Leto LXX
Štev. 227 a
V Ljubljani, v soboto, 3. oktobra I942-XX S" itfSS P°,U1# Prezzo - Cena t 0.80
Naročnin* mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska kdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
SLOVENEC
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega = izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	]
Uhaja v»ak dan i|utra| razen ponedellka ta dneva po pratndni. Urednlltvo la apravai Kopitarjeva 6, L|obl)ana.
Redaziooe, Ammlnlstraztooei Kopitarjeva 6, Lobiana. Telefon 4001—4005.
Abbonamentt: Mm« 18 Lire) Eitero, me-m d) Lira, fcduuone domenlca. anoo 34 Lir«, tutero 50 Lire. C. C. f J Lubi&na 10 650 per gtl abbo-nameotii 10.349 par la Intertioni,
Filial«! Novo meato.
Concessionaria esclnslva per la pubbllciti dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Bollettino No 858
La divisione »Folgore«
ha Infranto 1'attacco nemico — Due velivoli nemici distrui.i
II Quartiere Generale delle Forze Armnte coni unira:
NelPospro ronibattimento in qui veniva in-tranto 1'attarro neniico segnalato dal bollettino di ieri si e particolarmente distinta la divisione »Folgore«. Nunicrosi carri arinati avvcrsari risul-tano distrutti.
Questa nutte, duranto un baniburdamento rompiuto da velivoli hritannici su Tobruk, un apparecrhio prccipitava in fianuuo centralo dal tiro della difesa.
Nei pressi di P i r k n s (Creta) uno »Spitt-fire« era rosiretto o atterraro dalla caccia ger-nianira: il pilota e stalo latto prigionero.
Vojno poročilo št. 858
Divizija »Folgore«
je odbila sovražni napad Dve sovražni letali uničeni
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	srditem boju. v katerem je bil sovražni napad odbit in govori o njem včerajšnje vojno poročilo, se jo posebno odlikovala divizija »Folgore«.
številni sovražni tanki sn bili uničeni.
To noč io pri napadu angleških letal na Tobruk protiletalska obramba zadela eno letalo, ki je v plamenih treščilo na tla.
V	bližini Pirgosa (Kreta) so nemški lovci prisilili k pristanku en »Spitlirec. Letalec jo bil ujet.
Seja vlade bo 10. oktobra1
Rim, 2. oktobra. AS. Seja vlade je sklicana za 10. oktober ob 10 v palači ({uirinale.
Novi poveljnik v Albaniji
Tirana, 2. okt. AS. V Tirano ie prispel ar-madni general Renzo Dalmazzo, novi \rhovni poveljnik Oboroženih Sil v Albaniji.
Predmestje Orlovka zavzeto
V Stalingradu je bilo v naskoku zavzeto predmestje Orlovka — Nemško napredovanje v Kavkazu
Italijanski uspehi ob Donu
Iz Hitljerjevegn glavnega stana, 2. oktobra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske jc objavilo dano* naslednje poročilo:
V	sevrno/.apadnem delu Kavkaza je napad nemških čet nadalje pridobil na terenu.
Severno/.apadno od Stalingrada je bilo v naskoku zavzeto predmestje Orlovka, ki je bilo spremenjeno v močno oporišče, zapadno od Vega predmestja pa obkoljeni močni .ovraž-nikovi oddelki. Nn severni ključni fronti so bili zavrnjeni ponovni razbremenilni napadi, število sestreljenih tankov prejšnjega dneva se je tukaj povečalo na 124. Bojna letala za bližnje polete so podpirala akcije na kopnem in zavarovala obrambni bok med Donom in Volgo. Nemška in romunska bojna letala so nadaljevala uničevanje važnih železniških prog na področju vzhodne Volge.
Na ironti ob Donu so prizadele nemške, italijanske in madžarske letalske sile sovražniku hude izgube težkega orožja in vsakovrstnih sredstev za prevažanje.
Južno od Ilmenskega jezera so se uspešno nadaljevale lastne napadalne akcije.
Južno od Ladoškega jezera je uničenje sovražnikovih divizij, ki so bile v zadnjih dnevih obkoljene, tik pred zaključkom.
Na Ladoškcm jezeru so bojna letala potopila stražno ladjo in z bombami poškodovala transportni parnik.
V	severni Afriki so lahka nemška bojna letala na ironti pri El Alameinu obstreljevala sovražnikove baterijske postojanke in skladišča pogonskega goriva.
Angleški bombniki so izvedli preteklo noč vojaške neučinkovito napade na nekatero kraje severnega nemškega obalnega ozemlja. Civilno prebivalstvo jo imelo majhno izgube. 22 napaila-jočih sovražnih bombnikov je bilo sestreljenih.
Pred nizozemsko obalo je prišlo v noči na 1. oktobra do bitke med nemškimi zaščitnimi oboroženimi silami in večjim številom angleških brzih čolnov, ki so skušali napasti konvoj. Po kratki borbi so bili pri tem potopljeni 4 brzi čolni, 2 nadaljnja pa tako hudo poškodovana, da sta se najbrž tudi potopila. En nemški stražni čoln se je potopil.
Angleško letalstvo jo izgubilo v časn od 20.
ft> «S
Odločnost italijanskega odpora na vzhodu
Rim, 2. oktobra. AS. Posebni dopisnik lista »Messaggcro« poroča iz vzhodnega bojišča, da so Rusi očividno opustili misel na velike nastope proti odseku, katerega drže italijanske čete v donski pokrajini. Bitka, ki je prejšnje tedne hudo divjala, se je spremenila v krajevne ogledniške nastope in v počasne topniške dvoboje. Bilo je sicer še nekaj poskusov, v katerih je sovražnik nameraval prodreti v kraje, ki jih imajo zasedene plaoiinci, toda brez uspeha, in sovražnik ni več vztrajal. Na Donu je bilo videti večkrat sovjetske prevozne čolne, s katerimi so skušali priti preko reke, toda italijanski odgovor je bil takojšnji in neusmiljen. Čolni so bili potopljeni ali pa so se morali vrniti na levi breg. Če se je kaki sovražni oglcdnici posrečilo priti na naš breg,
je bila takoj potoičena ali zajeta. Boljševiki so ponovno • hoteli priti čez reko na nekem kraju, kjer je prehod lahak in ki je dolg kakih 10 km. Dobro je bilo treba paziti na ta odprta vrata. Italijanske oglednice so se jih positižile za prehod na nasprotni breg, kjer so zažgale skupino hiš, v kateriii 60 se nahajale strojnice in poljski topovi. Tudi med Donom in Volgo je poskušalo sovjetsko poveljstvo z večjimi napadi, da bi zlomilo delno obkolitev Stalingrada ter presekalo preskrbo-valne zveze z nemškimi oddelki v Stalingradu. Zadnje tedne so morali boljševiki opustiti vsak poskus večjega obsega na donsketn bojišču: odločnost italijanskega odpora jih je prepričala, da ni sredstva za prehod preko reke.
Stalingrad obkoljen
Največji topovski dvoboj, kar jih je bilo na vzhodu
Trieste, 2. okt. Današnji >11 Piccolo« objavlja naslednje poročilo iz Berna: Dopisnik agencije Reuter je pozno v noč poslal naslednje poročilo: Položaj v Stalingradu je zelo napet. Novo napredovanje nemških tankov v tovarniške četrti na severozahodnem delu mesta je spremljalo množično bombardiranje delavskih četrti, kjer so bili izkopani najgloblji jarki in zgrajene največje barikade, kakor tudi bombardiranje raznih krajev, kjer je možno prekoračiti Volgo.
V »Pravdi« poroča nek dopis, da je položaj v središču mesta kritičen. Nemci so osredotočili silni topniški ogenj na določene, zelo omejene odseke. Streljali so neprestano 24 ur, da bj odprli četudi majhen vdor, kjer bi lahko prodirali vojaki s strojnicami. Če jim to uspe, bodo razbili sovjetsko razpostavitve ob bokih ter Rusom preprečevali dobavo okrepitev. Pred kratkim so dobili Sovjeti na stalingrajskem bojišču pomoč dveh pehotnih in ene tankovske divizije. Srdite borbe se odigravajo tudi v stepah ob Donu, severozahodno od Stalingrada. V trenutku, ko pošiljamo to poročilo, se je izvedelo, da je Stalin telefoniral vrhovnemu poveljstvu v Stalingradu, naj se upira do zadnje skrajne možnosti. Tajnik krajevne komunistične stranke je izjavil, da je po Stalinovem naročilu treba brez vsakega ozira pobiti 6e.jalce zmešnjave, kadar se bo približal sovražnik.
Kakor poroča dopisnik »Echange Telegrapha«, je med Volgo in Donom 6everno od Stalingrada zbranih kakih 20 nemških in zavezniških divizij. Rdeči 6e ne samo divje upirajo, marveč izvajajo tudi neprestane napade, tako da se v Moskvi boje, da se rdeča vojska ne bo mogla dolgo upirati pritisku sovražnika, ki ima okoli pol milijona vojakov severno od mesta. Sicer pa se bitka razvija na visoki planoti, kjer lahko nastopajo
Bombe na Čungking
Bangkok. 2. okt. AS. Izvedelo se je, da je Imel Rooseveilov odposlanec Wendell Wilkie dolg razgovor z maršalom Čangkajškom v Čungkingu, ki so ga istega dne bombardirala japonska letala.
tudi oklepne divizije.
Kar še tiče odločilne bitke za Stalingrad, ima napadalec sedaj topništvo, ki z okoli 2000 topovi neprestano razbija ruske postojanke. Dopisnik dodaja, da je treba pri tem upoštevati še čudovito nemško letalstvo, katero neusmiljeno tolče po Volgi, Stalingradu in okolici. Ker se je tudi Rusom posrečilo postaviti v temi topništvo na vzhodni strani Volge, je zdaj pri Stalingradu v teku največji topniški dvoboj, kar jih je bilo doslej na vzhodnem bojišču.
do 30. septembra 05 letal, izmed teh 34 nail Sredozemskim morjem in severno Afriko. V istem času je bilo v boju proti Angliji izgubljenih IS lastnih letal.
Berlin, 2. oktobra. AS. 1,011.700 ton sovražnega ladjevja so septembra potopilo nemške |>od-mornice v Atlantskem morju. Ta velikanski uspeh prekaša vse prej dosežene uspehe. »Vdlkischer Beobachter« pripominja, da so nemške podmornice od začetka sovražnosti potopile 21 milijonov ton sovražnih ladij, pri čemer niso upoštevani mnogi drugi milijoni, ki so bili poslani na morsko dno od italijanske in japonske mornarice ter letalstva v raznih morjih. »Deutsche Allgemeine Zeitung pravi, da so uspehi, doseženi v septembru, najjasnejši odgovor Osnih sil na fanfare, s katerimi bi ameriški mornariški minister Knox rad opogumil Brazilijo ter da so tudi jasno svarilo vsem državam, ki se še puste zibati z nevarnimi angleško-amerlškimi obljubami.
Stockholm, 2. okt. AS. Dopisnik švedske agencije Builss poroča, da jc neki sovjetski letalec
slučajno pristal nn turških tleh, pa da je popisal svoje vtise o bojih pri Stalingradu. Dejal je. da Nemci z njihovimi oklepniki in topništvom, ki deluje silovito uspešno, nezadržno napredujejo, za njimi pa da nastopa pehota, du bi na ta način sledili kar nujveč sil. Neumno in nesmiselno je, da bi se še dalje branili proti taki bojni taktiki. Skoraj vsi moji tovariši so padli v letalskih bojih, je dejal. Naše izgube so strahotne in položaj v mestu je zelo hud. Nemška inoč ie v vsakem oziru večja od naše, je letalec zaključil, in naši vo-jakr se vprašujejo, kako je mogel sovražnik zbrati toliko orožju in toliko čet na eni sumi točki.
Bratislava, 2. oktobra. AS. Poročilo slovaškega vrhovnega poveljstva pravi, da so enote hitre slovaške divizije znova v napadu na južnem odseku vzhodnega bojišča. Uspelo jim je vdreti v utrjeno sovražno področje ter zasesti mnogo postojank. Poročilo dodaja, da so bili nasprotniki v vseh silovitih bojih odbiti s težkimi izgubami.
Odmevi Hitlerjevega govora
Tokio, 2. okt. AS. Govornik japonskega poročevalskega urada, ki se jo bavil z odmevom Hitlerjevega govora, jo rekel, da je bil Hitler r.elo jasen tolmač zelo jasnih razlogov, ki podžigajo Nemčijo in druge sile trojne zveze k borbi za končno zmago. Med drugim jo poudaril, da Hitler ne bi mogel učinkoviteje izraziti volje ter solidarnosti, ki družita tiste države, katere hočejo ustvariti nov red na svetu. Vsakokrat, kadar je nemški kancler sporočil svetu svojo namene, jih je vedno tudi uresničil. In zato tudi sedaj no ho izjeme od tega pravila.
Storkliolni, 2. okt. AS. »Aftonbladetc piše včeraj v svojem uvodniku o Hitlerjevem govoru ter pravi med drugim: Imamo vtis, da je bil Hitlerjev govor iskren in ni imel propagandističnih namenov. Ko se bo Nemcem posrečilo likvidirati Rušo na vzhodu, ali jih vsaj držati obkoljene, ko bodo lahko zasedene kraje na vzhodu držali z .»Majhnimi silami, potem bodo velike silo sproščene in poslano v zahodno zasedene pokrajine. Če nameravajo zavezniki izvesti vpad na celino, morajo to storiti takoj, če hočejo imeti vsaj nekaj možnosti za uspeh. Prepozno bo, če ikx1o čakali na prihodnjo pomlad. To se točno vidi iz Hitlerjevih besed in danes tudi iz položaja samega. Ko liodo zavezniki v bodoče stopili na celino, ne bodo mogli vztrajati niti 9 ur kakor v Dieppu.
Rim, 2. oktobra. AS: Tudi danes se berejo v angleškem tisku nekateri zakasneli komentarji Hitlerjevega govora, ki jc imel velik odmev ter je ustvaril ozračje nezadovoljstva in tesnobnega trepeta bolj kakor to priznavajo na uradni strani. »Yorshire Post« piše danes: V celem Hitlerjevem govoru ni nikakega migljaja, iz katerega bi se dalo misliti, da namerava spremenili nemško napadalno strategijo v obrambno strategijo, kar bi rad s preveliko lahkovernostjo dopovedal neki britanski opazovalec. Pa četudi bi Nemčija nameravala preiti v obrambno vojno, to ni vzrok za veselje, kajti zaradi tega naša naloga ne bo nič manj trda. Obrambne postojanke, ki jih ima Os v Evropi, so nedvomno zelo močne. Ko bodo Nemci spravili sovjetsko ofenzivno silo tako daleč, da bodo lahko vzdržali na vzhodu z maloštevilnimi četami, bodo v primeru potrebe lahko poslali močne rezerve na zahod. List nato nadaljuje, da morajo zavezniki na zahodu takoj napasti in pravi: Dejstvo je, da ima čas izreden pomen. Če bodo imeli Nemci dovolj časa in če bodo lahko utrdili evropski obrambni sistem ter ga naredili neranljivega če že ne za letalstvo, pa vsaj za vsak zavezniški napad — na drugi strani je dokazano, da naši bombniki sami ne morejo ukloniti Nemčije — morajo zavezniki nastopiti, preden bo lahko Hitler izvedel obrambni in produktivni sistem Evrope, ki je v njegovih rokah. Preden bo mogel Hitler onemogočiti, da bi Nemčija izgubila vojno, jo moramo skušati premagati. Tednik »Spectator« pa piše, da je brez ozira na sedanjo tragedijo v Stalingradu podmorniška vojna še vedno najvažnejši činitelj v celi vojni. Obstoj sovjetske armade je odvisen od gradiva, ki ga za-
\V
Indijci za Gandijev rojstni dan
Bangok, 2. okt. AS. Na predvečer Gandhi-jevega rojstnega dneva je govornik Lige za neodvisnost Indije podal naslednjo izjavo: Borba za svobodo Indije se bo povečala od obletnici Nlaliadmovega rojstva. Pripravljen na vsakršno žrtev se bo indijski narod dvignil in se tesno združen udeležil zgodovinske borbe za svoliodo in neodvisnost Indije. Govornik je nato ponovil Gandhijeve besede, ko je rekel: »Začel sem končno borbo, da bi se dokončno
otresli angleškega jarma in ne bom šel iz ječe, dokler bo Indija 6užnja. Vem, da sc moji nasledniki bore in da se bodo borili do uničenja angleškega gospodstva.« Govornik je nadaljeval, da bo razbitje Anglije najlepše darilo za Gandhijev rojstni dan: Dol Anglija, živel Gandliil To je misel 400 milijonov Indijcev, ki navzlic žrtvam nadaljujejo borbo za dosego svojega cilja, ki je svoboda in neodvisnost domovine.
Dr. Goebbels o novi ureditvi Evrope
Berlin. 2. oktobra. AS. Nemški minister za propagando dr. Gobbels priobčuje v tedniku »Das Reicli« članek, v katerem poudarja, da bo nova Evropa po vojni pomenila korak naprej, ne pa nazaj, a seveda le za tistega, ki bo hotel sodelovati pri velikih prednostih, ki jih bo novi evropski red lahko dajal ljudstvom in državam, bo moral sodelovati tudi pri žrtvah, ki odpadejo nanj. Evropa, katere narodi imajo vsi kar se da plemenito zgodovino, se je znašla v podrejenosti z ozirom na neevropske narode, ki so izvajali politiko velikih prostorov prav zaradi tega ker jim je manjkalo čuta za enotnost. Če bi Evropa
zgodovinskega nacionalističnega izročila. Zato jo mora urejati skupina držav, ki bodo imele na celini nadoblast. Ne gre pri tem za nasilje, temveč za to, da se bo v bodoči Evropi ustvarila ustanova, ki bo nudila več koristi kakor neprilik tistim, ki bodo v njej. Skoraj vse vojne z odločilnim in zgodovinskim pomenom so privedle do nove raz(>oreditve sil in koristi, prinesle so pa tudi zamenjavo enega družabnega razreda z drugim. Seveda ne pripadajo razredom, ki jih jc treba zamenjati, tisti ljudje, ki o tem vprašanju lahko nepristransko sodijo. Članek se končuje s poveličevanjem naporov
ne znala najti izhoda zase, bi bila žrtev svojega | bojevnikov, ki bodo pravi tvorci nove Evrope.
vezniki lahko pripeljejo v Rusijo in zato bo usoda konvojev preko Belega morja odločila izhod vseh bojev na vzhodnem bojišču.
Tako se čuti v Angliji močan nemir brez ozira na ponovne proteste zaradi pomanjkanja točnih poročil o pomorskih izgubah, kar jc vsekakor kaj drugega kot opogumljajoče.
Novi poveljnik španske vojske
Madrid, 2. oktobra. AS. Imenovan je bil nov načelnik geneTalneea štaba španske vojske, general Rafael Garcia Vaiino.
Hitler odlikoval senatorja Mosso
Rim, 2. okt. AS. Nemški poslanik pri Kviri-nalu von Mackensen je na nekem sprejemu v poslaništvu posebno odlikoval senatorja Francesa Mosso z redom nemškega orla za zasluge, ki mu ga je podelil Hitler kot priznanje za njegove zasluge pri kulturnem sodelovanju med Italijo in Nemčijo v italijansko-nemškem društvu v Ucnovi, kateremu je predsednik.
Strah v Gibraltarju
Tanger, 2. okt. AS. Znano je. da je po zadnjih napadih italijanske mornarice iu letalstva na Gibraltar trdnjava v stalni pripravljenosti. Iz Londona so prišla drakonska navodila. Podnevi in ponoči krožijo nad morjem letala in po osebnih Ch ti rchillovih navodilih morajo manjšo vojne latlje tratiti petrolej in globinske liombe v upanju, da bodo zadele kako namišljeno podmornico, ki po londonskem pojmovanju 6talno preže pred trdnjavo. Zadnje dni plava po morju polno senc. ki jih delajo trupi ponesrečenih ogiedniškiii letal in pa dolge pege nafte, kajti iz trdnjave prihajajo stalno rušilci, korvete in motorni čolni ter spuščajo globinske bombe, katerih žrtve so navadno ribiške ladje. V Gibraltarju vlada tolik strali, da je pred nedavnim pet rttšilcev spremljalo tri pamike iz nekega razbitega konvoza; neko petrolejsko ladjo, ki je prišla iz Atlantskega morja pa so spremljali trije rušilci in cela eskodrila letal.
Zanimiva razstava v Budimpešti
Budimpešta, 2. okt. AS. Včeraj so v Budimpešti odprli zanimivo jesensko razstavo. Madžarski trgovinski minister Varga je v svojem govoru podčrtal pomen madžarske industrije. V nekem paviljonu 60 razpostavljene zanimivosti iz madžarske vojne proti boljševizmu, tanki, strojnice in protitankovski topovi, zaplenjeni Snvjetom, potem letala in tako imenovane »Stalinove /ažigalne sveče«. V drugem oddelku pa so prikazani načini sovražne špio-naže ter navodila, kako jo je treba pobijati.
Železniška nesreča v Švici
Bern, 2. okt. AS. Velika železniška nesreča jo bila v Biennu, v kantonu Bern. Bilo je deset mrtvih in deset ranjenih.
Willkie desauviran
Bern, 2. okt. AS. Iz Washingtona se je izvedelo. da je predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu desauviral VVilkieja. Iz Wa-shingtona tudi poročajo, da se je zgodilo prvikrat, da je bil posebni odposlanec predsednika Združenih držav desavuiran od zunanjepolitičnega od-oora v ameriškem senatu.
Opozorilo nemških oblasti
Berlin, 2. okt. AS.: »Volkischer Beobachter« s kratkim pozivom opozarja prebivalstvo nekaterih krajev v Nemčiji, na katere Angleži zlasti zadnje tedne spuščajo zažigalne balone s premerom dveh ali treh metrov. V nekaterih primerih so napolnjeni ti baloni z neko vrsto jeklenih ostrin, drugi pa imajo podobne steklenice kakor je v njih mineralna voda, napolnjene z vžigalnimi tekočinami, druge pa imajo zopet vrečice polne fosforja. Te naprave, ki jih mečejo sovražna letala na poljedelske in gozdne predele, delujejo po določenem času avtomatično ter zažigajo žetev, gozdove in zlasti kmečke hiše. Te dni se je ugotovilo, da so bili takšni zažigalni baloni napolnjeni z električnimi napravami, ki so se vžgale, kakor hitro so se dotaknile kakega predmeta (drevo, hiša itd.) ter povzročile eksplozijo balona. List opozarja prebivalstvo, naj se takih balonov ne dotika, marveč takoj obvesti najbližjo policijsko postajo,
Eksc. Grazioli obiskal trg in tržne ustanove
Ljubljana, 2. oktobra.
Davi, v zgodnjih jutranjih urah, je izvršil Visoki komisar nekoliko iznenadnih obiskov našim trgom in nekaterim /uvodom, ki se ba-vijo s prodajo in dobavo živil.
V	spremstvu podžupana Com. Trnnchide, se je Ekscelenca Grazioli napotil okoli osme ure na glavni trg zn zelenjavo. Ko se jo uve-ril o razpoložljivosti blaga na trgu samem, sc je v spremstvu nadzornika prehranjevalne službe ustavil pred mnogimi stojnicami in pregledal izloženo zelenjavo ter povprašal prodajalke z zanimanjem po njihovih morebitnih težkočah in pritožbah, ki bi jih imele te gospodinje v »vrho zl>oljšanja različnih panoc živilske dobave.
Visoki komisar je tudi vprašal mnoge prodajalke, ki so mu radevolje predočile te/ovc razne vrste, ki ovirajo intenzivnejšo dobavo zelenjave na trg,
V	zvezi s tem je Visoki komisir takoj ukrenil, da se naj prouči možnost za ustanovitev središč za zbiranje zelenjave in sadja izven mesfnega pomerija. Odtod bi se tako blago lahko dobavljalo na trg z avtomobili. Obenem je takoj odločil, da se naj taka. zbirališča ustanovijo tudi po večjih krajih naše pokrajine.
Pospeševanje preskrbe
V	teku svojega obiska je dal navodila tehničnemu osebju, da naj stori vse mogoče, da se olajša preskrba občinstva, pri čemer je tudi skrbel za jKilreho manj imovitih. Ko je Ekscelenca obšel prostore sedaj dogotovljenega ribjega trga, se jo napotil v trgovino nekaterih grosistov z zelenjavo in sadjem, ki so mu takisto razložili svoje potrebe. Visoki Komisar je priznal nekaterim prošnjam upravičenost in ukazal, da se naj takoj izvedo vse potrebno, da bodo grosisti lahko v direktnem stiku z virom proizvodnje, s čimer se bodo olajšalo dobave po cenah, ki jih ne bodo obre-meniavali stroški posredništva.
Dokler se jo vršil obhod, je vest o nenadni inšpekciji izzvala živo zanimanje med ženami iz ljudstva, ki so bile na trgu in marsikatera izmed njih se jo približala Visokemu komisarju, da mu položi svoje potrebe in da se mu zahvali za zanimanje, ki ga Ekscelenca izkazuje za potrebe ljudstva.
Po odhodu r trga je Ekscelenca Orazioll po-setil sedež Gospodarsko zveze, kjer sta ga sprejela kmetijski nadzornik dr. Rigoni s svojim sodelavcem dr. Inghiranijem ter navna^elj Radano-vič. Slednji je predstavil Visokimu komisarju uradništvo zveze ter mu naslovil prisrčen pozdrav, izrazivsi hvaležnost najširših krogov, ki imajo koristi od zveze, za zaunimanje, ki ga je Ekscelenca vedno pokazal za kmetijske zadruge in za naklonjenost, s katero je zasledoval delovanje zveze.
V	Gospodarski zvezi
Ekscelenca Grazioli je v svojem odgovoru potrdil svoje živo zanimanje za delo zveze in izrazil prepričanje, da se bodo naloge izvrševale z vestnostjo in zanesljivostjo ter da sc bo zveza izkazala vedno vredna pomoči in pod-l^ire. Ko is je ogledal urade, je Visoki komisar hotel videti tudi skladišča, k jer se je ustavil ter govoril z nekaterimi težaki, vprašujoč jih o njihovem delu o njihovi mezdi in o njihovih družinah. eMd obhodom je Ekscelenca posetil tudi skladišča kmetijske zadruge, kjer sc je zlasti zanimal zn razdelitev krompirja in drugih pridelkov. Hotel si je ogledati tudi kmetijsko kuhinjo, ki jc nameščena na prvem nadstropju poslopja ter jc zaprosil za podatke o sestavi živil ter o cenah testenin. Izjavil je svoje zadovoljstvo zaradi snage in reda. ki pa je ugotovil v obednici, kjer vsak dan obeduje po nizki ceni okoli 150 oseb.
Proti l."0 je Visoki komisar dospel do centrale za zbiranje mleka. Preden se jc začel ogled naprav, je Visoki komisar želel biti na tekočem glede ukrepov Prevoda za preskrbo z mlekom tistih, ki imajo pravico nanj. Med tem posetom
je odredil, da se naj ojači akcija za ustanovitev zbirališč izven mestnega pomerija ter v drugih delih pokrajine, da bi se na ta način Ljubljani zagotovila neobhodno potrebna količina mleka. Visoki komisar se je osebno prepričal o ustvarjeni organizaciji za nadzorstvo, da se da občinstvu, ki je opremljeno s potrebnim dovoljenjem, gotovost zu redno razdelitev določenih množin
mleka v skladu z dobavami, ki prihajajo na centralo. Tudi tu si je Ekscelenca Grazioli ogledal nekoliko skladišč zu razdelitev krompirja in drugih živil grosistom in prodajalcem na drobno ter si je ogledal naprave za zbiranje mleka, za kontrolo, za hlujenje in za razdeljevanje.'
Preden je zapustil centralo, je odgovornim ponovno zubičal svoja navodila, da se mora pod-vzeti vsak nupor, da se pomnoži količina mleka zn razdelitev prebivalstvu in da se pospeši kolikor mogoče preskrbovalna služba.
Pozdrav Visokega Komisarja bataljonom »M« ob prvi obletnici obstoja
Ljubljana, 2. oktobra.
Ob priliki prvo obletnico uktanovitve bataljonov »M< je sprejel Visoki Komisar predvčerajšnjim v vladni palači poveljnika in častnike skupine Ljubljana. Po kratkih pozdravnih in uda-nostnih besedah konzula Gelorminija je Eksc. Grazioli naslovil svoj tovariški in voščilni pozdrav
trdnim bataljonom, ki so, kakor drugje, z junaškim zagonom in svojimi plemenitimi krvnimi žrtvami dokazali, da so vsak trenutek zvesti Du-cejevemu povelju: »Verovati, ubogati, boriti se«.
Za zaključek |e Visoki Komisar ukazal pozdrav Dueeju, nakar 60 navzočni odgovorili z gromkim »Z nami Ic.
Ob prvi obletnici ustanovitve bataljonov
Pozdrav in topla voščila konzula Gerolminija zveznemu tajniku
Včeraj je bila prva oblctnica, odkar so bili ustanovljeni bataljoni »M«. Pri tej priliki je dopoldne poveljnik skupine teh bataljonov 6kupno z generalnim štabom sporočil zveznemu tajniku pozdrave legionarjev »M«, ki nastopajo v Sloveniji proti partizanskemu komunizmu. Konzul Gerolmi-ni pa je po6lal zveznemu tajniku naslednje sporočilo:
»Zvezni tajniki Z isto vero, kakor je bil izveden junaški pohod na Rim, moji legionarji »M«, ki hočejo biti vredni nasledniki svojih prednikov — v resnem in premišljenem vsakdanjem nastopanju najčistejšim duhom pripravljenosti za žrtve in z visokim čutom za pravičnost — ob zori drugega leta ustanovitve teh bataljonov pozdravljajo po meni v Tebi 6tTanko, iz katere črpajo vero v boj in prepričanje v zmago. Ponosni na svojo čast ter preskušeni v trdem življenju več vojn so pripravljeni, da si drznejo vee in da tudi dajo V6e v ■ svetem Ducejevem imenu. — Giuseppe Gerolmini.
Zvezni tajnik je v imenu Črnih 6rajc iz Ljubljane in Ljtibljaneke pokrajine takole odgovoril:
»Zahvaljujem se za Tvoje drhteče sporočilo in Te prosim, da sporočiš v mojem imenu in v imenu ljubljanskih Črnih 6rajc najpono6nejši in tovariški pozdrav Tvojim r>ogumnim legionarjem, ki tudi v tej deželi V6ak dan potrjujejo |unaštvo, 6voje navdušenje in 6vojo neomajno vefo v voditeljeve besede in v bodočnost domovine
V prvem letu obstoja sc legionarji pokazali zaupanje v 6vojo nalogo ter 6e izkazali vredne Mussolinijevega znaka, ki ":fi njih črni plamen, 6imbol poguma ter žeiezne volje do zmage.
Njim in padlim, ki jim dajejo evetel zgled, so namenjene dane6 moje mi«.li, misli bojevnika, z voščilom, da bi dosegali vedno večje slavo v Ducejevem imenu V6e do zanesljive, velike zmage.« — Orlando Orlandini.
Zvezni tajnik je poleg tega poslal v imenu ljubljanskih fašistov darila vrlim legionarjem »M«.
Pravilnik šolskega patronata odobren
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča:
Odobruje se priloženi pravilnik šolskega patronata Ljubljanske pokrajine.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 1. šolski patronat Ljubljanske pokrajine skrbi neposredno in po občinskih patronatih za obvezno službo v korist učencev, vpisanih v javnih ljudskih šolah.
V ta namen sodeluje Šolski patronat pri pospeševanju pouka in zagotovitvi obiska javnih ljudskih šol s tem, da brezplačno razdeljuje knjige, zvezke in druge šol. potrebščine, ustanavlja šolske kuhinje in razdeljuje obleko in obutev. Poleg tega lahko ustanavlja knjižnice, razvedrilnice, vzgajališča, pošolske učilnice in kar koli se šteje kot učinkovito dopolnjevanje šolskega dela.
Člen 2. Denarna sredstva Šolskega patronajfi so: 1. prispevki raznih ustanov, 2. vsote, ki jih za šolsko pomoč postavijo občine v svoj proračun, 3, darila, volila in morebitni drugi dohodki.
Cl. 3. Pokrajinski šolski patronat upravlja odbor, ki mu načeluje Zvez. Poveljnik G. L L. L.a.
Člani sveta Pokraijnskega patronata sol
t. zvenzi poveljnik G. I. L. L.-a,
2.	en predstavnik Visokega komisariata, ki gi imenuje Visoki komisar,
3.	en predstavnik šole, ki ga imenuje šolski komisar pri Visokem komisariatu,'
4.	en predstavnik ljubljanske občine, ki ga I imenuje župan.
Večeri ee hitro daljšajo. Okrajšaš pa si jih z lepo povestjo. Taka zelo lepa povest je
5J
Neznani učenec"
roman iz Kristusovih časov, poln napetega dejanja, ki se godi deloma ▼ poaanskem Rimu deloma v judovskem Jeruza'emu. — Roman je izšel kot 2. zvezek II. letnika Slo^enčeve knj žnice in stane 8 lir. Dobiš ga v upravi Slovenca, v knjigarnah in trafikah
Občinski šolski patronat upravlja prav tako odbor, a načeluje mu krajevni poveljnik GILLa.
Člani odbora občinskega patronata so:
1.	občinski podpoveljnik GILL-a,
2.	en predstavnik šole, ki ga imenuje šolski komisar pri Visokem komisariatu,
3.	en predstavnik občinske uprave, ki ga na županov predlog imenuje okrajni komisar.
Člen 4. Predsednik odbora Pokrajinskega šolskega potronata kakor tudi odborov občinskih pa-tronatov vodijo delovanje odborov in jih pritegnejo k sodelovanju pri redni upravi.
Seje odborov so potrebne za sklepanje:
a)	o proračunih in sprcminjcvalnih predlogih glede njih ter o zaključnih računih,
b)	o ukrepih v zvezi s sprejetjem daril, dediščin ali volil,
d)	o pogodbah' za nabave nad 10.000 lir,
e)	o ukrepih, nanašajočih se na brezplačni odstop osnovne imovine.
Pogodbe, ki se nanašajo na dobave in oskrbe po črki d), sklepa predsednik odbora pokrajinskega patronata tudi za račun občinskih patro-natov.
Le v primerih skrajne nujnosti sme predsednik odbora občinskega patronata neposredno ukrepati glede nabav v mejah neposredne potrebe ter do zneska, ki ne presega, dvanajstinke proračunske postavke.
Člen 5. Predsednik odbora Pokrajinskega patronata nadzoruje občinske patronate. Zahtevati sme prepis sklepov, ki so jih sprejeli predsedniki in odbori občinskih patronatov in odrediti, kjer bi bilo treba, vse ukrepe, ki bi se pokazali potrebni.
Vsake tri mesece pošljejo predsedniki odborov občinskih patronatov predsedniku odbora Pokrajinskega patronata v dveh primerkih izkaz sklepov, ki se nanašajo na upravo njihovega patronata.
Člen 6. Predsedniku in članom odbora Pokrajinskega patronata ter občinskih patronatov ne gre nikakršna plača ne siceršnja odškodnina.
Člen 7. Posli tajnika patronata so poverjeni vodji pomožne in zdravstvene službe pri krajevnem poveljništvu GILLa.
Njegova naloga, ki jih izdasta odbor ali predsednik, čigar neposredni sodelavec je pri raznih pomožnih službah patronata.
Posli upravnega tajnika patronata so poverjeni vodji upravne službe pri krajevnem poveljništvu GILLa.
Edinole ob priznani potrebi in če proračun-
Jožef Lobel
Povest o insulinu
»Zakaj nisem šel po poti do konca?« Profesor 60 je zamišljeno zleknil v stolu. »Najbrže zato ne, ker... ni bila moja poti Meni je bilo sojeno odkriti znanstveno plat problema, in ta je zdaj popolnoma razčiščena. Neurejeno je kvečjemu zgolj tehniško vprašanje.«
»Zgolj tehniško vprašanje!« jo vzkliknil Wel-ler. »Saj na koncu, gospod profesor, vendar ni medicina za to, da bi zbirala in urejala znunstve-ne zapiske; na koncu koncev je pač njen cilj za-trtje bolezni. Če komu manjka solne kisline v želodcu, mu je daste j>o kapljicah, ali mar ne? Zakaj bi še soka trebušno slinavke ne dajali, če ga kjo primanjkuje? Oboje je zdravilo, zakaj ne bi tudi soka slinavke pridobivali?«
»Ali mar mislile, da nisem poskušal?« je odvrnil Minkovvski. »2e lela — čakajte — kdaj 6te bili vi v Strasbourgu? 1889? — da, torej že štiri leta kasneje, 1893, sem nekemu psu vbrizgnil ekstrakt iz pankreasa; toda edini učinek je bil ta, da so se kužku tam. kjer sem mu iglo vbodel, napravili tvori. In tako sem polagoma vse 6kup opustil.«
Američan je s komaj prikritim začudenjem pogledal profesorja. Ali jo mar mogoče? Tale mož je steknil zlat sloj in se je hotel zadovoljiti s tem, da ga zaljubljeno ogleduje, namestu da bi ga obrnil v prid.
V mirnem, stvarnem pomenku obeh mož sta trčili dve svetovni naziranji drugo oh drugo. Novi nazor Američana, ki ni mogel razumeti, da so lahko človek peča z znanostjo tudi sicer, ne samo zaradi njene izrabe v praksi; ki mu ni šlo v glavo, da neka stvar ne bi morala šele tedaj postati središče zanimanja, kadar gre za njeno tehniško obdelavo. In stari svetovni nazor nemškega, evropskega učenjaka, ki ga je mikal samo »zakaj«, samo nagon po s|>oznanju, samo veselje z odkritjem resničnost.
Vznesena gorečnost elevelandskega »doca« pa ni oslala brez odmeva v srcu vratlslavskega klinika. Zlasti ker so besede ameriškega zdravnika padle v profesorjevi duši na rodovitna tla, saj jih je malo prej zorala žalostna usoda male plavolase Einice, sladkorno uolnega otroka. Ali nima prav za prav ta >doc< s svojo praktičnostjo popolnoma prav? so je moral vprašali Minkovski. Ali ni mar res malce smešno, pribijati pravilne domneve, zraven njih pa puščati ljudi, da jih mirno kosi smrt? Ali ni mar tisočkrat važnejše rešiti desetletno plavo-laso Emico, ko pa zapisovati učena in premetena razmišljanja o odvisnosti soobisti in trebušne slinavke?
Res je, teorija je za večne čase pribita. Da bedi sok slinavke nad preosnovo sladkorja, to zdaj vemo; pa tudi to vemo, da je na svetu še zmerom milijon diabetikov in da jih vsako leto po sto tisoč umre. Ali ni mar skrajni čas, da obrnemo spoznanje končno že človeštvu v prid? (Dalje.)
ska sredstva to dopuščajo, sme patronat s sklepom predsednika odbora ob udeležbi upravnega tajnika sprejeti v službo uradnike in druge uslužbence.
člen 8. Blagajniška služba patronata je poverjena. blagajniku pri krajevnem poveljništvu GILLa, ki jo opravlja po istih predpisih, ki veljajo za GILL.
Člen 9. Za namene celokupne pomoči, ki naj jo daje patronat, se delijo učenci po svojih posebnih razmerah na tele stopnje:
' 1. stopnja — sirote po obeh roditeljih ali člani rodbin z najmanj 7 otroki, ki niso starejši od 16 in jih vzdržujejo roditelji;
2.	stopnja — a) sirote po očetu, b) člani rodbin z najmanj 6 vzdrževanimi otroki, ne starejšimi od 16 let;
3.	stopnja — učenci, pri katerih rodbinske razmere upravičujejo prošnjo za pomožne ugodnosti.
Vsi prosilci morajo imeti ubožno izpričevalo, izdano v tem letu.
Dajatve so:
za 1. stopnjo: brezplačno dajanje hrane, knjig, pisalnih potrebščin, obleke in obutve, "brezplačni sprejem v pošolske učilnice in vzgajališča, podeljevanje podpor;
za 2, stopnjo: brezplačno dajanje hrane, knjig in pisalnih potrebščin, brezplačni sprejem v pošolske učilnice in vzgajališča;
za 3. stopnjo; brezplačno dajanje knjig (najpotrebnejšim po upraviteljevi presoji brezplačno dajanje pisalnih potrebščin),
Patronat lahko po svojih možnostih dajstve za vse tri navedene stopnje zviša ali zniža.
Za dajanje obleke, obutve in podpor je treba prej ugotoviti, ali niso teh predmetov pomoči dobili prosilci že od Pokrajinskega podpornega zavoda ali od njegovih občinskih odborov.
Člen 10. Pri pokrajinskem kakor pri občinskih šolskih patronatih se uporabljajo povsem upravni predpisi GILLa.
Člen 11. Za šolsko pomoč otrokom Italijanov, bivajočih v Ljubljanski pokrajini, veljajo določbe pravilnika za šolski patronat, ki je v veljavi v ostalih pokrajinah Kraljevine.
JLTMR8I OBZORNIK
Hov zvezek del cerkvenih očetov
Dr. Fr. Ks. Lukman — f Fr. P. Omerza, Svetega Janeza Krizosloma izbrani spisi, 1. zvezek
V	zbirki -Cerkvenih očetov izbrana dela« nam jd predstavil dr. Lukman pred letom dni s 17 pismi, nekaj mcsecev prej pa s 27 pismi velikega cerkvenega učitelja zap.ulne cerkve. Sv. Hijeroni-ma. Pravkar je izšel nov zvezek (e zbirke, ki je posvečen enetnu največjih predstavnikov vzhodne cerkve, sv. Janezu Krizostomu.
Novi, po časovni zaporednosti 5. zvezek zbirke »Cerkvenih očetov izbrana dela« obsega 333 6trani in sestoji iz dveh delov. Prvi, uvodni del je napisal izdajatelj dr. Lukman; v drugem delu, ki obsega prevod knjige O duhovništvu in 19 pisem izgnanega Krizo6toma, je sodeloval tudi jx>kojni profesor Fr. Omerza (f 17. 12. 1940), ki je poslovenil prve štiri knjige O duhovništvu (6tr. 89— 179); sredi prvega poglavja pete knjige mu je bolezen izvila pero iz roke. Ostali dve knjigi O duhovništvu in piema je poslovenil ter komentiral izdajatelj sam.
V	uvodnem delu (1—88) podaja pisatelj najprej na 67 straneh življenjepis 6v. Janeza Krizosloma; nato sledi izčrpen 6eznam Krizostomovih del in končno nekaj uvoda v spise, ki jih je izdajatelj sprejel v pričujoči zvezek.
Življenjepis sv. Janeza Krizostoma v tej zbirki pomeni dragoceno obogatitev slovenskega hagio-grafičnega slovstva. Na podlagi 6vetnikovih dei in drugih zanesljivih zgodovinskih virov je pisatelj z njemu lastno znanstveno temeljitostjo, pa v lepi, poljudni obliki orisa! svetniški lik velikega škela na bizantinski patriarški 6tolici. Slika nam ga najprej kot dečka in mladeniča v šoli nežno čuteče,
pobožne in izobražene matere Antuze, retorja Li-banija, filozofa Andragatija, škofa Meletija in učenega meniha Diodora; nato ga prikazuje kot meniha in eremita na gorskih pobočjih v bližini Antiohije, kot diakona in prezbiterja v cerkveni službi v rojstnem mestu Antiohiji in dalje kot modrega reformatorja klera in venskega življenja, kot tihega karitativnega delavca in kot slovečega govornika na škofovski stolici v Carigradu; slednjič ga predstavi kot neustrašenega borca za pravico v sporu z aleksandrijskim patriarhom Teofilom in kot izgnamca v divjih armenskih gorah, kjer svetnik, telesno popolnoma 6trt, duševno pa čil in veder, 6klene svoje mučeniško življenje (leta 407). Posebno pozornost posveča avtor sporu med Janezom Krizostomom in aleksandrijskim patriarhom Teofilom in zelo podrobno opisuje drzne spletke častihlepnega Teotila ter njegovih privržencev na cesarskem dvoru, zlasti pri cesarici Evdoksiji, ki so dovedle do tragične odstavitve svetega škofa. Tako nam življenjepis ne nudi samo natančnega vpogleda v svetniško dušo velikega patriarha in cerkvenega učitelja, ampak je hkrati zanimiva slika tedanjih žalostnih cerkvenoftolitičnih razmer v bizantinskem cesarstvu.
Na drugem mestu v uvodu podaja pisatelj pregleden seznam ohranjenih Krizostomovih del, ki jih po vsebini deli v razprave, pridige in pisma. Pri vsakem delu jc označeno, kdaj in kje je nastalo in kje ga čitatelj lahko išče v zbirki Migne, Pa-trologia graeca. V posebnem dodatku našteva nekaj del, ki po krivici nosijo Krizostonovo ime, med drugimi n. pr. tudi tako imenovano Krizosto-mova litiirgija, o kateri sodi avtor, da utegne vsebovati kako Krizostomovo molitev, v celoti pa da ni delo velikega cari^rajekega škofa (str. 73).
Seznamu sledi kritičen uvod v spise, ki jih je izdajatelj sprejel v ta zvezek, t. j. v šest knjig O duhovništvu, dve pismi papežu Inocentiju in 17 pisem vdovi Olimpiji. Nadalje se avtor ponnudi
Eri knjigi O duhovništvu, ki med razpravami vcli-ega cerkvenega učitelja zaradi lepe in izvršeue
vsebine gotovo zavzame prvo mesto. Razprava obravnava izvršeno6t in odgovornost duhovniške ter škofovske 6lužbe in je pav za prav dvogovor med Krizostomom ter nekim Bazilijem. Po pisateljevem mnenju je uvodna j>ove6t o prijateljstvu med Krizostomom in Bazilijem ter o njunem dogovoru, da bosta pri izbiri poklica sporazumno jjostopala, literarna fikcija, zato da je avtor laglje zakril namen, zaradi katerega je razpravo pisal; pisal jo je namreč proti nesposobnim in nevrednim ljudem, ki 6o 6e vrivali v 6veto 6lužbo, proli svetnim veljakom, ki so cerkvi vsiljevali 6voje kandidate, in proti nekaterim škofom, ki so se pri izbiri cerkvenih služabnikov dali voditi svetnim ozirom (6tr. 81).
Drugi del knjige (str. 89—333) obsega prevod razprave O duhovništvu in Krizostomovih pi6em Inocentiju ter Olimpiji. Izbor spisov je zelo posrečen. Ce je pisatelj v prvem delu podal svetnikov življenjepis, je v drugem delu zbral tisto gradivo, iz katerega je povzel mnogo življenjepisnili podatkov ter obenem čitatelju del priliko, da si more sliko o svetniku še dopolniti na jx>dlagi njegovih lastnih besed. Duhovniki in vsi tisti, ki se pripravljajo za 6veto službo bodo pisatelju piosebno hvaležni za zlato knjigo o duliovništvu, o kateri je 6plošna sodba, da nam kaj lepšega o tem predmetu patrietična doba ni zapustila.
Važna in zanimiva so tudi pisma, sprejeta v ta zvezek. V dveh pismih papežu Inocentiju poroča Krizostom o žalostnih dogodkih I. 403 in 404, ko je prišel Teofil v Carigrad in povzročil krvave izgrede na svetih krajih (1, pismo), in o svojem bednem stanju v izgnanstvu (2. pismo). Pisma Olimpiji, ovdoveli plemkinji in Krizostomovi duhovni hčerki, zelo spominjajo na pisma, ki jih je sv. Hijeronim pisa! Bogu posvečenim devicam in vdovam. Pisana so bila s jx>ta v pregnanstvo; svetnik v njih govori o težavah na potovanju, o prihodu v rCukuzus, o 6Vojetn bivanju v daljni Armeniji, o mrazu, ki tam vlada, o bolezni, ki ga je mučila, o 6trahu pred izavrijskimi tolpami; v
6edmih pismih pa tolaži Olimpijo v njenem duševnem trpljenju in telesni bolezni. Pisma Olimpiji 60 pisana zelo prisrčno in razodevajo veličino dveh duš, ki ju je trpljenje čudovito izvistilo in v Bogu združilo. V njih se zrcali duševna veličina, ki 6e zdi, da je zunanja nesreča več ne doseže, in za-topljenost v Boga, ki se zdi, da je tej zemlji že piopolnoma odmaknjena. To velja za oba: za Krizosloma, ki je v najbridkejšem trpljenju taka pisma vesel pisal, in za Olimpijo, ki jih je v svojem trpljenju prejemala in — razumela (str. 88). Prav iz tega razloga bodo pisma izgnanega Kri-zostoma za današnji čas posebno primerno čtivo. To je podčrtal tudi prevajatelj, ki je ta pisma posvetil »vsem, ki v dušnem ali telesnem trpljenju potrebujejo in iščejo krepke tolažbe in spodbude«. Naj bi radi segli po tej knjigi!
Prevod, ki je prirejen po grški Monfanconovi izdaji (Migne, Patrologia graeca zv. 48 in 52) je gladek in či6t; misel izvirnika je jiodana jasno in, kar je posebna odlika prevoda, v duhu slovenskega jezika. Zato se knjiga kar najprijetnejše bere.
Želimo, da bi nam izdajatelj, ki nam je v pričujočem zvezku tako dovršeno predstavil Knzo-stoma kot človeka iti svetnika, ga kmalu predstavil tudi kot govornika in tolmača božje besede v njegovih nesmrtnih homilijah.
Knjiga je izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani v enaki opremi kakor dosedanji zvezki. Stane v platno vezana 65 L broš. 55 L. A. Snoj.
Kure!: Paviiha, knjiga o lutkah
Domača zabava z lutkami kakor tudi poklicno lutkovno gledališče pri Slovencih še zdaleč nista tako domača kakor v drugih krajih ter nimata take slavne tradicije, kakor na pr. v Italiji ali Franciji, kjer so jih imeli v zaščiti slavni pisatelji in veliki možje. Res je, da smo se že pred prvo svetovno vojno od časa do časa seznanjali s potujočimi »Gašperčki«, kakor so ga k naan prinašali razni .komidejontarski' tu-
Partizanski raj, kakor ga je videl očividec
Fant, ki so ga partizani ujeli ter ga odpeljali s seboj v ujetništvo, ki pa se je srečno rešil iz njih rok, pripoveduje sledeče zanimive stvari o partizanskem »raju«:
»Potem ko so nas partizani ujeli, so nas vso noč vodili po neznanih potih. Zjutraj šele so nas ustavili ob neki vodi pri mlinu in žagi. Dobro so nas zastražili in rekli, da bo vsak, kdor bi skušal pobegniti, ustreljen. To je bilo dne 29. junija t. 1. Popoldne so prijahali na konjih trije partizani in so nam drug za drugim držali govore. Vsak govor se je končal s tem, da bo vsakdo za najmanjši prestopek ustreljen. Nato so nam pobrali legitimacije in denar. Sto lir sem zadnji trenutek še skril za pas. Silili so nas in prigovarjali, naj se gremo z njimi borit, toda niso dosegli zaželenega uspeha. Nato so^ nam dali na razpolago, če hočemo domov ali če hočemo delati, ali pa da nas oborože in da se gremo z njimi borit. Takoj sem si mislil, da nas domov gotovo ne bodo pustili, temveč nas bodo držali tako strogo, da bo nemogoče uiti, če nas ne bodo celo postrelili. Ker sem že tedaj sklenil, da bom ušel, čim bo prilika, sem zaenkrat izbral lepo srednjo pot in se javil za delo. Zvečer so nas odpeljali naprej in nam pred odhodom še zabičali, da bo vsakdo ustreljen, ki bi skušal med potjo uiti. Sicer pa na to gotovo nihče ui mislil, ker smo bili že vsi silno preplašeni.
Ponoči 30. junija smo prišli do vasi Zgornja Otava. Tu so nas dobro zastražili in tu smo tudi prespali noč. Na vse zgodaj so nas zbudili in nas odpeljali v neki gozd, kjer smo morali čakati ves dan. Nihče nas ni vprašal, če smo žejni ali lačni, šele zvečer smo dobili vsak nekoliko ko: ruznega močnika. Naslednji dan so nas peljali preko lške. Tako je šlo kar naprej. Jedli smo enkrat na dan ali pa še tisto ne, in še tisto, kar smo dobili, je bilo pripravljeno bolj za svinje kot za ljudi. Pri Ponikvah so nas v noči na I. julija peljali preko proge, potem ko so zelo pomnožili stražo, t. julija dopoldne so nas pn; peljali v neki gozd blizu Kompolja, nas zastražili in pustili tam do večera. Zvečer smo dobili zopet malo hrane, nato pa smo zopet korakali vso noč. Bil seni že tako slab od slabe hrane in napora, da sem se kar opotekal. Due 2. julija smo prišli okrog 11 v Stari Log. Tu so nas namestili v skednjih in postavili okoli in okoli stražo. Res je, da smo tu dobili trikrat na dan brano, toda bila je redka, tako da je bil ze_lo srečen tisti, kdor je zasledil v tekočini par fižolov. Partizani pa so hodili okoli nas, nam govorili o tovarištvu, kadili cigarete, toda nihče se ni spomnil, da od nas tudi gotovo rad kdo kadi. Seveda smo bili od njih popolnoma odvisni, saj so nam pobrali denar in legitimacije.
Ker smo bili lačni, smo trgali še nezrelo sadje. Toda tudi tega nam niso dovolili in so nam zagrozili, da bo vsakega, kdor lii utrgal še samo eno jabolko »povohala matilda« (to je partizanski strokovni izraz, če koga ubijejo). 13. julija so nas razdelili, in sicer po večini take skupaj, ki se od prej niso poznali. Celo brate so
razdelili.	..
Mene so pridružili k popolnoma neznanim ljudem. Vsega nas je bilo 15. Se isti dan so nas pripeljali v Podstenice. seveda dobro zastražene. Tu smo morali odslej delati. Sprva smo do 18. julija nosili hlode in kopali zemljo; delali smo zaklonišča. Z nami so postopali tako kot bi bili njihovi sužnji. Kakor hitro se je kdo ustavil, da bi se odpočil, ga je že nagnal partizan, ki je nadzoroval delo, mu nadel vsa živalska imena od osla naprej, končal pa s tem, da ga bo dal ustreliti. Ustreliti koga, je bilo pn
Kdo sta »čort« in »Prlek«?
Po vsej novomeški okolici je znan partizanski kolovodja pod imenom »Čort« ali »Črte, bivši poveljnik takozvanega gorjanskega ali IV. partizanskega bataljona. Ta komunist je odgovoren za ogromno število zločinov v novomeški okolici. Znano je, da je on izrekel smrtno obsodbo nad fanti iz Št. Jerneja ter nad kaplanom Kastelicem. S pravim imenom se piše Franc Pirkovič, študent tehnike, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Do 25. julija je bil komandant IV. partizanskega bataljona na Dolenjskem. Od takrat naprej ga je na tem mestu zamenjal drug razbojnik. Tudi Pirkovič bo končno vendarle za vsa svoja zločinska dejanja dobil plačilo, kakor 60 ga dobili Rome, Potokar, Mojškerc itd.
Okrog št. Ruperta je prav tako slovel po svojem zločinstvu partizanski komandant Prlek, z drugim imenom tudi Penko. To ime si ,je privzel po sestri, ki je poročena Penko. V resnici pa se piše čonč, po poklicu je akademik, doma nekje iz Prlekije. Tudi njega čaka enaka usoda kakor Potoka rja.
partizanih sploh zelo častna zadeva in so se s tem, koliko so jih že postrelili in zaklali, zelo postavljali in si šteli v čast. To je pač dokaz partizanske »srčne kulture«.
Med partizani so bili večinoma ljudje brez eksistence, ki so na tak način hoteli priti do oblasti. Toda to jim ne bo uspelo, ker mora vsak pošten in razumen človek obsojati tako razbojniško ravnanje. Dne 18. je ta etična družba zbežala iz Podstenic. Nas so zopet vlekli s seboj, dobro nas stražili, ker so verjetno že čutili, da smo siti »purtizanskega raja«. Vlekli so nas preko Starega Loga in Belega kamna. Tedaj je padal precej časa dež. Isti partizani, ki so nam vedno govorili o tovarištvu, so imeli odeje, nekateri tudi pb tri, imeli šotorska krila ter spali na suhem, nas pa segnali skupaj in smo morali spati na prostem, ne da bi imeli kaj pokrivala. In tako je bilo vedno. Mi smo imeli slabo hrano, partizanski komundir, komisar in drugi partizani pa so si privoščili mleko, dobro za-beljen rižoto, jedi pač, ki so jih naplenili po deželi od kmetov. Mi seveda, ki jim nismo bili posebno pri srcu, ker nismo hoteli delati tako, kakor so želeli, pa takih stvari nismo bili deležni. Pač najlepša slika »komunističnega raja« in toliko hvaljenega »tovarištva«.
Dne 20. julija so nas peljali nazaj v Podstenice. Ta čas je še vedno deževalo in smo bili stalno vsi premočeni. Poleg tega pa smo se od njih nalezli še uši. Ko smo jih prosili, naj nam dajo vsaj perilo, so se nam smejali in rekli, da ni partizan, kdor nima uši. Torej so nas smatrali za partizane samo kar se tiče uši. Še mnogo je bilo takih primerov, ki so se vsak dan ponavljali in večali naše trpljenje. Ce ne bi imel človek volje še enkrat videti domačih, sploh ne bi mogel tega zdržati. Ko smo bili ob večerih utrujeni od dela ter nismo zaradi uši mogli zaspati, smo se često menili o domu. To nas je po- | zneje tudi toliko zbližalo, da smo si zaupali drug drugemu in na koncu zbežali iz partizanskega ' čuje!
ujetništva. Sprva si nismo zaupali, ker smo se bali, da bi nas kdo utegnil izdati.
Po 20. juliju smo morali zopet nositi deske s Pogačnikove- žage v Podstenice po cesti prot|i Rogu. Drugi so zopet tolkli kamenje na cesti. Partizani so vsakemu duli kakšno delo, medtem ko so sami lepo ležali po hosti. Partizanski komandir Branko je ležal pod kakim drevesom in pil žganje ali vino, kar so mu pač prinesli »hvaležni« partizani, ker jih jc blagovolil spustiti domov na dopust. Zanimivo je tudi, kako močno je bil izobražen partizanski komisar dotične čete, kjer sem bil jaz. Komisar Kogo, kakor so mu rekli, niti ni znal dobro brati.
Kmalu nato, okoli 25. julija smo morali zopet z njimi bežati, ln nato še enkrat, bilo je Kmalu po prvem avgustu. Tudi kadar smo bežali, so nas obložili z vrečami in morali srno nositi celo njihove nahrbtnike. Nas so smatrali kot prevozno živino. Namesto da bi vreče dali na konje, so na njih jahali komisar, komandir in partizanke, s katerimi stn se ta dva gospoda zabavala cele noči. Za to dično družbo smo morali v gozdu pri Podstenicah napraviti lepo barako, kjer sta potem komisar in komandir spala z osmimi partizankami. Zopet smo se vrnili na Podstenice in ista pesem se je ponavljala do t5. avgusta, ko se je začela ofenziva. Če ne bi bilo te ofenzive, bi nam bilo sploh nemogoče uiti, ker so partizani vsakega, ki so ga dobili na cesti ali v gozdu brez dovoljenja, na mestu ustrelili. Sicer je bilo pa že iz taborišča skora j nemogoče uiti. Dne 15. avgusta so torej partizani pred ofenzivo zbežali, nas so seveda peljali s seboj, ter se skrili v gozdu za Ropom. Prej v govorjenju vedno tako močni, so bili sedaj silno preplašeni. Ponujali so nam orožje in nnm vse mogoče obljubovali. Nismo pa pa hoteli sprejeti ter smo se izgovarjali vsak na kakšno bolezen ali hibo. Le na ta način se nam je posrečilo uiti.«
Seveda je to eden izmed tistih srečnih, ki so ostali pri življenju. Koliko ujetih fantov pa je za vedno obležalo po skritih gozdovih in hribih! Tako nas oarti/anstvo »osvobaja« in osrc-
Golobje so hvaležna domača perutnina
Ljubljana, oktobra.
V našem zadnjem članku o perutninarstvu smo navedli, kakršno je stanje naše perutnine. Navedli smo tudi številke o perutnini v naši pokrajini. Golobe smo sicer omenili, nismo pa mogli povedati, koliko jih je približno v naši pokrajini — ker bi bilo to zelo težko ugotoviti. Predvsem imejmo na umu, da v glavnem poznamo tri vrste golobov, namreč prave domače, ki iih gojimo zaradi mesa in — v manjši meri tudi zaradi perja, podivjane golobe, ki jih je zlasti v Ljubljani še vedno dosti, od katerih pa nimamo nobene gospodarske koristi, razen nekaj veselja, ki ga imajo z njimi ljubitelji živali, in končno prave divje golobe, ki pridejo v poštev za lovca in ki so največ ptice selilke ali klateži. Povsod pa golobi radi nastopajo v velikih jatah.
Sedaj, v jeseni, je čas. da si pameten rejec omisli primerno pasmo, ki jo hoče rediti. Golob ima namreč izredno razvit čut ljubezni do kraja, kjer se je izvalil. Pogosto se namreč zgodi, da kupi rejec golobe za pleme, potem pa mu uidejo in se vrnejo na svoj prvi dom, to je k prodajalcu nazaj.
Golobjih pasem pri nas razlikujemo kakih 500 in mora že zaradi tega vsak rejec zelo dobro premisliti, za katero pasmo se bo odločil, ali je pesma tudi gospodarska ali ne, dalje mora rejec premisliti, kakšno pičo ali krmo more nuditi golobom, premislit mora, kje in kakšln bo njegov golobnjak, mora tudi vedeti, koliko časa mu bo reja golobov vzela, zakaj, kakor pri vsaki pametni gospodarski panogi je treba vsaj nekoliko delati in to tudi pri reji golobov, če ne drugega, vsaj golobnjak moramo imeti v redu in čistoči ter varovati golobjo družino pred boleznimi. Rejec mora dobro vedeti, katera pasma ie res gospodarska in katera ne. Negospodarskih pasem ne bo noben rejec redil.
Že v Ljubljani, zlasti na periferiji, na primer v stopanji vasi, pa tudi na. Viču, v Šiški, na Barju, v Trnovem, opazimo sedaj mnogo golobniakov. Pametni rejci se pohvalijo s svojo »živino«. Ako so imeli pripravne pasme, se iim je reja res dobro izplačala. Golobi so zahtevali le malo piče, toliko, da so se privadili na dom, kjer so vedeli, da jih čaka vsaj nekoliko večerje, drugače pa so se ves dan pasli po poljih in travnikih: največ se golobje namreč preživljajo poleti in v jeseni s semenom jniljskega plevela in opravljajo torej tudi koristno delo .
V mestu samem pa so podivjani golobi prej nadležni, kakor koristni, vendar jih nihče ne preganja, dasi bi tudi jvidivjani golobi dali prav dobro pečenko. Pred leti se jih je na primer mestna občina hotela znebiti,
saj so ji golobje precej ponečedili strehe in slemena ter napušče raznih javnih poslopij in cerkva. Mestni očetje so najeli znanega Ma-renkovega Fronca. znamenitega ptičarja in malega lovca, naj polovi nadležne golobe. Toda uspeha Maregkov Fronc ni imel dosti. Povrh tega pa so se pričeli upirati mnogi ljubitelji živali, ki so dejali, da je golob prijazna živa-lica. ki oživlja naše mesto. Zmagali so ljubitelji živali in pri tem je ostalo. Tudi, ako bi se kdo hotel okoristiti s podivjanimi golobi, gotovo bi naletel na odpor ljubiteljev živali in to — je vendar skoraj vsak Ljubljančan. Saj so sc dobili pred kratkim celo ljubitelji živali, ki so javno protestirali proti neumni in čvekasti propagandi, paj zatiramo vrabce!
Kdor hoče torej imeti slastno golobjo pečenko, mora golobe rediti. Izbir v pasmah je dosti, od velikega rimljana do florentinca in še dalje, kakor se že vse pasme golobov imenujejo! Reja golobov se res izplača, zahteva pa od rejcev tudi nekoliko truda, zlasti pa nitiogo ljubezni!
t Eliza Kregar
Včeraj je umrla v Ljubljani spoštovana gospa L I i z a Kregar, vdova po uglednem pasarskem mojstru Ivanu Kre-garju. Rajnica je dočukala visoko starost, saj je bila v 81. letu, ko ji je smrt zatisnila oči. Zgledna krščanska žena in mati je rajnica potem, ko se je poročila 1. 1891 s pasar-skim mojstrom Ivan« noni Kregarjem, živela ves čas le za svojo družino. Imela je osem otrok, od katerih jih živi še pet. Njen sin Stanko vodi ugledno delavnico, ki jo je pre-* vzel po smrti svojega očeta leta 1931. Poročen je z Anico Grfar iz spoštovane rodbine v šmartnem pri Litiji. Njegova dva sinova sta bila največje veselje drage stare mame. Drugi njen sin Jankn je kapetan v mornarici, ena izmed hčerk, Pavla, vdova De Comelli, ima hčerko Mafaldo, sestri Terezija in Marija pa živita na domu, v katerem je do zadnjega bila središče odraslih otrok ljubljena mati. Smrt dragega moža pred 11 leti je rajnico hudo po-trla, ni jo pn strla. Medtem ko je pokojni mož skozi dolga leta igral vidno vlogo v našcin, zlasti ljubljanskem javnem življenju, kjer jo vodno z vso odločnostjo in samozavestjo zastopal krščanska načela, je njegova žena živela tiho skromno življenje /a dom in družino. Tako preje kakor tudi zadnja leta so dobro poznali njeno hišo siromaki, ki so dobili vedno |)oleg dobre besede podporo in pomoč. Rajnica se je z ljubeznijo vsa žrtvovala Vincencijevi konferenci in bila velik dobrotnik cerkve svetega Jožefa. Ko se jc sedaj za vodno |Hvdovila od svoje drage družine, ki jo je obdajala z vso hvaležno ljubeznijo in z največjim spoštovanjem, vemo, da jo bodo spremljala na zadnji poti med premnogimi prijatelji, znanci in hvaležnimi spoštovatelji tudi nešteta, marsikdaj neznana dobra dela. Vsem njenim dragim sinovom in hčeram, kakor tudi polbratu Martinu Petriču ob tej bridki izgubi naše iskreno so-žulje. Blagi ženi in materi pa naj sveti večna luč!
Pokojnim leži na mrtvaškem odru v hiši na Zrinjskega cesti 5 do 3. oktobra do 8 zjutraj. Na zadnji poti jo bodo pospremili v so-lw>to ob 5 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Maša zadušnica za rajnico lx> 8. oktobra ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Komunisti Širijo najbolj bedaste in nemogoče novice, zato da zavajajo lahkoverne ljudi v zmoto, poštene pa begajo in ustvarjajo s tem nezadovoljstvo. Pametni človek takim lažem ne bo nasedal.
Gospodarstvo
Obrestna mera novih poštnih hranilnih bonov
Od dne i. oktobra letos je uveljavljena naslednja obrestna mera za poštne hranilne bone: boni za 100 lir 4%, nadalje pa znaša obrestna mera za triletne bone 4.25%, za petletne bone 4.50%, za desetletne bone 5%, za trinajstletne bone 5.25% in za šestnajstletne bone 5.50%.
Nove oblačilne karte
Kot smo že poročali, je Državni tiskarski zavod že razposlal posameznim občinam v Kraljevini nove oblačilne karte za razdelitev, in sicer za dobo od I. novembra 1942 do 31. oktobra 1943. Kot smo tudi poročali, bosta samo dve vrsti kart: ena za odrasle, druga pa za otroke, obe brez razlike spola. Obenem opozarjajo listi, da neizkoriščene številke nikakor ne bodo smele biti rabljene jx> 31. oktobru recimo na ta način, rla bi jih dali trgovcu na kredit v naprej za blago, ki bi se eventuelno kasneje nabavilo. Z dnem 31. oktobra izgubijo točke veljavo.
Za trgovce bo uvedena novost, da bodo namesto dosedanje knjige o prodajah morali voditi samo knjigo o prejemu in izdaji blaga. Vsekakor bo moralo vse dne 3t. oktobra preostalo blago biti navedeno v knjigah.
Nadalje so bili izdani v Kraljevini tudi po-
sebni predpisi za trgovce s čevlji. Vsi trgovci morajo prijaviti svoje zaloge čevljev, ki so še iz proizvodnje leta 1940. Ta ukrep ima namen rezervirali prodajo čevljev samo za one trgovce, ki trgujejo samo s čevlji in za one obrtnike
ki ne izvršujejo drugih obrti.
•
Podaljšanje italijansko-ronuinskega trgov n škrga sporazuma. Italijansko-romunski trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen dne 20. novembra 1041 in ki je veljal do 30. septembra, je bil podaljšan do konca tekočega leta.
Oblačilna karta v Srbiji je izgubila veljavnost dne 1. oktobra. Do nove ureditve nakupovanja oblačilnih predmetov lio treba za vsak nakup imeti posebno dovoljenje centrale za tekstilije ali generalnega pooblaščenra za gospodarstvo. Tozadevno izdana dovoljenja posameznikom do konca septembra letos veljjo do 31. oktobra letos.
Trgovina s starimi predmeti na Hrvat-kem. V Zagrebu je bila ustanovljena d. d. Obnova za trgovanje s starimi, rabljenimi predmeti. Glavnica družbe znaša 30 milij. kun, od katerih je vplačano 10 milijonov. Podjetje ima tudi podružnico v Sarajevu.
Telefon na Danskem je zelo razširjen. Agencija Štefani poroča, da se je na osnovi poročil raznih telefonskih družb gostota telefonov na Danskem v zadnjem letu zelo povečala. Sedaj pride na 1000 prebivalcev 125 telefonov, tako da pride na vsakih 8 prebivalcev že 1 telefonski aparat.
jerodci ter smo se kot otroci zatekali k njim po lahko zabavo, toda ta »Gašperček« je bil otrok tujega duha in imena. Prvič je pri nas začel s slovenskim »Gašperčkom« akademski slikar Milan Klemenčič in sicer v šturjah leta 1010 ter je pozneje tudi ustanovil v Ljubljani lastno marionetno gledališče v Mestnem domu v 1920—1924. ki pa se ni obdržalo in ustvarilo trajne tradicije. Pozneje je v svojem lastnem stanovanju prirejal za ljubitelje lutkovnega gledališča posebne predstave, za katere so pisali tekst naši znani pisatelji, na pr. Miran J are in drugi. On je postal prvoboritelj slovenskega lutkovnega igranja ter mu je zato pisatelj te knjige tudi posvetil prvi lutkovni učbenik, če hočemo tako imenovati to novo knjigo. Pravega »Pavliho«, kakor je z lepim slovenskim imenom krstil lesenega burkeža Kuret, pa je uvedel šeje Dn v slovensko javno življenje, ko je v 1. 1939 apeljal v ljubljanski radio postaji redne oddaje lutkovnega gledališča ,kar bi se komu zdelo spričo nevidljivega igra.nja nesmisel, pa so se kot zvočna igra za otroke zelo priljubile radijskim poslušalcem. »Pavlihova druščina« v ra-rliu. kakor se je imenovala od leta 1940 dalje družina lutkovnih igralcev, jc postavila svoj uPavlibov oder«, ustvarila svoj tip Pavlihe in njegovih tipičnih trabantov, spremljevalcev (inž. Pengov) ter se tako zelo razvijala do 5. aprila 1941. leta, ko je prenehal »Pavliha« v radiu. Sorodni druščini sta nastali tudi v Mariboru (prof. Emil Smasek) in v okvirju Prosvetne zveze istotam (Fr. R upnik) od leta 1940. ki sta oba ohranila ljubljanski tip igranja ili celo zavedno prevzela njegov zunanji tip. Vojna vihra pa je prekinila to delo.
Za slikarjem Klemenčičem je goTovo prof. M. Kuret glavni pobornik lutkovnega igranja (iri nas, poleg češkega igranja, ki ga je gojila Leska obec v Narodnem domu. Zato je, tudi prof. Kuret gotovo najbolj poklican, da nam napiše priročnik o igranju z lutkami, o ka-
terem je želeti, naj se pri nas vpelje po vseh vaseh in društvih kot pravo mladinsko igranje.
In tako je prav zato sedaj pisatelj pri Mladinski založbi v Ljflbljani izdal knjigo, ki nosi zgornji naslov: Pavliha, knjiga o ročnih lufkah (str. 140). V nji je najprej kot nekak prolog napisal nekaj šegavih besed, zakaj obuja svojega Pavliho in ga pošilja v svet, nato pa ponatisne lepo in značilno Levstikovo pesem o Pavlihi, sicer samo fragmentarno, s katero je ta slovenski klasik predstavil delo svojega »Pavliha«, predhodnika vseh slovenskih ša-Ijivcev.
Nadaljnje njegovo delo pa obstoja v tem. da je najprej podal naborno pomen, značaj in zgodovino ročne lutke pri nas in v svetu ter prikazal njegovo vrednost v vzgojnem 6mislu z geslom, ki velja za vse lutkarje: »Ne vzga-jajmo lutk, temveč z lutkami! Drugi del pa je popolnoma, praktičnega značaja: v njem je natančno opisan ves postopek pri izdelavi ročnih lutk ter snovi, iz katerih se izdelujejo; ta sredstva so lahko zelo skromna (papir, krompir, repa, les itd. itd.). Tu je podan postopek tako nazoren, da se lahko vsakdo nauči izdelovati lutke, tudi otroci, ter tako spada to delo bolj kot kaj drugega na družinske zimske večere, ki so že pred nami. Prav tako so navodila tudi za obleko teh lutk. Kakor lik in obleke, je Kuret opisal tudi tehnični postopek pri gradnji lutkovnega odra, ki je lahko skromen, improviziran, ali pa tudi strokovno kompliciran, kakršne so že potrebe in sredstva. Posebno poglavje pa govori o igranju z lutkami ter o igrah zanje, ki imajo svoj značaj in strukturo. S tem je »učbenik« o ročni luiki končan.
Toda prof. Kuret je dodal lem svojim novim prijateljem — lutkarjem tudi že nekaj snovi, tri lutkovne igrice, izmed katerih je prva »Radovedni Pavliha« tipična lopovska pa-
vlihijada, druga »Pavliha in vešča« pavlihov-ska pravljična igra, in tretja »Pavliha v stiski«, realistična igrica iz življenja. Vse te tri igrice so bile že preizkušene na Pavlihovem odru ter so imele velik uspeh pri mladini. Sicer pa je v bistvu taka pavlihovska igra vedno improvizacija, pogovor z otroci, ter je zato njen uspeh vedno odvisen od — igralca. Tekst mu da napotek in glavno linijo, na katero se naj vedno in vedno spovrača, da ne zaide vstran. In zato je pravih lutkarjev malo. Ta knjiga je na,pisana zato, da jih vzbudi, tako poklicne lutkarje, kakor tudi amaterje, ki naj to lepo družinsko igro ponesejo v naše družine.
Knjiga je izredno bogato ilustrirana, res pravi praktični priročnik.	td
»Obisk« št. 8-9
Izšla je dvojna številka ilustrirane družinske revije Obisk. Na glavni strani ovitka prinaša lepo zaobljubljeno podobo »Marije, resnice ladij v viharju«, kakor visi na Žalostni gori pri Mokronogu. Na zadnji strani pa je lepa razpoloženjska jesenska podoba »ajda zori«. Notranji dve strani, podani prav jako v ofset tisku kot zunanji, pa prikazujeta lepe podobe iz naše kulture in našega športa. Tako je prikazanih pod naslovom »Pesnik, njegov obraz in njegov dom« več slik pokojnega pesnika Silvina Sardenka kanonika dr. A. Mcrharja, in sicer od prvih literarnih poskusov do groba (1897 — 1942). Osem obrazov pesnika iz raznih njegovih dob, od osmo-šolca z dolgimi brki, do kanonika. Osem obrazov, ki ponazorujejo njegov zunanji lik ob posameznih literarnih tvorbah. Deveta podoba pa je — njegovo telo na mrtvaškem odrti. V sredi pa je njegova vila v Rogaški Slatini »Marijin dom« in pred njo pesnik sam. Ta stran je gotovo literarno zgodovinsko zanimiva ter bo zanimala tudi vse ljubitelje Sardenknve lepe knjige in njegove osebnosti. — Športna stran pa predstav-
lja v sliki plavanje najmlajših na ljubljanski Iliriji.
Tudi notranja vsebina revije je zelo bogata. Tako ima uvodno črtico Jože Krivec: Vrtnice, ki je lepa zgodba žalostne študentovske ljubezni, opisana z veliko čustvenostjo in silo. — Drugo leposlovno črtico je napisal Zorko Simčič, zgodbo o Gramofonu, ki ima humoristični nadih, kakor vsi njegovi dobri feljtoni. Tretjo pa jo prispeval Tone Glavan: Zgodba sebenjšce Šimkove, ki izpričuje nazorno gledanje našega življenja na vasi. To so leposlovni članki, berilo za oddih. Drugi članki so znanstveno informativnega značaja. Tako je dr. Mikuž napisal izredno zanimiv prikaz »ex votov«, to je zaobljubnih podob po slovenskih romarskih cerkvah, ki so izraz pravega pristnega ljudskega umetnostnega hotenja, zraven pa še njegove vernosti in hvaležnosti. Bogate reprodukcije spremljajo zanimiv članek. MKV podaja zanimivosti iz nekdanjega zdravstva, namreč nekaj besed o gobavosti, bak-teriologiji in toplomeru, članek, ki je ilustriran in zelo zanimiv za družinsko izobrazbo. Drago Uiaga, naš najboljši športni pisatelj, pa podaja Drobne slike iz zgodovine slovenskega športa od prve svetovne vojne do druge. Še posebne omembe pa je vredna stran slovenskih lesorezov, vzetih iz knjige Slovenski lesorez, ki jo je izdala Bibliofilska založba. Stran o modi in ugankah in šahu dopolnjuje zabavo, dočim številne slike k omenjenim člankom ter še nove, predstavljajoče daljne dežele, tako Papuo — temo nove Gvineje (13 slik!) nli podobe angleškega brodovja pod naslovom »Brodovje, ki ga ni več«, poživljajo in izpopolnjujejo list. Tako nnm »Obisk« prinaša lepo čtivo, lepe podobe iz slovenske kulturne, športno ter ostale zgodovine, zemljepisne slike, lepe prispevke poljudno znanstvenega značaja, pogled v današnjo modo, družinsko zabavo, pn tudi v dogajanja v svetu, aktualnem v sedanjem času. Zato ga vsem družinam priporočamo.	td
ZACufote novice
i
Koledar
Sobota, 3. oktobra: Terezija Deteta Jezusa,
devica; Evald, mučenec; Kandid, mučenec; Maksi-miljan, škof in mučenec.
Nedelja, 4. oktobra: rožnovenska; Franc Se-rafinski,- spoznavalec in ustanovitelj reda; Avrea, dcvica; Hierotej, spoznavalec.
Novi grobovi
■f Franc Jankovi«. V četrtek, 1. oktobra zvečer jo umrl v Ljubljani po krajši bolezni dolgoletni kočijaž t nadškofa A. B. Jegliča in sedanjega ° škofa, g. Franc Jankovič, slar 60 let. Pokojni so jo rodil v Šmarjeti na Dol. Oba škola je vozil dolga letu na birmanjih od župnije do župnije in bil tako v vsaki župniji kar po sedemkrat. Zadnja leta, ko v škofiji niso imeli več konj, je pridno delal nn vrtu. Bil je blagega značaja in pri vseh. ki so ga poznali, priljubljen. — Naj počiva zvesti uslužbenec v miru! Njegov pogreb bo v soboto, 3. decembra ob 15 z Žal, kapelico sv. Jakoba, na pokopališče Sv. Križ.
-f- V Ljubljani jo umrla g. Marija Golob z Rake. Pogreb bo v soboto. 3. oktobra ob pol šlirih popoldne z. Žal. kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše 60Žalje!
Osebne novice
= Nova zdravnira. Na belgrajski medicinski fakulteti je bila 31. avgusta promovirana za doktorja vsega zdravilstva g. Cirila Gcršak iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
NOVOST! V naši novi zbirki BOGOSLOVNA KNJIŽNICA je pravkar izšla prva kn iga:
SVETEGA JANEZA KRIZOSTONA
\mun\ spisi i.zvezek
Po-lo-enila dr. Fr. Lukmnn in Kr. Omerza. Vsebuje: Sest knjig o duhovmšlvu. Pismi papežu Incentiju - Pisma vdovi Olimpiji. Prevajala sta dodala ludi obširen uvol in opombe. - Knjiga, ki vsebuje 332 str., velja brošura L 55-—, vezrna v platno L 65'—. Izobraženci narofiie si to klasično delo starocerkvene književnosti! - Založba
LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani
Pred Škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
—	»Bobric, roman ljubljanskega barja, ki ga jn spisal Janez Jalen, pisatelj Ovčarja Marka in Trop brez zvoncev, izide kot prvi zvezek »Slovenčeve knjižnice« prihodnji teden. Ilustracije je oskrbel kipar Gorše. Za naročnike »Slovenčeve knjižnice« bo slala knjiga samo B lir. Zato se naročite na »Slovenčevo knjižnico« — 36 knjig vse leto in še dve knjigi brezplačno.
—	Opozorilo vsem imetnikom centralnih kurjav. Kdor koli uporablja goriva (premog, koks ali drva) za centralno kurjavo (tudi etažno), mora do 8. t. m. prijaviti Pokrajinskemu svetu korpo-racij, urad za kurivo, v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, naslednje podatke: 1. izvor kolla centralne kurjave, 2. ogrevno površino kotla, 3. število in čas uporahe morohitnih rezervnih kotlov. Kdor ne l>o predložil gornje prijave pravočasno, i>o izključen od dobav kuriva.
_ Vpisovanje v trgovsko utiličce »Christolov
učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, z.i enoletni trgovski letaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne med 8 in 12 in popoldne med 3 in 6 v pisarni ravnateljstva ter traja do 5. oktobra. Tega dne se prične redni pouk. Sprejemni pogoji: dovršeni štirje razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki(inje) z nižjo predizobraz-tio se sprejmejo v posebni oddelek. Podrobne informacije in brezplačni prospekti na razpolago pri vodstvu.
—	Izpraševalci z.i izpite na realni gimnaziji v Kočevju bodo prišli tja dne 5. oktobra ter so bodo izpiti opravljali naslednje dni. Zlasti se opozarjajo na to učenci, katerim je opraviti razredni izpit. Iz pisarno IV. (prosvetnega) oddelka Visokega komisariata.
—	Drž. učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje učencev in učenk od I. do V. letnika bo v ponedeljek, dne 5. septembra od 8 do 11 v pritličnih učilnicah lastnega šolskega poslopja, Resljeva cesta. Vpisati se morajo tudi učenci in učenke, ki so bili sprejeti v I. letnik. Za vpis je sledečo potrebno: 1. Prijava, ki se dobi pred ponedeljkom v pisarni, v ponedeljek pa pri šolskem slugi na kraju vpisovanja. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 20 lir, razen pri onih, ki so polovično ali celotno oproščeni kolkovine (invalidi in družino s številnimi otroki), za kar se mora predložiti potrdilo, ki služi tudi za polovično ali celotno oprostitev šolnine. Prijave morajo biti pravilno izpolnjene. Poleg očetovega je treba napisati tudi materino ime z navedbo njenega dekliškega priimka. V opombi prijave naj so navede, ali želi ufenec obiskovati nemščino kot neobvezni predmet. 2. Vsak učenec(-nka) izroči lansko letno spričevalo, učpnci lanskega I. a lelnika (v I. polletju) pa dijaške knjižice, razen onih. ki so na novo sprejeti v I. letnik. 3. Vsak učenec(-nka) plača za fonde po L. 15.20 in šolnino po tabeli, ki je bila popravljena objavljena v časopisih. Do 304 lir se ne plača šolnine, davčno potrdilo se pa mora v vsakem primeru predložiti. 4. Kdaj bo pričetek pouka, bo posebej objavljeno.
_ Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica štev. 27 (Trgovski dom. poleg Vis. komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne.
—	Se vedno visoka dnevna temperatura. V četrtek je bil žarkosončen dan. prav pripraven za izprehode. Še vedno zaznamuje toplomer visoko dnevno temperaturo. V četrtek je bil zaznamovan dnevni temperaturni maksimum + 24° C, ko prejšnji dan. Četrtkova jutranja temperatura pa se je od prejšnjih + 9 dvignila na + 9.8" C. Nasprotno je v četrtek zjutraj barometer nekoliko padel in je bilo njega stanje 768.5 mm, še vedno zadovoljivo. V četrtek zjutraj je hila nad mestom in barjansko ravnjo gosta, visoka megla, iz katere je posebno ob zgodnjih jutranjih urah rosilo, toda ne tako močno, da bi lahko to ornbro-gral začrtal in zaznamoval.
—	Iz zemljiške knjige. Navedeni so bili že večji prenosi lastninske pravice, ki so bili izvedeni zadnje dneve seplembra. Tschada Ana. in-žonirjeva soproga, sedaj v Lavamundu, poprej v Ljubljani, je prodala Avgustu Kobilici, tapetniku v Ljubljani, Bleivveisova (prej Tyrševa) cesta št. 100, parcelo štev. 361/16 njiva kat. občine Pekrsko kredmestje I. del v izmeri 611 m' za 70.265 lir, Kvadratni meter je bil po 116 lir. Ivan Erja-
vec, stavbni podjetnik na Jožici št. 94, je prodal Milošu šercu in soprogi Ani, Ljubljana-Moste, Predovičova ulica št. 46, parceli štev. 12/7 in 13/7 njivi kat. občina Jožica za 12.000 din ali 4500 lir. Kupna pogodba je bila starejšega datuma, toda prepis je bil konec septembra izveden v zemljiški knjigi.
—	Obsojen na 23 mesecev strogega zapora. Zaradi zločina tatvine vreč, ki so bile ukradeno lani junija iz. skladišča Prevoda, jo bil že lani septembra obsojen med drugimi tudi kleparski vajenec, 20 letni Milan R.. na 4 mesece zapora, oproščen pa je bil od obtožbe, da bi se bil v Novih Jaršah maja poprej izdajal za »policijskega organa«, ki ima nalogo pregledati pri Hrže-njakovih zaloge moke, masti in olja. Vrhovno kot kasacijsko sodišče v Ljubljani jc letos januarja na revizijo državnega tožilca prvo sodbo okrožnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravo, da se izpopolnijo dokazi, kako je obtoženec nastopal kot policijski organ. Mladi Milan, ki k med tem časom že postal polnoleten, je bil med tem obsojen zaradi drugih vlomov na 18 mesecev strogega zapora. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih je v torek vnovič razpravljal o celi zadevi. Državni tožilec je Milana R. poleg nekega železničarja obtožil prestopka izsiljevanja in da se je izdajal za uradnega organa, Milana samega pa razun tog še tatvine juti-nih vreč in drugih vlomov na enotno kazen 1 leto in 11 mesecev strogega zapora. Milan R. pa jo bil oproščen zaradi izsiljevanja Železničar je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
—	Koruzno ličje je še drugače uporabno. Zadnjič smo priporočali vinogradnikom, naj si sedaj namesto drage rafije za vezavo trt oskrbe dovolj pasov iz koruznega ličja, kar so nekateri vinogradniki že delali zadnji dve leti. Koruzno ličje pa je še drugače uporabno, kar j- že dolgo znano vsem pridelovalcem koruze, sploh vsem našim kmetom. Najbolj znana je njegova ii|xiraba za pernice. Dobro posušeno koruzno ličje prav dobro nadomcstuie drago kurje ali gosje perje in pa žimo. Naše revnejše kmečko prebivalstvo drugih pernic sploh ne pozna, kakor iz koruznega ličja. Tudi za topla zimska pregrinjala je ličje prav primerno. Ponekod plcto iz tega ličja tudi domače čevlje ali copate, ki so prav pripravni, dalje predpražnike za čiščenje čevljev, preproge in podobno. Ako pa ne najdemo druge uporabe za koruzno ličje, je zelo uporabno kot izvrstna stelja, zlasti za mlado nežnejšo živino.
^uMjasta
Rožnovenska nedelja pri Sv. Jakobu
Prva nedelja v oktobru, rožnovenska, se pri ... Jakobu zaradi tu, nekako za vso škofijo ustanovljene rožnovenske bratovščine, obhaja z večjo slovesnostjo. Tudi letos vabi šentjakobska cerkev ljubljanske vernike, da jo za ta dan, 4. oktobra, še v večjem številu obiščejo in v skupni molitvi kličejo k Maleri usmiljenja. — Žo v solioto ol> 2 bo slovesno zvonjenje naznanilo začetek takozv. porciunkulskih odpustkov, ki 6e morejo dobiti potem Še ves naslednji dan pod sledečimi pogoji: obisk šentjakobske cerkve, molitev šestkrat oče-naš, zdravamarija in častbodi, ter prejem zakramentov. Zvečer ob po! 7 rožni venec in litanijo. — V nedeljo bodo maše s petjem ob 6, 7 in 9; oh 10 izredno še ena tiha maša. Malo pred pol 11 prihod prezvz. g. škofa dr. Gregorija Rnžma-na, katerega sprejmemo pri stranskem vhodu. Prevzvišeni ima potem pridigo in slovesno pontl-fikalno mašo, pri kateri izvaja pevski zbor v spremstvu ftihovskega Missa Loretta, Foersterjev Gradual Propter veritatem in ftihovskega Ofer-torij In solemnitate SS, Rosarii.
Popoldanska slovesnost bo ob pol 7 zvečer: Procesija po cerkvi, premišljevanje o sv. rožnem vencu s petjem, molitev in litanije M. B. z zahvalno pesmijo.
1 Slovesni praznik sv. Terezije Deteta Jezusa.
V svetišču sv. Terezije na Kodeljevem bomo obhajali slovesni praznik Male Cvetke v nedeljo, dne 4. oktobra. Na predvečer zaključek devet-dnevnice z govorom, ki ga bo imel g. dr. Filip Terčelj: Sv. Terezija — žrtev ljubezni. V nedeljo sv. maše od 6 do pol 11. Ob % na 9 slovesna služba božja, ki jo bo opravil g. kanonik Korotič Franc. Rakovniški moški zbor bo izvajal Wilt-bergerjevo »Missa iubilei«. Popoldne ob 'A na 4 sv. rožni venec. Ob 4 govor, ki ga bo imel g. dr. Ilanželič Rudolf. Po govoru darovanje za cerkev, pete litanije Matere božje in blagoslov. Po-hitimo k Mali Cvetki v njeno prelepo svetišče in jo poprosimo, naj nam na nebeških vrtovih utrga in pošlje na zemlji tako pogrešano rožo — miru.
1 Gg. kateheti ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol se vabijo, da se udeleže za pričetek novega šolskega leta sv. maše, ki jo bo opravil prihodnji ponedeljek, 5. t. m. ob 8 v alojzeviški kapeli prevzv. gospod ordinarij. Po sv. maši poklic sv. Duha.
1 Za mesec november vam pripravljamo veliko presenečenje. Slovenci se radi zabavamo v domačem družinskem krogu. Poznamo lepo število iger, ki so bodisi čislo domačega izvora, bodisi tujega. Zlasti v dolgih zimskih večerih radi igramo domino, karte, šah, špano in druge podobne igre, si stavljamo uganke bodisi računske, bodisi risarske itd. Zlasti kjer so otroci v hiši, radi predvajamo razne čarovnije. Tudi ^letalski šport je razgibal mlade možgane, tako že prav majhni otroci izrezujejo ali pa jim starejši izrezujejo razne vrste aeroplanov, zmajev itd. Skratka: vsi smo nagnjeni, da vsaj nekaj ur v tednu posvetimo zabavi. Slovenci v tem pogledu do sedaj še nismo imeli zbranega gradiva, zato se je »Slovenčeva knjižnica« odloČila izpolniti vrzel, izdati dve obsežni knjigi pod naslovom: »Veselja dom«, ki jih je sestavil gospod Miklavž Kuret. Prepričani smo, da bosta ti dve knjigi postali last vsakega Slovenca. V teh knjigah bo čez 600 raznih risb. Je to delo, v katerega je bilo treba vložiti mnogo truda, zalo bo ta knjiga stala v nadrobni prodaji najmanj 10 lir, kdor pa je naročnik te knjižnice, bo dobil to knjigo za 6 lir. Zato vabimo vse cenjene bralce, da se na drugi letnik »Slov. knjižnice« naroče Čimprej in da nam v krog naročnikov pripeljejo še svoje znance in prijatelje. Kdor pridobi 5 novih naročnikov, bo prejemal sam knjige »Slov. knjižnice« zastonj.
1 »Dolenjska vas«. V četrtek dopoldne jp slikar g. šušteršič Miloš odprl v galeriji Obersnel svojo slikarsko razstavo, ki ho odprta do 20 t. m. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od devetih
skali, so z razstavljenimi slikami izredno zadovoljni, kar je za slikarja najlepše priznanje.
1 Krompir na iivilske nakaznice prodajajo razen žo objavljenih trgovin tudi še naslednje: A. Paul i na Sv. Petra c. 38, Franc Vrhove na Jernejevi 39 in Osvald Pengov na Karlovški 19. Odjenialre Gospodarske zveze pa opozarjamo, da no oddaja krompirja v svoji centrali na Bleiivei-sovi (prej Tyrševi) cesti, temveč samo v skladišču v Maistrovi ulici 10.
1 Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah ima jutri, v nedeljo, 4. oktobra popoldne ob šeslih redni mesečni shod v križanski družbeni cerkvi. Po polurni skupni molitvi pred izpostavljenim Najsvetejšim bodo litanije M. b. in govor.
1 Kongregaciji gospodov in meščanov pri Sv. Jožetu pričneta kongregacijsko leto v nedeljo, dno 4. oktobra t. 1., s skupno sv. mašo in obhajilom oh 7. Kongregacija gosjiodov ima mesečni sestanek nato v sredo, 7. oktobra ob 19. Pol ure prej je seja odbora.
1 Bosto iskali službe? Po hitri in praktični metodi se začno novi tečaji stenografije in strojepisja s 5. oktobrom. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17/1.
1 Notranja uršulinska šola. Vadniške učenke bodo imele sv. mašo 5. oktobra oh 8. Takoj nato se bo pričel redni pouk. Isto velja za uciteljiščni-ce. _ v otroškem vrtcu 6e bo pričel pouk 5. oktobra ob 9.
1 Pridelovalce žita. krompirja, fižola in lanu
mestni gospodarski urad opozarja, da je vsak pridelovalec na podlagi prijave posevka dolžan oddati tudi prijavo pridelka v Beethovnovi ulici št. 7, v sobi št. 35 II. nadstropja, čeprav ne hi nič pridelal. To pa zato, ker gospodarski tirad vodi evidenco o posevku, pridelku in množini, ki jo pol robna za seme. Slehorn pridelovalec krompirja naj torej tudi navede, koliko ga potrebuje za seme, ker bodo pridelovalci, ki nimajo dosti semenskega krompirja, bržkone dobili na podlagi teh prijav pridelka semenski krompir od gospodarskega urada.
1 Staršem otrok, ki bodo obiskovali srednje, meščanske, ljudske, strokovne šole itd. S 5. oktobrom so prične vsakodnevno poučevanje dija-kov(kinj). Pripravljali jih bodo vestno samo pro-lesorji in diplomirani filozofi iz vseh predmetov (razlaga, naloge, vprašanja). To velja tudi tistim, ki iz, kakršnih koli vzrokov ne morejo obiskovati šol, a ne želijo izgubiti šolskega leta. Kdor hoče, da mu ne bo treba skrbeti doma za učenje, da lio njegov otrok hodil redno pripravljen v šolo in da bo predelal učno snov, naj se javi: Kore-petitorij. Mestni trg 17/1, vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 16, kjer lio dobil vse informacije, navodila in učni načrt. Zaradi prostora jo število omejeno, zato naj vsak pohiti s prijavo.
i Veliko vrednost obdelovanja zemljo za prehrano družin so letos uvideli tudi Ljubljančani. Blagoslovljena letina nam je dala obilo zelenjave in najraznovrstnejše povrtnine za kuhinjo, da nismo trpeli pomanjkanja in si prihranili pro.v znatne stroške za zelenjavo. Še veliko večjega pomena bo pa obdelovanje zemlje prihodnje leto. Sicer so že letos Ljubljančani hvale vredno obdelali skoraj vsak košček sveta ter je revnejšim slojem mestna občina razdelila mnogo zemljišč za obdelovanje, na drugi strani je pa sama obdelala velike parcele in parke spremenila v vojno vrtove, ki so prebivalstvu bili dober zgled, kako je treba pravilno obdelovati zemljo, jo pravilno posejati ali posaditi ter rastline pravilno gojiti. Tudi sami mestni vojni vrtnarji in kmetovalci so letos pridobili precej izkušenj, da drugo leto ne bodo več začetniki, temveč bodo imeli že večje uspehe in bogatejši pridelek. Že sedaj jeseni spet poglejmo okrog sebe in poiščimo zadnjo krpico zemlje, da jo že pred zimo pravilno pripravimo in zgodaj pomladi pravilno obdelamo, posejemo in zasadimo. Prizadejmo si že sedaj v lastno korist čim najvestneje izpolniti vsem občinam Kraljevine poslano geslo Duceja: »Slednja gruda obdelana!«
1 Stenografski in strojepisni tečaji — dnevni in večerni — začetniški in nadaljevalni, odobreni od šolske oblasti, se prično v začetku oktobra. Slovenska, hrvatska, italijanska in nemška stenografija. Učnina zmerna. Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo in tuje jezike. Zahtevajte pred vpisom nove podrobne prospekte v pisarni ravnateljstva': Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2.
1 Dobro premislite, kakšnega pomena je znanje modernih jezikov! Novi jezikovni tečaji iz italijanščine in nemščine se začno s 1. oz. 5. oktobrom. ^letofla praktična, dosedanji uspehi odlični. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17/1.
1 Na komornem koncertu, ki ga ho izvajal Ljubljanski kvartet v ponedeljek, dne 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bo kot prva točka tega koncerta Dvofakov kvartet v d-molu. To Dvofakovo delo ho izvajal naš komorni kvartet v spomin 100 letnice rojstva slavnega skladatelja, ki se je lani obhajala po vsem muzikalnem svetu. Dvofak je poklonil la kvartet svojemu osebnemu prijatelju Brahmsu. Delo je posebno inte-resantno v drugem stavku, v katerem je skladatelj proti svoji navadi uporabil polko in ne fu-riant, kar je bil doslej njegov običaj. Tretji stavek je močno religioznega značaja, dočim četrti zelo spominja na š-huhertov d-mol kvartet. Prvi stavek kvarteta pa je običajna sonatna oblika. Člani Ljubljanskega kvarteta so: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenek Šedl-buer. Prvi trije so absolventi našega konserva-torija, čelist Šedlbauer pa je Pražan, odličen če-
list-solist in je kot tak tri leta deloval v praški filharmoniji. Ljubljanski kvartet je izvrstno našo komorno združenje, zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo začel točno ob pol 7 zvečer. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Nedeljsko zdravniške dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viš. zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica št. 7.
Naznanila
GLEDALIŠČE Drama: Sobota, 3. okt. ob 17.30: •Večno uilada Saloma< Otvoritveua dramska predstava iteu 1'romierski. — Nedelja 4. okt ob 14 »Mali lord«. Izven. Cene od 10 lir navzdol: ob 17.80: »Večno mlada Šaloma.« Izveu Cene od IS lir navzdol.
Opera: Nedelja, 4. okt ob lli »Boccaccio«. Operota. Izven. Znižane cene od 18 lir nuvzdol,
ROKODELSKI ODER uprizori v nedeljo 4. oktobra ob 3 Žigonovo dramo: »Kudar se utrga oblak*. Zunanji element zdivja in razgali greh v družini. Spu-redno rasteta sila v naravi in človeška strast. Prepozno je prišlo spoznanje za pokoro, zato so ne da ničesar več rešiti, — Pridi te! Vstopnice se dobe v preil-prodajl na dan predstave med 10 in 12 In dvo url pred predstavo v društveni pisarni. Petrarkova 12-1.
KADIO. Sobota J. oktobra: 7.30 Pesmi in napevi 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plo-Sče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert violinista Karla Sancina (prt klavirju L. M. Skerjanc) — 13 Napoved časa — Poročilu v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Lepe pesmi od včerai in danes — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.11 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. sodelujeta »opranistka Praga Sokova in tenorist Andrej .Inro — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Novo plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v »lo-venSčini — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Na harmoniko Igra Vlado Ooloh — 20 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 20 30 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.4.1 Lirična prireditev ilružhe EIAR: »Italijanka v Al žiru V odmorih: Predavanje v slovenščini — Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo: dr. Kmet, Blei-weisova o. 4.1; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul 7.
POIZVEDOVANJA. Zgubita sem nekaj denarja, živilsko in oblačilno naknz.nico. Posten najditelj naj odda denar v uprav! »Slovenca« proti nagradi.
Zgubila sem 30 septembra plavo kuverto z dokumenti od Prešernove ulice do Zaloške ceste. Najditelj so naproša, da jo odda v upravi »Slovcnca«.
Iz Gorlzije
Zlati jubilej župnijske cerkve sv. Jurija. Na
angelsko nedeljo, 6. septembra, je obsežna gorska župnija v Calu di Canale proslavljala zlati jubilej svoje farne cerkve. Na ta dan je pred petdesetimi leti nadškof Zorn posvetil ponosno novo cerkev, ki so jo dobri duhovljani postavili z velikimi žrtvami. Proslava je uspela kar moč krasno in spodbudno. Štiridnevnica, ki jo je vodil stolni kanonik dr. Mirko Brumat, je bila lepo zamišljena priprava za pomembno cerkveno slavje. Priznani govornik je s prepričevalno besedo ogrel poslušalce in jih pripravil, da so v nedeljo duhovno obnovljeni in (»oživljeni praznovali jubilej svojega domačega svetišča. Nedelja je bila lep, sončen dan. Iz vseh sosednih naselij, ki leže po slikovitih pobočjih ali na planoti, so privrele velike trume vernikov na spominski shod. Va» okrog cerkve se jo bila odela v zelenje in tudi notranjost božjega hrama so vešče roke okusno okrasile. Slovesno sv. mašo jo ob veliki asistenci pel g. dekan Ivan Semič, ki je pred sv. opravilom umestil novo imenovanega g. župnika Stanka Žerjala. Govoril je msgr. dr. M. Brumat. Na koru se je odlično postavil dobro izvežbani domači cerkveni pevski zbor. Ko se je po sv. maši razvila svečana evharistična procesija, je ni hotelo biti ne konca ne kraja. V povzxiigo zlatega jubileja je dobila cerkev v zato pripravljeno vdolbino nad glavnim cerkvenim vhodom mojstrsko izdelan relief, ki predstavlja cerkvenega patrona sv. Jurija, ko pobije sedmerogla-vega zmaja in reši domačo mladenko. Relief je delo akad. slikarja in kiparja Toneta Kralja in mu dala čast.
Iz Prekmurja
Padlim junakom so odkrili v Beltincih dne 8. septembra spomenik, ki je sestavljen v glavnem iz treh stebrov z napisi padlih vojakov iz bellinske fare. Na srednjem stebru je beli orel z razpetimi krili z madžarsko krono na glavi. Za spomenikom je postavljen visok lesen drog, na katerem so pri odkritju razvili krasno novo, svileno trobojnico, ki jo je prinesel poseben odposlanec od državnega upravitelja Horthy.ja iz Budimpešte. Na spomeniku je napis »Verujem v vstajenje madžarske države« (Hiszek a Magyarorsyagh feltama-saban). Zastava na drogu ni bila dvignjena popolnoma do vrha, kar naj simbolično pomeni, da je madžarska država še okrnjena in pod krono sv. Štefana še niso vse dežele, ki ji pripadajo. To je bila tudi glavna misel, ki so jo poudarjali slavnostni govorniki pri odkritju. K proslavi odkritja je prispelo mnogo uradnih zastopnikov iz bližnjih in daljnih krajev. Popoldne se je v proslavo tega dne vršila veselica, na kateri so se izvajali madžarski narodni plesi.
Iz Srbije
Belgrajska trgovska mladina uvrščena v srbsko skupnost dela. Na podlagi določil uredbe o ustanovitvi Srb6ke 6kupno6ti dela, je vodja te organizacije izdal pravilnik o uvrstitvi belgrajske trgovske mladine v organizacijo Srb6ka skupnost dela.
Zboljšanje ovčarstva v Srbiji. Poleg živinoreje in svinj-ereje je v Srbiji, po6ebno v planinskih delih, zelo razširjeno tudi ovčaretvo. Da bi zboljšali dosedanjo pasmo ovac, ki so jo redili v Srbiji, je srbsko kmetijsko ministrstvo naročilo v Nemčiji potrebno število ovac »Merino«, s katero bodo zboljšali domačo pasmo.
Lado Jurež
FtJolog
Glejte, prišel sem z dežele. Neroden človek sem. Ne znam ee klanjati niti se sukati po parketu. Ne znam se voziti s cestno železnico ne z dvigalom, niti m vem, kako se uporablja telefon. Pri nas je to zadnje enostavno. Dlani nastaviš pred usta, napraviš trobilo in tuliš z gmajne na gmajno. Glejte, tega 6e v meslu ne sine.
Prav zato 6em prišel v mesto, da bi videl, kaj se prav za prav sme in kaj ne. In rad bi se peljal s cestno železnico in dvigalom, rad bi malo posedel po kavarnah in rad bi videl, kako je tista zadeva s telefonom. In še celi vrsti drugih stvari bi rad prišel do dna.
Priporočili so me nekemu filologu. Prav zares, filologu! Vrag si ga vedi, kakšen poklic je tol Toda na priporočilu je stalo, da je filolog. Sicer pa na pogled ni bil napačen. Srednje velik možak, že v letih, očala, siva brada. Skratka: še dovolj prijetni pojav.
Zjutraj sem naravnost s postaje priropotal k njemu s polno košaro jestvin in nabitim nahrbtnikom. Razumljivo Nihče 6e ne more zastonj ukvarjati s kmečkim butcem.
Povprašal me je po domu, po novicah. Razumen in dober človrk, kajpada! Ta zna! Ne tako
Govoril sem. Sprva boječe, nato pa zmerom pogumneje. Vse dotlej, dokler me ni vprašal, koliko volov imamo pri hiši.
Povedal sem mu. Seveda, tri smo imeli. Starejši vol je šel lansko jesen za davke in za drugo. Zdaj sta samo še dva v hlevu.
Takrat je stari filolog skočil pokonci, kot bi ga zbodel s šilom.
»Stojte, ljubček, kako ste rekli? Kako ste izgovorili »1« v besedi »vol«?«
Oetrmel sem. Kaj pa vendar hoče ta človek?
»No, dajte, izgovorite! Kam je šel 6tarejši?« mi je vljudno prigovarjal.
Gledal sem ga, kot bi padel z neba.
»Povejte še enkratl Dajte, dajtel...« je drež-ljal vame.
»Za davke, vendar I«
»Odgovorite z osebkom I Šel jel Kdo ali kaj?«
»Vol, kdo pa drugil« je zavrelo iz mene. Kaj je gluh, da ne sliši?
Tisti vražji filolog pa je česnjal kar naprej:
»Ljubček, čemu ste vendar izgovorili kaku-minalni »1« s koronalno artikulacijo, ko pa vendar niste Belokranjec? Niti dorsalna artikulacija n,i dopustna za vaše narečje! —■ No, recite še enkrat to besedo!... Mislite ei, da ste v hlevu! Pokličite to ubogo rogato žival... Pokličite jo vendarl...« me je vzpodbujal.
Gledal sem ga kot zaboden vol. Za vraga, ali
kot oni drugi tam na postaji, ki se obregnejo vate	_	_ .
kot ob psa. Ta pa: kako je z letino, kako kažejo [ sem neumen jaz ali je on? Stari pa je kar brez
I Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od devetih ! trte, kako je z živino? Skratka, vidi ee mu. da je j prestanka blehetal: dopoldne do šestih zvečer. Vsi, ki eo jo že obi- | bil nekoč domače zemlje sin. -	J _ >No, poskusite izgovoriti ta glas eonorno, SprflH
Iz ljubljanske potresne kronike
Zdaj je minilo že 1150 let odtlej, odkar je bil na Kranjskem oni »na vso moč hudi potrese, ki ga Valvazor omenja v svoji kroniki. Od te hude nesreče, leta 792, je bil na Kranj-
skem pač še petdesetkrat potres in več kot polovica teh primerov se je pripetilo v Ljubljanil
Leta 1000 se je Ljubljana, kot piše Valvazor, vnovič »strašansko« tresla. Hkrati so videli na nebu čudovite prikazni in zvezdo re-patieo ali komet. — Bolj podrobno je popisan potres iz leta 1340. Ko so bili na Kranjskem že prejšnje leto zaradi kobilic uničeni vsi poljski pric lelki, pa je leta 1340, na dan spreobrnjenja sv. Pavla, nastal na Notranjskem tak hud potres, da je trajal 40 dni in je podrl 26 krajev in mnogo gradov. Pod ruševinami so bili pokopani ljudje in živina, hiše in cerkve, nekatere kraje so zasuli plazovi s hribov in jih je požrla zemlja.
V 11. knjigi svoje »Slave vojvodini Kranjski« govori Valvazor o silnem potresu, ki je 1. 1509 obiskal Kranjsko in je zlasti v Ljubljani povzročil mnogo škode. Pri tem je bila »deželna hiša« povsem porušena, tudi hiša vicedoma in »nemška hiša« sta bili jako poškodovani. Pri tem pripominja, da nekateri kronisti omenjajo letnico 1511 za ta potres in meni, da je nemara la letnica pravilna, ker za letnico 1509 ni tozadevno nikjer nobene podlage. Mimo tega je ta letnica (1011) omenjena tudi na spominskih ploščah v Postumiji in Loki. Neko pismo s konca marca in začetka aprila 1511, ki ga je pisal kranjski viredom Jiirg von Egkh cesarskemu dvornemu upravitelju Pavlu Lichlen-steinu, je po vsebini sodeč nastalo neposredno po tej nesreči. To pismo je eno najzanesljivejših virov »okrutnega potresa«, ki je takrat zadel Ljubljano.
Prvi sunek je nastal dne 24. marca 1511, v sredo po Marijinem Oznanjenju, med 3. in 4. uro popoldne. Predvsem jo povzročil veliko škodo v Ljubljani in okolici. Podatki, ki so v Ekghovem pismu, potrjujejo Valvasorjeve navedbe o potresnih poškodbah. Hkrati pa spoznamo iz pisma, da so bile uničene tudi mnoge »lepo sezidane hiše« ali tako poškodovane, da so ostali bivalci hiš brez strehe in so odšli iz mesta, da so ondi v predmestju in na okoliških pristavah bivali dotlej, »dokler se ne bi polegla jezac.
Cez dva dni nato. dne 26. marca med 4. in 5. uro popoldne, so začutili drugi potresni sunek, ki je bil še hujši in obširnejši, kakor je razvidno iz omenjenega pisma, ki opisuje neprimerno večje poškodbe od lega dne in zlasli spef iz Ljubljane. Tu se je razen deželne hiše (ki jo omenja tudi Valvazor) podrlo tudi 8 stolpov in več delov trd-njavskih naprav, ki jih je bil dal zgraditi cesar Friderik III.
A tudi drugi predeli Kranjske so močno trpeli. Na Gorenjskem so se podrli gradovi v Kamniku, Smledniku in ftkofji Loki in mesto Loka samo je bilo močno porušeno in je bilo tudi nekaj človeških žrtev. V škofjeloškem gradu so kasneje namestili dve spominski plošči, ki je z njunega nemškega in latinskega napisa razvidno, da je dal grad nekaj let zatem iznova sezidali knez Filip, brižinski škof in hkrati vojvoda bavarski. Tudi tržiški in blejski grad sta bila tedaj porušena. Na Bledu je bil potres tako hud, da so ljudje zbežali v okolico. Prav tako sta se podrla gradova v Postumiji in Polhovem gradcu — kjer je bila oskrbnica ubita. Tudi udor hriba v Idriji, ki ga večkrat omenjajo za leto 1525, bo bržkone v zvezi s potresom leta 1511. To predvsem potrjuje dejstvo, ki je omenjeno v vseh kronikah o Idriji, da je idrijski rudnik sklenil lela 1525 za 4 leta kupčijsko pogodbo z Augsburgom, ki se je je rudnik tudi točno držal, kar pa ne bi bilo mogoče, če bi se bil hrib udri istega leta.
Na Dolenjskem je hil takrat uničen Turjaški grad. To ugotavlja spominska plošča na zunanji strani velikega okroglega stolpa in pripominja, da je dal grad 1. 1520 iznova sezidati Trojan Turjaški, najvišji komtur Kranjske. Potres je bil takrat tudi v friulski in triestinski pokrajini, kjer so bili deloma podrti kraji: Gorizia, Tolmino, Ge-mona, Gradišča in Muggia. V Gradišči, ki je spadala takrat k republiki Veneziji. se je obzidje na najbolj trdnih mestih porušilo. Ker je bilo takrat vojno stanje med državo in republiko, je skušalo nemško vojaštvo izrabiti to priliko in je prikorakalo s topovi pred trdnjavo misleč, da bo mesto zdaj lahko zavzelo. Podobno se je zgodilo v Muggiji, kjer so se bile zaradi potresa podrle stavbe in obzidje in je morje doseglo tako višino, da je prebivalstvo zbežalo na okoliške hribe. Mesto Trieste, ki je bilo takrat prav tako v sporu z Venezijo, je poslalo v tisti zmedi 20 ladij v varstvu noči v Muggio, ki je bilo zvezano z Venezijo, in ker ondi zaradi potresa ni bilo nobenih straž, se je Triestincem izlahka posrečilo spraviti v mesto 200 mož.
Strahoten potres, kakršnega dotlej ni še nihče pomnil, je pretresel vso deželo 10. marca 1869. Porušilo se je mnogo cerkva, cerkvenih zvonikov in gradov.
Hudi potres, ki je izbruhnil v Ljubljani dne 12. avgusta 1822 ob pol 4 popoldne, ni sicer napravil nobene škode, pa je zanimiv zato, ker se je drugi rlan ob desetih iznova pojavil in je divjal štiri dni in uničil mesto Aleppo v Siriji, kjer je bilo ubitih 25.000 do 30.000 ljudi.
Dne 21. decembra 1845 ob -X10 zvečer je Ljubljano spet prestrašilo gibanje zemlje. Več sekund so se majala tla, hiše so se stresale in oprava in posodje v stanovanjih je škripalo in
šklepetalo. Ljudje so vsi prevzeti od groze pobegnili iz hiš in prenočevali zunaj. Zjutraj so bile ceste pokrite z ruševinami več ko 50 dimnikov, ki so se bili podrli, pohištvo jo bilo polomljeno ali odmaknjeno daleč s svojih mest.
Drugi večji potres je doživela Ljubljana v noči 9. novembra 1856, Bilo je skoraj prav tako kot pred 11 leti, le da škoda ni bila tako velika. O smeri potresnih sunkov so pričale piramido iz kvadrov na sprednjem zidu frančiškanske cerkve: vrhnji, zaradi sunkov zrahljani del njihovih, doslej proti severu obrnjenih robov, so kazali zd$j proti severozahodu.
Pretres zemlje najhujše vrste, ki je bil jako usodnega pomena, je bil hudi potres velikonočne noči 1. 1805, ki je vrgel Ljubljančane iz postelj in gugajočih se hiš. To je bil tako zvani »Ljubljanski potres«, ker so potresni sunki tiste noči (14. aprila) pretresli velik del tedanje avstro-ogr-ske monarhije in Italije, a so najbolj poškodovali Ljubljano. Mesto je bilo po tem jiotresu — ki je kot splošni zemski pojav trajal več ko leto dni — skoraj popolnoma podrto, na tisoče prebivalcev je ostalo brez strehe in bilo je več mrtvili in ranjenih. Skoda je znašala — za tedanje čase velikansko vsoto — 4 milijone goldinarjev. Prebivalstvo je bilo za dobo več let oškodovano.
Tedanji časopisi grozotno opisujejo dogodke tiste strašne velikonočne noči, majstrašnejše, kar jih jo Ljubljana sploh kdaj doživela. Potres se je začel ob 11 in 20 min. ponoči z mogočnim sunkom, ki mu je do 7 zjutraj sledilo še 27 drugih večjih in manjših sunkov in v naslednjih nočeh je bilo še mtiogo nadaljnih potresnih sunkov. Že ob prvem sunku se je sesulo mnogo dimnikov na cesto, pri čemer jo bilo več oseb ubitih in ranjenih Za slehernim sunkom se je slišalo, kako se podirajo hiše. Prestrašeni ljudje so napol oblečeni hiteli iz svojih hiš in se zbirali na trgih, kjer so stale kočije, izvoščki in otroški vozički z ljudmi in so drugi razburjeno begali okoli ali se zbirali v skupine in so glasno molili. Cel6 bolnike so prenesli na prosto. Skoraj sleherno stanovanje je
bilo poškodovano, mnoge hiše so imelo hude razpoko, nekatere so se bile sesulo in tako tudi neki most in vojašnica. Stolpi trnovske, šentpetrske in protestantsko cerkve so bili nagnjeni in sleherni potresni sunek bi jih utegnil podreti. Prebivalstvo je dvakrat prenočilo zunaj in bilo je tako razburjeno, ko da hi bilo konec sveta. V Zvezdi, na »nunskem trgu« in na trgu sv. Jakoba so maševali. V noči na 16. april se je podrlo kam-nilno |>oslopje restavracije Tivoli. Kedutno poslopje, kjer so bili nekoč jezuiti vprizarjali dijaške predstave, je bilo uničeno. Večina prebivalstva je bila brez doma, kakih 3000 ljudi je bivalo v vagonih na kolodvoru, kakih 6000 pa v šotorih, barakah, skednjih, ulicah — iu kot nekoč Diogen — v sodih za kislo zelje na Mirju. Na tisoče ljudi je sploh odšlo iz mesta. A tudi okoliški kraji in druga kranjska mesta so bili hudo prizadeli po potresu.
Najhujše je bilo pri tem vprašanje prehrane, saj ni bilo v Ljubljani skoraj nobenega dimnika več in ni bilo moči kuhati. Dunajsko reševalno društvo je koj poslalo nekaj vagonov živil v Ljubljano, ki so bili pa kmalu izpraznjeni in posprav-lieni. Po čudnem naključju pa je ostala ves čas potresa nedotaknjena stavba ljubljanske »Ljudske in dijaške kuhinje« na starem strelišču, čeprav so hila krog nje vsa poslopja hudo poškodovana. Seveda je vso drevilo v to hišo vse tiste tedne in mesece, zlasti še tisti ljudje, ki si niso mogli izven Ljubljane poiskati kakega ognjišča. »Ljudska kuhinja« jo bilo edino zatočišče mnogih lisočev Ljubljančanov, Dragocena pomoč, ki jo je nudila -Ljudska kuhinja« in še nekaj drugih zasilnih prehranjevalnih zavodov v tej strašni dobi, je hila tudi ena poglavitnih vzrokov, da ni nastala nobena epidemija, ki so se je zdravniki in oblasti bali, in je bilo zdravstveno stanje po dognanju zdravnikov celd boljše kot v prejšnjih iasih. Bili so dnevi, ko je »Ljudska kuhinja« nasitila na dan po 5—6000 ljudi, čeprav je bilo prostora le za 3-400 ljudi.
Od nesrečnega leta 1895. ni bilo v Ljubljani in na Kranjskem nobenega večjega potresa. In ker človek zmeraj že po naravi verjame le najboljše stvari, sn tolažimo t. upanjem, da nam bo vsaj ta mir celotno ohranjen.	r.
sfa^v*

Mlademu prijatelju lahke atletike. Razdalje juniorskih zaprek, o katerih mi poročate, so pravilne, višina zaprek pa znaša pri teku na 60 m 91.4 cm. Ker pa ste šo zelo mladi (1-1 in pol leta), Vam priporočam, da si omislite ženske zapreke, ki merijo 76.2 cm ali pa še nižjo. Glavno jo, da si Izberete takšne zapreke in da si jih tako postavite, da boste tekli z lahkoto, ritmično in sproščeno. Urite se veselo iu brez skrbi, uspehi pa bodo že prišli, predno Vam bodo potekla junior-ska lela. Tudi glede teka na 1500 m Vam ne svetujem, da se kaj več ozirate po štoperici, pač pa glejte, da boste tekli z lahkoto in z užitkom. Čas, ki ste ga doslej dosegli na 1500 m, 5:80.5, znaša po finski tabeli 226 točk in prav takšno število bi dobili v teku na 100 m s časom 14.41 sek. Zdi se, da Vam teki bolj ležijo od skokov. Pri skoku s palico (1.61 m) bi dobili le 77 točk. Vendar nikar ne opustite skoka s palico; urite se v njem, da boste tudi v rokah kolikor toliko krepki. Bom vesel, če hi boste sporočili, da sto me razumeli in upoštevali moje nasvete. Priznam, da mi jo veliko na tem, da bi bilo med našimi mladimi fanti več veselja do lahke atletiko. (D. M.)
»Leptosomni« tip tekmovalca. Kakšen je in • za katere panoge je sposoben? V okvirju vsa- i ratoire«
pvknike in leptosome. Med tekmovalci v raznih panoguh športa je več atletov in leptoso-mov, manj pa pyknikov. Pri tem pa ne gre za privzgojeno ali preoblikovano zunanjo [>ojavo človeka, pač pa za prirojeno. Ljudje utlctskcga tipa so navadno lepo oblikovanega stasa, krepkega ramenskega ogrodja in čvrstih mišic. Največ uspeha imajo v težkih športih kakor n. pr. v dviganju bremen, rokoborhi ter v metanju kladiva in železne krogle. Pvkniki so okrogla-ste oblike, težki (nagn jeni k rejenosti). gibalni udi so razmeroma šibki. Pyknike vidimo na športnih igriščih največ le v mlajših letih, po 30. letu pa se začnejo rediti in postanejo za športno udejstvovanje preveč udobni. Tu pa tam se uveljavljajo v športu tudi v zrelih letih in žanjejo uspehe med atletskimi metalci in tudi med plavalci. Tretja vrsta, za katero se posebno zanimate, so leptosomi. To so vitkejši in koščeni ljudje s tankimi mišicami. Njih telesna pojava je vedno ista, skoraj bi rekli ne glede na leta, na telesno vzgojo in na način življenja sploh. Francozi označujejo prav po-podijivo njihovo prednost glede telesne zmogljivosti, ko jim pravijo kratkoinalo »tvp respi-(dinalnt tip). Tu pa tam naletite na
ke človeške rase naletimo na različne tipe 1 ju- I leptosomne tipe med sprinterji, pogostejše med di. V glavnem ločimo tri vrste tipov: atlete, * tekači na srednje proge in med skakači v vi
Ruske žene s spoštovanjem ogledujejo svete podobice, ki so jih razdelili italijanski vojaki v
zasedenih ozemljih Rusije
vite iz sebe nekak velarni »k. Zožite nekoliko sprednji del jezika, napnite njegovo konico... glejte... čakajte, takoj vam bom to nazorneje razložil ...«
Tisti dan nisem videl mesta. Nisem se peljal niti s cestno železnico niti z dvigalom. Toda zvečer sem vedel, da razlikujemo v slovenski fonetiki šest »loov, čeprav poznamo v knjižnem jeziku samo enega. Nisem odprte glave, toda to sem 6i zapomnil. Resnica, zapomnil 6em sil
Naslednji dan sem imel težko glavo od te slovnične učenosti. Pišeš »1« in izgovoriš »v« ali pa »u«, da postavim primer: »vol« je »vou«; napišeš »v< in izgovoriš »1«; skratka: slovenski jezik je čudoviti Kar je belo, je črno, kar je črno, je belo. Morda sem vse skupaj razumel malo narobe, pa nič ne de. Kljub temu je filologija nekaj čudovitega! Tako se namreč imenuje ta zmedena zadeva.
Tudi ta in tretji dan se nisem peljal s cestno železnico. Filolog me ni izpustil iz klešč. Nisem bil v kavarni in tudi tisti zadevi s telefonom nisem prišel do dna. Pač pa sem zato zvedel marsikaj drugega. O reduplikaciji in ostankih formacij atematskega tipa, o nominalni fleksiji in akcen-tuaciji duala, o strukturi jezika, o nastanku besed, o tujkah... Da postavim: kredenca se imenuje lava in tisto steklo, ki ga doma natikamo na petrolejko, se ne imenuje cilinder, temveč valjček. Čudovito, kajne? Toda držalo bo gotovo! Filolog je nezmotljiv.
Četrti dan nisem več zdržal. Saj se vendar nisem prišel učil filologije! Ušel sem mu. Toda ta grozni človek me je ujel na stopnicah.
»V dveh dneh si boste izgladili jezik. Izrabite priliko! Glejte, na uslugo sem vam!«
Res, bil mi je na uslugo. Tisti dan me je moril z narečji in govori. Cez pet in štirideset jih ima naša ljuba slovenščina. To je obupno! Mislil sem, da bom znorel!
Naslednji dan sem uspel. Proti večeru se mi je posrečilo pobegniti.
Na ulici sem se oddahnil. Svoboda, prostost!... Ah! ... Čudovito!
Noge so mi kar same zavile na gostilniški vrt. Lep, senčnat vrt. Bilo je gostov kot mravelj. V majhni lopi so jo rezali godci in na plesišču so 6e vrteli ljudje kakor za stavo.
Ozrl sem se po praznih mizah. Vse zasedeno. Samo tam v kotu je še prazen prostor.
»Z dovoljenjem?« sem povprašal družbo. No, toliko olike imam še zmerom, da se ne prislinim k tuji mizi kar tako.
Privolili so in prisedel sem. Bil sem žejen kot pe«. V poletnem času pa cenim pivo čez vse.
Spomnil sem se na filologa. Kar je belo, je črno in kar je črno, je belo. Čemu se ne bi okoristil z njegovo učenostjo? Morda je celo navada, da v mestih govore tako, kot me je učil filolog.
Pri sosednji mizi se je sukala natakarica.
»Gospodična, eno pivo!« sem glasno zahteval.
Družba okoli mize se je namuznila. Natakarica je pribrzela.
»Želite?« jc zvonko vprašala.
»Eno veliko pilo, gospodična I«
šino, njih najplodovitejše polje udejstvovan^a pa je v vztrajnih športih: v hoji, tekih in smučanju na dolge proge. Za plavnie niso kaj prida nadarjeni, ker imajo preveliko specitiC-no težo. Značilnosti omenjenih treh lipov ka-rakterizirajo na kratko takole: atleti so močni, pvkniki obilni, leptosomi pa suhi in žilavi.
Ključ do finske tabele. Da bi Vam čimprej ustregel in podal ključ za računanje točk po finski tabeli, me prosite v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev. Radi bi ocenjevali in primerjali Vaše športne izide, knjige s temi številkami pa niste našli v nobeni ljubljanski knjigarni, Zadeva bi bila enostavna, če bi se vrstile številke le po dognanj zakonitosti zagonetne tabele. Tako pa je toliko izjem, da bi Vam lahko postregel le s ključem, ki hi odpiral samo približno. S takim pa si ne bi mogli kaj prida pomagati. Stopite v knjigarno še enkrat in prosite, naj Vam naročijo knjigo o finskih tabelah, ki ima tale naslov: Urhcilulnt-lo r. g. »Rata-ja kenttiiurheilun pistelaskulau-lukko«, Helsinki 1932. Uredništvo »Slovenca« jo e naročilo neda\no pri Ljudski knjigarni v ljubljeni. Pisana je v fmščini in angleščini, kar na nai Vas ne moti, ker dejansko za same številke. (Ž. J.)
Podrobnosti plnvnlne tehnike. Vašega pisma glede jnpon«koga cravvla sem bil prav posebno vesel, ker dokazuje presenetljivo zanimanje in razgledanost, /a sedaj ga ne morem objavljati v celoti, ker jo plavalna se/ona že za nami, pač pa prihodnje leto, če li<>g da zdravje. Ce se ne motim, ste temeljilo proučili Prvanovo strokovno knjigo o plavanja. Všeč mi je Vaše stališče, ki ga tudi sam vedno iznova zagovarjam, da ne gre za iablonsko tehniko cravvla. temveč da je trebn. kadar gre za rekorde, prilagoditi slog plavanja individualni gradnji ter sposobnosti plavalca. Dobro ste tudi označili splošne prednosti iu slabe strani japonskih plavalcev: majhna specifična teža, voljnost mišic in gibkost sklepov (prednosti), na drugi strani pa majhna postava in kratki udje (pomanjkljivosti). Trditev, da tiči v tem vzrok, da plavajo Japonci drugače od ameriških mojstrov je v glavnem točna, ne »memo pn prezreti še naslednjega dejstva: dn pridejo med stotisoči plavalcev do vrhunskih znamk le oni. ki imajo ne glede nn rasne odlike in pomanjkljivosti tega ali onega plemena nekaj skupnega. Ne morem si predstavljati svetovnega rekorderja v plavanju, ki ne bi bil lahke specifične leže, sproščenih (voljnih) mišic in gibkih skle|»iv. Da imajo japonci gibka stopala v giežnjih zaradi posebnega Čepenja, jo zelo verjetno, o plavalcih drugih narodov pa je spet znano, da gojijo posebne sprostilne vaje za stopala in raztezne vaje za gležnje, da bi dobili konce nog voljne kot so ribje plavuti. O crawlu sem čital svoječasno precej različnih teorij, oprijel pa <rm se ene in «e te držim tudi v drugih športih: vsak mojster — od \Vei«miillerja v plavanju pa do Nurmija v tekih ali Ruuda v smuških skokih — ima v izvajanju svojega športa nekaj posebnega (individualnega) in nikdo ga ne more do podrobnosti posnemati. Analiza posameznih tehnik pa se mi zdi zanesljiva samo v enmn »lučaju: če jo vidim razčlenjeno v filmu. Verjemite, da sem bil prevečkrat razočaran, če sem primerjal tisto. kar sem čital o mojstrih, z onim. kar sem pozneje sam videl na tekmah. Tako l>os(e razumeli, da nisem za analize in teorije preveč navdušen. — Trditev, da imajo Ja|>onri več tisočletno plavalno tradicijo, je za me nova in komaj verjetna. Bral sem, da so pokazali nn olimpijskih igrali v Los AnpelcMi zgodovinski razvoj plavanja v zadnjih 700 letih, znano mi je tudi, da so imeli 4 stare vojaške plavalne šole, vse to pa le v novejših stoletjih. Ce veste o tem kaj več. bi me zanimali viri. — O letošnjih uspehih plavalcev drugih kontinentov tudi v uredništvu nimamo poročil. (S. D.)
Stepišnikov uspeh v metanju kladiva 34.64 m je vreden po fin=ki tabeli 1017 točk. (Isti.)
Nnjstarejsi rezultat v toku na 5000 m. Prvo znamko na tej progi uradno zabeležili leta IS94. ko je preletel Francoz Mnslin v Parizu 5000 m v 18:07. Tri desetletja pozneje je za-blestelo ime Nurinija, ki je postavil svetovni rekord s časom 14:28.2. Potem so se trgali za to znamko le F"inci in Švedi: vmes sta posegla enkrat Nemec Eherleinc, enkrnt Poljak Kuso-czinski. Letošnja usoda svetovnega rekorda v teku na 3000 m pa je itak vsakomur znana: Gundar Haegg ga je združil s svojim imenom in znižal na 13.58.2. (B. F.)
Nova otroška slikanica
V nedeljski številki bomo začeli priobčevati novo zanimivo otroško slikanico
čevljarček škrjanec
Slikal Rom. - Besedilo po Nedeljkovih narodnih pravljicah.
Kupujte »Slovenca« vsak dan že zato, da imajo otroci veselje z našimi slikanimi pravljicami.
Vsak dan novo veselje za majhen denar. Naročajte naš listi
»Oprostite, nimamo je! Prav zares,« se je za-sinejala.
»Ne tajite, saj imam vendar oči!«
»Pa čemu jo boste rabili?«
»Pil jo bom.«
»Kaj boste pili?«
»Pilo vendarl Veliko!«
Družba je planila v smeh, pa se je takoj zresnila, ko je videla moj pogled. Nekdo mi je mirno svetoval neko trgovino 7, železjem. Natakarica je izginila brez besede, kot bi se udrla. Seveda, z norci čim manjl To je pravilo. Gospod, ki je sedel zraven mene, je odmaknil stol. Neka dama na drugem koncu mize je zakričala in planila pokonr.i.
Bilo je, kot bi dregnil v osir. Ljudje so pričeli vstajali kot na povelje. Kaj je vendar? Nekdo je namignil na reševalni avto in norišnico ter pri tem pomenljivo pokazal name. Tri sto vragov, pa vendar ne mislijo ...
Seveda, smatrali so me za blaznega. Komaj sem jih pomiril. Sam se bom odstranil. Ni treba, da bi se zavoljo mene razbila njihova družba in dobra volja. Grem, že grem! Zbogom 1 Srečno!... Naj mi oprostijo in ee nikar ne dajo motiti!... Zbogom!...
Izginil sem in se pomešal med ljudi. Grlo sem imel suho kot prašna cesta in v glavi mi je razbijalo. Sam ne vem, kako sem se pririnil do plesišča. Vse ee mi je vrtelo po možganih. Kar je belo, je črno, kar je črno...
Vrag je bil, ki me je premotil, da sem hotel plesati. Tako lep valček so urezali gorici. Pozabil sem na pivo in stopil h gospodični, ki 6e je usta-
vila pod kostanjem. Kar je belo, je črno... Opogumil sem 6e.
»Slišite namreč... vprašal bi vas... oprostite, ali bi hoteli plesati z menoj ci... cilinder?«
Dekle je kriknilo, od nekje je planil mlad fant in me treščil s pestjo po čelu. Kot prazna vreča sem se sesedel.
V neki veži 6em prišel k zavesti. Ležal sem na klopi in deset rok me je držalo.
»Valček .. cilinder vendar...« sem zajecljal.
»Prej je rekel, da bo spil pilo. Jekleno pilo! Ste že slišali kaj takega? — Kompletni norec! Prava sreča, da mu je dal nekdo s pestjo po betici. Sicer bi še koga zaklal kot piščanca,« je govoril globok glas.
»Polrpite, gospodje, takoj tu reševalni avto.«
Potem sem se spet onesvestil.
Odpeljali so me v norišnico Pet dni sem bil v njej. Komaj sem jim pojasnil, kako jo s tisto filologijo.
Iz blaznice sem drvel naravnost na filologovo stanovanje. Nisem ga našel doma. Vsa sreča zanj! Sicer bi mu s stolom razbil črepinjo. da bi se razletela kot počen pisker Tako pa sem samo pobral prazno košaro in nahrbtnik, pljunil na sredo sobe in se odpeljal domov
Glejte, neroden človek sem in še zmerom se ne znani voziti s cestno železnico ne z dvigalom. O telefonu pa rajši ne govorim Toda verjemite mi, da je vsega tega kriv on: vražji filolog. In jaz se bojim, prav resno bojim, da mu tudi vi ne boste kdaj padli v roke.
479
»Ako hočeta priti domov, hodita proti severu. Tam bosta prišla do neke velike reke. Ob njej idita proti tisti deželi, od koder teče voda. Prišla bosta do manjše reke: ta bo že Sava. Ob njej prispeta v domovino!« Tako jima je svetovala starka. S srebrom in zlatom ji je plačal nasvet Marko. Ob pravem času sta šla od tam, da sta ušla roparski druhalji.
480
Cele noči sta tavala Zala in Marko po gozdovih. Povsod so ju zasledovali pesjani. Le kadar sta se skrila v potok ali reko in si dela na glavo lapuliovo listje, ali sc skrila med korenine, sta se rešila. Strašno nevarna je bila ta pot po tujih krajih. Naposled sta le prišla do Donave, ali pesjani so jima bili vedno za petami. Zala je stiskala k sebi Kapistranovo podobo Matere božje in molila.
461
Ta mOlitev in upanje sta jima dajali moč in pogum. Toda Marku so z dneva v dan bolj pojemale moči in naposled se od .slabosti ni mogel več vzdržati na nogah. Neko jutro je zlezel iz vode in legel v travo na breg. Turški jezdeci pridejo tam mimo in ga dobe spečega. Zalika zavpije na pomoč, Marko se zbudi in se postavi v bran pesjanom. Toda po dolgem času podleže in ga raztrgajo na mečih.
ŠPORT
Haeggova druščina v Berlinu
Na povratku iz Budimpešte 60 se zaustavili švedski atleti tudi v Berlinu in tekmovali v torek na večerni prireditvi v olimpijskem stadionu z Nemci. Dvoje točk je bilo takrat posebno zanimivih: srečanje Herbiga z Švedom Franzrenom in start Gundarja Haegga v teku na 2C00 m.
Ko je gostoval nemški prvak Rudolf Harbig na Švedskem, je v Stockliolinu podlegel Franz-renu, v Malmoju pa je bil hitrejši od njega. V torek 6ta spet merila 6voje sile v teku na 44)0 m. Tokrat je bil Harbig junak večera in zmaga! v 48.5, Fr.inzren pa je bil za pol sekunde počasnejši. Razumljivo pozornost je vzbudil Haegg, ki je na-sto|?il v teku na 2GC0 m. Ž njim sta bila na startu Sved Spanger: in Nemec Seidenschnur. Do 1700 m so tekli skupaj — z edino razliko, da sta se eo-tekmeca trudila, Haegg pa je prabil tla pod seboj z njemu la6tno lahkoto. Potem se je odtrgal in zmagal brez vsakega trudi v 5:23.4. Za seboj je potegni! tudi Spangerta (5:2S.6), Seidenschnur pa je precej zac6tal in prispel v cilj v 5:43.2.
Ostali izidi mednarodnega sporeda so bili: S00 m: 1. Andersson (Sv.) 1.57.1, 2. Oiesen (N.) 1:57.S; 5000 m: 1. Lareeon (Sv.) 15:1S.2; 2. Eber-
UUBLDANSKI
RTK HZ Lt i »In:« i l
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-della* tn praznikih ob 10.30.14.30. 16.30. m 1».?t
Komu gre prednost: poklicu ali ženi?
Na razpotju
Isa Po'a, Ros^ano Brazzi, Filippo Scelzo itd.
KINU UNION - TEL. 22-21
Ne zamudite posetiti prekrasno VValt L)isneyevo umetnino
Sneguljčlca
Film /.a staro in mlado! KINO MATICA - TEL. 22-41
Visoka pesem ljubezni do zemlje in ženske v prelepem filmu
„Veliki čevlji"
Odllčn' umetniki: AmmVn Nazz.orl in Litija Silvi. Pričetek ie nh 1415. poljuben vstop! Znižane cene! KINO SLOOA - TFL. 27-30
Pretresljiva ROrljalna drama
Na ulicah velemesta
( HARLES LAUGHTON vvlogi pooeeitnesa mmikanta
Pneziin m'adf>stne ljubezni
Iifubeznl željne
Anne Shlrley — Nad Grev Predstave: delavnik ob 17.?0, nedelja ob 14.?0inl7 KINO KO DEL | EVO TEL. 41-64
lein (N.) 15.20.4; 110 m z zaprekami: 1. Lidman (Sv.) 14.0; 2. Christolfareen (Sv.) 15.1; 3. Kup-mann (N.) 15.7; daljina: 1. Wagemans (N.) 7.25 m; 2. Ingard (Sv.) 6.94 m; kopje: 1. Pettereson (Sv.) 64.26 m; 2. Berg (Sv.) 59.41 m; krogla: 1. Berg (Sv.) 14.49 m; 2. Trippe (N.) 14.28 m; kladivo: 1. Storch (N.) 55.10 m; 2. Eriksson (Sv.) 54.19 m; disk: 1 \Vestlin (Sv.) 46.61 m; 2. Berg (Sv.) 45.71 m; 3. Wota|>ek (N.) 45.17 m.
Šport v kratkem
Zadnji atletski dvoboj letošnje sezone bo 10. in 11. t. m. v Bologni. Italijanski atleti bodo tekmovali z madžarskimi.
Električni flore^ Tajnik italijanske sabljaške zveze razpravlja v iCorriere della Sera« o vprašanju električnega floreta. Električno kazalo zadetkov pri sabljanju je po njegovem mišljenju zamisel, ki jo bodo slej ko prej realizirali. Sabljači sami imajo neomajno zaupanje v novo napravo. Pisec |X>roča, da |e pri olimpijskih igrah v Berlinu sain preizkusil električni floret, da pa je bil pretežek. Znanemu italijanskemu borcu Rasteliju se je fKisrečilo, da j"e izum izboljšal; tako ni model uič težji od navadnega floreta.
B Uničim j
Vajenca in pomočnika
sprejmem za mešano čevljarsko delo. Hrana In stanov nje v hiši. — Suštaršlč Ivan, čevljarstvo, , LJubljana, Bezen-Skova 29.	v
Poučujem italijanščino
ln Instrulram slovnico, konverzacljo ln korespondenco. Grem poučevat tudi na dom. Ponudbe jo poslati pod značko: »Illtcr uspeh, E373« na upravo »Slovenca«.
g Kupimo |
Divji kostanj
60 cent. kg. — Zelišča tn zelenjave ter suhe in sveže gobe ugodno prodate pri »ALFA«, Vidov danska cesta štev. 18.
1 Službe |
Dobe:
Dobro kuharico
za vsa gospodinjska dr'a sprejmem. Naslov v upr, »Slovenca« pod 6347.
■ Sebe B
Oddajo:
Lepo sončno sobo
posebnim vhodom, oddam takoj. Aplhova 17
Prodamo
Dve visoki lončeni peči
ln en kamin malo rabljen talcoj prodam. Vprašati Slomškova S/I., MlkllS.
g Chlavt j
Mizarji lesne industrije!
Univerzalne mizarske stroje, listo za tračne žago, krožno Sage, vene-IJanko ln polnojarmenl-ko ter orodje za rezkalne stroje, nudim tz zaloge. Obenem pa sporočam, da sem PRESELIL svojo trgovino iz Frančiškanske ulice v filško (postaja cestno železnice pri »Stari šolt« — policija). DOVZAN IVAN, LJubljana — Slška, Galetova ulica št. 4.
Jttcjo:
250 lir nagrade
dam onemu, ki ml pre skrbi eno- ali dvosobno stanovanje. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6391
Moško obleko
malo nošeno, za srednjo postavo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6371.	1
Parkete
hrastove ln bukove dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22, teleton 26-13.
Za tvrdko Anton Kovačij
splošno pečarstvo, ae vsa naročila sprejemajo v restavraciji .Sestlca« pri blagaJnlčarkL — Prosim stranke, dase poslužujejo toga naslova.	o I
Po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere je odšla k Vsemogočnemu po večno plačilo naša zlata mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa
Elizabeta Kregar
roj. Pelrič
Blagopokojna leži na njenem domu v Zrinjskega ulici št. 3, do 8. ure zjutraj 3. oktobra 1942. — Pogreb bo v soboto ob 5 popoldne z Zal, iz kapele sv Nikolaja k Sv. Križu
Sv maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra 8. oktobra ob 7.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1942.
Rodbini: Kregar-De Comelli in ostalo sorodstvo
A. Fogazzaro:	2
Palača ob $ezeru
»A tako! Kdo pa more vedeti? O gospodi ni mogoče nikdar vedeti nič. Včasih se zdi, da ima družino; ženo in otroke. Ko ipa je na tem, da umre, planejo po njem krokarji, žensika pa mora izginiti. Včasih živijo kakor menihi, v usodnem trenutku pa se nenadoma pokaže žena 6 solzami in nohti. Ti ljudje imajo povsod srečo. Če ja.z najdem kje ljubico, me čez dva tedna že zapusti; žene pa se ne bom iznebil, dokler ne cerkne. Gospod grof je dolgo časa živel popolnoma sam. Sedaj živi pri njem neko dekle. Nekateri pravijo, da je njegova hči, drugi, da je nečakinja; brez dvoma pa je njegova ljubica. Ti zabiti kmetje pravijo, da je grda. Videli boste, če je res. Oh, če bi bil jaz gospod!«
Da bi se potolažil, je čudaški mladenič udaril kobilo z bičem, da je stekla naprej in odpeljala tujca ter tako pretrgala razgovor. Ko je dospela na vrli klanca, je obstala, da si oddahne. Tukaj se je okolica spremenila. Strma pobočja so se dvigala na desni in levi, da je komaj še ostalo prostora za cesto. Drugi hribi so stali spredaj nekoliko nejasni nad temnimi vrhovi dreves, ki so rasla na obeh straneh ceste.
Voznik je zopet sedel na kozla in voz je zdrčal proti drevoredu. Med drevjem je bilo mogoče videti okolico. Postajalo je svetlejše in videli so se vinogradi.
Na desni strani se ie pred konjem prikazala svetilka in ta je obstal.
»Torej?« je vprašal nek glas.
»Je že tu,« je dejal in skočil na tla. »Dospeli smo, gospod. Sem že dobi! plačilo. Za kozarec vina pa rad sprejmem. Saim svoj gospod ste in nihče vam ne more kaj očitati. Hvala lepa. Vzemi gospodovo torbo! Lahko noč!«
»Gospod Silla?« je vprašal mož 6 svetilko, ki se mu je že po videzu jioznallo, da je služabnik.
»D?.«
»Prosim izvolite, gospod!«
Molče je šel naprej, držeč torbo v desnici in svetilko v levici. Stopal je po stezi, ki jo je na obeh straneh obrobljal grob obzidek, kjer se je svetloba menjavala z nepredirno temo.
Zaman je gospod Silla gledal preko zidu. Mogel je komaj opaziti senco kakega drevesa, ki je iztegovalo veje kaikor roke proti nebu. Glas zvončka ga jc zdramil iz zamišljenosti. Služabnik je obstal pred železno ograjo. Naslednji hip so se vrata odprla. Kamen je na stezi in vrata ograje, vse jc izginilo v temini. Zdaj je svetilka osveljevala droben pesek in ob obeli straneh temne rastline z gostimi neprodirnimi vejami. Za peskom je prišla trava in negotovi sledovi stezice, med gostim listjem trt. Dospela sta do širokih počrnelih stopnic, h katerim je bilo mogoče priti od strani. Ni bilo videti niti njihovega začetka niti konca. Slišalo se je samo od zgoraj in od spodaj zmerno šumenje padajoče vode. Vodnik je previdno stopal po teh kamnih, ki so se premikali pod nogami in po
katerih je korak kovinasto odmeval. Ob slabotni razsvetljuvi svetilke so se od časa do časa iprikazovala orjaška debla in človeške podobe, nepremično ob obeh straneh stopnišča. Dosp.-la sta do konca stopnic in svetilka je osvetlila rožnat prod, v temi pa je šumel vodomet. Vodnik je zavil na levo okrog visokega jjoslooja, šel preko dveh stopnic in spoštljivo povede! tujca skozi velika steklena vrata.
V razsvetljeni veži jima je prišel nasproti gospod, ves oblečen v črno. Globoko se je priklanjal in si neprestano mel roke.
»Dobrodošli, gospod. Gospod grof je že odšel k počitku, ker ura je'že nekoliko, kako bi rekel:1... nekoliko pozna, pozna. Gospod grof mi je naročil, naj ga oprostim. Sem namreč njegov tajnik. Prosim, gospod, izvolite. Brez dvoma bo gospod potreboval nekoliko okrepčila. O, prosim, prosim!«
Ceremonijozni tajnik je odvedel tujca do monumentalnega stopnišča in ga spremil do prvega nadstroja. Tukaj ga je prepustil slugu, ko je dobil od novodošleca obljubo, da bo prišel k večerji. Odšel ga je čakat v salon, kjer je bila miza pripravljena za dva in kamor je tudi tujec prav kmalu prišel za njim. To ni sprejel povabili zato, ker bi bil lačen, pač pa ga je k temu privedla želja, da bi bolje spoznal nenavadnega človeka, ki ga je povabil.
Gospod tajnik je po videzu imel kakih petdeset let. Dve modri očesci sta mu žareli na zgubanem in rumenkastem obrazu, med dvema progama las, ki niso bili več plavi, a tudi še ne sivi. Imel je rdečkasto dolgo brado.
Lasje in obraz, nagle in trde kretnje ter izgovarjava nekaterih črk so ga takoj izdajale, da je Nemec. Tudi zastarela, a snažna črna obleka, trd ovratnik in sprednji del srajce so pričali, da je Nemec in plemenitaš. Vendar pa, čudno, ob zapestju se je končava! plemenitaš. Roke so bile velike, temne, polne brazgotin, koža je bila uvela in razpokana, dlani pa so bile polne žuljev. Na njih je bilo poznati številne ure sonca, mraza in trdega dela. Izgubile so vso gibčnost, ni so znale več izraziti misli, kakor jih izražajo roke izobražencev. Namesto njih pa so govorila ramena in lakti. Predvsem pa je govoril obraz.
Njegov obraz je bil grd in vesel, smešen in genialen, žareč od življenja. Cel labirint gub se je krčil in zravnaval okrog malih oči, ki so bile zdaj široko odprte in resne, zdaj stisnjene v smehu, v jezi ali v žalosti, da 6o se -zdeie kakor svetle iskre. Pogostokrat je zarde-val, valovi krvi eo se dvigali od vratu proti čelu in puščali naravno rumeno barvo samo okrog nosu, ki pa je tudi bil rdeč in se je svetil. Ta.jnikova duša je bila vsa na njegovem obrazu. Na njem se je videlo veselje, žalost, začudenje, kakor se vidi migotanje luči za prozorno zaveso. Njegov glas ie bil iskren, spreminjajoč in ognjen, bolj kakor glas juž-njaka. Njegov naglas je bil večkrat smešen, posebno ko je prehajal nenadoma z nizkega tona na visok, a zelo učinkovit. Ves čas med večerjo je mnogo govoril, medtem ko je komaj pokusil jedila; v nadomestilo je pa toliko bolj pogostokrat praznil kozarec,
Za Ljudsko tiskarno v Ljubijani: Me Kramaric
izdajaUij: inž. Jože Sodil
Urednik; Viktor SmSU