil delovati naravni zakon, proti kateremu je bil bes protizakona zgolj nalet. Bog se ne more razsrditi, kajti On je v Svojih lastnostih, torej tudi v Svoji ljubezni, nespremenljiv; zato tudi ni unicil padlih prvorojencev, ki so izšli iz Njega. Pri tem drugem padcu je obstojeci naravni zakon pustil mirno delovati – in zakon jih je izlocil. 13.5 Zgodil se je drugi prelom, drugi padec, druga locitev, ki pa ni povzrocila kaosa, ampak izlocitev. V svetovih delujoci naravni zakon je protizakon izlocil iz zakona. 13.6 Duhovi protizakona so svojo nepripravljenost na pokoro zaceli z zoperstavitvijo gibanju. S pomocjo svojega živcnega duha so imeli okrog sebe krog sile in fluida, ki so ga uporabili za lastno zgostitev in za zgostitev celicnih živalic, ki so se nahajale v njihovem fluidu. Zgostitev se je zgodila zaradi razvoja elektric­nega fluida, zaradi repulzije. Ta zgostitev je v elektric­ni porazdelitvi [Mitteilung] prešla prek pomnožitve in zgostitve celicnih živalic in prek vseh fluidov v at-mosfero. To je v še vedno toplih zalogah in kristalih povzrocilo vžige atmosfere, vulkanske eksplozije. 13.7 Zakon, ki je napredoval v pravilni rotaciji in pravil­nem magnetno-elektricnem razvoju, je v obliki og­njenih obrocev skupaj z duhovi protizakona izlocil nezakoniti zgošceni elektricni fluid. Ta izlocitev je bila v skladu z naravnim zakonom [naturgesetzlich], zakaj naravni zakon v sebi ne trpi nicesar protinarav­nega in to zakonito izloci. 13.8 Seveda so bili duhovi, inteligentni princip, ki je oži­vljal protizakon, skupaj z njim v ognjenih obrocih izloceni iz svetov. 13.9 Protizakon je v svetovih izzval vulkanske revolucije in bil posledicno v obliki ognjenih obrocev izlocen iz njih. 13.10 Ognjeni obroci se v vesolju niso izgubili. Fluidi so našli oporo v duhovni nesmrtnosti in neunicljivosti duhov protizakona ter v njihovih materinskih sve­tovih, s katerimi so ostali povezani atrakcijsko in prek zakona gravitacije. 13.11 Obcudujte velicino in nespremenljivost Boga, ki je protizakon ohranil skozi zakon! Tako se je izloceni protizakon fluidno in atomsko razdelil v molekulice in rotiral okrog svojih materinskih svetov. 13.12 Ta padec je bil dvakrat vecji od prvega. To je bil pa-dec duha, sile in fluida, padec duhov, svetov in sil. Pri prvem padcu so duhovi izgubili zavest o samem sebi [Selbstbewusstsein], medtem ko so jo pri drugem pad-cu obdržali. Pri prvem padcu je nastal fluidni kaos, zmešnjava sil, pri drugem padcu pa so svetovi izlocili ognjene obroce, za tem dejanjem [Handlung] pa sta v njih znova zavladala prejšnji mir in harmonija. 13.13 Ti svetovi so zdaj postali materinska sonca, saj je nji­hova izlocitev, ognjeni obroci, v obliki zarodkov ro­tirala okrog njih. Te svetove moramo tako imenovati sonca drugega razreda. 13.14 Tisti duhovi protizakona, ki so se skesano pripravljali na spreobrnitev, so ostali v soncih drugega razreda, v boju so bili preizkušeni in ocišceni; vzpeli so se za eno spoznavno stopnjo in bili pripravljeni slediti zakonu. To, kar so izgubili, se jim je zdelo dvakrat dragocenejše, dvakrat vrednejše. 13.15 Kesanje in spoznanje sta jih napravili za spokornike, ki so stremeli po svoji izvorni enosti. 13.16 Ocišceni fluidi so bili dodeljeni duhovom kot živcni duh in sredstvo za spreobrnitev. S pomocjo tega istega sredstva so se mnogi spreobrnili, mnogi pa pregrešili. 13.17 Drugi padec je bil pomembnejši od prvega, kajti zdaj so duhovi obdržali svoje zavedenje; da, njihova pro-tizakonita inteligenca je bila izoblikovana, izostreno premišljena [scharf überlegt]. V protizakonu so postali odlicnejši; bili so to, kar vi na Zemlji imenujete demon. Prav tako kakor so bili mesije popolni v dobrem in v zakonu, so bili oni popolni v zlem in v protizakonu. 13.18 Želeli so podreti, prelisiciti in prisiliti zakon. Nespre­menljiv v svojih lastnostih jim je nasproti stal Bog, nepremagljiv v svoji sili jim je stal nasproti zakon, nedotakljivi v svoji cistosti so jim stali nasproti mesije. 13.19 Protizakon zdaj ni vec mogel latentno ležati v narav-nem zakonu in biti mehanicno voden; bil je zakonito prisiljen [gezwungen], duhovno primoran [bezwun-gen], položen v verige. 13.20 Bog si je izmislil spravni clen med protizakonom in zakonom ter pustil naravni zakon delovati v sprav­nem fluidu med obema. Moral je priti neki inteligen-ten, spraven, svoboden fluid, ki je ustrezal mesijam. Zakon števil, 7. stopnja sveta (tabela 10) 13.21 V tabeli pred seboj jasno vidite razvoj tega, kar je bilo ravnokar povedano. Izlocitev je likovno pred vašimi ocmi. Nadalje vidite dvakratnost padca [Zweifache des Falles]. Namesto prejšnjega zakonitega seštevka, kjer je k realnemu vselej dodano 1, h konkretnemu 3, k abstraktnemu 6, je tretji prelom trikraten: 3 na­mesto 1, 9 namesto 3 in 18 namesto 6. 13.22 To je zmnožek, ki mora biti ponovno deljen oziroma poenostavljeno priveden na pot zakona. 13.23 Prvi prelom je bil enojen, drugi prelom je dvojno tega enojnega [Doppelte von diesem Einfachen]. V realnem prek tega nastane trikotnik protizakona. V konkretnem 3 trikotnik protizakona, v abstraktnem pa ima prelom 18 daljic. 13.24 Realni zmnožek pomeni dvakrat 1 je 2 in seštevek 2 in 1 je 3. To predstavlja tudi lik. 13.25 V konkretnem pomeni zmnožek 2 krat 3 je 6 in 6 in 3 so v seštevku 9, kar pojasnjujejo 3 prelomljeni trikotniki. 13.26 V abstraktnem pomeni zmnožek 2 krat 6 je 12, se­števek 12 in 6 je 18, ki ga najdete v daljicah. Naša zadnja vsota seštevka tabele 9 je bila 120 in je zdaj s prikljucenim prelomom 150. Adelma von Vay Duh, sila, snov II. knjiga Adelma von Vay Duh, sila, snov 14. poglavje Nadaljnje oblikovanje 14.1 Ce je bil prelom dvojen, je morala biti dvojna tudi sprava. 14.2 Drugemu padcu sledi nadaljnje oblikovanje, ki gre po svoji zakoniti poti. 14.3 Ognjeni obroci, ki so jih odvrgla sonca drugega raz­reda in ki so vsebovali duhove protizakona, so se po svojem odpadu [Abfall] znašli v molekularnem stan­ju, vrtec se okrog svojih materinskih svetov. V tretji zgostitvi so prek drugih sonc prejemali prasvetlobo. Tako so, tudi sami teluricni, prejeli teluricno svetlobo, zgošceno prasvetlobo, ki je ustrezala snovi ognjenih obrocev. 14.4 Duhovi protizakona so bili pred naravnim zakonom nemocni, morali so se prikljuciti oblikujocemu na­ravnemu zakonu. Oblikovanje teh ognjenih obrocev v svetove se je odvijalo po istih zakonih, prek istih stopenj kot pri prej opisanih embrionalnih svetovih, le da v bolj zgošceni, materialni masi. 14.5 Iz molekularnega stanja so embrionalni zarodki vz­klili v nove svetove. Ti zarodki so bili v spiralnem gibanju elektricno spušceni [gelöst] iz obrocev in so sprva okrog svetov viseli kot sateliti, ki se izobliku­jejo naprej in naprej. Do svojega materinskega sveta so bili v planetarnem odnosu; teluricno so prejemali svetlobo drugih sonc, ki je bila zanje solarnost. 14.6 Zarodki svetov in embriji se niso razvili vsi hkrati. Bila so stopnjevanja spiralno-krožne oblike. 14.7 Nekateri so se v jajcnem stanju gibali v hitrem vrten­ju; drugi so rotirali z dolgim elektricnim svetlobnim obrocem; spet drugi, ki so imeli v sebi presežek iz­oblikovanosti [Übergewicht der Ausbildung], so se enostavno kotalili; drugi, ki so prihajali iz prehodne stopnje, pa so zakonito rotirali. Zarodki svetov se niso mogli naenkrat socasno izoblikovati iz ognje­nih obrocev, kajti pod pritiskom rotacije je moralo v spiralnem krogu potekati vse po vrsti [im Gliede]. 14.8 Tako so molekule v spiralnem krogotoku postale za­rodki in bile izlocene; ti zarodki so v nadaljevanju spiralnega krogotoka postali jajca, ta so se v istem teku spremenila v komete, nato v enostavno kotalece se svetove, nazadnje pa v zakonito rotirajoca sonca. 14.9 Ti zadnji izoblikovani svetovi pod vplivom protiza­kona, ki povzroca vulkanske revolucije, izlocijo tudi ognjene obroce, ki so, izoblikujoc se po istem zakonu, sateliti oziroma spremljevalci teh svetov. 14.10 Te svetove, ki se najprej oblikujejo iz ognjenih obrocev, imenujmo svetovi tretjega razreda, kar bo pozneje še pobliže razloženo. Tu se pred vami razvije brez­koncno življenje, nenehno oblikovanje svetov. V spi­ralnem krogu eno zamenja [ablösen] drugo. Neneh-no odmetavanje, izlocanje sta bili posledica vedno delujocega protizakona, ki bi želel v svojem nesmislu [Widersinn] prestopiti meje vesolja in zakonov. Kjer je bilo le mogoce, se je na pot postavil kot ovira, z upori in zastoji sil, z elektricnimi in vulkanskimi eksplozijami. 14.11 Tako je zaradi zastojev sil v spiralnem krogu prišlo do trkov [Zusammenstösse], kar je iz razbitih svetov naredilo molekularne atome. Ker pa je naravni za­kon deloval naprej in naprej, se ni moglo nic izgubiti ali uniciti, in tako so se tudi ti atomi vrteli in se z novo aglomeracijo spet prioblikovali [heranbilden] k svetovom. Ti atomi, izpolnjeni z mikrokozmicnim življenjem, so se vrteli okrog svetov, planetov in sa­telitov. 14.12 Tu je pred vami celostna velika slika; opisujemo jo od nepremicne prasvetlobe naprej, v spiralnih krogih novega oblikovanja in depotence. Prvic, imate pra­sonca, katerih otroci so drugega sonca, iz katerih se je zgodil odpad in v katerih so se oblikovala tretjega sonca, ki so sredi izlocanj oblikovala solarnosti, ter nekaj otrok in planetov, ki so imeli okrog sebe znova satelite; med vsem tem so se kot molekularno-silni [molekülkräftig] elektricni kosmici v soncnih siste­mih tretjih sonc rotirajoce gibali atomi sveta. 14.13 Tu imate razlicne rotacije. Prva velika enostavna rota-cija okrog prasvetlobe, ki so pra- oziroma prva sonca. Rotacija drugih sonc z lastnim osnim vrtenjem okrog prasonc, s temi torej 3-krat okrog prasvetlobe, ki je yretji spiralni krog. Rotacija tretjih sonc z lastnim osnim vrtenjem okrog drugih sonc, s tem okrog pra­sonc in okrog prasvetlobe v peti stopnji spiralnega kroga. 14.14 Nazadnje še vrtenje otrok oziroma odpadov tretjih sonc okrog sebe in okrog svojih materinskih svetov in tako naprej v spiralnem krogotoku. Pomnožitev je oddaljitev od Boga in prasvetlobe. 14.15 Tako drugi padec s seboj ni prinesel nobenega kaosa, nobenega unicenja, ampak zgostitev in pomnožitev, nad katerima sta vodeca, oblikujoca in spravljiva sta-la nespremenljivi veliki Bog in Njegov zakon. 14.16 Duhovi protizakona so vedno sledili najgostejšim fluidom. Ko so se iz ognjenih obrocev obliko-vale solarnosti, so jih kot cistejše fluide zapustili najslabši duhovi protizakona ter jih poselili manj zli. Duhovni vpliv protizakona se je uveljavil v razvoju življenjskega principa. Temu mehansko sledec je bil izpostavljen fluidnim vtisom in v svetovih najbolj grobe zgostitve je prišlo do razvojev razlicnih rastlin in živali. Prek duhovnega in fluidnega vpliva proti­zakona so nastale strupene rastline in divje živali. 14.17 Embrionalni razvoj svetov iz ognjenih obrocev je imel isti zakonit, urejen tek kakor razvoj drugih sonc. Le da so bili tu fluidi že od zacetka gostejši, celicne živalice vecje, svetlobne živalice bolj zgošcene; v iz­voru, v enosti je bilo vse isto, toda razlicno v mno­goterosti, v pojavitvi. Torej so bili v svetovih, ki so se oblikovali iz ognjenih obrocev, vsi zacetni zarodki [Anfangskeime], atomi in molekule od zacetka gostejši; pozneje so bila vsa oblikovanja in zaloge ogl­jika bolj materialni, ogljikov dež, stapljanja kristalov, poplave in mešanja pa bolj snovni. 14.18 Razdalje med vrocino in mrazom so bile vecje, iz­ravnave zaradi ovir duhov protizakona težje. Še po­sebno pa se je od prejšnjih zelo razlikoval razvoj živali v njihovi pojavitvi. V duhovih protizakona se je namrec razvila cutnost, ki se je prenesla na živalske organizme, ki so bili oživljeni z življenjskim prin­cipom. Duhovi protizakona so imeli inteligenco in zavest; bili so bolj zavesten in bolj premišljen protiza­kon, želeli so ustvarjati iz sebe, se množiti. A vendar so bili sami v svojih podsvetovih [Unterwelten], kajti tako lahko imenujemo svetove, ki pripadajo tretjim soncem. 14.19 Ti duhovi so bili v samem sebi neeni; toda ob spomi-nu na izstop iz svojega duala so zdaj, sledec svojim cutnim obcutjem, se pravi, sledec izroditvi duhovne dualne ljubezni, stremeli po združitvi živcnega duha. Tako so mislili, da lahko sami ustvarjajo. 14.20 Izroditev dualne ljubezni se je izrazila v cutnih ob­cutjih, ki so svoj izraz iskala v privlacnosti fluidov živcnih duhov. Na ta nacin so si ti duhovi v svojem ovoju oblikovali cutne oblike. Ker pa vendar ni bilo nobenega duhovnega principa, ki bi bil poleg duhov protizakona adekvaten temu fluidu, so duhovi pro-tizakona ostali brez inteligentne izpolnitve. Življenjski princip, ki je z rotiranjem v svetovih v naravnem za­konu oživil vse njihove fluide, je oživil tudi te cutno ustvarjene fluide duhov protizakona. 14.21 Iz tega so nastale živali, ki so ustrezale cutnosti. Cutnost je ekspanzivno množece [vermehrendes] obcutje, ki je izpolnjevalo vse molekule in celicne živalice fluidov, ki so ustvarili duhove protizakona v njihovem cutnem približevanju živcnemu duhu. Rotirajoci življenjski princip, ki mikrokozmicno združuje v enem velikem organizmu, je po narav­nem zakonu v teh fluidih zdaj oživil cutne živali, kar je imelo za posledico rojevanje prek telesnega stika [Berührung], rojevanje živih mladicev iz njim lastne, od protizakona podedovane cutnosti. 14.22 Vzajemni fluidni stik duhov protizakona v njiho­vem živcnem duhu ni ustvaril novega življenja, am-pak novo preobrazbo. Razvil je elektricno beljacno, molekularno, celicno [zellenartig] oživljeno snov, katere mikrokozmicno življenje se je aglomeriralo v vecjem organizmu in proizvedlo mehansko živeco obliko [Gestalt], žival. 14.23 Te živali so se nato prek cutnosti množile v najraz­licnejše rodove. Naj opomnimo, da je bilo to roje­vanje cutnih živalic [Getier] iz fluidov duhov pro-tizakona, ki je bilo oživljeno zgolj prek življenjskega principa, posledica naravnega zakona. Vse proizvaja sebi podobno in relativno. Tako so morali biti tudi fluidi duhov protizakona po svoji oživljenosti prek življenjskega principa, kar zadeva obliko in lastnosti, tem podobni in z ozirom nanje relativni. S tem lahko razložimo številne razlicne podobe iz grške mitolo­gije, ki so jo cloveški duhovi ustvarili iz starega spo­mina. Od tod pripovedka o zlem Bogu stvarniku kot nasprotju [Gegensatz] dobrega. 14.24 Duhovi protizakona v nacinu oživljenosti in razvoja svojega živcno-duhovnega izliva in aglomerata niso našli zadovoljitve. Razjezili so se nad svojo nemocjo, da bi ustvarili karkoli duhovno inteligentnega. 14.25 Živali, ki so bile iz svoje cutnosti in fluidov oživljene prek rotirajocega življenjskega principa, so zrasle [ent­wachsen], postale divje, neukrotljive, zle, zrcalna slika svojih lastnih lastnosti, tako da so jih duhovi protiza­kona preganjali in stremeli po tem, da bi jih unicili. 14.26 Na tem mestu je potrebno narediti primerjavo med drugimi in tretjimi sonci. 14.27 V drugih soncih lepe rastline in ptice, mehke, dišece zaloge, svetle kristalne vode. Njihovi prebivalci ske­sani, spreobrnjeni duhovi. 14.28 V tretjih soncih materialno, cutno življenje, ki se v planetih njihovega sistema še zgosti; tam proizvaja strupene rastline, trde zaloge, motne vode, cutne živali, njihovi prebivalci pa so na pokoro nepriprav­ljeni duhovi. 14.29 Vendar pa je bilo življenje v samih tretjih soncih vse manj cutno in materialno kakor tisto planetov in sa­telitov. Kajti tisti duhovi protizakona, ki so bili prek živcno-duhovnega stika cutni in so ustvarili cutnost, so se vecinoma nahajali v planetih, ki so prejemali svetlobo, hrano in toploto od tretjih sonc, ta pa so bila v duhu, sili in snovi manj cutna in materialna, zaradi cesar so tudi bila solarnosti. 14.30 Vidite, kako so se preobrazbe vrst sprva zgodile prek aglomeracij jajc in izvalitev; medtem je iz gostega flu-ida, ki je ustvaril duhovno cutnost, in njegovih aglo­meracij, prišlo do ustvarjanja mladicev. 14.31 V tem stadiju podsvetov in nadsvetov [Oberwelten] zakljucujemo to poglavje. 14.32 Tukaj velicastno duhovno življenje, tam cutno množece stremljenje [Trachten]. Prepad med obema, ki bi ga bilo treba izravnati s spravnim clenom. Zakon števil nadaljnjega oblikovanja (tabela 11) 14.33 Dvojni prelom, realno 3, konkretno 9, abstraktno 18, oblikuje v realnem liku protizakon d in mora v spravi in nadaljnjem oblikovanju oblikovati realno 3 ali 1 d, konkretno 9 ali 3 d, v abstraktnem 18 daljic. 14.34 To je odprava preloma 3, 9, 18, prek nadaljnjega obli­kovanja 3, 9, 18. 14.35 Prelom se prek istih števil v zakonu deli oziroma je vanj vkljucen. Realni dvojni prelom postane realno dvojno nadaljnje oblikovanje, prek svoje vkljucitve v za­kon števil. Delitev tu poteka takole: (glej tabeli 10 in 11) realno konkretno abstraktno 15 / 18 / 1 45 / 54 / 1 90 / 108 / 1 / 15 / / 45 / / 90 / 39 18 14.36 Tukaj, tako kot v 5. poglavju sprave, ostanejo praliki nespremenljivi, realno 3, konkretno 3, abstraktno 3. 15. poglavje Spravno nadaljnje oblikovanje 15.1 Naša pozornost mora biti še posebej usmerjena k na­daljnjemu oblikovanju razlicnih svetov in življenjske­ga principa. Življenjski princip se je kot mehansko sledeca, oživljajoca sila prek naravnega zakona v tako imenovane podsvetove utelesil bolj snovno in mate-rialno. Kot tak je bil življenjski princip individual-nost, iz Boga izhajajoca, rotirajoca oživljajoca sila, ki vse prisotno oživlja v naravnem zakonu. Ustvarjajoca sila, ki izhaja iz Boga, je tista, ki oplajajoce oživlja mater naravo. 15.2 Ko se je življenjski princip med spravljanjem pro-tizakona z zakonom tam v podsvetovih utelesil in oživljal cutne organe, pa sam po sebi ni bil cuten; cutni princip so bili še naprej cutni duhovi. Ko je torej življenjski princip prek svoje oživljenosti aglo­meriral organske fluide in iz teh rodil živali, sam po sebi v svoji individualnosti kot življenjski princip ni bil cuten. Še naprej je mehansko sledil naravnemu zakonu in v svoji rotaciji vse zakonito oživljal. 15.3 Življenjski princip, sila in fluid lahko ustvarjajo samoenostno [einheitlich], saj eno pogojuje drugo. Živ-ljenjski princip ima, vtem ko izteka iz Boga, svojo za­konito rotacijo, svojo zakonito oblikujoco in oživlja­joco pot skozi tri kraljestva [Reiche], skozi zemeljsko, rastlinsko in živalsko kraljestvo, nato pa postane po­duhovljen življenjski princip, ki je pridobil na sili in zavesti. Med vsemi svojimi rotacijami in oživitvami ostane mehansko sledec princip, eno z zakonom; pa vendar v casu rotacij pridobi na sili in zavesti, kar se izrazi v instinktivnem, duševnem, vendar še vedno mehanicnem življenju. 15.4 Nenenehno oblikovanje, rotiranje in oživljanje izobli­kujejo individualnost življenjskega principa v dušev­ni princip. 15.5 V teh dveh poglavjih nadalje vidite planete, satelite in atome, kako se vrtijo v sistemu okrog svojih ma-terinskih svetov, tretjih sonc. Te svetove imenujemo podsvetovi, saj v vsem oblikujejo mocan protizakon prvim in drugim soncem, ki jih imenujemo nadsve­tovi [Oberwelten]. 15.6 Duhove protizakona imenujemo demoni, to poime­novanje pa smo izbrali kot nasprotje mesijam. Vtem ko so hoteli sami ustvarjati, so demoni iz svojih zgoš-cenih organskih cutnih fluidov, ki so bili oživljeni prek rotirajocega življenjskega principa, opazovali nastanek živih mladicev (živali). 15.7 Ker so bili fluidi organsko in celicno prežeti s cut­nostjo, so se tu molekule elektro-magnetnega beljaka vkljucile v celice, kar je proizvedlo cutne embrionalne organizme in njihove aglomeracije ter imelo za po­sledico žive mladice. Fluidni embrionalni razvoj je prišel iz živcnih duhov, demonov, in je bil oživljen prek vseoživljajocega življenjskega principa. Tako sta prišli iz demonov snov in lastnost živali, iz življenj­skega principa njihova oživitev v obliki živih mladi-cev, ki so zrasli v divje, unicevalne, razjarjene živali protizakona. S pomocjo svojega organskega nastanka so te živali pridobile lastnosti demonov. 15.8 To je bilo življenje na planetih in satelitih. 15.9 Demoni, ki so cutili, da so nesmrtni, so iskali poteši­tev svojih protizakonitih in cutnih obcutij v elektric­nem stiku in zgostitvi svojega živcnega duha. Poznali niso niti smrti niti utelesitve, bili so nezakoniti. Po svojem prvem padcu so postali kakor mrtvi in tako fluidno cistejši. Zdaj pa so zavestno in namenoma zgostili svoj živcni duh, ki so ga preobrazili, brez smrti, se pravi zgostili. 15.10 Sonca tretjega reda so prek svoje višje potence svet-lobe, toplote in magnetizma, prek centripetalne sile, na svoje planete ucinkovala solarno. Ta tretja sonca so oživili duhovi protizakona, ki jih ne imenujemo demoni, saj izroditve niso dosegli v polni meri; zato so se zakonito nahajali v tretjih soncih, kot manjši duhovi protizakona, v manjšem fluidu protizakona. 15.11 Tekom naše razlage vidite, da se to, kar imenujemo cisti magnetizem, nahaja samo v prasvetlobi in vprvih soncih. Že prvi padec je magnetizem zgostil v elektriko in kolikor globlje v depotenco gremo, toliko bolj slednja prevladuje. 15.12 Elektrika in magnetizem izražata sili, in sicer repulzi­jo in atrakcijo. Ucinek obeh teh sil oznacujemo sku­paj z elektro-magnetizmom in polarnostmi, ki – kot vidite – vse od drugih sonc do podsvetov vladajo v zgostitvah. 15.13 V podsvetovih se nahaja predvsem elektro-magne­tizem, to pomeni, vec elektrike kot magnetizma. Ta je kot fluid zdrizasto [gallerartig], povezan prek ce­lic, ležal v živcnih duhovih demonov: v beljaku bolj elektricno, v celicah bolj magnetno. Kolikor gostejši je postajal živcni duh, toliko bolj se je magnetizem preobražal v elektriko. V svoji dvovrstnosti, polarno ucinkujoc s svojo atrakcijo in repulzijo, ta elektro­magnetni zdriz ni ležal zgolj v živcnih duhovih, am-pak v vsem zemeljskem kraljestvu, v vseh rastlinah in organizmih. Ta zdriz je prežemal zemeljsko kraljestvo v celicah kot mreža, ki vse drži skupaj. 15.14 Prav tako so imele rastline svoj elektro-magnetni zdriz, ki je njihova vlakna, živce in celice držal sku­paj; to isto pa imele tudi živali v svojem živcnem sistemu. Ta zdriz, ki se je iz zemeljskega kraljestva dvigal kot para, je nad tem oblikoval elektro-ma­gnetni eter oziroma plast zraka, ki je pritegnjena s solarnostjo v svoji preobrazbi povzrocila elektricne svetlobne in etrske pojave. 15.15 V tisocletjih, ki jih obravnava to poglavje, vidite iz­oblikovanje inteligentnega in cutnega protizakona v podsvetovih; ne tako globoko potopljene duhove protizakona v tretjih soncih. 15.16 Tisti padli duhovi, ki so skesano stopili na pot pobolj­šanja, so bili v teh tisocletij obrnjeni k svoji izvorni cistosti in so, sledec rotaciji, v svoji spravi z zakonom znova postali skesani dualni duhovi in prejeli manjše misije. 15.17 Prek svojega poduhovljenja in poenotenja so se vrnili domov v prva sonca. 15.18 Druga sonca so tam stala kot raji brez prebivalcev, cakajoc spravni clen. 15.19 Tu moramo poudariti dve dejavnosti: dejavnost pad-ca in pomnožitve v podsvetovih, dejavnost kesanja in sprave, poenotenja [Einswerdung] v nadsvet oziroma v prasvetlobo. 15.20 S svojimi besedami želimo zgolj izpostaviti logiko dogodkov in vse razložiti v veliki celoti, izrisani v grobih potezah. 15.21 Ko so se demoni zoperstavili Bogu, so morali biti do Njega v grobem protizakonu. Ko so želeli ustvarjati, so bili tvorci [Urheber] cutnosti v naravi, ki je roje­vala žive mladice. Bili so predstavniki vsega material-nega, repulzivnega in protizakonitega [Widergesetz-lichen], ki je oblikujoci naravni zakon preobrazilo v spravno nadaljnje oblikovanje, saj Bog, praprincip ljubezni, nicesar ne unici. Zakon števil spravnega nadaljnjega oblikovanja (tabela 12) 15.22 Ta seštevek, od 180 do 210, in tabela 12 sta namenje­na poglavjema 15 in 16, omenili ga bomo v slednjem. 16. poglavje Embrionalni duhovi 16.1 Med demoni in mesijami vidite prepad, ki ga ne zdru­žuje noben spravni clen. Pa vendar je bil ta spravni clen, ki se je oblikoval v vseh teh poglavjih in cakal na svoje prebujenje v zavest, že tu. 16.2 Ta clen je moral biti trovrstno spraven, in sicer inteli­genten, v sili in snovi združen, duhovni, samega sebe zavedajoc se spravni princip. Ta spravni clen ima izvor v Bogu, v duhovnem principu, ki izteka iz Njega, in v duševno izoblikovanem življenjskem principu. 16.3 Ta dva principa, oblecena v fluid, proizvajata celoto, embrionalne duhove. 16.4 Rekli smo, da je življenjski princip v svoji rotaciji, v svojem poteku oblikovanja [Bildungsgang] sam pri­dobil na sili in zavesti, kar ga je preobrazilo v duševni, instiktivni princip, ki vselej mehansko sledi zakonu. 16.5 Kolikor silnejši je postajal in kolikor bolj se je živ­ljenjski princip zavedal samega sebe, toliko bolj je bil potenciran in se je približeval duhovnemu, iz Boga iztekajocemu principu. 16.6 Vrhunec njegove potence je povzrocil njegovo tal­jenje in poenotenje [Einswerden] v duhovni prin­cip, iz cesar so bili rojeni embrionalni duhovi. Ko je oživljajoci princip dosegel svojo najvišjo potenco, je bil v poenotujocem [einsmachende] rotacijskem gibanju, vedno oživljajoc in delujoc iz podsvetov v druga sonca, od tam pritegnjen v prasonca in tako postopoma k prasvetlobi, kjer se je združil z duh-ovnim, iz Boga iztekajocim principom, ter izšel kot novo stvarjenje, kot embrionalni duhovi, tako kot nekoc prvorojenci Boga. 16.7 Kolikor zavestnejši in silnejši je bil življenjski princip, kolikor bolj duševne narave je bil, toliko višje se je vz­penjal v potenci, dokler ni, stekajoc se v poenotujoco prasvetlobo, od tam izšel kot novo stvarjenje. 16.8 Iz tega zlitja se je rodilo na milijone embrionalnih duhov. Ustvarjeni prek žarka vibracije so prek rota-cije prejeli oblikovanje in obliko [Bildung und Form]. 16.9 Kot duhovni embriji so bili ustvarjeni s pomocjo vib­racijske sile iz prasvetlobe in rojeni s pomocjo asimi­lacijske sile iz poenotenih duševnih principov. Prek rotacije so prišli v prasonca, kjer so se ti duhovni embriji izoblikovali v popolne dualne duhove, ki so jih poucevali mesije. Prav tako so prejeli tri duhov­ne darove: inteligenco, dualno ljubezen in svobodno voljo. 16.10 Iz embrionalnega stanja so se v prasoncih zbudili kot zavedajoci se dualni duhovi, ki so bili še v otroštvu. V svojem oblikovanju in razvoju so bili prek oblikujoce gibajoce rotacije in mesij, ki so jih poucevali, odve­deni v druga sonca oziroma raje, saj so bili ti svetovi v svoji zakoniti popolni fluidni izoblikovanosti adek­vatni embrionalnim duhovom. 16.11 To je trikratno gibanje, ki proizvaja celoto. Najprej so se po poenotenju življenjskega principa v prasvetlobi prek prvega gibanja, vibracije in asimilacije rodili duhovni embriji; nato so bili ti zajeti v rotacijo, ki jih je prinesla v prasonca, kjer so se prioblikovali [her­anbilden] v dualne duhove; tretjic so jih mesije peljali iz prasonc v raje, kjer naj bi v najpolnejši mladostni sili kot razviti dualni duhovi priceli svoje življenje samostojnega nadaljnjega oblikovanja, kot dualni duhovi, obdarjeni z inteligenco, svobodno voljo in ljubeznijo, duhovi, katerih ovoj oziroma živcni duh se povsem ujema s polmaterialnim stanjem rajev. To so ta tri gibanja. 16.12 Zdaj dobro pazite na pomembno tocko te knjige. Med nastajanjem teh duhov in med nastajanjem prvoro­jencev Boga obstaja razlika. Ti duhovi niso nastali tako popolno in tako neposredno iz Boga, kakor so nastali prvorojenci. Protizakon je medtem dosegel svojo izoblikovanost oziroma preoblicenost [Aus­bildung oder Verbildung]; ti duhovi so bili spravni clen, izpolnitev prepada, medtem ko so bili prvoro­jenci svobodno rojeni iz Boga. Nadalje so bili embri­onalni duhovi rojeni napol iz življenjskega principa, ki je prešel že vse faze narave, protizakona, sprave, depotence in potence, napol pa iz Božjega iztekanja. Nasprotno so bili prvorojenci otroci ciste svetlobe: »svetloba Moje svetlobe«. 16.13 Prvorojenci so bili podobni Bogu, medtem ko so bili embrionalni duhovi podobni mesijam, katerih stop-nja popolnosti je bila cilj, ki so ga morali doseci. Ti embrionalni duhovi so prejeli iste duhovne darove oziroma sredstva nadaljnjega oblikovanja kot prvor­ojenci. Isti dualni zakon jih je povezoval v eno. 16.14 Po svoji duševni naravi fluidne sestave [Beschaffen­heit] svojega živcnega duha so se že od izvora razli­kovali od prvorojencev. 16.15 Po zakonu svojega rojstva so v prvih soncih prejeli oblikovanje in obliko, medtem ko so prvorojenci to isto prejeli v prasvetlobi. 16.16 Embrionalni duhovi so že ob svojem prebujanju k zavesti vedeli, da je tu protizakon in da bo treba pre­magati skušnjavo. 16.17 Po svoji duševni naravi so se zbudili kot prebivalci rajev z zavestjo o prepovedi. 16.18 Prebujanje oziroma utelesitev (kar tukaj oboje po­meni isto) teh duhov v druga sonca se je zgodilo po zakonu rotacije, vrtenja in oblikovanja; po naravnem zakonu, ki prihaja iz Boga, iz nespremenljivosti. 16.19 Tako kot je življenjski princip prek oblikujoce asi­milirajoce rotacije vse oživljal, se pravi, da se je oživljajoc asimiliral s silo in snovjo, prav tako so ti duhovi, vodeni prek rotacije, v ta druga sonca prišli kot duhovni, inteligentni princip oživitve; v oblikah, ki so bile podobne njihovim stvariteljem in adekvat­ne rajem. 16.20 Ti duhovi so bili torej duhovno podobni mesijam in fluidno adekvatni svojim živcnim duhovom, sve­tovom, ki so jih zaobjemali [fassen]. Mesije so bili posredniki njihove utelesitve v raje. 16.21 Tukaj naredimo majhno primerjavo z rajem pri Moj­zesu. 16.22 Adam se prebudi, Bog mu vdihne duha, njegovo telo je narejeno iz zemlje; duhovi se iz življenjskega prin­cipa duhovno prebudijo prek Boga, fluidno v fluidih svetov. 16.23 Adam je podoba dualnega duha. Eva je bila vzeta iz najnotrišnjega v njem, iz njega je izstopila kot njeg­ov dual, pa vendar je z njim tvorila eno. Prav tako dualni duhovi, ki so v fluidni obliki v živcnem duhu dvoje in v korenini eno. Kakor trikotnik, ki je po združujoci osnovi eno in prek svojega preloma pos­tane dva posamicna. Predstavljajte si dva kraka desno in levo kot duhova in osnovo kot njih poenotujoco, povezujoco fluidno vez dualne ljubezni. Ce je ta raz­trgana, sta duala locena. 16.24 Embrionalni duhovi so imeli zavest o bivajocem in protizakonu, v katerem je ležala prepoved. V prispo­dobi [bildlich] je to drevo spoznanja. K njim so prišli angeli, se pravi, spreobrnjeni duhovi so jim bili dani kot duhovi varuhi, prek tega so izpolnjevali majhne misije. V teh drugih soncih, kjer vlada vecna pomlad, ni bilo niti zlih živali niti strupenih rastlin. Njihovi prebivalci niso poznali niti smrti niti greha, pot do izpopolnitve [Vervollkommnung] je bila zanje od­prta. Tako so živeli, nadalje oblikujoc se z rotacijo, trikratno obdarjeni kot združeni dualni duhovi. 16.25 Sredi te miroljubne narave so varovali in gledali pro-tizakon, v katerem so uzrli podsvetove. Tam je ležala prepoved, to je bil prepovedan sadež! 16.26 Prav tako kot so imeli pogled na mesije in nadsve­tove, so imeli tudi pogled v podsvetove, z zavestjo o prepovedi. 16.27 Od zgoraj so prejeli svetlobo, življenje in pouk, med-tem ko je skušnjava prišla od spodaj. 16.28 Tu je zdaj clen, ki zapolnjuje prepad; prosti, individu­alni, oblikovanja in napredka sposobni duhovi, ki jih njihovi duhovi varuhi dobro vodijo med mesijami in protizakonom, in ki protizakon poznajo kot prepo­ved. 16.29 Brez inteligence in svobodne volje ni nobenega indi­vidualnega in duhovnega nadaljnjega oblikovanja; po naravnem zakonu so prejeli darove v skladu s svojim nastankom. Naslednje poglavje kaže, kako so jih upo­rabili. Spravni zakon števil nadaljnjega oblikovanja (tabela 12) 16.30 Spravni zakon števil se zakljuci v likih. Tu imamo preprost seštevek od 180 do 210. To je spet tocka mi-rovanja, celotnost v stvarjenju. 17. poglavje Tretji prelom 17.1 Embrionalni duhovi so prešli iz otroštva v zrelo mla-dost, ne da bi grešili, njihovi duhovi so bili v polnem razvoju. Poslušno so rotirali z zakonom in šli s svo­jimi svetovi velicastnemu nadaljnjemu oblikovanju naproti. Imeli so pogled navzgor in tudi pogled na podsvetove, katerih spravni clen naj bi bili. 17.2 V vesolju so stali med Bogom in protizakonom. Izraz dualne ljubezni je ležal v njih samih. Dva duhova, ob-dana z enim fluidom, zedinjena [geeint] v tej duhovni ljubezni in objemu, bi morala biti starša ali še bolje fluidna spremljevalca novonastalih embrionalnih duhov. To bi morala biti, to je bila njuna misija, oblikujoca rotacija naj bi ju pripeljala do tega – ko je vmes ovirajoce stopil vpliv protizakona in padec duhov. 17.3 Pojavitev [Erscheinen] cistih duhov je demone na­polnil z jezo; naucili so se uvideti nemoc svojega upora proti naravnemu zakonu, svojo nezmožnost ustvarjanja. Nastanek duhov jih je osramotil in na­polnil z zavistjo, saj je njihovo napacno oblikovanje [Missbildung] odstopalo od popolnega oblikovanja teh duhov. 17.4 Ker zdaj niso mogli osebno prodreti v 2. sonca (saj so vladajoci naravni zakon in njegovi fluidi stali pred njimi kot ograja, ki je ni bilo mogoce preplezati), so s pomocjo svoje svobodne volje, svoje inteligence pro­tizakona, svoje priliznjene cutnosti storili vse, kar so lahko, da bi v duhovih najprej zbudili radovednost in nato v njih prebudili še poželenje po okušanju pro-tizakona. Demoni so do meja svojega kraljestva, se pravi, do podsvetov, razvili elektricne ognjene iskre, barvne igre, saj so vedeli, da pogled mladih duhov pociva na njihovih svetovih. To je zbudilo rado­vednost po prepovedanem! 17.5 Sredi elektricne svetlobe so se demoni nahajali kot oživljajoci princip teh fluidov, ki so bili z eksplozija-mi in pretresi poslani v prostor. Pojav protizakona in demonov z njihovim elektricnim, fosforescirajocim živcnim duhom se je zdel duhovom nov. 17.6 Te oblike so se nekaterim izmed njih zdele gnusne, smrdece, neprijetne, zato so se tesno prikljucili duh-ovom varuhom; z vso silo so vztrajali pri solidarnosti do svojega sveta. V drugih duhovih pa je bila rado­vednost živa, v oblikah so našli zadovoljstvo in se v uporu proti oblikujoci rotaciji zavihteli iz svojih krogov v prostore, ob protizakon. To je povzrocilo trikratni odpad iz drugih sonc: duhovni, silni, flu-idni; odmetavanje ognjenih obrocev, ki so se, v skla­du s tem, kako so bili odvrženi, polegli okrog tretjih sonc, pritegnjeni prek njihove centripetalne sile in obdržani v ravnovesju. 17.7 To je prvi padec embrionalnih duhov; vidite pov­sem ciste dualne duhove, ki ostajajo v svojih rajih, in po odmetavanju ognjenih obrocev rotirajo naprej. Padajoci duhovi so odpadli kot duali, njihov prvi padec je bil neposlušnost, temu je sledil drugi padec, cutnost. 17.8 Ko so zaradi odpada prišli bližje protizakonu, so na dualnih duhovih demoni iz svojih živcnih duhov raz­vili cutne vzgibe [sinnliche Regungen]. Prejemajoci del duala je ta prepovedani sadež najprej okusil v ne- poduhovljenem stiku z duhovi protizakona. 17.9 Ta stik je na duale ucinkoval unicujoce kot elektricni udarec, se prenesel še na podarjajoci del, in tako pred seboj vidite locene duale, dvovrstne, cutne duhove, ki so bili v samih sebi neeni. 17.10 Tako kot se magnetizem preobrazi v elektriko, se ta cisti fluidni živcni duh preobrazi v cutnega, gostega. 17.11 Ne samo cutnost, ampak tudi nadutost je prek pro-tizakona pritegnila duhove, tudi oni so hoteli sami ustvarjati, sami spocenjati, preseci Boga. 17.12 Tu je prišlo do locitve padajocih duhov. Razdelili so se v cutne, neposlušne duhove, ki so se, prestrašeni zaradi posledic locitve, oddvojili od drugih živalsko cutnih duhov, iz njihovih elektricnih fluidov, iz nji-hove repulzijske sile v boljše fluide, in tiste, ki so me-hansko, brezvoljno, omamljeno in prestrašeno sledili pravilni rotaciji. 17.13 Izstop teh manj padlih duhov iz ostalih globoko padlih je prinesel izlocitev duha, sile in snovi iz og­njenih obrocev in je bil posledica cetrtega solarnega oblikovanja, ki je bilo podobno tretjemu soncnemu oblikovanju. 17.14 Prek tega ravnanja, ki je potekalo po naravno-zakoniti rotaciji, so atomi in molekule, ki so jih prioblikujoca se cetrta sonca izlocila iz ognjenih obrocev, padli globlje v prostor podsvetov s svojim cutnim duh-ovnim principom. Ta izlocitev je bila na materinske svetove, se pravi, na cetrta sonca, ki so jih ravnokar izlocila, pritegnjena s centripetalno silo. 17.15 Prek svojega padanja v prostor podsvetov so te izlo-citve povzrocile kohezije, razdrobitve. Tu vidite, da je z nastankom cetrtih sonc prišlo do izravnave, napolnitve prostora; prek atomskih kohezij v podsvetovih prena­polnjenost, ki se je znova solarno skoncentrirala. 17.16 Odpad duhov je bil trovrsten. Podoben je bil prvemu padcu, kaoticne pretrese pa je povzrocil le v pod-svetovih; kajti planeti, atomi svetov in sateliti so na molekule in atome izlocitev v pretresajocih kohezijah naleteli med popolnim oblikovanjem njihovih ma-terinskih svetov, cetrtih sonc. 17.17 Globoko padli cutni duhovi so se sredi teh kohezij omamljeno strdili. Demoni, nemocni proti Božjemu zakonu, so videli, kako jih kohezije neodvisno od njihove volje [willenlos] potiskajo sem in tja, zveza­ne z naravnim zakonom. Razplet tega podsvetnega kaosa, ki je nastal prek pomnožitve, zgostitve in prenapolnjenosti, prek odpada duhov in ognjenih obrocev, se je zgodil prek petega solarnega oblikovan­ja. Zdaj torej vidimo cetrta sonca, ki se vrtijo okrog tretjih, sama zase solarni sistem, med svojim obliko­vanjem obdana z molekulami in atomi, dokler se tudi iz te kaoticne kohezije ne oblikujejo pete solarnosti, ki se vrtijo okrog cetrtih sonc. 17.18 Duhovi protizakona, ki so poseljevali tretja sonca, so se znašli med povsem cutnimi in polcutnimi, med nadutimi in neposlušnimi duhovi. Med padlimi pr-vorojenci, ki so bili prej v tretjih soncih, in med pad-limi duhovi tako ni bilo nobene razlike vec; z izjemo demonov jih vse imenujemo »padli duhovi«. 17.19 V tretjih soncih so se torej kot solarna duhovna sila nahajali vztrajni, spokorjeni duhovi ter solarno, duh-ovno, fluidno vlekli k sebi tiste embrionalne duho­ve, ki so zaradi neposlušnosti, zaradi locitve dualov polcutno grešili. Cutni, nenaduti, loceni dualni duho-vi so se sami solarno pritegnili iz kroga globoko pad-lih nadutih duhov. Ti cutni duhovi so prišli v cetrta sonca, tako da so protizakonu povsem pripadajoci [anheimgefallene] duhovi kakor mrtvi omamljeni ležali v kaosu kohezij. Ti se nahajajo v smrti podob­nem stanju, oni v cetrtih soncih v zvezanem stanju polspanca; v tretjih soncih so prestrašeni spokorjeni duhovi. 17.20 Prek radovednosti je bil duhovni padec spodbujen, prek neposlušnosti izpeljan. Prinesel je duhovno izro­ditev, silo, derotiranje, snov, zgostitev, locitev dualov. 17.21 Opazujte zdaj z nami, o ljudje, ki ste sami prav takšni padli duhovi, trikratno milost, trikratno Božjo spravo. 17.22 Prelom tukaj v zakonu števil poteka enkratno [ein­fach] kot prvi, vendar pa je od njega dvakrat tako dolg in velik, z dvakrat tako velikim obsegom. 17.23 Preden preidemo k podrobnejšemu opisu razpleta iz kaosa, ki smo ga že omenili pri oblikovanju petih sonc, bi radi najprej ta padec primerjali z izvirnim grehom [Sündenfall], kakršen je opisan v Stari zavezi. S tem vam bomo razložili, kako vsak zemljan na svet pride že obremenjen z izvirnim grehom [Erbsünde]. 17.24 Mojzesova zgodba o stvarjenju ne more biti niti znanstveno pravilna niti teološko upravicena, v koli­kor je omejena samo na Zemljo. Ta zgodba je osnutek podobe [entworfenes Bild] velike celote. 17.25 Receno je: »V zacetku je Bog ustvaril nebo in Zem­ljo«. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami. Bog je rekel: Bodi svetloba – in nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. 17. 26 In Bog je locil svetlobo od teme. In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noc. To je bil prvi dan. 17.27 Tu išcite simbolicno prebuditev mrtve materije, pre­buditev vesolja. Ne pustite se zmesti s terminologijo, opazujte duha besed. 17.28 Bog, nebo, pusta zemlja in temna globina so: Bog, njegova prasvetloba in mrtva materija. 17.29 Bog je rekel: Bodi svetloba – in vesolje je bilo oživ­ljeno; iz prasvetlobe je nastala odicna svetloba, s cimer sta mišljena dan in noc. Duh Božji je vel nad vodami, to pomeni, da je Bog v prasvetlobi. 17.30 Mojzes povsem pravilno pravi, da je imela Božja beseda: »Bodi svetloba!« – dve posledici, dan in noc, prebuditev mrtve materije in oživljeno vesolje, odicno svetlobo in prasvetlobo. 17.31 Drugi dan: In Bog je rekel: Bodi obok sredi vodá in naj loci vode od vodá. In Bog je naredil obok in locil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom, in Bog je obok imenoval nebo. 17.32 Obok je prasvetloba. Voda je oživljeno vesolje, ki je obdajalo prasvetlobo. Tu oblikovanje fluidnih kap­ljic. Padec mesij – in Bog je locil vodo pod obokom, protizakon od voda nad obokom, od zakona. 17.33 Tretji dan: In Bog je rekel: Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno. To je ob-likovanje prasonc. 17.34 Tretjega dne je tu razvoj sonc, oddvajanje fluidnih substanc, ohladitve. 17.35 Mojzes padca mesij ne omenja posebej, vendar pa pozneje, ko omenja demone, ki zbujajo skušnjavo, to jemlje kot že dano dejstvo. 17.36 Cetrti dan je Bog ustvaril najrazlicnejše zvezde, Sonce ter dolocil dneve in leta. To je potek pravilne rotacije sonc. 17.37 To mesto v Mojzesovi knjigi je, kakor veste, vodilo do številnih zmot. 17.38 Ker se vsi svetovi, kot smo že rekli, niso razvijali enako hitro in naenkrat, so v tem obdobju obstaja­le velike in male svetlobe, to pomeni, najrazlicnejši svetovi v razvoju. 17.39 Peti dan, pravi, je Bog ustvaril vodne živali in ptice. To so velike dvoživke, rastlinojedci in ptici, ki smo vam jih opisali. 17.40 Šesti dan je Bog ustvaril žive živali in ljudi. To je nadaljnje oblikovanje življenjskega principa znotraj rodu, prebujanje embrionalnih duhov v rajih. 17.41 Nadalje pravi, da je Bog ustvaril cloveka iz zemelj­ske grude [Erdenkloss] in mu vdihnil živega duha [Odem]. 17.42 Embrionalni duhovi so bili iz Božjega Duha resnicno narejeni v živ duhovni princip in s fluidi svojih svetov obleceni v fluidne živcne duhove. 17.43 Rekli smo že, kako izvzetje [Herausnehmen] Eve iz Adama v sebi zaobjema pojem duala [Dualbegriff]. Dolg Adamov spanec pred stvarjenjem Eve je proces notranje združitve dualov, skozi katerega so šli duho-vi v prasoncih. Njegovo prebujanje in uzrtje družice je dualna zavest duhov, zavest o dvojem v enem. 17.44 Tako lahko Mojzesovo zgodbo o stvarjenju vidimo zgolj kot osnutek podobe [entworfenes Bild] stvar­jenja nasploh, vse do vsesplošnega grešnega padca. Njegove besede so praresnica, božanski navdih, ce se za veliko celoto rabijo simbolicno. 17.45 Bog je duhove posvaril pred drevesom spoznanja, to pomeni, pred protizakonom, ki so ga videli v raju, to pomeni, v vesolju. Slišali so glas kerubov in nad­angelov, ki so posvarili duhove pred približevanjem protizakonu in stikom z njim, saj bi jim ta prinesel smrt, se pravi, omamo ter utelesitve. 17.46 Biti zaprt v vrtu raja pomeni biti zaprt v naravnih zakonih, ki naj jih ne bi prekršili. 17.47 Prejemajoci del dualnih duhov je najprej grešil, ko je prek živcno-duhovnega stika s protizako­nom okusil prepovedani sadež. Ta se je prenesel na podarjajoci dual, ki je s tem prav tako prejel proti­zakon v elektricnem prenosu [Mitteilung]. Vendar je to prejetje protizakona duale locilo. S tem je prišlo do živcno-duhovne spremembe, izoblikovanja cutnih oblik. Adam in Eva sta se pricela sramovati, saj sta te oblike prepoznala kot goloto, zaradi cesar sta se skušala ogrniti v še gostejše fluide; to v prispodobi [bildlich] receno pomeni ogrniti se v figove liste. 17.48 Adam in Eva sta bila nato prek angela pregnana iz raja, se pravi, cisti duhovi so se skoncentrirali v 2. soncih, izlocujoc vse protizakonito. 17.49 Kar je temu sledilo, prekletstvo kace, sodba nad Ada-mom in Evo, je vse globoka alegoricna resnica. 17.50 Zakaj kaca, demon, so njuno vest stokratno obtežili s padcem duhov. Od zdaj naprej naj bi prebivali v najnižjih, najbolj materialnih svetovih. Razvilo naj bi se sovraštvo med demonom in žensko, ki naj bi mu pohodila glavo, sepravi žensko, katere posebna misija je premagati protizakon, cutnost. 17.51 Vecna skušnjava cutnosti obdaja prejemajoci del dua-la, žensko; prav ona naj bi premagala cutnost, unicila protizakon in šele prek nje naj bi jo unicil podarjajoci del duala – moški. Zakon števil, 3. prelom (tabela 13) 17.52 Realni tretji prelom je po svoji velikosti dvakratnik [das Zweifache] prvega preloma, po svoji vsebini trikratnik [das Dreifache]. Dolžina tretjega prelo­mljenega kraka [Bruchschenkel] je dvakratnik dol­žine prvega prelomljenega kraka; to oznacuje drugi individualni prelom duhov. Ta tretji prelomljeni krak pa je v svoji dejavnosti in nadaljnjem oblikovanju tri­kratnik, zato ga pri seštevku štejemo kot 3. 17.53 V konkretnem je tretji prelom trikrat vecji od prve­ga prelomljenega trikotnika; kraki trikotnika pa so štirikrat daljši od tistih prvega konkretnega prelom­ljenega trikotnika. V tem so trije konkretni prelomi in štirikraten individualni prelom, konkretno ali v posamicnem, vzeto dualno. 17.54 V abstraktnem so prelomljeni trikotniki glede na velikost svojih krakov ostali enaki, vendar so se podvojili glede na število daljic. 36 crt predstavlja dvojnost padca. Vecina crt predstavlja velikost real-nega in konkretnega: predstavlja dvojnost padca in se pri seštevku šteje kot 18. To, kar je pri realnem in konkretnem velikost, je pri abstraktnem mnoštvo [Mehrzahl] crt 36, ki pa štejejo le kot 18. 17.55 Realni zmnožek tu pomeni: 3 krat 1 je 3, v konkret­nem je 3 krat 3 9, v abstraktnem je 3 krat 6 18. Celot­ni seštevek te tabele je 240. 18. poglavje Trikratni razplet iz kaosa 18.1 Trovrstno padli duhovi so bili trovrstno porazdeljeni, duhovno, silno in snovno: manj protizakoniti iz ne­poslušnosti in iz tega izhajajoce locitve dualov padlih duhov v tretja sonca; okrog njih so odvrženi ognjeni obroci kot prstani [Ringe] najprej rotirali in se prek centripetalne sile tretjih sonc obdržali v spiralnem gibanju, dokler se niso njihovi solarni zarodki prek sile duhovnega principa in rotacije oddvojili iz mole-kularnih ognjenih obrocev in oblikovali cetrta sonca. 18.2 Nekateri duhovi, ki so bili skupaj z ognjenimi obroci neposlušno izloceni iz svojih sonc in so ležali v kro­gu tretjih sonc, so obcutili kesanje in strah; popus­tili so in bili s svojimi fluidi vkljuceni v tretja sonca, saj so bila ta zanje adekvatni svetovi. To je tretjim soncem dalo ekspanzijo, raztezanje, tako da sta se njihova solarnost in centripetalna sila povecali; prek tega povecanja sile in fluidnega množenja magnetiz-ma je prišlo do izlocanja in atraktivnega izvlecenja [Herausziehen] magnetno-elektricnih, boljših fluidov in manj cutnih duhov iz ognjenih obrocev v solarne elemente. S podporo rotacijske sile je bilo to solarizi­ranje atomov povzroceno v skladu z naravnim zako­nom [naturgesetzlich]. To je bilo izlocanje solarnih zarodkov in atomov, ki so se prioblikovali k cetrtim soncem, rotirajoc okrog tretjih sonc. 18.3 Prioblikovanje [Heranbildung] teh solarnih elemen­tov je potekalo postopoma prek vseh že omenjenih stopenj oblikovanja atoma, zarodka, jajca, kometa, kotalecega in vrtecega se sveta, vse to v razlicnih stopnjevitih [gradierte] elipsah. Tako imamo iz ato­mov ognjenih obrocev, v rotaciji in gibanju milijonov let, zdaj cetrta sonca, ki rotirajo okrog tretjih. Tako so tretja sonca iz ognjenih obrocev potegnila solarne elemente, ki so se prek rotacije v spiralnem gibanju iz atoma oblikovali v manjša cetrta sonca. 18.4 Cutni duhovi so med oblikovanjem teh cetrtih sonc v svojih snoveh ležali kot ohromljen, polspec, cutno­duhovni princip. 18.5 Prek prioblikovanja cetrtih sonc je prišlo do izlocitve iz preostalih principov duha, sile in snovi, tako da so cutni naduti duhovi v svojih snoveh s kohezijsko silo [kohäsionkräftig] padli globlje, namrec v elipse planetov, in te atomizirali, molekularizirali. V svojem izlocitvenem padcu [Auscheidungsfall] so naleteli na planete podsvetov, kar je povzrocilo kohezije oziroma rušilna gibanja. 18.6 Vse to je potekalo zakonito, zato bomo to imeno­vali naravno-zakoniti kaos; naravna posledica pad-ca, izlocitve duha, sile in snovi protizakona. Padec se zgodi zaradi teže in poteka navzdol, v nasprotju [Gegensatz] s poduhovljenjem, ki poteka navzgor. 18.7 Kohezije so bile posledice cutnosti in padca. Cutni in naduti duhovi so kakor mrtvi ležali v teh snoveh. Demoni so bili v lastnih verigah nezmožnosti ujeti nasproti zakonu. 18.8 Solarnost in centripetalna sila cetrtih sonc sta prav tako priceli s svojim delom in solarno, koncentrirajo-ce, atraktivno ucinkovali na podsvetni kaos. Ponovno so se solarni zarodki in elementi iz teh atomiziranih fluidov zbrali v peto solarno oblikovanje, v peti soncni sistem, ki je po dosegu [Erlangung] svoje solarnosti in polne centripetalne sile iz materialnih atomov in za­rodkov ponovno poiskal to, kar je solarno-atraktivno, ter rotirajoc okrog sebe zbral šesti solarni element. 18.9 Ta šesta sonca so najmanjši, najtežji in najbolj ma-terialni soncni svetovi, ki imajo okrog sebe svoj planetarni sistem oziroma sebe oblikujoc 7. soncni element. 18.10 Med temi tisoci šestih sonc se nahaja vaše Zemljino Sonce, med temi milijoni solarnih zarodkov se nahaja vaša Zemlja. 18.11 V cutnem duhovnem principu in njegovi sili in sno-vi se nahajajo najrazlicnejša stopnjevanja in sencen­ja [Schattierungen], ki so prek rotacije, prek solarne sile izoblikovana spiralno oziroma stopnjevito, vse do oblikovanja sonc. V teh prioblikovanjih se nahajajo atomi, zarodki, jajcni svetovi, kotaleci se in vrteci se svetovi, ki se kot bodoce solarnosti vsi gibljejo v na­daljnjem oblikovanju in si po doseženi solarni stopn­ji centripetalne sile, medtem ko odmetavajo ognjene obroce, postopoma ustvarjajo [sich gründen] lasten sistem. 18.12 Oblikovanje vseh teh milijonov svetov je potekalo po zakoniti poti [Gang] duha, sile in snovi. Kot trovrst-no eno, z ozirom na katero je vse relativno, so se ti prioblikovali po zakonu rodov in preobrazb. Nikjer samovolje, vse zakonito prihajajoce iz Boga je priob­likovano prek Njegovega trovrstnega zakona. 18.13 Tako si clen za clenom prek duha, sile in snovi sle­dijo preobrazbe zacetka; nicesar ni brez tega svetega trojega. 18.14 V principih ne vidite nobene spremembe, njihova dejavnost je preobrazba, oblikovanje v relativnostih. Principi duh, sila in snov so v samih sebi nelocljiv zakon. 18.15 Tako vidite Boga visoko nad vsemi napadi proti­zakona, ki je hotel trikrat zamajati obok, bil trikrat onemogocen [untätig gemacht] in vkljucen v zakon. Protizakon je stal kot prelom nasproti celoti, duhu, sili in snovi, ki je vse mirno oblikovala naprej in ro­tirala ter vkljucila protizakon v zakonite preobrazbe, v polarnosti, v naravni zakon. 18.16 Duhovi tretjih sonc so se postopoma zbudili iz svoje letargije. Z vracanjem življenjske sile so se ovedli svo­je napake: svojega izstopa iz raja, svoje nove naporne in mucne poti. Svetovi, v katerih so se nahajali, so bili zanje v primerjavi z raji mucni in grobi. 18.17 Preden pa gremo k podrobnejšim opisom teh svetov, moramo še nekaj povedati glede podsvetov. 18.18 V petih in šestih soncnih krogih so se vsi cutni ele­menti z globoko potopljenimi duhovi oddvojili v pla­nete in satelite. Sleherni soncni sistem vsebuje v svoji oživljenosti in oblikovanju lastno lestvico razlicnih preobrazb in razlik v duhu, sili in snovi. To troje de­luje tako v mikrokozmosu, v najmanjšem, kakor tudi v makrokozmosu, v najvecjem. 18.19 Duhovni princip je povsod dolocujoci princip; silo namrec giblje glede na potenco duhovnega principa oziroma motorja, glede na to pa se izoblikuje tudi gostota snovi. 18.20 Nenehne preobrazbe so za tiste, ki so padli globoko, postale zakon, tako kot je enakost zakon za ciste. 18.21 Zdaj opazujmo preobrazbe duha, sile in snovi v vseh soncnih sistemih. Zakon števil, trojni razplet iz kaosa (tabela 14) 18.22 Liki števil te tabele imajo trojno spravno gibanje. Razlika je tu v vecjih množecih oblikah privedena [herbeigeführt] prek tretjega preloma. Seštevek te tabele je 270. Ta tabela velja za poglavji 18 in 19. 19. poglavje Tretji, cetrti in peti soncni sistem 19.1 Preobrazbe duha, sile in snovi potekajo v istem ko­raku; kar bomo zdaj povedali, poteka postopoma v enem taktu. 19.2 Duhovna preobrazba leži v duhu samem in s tem v pojavitvah življenjskega principa, v gibanju sile, v gostoti snovi. 19.3 Snovna preobrazba leži pri duhovih v njihovi lupini oziroma v živcnem duhu, v telesih živali, v rastlinah, v gostoti zemlje in snovi. 19.4 Preobrazba sile leži v lastnostih duhov, v ekliptiki in rotaciji svetov. 19.5 Opazujmo najprej preobrazbe duha, sile in snovi tret­jih sonc. 19.6 Tu je duhovni princip neposlušen, dualno neen [du­alisch-uneins], v sili repulziven, v snovi zgošceno elektricen. 19.7 V duhovih te stopnje, ki so prek neposlušnosti dualno loceni, leži poželenje po cutnosti. 19.8 Lastnosti, ki jih izraža duhovni princip, so dobile ustrezno obliko; prvic v utelešenju duhov, drugic v vseh utelešenjih življenjskega principa. Tako je bilo v teh svetovih povsod poželenje, toda nobene cutnosti. 19.9 To poželenje bi moralo biti usmrceno [getötet], bol­je receno poduhovljeno. Ker so bili dualni duhovi loceni, in sicer v prejemajoci in podarjajoci prin­cip, je bilo vse na tem svetu razdeljeno; zemeljsko kraljestvo, rastline, živali so bile polne razdeljenega, prejemajocega in dajajocega principa. Živcni duhovi so se v fluidih teh svetov utelesili, se pravi, privzeli izrazitejše oblike. 19.10 Ko so duhovi latentno ležali v fluidih teh svetov, je duhovni princip prek rotacijske sile nase pritegnil žive celice in beljacne organizme, v katerih so se ti duhovi, prek vse vecjega izoblikovanja, utelesili. Med svojim prebujanjem so se tega utelešenja zavedali, prav tako pa so imeli tudi spomin na svojo preteklost, na svoj napacni korak. 19.11 Potek rotacije [Rotationsgang] v sebi vselej vsebuje turnus preobrazb, vse do najpopolnejše duhovne sto­pnje. Ti duhovi tretjih sonc so zdaj s svojimi svetovi nastopili zakoniti turnus preobrazb. 19.12 Ta turnus preobrazb je ležal v izmenjavi snovi; iz­menjava snovi pa v preobrazbah telesa, v katere so zapadli [anheimfallen] duhovi. Tega so se popolno-ma zavedali in zavestno so sledili temu turnusu, tej izmenjavi snovi, iz katere so izlezli [entpuppen] kot metulj iz bube. 19.13 Duhovi, ki so ostali neposlušni in niso rotirali skupaj s turnusom, so bili kot individualni primerki s svo­jimi individualnimi živcnimi duhovi in fluidi prek zakona izlocanja privedeni v globlji krog, v depoten­cirani svet. 19.14 Turnusu sledeci duhovi, ki so se poboljševali, so po zakonu poenotujoce privlacnosti vsega poduhovlje­nega prišli v bolj potencirane svetove. 19.15 Relativno gibanje tretjih sonc okrog prasvetlobe je bilo že omenjeno. Iz tega lahko sklepate, da je bil ro­tacijski turnus zelo dolgo življenje, zelo dolgo obli­kovanje, v katerem so imeli ti duhovi cas zatreti vsa poželenja in stremeti za dualno enostjo. 19.16 Obcevanje [Verkehr] teh duhov tretjih sonc z višjimi duhovi je bilo neposredno, se pravi, njihova telesa jim niso preprecevala, da bi videli višje duhove in razumeli njihov jezik. Sicer pa je bil njihov pogled v druge svetove zaprt. 19.17 Skušnjava je ležala v njih samih, sami bi se morali duhovno inteligentno izoblikovati, spoznanje Boga bi jih moralo vrniti k njihovi izvorni cistosti. 19.18 Po istih principih in zakonih, le da v cutno zgošceni masi, so se v cetrtih soncih izoblikovali duh, sila in snov. Tudi tam so padli duhovi kot cutno latenten princip ležali v solarno izoblikujocih se, gostejših snoveh teh svetov. 19.19 Po oživitvi cetrtih sonc z dvovrstnimi rastlinami in živalmi, so se tudi ti duhovi prebudili iz svojega span-ca. Ker pa je bilo vse bolj materialno in organsko bolj grobo, je ta cutno duhovni princip s pomocjo svojih živcnih duhov nase pritegnil tudi bolj grobe organske snovi zarodkov [Keimstoffe], kar je duhovom dalo snovna telesa. Cutni po obliki in izrazu, ceprav še vedno ne to, kar zemljani imenujejo cutno; glede na to, kar so bili prej, so bili relativno cutni. 19.20 Do privlacnosti teles oziroma utelešenja duhov pri­de vedno prek tega istega zakona duhovne in živc­no-duhovne privlacnosti v svetovih ležecih celic in organskih beljacnih zarodnih snovi, ta privlacnost pa se prek rotacije oblikuje v oblike. Ker so imela zdaj ta cetrta sonca lastno mnogotero osno vrtenje oziroma mnogotero rotacijo, je bil celotni preobrazbeni turnus hitrejši, toda bolj mnogoter. 19.21 Prebivalci teh svetov niso umirali ali se preobražali prek cutne smrti, niti niso bili cutno rojeni, saj nji­hova cutnost ni cutnost zemljanov. 19.22 Imeli so mracen spomin na svojo napako, dremaje in zabubljeni so ležali v prehodu, v preobrazbi enega telesa – enega življenjskega turnusa – v drugega. 19.23 Ko se je en turnus nagnil h koncu, se je tudi telo nag-nilo k svojemu zabubljenju oziroma preobrazbi, iz katere je nato odšel duh v preobraženem telesu sve­žemu življenjskemu turnusu naproti. 19.24 V teh svetovih se vse pomnožitve in preobrazbe do-gajajo prek jajca in prek zabubljenj. Zabubljenje duha je kemicna preobrazba [Umwandlung] telesa, za casa katere duh latentno drema, njegova okolica pa je v fluidnem zabubljenju, v procesu snovne, kemicne preobrazbe, vendarle vidna. V tem leži najvecja pre­izkušnja, najgloblje trpljenje teh duhov. 19.25 Njihovo obcevanje z višjimi [Höheren] se ne zgodi neposredno, ampak posredno prek misij boljših du­hov in njihovega obcasnega pojavljanja na teh sve­tovih; nadalje prek njihovega lastnega duhovnega izoblikovanja, prek izpopolnjenja njihovih lastnosti, na primer prek izoblikovanja duhovne ljubezni, du­hovnega pogleda, duhovnega posluha in obcutja, kar jih same nato naredi za posrednike njihovim bratom oziroma višjim duhovom. Izoblikovati te duhovne darove in s tem odpraviti lastnosti, ki so v njih po-stale cutne, to je smoter njihovega utelešenja. Ti du­hovi naj bi s sredstvi, ki jim jih je podaril Bog, v sebi izoblikovali um, inteligenco in ljubezen. 19.26 Sledenje oblikujoci rotaciji in zakonu, poduhovljeno in potencirano, dvigne duhove bližje višjim stopnjam; nesledenje, derotiranje pa jih nasprotno, po zakonu izlocanja vseh neenakih elementov, duhovno in flu-idno ponese v globlje svetove oziroma v depotenco. 19.27 V petih soncih so duh, sila in snov vsa svoja obliko­vanja proizvedli prek oddvojenega duha, sile in snovi tretjih in cetrtih sonc. Posledicno so tu vse stvaritve nastale v dvojno depotenciranih preobrazbah. Du-hovni princip petih sonc je vseboval neposlušnost, nadutost in cutnost. Padec teh duhov je bil trikraten. 19.28 Tudi v teh petih soncih je prišlo do solarnega odd-vajanja, centrifugalne odbojnosti in potem spet do centripetalne privlacnosti in oblikovanja. 19.29 Peta sonca so sicer prehodni svetovi k povsem cut­nim šestim soncem in polcutnim cetrtim soncem. Ker stojijo med šestimi in cetrtimi soncnimi krogi, so peta sonca spravni, povezujoci prehodni svetovi. 19.30 Tu je prehod od duhovnega k živalskemu prebivalcu svetov. Od jajca do živega mladica, od zabubljen­ja [Verpuppung] do bolece smrti, od razbubljenja [Entpuppung] do bolecega rojstva. 19.31 Dvakrat težje je te prehodne stopnje konkretno opisa-ti z vašimi pojmi, saj je prav to polje nedokazljivosti. Tudi tu se opiramo na logiko povedanega in na po­stopoma oblikujoce se like zakona števil v tabeli 14, ki so za vas jasna podoba prehoda. 19.32 Ker pa ni, kot smo že veckrat povedali, nobenih preskokov, mora prav ta postopni prehod obstajati [existieren]. Leži v petem soncnem krogu. Naše opi­sovanje naj se vam zato ne zdi kot mitološke basni in pripovedke; to je resnica v skladu z zakonom števil in logiko. Resnica, ki je danes še prisotna. Ta sonca so kot prehodni svetovi polna rodovnih prehodov v zemeljskih, rastlinskih, živalskih prebivalcih. V izmenjavi je vse bivajoce, vsi organizmi, vse sile in snovi. 19.33 Prebivalci med cutnostjo in duhovnimi bitji, napol duhovne, napol cutne zunanje oblike, so obdarjeni z napol duhovnimi in napol cutnimi organi oziroma izraznimi orodji [Ausdruckswerkzeugen]. 19.34 Ker so cutni, naduti duhovi med svojim padcem, tako kot nekoc demoni, hoteli sami ustvarjati, so za ta namen tudi oni uporabili živcno-duhovno fluidno sredstvo. Iz tega so prav tako nastali cutni organi, ki pa so se okrog padlih duhov sami polegli kot telesa, to pomeni, da so prek perispritnega oz. živcno-duhovnega stika zgostili sami sebe in na ta nacin okrog sebe videli nastati cutno, organsko oživ­ljeno telo. Padli so v smrti podoben spanec in bili z rotacijskim gibanjem zbujeni sredi svojega cutnega organskega telesa, prek katerega so se zdaj duhov-no izražali. Zbudili so se torej utelešeni, tako kot se življenjski princip giblje in živi tudi v utelešenjih in preobrazbah. Le da se oni tega utelešenja zavedajo, ti pa se samih sebe ne zavedajo in bivajo mehansko. Ti cutni duhovi so nase pritegnili fluide, ki so jih sami zgostili in ki so bili celicno organsko oživljeni, in prek tega s pomocjo oblikujoce rotacije cutno prejeli or-ganska utelešenja. 19.35 Prebivalci teh petih sonc naj bi svoje duhovne darove inteligence, uma in ljubezni, ki so se tako izrodili, ponovno zakonito spremenili [umändern]. Kljub temu pa so bili zakonu eno stopnjo bližje kot prek njih izloceni duhovi iz šestih sonc. Ce bi zdaj njiho­vo utelešenje vkljucevalo razvejanost duhovnega in cutnega, potem bi bile razvejano razdeljene tudi vse rastlinske vrste, vse živalske rase. Prehodne živalske rastline [Tierpflanzen], prehodni pticji crvi [Vogel­gewürm] in ribe iz plazecega v hodece, v letece; pre­hodni štirinožci v dvonožce, v letece in hodece. Ti svetovi so v svojih tekocinah in v svojih zemeljskih zalogah izpolnjeni s prehodnimi zalogami ter zarod­ki. 19.36 To vsesplošno prehodno življenje je posledica zapira­jocega se spiralnega gibanja, elipse oziroma gibanja stopenj. 19.37 Vsi soncni krogi so, kot vidite, v primerjavi s prasonci relativne solarnosti. Ker pa imajo okrog sebe vsi svoje svetove in otroke in ker so jih rodili iz sebe, jih ime­nujemo depotencirane solarnosti. 19.38 Mnogotero gibanje s seboj prinese hitrejši življenjski turnus ter hitrejšo izmenjavo snovi in preobražanje v peta sonca. Prebivalci teh svetov le stežka prejmejo nauk in pouk višjih duhov, ki v napornih in krat­kih misijah obiskujejo peta sonca. Bolecina, trpljen­je, težavnost so za prebivalce in živali teh planetov v zarodku [im Keimen] in nastajanju. Inteligenca, um, pojem Boga, pojem njihovega izvirnega greha so izoblikovani napol, saj njihov duh obcuti pritisk cutnih organov; mimogrede, njihovo normalno sta­nje je to, kar vi na Zemlji imenujete somnambulno stanje. To je prehodno stanje duhovnih in cutnih last-nosti, zaradi katerega prebivalci petih sonc za svojo individualnost trpijo hude muke. Hocejo se bodisi cutno omamiti bodisi duhovno prevzeti [überheben]. To prehodno stanje je najvecja preizkušnja njihove nadutosti, saj zaradi njega ponižano obcutijo svojo nizko stopnjo, svoj globoki padec. Okrog sebe vidijo visoke duhove, ne da bi jih mogli doseci, prav tako okrog sebe vidijo naval [Andrang] še nižjih duhov, ki ga duhovno in psihicno težko prenašajo. 19.39 Potrpežljivo prenašanje tega mucnega dvojnega sta­nja je njihova kazen in pokora [Sühnung und Busse].Duhovne prevzetnosti in precenjenosti [Überhebun-gen und Überschätzungen], kot tudi nasilni cutni prestopi jih pahnejo v globlje svetove prek smrti, to pomeni prek latentnega stanja duha, ki utelešen v globlje svetove tam kot clovek spet pridobi zavest o samem sebi. 19.40 K temu poglavju tabela 14. 20. poglavje Šesta sonca 20.1 Tabela 15, ki pripada temu poglavju, vam kaže, da smo prišli do nekega zakljucka, neke celotnosti [To-talität]. 20.2 Rekli smo, da naj bodo šesta sonca najmanjša in najbolj zgošcena, njihova rotacija pa je najbolj mno­gotera. Svojo solarnost so iz trikrat oddvojenih1 pri­tegnila nase prek centripetalne sile. Solarni zarodki so se tako izoblikovali v sonca in postali hranitelji [Ernährer] svetov svojega sistema. Med temi šestimi sonci se nahaja tudi vaše Sonce, ki ima, kot vidite, številne sestre, sonca iste rotacije, iste zgostitve; ima sestrska sonca vseh stopenj, v atomu, v zarodku, v embriju, v jajcu, v kometih, v kotalecem in vrtecem stadiju. 20.3 Ima polsestre, to so sonca, ki se nahajajo v preho­dnem stadiju; da, tudi v drugih soncnih sistemih ima široko razvejano sorodstvo, necake in necakinje vseh stopenj, tudi samo pa ima otroke vseh faz in razvoj­nih stopenj. 20.4 V vaših soncnih sistemih uzrite makrokozmos v mikrokozmosu, to pomeni, vso velikost [ganze Gro­sse] v tem najmanjšem, kjer v relativnem in majhnem znova najdete vse prisotno. 20.5 Opazujte zdaj, o ljudje, nasprotno v vaših soncnih sistemih mikrokozmos v makrokozmosu oziroma majhno v velikem, to majhno, ki se zdi ljudem kot vse! 20.6 Vendar pa naj se vaše oci zdaj odprejo, vaš razum naj v življenjskem turnusu vaših mikrokozmicnih svetov pridobi na pojmih; da, vi naj bi zgrabili konec niti, ki vas skozi vesolje vodi prek principov duha, sile, snovi in zakona števil; in tako boste kot duhovni princip rotirali z vašim svetom ter sledili zakonitemu življenjskemu turnusu. 20.7 Bog je v teh svetovih prisoten prek svoje vseprisot­nosti, prasvetloba prek svojih depotenc, sila pa je vseprisotna mnogotero. 20.8 V tem sistemu se, tako kot v vseh drugih, nahajajo vsi stadiji oblikovanja svetov, atomi, zarodki, jajcni sve­tovi, kometi, kotaleci se svetovi in solarno oblikujoci se planeti. 20.9 V teh razlicnih stadijih svetov, oživljajocih elipsah in razlikah v gostoti živi in se oblikuje vse. Vse to je oživ­ljeno, gibano in oblikovano prek duha, sile in snovi. 20.10 Vecina potenc šestega soncnega kroga, ki je v tem sistemu najbolj izpolnjen s silo, se nahaja ravno v soncih, ki so v procesu svojega solarnega izobliko­vanja sama odvrgla ognjene obroce in tako v svojem sistemu in svojem krogu urejala in aglomerirala pre­napolnjenost molekularnega in zarodkovnega [Ke­imenden]. 20.11 Prek solarnega izoblikovanja so boljši duhovi te glo­boke stopnje, cistejši magnetizem, vecja toplota in njena atrakcijska sila skoncentrirani v šestih soncih. Najprej se izoblikujejo sonca, potem postopoma prek zadnje ocišcevalne faze odmetavanja ognjenih obro-cev svetovi njihovega sistema. 20.12 Tu najprej opisujemo prebujanje smrti podobnega, duhovnega, cutnega principa v soncih. Teorija in na-cin prebujanja sta za vse duhove vselej enaka; namrec v fluidih ali snoveh njim adekvatnih svetov. 20.13 Ti cutni in naduti duhovi so se zbudili sredi materije, potem ko so bili latentno položeni v njeno izobliko-vanje. Prebudili so se s tem svetovom adekvatnimi telesi oziroma organizmi, ki jih je materija usposobila za cutno življenje. 20.14 Prebujanje najbolj izrojenih duhov se je dogajalo v gostejših in bolj materialnih telesih kakor vsa do zdaj opisana utelešenja. 20.15 Do njihovega utelešenja je prišlo zaradi motoricne pri­vlacnosti v svetovih izoblikovanih organizmov, ki so prek duhovne izroditve, prek lastnega nagona po cutni zadovoljitvi postali živalsko-cloveški in so se cloveško oblikovali šele po dolgih bistrenjih [Läuterungen] duha, prek veckratnih preobrazb telesa v rodovih. 20.16 V vseh svetovih nastajanje organizmov poteka po istih zakonih; prvo masovno utelešenje duhov nasta­ne kot posledica njihovega duhovnega padca v prisot­ne organizme in snovi ter nato ubere svojo samostojno individualno pot pomnožitve [Vermehrungsweg]. 20.17 Tem materialnim utelešenjem je bila enaka celotna narava teh svetov šestih krogov; njihov razvoj je od samega zacetka materialen. V principu ostaja nacin oblikovanja vselej enak, cetudi je med preobrazbami depotencirano materialen in bolj grob. 20.18 Na ta nacin so se tako globoko padli duhovi znašli med grobimi, materialnimi rodilnimi organi, v skladu s ka­terimi so postali njim po rodovnem zakonu organsko in cutno podobni; pri sebi so ohranili svoj duhovni in-dividualni princip, oblikovali prehod, clen med živaljo in clovekom, ter se imenovali živalski ljudje [Tiermen­schen]. Po zakonu duha, sile in snovi, ki nikoli ne dela preskokov ali izjem, ampak vselej ustvarja pravicno in podobno, tako globoko padli duhovi niso mogli imeti nobenega drugega prvega utelešenja. 20.19 Tekom rotacij in turnusa so se prvo izoblikovani sve­tovi tega šestega kroga potencirali oziroma ocišcevali. Pa vendar je povsod v vseh planetih, kjer so globoko padli duhovi prišli do meje protizakona, živalsko-clo­veška utelesitev prva. 20.20 Ti duhovi so seveda med utelešenjem izgubili vsako zavedanje o svoji preteklosti. Utrpijo muko smrtnega boja in duhovne omame pred utelešenjem; ženska rojeva v bolecinah, njen življenjski turnus je krajši, ampak bolj mnogoter, utelešenja permanentna, do-kler duh ponovno ne doseže stopnje inteligence, uma in dobrega hotenja. 20.21 Locitev dualov je v teh svetovih popolna. Ker pa so prek zakona duhovno povezani, se morajo po mno­gih utelešenjih, po prebujenju in zahtevi po duhovni ljubezni zakonito spet najti. 20.22 Oslepljeni zaradi nadutosti in omamljeni zaradi cutnosti so ti duhovi pozabili na pojem Boga in so si tega ustvarili v skladu s svojo duhovno stopnjo. 20.23 Obcevanje z višjimi duhovi bi se tu povsem prekinilo, ce Božji prvorojenci ne bi žrtvovali samih sebe in v tem šestem krogu izpeljali božanskih misij. Te misije pa so vselej le zelo kratke in se zgodijo v velikih pre­sledkih [Zwischenräume]. Tudi manj grešni duhovi so dobili naloge v teh svetovih kot zadnje ocišcenje oziroma kot pokoro. 20.24 Vtem ko so duhovi cetrtih in petih sonc skupinsko prejeli utelesitve v te svetove, služijo nižje-stojecim kot primer in izpolnjujejo civilizacijske, oblikujoce naloge. 20.25 Obcevanje z višjimi duhovi poteka zgolj posredno prek utelešenj ali medijev. 20.26 To je celotna podoba [Totalbild] celotnega 6. sistema v vseh njegovih stopnjevanjih, med katerimi se naha­ja vaša Zemlja. 20.27 Zdaj smo prispeli do meje protizakona, v zadnji de­potenci, v zadnjem spiralnem krogu. Spiralno gibanje zdaj poteka v notranjih krogih potencirajoce navzgor v izhodišcno tocko. 20.28 Tako kot so duh, sila in snov v zakonu števil vodili de­potenco, so morali v njem voditi tudi potenco. Prek padca navzdol vidite tu duhovni rod živalskega cloveka clen za clenom izhajati iz rajskega duha; clen za clenom zdaj opazujte in sledite navzgor njegovi vrnitvi od ži­valskega cloveka k svojemu rodu, rajskim duhovom. 20.29 Ce v živalskem cloveku ne bi ležal duhovni zarodek visokega duha, ce ta ne bi bil produkt izroditve, po­tem po naravnem zakonu ne bi mogel doseci stopnje visokega duha; njegov duhovni rod ga naredi zmož­nega oblikovanja, razloci ga od živali in mu pomaga postopoma napredovati, ponovno doseci njegovo rajsko stopnjo. Takšno je torej dogajanje [Vorgang] v duhovnem rodu. 20.30 Ce v živalskem cloveku ne bi ležal duhovni individu­alni zarodek, potem ne bi bilo nobene napredujoce preobrazbe, nobenega napredujocega rodu; bilo bi nenehno retrogradiranje. Ker pa gre duhovni prin­cip, individualni duhovi, trumoma navzgor in ker je dolocujoc motoricni element med silo in snovjo, vidimo, da gre rod živalskega cloveka navzgor do ob-likovanega, dobro formiranega cloveka. Zakon števil, šesta sonca (tabela 15) 20.31 Tabela 15 vam kaže koncane like, celotni seštevek 300. 20.32 Abstraktni lik vam kaže, da tu na meji cutnega sveta abstraktno postane velik, realni trikotnik, ki v sebi nosi abstrakcije. 20.33 Tako v cutnem svetu prej abstraktno postane realno: realno, ki v sebi nosi abstrakcijo. Tako v cutnem svetu prej realno postane abstraktno. 20.34 Realni celotni zakljucek oblikuje lik velikega dvojnega trikotnika in v sebi kot jedro nosi to, kar je bilo prej realno, zdaj pa je za cutni svet abstraktno. Na osnovi stojeci veliki trikotnik predstavlja duha, silo in snov, na njem ležeci prevrnjeni trikotnik predstavlja trik­ratni padec duha, sile in snovi. 20.35 Konkretni celotni zakljucek vsebuje celotnost v štirih trikotnikih. To je zaprtje navzven usmerjenega mno­žecega spiralnega gibanja. Ta lik v sebi hkrati vsebuje tudi delilno, navznoter k izhodišcni tocki usmerjeno spiralno gibanje. Tako vidite, da vsebuje pratroje ce­lotno stvaritev v treh razlicnih likih števil oziroma prikazih števil. Kar je bilo prej abstraktno v seštevku 300, je zdaj realno pomnoženo troje, ki druga števila v sebi abstraktno prenaša, daje iz sebe. 20.36 V realnem liku imamo zvezdo v dvojnem trikotni­ku; ta naj vam predstavlja realno podobo že veckrat omenjenih spiralnih krogov in gibanja, ki poteka re-alno iz središcne tocke, trojega, v zunanjem množe-cem gibanju prevrnjenega trikotnika ter poenotujoc, odštevajoc v notranjem gibanju zakonitega trikot­nika. Potek je v krogu dvakrat prevrnjen navzven [nach aussen gestürzt], v krogu postavljen pokoncno navznoter [nach innen aufrechtstehend]. V realnem je tako mogoce prešteti sedem krogov, ce štejemo za-cetno tocko in celotnost lika. 20.37 V konkretnem imate tri zvezde, ki ležijo druga v dru­gi. To vam razlocneje ponazarja spiralno gibanje v 13 krogih navzven in v gibanju od 13 k 3 od znotraj. Tu imate jasno pred seboj množece in odštevajoce gi­banje; depotenco in potenco; dvovrsten potek vesolja. 20.38 V abstraktnem vidite množeci potek depotenciranja v trikotnikih navzdol in poenotujoc potek potenciranja vse do prvega trikotnika navzgor. 20.39 Vsi liki vam kažejo ustvarjanje iz središcne tocke in poenotenje z njo. 21. poglavje O življenjskem principu 21.1 Zdaj smo prispeli v podrocje vam znanega in vid­nega in imamo v likih celoten pregled. Embrionalni duhovi so ustvarjeni, prebudijo se v rajih in se delijo na stanovitne in padajoce duhove; iz rajev odpadajo v ognjenih obrocih, po zakonu števil se v spiralnem gibanju množece navzven oblikujejo tretji, cetrti, peti in šesti soncni krogi in sistemi. Hkrati s tem se poenotujoce delilno notranje spiralno gibanje vrne na izhodišcno tocko. Preden pa gremo s spiralnim gibanjem navzgor, želimo prej opazovati še življenjski princip v vseh njegovih fazah, pa tudi Zemljo kot mikrokozmos v makrokozmosu oziroma kot naj­manjše v najvecjem. 21.2 Pot življenjskega principa od prasvetlobe do Zeml­je poteka skupaj s silo in snovjo ter v njiju. Tako je oživljen vsak drobec zraka, vsako jedrce zemeljskega kraljestva. 21.3 Rotirajoci življenjski princip je oživljajoc, vseprisoten. Na svoji poti od zgoraj navzdol v zunanjem spiral-nem krogu postopno oživlja zgostitve v rotacijskem turnusu. Oživlja to, kar je dvovrstno, prejemajoce in podarjajoce. 21.4 V tej svoji rotaciji se življenjski princip znajde v iz­menjavi snovi z živcnim duhom padlih duhov in prek tega v izmenjavi lastnosti z njim. 21.5 Kolikor bolj življenjski princip oživlja, toliko vec pridobi na sili in zavesti. Prek izmenjave snovi in lastnosti s padlimi duhovi je pridobil na izrazu in bil obdarjen z lastnostmi [beeigenschaftet] ter je prek tega oblikoval izravnavajoci clen med padlimi duhovi in naravo, živalmi. 21.6 Ko so cutni, naduti, padli duhovi hoteli sami ustvar­jati, so nastale fluidne zgostitve, ki jih je življenjski princip organsko oživil kot vse snovi. Prek tega je vstopil v snovno asimilacijo, v izmenjavo snovi z živcnim duhom padlih duhov, ki jo imenujemo iz­menjava snovi in lastnosti [Stoff- und Eigenschafts­wechsel] med padlimi duhovi in življenjskim prin­cipom. 21.7 Ko je življenjski princip oživljal cutne fluide proti­zakona, se je oblikoval v organizme, ki so obdarjeni s cutnimi lastnostmi. 21.8 Ko so prek življenjskega principa dobili utelešenja v organizmih, so padli duhovi ta princip snovno pri­tegnili nase in bili prek tega instinktivno obdarjeni z lastnostmi, saj je bila njihova lastna volja v svoji izrojenosti nicla [Null]. 21.9 Prek teh obeh principov, oživljajocega in duhovnega, prek obojestranske izmenjave snovi in lastnosti, sta nastali dve življenji, povezani prek prehodne stopnje; živalsko cutnega in živalsko-cloveškega oziroma cut­no-cloveškega življenja. 21.10 Prek tretjega padca duhov in temu sledece zgostitve je življenjski princip pridobil lastnosti protizakona, se pravi, oživil je cutne snovi, ki segajo v zadnje stopnje živalskega kraljestva in prek pritegnitve [Anziehung] lastnosti oblikoval rase. 21.11 Sam po sebi življenjski princip ni bil protizakonit ali zloben; do obdaritve organizmov z živalsko-cutnimi lastnostmi je prišlo zaradi padca duhov; cutne živali in rase pa so nastale prek oživitve zgostitev, v kate­rih so te živalsko cutne lastnosti latentno ležale. Prek življenjskega principa so prejele življenje, gibanje. 21.12 Obdarovanje prek življenjskega principa oživljenih organizmov z živalsko-cutnimi lastnostmi tako izvira od padca duhov. 21.13 Organsko utelešenje, pojav živalskih ljudi in ljudi, tako izvira prav iz te izmenjave snovi in lastnosti. 21.14 Kakor življenjski princip oživlja zgošcujoc navzdol, tako oživlja poduhovljajoc navzgor. Po poti navzgor, vse fluidno oživljajoc, pridobi na zavesti in sili, dokler se kot povsem zbistren duševni princip, prehajajoc v zlitje z Božjo prasvetlobo, od tam trikratno obdar­jen z lastnostmi ne zbudi kot duhovni individualni princip in zdaj v obliki embrionalnih duhov oživlja vesolje. 21.15 Tako ni noben dih rastline, noben atom zraka, no-beno dihanje ljudi, nobeno življenje živali, pa naj bo še tako majhno, v univerzumu duševno izgubljeno. Najmanjše gibanje atomov, najbolj mikroskopsko živ­ljenje pripada veliki celoti, življenjskemu principu, ki po svojem izoblikovanju postane duševen in se po svojem poenotenju v prasvetlobi od tam kot duhovni princip, kot individualna stvaritev ponovno oživljajoc vrne v vesolje. 22. poglavje Zemlja kot mikrokozmos 22.1 Vstopimo zdaj v ta atom velike celote in smo na Zemlji. 22.2 Zdaj torej veste, da se nahajamo na eni najgloblje po­topljenih in najbolj cutnih stopenj. Opazujmo depo­tence duha, sile in snovi na Zemlji. 22.3 Utelesitev duhovnega principa na Zemlji se je price-la prek živalsko-cloveških utelešenj; njihove rodove lahko na Zemlji še danes najdemo v Afriki, katere cloveške rase pripadajo najgloblji depotenci. 22.4 Cloveška utelesitev je svojo kulminacijsko tocko or-ganske popolnosti in duhovne izoblikovanosti do-segla v ti. civiliziranih ljudstvih, ceprav je tudi v teh razredih najti surovosti, cutnosti in obcutja, ki jih ljudje imenujejo živalska. 22.5 Tu vidite prevrat pojmov [Begriffumstürz], do kate­rega je prišlo zaradi cloveške nevednosti in cutne or-ganske omame duhovnih sposobnosti. Kajti medtem ko mi zdaj vemo, da je živalsko kraljestvo prav svojo cutnost snovno pritegnilo prek duhovnega padca in da je kot princip cisto, ljudje v prevatu pojmov svoje lastne najbolj grobe napake imenujejo živalske, kot da bi jih nase pritegnili iz živalskega kraljestva! 22.6 Tu pride do zrašcanja najbolj surove cloveškosti z živaljo, ki mu je najbolj podobna: študij tega zraš-canja bo Zemljo in njegove prebivalce v prihajajocih letih najbolj zaposloval. Tu ne gre samo za zunanjo podobnost, ampak pogosto tudi za podobnost v du­ševnih lastnostih ljudi in živali, tako da te v svojih višjih rasah pogosto kažejo vec ljubezni in obcutij kot pa surovi divjaki, katerih um in pojmi so do obliko­vanega cloveka v takšnem odnosu kot najbolj divja žival do njih samih. 22.7 Clovek torej ni oblikovana opica, zakaj en princip oživlja opice, drugi pa ljudi. Opica je kot žival, kot cutno, kot meseno posledica padca duhov; kot oživ­ljeno, cutno bitje je živalski clovek cisti princip, je posledica svojega lastnega globokega padca. Rase in obdarovanje živali z lastnostmi so posledica izroditve duhov in njihovih zgostitev, ki duhove prek življenj­skega principa v casu rotacije oživlja, da postanejo z lastnostmi obdarjene živalske rase. 22.8 Tako je vse živalsko in cutno posledica duhovne izro­ditve, posledica padca in zgostitve. Clovek in žival sta prek izmenjave snovi in lastnosti v tesni medsebojni zvezi z drugim; pa vendar je rod vseh ras pomemben samo z motoricnega stališca, saj je ravno v duhovnem rodu, v sili in snovi, voden in oblikovan motoricno. 22.9 Opazujte najbolj oblikovana in najbolj divja ljudstva in premislite, da v najbolj neznanih delih Afrike še obstaja živalsko-cloveški rod; opazujte vse ljudske rodove v njihovih individualnostih, na primer Kitaj­ce, ki zmeraj ostanejo enaki, stare Grke in Egipcane, in ne boste si mogli razložiti raznolikosti, velike ne­enakosti in kontrastov teh zemeljskih ljudstev brez trikratnega padca duhov v vseh njegovih razdroblje­nostih in razvejanostih, brez duhovnega rodovnega izviranja. 22.10 Najmocnejši oblikujoci element je pravi pojem Boga in zavest o duhovnem, osebnem nadaljnjem obliko­vanju in nesmrtnosti. Kako je s tem na Zemlji? En cloveški rod je v preteklih stoletjih prejel pojem Boga, ljudstvo Izrael, iz rodu katerega je Božji Sin ali prvo­rojenec v svojem cloveškem utelešenju izpolnil svoje poslanstvo. 22.11 V številnih stoletjih po tem Mesiji pa je vendar le neznaten del prebivalcev Zemlje postal privržen ide­jiBoga in osebnega nadaljevanja [Fortdauer] duha. Ne da bi ju divjaki zanikali iz nevednosti – ne, najbolj oblikovani ljudje so, ker niso poznali prazakona troj­ega, zanikali vse duhovno in božansko bivanje. Vidite duhovni princip na Zemlji, stisnjen zaradi lastnega duhovnega padca zemeljskih prebivalcev in zaradi sledecih gostih utelešenj. Tudi višji duhovi, ki so se na Zemlji utelesili iz pokore ali v manjših poslan­stvih, so cutili pritisk cutnega cloveškega telesa na svoj duh, ki bo postal suženj cloveških organov in zunanjih oblikujocih odnosov. Svobodna duhovna volja je stisnjena. Ce se še tako visok duh utelesi v cloveško telo, si asimilira cloveške miselne in življenj­ske organe, tako tudi on potrebuje še tretje, namrec zunanje oblikovanje, da bi lahko izrazil svoje duhov­ne sposobnosti. 22.12 Obcevanje z višjimi duhovi je na Zemlji zelo ovirano in zelo oteženo. Duhovna karakteristika ljudstev, ki se deli po stopnjah, naj bo za vas dokaz nizke duhov­ne stopnje tega planeta. 22.13 Kakor že receno, Izraelci so pri sebi ohranili pojem Boga in vero v nesmrtnost. Oni so stereotipna po­doba, posebna stopnja duhov, in sicer od pradavnine do danes. So ena tistih trum duhov, ki morajo med socasnim padanjem [gleichfallend] vsi izpolniti ena­ko pokoro. Takšna truma stereotipnih duhov so bili nekoc Grki, ki so morali za pokoro izpolniti življenj-ski turnus na Zemlji, in so, prihajajoc iz višjih svetov, s spominom na Zemljo prinesli svoje velicastne tipe [Typen], stile in umetnost. Spominjajoc se prehodnih svetov so s seboj prinesli svojo mitologijo, svoje pol-bogove in bogove; v spominu na svoje prejšnje ob­cevanje z višjimi duhovi so pobožili cloveško, poclo­vecili živalsko in poslušali izreke orakljev. Grštvo se je zakljucilo po izpolnjeni rotaciji turnusov utelešenj teh duhov na Zemlji. Spokorili so se in zamenjali Zemljo za boljši krog. 22.14 Nov življenjski turnus je prinesel Rimljane, kristjane, tako kot je prej prinesel ljudstva starega veka. 22.15 Kitajci so stacionarni duhovi, ki ne rotirajo z ostalimi in se ne odlocajo za noben prehod. Vzeto v veliki ce­loti, na Zemlji obstajajo tako živalski ljudje kot tudi tisti najbolj oblikovani, prehodna ljudstva in staci­onarni duhovi. 22.16 Ker smo zdaj pojem Boga imenovali osnovo vsega oblikovanja, si ga želimo v sledecem poglavju pobliže ogledati skupaj z nesmrtnostjo duhov. 22.17 Uzri, o clovek, v svojem planetu kraj pokore, posledi-co svojega cutnega padca. Boriti se moraš proti nara-vi in proti samemu sebi, locen od svojega duhovnega duala, ki ga le stežka in z žrtvami znova najdeš. Res-nicno rojen v izvirnem grehu, priveden prek duhov­nega izvirnega greha, prideš na Zemljo v bolecinah, zapušcaš pa jo v smrtni grozi. 22.18 Išcite v tem dokaz padca in globoke stopnje Zemljine depotence; dokaz, da je ta le prek pokore in kazni [Busse und Sühne] mesto napredka. 23. poglavje Pojem Boga na Zemlji 23.1 Opazujmo na splošno pojem Boga na Zemlji, kršcan­stva in njegovega napredka pa se bomo dotaknili šele pozneje v prvem poglavju potenciranja. Na poti depo­tenc vidite trikratni padec duhov, izroditev njihovih sposobnosti, zgostitev snovi, pomnogoterjenje sil. 23.2 Opazujmo zdaj pri sami Zemlji, ki je materialna stop-nja, duhovni padec in s tem povezano oddaljenost od Boga, duhovno težavnost, da bi se Mu približali. 23.3 Pred pojavom kršcanstva je bil pojem Boga prisoten zgolj pri majhnem plemenu Izraelu, pri enem ljud­stvu med stotimi. Iz Izraela se je ideja Boga razširila v kršcanstvo in mohamedanstvo. Vsa ostala zemeljska ljudstva Boga v njegovem duhovnem bistvu ne po­znajo. Castijo ga, bodisi upodobljenega v cutnih predmetih, ali pa ga išcejo v lastnostih, kot boga maš-cevanja, vojne in tako dalje. Z eno besedo, molijo k sili in snovi, namesto k Duhu. 23.4 Vera v ustvarjajocega Boga se izgublja tudi med kristjani, raziskovalci pozitivne znanosti ga iz nje izkljucujejo. Ti raziskovalci, ki upoštevajo samo vid­ne dokaze, izkljucujejo Boga iz ucinkovanja sile in snovi, saj ga v stvarjenju še niso našli, pri tem pa ne pomislijo, da bi bili sila in snov brez duha, brez Boga, brez gibala, samo brezživljenjski in brezsilni nic. Ce bi verjeli zgolj v to, kar lahko vidimo in zgrabimo, bi se morala znanost kmalu spremeniti v nic; zakaj ravno nevidno, duh in sila, oživljata, premikata vid-no – snov. Kako bi clovek lahko razumel duha, ko pa celo sila kot taka sama po sebi ni niti vidna niti opri­jemljiva, ampak je njena prisotnost dokazljiva zgolj iz dejavnosti v snovi. Išcite Boga v njegovi troedi­nosti, kot nespremenljivost, kot stvarnika, kot zakon, in bolje Ga boste dojeli. Z ozirom na njeno globoko stopnjo depotence v duhu, sili in snovi Zemlji napac­nih pojmov Boga ne gre zameriti: njeni prebivalci, so zaradi cutnosti in nadutosti padli duhovi, in njeno telo, je zemeljska krogla, izvržena in oddvojena mate-rija, katere sile so relativno relativnega [Relative vom Relativen]. 23.5 Ko bodo zemeljski ljudje s poboljšanjem in podu­hovljenjem samih sebe storili korak naprej v izobli­kovanju svojega uma in oblikovanju svojih izrojenih duhovnih darov, bodo pred seboj videli Boga kot ve­likega in vzvišenega, spoznali bodo naravne zakone, ki prihajajo iz Njega, iz nespremenljivosti. Dokler pa ni doseženo to spoznanje, ni nobenega resnicnega, trdnega vedenja brez hipotez in prevrata. 23.6 Bog sliši prek Svoje vseprisotnosti, prek zgostitev Svoje prasvetlobe; ko bi le Njegova sila dosegla tvoje klicanje, tvoje prošnje, o clovek! Išci Ga, poskušaj Ga spoznati! Saj si vendar tako dalec od Njega, o crv, da lahko tisocletja raziskuješ, svoj duh tisocletja obli­kuješ in cistiš, preden Mu boš prišel bliže. In kolikor bolje Ga spoznaš, toliko bolj vzvišen in vecji stoji pred teboj, tako da bo tvoj hrepeneci duh v lastnem potenciranju, poduhovljenju in oblikovanju vedno bolj ognjen in poduševljen [beseelter]. 23.7 Približevanje resnicnemu spoznanju Boga Ga naredi samo še toliko vecjega! 23.8 Padec duhov je pojem Boga naredil cuten [versinn-lichen], zakaj sleherni clovek, sleherni duh Ga individualno poseduje v skladu s stopnjo svojega oblikovanja, v skladu z uveljavljenimi potrebami in navadami svoje okolice. 23.9 In ce se clovek vpraša, zakaj Bog postane cuten, pre­oblicen [verbildet]? Zakaj se, ce je najmocnejši Bog, prek cudeža ne pokaže kot mocan in velik? 23.10 Cutnega Ga naredijo ljudje sami, ki so rojeni v grehu, to pomeni, ki že kot duhovi pridejo duhovno izrojeni, preobliceni na Zemljo, kamor so višji duhovi uteleše­ni le izjemoma, zato da bi vas naucili bolje razumeti Boga. 23.11 Bog nikoli ne poseže v svoje lastne naravne zakone, zaradi cesar se cudeži ne dogajajo. Beseda cudež je cloveška iznajdba, ki oznacuje nepoznavanje [Unwis­senheit] Božjih zakonov. Po zakonu vse pride skladno s casom [zeitgemäss] in po njem doseže svoj cilj. Bilo bi casu neprimerno [unzeitig], ce bi Kristus prišel za casa cvetocega grštva. Po zakonu pa je bilo zelo skladno s casom, da je prišel pozneje. 23.12 Rotirajocih življenjskih turnusov se ne da prehite­vati [Vorgreifen], v boju si je treba izboriti stopn­jo za stopnjo, clen za clenom. Zato, o clovek, se ne ustavljaj, deluj, deluj in pricni z delom poenotenja in spoznanja pri samem sebi, zakaj pot je dolga! 23.13 Obupano cakanje je ovira, izguba casa! V nenehnem vrtecem turnusu rotacije naprej! – s trojno mocjo [dreimächtig] – z duhom, silo in snovjo proti duhu, sili in snovi, to pomeni, z vsem svojim duhom, z vso svojo voljo, z vsem svojim cutom [Sinne] proti izro­ditvi duha, volje in cutov! 23.14 Resnicno spoznanje Boga pride na Zemljo zgolj po­stopoma, korak za korakom prek duha razodetij ozi­roma poslanstev, prek sile v veri in v ljubezni, prek snovi v raziskovanju in mišljenju. 23.15 Naenkrat preskociti v višje stopnje bi presegalo stopnjo zemeljske duhovne inteligence. Že tisto malo, kar ljudje do zdaj vedo o duhovni znanosti, jim ni do-jemljivo in to zanikajo kot pravljicno in cudežno ali pa to oblacijo v cutne pojme. Toda nelogicno je za­nikati prisotnost [Vorhandensein] tega, cesar clovek ne more niti prijeti niti dojeti; ker ti, o clovek, ne moreš verjeti v duhovno in ga v svoji nizki stopnji ne dojameš, ni to zaradi tega nic manj prisotno. Vendar ljudem tega, kot receno, glede na njihovo duhovno stopnjo ne gre zameriti, zato naj delajo in s hvalež­nostjo uporabljajo Božjo milost, ki je v Kristusovem poslanstvu. 23.16 Da, Bog je tu, zanikanju navkljub je tu. Prav to, kar se vam zdi nezakonito, je pred vašimi ocmi takšno zgolj zaradi nespoznanja prazakona duha, sile, snovi. 23.17 Padec zaradi nadutosti [Hochmutsfall] je zatemnil um in inteligenco duhov ter jih privedel v te ustrezno goste utelesitve. Toda ponižnost in spoznanje Boga bosta duhove osvobodila! 23.18 Zelo znacilno je, da je Bog prav na Zemlji, ki je, kot vidite iz zakonov števil, ena zadnjih stopenj vesolja, tako malo poznan in da se Ga tako na veliko zanika. 23.19 Lastna duhovna potopljenost in nadutost preprecuje ljudem, to pomeni, padlim duhovom, spoznanje in Božjo ljubezen. Resnicno spoznanje Boga je v sleden­ju Božji ljubezni; malo jih je, ki to resnicno spoznajo! 23.20 Pred kršcanstvom na Zemlji ni bilo nobenih duhov­nih zakonov. Živelo se je Zemlji, cutom [Man lebte der Erde, den Sinnen]; vladala je cutna svoboda, z izjemo plemena Izrael, ki je ob strogem upoštevanju Mojzesovih zakonov ohranjalo [aufrechthalten] po­jem Boga in vero v lastno nesmrtnost, v duhovne za­kone. Zato tudi vidite, da so iz tega rodu izšli najcis­tejši in najvišji možje starega veka. Sebe so imenovali Božje ljudstvo in so to dejansko tudi bili, vse dokler so sledili Božjim zakonom in rotirali skupaj z njimi. 23.21 Njihov prvi napacni korak je bilo nepriznavanje [Nichtanerkennen] Mesije; v tem je grešil samo del ljudstva, ki zaslepljen od svoje nadutosti Nazarecana ni hotel priznati kot obljubljenega mesijo. Drugi del ljudstva Izrael pa je Vanj veroval. Prišlo je do prelo-ma, do padca nadutih v trdovratno zaslepljenost in do napredka verujocih, ki so verovali v poduhovlja­joci princip kršcanstva in se postavlili zanj, se zanj borili. 23.22 Svet napreduje že samo prek individualnih duhov­nih poboljšanj, prek povecanja duhovnih sposob­nosti, prek izpopolnjenja v spoznanju Boga, prek pripoznanja Njegovih zakonov. 23.23 Potenciranje duhov gre v korak s potenciranjem sile in snovi ter prežema vse clene cloveške družbe, tako divje živalske ljudi, prehodna ljudstva, kot tudi civi­lizacijo. 24. poglavje Cutne utelesitve in smrt 24.1 Rekli smo, da sta v svetovih te stopnje rojstvo in smrt izpolnjena z bolecino. 24.2 Po prvi živalsko-cloveški organski oživitvi Zemlje je bil položen temelj za cloveško utelesitev. Potem ko so se zgodile prve utelesitve padlih duhov v organizme, so se med seboj razmnožile in v rodu oblikovale šte­vilna ljudstva in cloveške rase. 24.3 Povsem globoko potopljeni duhovi, ki so omamljeni v cutnih obcutjih, tako kot življenjski princip mehansko sledijo rotaciji in življenjskemu turnusu, saj je njihova svobodna volja postala instinkt. 24.4 Prek nenehne izmenjave snovi in utelesitev se živcni duh potencira, kar ima za posledico pocasno pre­bujanje duha k zavesti. Izmenjava snovi, se pravi, poboljšanje duha, naj bi se nadaljevala zgolj prek njegove lastne svobodne volje. 24.5 Glede na to, kako so padli, se cutni duhovi prek gi­banja izmenjave snovi prebudijo v stopnjevanjih ozi­roma krogih. Te duhovne razlike imajo svoj snovni izraz v razlicnih rasah in ljudstvih. 24.6 Vse poteka po zakonu enakega, po zakonu duha, sile, snovi, ki oživlja in giblje to, kar je svetovom adekvatno. 24.7 Zemlja v sebi zaobjema predvsem surove, cutne in prehodne stopnje – torej cutne in nadute duhove. 24.8 Duhovi višjih stopenj pridejo do zadnje pokore v manjših poslanstvih, na primer v zemeljsko utele­sitev, kar naj bi Zemljo duhovno poneslo naprej. Takšni ljudje razširjajo velike misli, odkritja, tudi kreposti, ki so jih iz svojih višjih svetov prinesli s se­boj na Zemljo; so vzorniki za ostale. 24.9 Do prautelesitve je prišlo, kot že receno, prek živcno­duhovne privlacnosti in zgostitve organskega življenja. 24.10 Zdajšnja utelesitev oziroma stvarjenje ljudi sta se zgo­dila po istih zakonih in principih, le v neki drugi obli­ki. Tudi zdaj se živcni duh oziroma fluidni ovoj duha z organskim beljakom asimilira v celicno življenje; pa vendar to leži v podarjajocem semenu moškega, ono pa v prejemajoci celici ženske, iz cesar se oblikuje fetus. 24.11 Ob tem procesu duh s svojim živcnim duhom ucin­kuje oživljajoce; zgolj ce je ta po duhu oživljen, se zarodek [Keim] oblikuje v fetus. Duh je oživljevalec cloveškega fetusa, ki je sam po sebi, brez duhovnega principa, živalsko organski. Položitev [Hineinlegen] duhovnega principa zarodek izoblikuje v fetus, tega pa v cloveški embrio, v otroka. 24.12 Tu so isti principi prautelesitve, le da se oblika nahaja v zdaj prisotnih cloveških spolih, kot prisotni in v njih ležeci organski beljak in celicno življenje. 24.13 Med izoblikovanjem embrija v materinem telesu duh s pomocjo svojega živcnega duha vedno pogosteje stopa v miselne in cutne organe embrija, ki jih v skla­du s svojo duhovno individualnostjo sebi ustrezno izoblikuje. 24.14 Clovek je troje: duh oziroma gibanje, sila oziroma oživljenost (ki se ji rece tudi duša), snov oziroma telo. Opazujmo zdaj cloveka in njegov organizem v povezavi z duhom in ucinkom zunanjega cloveškega oblikovanja nanj samega. 24.15 Clovek in njegov organizem, cetudi anatomsko po­znana in raziskana s strani zdravnikov, sta znana ravno zgolj cutno, ne pa tudi z motoricnega in du­hovnega stališca. 24.16 Motor (gibalo) cutov, z vsemi svojimi gibanji, svojo oživljajoco silo in svojim življenjskim zakonom, z vsemi svojimi fluidnimi in živcno-duhovnimi last-nostmi, je zemeljskim raziskovalcem neznan. Tri stvari so, ki motoricno ucinkujejo na cute: notranja misel, notranje obcutje in zunanji vtisi. 24.17 Te tri stvari in sposobnost logicno jih zaobjeti [auf­fassen] in podati, ga naredijo za cloveka. Brez misli bi bil brezumno bitje. Odkod torej obcutje in misel? Ucenjaki sveta ju izpeljujejo zgolj iz cutov in orga­nov, namrec misel iz možganov, obcutje iz živcev ali iz srca. V kolikor ima eden izmed teh organov napa­ko, jo ima tudi temu organu ustrezajoci duhovni dar. Kako bi si pri ljudeh [Menschheit] razložili ogromna stopnjevanja duhovnih lastnosti, ki so neprimerljivo mnogovrstnejša od fizicnih neenakosti organskih oblikovanj? Zakaj potem tu ne vlada noben zakon enakosti kot pri živalih, katerih organizmi so mnogo bolj istovrstni kot cloveški? 24.18 Vse živalske rase imajo svoj tip, svoj karakter, brez izmenjujocih se psiholoških pojavov blaznosti in sla­boumnosti [Blödsinn], do katerih pogosto pride v cloveških organizmih. Pri ljudeh se duhovni darovi izmenjujejo veliko bolj raznoliko, kar pa nikakor ni v logicnem sosledju z majhnimi razlikami v organski zgradbi in vsebnosti fosforja v možganih. 24.19 To naj bi ljudem dokazalo, da motoricni element ne leži samo v materiji, ampak da obstaja zakon nad ma-terijo, gibalo in oživljevalec, ki materijo oblikuje. 24.20 Cloveški možgani se prek mišljenja izoblikujejo, s tem pridobijo na nagubanosti in vsebnosti fosforja, prek motoricne sile torej postanejo zmožni preoblikovanja [umgestaltungsfähig]. 24.21 Duh se izoblikuje v skladu s svojo individualnostjo, prek misli. Le kakšna sila mora biti misel, da povzroci nekaj takega! Vi veste, da se možgani preoblikujejo; to pa lahko povzrocita le sila in gibanje! 24.22 To silo imenujete misel; toda kaj je misel? Misel ven­dar ne morejo biti možgani sami, ko pa se ravno ti prek nje preoblikujejo. 24.23 Z natancnejšimi raziskavami vedno bolj in bolj zade­vate ob prisotnost duha, ob nekega gibalca, ki ga ni mogoce raziskati, a cigar prisotnosti v živem telesu ni mogoce zanikati. Pozitivno odkriti duha v cloveku, dušo v živali, je bistveno težje kot pa pojasniti vse ra­ziskave, ki v možganih in organih vidijo zgolj cisto silo. 24.24 Ko se Duh utelesi, išce organe, ki mu dajejo cuten iz­raz. Najde jih v cloveku, saj poseduje tiste miselne in cutne organe, ki ustrezajo mislim in obcutjem duha. 24.25 Duh, ki oblikuje koncentrirajoco središcno tocko fe­tusa, v tem iz svoje duhovne središcne tocke razvije cute in organe. 24.26 Nižji duh jih razvije manj in postane manj nadarjen clovek; višji duh pa jih razvije popolneje in postane nadarjen clovek. 24.27 Cloveški cuti in organi se po normalnem rojstvu tako v celoti identificirajo z duhom, da ta izgubi spomin za nazaj in zdaj na Zemlji misli in cuti s cloveškimi cuti in organi. 24.28 Ce bi otroku izrezali del njegovih možganov (isto se sicer zgodi prek preobrazbe otroških možganov v vodi), bi videli, da bi ta otrok ne bil vec zmožen misliti, saj bi s tem duhu zmanjkal organ v cloveš­kem telesu in ne bi našel vec cutnega izraza duhovne misli, orodja za njegovo izrazitev; ne pa zgolj in samo iz cisto materialnega razloga izgube možganov, ki naj bi sami mislili in edino v katerih naj bi ležala misel. 24.29 Enako je pri skopljencih, katerih duh zaradi odvzema cutnih organov ni manj cuten kot duh drugih ljudi, ki se jim cutna obcutja izrazijo v organih. Iz tega sledi, da tudi ko utelešenemu duhu v cloveškem organiz-mu manjka ta ali oni cutni izraz njegovih duhovnih lastnosti, on sam te lastnosti kljub temu ima, on sam je kljub temu tam, le da se, umaknjen vase, ne more izraziti. 24.30 Ljudem ostaja uganka, koliko vzgoja in zunanji vtisi prispevajo k izoblikovanju duha. Clovek, ki od otro­štva ni slišal cloveškega glasu, bo lahko zgolj arti­kuliral, ne bo pa mogel govoriti, in tako je z vsemi njegovimi gibi, njegovim nacinom prehranjevanja, njegovim duhovnim izoblikovanjem. Vsi ti podivjani ljudje so potem res sposobni oblikovanja, a vendar zgolj do dolocene nizke stopnje. To dokazuje, da duh, ko je enkrat utelešen v cloveško organsko telo, izgubi na samostojni sili in lastnem gibanju [Selbstkraft und eigene Bewegung]. Prek popolne asimilacije z orga­nizmom in cuti telesa je zapadel v odvisnost od njih; na Zemlji njegovo popolno duhovno izoblikovanje kot cloveka ni odvisno samo od organov, ampak tudi od zunanje, oblikujoce sile. Kajti zunanje oblikovanje in vzgoja ucinkujeta na cute in se v njih združujeta z notranjo oblikujoco silo duha, kar naredi umnega, mislecega cloveka kot celotnost. 24.31 Cloveški organizem, oživljen z notranjim motorjem, vzgojen z zunanjo oblikujoco silo, je oblikovan clovek. 24.32 Cloveški organizem brez motoricne sile je mrtev in ne potrebuje vec zunanje oblikujoce sile. Cloveški or-ganizem z motoricno silo, ampak brez zunanje izob­likovanosti, je divji surov clovek, ki živi instinktivno, toliko sposoben oblikovanja, kot mu to dopušcajo njegovi neizurjeni živci in organi. 24.33 Napacno motoricno oživljen organizem je, v kolikor so poškodovani možgani ali drugi organi, nesposo­ben clovek. 24.34 Ko je torej duh utelešen, je kljub temu, da izoblikuje organe in je njihov gibalec, vendar odvisen od njih in tudi od zunanje oblikujoce sile (vzgoje). 24.35 Ta slednja ima najprej ucinek na cute; ta ucinek se združi s silo duha, notranje oblikujoco v cutih, in tako proizvede celotnost misli, obcutij, izražanj. 24.36 Ce manjkajo zunanji vtisi, miselni organi ne dobijo dela, gibanja, postanejo neprožni in clovek živi kot žival, instinktivno po potrebah telesa. 24.37 Duh ne premore sile, da bi samostojno deloval prek organov, da bi lahko ljudi brez zunanjega oblikovan­ja samostojno ucil govoriti, brati ali pisati. Tak duh, ki mu manjka zunanja sila oblikovanja, žaluje nad svojimi organi, ki pred njegovimi ocmi postajajo ne­prožni, ne da bi jim lahko priskocil na pomoc. To je vselej veliko kesanje oziroma kazen. 24.38 Duh prinese talente, lastnosti, darove, vedenja [Wi-ssenschaften] s seboj v cloveške organe, ki dobro vzpodbujeni prek zunanjih vtisov pridejo do izobli­kovanosti. 24.39 Ce se duh popolnoma asimilira v organizmu in cutih, je to normalen, zdrav clovek. Duh pa se lahko v svoji motoricni sili v vecji ali manjši meri skoncentrira na ta ali oni organ, kar povzroci disharmonije, neena­kosti, bolezni, duhovne motnje [Geistesstörungen]. 24.40 Pogosto se duh med organizem porazdeli samo na-pol, kar iz cloveka naredi napol duhovno življenje ali slaboumneža. Duh se napol odtegne [entziehen] od telesa, pusti življenjski princip v njem, in tako names-to normalnega cloveka nastane slaboumen, a sicer zdrav clovek. 24.41 Normalen clovek se giblje in je oživljen; pri slaboum­nih se gibalec odtegne od organskih ucinkovanj in pusti oživljevalca delovati samega. 24.42 Odtegnitev gibalca iz organizma nima za posledico njegove smrti, v kolikor oživljevalec ostane v telesu. 24.43 Rekli smo, da cloveka sestavlja troje: duh oziroma gi­balo, živcni duh oziroma oživljajoca sila, telo oziroma snov. 24.44 Ampak zdaj vemo, da sta duh in živcni duh fluidno povezana in da se ta vez prenese na fetus, ga oživi ter s soucinkovanjem gibalca izoblikuje embrio. 24.45 Iz te celote nastane fluidna življenjska vez med du­hom in telesom, duševno življenje, ki oba povezuje. Ta fluidna življenjska vez je raztegljiva. Prek njene raztegljivosti se lahko duh ali gibalec od telesa oddal­ji, ne pa tudi od njega loci. Telo potem samo [allein] prek oživljajoce sile živi kot živali in ce to stanje osta­ne permanentno, živi duševno slaboumno in zgolj trenutno duhovno, se pravi, le takrat, ko se duh v svetlih trenutkih izrazi ter spet asimilira v telesu. Tu sta dva primera slaboumnosti, pravkar navedeni in prej omenjeni primer organske napake. 24.46 Raztegljivost fluidne življenjske vezi ima velik domet in je nujen zakon za cloveški organizem in njegov duh. V tem leži zakon spanja. Gibalo giblje organe z miselno in cutno silo [denk- und fühlkräftig]; živ­ljenjska sila v fluidnih vezeh oživlja telo. Nenehno gibanje bi obrabilo cloveški organizem, zato se, kadar je ta utrujen, obnemogel, potreben organskega miru, gibalec iz njega umakne in pusti telo v organsko mi­rujocem, duševno oživljenem stanju, v spanju. Tudi gibalec potrebuje ta mir, ki zanj pomeni svobodnejše duhovno gibanje. 24.47 Veckrat pride do zrahljanja življenjske vezi, kar bomo obravnavali v naslednjem poglavju. 24.48 Življenjska vez ima zdravilno silo, kadar je telo bolno, in unicevalno silo, ki organsko zmede, kadar gibalec vlece in želi svojo popolno svobodo. 24.49 Pretrganje te življenjske vezi pomeni smrt, locitev živcnega duha in duha iz telesa, kar je izmenjava snovi in lastnosti: izmenjava snovi pri razkrajanju ne­oživljenega telesa, izmenjava lastnosti pri spremembi cloveka v duha in cloveških organov v živcnega duha. 24.50 Clovek ve, da živi in umre, kako in zaradi cesa, pa je zanj uganka. 24.51 Znanost zanika duhovno oživljenost cloveka, ki jo na kratko imenuje »življenjska sila«. Pozna kemicni razkroj telesa in vse njegove sestavne dele, ne najde pa duha, ki ga oživlja, zato ga tudi zanika. 24.52 To je zdaj resnicno neznanstveno pocetje! Ce bi vam kdo pred 100 leti opisoval telegrafe ali vam razlagal kaj o fotografiji, bi ga morda zaprli kot norca; oboje pa sta danes resnicno prisotni stvari, ki sta bili v svojih principih prisotni že od nekdaj, samo da se takrat še ni našel clovek, ki bi imel kljuc do njunega odkritja. 24.53 Zato je prva dolžnost znanosti in vseh tistih, ki se ho­cejo uciti in sami sebe imenujejo raziskovalce, da so ponižni; ne pa da zanikajo stvari, o neobstoju katerih nimajo niti enega veljavnega dokaza. 24.54 Mar naj ne bi, medtem ko telo v preobrazbi kemicno živi naprej, tudi življenje, ki ga je prej gibalo in se imenuje duh, prav tako imelo sposobnosti nadaljnjega življenja? 24.55 Smrt je pretrganje življenjske vezi, vpotegnitev [An-sichziehen] življenjske sile k duhu, je materialna preobrazba materialne snovi, duševna probrazba življenjske vezi v živcnega duha, duhovna preobrazba duha v njegovem napredku. To je torej trikratna pre­obrazba. 24.56 Ker si padel zaradi cutnosti, se boš ti, cloveški duh, cutno in bolece utelesil ter cutno umrl v mukah, cutil boš prelom življenjske vezi, obcutil cutno locitev. 24.57 Duhovi prejmejo inteligenco, svobodno voljo, ljube­zen. Prek padca se prosta volja izrodi v instinkt, in-teligenca v brezum [Unvernunft], ljubezen v cutnost. Tako globoko potopljeni duhovi se šele po turnusu izmenjave snovi oziroma utelesitvah zbudijo iz svoje duhovne izrojenosti in omame, v kateri so kot dušev­ni princip mehansko živeli. 24.58 Prebujeni v duhovno zavest so prejeli duhovni pouk in vodstvo, duhovno vodstvo, ki je nad njihovo inteli­genco, oziroma duha varuha. Njemu nenehno sledeci in rotirajoci skupaj z naravnim zakonom kmalu spet prejmejo boljšo duhovno stopnjo in se preobrazijo v inteligentnejša ljudstva, kjer jih oblikuje in vzgaja tudi zunanji pouk. Brez preobrazbe, brez utelesitev ni nobene vzgoje, nobenega napredka. 24.59 Poglejmo si zdaj dualni prelom [Dualbruch] in nje­gove posledice: moški in ženska sta posledici locenih dualov. Duhovna dvovrstnost se cutno izrazi v dveh spolih in v svoji cutni združitvi proizvede tretjega: rojstva. 24.60 Do locitve dualov je prišlo zaradi neposlušnosti in cutnosti duhov. Fluidna vez, ki je združevala duale, je bila pretrgana in duali so bili razdeljeni v dva tipa duhov, dajajoci in prejemajoci tip; to se je v utelesit­vah preobrazilo v dva spola, v moškega in žensko. 24.61 Ker si duh izoblikuje organizem, imajo tako podarja­joci duhovi moške, prejemajoci pa ženske organizme. 24.62 Prek obrnjenih [umgekehrte] utelesitev podarjajo-cega duhovnega principa v prejemajoce organizme in prejemajocega principa v podarjajoce organizme pride do psihicnih in fizicnih odstopanj [Ausschrei­tungen]. Nastanejo fizicni dvospolneži [Zwitterdinge] med moškim in žensko, dvospolno življenje [Zwitter­leben] in fizicne nenaravnosti [Unnaturen]. Takšne prevrnjene [gestürzte] utelesitve so pogosto vzrok težkih nosecnosti, neurejenih menstruacij, zgodnjih porodov; to so odstopanja od zakona, ki ustvarja v podobnostih. Pogosto pa duhovi svojo svobodno vo-ljo v odstopanjih in derotiranjih uporabljajo protiza­konito. 24.63 Resnicno harmonicna utelesitev je tista, ki sledi ro­tirajocemu zakonu, življenjskemu turnusu, ne pa sa­movoljna. 24.64 Po prelomu duala ostanejo posamicni dualni duhovi sorodni, njihova duhovna in fluidna ponovna združi­tev je zakon, h kateremu morajo stremeti. Za dosego tega zakona so prejeli ljubezen, ki pa so jo naredili tako cutno [versinnlichen], da je srecanje dualov na Zemlji v cutni zakonski zvezi duhove stalo veliko tru­da in bojev. 24.65 Pod življenjskim turnusom razumemo nanehno roti­rajoc naravni zakon. Življenjski turnus je za duhove krog zakonitih preobrazb, ki vodijo k doseganju višjih stopenj. 24.66 Duh, ki rotirajoc skupaj z zakonom zakonito izpol­njuje svoj življenjski turnus, hitro koraka svoji du­hovni osvoboditvi in izoblikovanju naproti. Deroti­rajoci duhovi padajo navzdol in tisti, ki ne rotirajo skupaj, ostanejo stacionarni. 24.67 Zakon je Božja milost, saj je to vkljucitev protizakona v zakon depotence in potence. 24.68 Življenjski turnus vsakega duha leži v zakonu števil, ki ga mora, število za številom, izpolniti v trikotniku duha, sile in snovi. Doseci eno konico pomeni doseci eno stopnjo po koncanem življenjskem turnusu; od­stopanja so odmik [Abweichen] od krakov, derotacija iz ravne poti. Stacionarno [Stationäre] je ostajanje na mestu, skupno rotiranje pa je izoblikovanje trikotni­ka, izpolnitev zakona števil. Najprej je potrebno iti skozi velike cutne življenjske turnuse v vseh njihovih depotencah, potem pa skozi velike fluidne življenjske turnuse v vseh njihovih potencah. 25. poglavje Duhovni darovi ljudi 25.1 V prejšnjem poglavju smo vam rekli, da gibalo od znotraj in zunaj ucinkuje prek organov in da zunanji vtisi ucinkujejo od zunaj navznoter prek cutov, kar privede do gibanja in asimilacije obeh teh ucinko­vanj, do izrazitve v organih ter v duševnem življenju prek misli. 25.2 Clovek ima duhovno, duševno in cutno življenje. Ce so ta tri v zakonitem ravnotežju, je zdrav, sposoben in normalen clovek. Ce prevladuje cutno življenje, je surov clovek; ce prevladuje duševno, je preprost, pa vendar sposoben clovek; ce prevladuje duhovno, je odlicen, zelo obdarjen clovek, navadno s slabotnim organizmom. 25.3 Pogosto si duh prek duševnega življenja izoblikuje or-gansko svobodo, to pomeni, duhovno osvobojenost od organov, prek zrahljanja fluidne življenjske vezi. 25.4 To privede do nenormalnih ljudi, histericnih orga­nizmov, ki živijo bolj duševno-duhovno kot cutno--duševno. Ljudje te pojave imenujejo histerija in somnambulizem. 25.5 Ti pojavi so prisotni samo v zrahljanju in raztegljivo­sti fluidne življenjske vezi, ki jo povzroci gibalo. 25.6 Živcni krc je pogosto posledica tega, da je gibalo za­radi prevelikega raztezanja fluidne življenjske vezi tako izstopilo. 25.7 Somnambulizem je v cloveškem organizmu povzro-cen z raztezanjem te fluidne življenjske vezi. Duh postane svobodnejši in clovek, namesto da bi mislil in cutil cutno-organsko, misli, cuti, vidi in sliši du­hovno-duševno, kar se v organih odrazi [wiederge­ben] kot refleks. Ker v tem primeru vselej vidi, sliši in obcuti samo individualni duh cloveka, ter v ta na-men svoje cloveške organe uporablja kot povracitelje refleksa [Reflex-Wiedergeber], obstajajo tako v tem polcutnem, polduševnem življenju stopnjevanja, in-dividualni nazori, ki izvirajo iz individuuma samega, ki vidi, sliši in cuti v skladu s svojo duhovno stopnjo. 25.8 Vsi psihicni pojavi, ki se v cloveku izrazijo prek razte­zanja fluidne življenjske vezi, so duševne in duhovno individualne vrste. Organizem je pri tem v nenor­malnem stanju, bolan, v disharmoniji, v organskem stanju spanja in pri mocnem raztezanju življenjske vezi potrebuje veliko manj hrane. 25.9 To je stanje, ki potrebuje zdravljenje; prvic, ker ga clo­veški organizem ne more prenesti, drugic, ker gre tu pogosto za derotiranje lastnega duha, ki neposlušno in tudi naduto noce sprejeti cutno-cloveškega življenja, utelesitve. Ker ima vse svoj protizakon, svoja stopnje­vanja, ima svoje protizakone in stopnjevanja tudi to duhovno-duševno stanje. 25.10 Ljudje tega stanja niti njegovega zdravljenja do zdaj niso dojeli niti razumeli. 25.11 Sodobne študije so tiste, ki v zdravniško znanost pri­našajo prevrate in napredke. 25.12 Obstaja pa še druga vrsta psiholoških pojavov, ki se od te prejšnje precej razlikuje. To so tako imenovani mediji, ki pišejo, govorijo, vidijo, slišijo, zdravijo; in sicer ne po impulzu lastnega motorja, ampak po im­pulzu tujega gibala. 25.13 Pri medijih mora biti troje v cloveku, duh, duša, telo, harmonicno uglašeno, zdravo, ce naj bodo dobri me-diji, sredstvo cistega prenosa [Mitteilung]. 25.14 Tu ne pride do nikakršnega raztezanja življenjske vezi. Lastnemu se zgolj pridruži neko tuje gibalo, ki se gibajoce izrazi prek oživitve in organizma medija; tako nadomesti naravni motor, ki mehansko sledece tujemu postane mehanski medij. 25.15 Ko se torej raztelešen duh želi izraziti ljudem, se po­služi duševnega in organskega življenja cloveka, zaradi cesar se duh nikoli ne more izraziti povsem svobodno, ampak vselej samo bolj ali manj mehansko. 25.16 Medijstvo [Medienschaft] ni organsko nenormalno stanje cloveka; to je zamenjava lastnega gibala s tu­jim, zato bo clovek v trenutku motoricne zamenjave mislil, cutil, govoril, pisal drugace, se pravi, samemu sebi tuje. 25.17 Vsi ljudje so bolj ali manj mediji, z vecjo ali manj­šo motoricno zamenjavo; glede tega obstajajo velike razlike in stopnjevanja. 25.18 V mehanicnih medijih pride do popolne motoricne izmenjave [Wechsel], tako da lastni duh temu, ki ga zamenja, mehansko sledi ne da bi sam deloval in mislil ter mu prepusti prosto polje. V tem umiku last-nega gibala obstaja zdaj na stotine stopnjevanj, ki jih povzroci lastno gibalo. Pri nekaterih ljudeh ima mo­toricno obcevanje zgolj zunanji organski ucinek, pri drugih duševnega. Prvi ljudje pridejo prek organskih izrazitev od zunaj do obcutij in misli, ki so jim tuja. Drugi spet postanejo napol mediji prek duševnih vti­sov, ki jih sprejemajo in vracajo. 25.19 Motoricna zamenjava [Ersetzung] v medijih lahko, ce do zamenjave [Ersatz] pride prek zlobnih in nižjih duhov, v medijih povzroci tudi bolezni, krce najhujše vrste, tako imenovane obsedenosti. Vendar pa ima to zmeraj duhovno osnovo v kazni oziroma pokori za prejšnje napake prizadetega. 25.20 Toda to je že podrocje posebnih študij o številnih zdravljenjih [Kuren] in dokazih ozdravljenja, ki bi jih cloveštvu radi prikazali v naslednjih delih. 25.21 Znanost o duhovnih spokoritvah in vklenitvah ter iz tega sledecih organskih boleznih bo vrgla veliko luc na tako nepoznane uganke psihicnega trpljenja in stanj cloveštva. 25.22 Resnica je, da se raztelešeni izražajo, in sicer preko ljudi; zakon pa je, da za to potrebujejo silo, snov, saj se vse zgodi prek duha, sile in snovi. Da bi se izrazili, se raztelešeni utelešenih poslužujejo prek zamenjave motoricnega elementa, prek ucinkovanj na organe in duševno življenje. Do zdaj so sredstvo svojega izra­žanja našli zgolj v cloveškem telesu. Ce pa bi komplek­se lahko kemicno in s pomocjo sile [kräftlich] sestavili v obliko, bi se raztelešeni izražali prek teh. 25.23 Ce bi lahko kemicno in s pomocjo sile sestavili fetus in ga položili v življenja sposobne elemente, bi ta za­gotovo, oživljen prek vselej rotirajocega duhovnega principa, pocasi postal embrio, kajti duh in življenj-ski princip si za oživitev išceta sebi adekvatno silo in snov; ce sta tidve tu, bosta na ta nacin ravno oživljeni. S tem pa smo le ponovili zakon, da je prek duha, sile in snovi vse, kar je prisotno, popolna, živa, dejavna stvaritev. 25.24 Postavite k duhu njemu adekvatno silo in snov v kompleksu; tako boste iz tega prej nemega kompleksa dobili inteligentno izrazitev. Do zdaj imamo ta kom­pleks, to možnost izrazitve samo v cloveku, zato se tudi izražamo zgolj prek njega. 25.25 »Sleherni clovek je medij« je zelo pomenljiv stavek, ki pomeni: sleherni clovek ima poleg svojega lastne­ga, motoricnega življenja tuje, sebi nelastne misli in obcutja. 25.26 Najvecji talenti so polovicna medijstva, imenovana tudi navdihi. Izvirajo napol iz lastnega, napol iz tu­jega gibala. 25.27 Clovek je zunanjim vtisom izpostavljen cutno in duševnim oziroma živcno-duhovnim vtisom duhov duševno. V tem najdete skušnjavo vzbujajoci in dobri glas vesti: duševno obcutenje [Empfindung] cuti oba vpliva in ju prenese na gibalo. 25.28 Tako je vsak clovek bolj ali manj medij, izpostavljen prišepetavanju duhov. Ti vplivi so pomembnejši kot ljudje slutijo; prav tako se med seboj razlikujejo, od najvišje cistosti pa do najglobljega protizakona, tako kot razlike obstajajo tudi pri ljudeh in duhovih. 25.29 Clovek je svoj razum in kršcanski nauk prejel, da bi v tem locil zlo od dobrega, izrojenost od zakona. 25.30 Pri nekaterih ljudeh se medijstvo izoblikuje v dar, katerega zmožnost [Fähigkeit] leži v posebni prožno­sti živcev. Tako kot druge talente, je treba tudi ta dar uriti, da se izpopolni. Ker leži izpopolnitev v cisto­sti, preprostosti in resnici duhovnih prenosov, je za izoblikovanje medija potrebno samooplemenitenje, ponižnost in strogo moralno, religiozno vodstvo. 25.31 Tako nadarjeni ljudje imajo duhovno in zdravstve-no potrebo po izurjenju svojega, v takšnem primeru vselej mehanskega medijstva, saj jih k temu nagiba prožnost njihovih živcev in to medianimicno vajo zahteva. 25.32 Zakon podobnosti in relativnosti deluje tudi tu. Tako bo dober clovek nase pritegnil dobre duhove. Cisti visoki duhovi se izražajo prek cistih medijev. Protiza­kon nima moci nad cistimi, pojavi se zgolj kot nekdo, ki zbuja skušnjavo [Versucher]. V cloveškem telesu utelešenega duha zakona [Gesetz-Geist] ni mogoce nikoli motoricno zamenjati z duhom protizakona, to je namrec fluidno in duševno nemogoce, saj je zakon nad protizakonom in ta nanj ne more ucinkovati z izpodrivanjem, ampak le s skušnjavo. Ta zakon velja tudi za to, kar imenujemo obsedenost. Tu je potrebno glede medijstev ostro poudariti zakon, da podobno poraja podobno. 25.33 Noben clovek ne bo sledil zlobnim vplivom proti svoji volji; lastni gibalo je vselej mocnejše od tujega, ravno zato, ker ima voljo. 25.34 Pri somnambulizmu smo rekli, da je raztezanje flu-idne vezi za organizem nezdravo stanje, ki naj bi ga bilo potrebno pozdraviti. Tu pravimo, da je mehan­sko medijstvo nadarjenost, ki cloveka ne potegne iz njegovega normalnega stanja, ampak je to zanj zgolj potrebno izvajanje, ce sta prisotni prožnost živcev in nadarjenost. 25.35 S tem smo želeli nastanek tega celotnega dela pojasni-ti po njegovih naravnih zakonih. Kajti nastalo je prek popolne motoricne zamenjave in povsem mehanicne­ga sledenja lastnega motorja našemu motoricnemu, vodecemu gibanju. 25.36 Ker obstajajo duhovi in ker živijo v vseh krogih, se morajo izraziti tudi motoricno, prek svojega živcnega duha, ce želijo to za ljudi narediti vidno ali slišno; za to uporabljajo cloveške organizme. 25.37 Tu želimo medijstvo in somnambulizem videti lo­ceno; prvo kot obdarjenost, ki ne kvari cloveškega zdravja, drugo kot disharmonijo oziroma ozdravljivo histerijo. 25.38 Raztelešeni se od utelešenih locijo samo po cutih, torej ne popolnoma. 26. poglavje Opažanja o magnetizmuin elektriki Zemlje 26.1 Ko spoznate cisti izvor magnetizma kakor tudi globo­ko depotenco Zemlje, vidite, da je vse, kar na Zemlji imenujete magnetizem, elektro-magnetizem. 26.2 Tu lahko v skladu z našimi pojmi in znanjem govo­rimo le o vec ali manj elektrike v magnetizmu, nikoli pa ne o nepomešanem magnetizmu. 26.3 Rekli smo, da je magnetizem fluid, katerega najviš­ja potenca leži v prasoncih in ovoju povsem cistih duhov. Magnetizem je prisoten v vseh depotencah fluidno-duhovne, ne pa v tistih fluidno-materialne vrste. In sicer tako, da je na Zemlji, ker je kot flu­id cloveškemu ocesu neviden, znan zgolj kot sila. V svoji najbolj grobi depotenci je torej magnetizem cloveškemu ocesu kot fluid neviden, znan zgolj prek njegove atrakcijske sile, zaradi cesar ga ima clovek preprosto za silo. 26.4 A vendar je on duh, snov, sila, se pravi, duhovni mag-netizem v živcnem duhu duhov, snovni magnetizem v organizmih Zemlje, sila pa prek svoje atrakcije. V teh treh lastnostih je dvovrsten: elektricen in magne-ten, repulziven in atraktiven. 26.5 Stopnjevanja stvari in njihove preobrazbe ljudi po­gosto odvrnejo od prarodu. Tako je s pojavi magne­tizma in elektrike na Zemlji, ki prihajajoc iz prarodu v svojih depotencah postanejo protizakoni. 26.6 Ti protizakoni so poli. Na severnem polu prevladuje magnetizem, na južnem polu elektrika, slednje pa bi dokazala tudi elektro-magnetna igla. 26.7 Obstaja dvojni elektro-magnetizem: živalski in du­hovni. Živalsko leži elektro-magnetizem organsko v Zemlji, rastlini, živali, cloveku; duhovno v živcnem duhu duhov in v fluidni življenjski vezi ljudi. 26.8 Organsko leži v živcih, v krvi ljudi in živali, v celi­cah rastlin in Zemlje. Povsod je dvovrsten, elektricno podarjajoc, magnetno prejemajoc. Magnetizem je prijetno hladen, živcem daje prožnost, krvi tempe­raturo. Elektrika je neugodno mlacna, živcem da elasticnost, krvi gibanje. Rekli smo, da je elektro--magnetizem za ljudi kot fluid neviden; vendar pa zanje ni neviden kot odicna svetloba. Vi veste, da so padajoci duhovi prek depotence svoj živcni duh preobrazili iz magnetizma v elektriko. Posledicno se vsi duhovi utelesijo že z elektro-magnetnim živcnim duhom in prenesejo te lastnosti na fluidno življenj­sko vez, ki jih asimilira v cloveški organizem. Višji duhovi so zdaj v svojih ucinkih bolj magnetni, nižji duhovi bolj elektricni. 26.9 Obe vrsti se v cloveku izoblikujeta v nadarjenostih in medijstvih: prva cisto in resnicno, druga protizako­nito neresnicno. Zato obstaja ravno toliko medijstev in nadarjenosti, kot je duhovnih individualnosti in elektro-magnetnih živcnih duhov. V cloveku imamo torej dve vrsti magnetizma in elektrike: organsko, ki daje živcem prožnost in elasticnost ter krvi toplo-to in gibanje; ta leži v cloveškem organizmu. Potem imamo duhovni magnetizem in elektriko, ki ležita v fluidnih življenjskih vezeh. 26.10 Z organskim magnetizmom bo clovek proizvedel cutne efekte, z duhovnim magnetizmom duhovne efekte, kot na primer medijstva. Naj še na kratko re­cemo, da je somnambulizem organski efekt magne­tizma. Zrahljanje življenjske vezi je izvlecenje duhov­nega magnetizma, osamljeno zaostajanje [alleiniges Zurückbleiben] organskega magnetizma, ki potem s telesom ali kot magnet ostane v oblasti magnetizma. 26.11 Duševno-organsko življenje brez duhovnega magne­tizma je podvrženo vplivu mocnejšega organskega magnetizma. 26.12 Vendar duhovni magnetizem ni nikoli podrejen or-ganskemu, ampak višjemu duhovnemu magnetiz-mu. To se vidi pri duhovno mocnih medijih, ki prek organskega magnetizma ne morejo nikoli zapasti v somnambulno stanje; pac pa mehanski mediji po­stanejo ekstaticni prek nekega višjega duhovnega magnetizma, prek nadomestnega gibala. 26.13 Tu želimo omeniti živali, ki imajo duševno-organski magnetizem, ne pa tudi duhovni elektro-magneti­zem. Vse lastnosti živali so organsko-duševno-me­hanske; prek duhovnega ucinkovanja so sposobne urjenja [abrichtungsfähig]. 26.14 Cloveška civilizacija in oblikovanje imata povratni ucinek na krotitev in vzgojo živali; clovek jih lahko izuri tako dalec, kot to dopušcajo njihove duševne lastnosti. 26.15 Ker bomo, kot že omenjeno, izdali knjigo naših la-stnih študij o medijstvih, magnetizmu in najrazlic­nejših psiholoških pojavih, smo v tem poglavju ma-gnetizem in elektriko omenili le na kratko in nakazali njihov prarod, njihovo dvovrstnost v duhu, sili in snovi. III. knjiga Adelma von Vay Duh, sila, snov 27. poglavje 1. potenciranje 27.1 Potek poenotenja in potenciranja se zacenja: v lo-giki prek absorbiranja depotenciranega, v preobraz-bah duha, sile, snovi; v zakonu števil prek delitve in odštevka [Subtraktion] depotenc v potencah. 27.2 Tako kot smo s seštevkom in zmnožkom v spiralnem gibanju navzven, prek pomnogoterjenja in zgostitve, dosegli depotenco, tako želimo zdaj prek delitve in odštevka v notranjem absorbirajocem spiralnem gi­banju, prek poenotujocih potenc, spet priti do naše izhodišcne tocke, trojega. 27.3 Liki števil se poenotujoc ali odštevajoc preobražajo od stopnje do stopnje, dokler v realnem, konkretnem ali abstraktnem ne pridemo do trojega. 27.4 Smo v najglobji depotenci šestega soncnega kroga. 27.5 Zamislite si, da ima vsak izmed sistemov šestega kro­ga prav tako svoje lastne depotence, v povsem ena­kem zakonu števil in formatu likov, kot je ta v 15. tabeli; tako dobite pojem stopenjevite mreže [Stufen-Netzes], ki drži skupaj vesolje v veliki celoti. 27.6 Duh, sila in snov oživljajo in vodijo potenco, tako kot so oživljali in vodili depotenco. 27.7 Potenciranje se pricne pri duhu, pri motoricnem principu, in se prenese na silo in snov. Bog svoje prvorojence pošlje na poslanstva v stopnje depotence, da tamkajšnjim padlim duhovom prinesejo ponovno duhovno rojstvo in prebuditev iz protizakona. 27.8 Takšno božansko misijo je kot Božji Sin na Zemlji izpolnil Kristus, On, ki je resnicno Duh Njegove­ga Duha, Božji Sin, drugacne bitnosti [Wesenheit] kot vaši in naši rajski duhovi. Takšna misija je za izvršitelja, za Mesijo, velika muka, strašna žrtev, ki jo prenese zgolj iz ljubezni do Oceta, iz ljubezni do duh-ov in zato, da bi premagal [bezwingen] protizakon. 27.9 Prvorojenci Boga, ki so v svoji ljubezni, v svoji sili, v svojem vedenju [Wissenschaft] postali v vseh svojih lastnostih eno, ti Božji sinovi v svojem duhovnem po­enotenju, v svoji podobnosti oblikujejo dvoje v eno. 27.10 Kristus je zato povedal božansko resnico, ko je govo­ril: »Prihajam od Oceta, grem k Ocetu, Oce in jaz, midva sva eno«. Nikoli ni rekel, jaz sem Oce, am-pak je samega sebe postavil zgolj za Sina, ki stoji ob Ocetu, in tako tudi je. 27.11 Kristus je v svojem nauku prinesel duhovne zakone, duhovno ljubezen, bratstvo, žrtvovanje, samousmr­titev [Selbstötung], odmik od cutnosti [Entsinnli­chung]. 27.12 Resno in mogocno, pa vendar milosti polno stoji tu kršcanstvo! Sila Duha, ki je tu: s seboj prinaša ljube­zen, milost, upanje. 27.13 Da, ljudje, verujte v Kristusovo besedo, to je zakoni-to božanska resnica, najdragocenejše, kar imate od duhovnih darov. 27.14 Verjemite v moc [Kraft] Kristusove odrešitve. Kdor v to verjame, bo blažen. 27.15 Kristus ni prišel, trpel in umrl samo za pešcico zem­ljanov. Prišel je za vse padle duhove, ki so sledili pro-tizakonu, da bi jih prek novega duhovnega rojstva, prek sledenja njegovemu božanskemu nauku odrešil vsesplošnega izvirnega greha, protizakona. Prek utele­sitev na Zemlji bodo padli duhovi deležni zaslug Kris-tusove smrti. Ko na Zemlji prejemajo njegov krst, ko sledijo njegovemu nauku ljubezni in odrekanja, nase pritegnejo Božjo milost. 27.16 Kršcanski krst ni gola forma, ni blaznost [Wahnwitz]. To je vstop v kršcanstvo, v njegove nauke in zakone ljubezni in izpopolnitve; prek tega je krst duhovni prejemnik Božje milosti. Krst je vstop v udeleženost v Kristusovi zaslugi. Sleherni duh se, zavedajoc se kr-šcanstva, utelesi na Zemlji in dvakrat huje se morajo pokoriti tisti, ki se kažejo nevredne duhovne milosti, prejetega kršcanskega krsta. Takšni za spokoritev ne­pripravljeni [unbussfertige] ljudje ne dojamejo in ne spoznajo milosti Oceta, zasluge Sina. 27.17 Kristus je prinesel odmik od cutnosti. Zakonska zve­za je postala sveti zakon, katere strogo, zvesto upo­števanje, vse do misli, je kršcanski zakon, saj Kristus pravi, da lahko zakonsko zvezo prelomi že misel. 27.18 S svetostjo zakonske zveze je rojstvo prejelo svojo posvetitev, svojo sveto resnost, tako kot je prejelo svojo veliko odgovornost s prejemom krsta, z vsto­pom v kršcanstvo. 27.19 Z vero v Kristusovo zaslugo in Kristusovo obljubo poenotenja z Njim je smrt postala odrešitev. 27.20 Tako je cutnost prek kršcanstva prejela svoje prvo potenciranje, duhovno posvetitev v zakonski zvezi, v rojstvu in smrti. 27.21 Poduhovljeno in sveto življenje se je na zacetku kršcanstva polastilo cloveštva in dosežene so bile resnicno duhovne stopnje, dokler ni cloveštvo zno­va pricelo iz duhovnega delati cutno [das Geistige zu versinnlichen], materializirati besedo. 27.22 Kršcanstvo je, kot so naznanili Mesija in njegovi apo­stoli, poenotujoca duhovna sila, potenciranje navzgor k Bogu. 27.23 Kje je cloveštvo danes? Kristusova odrešeniška smrt, zasluga in cisti izvor iz Boga so zasmehovani kot preživete stvari in pravljice iz predcivilizacije. Krst postaja nepotrebna forma, katere duhovna sila je prav tako fikcija. 27.24 Zakonska zveza je vez, ki jo je mogoce pretrgati, cutnost je zakon, prelom zakonske zveze pa naravna posledica obeh. 27.25 Materializem je nasprotje [Gegensatz] Kristusove besede. Samostojno želi ustvarjati; v tem se skriva veliko gibanje duhov protizakona, ki se ljudi polastijo prek njihove šibke strani, prek želje po vedenju, da bi se zapodili proti Božjemu nauku duha, ki ga lahko samo napadajo, ne morejo pa ga uniciti! Kristusova pojavitev na Zemlji je kot božansko poslanstvo duh-ovno potencirajoce gibanje v notranjost, k enemu, k Bogu, to gibanje pa poteka že stoletja; opraviti mora prehode. Prehod je pogosto videti kot retrogradiranje, pa vendar to ni, obstaja le skupno rotiranje [Mitrotie­ren] oziroma napredovanje ali pa ostajanje na mestu oziroma nerotiranje. 27.26 Nerotiranje je pogosto videti kot retrogradiranje, tako kot je tudi prehod pogosto videti kot korak nazaj, ker gre v ekstreme in lahko zgolj prek izživetja [Ausgä­ren] protizakonov doseže notranje spiralno gibanje potence. Tudi v clovekovem duhovnem izobliko­vanju, v vseh razvojih, so prehodi pogosto videti kot koraki nazaj, pa vendar to niso, vselej so protizakoni tisti, ki se kot ekstremi pri prehodu potencirajoce­odbojno srecujejo. 27.27 Snovno ocišcenje oziroma potenciranje svetov se zgodi zaradi odmetavanja ognjenih obrocev, kakor ste videli v napredovanju poglavij. Ko so duhovni protizakoni dosegli svoj višek, sta svoj višek zrelosti za izrojevanje [zum Herausgebären] dosegli tudi sila in snov, kar se zgodi prek odmetavanja ognjenih obrocev. 27.28 Ta proces duhovnega, silnega in snovnega izlocanja in bistrenja je primerljiv s sodnim dnem oziroma poslednjo sodbo, o kateri govori Kristus; z dnem, ko so prek izlocitve ovce resnicno locene od koz, se pra-vi, bolj potenciran duh, sila, snov od depotenciranega protizakona. 27.29 Jupiter in Saturn sta takšno potenciranje že opravila; tudi Zemlja ga je opravila, ko je v pradavnini izvrgla Mesec. 27.30 Pri takšnem potenciranju se boljši duh, sila, snov absorbirajo v jedro sveta kot višja potenca in iz sebe oddvojijo nižjega duha, silo, snov. 27.31 Potenciranje šeste stopnje se v njenih soncih in pla­netih zacenja postopoma v obliki spiralnega kroga, tako da ta sonca, ki so bila z ozirom na peta. sonca zgolj relativne solarnosti, zdaj postanejo prave pete solarnosti, medtem ko se ta peta sonca prioblikujejo v cetrta, cetrta v tretja, tretja druga in druga v pra­sonca. Po istem zakonu postanejo planeti solarni. Zakon števil 1. potenciranje (od tabele 15 do 14) 27.32 Depotence bodo odštete. Ta celotni odštevek se mora ujemati s celotnim seštevkom v sledecih tabelah. 27.33 Odštevek od tabele 15 do 14 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 30 90 180 300 realno 27 3 9 18 30 konkretno 81 abstraktno 162 27 81 162 270 270 27.34 Delitev depotence z duhom, silo, snovjo ali s trojim: realno konkretno abstraktno 3 / 3 / 1 3 / 9 / 3 3 / 18 / 6 39 18 00 0 27.35 V logiki se je tako nastala depotenca 3 tabele 15 prek delitve preobrazila v depotenco tabele 14, kar pomeni realno 1, spokorjeni duhovi. 27.36 V konkretnem delitev tabele 15 v 14 pomeni 3 ali: 1. spokorjeni duhovi, 2. polcutno življenje in 3. cetrta sonca. 27.37 V abstrakciji ta delitev pomeni 6, ali: 1. spokorjeni duhovi, 2. trikratno potenciranje, 3. polcutno življe­nje, 4. trikrat potencirana sila, 5. cetrta sonca, 6. tri­krat potencirana snov. 27.38 Ko grejo duh, sila in snov prek tega trikratnega po­tenciranja, so izboljšan, spokorjeni duhovni princip; trikratno potencirani, manj materialni svetovi in snov, trikrat poenostavljena sila. 27.39 Izrojeni duhovi šestega kroga, ki so šli prek izmenja­ve snovi in lastnosti, morajo priti prek petega kroga neposlušnih, nadutih, cutnih duhov prek samoizbolj­ševanja v krog manj cutnih; to storijo kot spokorje­ni duhovi, ko grejo v prehodnih svetovih prek vseh preobrazb in zjasnitev. 27.40 Gosta utelešenja 6. kroga se preobrazijo v prve, dru­ge, tretje vrste utelešenj petega in cetrtega kroga, ki smo jih opisali že v depotenci; s tem so ti spokorjeni duhovi prestali bolece prehode smrti in rojstva. 27.41 Najcutnejše se je preoblikovalo v polcutno, prek od­števka oziroma absorbcije in prek delitve. 27.42 Vprašanje prenapolnjenosti je tako odpravljeno sámo po sebi. 27.43 Isti principi, ki so se depotencirali in množili v kro­žnem spiralnem gibanju navzven, se odštevajoce po­tencirajo v spiralnem gibanju navznoter. 27.44 To je potek stvarjenja, v tem je relativna vecnost pro-tizakona, ki se nahaja v nenehnih trikratnih izloci­tvah. 27.45 Potem ko so spokorjeni duhovi dosegli neko stopnjo napredka, bodo z manjšimi nalogami in poslanstvi poslani nazaj na svetove, ki so jih prej zapustili, da bi tja svojim bratom prenesli napredek, védenje in duhovno ljubezen. Prav tako kot sonca pošiljajo svojo krepilno [kräftigend] svetlobo na svoje planete, tako Bog pošilja te poboljšujoce se duhove na nižje sveto­ve, da tam izpolnijo manjše naloge. 28. poglavje 2. potenciranje(od tabele 14 do 13) 28.1 To je tek petega in cetrtega v tretji soncni krog. 28.2 V likih vidite razrešitev [Auflösung] velikega triko­tnika protizakona v zakon. 28.3 To je zadnja težka prehodna stopnja padlih duhov na poti v njihovo domovino. Stojijo pred vhodom v raje, ki so jih zapustili in v katere ne morejo znova vstopiti, dokler ne postanejo tem svetovom duhovno, silno, snovno adekvatni. 28.4 Izpolnjeni z duhovno ljubeznijo poboljšani duhovi v hrepenenju cakajo na vstop v svojo domovino, kate-re prehodna stopnja so svetovi tretjega kroga. Tu se izoblikuje še njihova inteligenca, njihova dualna lju­bezen, njihova volja. To je stopnja velikih duhovnih preizkušenj, mnogih nalog, ki jih morajo izpolniti. Prestopiti stopnjo padca je v potenciranju zmeraj dvakrat težje. realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 27 81 162 270 realno 24 3 9 18 30 konkretno 72 24 72 144 240 abstraktno 144 240 28.5 Odštevek od tabele 14 do 13 realno konkretno abstraktno 3 / 3 / 1 3 / 9 / 3 3 / 18 / 6 39 18 00 0 28.6 Delitev: 28.7 V logiki ta delitev realno pomeni: stanovitni duhovi; konkretno: stanovitni duhovi, odmik od cutnosti, tretja sonca. 28.8 V abstraktnem: stanovitni duhovi, prehodna poten-ca duha. Odmik od cutnosti, prehodna potenca sile, tretja sonca, prehodna potenca snovi. 28.9 Iz likov števil duhov vidite, da so ti še vedno dva po­samicna, grejo pa dualni združitvi v vseh likih števil naproti. 29. poglavje 3. potenciranje(od tabele 13 do 12) 29.1 Duhovi, ki so prispeli na to svojo rojstno stopnjo, so zdaj temu krogu v duhu, sili in snovi enaki. Prido­bili so na izkušnji, umu in inteligenci. Zdaj naj bi se izoblikovali v smeri, za katero so bili ustvarjeni in ki je bila od zacetka njihov smoter, izpolnitev katerega jim je prepreceval njihov padec. Zdaj naj bi njihovo resnicno duhovno oblikovanje in napredek izbrala zakonito pot, in sicer prek vseh oblikovanj v tabelah, vse od prasonc k mesijam. 29.2 Padli prvorojenci, ki v svoji spreobrnitvi prispejo na to stopnjo, morajo celoten proces nadaljnjih obliko­vanj, ki so bila z njihovim padcem zgošcena, opraviti prek delovanja in samopotenciranja. V tem najdejo pokoro za svoj padec, vstop v svojo domovino. 29.3 Na tej rajski stopnji postanejo loceni duali izvornih embrionalnih duhov spet eno, kot vam kažejo tudi liki. Od tu grejo ti dualni duhovi svojemu izvornemu nadaljnjemu oblikovanju naproti, prek vseh faz stva­ritev v delovanju in samoizoblikovanju. To je izvorni cilj izoblikovanja, naproti kateremu naj bi šli. 29.4 Odštevek od tabele 13 do 12 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 24 72 144 240 realno 21 3 9 18 30 konkretno 63 21 63 126 210 abstraktno 126 210 — 288 — 29.5 Delitev: realno konkretno abstraktno 3 / 3 / 1 3 / 9 / 3 3 / 18 / 6 39 18 00 0 29.6 V logiki ta delitev pomeni: realno: dualni duhovi, konkretno: dualni duhovi, nadaljnje oblikovanje, raji, abstraktno: dualni duhovi, praduhovna potenca. Na-daljnje oblikovanje, prasila. Raji, prafluid. 30. poglavje 4. potenciranje(od tabele 12 do 11) 30.1 Zdaj mirno pustimo zedinjenim [geeinte] dualnim duhovom, da se vzpenjajo po teh stopnjah nadalj­njega oblikovanja in izpopolnjenja. Tu se za padle prvorojence zacenjajo najtežje stopnje; neskocnosti je potrebno izboljšati, s tem ko grejo prek svojih dvoj­nih padcev. 30.2 Medtem ko grejo rajski duhovi prek teh stopenj kot duali, torej lažje, grejo padli prvorojenci kot loceni duali prek teh istih težje in z muko. 30.3 Zdaj sledimo dualnemu poenotenju spokorjenih pr-vorojencev. 30.4 Odštevek od tabele 12 do 11 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 21 63 126 210 realno 18 3 9 18 30 konkretno 54 18 54 108 180 abstraktno 108 180 30.5 Delitev: realno konkretno abstraktno 3 / 3 / 1 3 / 9 / 3 3 / 18 / 6 3 9 18 0 0 0 30.6 V logiki glej tabelo cetrte potence: realno: spokorjeni prvorojenci, konkretno: spokorjeni prvorojenci, rotacija, obliko­vanje fluidov, abstraktno: spokorjeni prvorojenci, kesanje, rotaci­ja, poslušnost, oblikovanje fluidov, ocišcenje živcnih duhov. 31. poglavje 5. potenciranje(od tabele 11 do 10) 31.1 Tu se zdaj prvorojenci protizakona poslušno bližajo poenotenju, njihova pot [Gang] je še vedno težka in posamicna, korak za korakom morajo izboljšati svoj padec. 31.2 Odštevek od tabele 11 do 10 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 18 54 108 180 realno 15 3 9 18 30 konkretno 45 15 45 90 150 abstraktno 90 150 31.3 Delitev: realno konkretno abstraktno 3 / 3 / 1 3 / 9 / 3 3 / 18 / 6 3 9 18 0 0 0 31.4 Kar zadeva padle prvorojence, to v logiki pomeni: realno: pokora, konkretno: pokora, atrakcija, magnetizem, abstraktno: pokora, poboljšanje, atrakcija, vibracija, magnetizem, asimilacija. 32. poglavje 6. potenciranje(od tabele 10 do 9) 32.1 V tej tabeli je delitev odpravljena. Gremo naprej od stopnje do stopnje in posamicno odštevamo, tako kot so prvorojenci protizakona posamicno opravili pot, po kateri so posamicno padli. 32.2 Odštevek od tabele 10 do 9 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 15 45 90 150 realno 12 3 9 18 30 konkretno 36 12 36 72 120 abstraktno 72 120 33. poglavje 7. in 8. potenciranje(od tabele 9 do 8 in od 8 do 7) 33.1 V enem poglavju si bosta zdaj sledili dve tabeli od­števkov. To je enako trojnemu gibanju, ki deluje v prehodih. Od tabele 9 do 7 vidite trojno gibanje, ki v prehodu preide v naslednjo tabelo oziroma v sledece trojno gibanje. V logiki tabele 7, ki je prehod, lahko v skladu s tem opazite svetove kometov, ki so prav tako prehodi in v katerih se v rotiranju in delovanju nahajajo dualni duhovi in spokorjeni prvorojenci. V dveh prehodih teh tabel vidite trojno gibanje. 33.2 Odštevek od tabele 9 do 8 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 12 36 72 120 realno 11 1 3 6 10 konkretno 33 11 33 66 110 abstraktno 66 110 33.3 Odštevek od tabele 8 do 7 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 11 33 66 110 realno 10 1 3 6 10 konkretno 30 abstraktno 60 1030 60 100 100 34. poglavje 9. in 10. potenciranje(od tabele 7 do 6 in od 6 do 5) 34.1 Tu je v obeh prehodih prisotno soucinkovanje spo­korjenih prvorojencev in dualnih duhov v obliko­vanju svetov, med izboljševanjem njihovega padca. V njiju je prisotno izoblikovanje dualnih duhov do podobnosti s prvorojenci zakona. V te prehode se steka tudi potencirajoci življenjski princip. 34.2 Odštevek od tabele 7 do 6 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 10 30 60 100 realno 9 1 3 6 10 konkretno 27 9 27 54 90 abstraktno 54 90 34.3 Odštevek od tabele 6 do 5 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 9 27 54 90 realno 8 1 3 6 10 konkretno 24 abstraktno 48 8 24 48 80 80 35. poglavje 11. in 12. potenciranje(od tabele 5 do 4 in od 4 do 3) 35.1 Tri gibanja so tu v dveh prehodih, kot prvo potenci­rajoc življenjski princip, ki gre svojemu zlitju s pra­svetlobo naproti, kot drugo prvorojenci, ki pricakujejo svojo dualno združitev, kot tretje dualni duhovi, ki pricakujejo svojo združitev s prvorojenci zakona. To je trikratno gibanje, ki se nahaja v dveh prehodih. 35.2 Odštevek od tabele 5 do 4 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 8 24 48 80 realno 7 1 3 6 10 konkretno 21 7 21 42 70 abstraktno 42 70 35.3 Odštevek od tabele 4 do 3 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 7 21 42 70 realno 6 1 3 6 10 konkretno 18 abstraktno 36 6 18 36 60 60 36. poglavje 13. in 14. potenciranje (od tabele 3 do 2 in od 2 do 1) 36.1 Tu v teh dveh prehodih, v tem trojnem gibanju, po­teka zadnje potenciranje. Dualna združitev padlih prvorojencev, poenotenje duhov. 36.2 Odštevek od tabele 3 do 2 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 6 18 36 60 realno 4 2 6 12 20 konkretno 12abstraktno 24 4 12 24 40 40 36.3 Odštevek od tabele 2 do 1 realno konkretno abstraktno celotni seštevek seštevek odštevkov 4 12 24 40 realno 3 1 3 6 10 konkretno 9 abstraktno 18 3918 30 30 36.4 Poenotenje padlih prvorojencev je predstavljeno tudi likovno. V logiki to pomeni: realno: združitev dualov, združitev sile, združitev flui­da, abstraktno: združitev dualov, duhovno poenotenje, združitev sile, poenotenje sile, združitev fluidov, snovno poenotenje. 36.5 Zdaj smo prispeli v poenotenje. Padli prvorojenci so kot spokorniki deloma znova postali enaki svojemu izvoru. Ko zakljucijo svojo pot prek vseh stopenj, se embrionalni duhovi približajo cistim prvorojencem. 36.6 Padli prvorojenci bodo pri vhodu svojega izhoda [beim Eingang ihres Ausganges] spet dualni duhovi. 36.7 Tu je prek poenotenja in odštevka vse harmonija, ki je delovanje neskoncnosti. Potem ko smo po koncu naše zgodbe o stvarjenju prispeli v poenotenje, ima-mo zdaj tri duhovne principe: nespremenljivo Eno, Boga, z ozirom Nanj relativne prvorojence, z ozirom na prvorojence relativne duhove. Uzrite v tem duhov-no troedinost! 36.8 Bog, pozitivno; prvorojenci, Njegovi sinovi, ki so iz­šli [entspringen] iz Njega in vesolja, z ozirom Nanj relativni: z Njim v svoji duhovni enosti, ljubezni in svoji zakoniti volji oblikujejo eno. V svoji celotnosti so podoba Sina. 36.9 Duhovi, ki so po padcu prvorojencev nastali kot spra­va iz Boga in že protizakonitega vesolja, iz ocišcenega življenjskega principa; relativni z ozirom na prvoro­jence, po svojem izvoru od njih drugacni po bitnosti. Ti duhovi so dosegli stopnjo prvorojencev in so torej z ozirom do Boga prav tako relativen, tretji duhovni princip. V svoji enosti, v svoji ljubezni, v svoji volji oblikujejo eno z Bogom in Sinom, to pomeni, s pr-vorojenci, in so v svoji celotnosti imenovani »sveti Duh«; to je božanska troedinost. 36.10 Oce, iz katerega vse izteka, je nespremenljiv. Sin ozi­roma prvorojenci, spravitelji protizakona, ki opravijo delo sprave med Bogom, vesoljem in protizakonom. 36.11 Sveti Duh, podoba spravljenih in odrešenih, podoba poenotenja blaženosti vseh duhov, podoba duhov, ki razsvetljujejo ljudi, navdiha, svetega Duha, ki se iz svoje celotnosti poenotenih duhov manifestira v in-dividualnostih. 36.12 10. tabela potence vam likovno prikazuje celotno vsebino tega poglavja. 36.13 Medtem ko so prvorojenci odrešitev, so poenoteni duhovi izpolnitev milosti. Bog je središcna tocka, h kateri pridejo vse priprošnje [alle Anrufung]. Uslišanje teh priprošenj je milost. Izpolnitev te mi-losti je v Sinu, v zaslužnosti njegove ljubezni. Dejanje milosti je v duhu, to pomeni, v duhovih. 36.14 Tako gre vse svojo trojno pot. Te tri individualne du­hovne principe lahko tu primerjamo z duhom, silo in snovjo: Bog je vecno gibalo, oživljevalec. 36.15 Prvorojenci so gibalci, odrešitelji, sila. 36.16 Poenoteni duhovi, ki so v svoji celotnosti imenovani sveti Duh, so izpolnitev, dejanje oziroma snov. 36.17 Tako je Bog prek soucinkovanja duhov poslal svojega Sina, da se je utelesil na Zemlji. Tu je dejavnost oži­vljanja, gibanja in izvedbe. 36.18 Trije duhovni principi delujejo kot enost, v medseboj­ni relativnosti. 36.19 Poenoteni duhovi so mediji oziroma Božji posredniki do vas ljudi. 36.20 Klicite k Bogu kot motorju vesolja, z vero v Kristusa gibalca, in uslišani boste prek dejanja ali prek posre­dovanja duhov. 36.21 Tistemu, ki je izpolnjen z resnico rodu, z njegovim logicnim zakonom, se bo tudi poenotenje zdelo lo-gicno in zakonito. 37. poglavje Duhovna poslanstva na Zemlji 37.1 Išcite duhovna poslanstva na Zemlji v vseh božanskih razsvetljenjih in navdihih. Obstajajo pa tudi nižja [mindere] razsvetljenja in nižji navdihi. 37.2 Ce lahko ti poenoteni duhovi iz svoje celotnosti kot sveti Duh razsvetlijo in navdahnejo ljudi, potem se lahko prek ljudi izražajo tudi nižji duhovi in duhovi protizakona. 37.3 Cisti božanski navdih cloveka povzdigne in poboljša, naredi ga ponižnega in vernega. Na takšnih ljudeh je omembe vredna poboljšanja opaziti, ce sledijo raz­svetljujocemu glasu. 37.4 Majhni navdihi izvirajo od najrazlicnejših drugih du­hov, tako kot hudoben navdih, navdih laži in greha, izvira iz protizakona in v prejemniku povzroca velike duhovne boje, pogosto pa tudi krce. 37.5 Ti vplivi raztelešenih na utelešene so zakonita res-nica in to se v celotnem vesolju in na Zemlji dogaja dnevno, vsako minuto, sekundo. Zunanje duhovno ucinkovanje na clovekovo notranjost v vseh svojih stopnjevanjih obstaja; iz ucinkov sklepajte na duha. 37.6 Nazori ljudi se spreminjajo, kot pravijo, z njihovim znanjem, še bolje pa bi bilo reci, z njihovim neznan­jem, z njihovim iskanjem in raziskovanjem. 37.7 Tako kot je možen najvišji vpliv, pa je možen tudi najnižji. Clovek se vselej nahaja med dobrim in zlim; prek svoje svobodne volje, prek svoje inteligence naj bi slednje spoznal kot protizakon in ga odvrnil od sebe, medtem ko bi se moral za prvo postaviti in se ga z vso mocjo oprijeti. 37.8 Pri izvajanju medijstev naj vas ne cudi, ce se isti duh prek razlicnih ljudi izraža na razlicne nacine; ce ostane zgolj v svojih principih enak sebi, utegne biti nacin izražanja razlicen. Duh se mora ravnati po razlicnih organizmih in clovekovih sposobnostih izražanja, v skladu z gibcnostjo gibala. Ker je to pri ljudeh zelo raznoliko, se isti duh pri razlicnih ljudeh izraža bolj ali manj individualno in jasno. Ce trobiš v rog, zveni drugace, kot ce pihaš v flavto ali v trobento, pa vendar so zmeraj ista pljuca, isti princip, ki piha. Poleg duhovnega stališca moramo vse opazovati tudi glede na silo in snov ter sklepati na troje, ki proizvede ucinek. 37.9 Duhovna poslanstva so na Zemlji v ljudeh samih; sleherni izmed njih mora izpolniti svoje lastno pos­lanstvo poboljšanja in izpopolnitve. Tako imaš tudi ti svoje lastno poslanstvo in poslanstvo ljubezni do socloveka; poslanstvo, da darove in talente, ki ti jih je podaril Bog, uporabiš za celotno cloveštvo, tako da to, kar si se naucil in dosegel, predajaš naprej in vselej neutrudno razmišljaš, raziskuješ, delaš. 37.10 Zemeljska duhovna poslanstva imajo tudi raztelešeni, ki vas obdajajo, medtem ko vas vodijo in navdihujejo. 38. poglavje Še en pogled na Zemljo 38.1 Potem ko ste šli zdaj, o ljudje, skupaj z nami po stvar­jenju navzdol in znova navzgor, opazujte vaš nasta­nek, vaš padec in pomembnost vašega napredka.Še posebej opazujte pomembnost kršcanstva, visok domet [Tragweite] njegovih duhovnih zakonov in njegove vere v zaslužnost odrešitve, v resnicnost Je­zusove osebe. 38.2 Prvorojencev, ki naj bi jim vi postali podobni, ne mo-rete nikoli izkljuciti iz svoje vere, v kolikor bi se radi približali Bogu in v kolikor se želite kot poenoteni duhovi popolnoma izoblikovati; zakaj oni vas vodijo do Boga, to pomeni, prek Kristusa do Oceta. 38.3 Ljudje morajo verovati v odrešenjsko delo ne samo na Zemlji, to morajo poceti tudi kot duhovi, v kolikor želijo napredovati. Brez te vere ni nobenega napredka, kajti ta vera je zakon. 38.4 Prvorojenci Boga so tu; oni so posredniki med vami in Bogom, v cigar odrešenjsko delo morate verovati, ne samo kot ljudje v tem kratkem zemeljskem življe­nju, ampak vso vecnost. 38.5 Saj vendar v celotnem zakonu števil vidite, da je za vas duhove blaženost v tem, da postanete podobni prvorojencem. Bog je eno, nespremenljiv; prvorojen­ci njegovega duha so dvoje, z ozirom Nanj relativni; duhovi so troje, podobni prvorojencem. 38.6 Kaj je cloveško življenje v vecnosti? Kratek trenutek, pa vendar dragocen v vseh svojih trenutkih. 38.7 Kaj je smrt? Opustitev [abstreifen] cutnega telesa, na­daljnje življenje duha v živcnem duhu. Individualnost ostane, odložitev [Ablegen] telesa je samo cutna spre­memba; lastnosti duha pa vendarle ostanejo; njegova vzgoja in nadaljnje oblikovanje morata vedno znova priti v dejavnost. Le duhovne lastnosti ciste ljubezni in vere so oblikujoce, prav one najbolj vzpodbujajo napredek duha. 38.8 Kolikor manj se ljudje poslužujejo [in Anwendung bringen] božanske resnice, ki so jo prejeli, toliko bolj bodo zapadli v vezi degenerirane cutnosti. 38.9 Duhovni napredek ljudi se kaže tudi v študijah, v raz­iskovanju narave; še posebej pri tistem, ki tu sklepa po trojem. 38.10 Življenjski smoter in naloga številnih znanstvenih duhov je, da na Zemlji svoje znanje predajo naprej. Radi bi zgolj dali nasvet vsem raziskovalcem, da iz racuna ne izkljucijo gibala, enega, in da ne sklepajo krcevito zgolj iz dvojega, iz sile in snovi. Troje je ne­izpodbitni naravni zakon; sklep na osnovi dvojega ne more nikoli najti osnove. 38.11 Bog je cloveku podaril inteligenco, da bi se izobli­koval; podaril mu je nagon po znanju, da bi se ucil.Ta nagon po znanju prica o gibalu ali duhu. Živali s svojim gibalcem tega nagona nimajo. Clovek pa bi rad vedel, kaj je, od kod prihaja, kam gre. Ta žeja po resnici je prica njegovega duha. 38.12 Zato, o clovek, sledi temu nagonu, uci se, raziskuj, ampak pri tem glej navzgor k nespremenljivemu Bogu, ki oživlja to, kar vidiš, in ki je to ustvaril, obli­koval. Celoto dojemi [erfasse] kot trovrstno; na ta na-cin boš prišel do nespremenljivih zakonov in dejstev v mikrokozmosu, na osnovi katerih lahko sklepaš o makrokozmosu. Velicastno, cudovito, nesmrtno stoji potem pred teboj vesolje. 39. poglavje Naša sklepna beseda 39. 1 Prek katerega duha je bilo vse to izreceno? 39.2 Ime je postransko, saj gre tu za duha. 39.3 Kakšne vrste je duh, ki je to napisal, bo pokazala pri­hodnost. 39.4 Dovolj je, ce povemo, da je bil medij pri tem delova­nju povsem mehanicen; da smo njen celoten organi­zem in njeno obcutje, njeno miselno zmožnost vodili mi in motoricno nadomestili njenega duha. 39.5 Prejeli smo poslanstvo, da vam to povemo in govo­rimo iz svetega trojega [die heilige Drei] – iz Boga, iz Sina in iz Duha, ter da njegov vpliv, njegove du­hovne zapovedi, njegovo razodetje, ki smo ga prejeli,predamo temu mediju. Že od otroštva dalje smo jo pripravljali na nalogo, s tem ko smo jo vselej fluidno obdajali z našim magnetizmom in duhovno z našim vplivom. Ker nam je voljno sledila, smo jo lahko z lahkoto pripeljali do tega mehanskega medijstva. 39.6 Ona sama je, ne da bi se zavedala obcutja, da v sebi nosi notranje poslanstvo, zdaj izpolnila nalogo. Kot vodjem nam je služila in nam prostovoljno predala svoje miselne in cutne organe, da smo lahko vplivali nanje. Pomagala nam je prek svoje molitve, prek svo­jega cistega klicanja Boga. 39.7 Nobenega imena ne bomo imenovali – kaj namrec v vesolju pomeni neko ime? 39.8 Ali je duh cist ali necist, boste presodili sami. 39.9 Ali govori iz Boga ali iz protizakona, morate povedati sami. 39.10 Ali je Kristusov naslednik ali antikrist, morate zacu­titi sami. 39.11 S tem koncujemo eno nalogo našega poslanstva; zdaj, ko se bodo vsepovsod, tu in tam, pojavljali lažni kris­tusi. 39.12 Zdaj, ko bo velik del kršcanstva zanikal Boga; zdaj, v casu zmešnjav, ko boste samo z bojem in prepirom našli pot do Boga in duha. 39.13 Zdaj, v casu velikega gibanja protizakona proti [wi­der] Bogu in vsemu duhovnemu, vam klicemo: ve­rujte v duha, silo, snov, v eno ucinkovanje iz trojega. 39.14 Verujte v duhovno sveto troje: v Boga, nespremenlji­vega, pozitivnega, v odrešeniško silo Njegovega Sina in v vpliv Duha. 39.15 d Adelma von Vay Duh, sila, snov Dodatek Tabele * Z zvezdico oznacena mesta v zakonu števil so naknadni do-datek izdajatelja. Adelma von Vay Duh, sila, snov Tabela št. 1: Pra-troje. Nacin štetja Liki števil Logika Ra cun Seštevek Realno eno Bog 1 1 Konkretno eno duh sila prasvetloba 1,2,3 3 Abstraktno eno duh, ljubezen sila, vibracija prasvetloba, asimilacija 1, 2, 3, 4, 5, 6 6 *Vsota 10 Realno dvoje Bog, življenjski princip 2 2 Konkretno dvoje duh, sila prasvetloba, življenjski princip atrakcija, odicna svetloba 1, 2, 3 4, 5, 6 6 Abstraktno dvoje duh, ljubezen; sila, vibracija; prasvetloba, asimilacija; življenjski princip, stvarjenje; atrakcija, prejemanje; *odicna (svetloba), rojevanje 1, 2, 3, 4, 5, 6 7, 8, 9, 10, 11, 12 12 *Vsota 20 Realno troje Bog življenjski princip prvorojenci 3 3 Konkretno troje duh, sila, prasvetloba, življenjski princip, atrakcija, odicna svetloba prvorojenci, rotacija, fluid 1, 2, 3 4, 5, 6 7, 8, 9 9 Abstraktno troje duh, ljubezen; sila, vibracija; *(pra)svetloba, asimilacija; življenjski princip, stvarjenje; atrakcija, prejem; *odicna (svetloba), rojevanje; prvorojenci, dualna ljubezen; rotacija, svobodna volja; fluid, magnetizem 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 13, 14, 15, 16, 17, 18 18 *Vsota 30 — 309 — Š Tabela št. 2: 1. prelom. Nacin poimenovanja Liki števil Seštevek Zmnožek Logika Realni prelom 4 2 2 ____ 4 4. protizakon Konkretni prelom 12 6 2 ____ 12 10. duh protizakona 11. repulzijska sila 12. elektricni fluid Abstraktni prelom 24 12 2 ____ 24 19. duh protizakona 20. nadutost 21. repulzija 22. derotiranje 23. elektrika 24. zgostitev *Vsota 40 — 310 — Tabela št. 3: Sprava. Tabela št. 4: Novo oblikovanje, 1. stopnja sveta. Tabela št. 5: Novo oblikovanje, 2. stopnja sveta. Nacin poimenovanja Liki števil Seštevek Zmnožek Logika Realna sprava 6 3 2 ____ 6 5. duh zakona 6. sprava Konkretna sprava 18 6 3 ____ 18 13. duh zakona 14. rotacija 15. magnetni fluid 16. sprava 17. milost 18. prasonca Abstraktna sprava 36 9 4 ____ 36 25. duh zakona 26. modrost 27. rotacija 28. solarnost 29. magnetni fluid 30. oživitev 31. sprava 32. potenciranje 33. milost 34. kesanje 35. prasonca 36. zarodki sveta *Vsota 60 — 311 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno novo oblikovanje 1 7 7. embrionalni svetovi Konkretno novo oblikovanje 1 21 19. embrionalni svetovi 20. teluricna svetloba 21. elektro-magnetizem Abstraktno novo oblikovanje 1 42 37. embrionalni svetovi 38. elipsa 39. teluricna svetloba 40. ekspanzija 41. elektro-magnetizem 42. teža *Vsota 70 — 312 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno novo oblikovanje 2 8 8. življenjski princip Konkretno novo oblikovanje 2 24 22. življenjski princip 23. svetlobne živalice 24. naravni zakon Abstraktno novo oblikovanje 2 48 43. življenjski princip 44. dvovrstnost 45. svetlobne živalice 46. mehanska volja 47. naravni zakon 48. nadaljnje oblikovanje *Vsota 80 — 313 — Tabela št. 6: Novo oblikovanje, 3. stopnja sveta. Tabela št. 7: Novo oblikovanje, 4. stopnja sveta Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno novo oblikovanje 3 9 9. preobrazba Konkretno novo oblikovanje 3 27 25. preobrazba 26. polarizacija 27. raztezna sila Abstraktno novo oblikovanje 3 54 49. preobrazba 50. kometi 51. polarizacija 52. centrifugalna sila 53. raztezna sila 54. gravitacija *Vsota 90 — 314 — Vrsta poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno novo oblikovanje 4 10 10. komet Konkretno novo oblikovanje 4 30 28. komet 29. celicno življenje 30. rastlinsko življenje Abstraktno novo oblikovanje 4 60 55. komet 56. trikratno gibanje 57. celicno življenje 58. svetlobni vtis 59. rastlinsko življenje 60. konsolidacija *Vsota 100 — 315 — Tabela št. 8: 5. stopnja sveta. Tabela št. 9: 6. stopnja sveta. Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno novo oblikovanje 5 11 11. fluidna oddvojitev Konkretno novo oblikovanje 5 33 31. fluidna oddvojitev 32. materialna osnova 33. vodna osnova Abstraktno novo oblikovanje 5 66 61. oddvojitev 62. gibanje v polkrogu 63. materialna osnova 64. rastlinske preobrazbe 65. vodna osnova 66. galvanski organizmi *Vsota 110 — 316 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno novo oblikovanje 6 12 12. enostavno rotiranje Konkretno novo oblikovanje 6 36 34. enostavno rotiranje 35. izravnava 36. oblikovanje skorje Abstraktno novo oblikovanje 6 72 67. enostavno rotiranje 68. taljenje kristalov 69. izravnava 70. zoglenitev 71. oblikovanje skorje 72. južna splošcitev pola *Vsota 120 — 317 — Tabela št. 10: 7. stopnja sveta. Tabela št. 11: Dvojna vkljucitev protizakona. Tabela št. 12: Spravno nadaljnje oblikovanje. Tabela št. 13: 3. prelom. Tabela št. 14: Trikratni razplet iz protizakona. Tabela št. 15: Šesti soncni sistem. Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realni 13. padajoci duhovi padec 7 15 protizakona novega 14. padajoci svetovi oblikovanja 15. padajoca rotacija Konkretni padec novega oblikovanja 7 45 37. padajoci duhovi 38. nepripravljenost na pokoro 39. dvojna zgostitev 40. padajoci svetovi 41. ognjeni obroci 42. adhezija 43. derotacija 44. solarnost padlih svetov 45. zarodki sveta Abstraktni padec 7 90 73. padajoci duhovi 74. zla inteligenca 75. nepripravljenost na pokoro 76. volja protizakona 77. dvojna zgostitev 78. preobrazba živcnega duha 79. padajoci svetovi 80. vulkanska revolucija novega oblikovanja 81. ognjeni obroci 82. eksplozija 83. adhezija 84. fluidna materinska vez 85. derotacija 86. sila molekul 87. solarnost padlih svetov 88. solarno izoblikovanje 89. zarodki sveta 90. embrionalni svetovi *Vsota 150 — 318 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika Realno nadaljnje oblikovanje 8 18 16. cutnost 17. zgostitev živcnega duha 18. cutni organi Konkretno nadaljnje oblikovanje 8 54 46. cutnost 47. zgostitev živcnega duha 48. cutni organi 49. življenjski princip 50. aglomeracija 51. štirinožci 52. beljacni fluid 53. oblikujoca rotacija 54. živi mladici Abstraktno nadaljnje oblikovanje 8 108 91. cutnost 92. organsko izoblikovanje 93. življenjski princip 94. oživitev fluidov 95. beljacni fluidi 96. celicne živalice 97. zgostitev živcnega duha 98. vsesplošna zgostitev 99. aglomeracija 100. razvoj zarodkov rojstva 101. oblikujoca rotacija 102. utelesitev življenjskega principa 103. cutni organi 104. embrionalno izoblikovanje v fluidu 105. štirinožci 106. cutni prejem 107. živi mladici 108. cutno rojstvo *Vsota 180 — 319 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika 9 Realno 19. embrionalni duhovi nadaljnje in 21 20. raji oblikovanje 10 21. podsvetovi 55. embrionalni duhovi 9 56. svobodna volja 57. inteligenca Konkretno 58. raji nadaljnje in 63 59. nadsvetovi oblikovanje 60. mesije 10 61. podsvetovi 62. demoni 63. duhovi protizakona 109. embrionalni duhovi 110. sprava 111. svobodna volja 112. preizkušnja 113. inteligenca Abstraktno nadaljnje oblikovanje 9 in 126 114. oblikovanje 115. raji 116. nesmrtnost 117. nadsvetovi 118. pouk 10 119. mesije 120. duhovi varuhi 121. podsvetovi 122. skušnjava 123. demoni 124. cutnost 125. duhovi protizakona 126. posredovanje *Vsota 210 — 320 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Zmnožek Seštevek Lo g i ka 11 Realni 1 22. padec duhov 3. prelom 12 3 24 23. padec ognjenih obrocev ____ 24. stanovitnost duhov 13 3 64. padec duhov 65. locitev dualov 66. duhovna ohromitev 67. padec ognjenih obrocev 68. oblikovanje cetrtih sonc 11 3 72 69. kohezija na podsvetove Konkretni 3 70. stanovitnost duhov 3. prelom 12 ____ 71. povezanost dualov 9 72. solidarnost drugih sonc 13 127. padec duhov 128. neposlušnost 129. locitev dualov 130. cutna ljubezen 131. duhovna ohromitev Abstraktni 3. prelom 11 12 3 6 ____ 144 132. nemoc133. padec ognjenih obrocev 134. derotacija 135. oblikovanje cetrtih sonc 136. ekspanzija tretjih sonc 13 18 137. kohezija na podsvetove 138. kaos 139. stanovitnost 140. porast inteligence 141. povezanost dualov 142. duhovna zakonska zveza 143. solidarnost 144. centripetalna sila *Vsota 240 — 321 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Seštevek Logika 11 Realni 25. neposlušni duhovi 3-kratni 12 27 26. cutni duhovi razplet 27. naduti duhovi 13 73. neposlušni duhovi 11 74. ekspanzija tretjih sonc 75. 1. nacin utelešenja Konkretni 76. cutni duhovi 3-kratni 12 81 77. oblikovanje cetrtih sonc razplet 78. 2. nacin utelešenja 13 79. naduti duhovi 80. oblikovanje petih sonc 81. 3. nacin utelešenja 145. neposlušnost 146. 1. padec 147. ekspanzija tretjih sonc 148. povecanje le-teh 149. 1. nacin utelešenja Abstraktni 3-kratni razplet 11 12 162 150. dolg življenjski turnus 151. cutnost 152. 2. padec 153. oblikovanje cetrtih sonc 154. odmetavanje njihovih 13 ognjenih obrocev 155. 2. nacin utelešenja 156. krajši življenjski turnus 157. nadutost 158. 3. padec 159. oblikovanje petih sonc 160. odmetavanje njihovih ognjenih obrocev 161. 3. nacin utelešenja 162. prehodni turnus *Vsota 270 — 322 — Nacin poimenovanja Stopnja Liki števil Celotni seštevek Logika Realno oblikovanje 6. sonc 30 28. izrojeni duhovi 29. šesta sonca 30. izmenjava snovi in lastnosti Konkretno oblikovanje 6. sonc 90 82. izrojeni duhovi 83. omamljajoce utelešenje 84. boleca smrt 85. šesta sonca 86. planeti 87. meja cutnega sveta 88. izmenjava snovi in lastnosti 89. živalski ljudje 90. obdaritev živali z lastnostmi Abstraktno oblikovanje 6. sonc 180 163. izrojeni duhovi 164. duhovna omama 165. omamljajoce utelešenje 166. izguba spomina 167. boleca smrt 168. bolece rojstvo 169. šesta sonca 170. zadnji spiralni krog 171. planeti 172. sateliti 173. meja cutnega sveta 174. meja protizakona 175. izmenjava snovi in lastnosti 176. cloveške rase 177. živalski ljudje 178. cutni ljudje 179. obdaritev živali z lastnostmi 180. živalske rase *Vsota 300 — 323 — Tabela potence št. 1: *1. potenciranje * Nacin poimeno­vanja Liki tabele 15 Liki tabele 14 Realno Konkretno Abstraktno — 324 — Odštevek Delitev Liki duhov 30 3 / 3 / 1 3 3 _____ _____ 27 0 1. spokorjeni duhovi 90 3 / 9 / 3 9 9 _____ 81 _____ 0 1. spokorjeni duhovi 2. polcutno življenje 3. cetrta sonca 180 18 _____ 162 3 / 18 / 6 celotni 18 1. spokorjeni duhovi odštevek _____ 2. trikratno potenciranje 300 30 0 3. polcutno življenje 4. trikratno potenciranje sile 5. cetrta sonca _____ 270 6. trikratno potenciranje snovi — 325 — Tabela potence št. 2: *2. potenciranje * Nacin poimeno­vanja Liki tabele 14 Liki tabele 13 Realno Konkretno Abstraktno — 326 — Odštevek Delitev Liki duhov 27 3 / 3 / 1 3 3 _____ _____ 24 0 2. stanovitni duhovi 81 3 / 9 / 3 9 9 4. stanovitni duhovi _____ _____ 5. odmik od cutnosti 72 0 6. tretja sonca 162 18 _____ 144 celotni 3 / 18 / 6 odštevek 18 7. stanovitni duhovi 270 30 _____ 0 8. duhovna prehodna potenca 9. odmik od cutnosti 10. prehodna potenca sile _____ 240 11. tretja sonca 12. prehodna potenca snovi — 327 — Tabela potence št. 3: *3. potenciranje * Nacin poimenovanja Liki tabele 13 Liki tabele 12 Realno Konkretno Abstraktno — 328 — Odštevek Delitev Liki duhov 24 3 / 3 / 1 3 3 _____ _____ 21 0 3. dualni duhovi 72 9 _____ 3 / 9 / 3 9 _____ 63 0 7. dualni duhovi 8. nadaljnje oblikovanje 9. raji 144 18 _____ 126 celotni 3 / 18 / 6 odštevek 18 13. dualni duhovi _____ 14. praduhovna potenca 240 0 15. nadaljnje oblikovanje 30 16. prasila 17. raji _____ 210 18. prafluid — 329 — Tabela potence št. 4: *4. potenciranje * Nacin poimeno­vanja Realno Konkretno Abstraktno Liki tabele 12 Liki tabele 11 — 330 — Odštevek Delitev Liki prvorojencev 21 3 / 3 / 1 3 3 _____ _____ 18 0 1. spokorjeni prvorojenci 63 3 / 9 / 3 9 9 _____ 54 _____ 0 1. spokorjeni prvorojenci 2. rotacija 3. oblikovanje fluida 126 18 _____ 108 celotni 3 / 18 / 6 odštevek 18 4. ubogljivost 210 30 _____ 0 5. oblikovanje fluida 6. ocišcenje živcnega duha _____ 180 — 331 — Tabela potence št. 5: *5. potenciranje * Nacin poimenovanja Liki tabele 11 Liki tabele 10 Realno Konkretno Abstraktno — 332 — Odštevek Delitev Liki prvorojencev 18 3 / 3 / 1 3 3 _____ _____ 15 0 2. pokora 54 9 _____ 3 / 9 / 3 9 _____ 45 0 4. pokora 5. atrakcija 6. magnetizem 108 18 _____ 90 3 / 18 / 6 celotni 18 7. pokora odštevek 180 _____ 0 8. poboljšanje 9. atrakcija 30 10. vibracija 11. magnetizem _____ 150 12. asimilacija — 333 — Tabela potence št. 6: *6. potenciranje * Nacin poimenovanja Liki tabele 10 Liki tabele 9 Realno Konkretno Abstraktno — 334 — Odštevek Liki prvorojencev 15 3 _____ 12 2. pokora 45 9 _____ 36 4. pokora 5. atrakcija 6. magnetizem 90 18 _____ 72 celotni odštevek 7. pokora 150 8. poboljšanje 30 9. atrakcija 10. vibracija _____ 120 11. magnetizem 12. asimilacija — 335 — Tabela potence št. 7: * 7. in 8. potenciranje * Nacin poimeno­vanja Liki tabele 9 Liki tabele 8 Odštevek Realno 12 1 _____ 11 Konkretno 36 3 _____ 33 Abstraktno 72 6 _____ 66 celotni odštevek 120 10 _____ 110 — 336 — Liki tabele 8 Liki tabele 7 Odštevek 11 1 _____ 10 33 3 _____ 30 66 6 _____ 60 celotni odštevek 110 10 _____ 100 — 337 — Tabela potence št. 8: *9. in 10. potenciranje * Nacin poimeno­vanja Liki tabele 7 Liki tabele 6 Odštevek Realno 10 1 ____ 9 Konkretno 30 3 ____ 27 Abstraktno 60 6 ______ 54 celotni odštevek 100 10 ______ 90 — 338 — Liki tabele 6 Liki tabele 5 Odštevek 9 1 ---­8 27 3 ____ 24 54 6 ______ 48 celotni odštevek 90 10 ______ 80 — 339 — Tabela potence št. 9: *11. in 12. potenciranje * Nacin poimeno­vanja Liki tabele 5 Liki tabele 4 Odštevek Realno 8 1 ____ 7 Konkretno 24 3 ____ 21 Abstraktno 48 6 ____ 42 celotni odštevek 80 10 ____ 70 — 340 — Liki tabele 4 Liki tabele 3 Odštevek 7 1 ____ 6 21 3 ____ 18 42 6 ____ 36 celotni odštevek 70 10 ____ 60 — 341 — Tabela potence št. 10: *13. in 14. potenciranje * Nacin Liki tabele 3 Liki tabele 2 Odštevek poimeno­vanja 6 2 Realno 4 18 6 Konkretno 12 36 12 24 celotni odštevek Abstraktno 60 20 40 — 342 — Liki tabele 2 Liki tabele1 Odštevek Liki prvorojencev 4 1 ____ 3 3. združitev dualov prvorojencev 12 3 ____ 9 7. združitev dualov prvorojencev 8. združitev sile 9. združitev fluidov 24 6 ____ 18 celotni 13. združitev dualov odštevek 14. duhovno 40 poenotenje 10 15. združitev sile 16. poenotenje sile ____ 17. združitev fluida 30 18. poenotenje snovi — 343 — Adelma von Vay Duh, sila, snov Slovarcek temeljnih pojmov Abfall – odpad Bruch – prelom Absonderung – oddvajanje, oddvojitev Abstammung – rod Abstossung – odbojnost Abstufung – stopnjevanje Addition – seštevek Aktion – dejavnost Andrang – naval Anprall – nalet anziehen – pritegniti, privla- citi Anziehung – privlacnost Assimilation – asimilacija aufheben – odpraviti Auflösung – razpustitev Ausbildung – izoblikovanost Ausdruck – izraz auscheiden – izlociti Ausscheidung – izlocitev ausströmen – iztekati Beeigenschaftung – obdaritev z lastnostmi Belebung – oživitev, oživlje­nost Belebungskraft – oživljajoca sila Belebungsprinzip – oživljajoci princip Betäubung – omama Bild – podoba bilden – oblikovati Bildung – oblikovanje Bruchschenkel – prelomljeni krak Bruchteil - prelomljeni del Bruchtriangel – prelomljeni trikotnik Bruchzahl – število preloma büssend – spokorjen Depotenz – depotenca Division – delitev Dividieren – deljenje dividieren – deliti Drehung – vrtenje Dreieinigkeit – troedinost Dual – dual Dualbegriff – pojem duala Dualeinigung – dualna zdru­ žitev Dualgeist – dualni duh Dualtrennung – locitev du­ alov Eindruck – vtis Einfluss – vpliv Einheit – enost einheitlich – enostno einsmachend – poenotujoc Einswerdung – poenotenje Einverleibung – utelesitev Elektrizität – elektrika Embriogeister – embrionalni duhovi Empfangungskraft – prejema­joca sila Entsinnlichung – odmik od cutnosti erstarren – strditi Erstarren - strjevanje Erstarrung – strditev Erstling – prvorojenec Erzeugungskraft – ustvarjajo- ca sila Feuerreifen – ognjeni obroci Figur – lik Fluid – fluid Form – oblika Fortbildung – nadaljnje obli­ kovanje Gebärungskraft – porajajoca sila Gegensatz – protizakon, na­sprotje Gegensatzgeist – duh proti­ zakona Geist – duh Gnade – milost Gott – Bog Gottesbegriff – pojem Boga Grundzahl – temeljno število heranbilden – prioblikovati Heranbildung – priobliko­ vanje Herausgeburt – izrodek Herausziehen - izvlecenje hervorbringen – proizvesti, porajati hervorgehen – izhajati Hochmut – nadutost Intelligenz – inteligenca Keim – zarodek Kraft – sila Lebensband – življenjska vez Lebensprinzip – življenjski princip Licht – svetloba Lichttierchen – svetlobne živalice Magnetismus – magnetizem Mediumschaft – medijstvo Mitteilung – porazdelitev, prenos Molekularkraft – molekularna sila Multiplikation – zmnožek Naturgesetz – naravni zakon naturgesetzlich – v skladu z naravnim zakonom Nervengeist – živcni duh Neubildung – novo obliko­ vanje Oberwelt – nadsvet Odlicht – odicna svetloba Potenz – potenca Potenzierung – potenciranje Repulsion – repulzija Schenkel – krak seelisch – duševen Selbstbewusstsein – zavest o samem sebi Sinnlichkeit – cutnost Stange – daljica Stock – osnova Stoff – snov Subtraktion – odštevek total – celoten Totalbild – celotna podoba Totalität – celotnost Unterwelt – podsvet Urlicht – prasvetloba Ursonne – prasonce Urstoff – prasnov Verbildung – preoblicenost Verdichtung – zgostitev vereinigen – združiti Vereinigung – združitev Verkörperung – utelešenje Vermehrung – pomnožitev Versöhnung – sprava Versöhnungsgesetz – spravni zakon Verwandlung – preobrazba Vibration – vibracija Vollendung – dovršenost Vollkommenheit – popolnost Vorhandene – prisotno Wechsel – izmenjava, spre­ memba Weltkörper – telo sveta Weltstufe – stopnja sveta Wesen – bitje Wesenheit – bistvo, bitnost Wirkung – ucinek, ucinko­ vanje Zahlengesetz – zakon števil Zahlenfigur – lik števil Zellentierchen – celicne ži­ valice Zentrifugalkraft – centrifugal-na sila Duhovni princip, Bog, zaobjema v Sebi najvišjo potenco, najvišji um in inteligenco, kakor tudi najvišjo silo, ki leži v Njegovi neomejeni volji in vibracijah, najvišjo potenco snovi, ki je prasvetloba. Iz tega trojega, duha, sile, prasvetlobe, izhaja vse prek zgostitev in preobrazb, ki jih imenujemo stvaritve. Od najmanjših prašnih delcev pa vse do najvišjega duha je vse duh, sila in snov; ti so zatorej v svojih ucinkih eno. Adelma von Vay