Ln
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, LETO V	Redna izdaja
n. sol. o., LJUBLJANA Št. 6 — junij 1979
Izdaja DO Avtotehn^ n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniSkl odbor, odgovorni uradnik Živan M Ir čič 'm glavni urednik Savo Žigon. Naslov Uredništva Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 Izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci br pis Izhaja enkrat mesečno. Oproščeno prometnega davka po sklopu 4lP
avtotehna
Kako povečati produktivnost in izboljšati rentabilnost poslovanja?
Naš zapis bo sovpadel v ?as, ko bodo poslovni sveti 'h delavski sveti v TOZD raz-Pfavljali o rezultatih poslovala znotraj posameznih delov v TOZD. Kot vemo iz sumar-nih podatkov, se poslovanje razvija v začrtanih okvirih s 'em, da se zaostrujejo medsebojni ekonomski odnosi, ea bi se dokončno izkristali-2lrala razvojna pot TOZD Tr-Sovina in TOZD Servisi. Tu Pa nastanejo že prve dileme, Jrako se pravilno organizirati *er s kakšno pomočjo? Sma-tram, da je linija organizira-nia izključno z lastnimi moč-skoraj neresna, posebno *e, če analiziramo strukturo 'n delovne izkušnje kadrov (Vodstvenih — vodilnih). S ’ern pa smo se že dotaknili Problema večanja dohodka in vseh njegovih ekonomskih nasledkov.
Ustvarjanje čim večjega Pohodka je osnovni cilj vsa-OZD, kajti, sam Zakon o izrecno določa, da de-avci v TOZD nenehno pove-cuiejo dohodek (ZZD čl. 46). » večji dohodek TOZD dose-doi° le' (polj® izkoriščajo 0|o in sredstva, s katerimi n^Polagajo. Pot za dosego ecjega dohodka pa temelji , a znanju, kako delati, uprav-j ®!1’ kako voditi in spodbu-
i.n zaposlene k ustvarjanju “'jsih rezultatov. Naštel bi mo nekaj metod, ki so v aksi že preizkušene in bi m v posamezni TOZD s po-, °čjo strokovnih služb lahko bi ristno uporabile. Preprosto izrazil takole:
IIJvaša hotenja izrazimo v ci-k ,s tem, da določimo, kaj (ni	v kakšnem času
I ani). Iz ciljev izhajajo na-nn|6: .(r' jih bo potrebno iz-taur"' in Postopki, ki zago-v Jiajo izvršitev nalog. Naj-re nejše za izvedbo vsake n. rpanizacije pa so ustrez-$ql .ekovni kadri, ki so spo-lien' sP0Prijeti se z usta-rarj mentaliteto ter realizi-Pie? ^eelevljen cilj po posa-nai nm nalogah in najracio-nejših postopkih.
Iviejo^eko povečati dohodek?
°da je preprosta: bek ^evečati celotni
priho-
Žke! 2niŽa,i
poslovne stro-
iSSfSgSi
,K»i ...............
Celotni prihodek?
H) '^^ Predstavlja v Avtoteh-
— Za TOZD Zastopstvo prodani proizvodi iz konsignacijskih skladišč z dovoljeno maržo in provizijo za zastopniško dejavnost.
— Za TOZD Servisi prodane usluge — storitve.
— Za TOZD Trgovina prodani proizvodi iz en groš ali detajl dejavnosti z dovoljeno maržo.
Provizija in dovoljena marža je v naši dejavnosti novo-ustvarjena vrednost (dohodka) — rezultat dela, ki mora pokrivati lastne poslovne stroške in ustvarjati še toliko dohodka, da se pokrijejo obveznosti do družbe, svobodna menjava dela in začrtani poslovni cilji z letnim gospodarskim načrtom.
Za uspešno doseganje Cilja povečanja celotnega prihodka je torej potrebno:
—	imeti razčiščen program prodaje in asortimenta in planirano nabavo;
—	imeti pravilno postavljeno organizacijo prodaje;
—	imeti normative obračanja kapitala, vezane na nagrajevanje;
— imeti razvoj, ki uvaja nove proizvode na prodajna mesta.
Znižanje poslovnih stroškov:
Trdim, da je v naši trgovski dejavnosti za znižanje stroškov potrebno dobro po-
' \
znavanje poslovne problematike, kajti povečani stroški potovanj morajo imeti praviloma nadomestilo v povečanem celotnem prihodku. Problemom pa se najlažje izognemo, če stroške kontroliramo in primerjamo z načrtovanimi vzporedno z ostalimi pokazatelji.
Naj naveden primer, ki se je dogodil v letošnjem trime-mečju v TOZD Trgovina. Celotni prihodek, fakturirana realizacija, se je resnično povečal, toda »pozabili« so na maržo (razliko v ceni) ter so zato rezultati (dohodek) veliko slabši kot v preteklem obdobju. Razlogi za tako slabe rezultate so v tem, da ni kontrolnega organa (nadzora) v TOZD, ki bi dnevno preverjal kalkulacijo nabave ali prodaje (razliko v ceni) ter s tem zagotavljal doseganje planiranih ciljev. Če bi dosledno tako postopali, lahko nastane celo manjši celotni prihodek, toda z večjo razliko v ceni ter tako z večjim dohodkom. Ker pa v naši družbi veljajo posebne norme za
Ob dnevu samoupravljalcev
Vsako leto 27. junija proslavljamo dan samoupravljalcev. Na ta dan pred devetindvajsetimi leti je ljudska skupščina na predlog tovariša Tita sprejela zakon o samoupravljanju ter s tem odprla pot zakonitemu uveljavljanju delavskega samoupravljanja v naši družbi.
Samoupravljanje ima v naši družbi globoke korenine. Kot najširša spodbuda in sodelovanje ljudskih množic je bila osnova naše revolucionarne aktivnosti že med narodnoosvobodilno borbo in tudi v prvih letih povojne graditve naše ljudske oblasti. Zato je bilo uveljavljanje samoupravljanja zavestna odločitev, prisotna v neposredni aktivnosti in zavesti naših delovnih ljudi, čvrsto zasnovana v usmeritvi in aktivnosti Komunistične partije Jugoslavije-
Danes, po devetindvajsetih letih postaja samoupravljanje naših delovnih ljudi in občanov podlaga njihove pravice
in možnosti, da neposredno in demokratično odločajo o vseh vprašanjih svojega dela, življenja in razvoja in o vseh vprašanjih upravljanja družbe. Neposredno odločanje o pogojih, sredstvih in rezultatih dela v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o združevanju dela in sredstev za uresničevanje skupnih potreb in interesov v razvoju materialne podlage dela, družbenih dejavnosti in pogojev življenja v krajevni skupnosti ter neposredni vpliv na odločitve delegatskih skupščin samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti zagotavlja delavcem in delovnim ljudem, da oni sami upravljajo vse družbene zadeve. Oblast in upravljanje v imenu delavcev vse bolj postaja oblast in upravljanje delavcev samih.
Zaradi takšnega razvoja samoupravljanja, katerega najpomembnejša pridobitev je stalna in čedalje popolnejša
demokratizacija in humanizacija družbenih odnosov ter pomemben napredek v razvoju materialnih sil in družbenega ter osebnega standarda naših delovnih ljudi, je razvoj socialističnega samoupravljanja ne le najpomembnejša pridobitev našega socialističnega razvoja in naš temeljni družbeni odnos, temveč tudi nenadomestljiva vsebina zavesti in neposredne aktivnosti velike večine vseh naših delovnih ljudi in občanov. Milijoni delavcev, kmetov, študentov, dijakov in upokojencev, stotisoči članov organov upravljanja in delegatov na vseh ravneh našega samoupravnega delovanja z vsakodnevno samoupravno aktivnostjo to neposredno izražajo in potrjujejo. Samoupravljanje vse bolj postaja notranja gibalna sila našega razvoja. Njegovega nadaljnjega poglabljanja in uveljavljanja ni več mogoče zadržati.
Toda tako kot v dosedanjem razvoju bo proces uve-
kalkulacije in so cene pod družbeno kontrolo, zato se veča celotni prihodek z marljivostjo in delavnostjo, to je z obračanjem sredstev v zalogah, likvidnih sredstvih ali terjatvah, kar pri nas še ni prisotno glede na podatke o zalogah in terjatvah.
Za zaključek naj ponovim, da so razmišljanja o večjem dohodku vezana v osnovi na organizacijo in uporno delo, da se izpeljejo začrtani programi in če ne gre drugače, tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev, ki so le pomoč, če programa ne sprejmemo vsi kot obveznost.
Upam, da se bodo sodelavci iz prakse oglasili na temo večanja celotnega prihodka ter obrazložili konkretne primere nabave, prodaje s kalkulacijo, probleme zalog in organizacijo kontrole kalkulacij, da bi prispevek dobil še konkretnejšo vsebino in možnost globljega reševanja problematike.
Prihodnjič pa bi opisali, kaj se dogaja po ugotovljenem dohodku.
Literatura:
Časopis ORG Reporter, Iz prakse za prakso, Privredni vjestnik, Zakon o združenem delu
ANTON PLEVČAK
Ijavljanja samoupravnih socialističnih odnosov tudi še v bodoče pred preizkušnjami.
Te preizkušnje so objektivno pogojene z ostanki starih odnosov, ki jih z razvojem samoupravljanja presegamo, s pomanjkanjem izkušenj in znanja za uveljavljanje revolucionarno novih odnosov v neposrednem okolju in z zapletenimi in protislovnimi družbenimi razmerami v svetu, v katerem so še močno prisotne sile starega in preživelega, nasprotujejo vsem oblikam In izkušnjam uveljavljanja demokratičnih humanih odnosov v družbi. Zato bo tudi še v bodoče potrebna naša organizirana in zavestna aktivnost. Potrebna bo odločnost v uresničevanju sprejetih usmeritev. Potrebno bo tudi pravočasno odpravljanje vseh slabosti in pomanjkljivosti ter temeljita idejnopolitična ocena vseh pojavov in tendenc, ki bi lahko tudi iz neznanja povzročile izkrivljanje vsebine naših samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov.
Uredništvo
Združevanje sredstev v večjem gospodarskem sistemu
Združevanje sredstev TOZD v delovnih in sestavljenih organizacijah mora imeti ekonomsko in samoupravno vsebino. V letih 1972 in 1973 smo v posameznih okoljih prešli v proces ustanavljanja in samoupravnega organiziranja temeljnih organizacij z različno intenzivnostjo. Tam, kjer so že imeli izkušnje s samoupravnim delovanjem v okviru manjših organizacijskih enot (obrati in ekonomske enote), je proces potekal hitreje, drugje počasneje. Eden najtrših orehov, ki so jih morali streti tudi v tistih DO, v katerih je bila na razpolago podatkovna osnova, je bilo soočenje z resnico o novih pravilih združevanja sredstev. Če govorimo o tem soočenju, potem se moramo spomniti, da so pred ustanavljanjem TOZD »podjetniški imperiji« rasli tudi na osnovi centraliziranega usmerjanja razpoložljivih prostih sredstev za naložbe v posamezne nove objekte ali za preureditev obstoječih. Seveda bi bilo povsem napačno, če ne bi ob tem opozorili, da smo s tem spornim načinom centraliziranega usmerjanja omogočili odprtje precejšnjega števila novih delovnih mest.
Dobre in slabe posledice
centraliziranega upravljanja
s sredstvi
Sredstva za naložbe so se na osrednjem mestu zbirala tako kot rezultat uspešnega poslovanja in s tem ustvarjenih akumulacijskih sredstev (iz dohodka) v posameznih
letih, pa tudi kot posledica posojilnih pogodb s poslovnimi bankami. Usmerjevana s strani enega upravljalca sredstev (npr. DS DO) so na eni strani omogočala, da smo se v večjem gospodarskem sistemu (DO) odločali za najbolj donosne naložbe, na drugi strani pa smo nehote ustvarjali delavcem posameznih delov DO različne pogoje ustvarjanja in pridobivanja dohodka. Ti deli, bodoče TOZD, so torej nosili dobre in slabe posledice takšnih odločitev, vendar se v DO praviloma niso odražale na osebnih dohodkih delavcev v posameznih delih DO. Posledice so se običajno kazale le v slabših DO s slabšimi delovnimi pogoji in v primeru izdelovanja kalkulacij po posameznih poslovnih učinkih v hvaljenju ali očitanju bolj ali manj gospodarnih poslovnih učinkov.
Relativna pogojenost pojma razpoložljivih sredstev za naložbe iz dosežene akumulacije
Tudi v tistih DO, kjer so že pred nedavnim obdobjem pogumno zakoračili v deljeno upravljanje z ustvarjenimi sredstvi akumulacije, se je problem običajno podobno odražal. Zakaj? Gre za preprosto ugotovitev, da se v posameznih delovnih okoljih srečujemo z določenim ne tako majhnim obsegom nujnih naložb (zaščita človekovega delovnega in širšega življenjskega okolja, varstvo
pred požari, obvezna preselitev na novo lokacijo, nakup tehnično izpopolnjenih delovnih priprav itd.), ki v povprečno akumulativnih okoljih kaj hitro angažirajo tudi več kot polovico ustvarjenih sredstev akumulacije. To pa pomeni, da je bil upravljalski domet tudi v primerih, ko je bilo svetom ekonomskih enot ali obratnim delavskim svetom prepuščeno v samostojno razpolaganje 50% ali celo 60% ugotovljene akumulacije relativno majhen. Če je bilo potrebno nujno usmeriti 40% celotne akumulacije organizacijske enote v nujne naložbe, je bila odločitev o pomembnejših naložbenih posegih dejansko vezana na omenjenih 40% akumulacije. Preostali delež ožjih organizacijskih enot je bil na področju »kakovostnih« naložbenih sredstvih manjši od razpoložljivih iz centralnega poslovnega sklada.
Nerealen obračun stroškov
amortizacij v posameznih
letih
Prav je, da naša razmišljanja podpremo še z opozorilom, da so bila leta pred ustavno preobrazbo OZD tudi leta, ko se nikakor nismo mogli pohvaliti s skladno in primerno izdelanimi postopki revalorizacije osnovnih sredstev. Revalorizacija tudi ob povsem jasnih povečanjih nabavnih cen nekaterih skupin osnovnih sredstev niso bile izvedene vsako leto, ko se je zato kazala potreba, ampak so izostajale in s tem
kasnile. Če v organizacijah niso vodili politike pospešene amortizacije, je bila ugotovljena akumulacija pogosto ukradena amortizaciji.
Preostalih 60% akumulacije, s katerimi so razpolagali samoupravni organi, se je zato pogosto porabilo za nadomestitev te razlike, kar v skrajnosti gledano pomeni, da so bile TOZD »osvobojene« vsakega kakovostnega naložbenega dinarja.
Akumulacijska sposobnost
TOZD ni vedno vidna
skozi številke
Ker ni naš namen, da se na široko razpišemo o zgodovini takšnega ali drugačnega zbiranja sredstev za naložbe, ampak da podamo nekaj misli v zvezi s konkretnim poskusom zdajšnjega združevanja sredstev v večjem gospodarskem sistemu, si dovoljujemo še en stranski korak. Odločitev delavcev TOZD o odločnejših posegih v pogoje razširjene reprodukcije ni v vsakem primeru v veliki korelaciji povezanosti s številko izkazanih sredstev za razširitev materialne osnove dela kot razporeditve-ne kategorije čistega dohodka. Menimo, da je o resničnem samoupravnem odločanju delavcev v TOZD o usmeritvi zbranih akumulacijskih sredstev težko govoriti, če delavci nimajo za pomembnejši obseg teh sredstev možnost iskati najboljšo naložbeno inačico. Primeri, ko so dosežena akumulacijska sredstva TOZD že v naprej »rezervirana« za določene druge namene, bi morali biti le izjemni. Saj drugače kar izzivajo primerjavo s prejšnjim »zgodovinskim« prikazom.
Pozornost pri združevanju sredstev v DO in SOZD je še kako potrebna
Pozoren bralec je torej opazil, da se nismo v uvodnem ne v tem naslovu po-služili zakonskega besedila »združevanja dela in sredstev«, ampak smo se omejili le na sredstva. To smo storili zato, ker ne nameravamo govoriti podrobneje o procesu združevanja dela in sredstev na osnovi odnosov iz skupnega dohodka, ampak se bomo podrobneje dotaknili procesa pobud, ki je v nekaterih večjih gospodarskih sistemih postal upravičeno znova aktualen. Gre za proces združevanja sredstev organizacij s ciljem — verjamemo, da v večini primerov dobro zastavljenim — da se zagotovi harmonična in kar najbolj učinkovita rast vseh TOZD v okviru večje delovne organizacije.
Katere slabosti v sistemu odločanja želimo preseči s tako zastavljenimi cilji
Prenos upravljanja z dohodkom in s tem tudi s sredstvi za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela na delavce TOZD je v posameznih primerih izpostavil že prej znane slabosti. Žeja ali slepa želja za investiranjem v lastni TOZD je postala s prenosom odločanja o celotnih sredstvih akumulacije na delavca TOZD povsem dosegljiva oz. otipljiva stvarnost. Toda čim hitreje in brez solidarnostnih amortizerjev je potekal proces prenosa pravic in obveznosti sredstev in njihovih virov itd., od delovne organizacije na TOZD, se je tembolj krepila zaverovanost v normalno poslovanje TOZD.	SVT
Novo v našem zastopniškem programu
Pred kratkim smo, kot je poznano, dopolnili naš zastopniški program. Prevzeli smo izključno zastopstvo za zahodnonemško firmo Kor-ting Electronic GmbH & Co. iz Grassaua.
Firma Korting je bila do nedavnega na našem trgu skorajda nepoznana, vse dokler ni bilo vzpostavljeno sodelovanje z Gorenjem. V začetku je bilo to samo poslov-no-Iehnično sodelovanje, sedaj pa deluje Korting povsem samostojno kot nemška firma, vendar v sklopu SOZD Gorenje.
To pa je tudi eden glavnih vzrokov za nenaden prodor na naše tržišče.
V naši poslovnici za komunikacije smo prevzeli izključno zastopstvo za Korting dne
1.	4. 1979. S tem pa je DO Avtotehna še okrepila in zaokrožila svoj zastopniški program.
Čeprav je večini znano, da je Korting proizvajalec TV in akustičnih aparatov, naj vam vseeno podrobneje predstavimo njihov proizvodni program:
1.	TV aparati (z ekranom: 66 cm, 56 cm, 51 cm in prenosni 42 cm);
2.	HI-FI akustične naprave (kombinacije radia, magnetofona, gramofona in ojačevalca).
Navedeni aparati so plod
lastnega razvoja in najmodernejših tehničnih, oziroma tehnoloških dosežkov s tega področja in so povsem enakovredni ali boljši od aparatov ostalih evropskih proizvajalcev.
3. Fonolaboratorijska oprema, ki obsega aparature in opremo za učenje in prevajanje tujih jezikov.
Celoten proizvodni program vključno z lastnimi aparaturami in instrumenti za servisiranje smo prevzeli tudi v naš zastopniški program.
Proizvodni program s področja zabavne elektronike smo prvič uradno predstavili na spomladanskem Zagrebškem velesejmu, kjer so obiskovalci pokazali veliko za-
nimanja za »naše« proizvode. Na sejmu pa smo organizirali tudi tiskovno konferenco za predstavnike tiska iz vse Jugoslavije in jih seznanili z asortimentom.
Zato smo prepričani, da bomo lahko uspešno plasirali Kortingove proizvode na tržišču in izkoristili tudi nekatere prednosti, ki jih imamo pred ostalimi tujimi proizvajalci:
1.	Zastopamo celoten proizvodni program direktno.
2.	Blago bomo imeli vedno na zalogi in ne bo čakanja ob nakupu (poskrbljeno za vezavo izvoza).
3.	Servisne usluge smo s pogodbo odstopili Gorenju,
ki že ima dobro organizirano servisno mrežo po vsej Jugoslaviji (ca. 60 mest).
Poleg tega pa je potrebno poudariti, da je eno od osnovnih vodil pri prevzemanju zastopstva Korting predvsem dejstvo, da ima ta proizvajalec vzpostavljeno večletno sodelovanje in kooperacijo z našim proizvajalcem Gorenje in da so v firmo Korting vložena naša sredstva. Vse to pomeni garancijo za prodajo in poslovno-tehnično sodelovanje za daljše obdobje.
Konsignacijska prodaja se bo odvijala predvsem preko naših predstavništev in posredno tudi preko filijal Gorenja (zelo razvejana prodajna mreža).
Pomembno pa je tudi to, da je pristop firme k plasma-j ju svojih proizvodov na na-
šem tržišču vsestransko stro' kovno zastavljen, saj razlik^ v ceni —- provizija upošteva stroške prodaje kot tudi set' visiranja ter ločeno propa' gandne akcije in raziskave tr' žišča. Poudariti pa moram0 tudi, da so s strani firm® Korting vložena ogronrm3 sredstva za pomoč pri pop®' larizaciji njihovih proizvod°v' Vsa navedena dejstva in P® kvaliteta proizvodov nas nav' dajala z upanjem, da bo na' ša BE — Komunikacije v O® — Elektronika uspešno opra' vila pionirske korake pri Pr°' doru s proizvodi Korting ^ naše tržišče. To pa obene111 zagotavlja tudi izpolnitev za' stavljenih nalog in persp®^' tivnega razvoja zaokrožene9a programa v okviru DO Avt0' tehna.
BE - Komunikacij®
obt-cimlmi kvoiek
Zavest in volja — uspeh!
V majski številki našega Časopisa smo objavili članek izpod peresa referenta za LO tovariša F. Kušarja pod naslovom »Nič nas ne sme presenetiti«. V njem je avtor, vsem nam pojasnil vsebino akcije in nakazal kako pristopiti k realizaciji, oziroma kdo je njen nosilec. V zaključnih besedah članka smo lahko razbrali, da je naša obreza izdelati program akcije Cim prej, vsekaor pa v času. da ga bomo objavili v naslednji številki Glasila.
Iz naslova je razvidno, da ie naloga naletela na razu-bievanje na vsej črti. Rezultat takega odnosa je sedaj Pred nami. Vsi odgovorni taktcrji, sindikati, ZK in strokovne službe so v mesecu dni izdelale »Akcijski program« pod geslom — Nič nas ne sme presenetiti. Predno vam predstavimo ta program, moramo povedati, da je naša Predstavitev izdelana v poljudno pripovedni obliki z namenom seznaniti vse vas z nalogami in temami programa, medtem ko ga bodo izvajalci dobili z osebnimi zadolžitvami in roki. Za lažje tazumevanje pa še tole. Izdelani so pravzaprav trije pro-9rami, in sicer eden za organizacijske enote na Celovški cesti 175 in 228, eden
za organizacijske enote na Titovi cesti 25,	36 in
40 ter skupni za delovno organizacijo.
Vsi trije akcijski programi so si enotni v vodilni temi, ki zajema obrambno zaščitno vzgojo delavcev, strokovno usposabljanje in urjenje pripadnikov civilne in narodne zaščite. Tako je bil v maju mesecu že izveden seminar za 50 naših delavcev, ki so vključeni v narodno zaščito in seminar za dopolnilni pouk vodij trojk, načelnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaščite.
Ravno tako bo do konca maja realizirana uskladitev naših programskih aktivnosti z enakimi v Krajevnih skupnostih Dravlje, Komandant Stane, Kolodvor in Ajdovščina.
Tudi v mesecu juniju bo aktivnost precejšnja. Izveden bo posvet na temo LO in D SZ v okviru delovne organizacije, dalje bodo ekipe prve medicinske pomoči CZ izvedle dopolnilni pouk v svoji dejavnosti in sodelovale na občinskih tekmovanjih. V mesecu juniju in juliju bo po vprašanju politične varnosti izdelana skrbna analiza, izvedena bodo dopolnila ocen varnosti in končno fprejet načrt ukrepov za odpravo ugo-
tovljenih pomanjkljivosti, tako v Centru, kot na Celovški cesti 175 in 228.
V akcijskem programu je za izvajalce obrambnih priprav na Titovi 25, 36 in 40 določena mobilizacijska vaja na dan 20. avgusta. Do 20. septembra pa bodo mobilizacijsko vajo imele vse enote CZ in izvajalci obrambnih priprav na Celovški cesti 175 in 228. Za akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« smo torej dobro začrtali program. Ce ga bomo dosledno izvajali in če bo v realizacijo vsak posameznik vložil maksimalno svoje moči in pridobljeno znanje, potem bomo vajo, s katero se bomo vključili v akcijo vse Slovenije, dobro izvedli. To se bo zgodilo 29. ali 30. septembra letos.
Razumljivo, da vse te priprave in vaje nimajo kampanjski karakter, temveč so le neke vrste izpit, oziroma polaganje računa za naše konstantno in intenzivno delo. Zato je povsem razumljivo, da se delo v naši LO in DSZ s septembrom mesecem ne bo končalo. Tako sproti, preko vsega leta, strokovna služba kadrovsko popolnjuje enote CZ, usklajuje evidenco v delovni organizaciji z evidenco na Upravi za LO mesta Ljubljane, usklajuje in vsebinsko dopolnjuje obrambne načrte v občinah Center in Šiška, oziroma v Krajevnih skupnostih Ajdovščina, Kolodvor, Dravlje in Komandanta Staneta (v KS Ajdovščina spadajo vsi delavci Avtoteh-ne, ki delajo na Titovi 25, v KS Kolodvor vsi s Titove 36 in 40, v KS Komandant Stane vsi s Celovške ceste 175 in v KS Dravlje vsi na Celovški cesti 228). Delovna organizacija kot celota pa mora preko odgovornih služb do konca leta sanirati zaklonišče in odpraviti napake vodovodne napeljave (pritisk vode) na Celovški 228.
še v letošnji izobraževalni sezoni bo organiziran začetni tečaj 30 obveznikov Civilne zaščite, ki tega še niso opravili. Kako to poteka v glavnem že vemo. To so predavanja, izpiti, razstavljanje in sestavljanje orožja in strelske vaje. V akcijskih programih pa so začrtane, poleg strokovnih služb tudi naloge sindikatov in športno rekreacijskih dejavnikov v naši delovni organizaciji, in sicer:
Posebno pozornost posvečati aktivnostim, s katerimi bomo dosegli:
—	psihofizično krepitev naših delavcev,
—	rekreativno razvedrilo, boljše tovariške in poslovne odnose znotraj TOZD in DO,
—	obnavljanje in krepitev revolucionarnih tradicij NOB, bratstva in enotnosti ter samoupravno socialistično zavest,
—	večje število članov planinskega društva, strelske sekcije in športno rekreacijskih dejavnosti pri nas.
Taka je torej predstavitev akcijskih programov za akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« vam dragi bralci. Prizadeti in odgovorni pa bodo kaj kmalu morali dokazati, kako so izvedli realizacijo vseh nalog. Prepričani smo vsi skupaj, da nas ne bodo pustili na cedilu.
Služba za LO in DSZ
MERJENJE
Pravilno merimo takole: sredino namerilnikove zareze (a), vrh muhe (b) in namerilno točko (c) spravimo v isto — namerilno — črto.
DRŽA PUŠKE PRI STRELJANJU
Uspeh streljanja je močno odvisen od tega kako držimo kopito ob ramenski sklep. Podkev kopita mora biti trdno In z vso površino prislonjena ob famenski sklep.
Sestavni
deli
polavtomatske puške M 59/66 kal. 7,62 mm
1	— Cev
2	— Tromblon
3	— Muha
4	— Tromblonski
merek
5	— Namemik
6	— Nož
7	— Plinska komora
8	— Regulator
streljanja
9	— Zaklopišče
10	— Plinski cilinder
z les. obl.
11	— Zaklep
12	— Povratnik
13	— Poklopec
zaklopišča
14	— Prožilni
mehanizem
15	— Magaoin
16	— Kopito
17	— Pribor
Tehnični podatki
kaliber	7,62 mm
teža s tromblonom in nožem	4,1 kg
najnižji namernik	100 m
najvišji namernik	1000 m
največji domet krogle	2700 m
najnižji tromblonski namerek	50 m
najvišji tromblonski namerek	270 m
Danes objavljamo
PLANIRANJE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Marsikdo, ko bo prečital ta prispevek, bo dejal: »Kot vedno, zopet zamujamo! Ali ne bi bilo bolje o tem pisati ob koncu preteklega leta? Saj smo v aprilu mesecu na referendumih plane že sprejeli.« Da, točno. Vendar, resnici na ljubo, težave so v tem, da takih materialov za objavo ne dobimo ali na nje nismo opozorjeni. Trdimo pa, da to ni katastrofa, prvič, ker plani niso zacementirani, drugič, realizacijo planov zasledujemo že z vsakim trime -sečnim obračunom in v navadi je, da ob polletju opravimo rebalanse in popravimo zamujeno in tretjič, nič ne škoduje, če o vsebini in elementih planiranja nekaj prečitajo tudi tisti, ki jim sicer malo povemo, kaj plan sploh je in zakaj planiramo.	Iir
Temelji samoupravnega sistema planiranja so bili postavljeni z zveznim zakonom o planiranju v začetku leta 1976 in z zakonom o združenem delu. Z doseženim v procesu uveljavljanja tega sistema ne moremo biti zadovoljni. Podatki republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem kažejo, da veliko število organizacij združenega dela (tudi takih, ki upravljajo z velikimi družbenimi sredstvi) in skupnosti ni sprejelo z zakonom določenih planskih aktov za tekoče srednjeročno obdobje. Družbeni pravobranilci samoupravljanja pa poleg tega ugotavljajo, da pogosto tudi sprejeti planski dokumenti po vsebini in po postopku pripravljanja in sprejemanja niso skladni z zakonom.
Vzrokov za takšno stanje je gotovo več. Predvsem ne gre prezreti dejstva, da še vedno ni sprejet republiški zakon o planiranju, ki bi moral razrešiti nekatera odprta vprašanja, zlasti na področju planiranja v družbenih dejavnostih in krajevnih skupnostih. Zaradi premajhne družbenopolitične aktivnosti in strokovne pomoči ob sprejemanju zakona o planiranju in tudi po tem, ko so v organizacijah in skupnostih pripravljali svoje planske akte, je ostalo veliko bistvenih vsebinskih novosti nerazumljenih. Kaže, da v praksi planiranja predvsem ni jasno, kaj naj bo vsebina smernic za plan, kaj so elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana, kaj sodi v plan TOZD in kaj v plan DO. Ker funkcija in vsebina posameznih planskih aktov ni jasna, se pogosto sliši mnenje, da so planski akti in postopki, ki jih določa zakon o planiranju, nepotrebni, nesmotrni in da je dovolj in prav, če v organizacijah združenega dela sprejmejo enega
od planskih dokumentov — v praksi je velikokrat to kar letni plan.
S takim ravnanjem izgublja ideja samoupravnega planiranja svojo vsebino in smisel. V praksi niso uveljavljeni temeljni principi samoupravnega planiranja, to je sočasnost in kontinuiranost, prek katerih naj bi se zagotovilo usklajevanje dela in razvoja med nosilci planiranja, ki so med seboj povezani in odvisni ter prilagajanje potrebam in možnostim razvoja.
Prav v tem da nismo uveljavili novega sistema planiranja, je treba iskati glavne vzroke za šibko integriranost gospodarstva, za pogosto neustrezno in prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov na temelju združevanja dela in sredstev, za neusklajenost zmogljivosti ipd.
Bistvene značilnosti sistema samoupravnega planiranja, določene z zakonom o temeljih sistema, družbenega planiranja
(Ur. I. SFRJ, št. 6/76))
1.	Nosilci planiranja so: TOZD, DO In SOZD materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, poslovne skupnosti, banke, zavarovalne skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti. Vsi ti nosilci planiranja sprejemajo na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov svoje plane.
2.	Dohodek je temeljna kategorija planiranja ekonomskih analiz In ocen uresničevanja planov. Planiranje dohodka obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in večanje dohodka in njegovo razporejanje za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve. Pomeni, da planski ak-
ti, ki vsebujejo le projekcijo količinske proizvodnje porabe in realizacije niso skladni z zakonom o planiranju.
S tem ko zakon določa, da se planirajo pogoji za doseganje večjega dohodka zavezuje, da nosilci planiranja predvidijo programe in ukrepe npr. za uvajanje nove tehnike In tehnologije, delitev dela, zboljšanje organizacije dela, izrabo delovnega časa, povečanje produktivnosti dela in učinkovitost poslovanja, združevanje dela in dohodka itd., torej vse tisto kar je pogoj za doseganje predvidenega povečanja količinske proizvodnje, zmanjšanje stroškov In povečanje dohodka.
Osnova planiranja je dohodek TOZD. Upoštevajoč pogoje in predvidene ukrepe za povečanje dohodka, delavci v TOZD predvidijo ustvarjanje dohodka v naslednjem obdobju in njegovo delitev za razširitev materialne osnove dela, za zadovoljevanje osebnih skupnih in splošno družbenih potreb ter za rezerve. Zaradi družbenega značaja lastnine so delavci v temeljnih organizacijah v procesu proizvodnje in družbene reprodukcije med seboj povezani in odvisni z delavci drugih temeljnih organizacij. Zato se morajo s skupnim planiranjem dogovoriti o skladnem razporejanju dohodka za uresničevanje osebnih In skupnih potreb in tudi o tem, kako se bo ustvarjeni družbeni dohodek uporabil za razrešitev materialne osnove dela tako, da bo zagotovljen skladen razvoj, boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi, večja ekonomičnost poslovanja itd.
3.	Delavci uresničujejo pravico in dolžnost planiranja tako, da samostojno sprejemajo plane v TOZD in sklepajo samoupravne sporazume o osnovah planov ter skupne plane. Delavci v TOZD torej samostojno načrtujejo svoj razvoj, hkrati pa imajo pravico In dolžnost, da enakopravno z drugimi delavci načrtujejo razvoj delovne organizacije, v katero se združujejo In vseh tistih organizacij združenega dela s katerimi so posredno ali neposredno povezani in odvisni pri delu in poslovanju, pri ustvarjanju in delitvi dohodka in pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, nalog, potreb. Z uveljavitvijo takšnega samoupravnega sistema planiranja bodo delavci obvladovali celoten proces družbene reprodukcije. V organizaciji združenega dela, ki v določenem roku ne sprejme samoupravnih splošnih aktov s področja planiranja, ki jih po zakonu mora, so nastale motnje v samoupravnih odnosih in prišlo je do oškodovanja družbene lastnine, zaradi česar lahko skupščina družbenopolitične skupnosti nastopi zoper organizacijo z ukrepi družbenega varstva. S tem namreč, ko TOZD ali druga organizacija s planiranjem pravočasno ne uskladi z drugimi TOZD odnosov pri pridobivanju in razpolaganju z dohodki, pri uporabi sredstev ter pri določanju nadaljnjega razvoja, povzroči motnje v procesu družbene reprodukcije in s tem ovira družbeno In eko-
nomsko smotrno uporabo družbenih sredstev.
4.	Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja in se sprejema za obdobje petih let, torej za obdobje 1975 do 1980, 1980 do 1985 itd. Pomeni, da so vsi nosilci planiranja dolžni sprejemati planske akte za isto časovno obdobje (sprejemanje letnih planov namesto srednjeročnih je nezakonito) in tako zagotovi, da se ob sočasnem planiranju usklajujejo plani. Obveznost planiranja za srednjeročno obdobje je ekonomsko utemeljena, saj razvoja gospodarske in druge družbene aktivnosti, ukrepov za večanje produktivnosti dela in izboljšanje materialne in socialne varnosti delavcev, ni mogoče določati za kratko npr. enoletno obdobje.
5.	Vsi nosilci planiranja so dolžni sočasno, med seboj povezano in odvisno, pripravljati planske akte, jih med seboj usklajevati in s tem omogočati, da se v pogojih družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo, ko so nosilci planiranja med seboj povezani in odvisni v odnosu združevanja dela in sredstev, svobodne menjave dela in zadovoljevanje določe-nh skupnih potreb, usklajuje celotna družbena reprodukcija z dejanskimi možnostmi fn pogoji za razvoj (8. člen zakona o planiranju). Obveznost sočasnega planiranja velja tudi za organizacije združenega dela, družbenih dejavnosti, za SIS na področju družbenih dejavnosti in na področju gospodarstva.
6.	Zakon o planiranju zavezuje vse nosilce planiranja, da najmanj enkrat letno analizirajo uresničevanje srednjeročnega plana in na tej podlagi določijo konkretne naloge za prihodnje leto. To torej niso letni plani, s katerimi bi nadomeščali srednjeročne plane, ampak oblika In način stalnega, sprotnega ocenjevanja doseženih rezultatov In preverjanje ali so se spremenile razmere, zaradi katerih Je treba že sprejete plane spreminjati. Smotrno je, da take razprave In sklepanja sovpadajo z razpravami o zakjluč nih načunlh.
S takšnim ravnanjem se uresničuje načelo kontinuiranega planiranja, ki omogoča, da nosilci planiranja ob planiranju za daljše obdobje, konkretne naloge in ukrepe za prihodnje leto prilagajajo pogojem in možnostim družbenega in ekonomskega razvoja.
7.	Samoupravne sporazume o osnovah plana sklepajo delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih z delavci drugih, in sicer tistih samoupravnih organizacij in skupnosti s katerimi jiih vežejo interesi združevanja in sodelovanja pri doseganju dohodka ali uresničevanju drugih skupnih interesov. Pomeni, da obvezno sklepajo samoupravne sporazume o osnovah plana vse TOZD, ki so združene v DO ali SOZD, ker so že s sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ali SOZD določile skupne cilje In Interese. Samoupravni sporazum o
temeljih plana je tisti obvezen samoupravni splošni akt, s katerim so združene organizacije dolžne zagotoviti uresničevanje že sprejetih skupnih ciljev in interesov.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, sklepajo s proizvajalnimi organizacijami s katerimi poslujejo in z njimi vzpostavljajo odnose na načelih združevanja dela in sredstev, samoupravne sporazume o osnovah skupnega plana ali medsebojnih obveznosti.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom ter s prometom blaga na debelo, ki na podlagi zakona obvezno združujejo delo in sredstva s proizvajalnimi organizacijami, s katerimi skupaj poslujejo, dosegajo rn delijo dohodek, so dolžne s temi proizvajalnimi organizacijami skleniti samoupravni sporazum o osnovah skupnega plana. V teh planskih aktih bodo določale medsebojne dobave blaga, vrednosti, roke itd. Medsebojne odnose pri ustvarjanju skupnega dohodka pa urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom.
8.	Za uresničevanje planov TOZD, DO, SOZD In za izpolnjevanje obveznosti, ki so
jih te organizacije sprejele, so odgovorni organi upravljanja (delavski svet in poslovodni organ). Zato morajo redno spremljati, analizirati in ocenjevati uresničevanje planov in sprejetih obveznosti iz samoupravnega sporazuma ter nastopati z ukrepi za njihovo uresničevanje. Za pomembnejše odločitve (najetje večjih kreditov) pa je treba opraviti predhodne obravnave med vsemi delavci-Zaradi organiziranega in sistematičnega spremljanja mora organ upravljanja prilagoditi evidenco o uresničevanju planov in drugih obveznosti. Če se plani ne uresničujejo ali če se obveznosti Iz samoupravnih sporazumov o osnovah planov ne izpolnjujejo je organ upravljanja dolžan analizirati vzroke in sprejeti ukrepe, ki so potrebni, da se plan In druge obveze uresničijo. Če analiza vzrokov kaže, da planov ni mogoče uresničiti, je pristojni organ dolžan predlagati spremembe in dopolnila. C0 pa posamezni udeleženec (podpisnik) samoupravnega sporazuma meni, da so 7 njim prizadeti družbenoekonomski in drugi odnosi, lahko v skladu s 596. čl. ZZD predlaga, da se SaS ponovno lahko predlagajo tudi sindi' kati, družbeni pravobranilec in skupščina občine.
9.	Osebe v organih in službah OZD, ki so odgovorne zato, da niso bile opravljene zadeve in naloge, ki jjl1 je OZD sprejela, zadenej0 sankcije in ukrepi, ki jih določa samoupravni splošni ak( ali zakon. V poštev pride d1' soiplinski ukrep in predča®' na razrešitev.
10.	Glede izpolnjevanja obveznosti sprejetih v samoupravnem sporazumu o osnovah plana in odločanja sporih se uporabljajo dolo*' be veljavnih zakonov, ki nanašajo na SaS. Po 604. C1-ZZD je udeleženec sam0' upravnega sporazuma, ki n
izpolnjuje prevzetih materialov obveznosti, odgovoren za škodo, ki jo je povzročil drugim udeležencem SaS. Če OZD pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti, mora skupščina družbenopolitične skupnosti proti taki organizaciji nastopiti z ukrepi družbenega varstva. 2 neizvrševanjem ali nepravočasnim izvrševanjem planov in z izmikanjem sprejetim obveznostim namreč onemogoča nemoten reproukcij-ski proces in ogroža družbeno lastnino.
Postopki sprejemanja posameznih planskih aktov in njihova vsebina
Postopki pripravljanja in sprejemanja planskih aktov OZD so določeni v členih 30. do 34. in 46. do 49. zakona o planiranju. OZD so dolžne sprejeti tele planske dokumente:
1. Sklep o pripravljanju plana sprejme delavski svet vsake OZD (TOZD DO, SOZD) oziroma organ skupnosti. Delavski sveti so dolžni pravočasno sprejeti sklepe s katerimi zagotovijo, da bo organizacija, pred iztekom srednjeročnega planskega obdobja, sprejela planske akte za naslednje obdobje in se istočasno sporazumela tubi z drugimi organizacijami, s katerimi jih povezujejo skupni cilji in interesi.
V postopku planiranja je treba dosledno vztrajati, da DS sprejme sklep, ki bo vsebinsko skladen z zakonom, ker je to zagotovilo, da bodo planski akti pripravljeni Pravočasno, da bodo strokovno utemeljeni in se v postopku pripravljanja usklaje-Vali z drugimi nosilci plani-ranja. Oziroma bo mogoče u3otoviti 'in uveljaviti osebno Odgovornost odgovornih oseb, ue plani ne bodo pripravlje-ni tako kot določa sklep.
Vsebino sklepa določa 30. čl. zakona o planiranju. V niem DS določi organ, ki je odgovoren za pripravljanje Plana in rokov, v katerem d^ora ta organ predložiti predlog plana. Organ, ki je odgovoren za pripravo plana do-'oči delovni program (zadol-2jtve, roke in faze), organi-2ira in usmerja delo orga-Pov in služb, določa kdo (posameznik, skupina, služba) Poj v imenu TOZD, oziroma °0 sodeluje pri sporazume-vanju o osnovah plana, us-Jdorja in usklajuje njihovo dflo. Organ za pripravljanje P'ana je odgovoren za pra-v°šasno predložitev predlo-plana in za vsa dejanja, k' so nujna za samoupravno Sporazumevanje o osnovah Plana.
^ 2. Smernice za plan TOZD.
V smernicah delavci določa-•P .osnovno smer dela in raz-V.0ia, torej gospodarjenje z d°hokom v naslednjem 5-let-dsm obdobju. S smernicami d6lavci zavezujejo organe rPfavljanja, da v srednjeroč-planu TOZD in z vsa-. 0|otnimi ukrepi določijo kon-ratne naloge tako, da bo r^otovljeno uresničevanje la [daljne usmeritve. Zaradi ^ ke usmeritve sprejemajo .aiavci smernice za plan 2d z osebnim lizjavlja-Jedi, z referendumom.
V smernicah naj bi delavci določili:
—	cilje razvoja, ki jih bo TOZD dosegla z dohodkom ustvarjenim v planskem razdobju (zboljšanje pogojev dela, dvig osebnega in družbenega standarda, zboljšanje življenjskega okolja, zdravstveno varstvo itd.);
—	ukrepe za doseganje teh ciljev (npr. povečanje produktivnosti, reorganizacijo dela, zmanjšanje stroškov, itd.);
—	razporejanje dohodka in čistega dohodka za dosego določenih ciljev (osnovni namen porabe sredstev npr. za razširjeno reprodukcijo in rekonstrukcijo, novogradnje, zamenjavo opreme itd.);
—	sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki jih bo TOZD zagotovila iz drugih virov (združevanje sredstev, krediti) zato, da bi dosegla cilje razvoja;
—	rezultate, ki morajo biti doseženi s poslovanjem ter z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi razširjene reprodukcije.
3.	Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana. V teh elementih prav tako določajo osnove za delo in razvoj, in sicer na tistih področjih in nalogah, ki jih bodo sporazumno usklajevali z delavci drugih TOZD v delovni organizaciji.
Zato morajo delavci tudi elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO sprejemati z osebnim izjavljanjem in to z referendumom. Delavci TOZD morajo oblikovati in sprejemati po enakem postopku tudi elemente za sklepanje SaS o temeljih plana za:
— SOZD, poslovne skupnosti, skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje, če v njih prek DO združujejo delo in sredstva;
—	interne in temeljne banke, katere ustanovitelji so:
—	z OZD, s katerimi so trajno povezani v procesu reprodukcije (dobava surovin, energije, uvoz, izvoz);
—	samoupravnih interesnih skupnosti vseh družbenih dejavnosti in
—	gospodarstva;
—• krajevnih skupnosti, v katerih ima TOZD sedež, oz. v katerih delavci bivajo.
Delavci TOZD oblikujejo in sprejemajo tudi elemente za dogovore o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.
Z elementi bodo delavci določili temeljne usmeritve dela in razvoja na tistih področjih in pri tistih nalogah, ki jih bodo usklajevali in skupaj opravljali z delavci drugih TOZD, ker so v njihovem skupnem interesu. Pri oblikovanju teh elementov morajo
Ob rob pohoda
Tudi letos smo na naših oglasnih deskah lahko prebrati poziv: »Udeležimo se pohoda ob žici okupirane Ljubljane 12. maja 1979. Zbrali se bomo ob 7.30 pred zgradbo na Titovi 36«.
Pa smo se zbrali. Do osme ure, ko smo odšli na start, nas je bilo na zbornem mestu samo petintrideset. Nekdo je dejal, da se je prijavilo ca. petdeset avtoteh-novcev, pa jih nismo vseh čakali. Resnici na ljubo moram reči, vse skupaj zelo malo, če upoštevamo, da smo med prisotne šteli tudi otroke. Morda pa ljudje niso vedeli, da dobijo za nagrado kosilo. Kako naj bi, saj še nihče od prisotnih ni vedel kako je s tem. No, pa to ni bil naš cilj. Mladinci so vzeli zastave, pa smo šli družno na pot. Vreme lepo, počutje v redu, le dobro voljo je pri vseh nažirala glasno izrečena misel vseh — kje so ostali?
Najprej seveda tistih, ki so profesionalno zadolženi zato, da taka akcija teče brez zastojev in nepotrebnega spraševanja. Odgovornega kliče nekdo na dom (7.45), pa ni bilo odziva. Če vas zanima, kar vprašajte tistih petintrideset prisotnih kako je bilo »Pod Skalco«. Če nekateri še ne vedo, naj si pa sedaj zapomnijo, da ljudem ni vseeno zakaj ni med njimi tistih, ki bi morali biti.
Poglejte, med nami je bil en sam predsednik sindikata in en sam sekretar ZK. Predsednika mladine tudi ni bilo.
Kako so o tem razmišljali prisotni mladinci ne vem. Ali ni takle pohod kot nalašč za planince? Seveda je, med nami povedano smo hodili sigurno več kot 10 km, pa je od PD bil prisoten samo en član. Edino od športno-rekre-acijske komisije so bili prisotni trije člani. Ko smo že pri športu in rekreaciji, naj povem misel enega izmed prisotnih, ki je dejal: »Za vse udeležence ŠIMU (vsako leto seveda), bi takle pohod moral biti obvezen.«
Vem, ni popolnoma na mestu, na pojav prisotnosti gledati površno in enostransko, ker vem, da so nekateri delali, ker so nekateri šli na pohod samoiniciativno (nekaj smo jtih videli), ker je marsikdo imel nujne drugačne opravke. Pa vendar, pohod ob žici je enkrat na leto. Pohod ob žici je dokaz privrženosti, je dokaz naše pripravljenosti, še posebno letos, ko teče akcija »Nič nas ne sme presenetiti«.
Tako nekako je razmišljalo vseh petintrideset udeležencev pohoda. Jaz sem to spravil le na papir, ki na žalost edini veliko prenese.
S. Ž.
PS.: Članek sem v tiskarno odnesel naknadno, ko je bil »stavek« že postavljen Zato na kratko še tale novica. Štirje naši mladinci so lepo uredili Avtotehnin spomenik ob žici, ki stoji v šiški (ob Avtoobnovi), za kar Jim gre vsa pohvala.
upoštevati oz. zagotoviti realizacijo ciljev in nalog, ki so bili sprejeti ob združitvi TOZD v DO (SOZD itd.); npr. delitev dela med TOZD, povečanje produktivnosti, zboljšanje pogojev dela in življenja, namen združevanja sredstev in dela, kriteriji delitve skupnega dohodka itd.
4.	Samoupravni sporazum o temeljih plana sprejemajo vse organizacije in skupnosti v katerih se opravljajo določene skupne naloge, za katere so bili sprejeti elementi. SaS o temeljih plana DO je skupen usklajen samoupravni akt vseh TOZD združenih v DO, ki ga za vsako TOZD sklepa njen delavski svet. Delavski svet TOZD sme skleniti SaS o temeljih plana DO (SOZD itd.) samo, če je sporazum v skladu z elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jih delavci določili z osebnim izjavljanjem. Če pa so v SaS o osnovah plana posamezna vprašanja določena drugače, ga sme DS skleniti le, če se s tem strinja večina delavcev TOZD.
Samoupravni sporazum o temeljih plana vsebuje skupne naloge ter pravice in obveznosti posameznih TOZD, ki izhajajo iz teh nalog. (npr. katere dejavnosti bo posamezna TOZD zaradi delitve dela opustila oz. uvedla, kaj so posamezne TOZD dolžne storiti, da se bodo pogoji dela in življenja za vse izboljšali, koliko in za kakšen namen bo posamezna TOZD združevala sredstva in pod kakšnimi pogoji, v kakšnem dohodkovnem odnosu so s temi TOZD itd.).
5.	Plan TOZD se pripravlja na podlagi poprej sprejetih SaS o temeljih plana (DO, SOZD itd.) in dogovora o temeljih plana družbenopolitične skupnosti. Plan TOZD sprejme DS TOZD, potem ko ga je poprej sprejela večina delavcev na način, ki ga določa statut.
Vsebino plana TOZD določa 77. čl. zakona o planiranju. Iz tega člena jasno izhaja, da mora plan TOZD obvezno vsebovati in konkretizirati vse osnovne elemente, ki pogojujejo delo in razvoj TOZD v celotnem sistemu združenega dela. Plan TOZD mora vsebovati plan proizvodnje, pridobivanja dohodka in njegove delitve, razvojnim ciljem ustrezen Investicijski plan, plan združevanja dela In dohodka, obveznosti do organizacij in skupnosti, v katere je TOZD združena, obveznosti do družbe, obveznosti v odnosih svobodne menjave dela z družbenimi dejavnostmi, strukturo delitve OD na podlagi tekočega in minulega dela, skupno porabo v TOZD In izven nje itd.
6.	Plan DO se pripravlja v sodelovanju s TOZD in na podlagi sklenjenih SaS o temeljih plana DO. Plan delovne organizacije sprejme DS DO potem, ko so ga poprej sprejele TOZD na način, ki ga določa statut. Smotrno bo, če bodo plane DO poprej sprejemali delavski sveti TOZD z obveznostjo, da pred sprejemom ugotovijo, če je plan v skladu s sprejetim SaS o temeljih plana DO. Enak postopek velja za sprejemanje plana SOZD. V no-
benem primeru plan DO ne more biti seštevek količin, celotnega prihodka, dohodka itd., združenih TOZD (tak su-marij je lahko le priloga plana), saj bi bila s tem Izničena vloga in funkcija delovne organizacije kot je opredeljena v 16. in nekaterih drugih členih ZZD.
Samoupravni splošni akti, ki so jih po zakonu o planiranju dolžne sprejeti OZD
A.	TOZD
1.	S sklepom o pripravljanju plana TOZD se določi tudi elemente za pripravljanje SaS o osnovah plana DO (in SOZD če se TOZD preko DO povezuje v SOZD).
2.	Smernice srednjeročnega plana TOZD, ki jih sprejemajo delavci z referendumom.
3.	Elemente za sklepanje SaS o osnovah plana DO (in SOZD), če se vanj povezuje, sprejemajo delavci z referendumom. Smotrno je, če se oboje (točka 2 in 3) sprejema hkrati.
4.	Srednjeročni plan TOZD.
Sprejme ga DS TOZD potem ko ugotovi, če je plan skladen s smernicami in potem, ko ga je sprejela večina delavcev.
5.	Analiza uresničevanja srednjeročnega plana TOZD v minulem letu in sprejem smernic za ukrepe uresničevanja plana v prihodnjem planskem letu.
B.	DELOVNE ORGANIZACIJE (SOZD)
1.	Usklajevanje elementov (načelo sočasnosti planiranja) za sklepanje Saš o osnovah srednjeročnega plana DO med TOZD. Usklajevanje izvrši DS DO (SOZD) po razpravi v TOZD na način, določen v statutu DO.
2.	SaS o osnovah srednjeročnega plana DO (SOZD), ki ga sprejemajo delavski sveti TOZD. Ta samoupravni sporazum mora biti sklenjen prej kot je sprejet plan TOZD, DO, SOZD.
3.	Srednjeročni plan DO (SOZD), sprejema delavski svet DO (SOZD) potem, ko so ga prej sprejele TOZD.
4.	Analiza uresničevanja srednjeročnega plana DO (SOZD) v minulem letu in smernice za ukrepe v prihodnjem planskem letu. Sprejema ga DS DO po razpravi v TOZD. Zaradi obveznosti sočasnega planiranja si morajo posamezne faze priprav in sprejemanja planskih aktov slediti takole:
—	na osnovi strokovnih podlag sprejemajo delavci z referendumom smernice za plan svoje TOZD in elemente za samoupravne sporazume, ki jih bodo sklepali z drugimi organizacijami in skupnostmi;
—	na podlagi elementov se pripravljajo osnutki SaS o temeljih planov, ki jih bodo sklepale TOZD povezane v DO (SOZD in druge OZD).
S takšnim sočasnim planiranjem je dana možnost pravočasnega usklajevanja ciljev razvoja, različnih interesov, nalog, pravic in obveznosti, kar je pogoj za skladen razvoj.
po GV
UPOKOJENCI AVTOTEHNE, TA STRAN JE DANES VAŠA
Pojasnila v zvezi z novimi predpisi o zaposlovanju upokojencev
LETNI PLAN DELA KLUBA UPOKOJENCEV AVTOTEHNA ZA LETO 1979
Letni plan dela kluba za leto 1979 temelji predvsem na šestem, osmem in desetem členu Pravilnika kluba in se glasi:
1.	V času od zbora do zbora skrbeti, da se v klub včlani čim več tistih upokojencev, ki to še niso storili.
2.	V sodelovanju s službo za družbeni standard DSSS Avtotehna iskati najboljše možnosti:
—	za utrjevanje in organizacijsko usposabljanje sodelovanja,
—	za stalno skrb nad zdravstveno in finančno ogroženimi upokojenci,
—	za občasne obiske na domu ali v kraju zdravljenja prizadetih upokojencev,
—	za vključevanje upokojencev pri koriščenju počitniških kapacitet delovne organizacije Avto-tehne,
—	za vključevanje upokojencev v prireditve, ki jih organizira delovna organizacija Avtotehna za svoje aktivne delavce.
3.	Pravočasno izdelati analizo tistih članov kluba, ki po kriterijih pravilnika lahko dobijo finančno podporo.
4.	Podpirati vsako iniciativo za sestajanje članov izven določil pravilnika.
5.	Za realizacijo nalog kluba po liniji prosvetnega in družbenega življenja upokojencev članov kluba organizirati enkrat letno izlet v kraj, znan iz NOB in revolucije.
6.	V okviru možnosti kluba in z namenom poživiti zabavno stran življenja in tovarištva, organizirati enkrat letno tej vsebini primeren daljši izlet ali družabno prireditev.
Iz kluba upokojencev
Zbor je za nami — sedaj pa na delo!
Spremembe 'in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 30/78, prinašajo pomembne novosti na področju zaposlovanja upokojencev in uživanja pokojnine med ponovno zaposlitvijo. Obe zakonski noveli predstavljata celotno ureditev tega področja s tem, da zakon o delovnih razmerjih določa pogoje, kriterije in postopek zaposlovanja upokojencev, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa ureja posledice sklenitve delovnega razmerja na prejemanje pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega raz-menja.
Osnovni cilj nove ureditve je, omogočiti delavcu, da v skladu s potrebami in interesi temeljne organizacije ostane aktiven toliko časa in v takem obsegu, kot mu to dopuščata njegovo zdravstveno stanje in delovna zmožnost, pri tem pa odpraviti obstoj in onemogočiti možnost pridobitve dvojnega statusa, tj. upokojenca in delavca v združenem delu. Po novi ureditvi torej nihče ne more biti več upokojenec in delavec v združenem delu oziroma prejemati osebni dohodek ter pokojnino hkrati.
V	šestih mesecih od uveljavitve obeh zakonov se morajo vsi zaposleni upokojenci odločiti, ali ostanejo še naprej v delovnem razmerju in se za ta čas odpovedo uživanju pokojnine ali pa prenehajo biti delavci v združenem delu.
V	istem roku so tudi temeljne in druge organizacije združenega dela dolžne ponovno proučiti, ali pri njih še obstaja potreba, da delavec, ki že izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojnino in je še v delovnem razmerju, nadaljuje z delom in na katerih delih oziroma nalogah. Zakon ni določil nobenih omejitev in bodo reakti-virani bivši upokojenci kakor tudi delavci, ki so dosegli polna leta za pokojnino, pa se niso upokojili, lahko opravljali kakršnakoli dela oziroma naloge v TOZD — torej tudi dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa ali druga dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pač pa je pristojni organ temeljne organizacije dolžan, da na podlagi danih razmer v TOZD in v skladu s kadrovskimi potrebami ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec, ki se bo odločil, da ostane še naprej v delovnem razmerju, soglasna, da delavec nadaljuje z delom oziroma v nasprotnem primeru sprejme ustrezni sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki je dosegel pogoje za upokojitev.
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo prav tako proučiti in se odločiti, katera dela v TOZD so taka, da jih bodo lahko opravljali upokojenci po posebni pogodbi o delu. V ta namen morajo ustrezno dopolniti svoje samoupravne splošne akte. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih bodo upokojenci namreč lahko opravljali po posebni pogodbi o delu samo tista dela, ki bodo izrecno vnaprej določena v samoupravnem splošnem aktu. Delo po taki pogodbi lahko traja največ 20 ur na teden.
Opravljanje začasnih in občasnih del kakor tudi drugih del po posebni pogodbi o delu ter prejemanje plačila na taki osnovi nima vpliva na uživanje pokojnine upokojenca. Upokojenec pa je dolžan, da od zaslužka, pridobljenega za opravljeno delo po pogodbi o delu, plača posebni davek po stopnji, ki ga je določila občinska skupščina.
Posledice sklenitve
delovnega razmerja
na prejemanje pokojnine
in pravice upokojenca
po prenehanju delovnega
razmerja
Starostni, družinski in invalidski upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali se obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ali začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, izgubi lastnost upokojenca in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Pokojnina se ne izplačuje vse dotlej, dokler traja delovno razmerje, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali delovno razmerje s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Že pridobljena pravica do osebne pokojnine delavcu v času trajanja delovnega razmerja miruje in mu ponovno oživi po prenehanju delovnega razmerja.
Po prenehanju delovnega razmerja se upokojencu začne izplačevati pokojnina in pri tem se čas nove zaposlitve ter osebni dohodek iz take zaposlitve upošteva različno, odvisno od tega, ali upokojenec že ima ali še nima polne pokojninske dobe.
Če upokojenec nima polne pokojninske dobe (40 oziroma 35 let ; 35 oziroma 30 let borci NOV), se mu čas trajanja zaposlitve oziroma zavarovanja ali opravljanja samostojne dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. To pomeni, da se mu za vsako leto zavarovanja poveča pokojnina za 2% pokojninske osnove. Prav tako se osebni dohodek iz te zaposlitve všteva v pokojninsko osnovo 'in
ima upokojenec pravico do ponovne odmere pokojnine.
Če upokojenec že ima polno pokojninsko dobo, se mu osebni dohodek iz zaposlitve lahko upošteva za novo odmero pokojnine. Lahko pa se mu že odmerjena pokojnina za vsako nadaljnjo leto zaposlitve poveča za 1 %, vendar največ 5%.
Upokojenec lahko zahteva ponovno odmero pokojnine, če je bil zavarovan vsaj 6 mesecev v enem koledarskem letu. Pri tem se za izračun poprečja upošteva celotni dohodek iz zadnjih 10 let pred upokojitvijo. Zavarovancu, ki mu je bila že priznana polna pokojnina v višini 85% od pokojninske osnove, se pokojnina ponovno odmeri ali pa poveča že odmerjena pokojnina za 1 % do 5 %, če je z zaposlitvijo po upokojitvi dopolnil polno leto pokojninske dobe.
Po novih predpisih se tudi vojaškim upokojencem v primeru ponovne zaposlitve pokojnina ne izplačuje, razen v dveh izjemnih primerih, ki ju določa zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Tako se kljub zaposlitvi 'izplačuje 50% pokojnina vojaškim invalidskim upokojencem in tistim starostnim upokojencem, ki so pokojnino uveljavili pred izpolnitvijo splošnih pogojev za pravico do starostne pokojnine.
Dolžnost obveščanja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in in Skupnosti zdravstvenega varstva Temeljne organizacije združenega dela, upokojenci oziroma delavci so dolžni, da v zvezi s spremembami statusa delavca-upokojenca sproti in ažurno obveščajo strokovno službo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pristojne regionalne zdravstvene skupnosti.
Upokojenci, ki se bodo odločili za reaktivacijo, morajo oddelku za nakazovanje pokojnin na sedežu Skupnosti pokojninskega in 'invalidskega zavarovanja, Moše Pijade-va 41 v Ljubljani, sporočiti, da se odpovedujejo uživanju pokojnine z navedbo točnega dneva reaktivacije. Tisti zaposleni upokojenci, ki se bodo odločili za prejemanje pokojnine, pa morajo istemu oddelku predložiti potrdilo o prenehanju delovnega razmerja v TOZD.
Temeljne organizacije združenega dela so dolžne vsako spremembo v zavarovanju svojih delavcev priglasiti pristojni regionalni zdravstveni skupnosti.
Republiški sekretariat za delo
Ideja upokojencev Avto-tehne, da organizirajo svoj klub upokojencev, je dne 18. 4. 1979 dobila dokončno obliko. Na ta dan namreč so zbrani upokojenci ustanovili svoj »Klub upokojencev«, ki je na omenjeni dan imel 25 članov, danes, ko to čitate, pa jih je 28.
Ustanovni zbor je potekal v delovnem, a prisrčnem vzdušju. S strani delovne organizacije Avtotehna je prisotne pozdravil predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Drago Balažič. Zboru sta s strani delovne organizacije prisostvovali še predstavnici službe za družbeni standard tovarišici Metka Batič in Miša Strban.
Kot je rečeno, je zbor potekal v delovnem vzdušju točno po dnevnem redu. Ker so vsi člani kluba že prejeli zapisnik zbora, naj tu navedemo vsem ostalim v vednost samo sklepe, ki jih je zbor sprejel soglasno. Najprej je seveda bil sprejet »Pravilnik kluba«, ki je bil v razpravi od 28. februarja letos dalje, člani kluba so se odločili, da bodo letno članarino plačevali v znesku 100.— din. Nadalje je zbor sprejel »Letni plan dela kluba«, ki ga objavljamo posebej. Četrti sklep so glasi dobesedno: »Vsi člani kluba, katerih pokojnina je manjša od 3.000.— din, so oproščeni plačevanja članarine.« Do tega trenutka velja to za dve članici kluba. Naslednji sklep se nanaša na tiste člane kluba, ki imajo pokojnino manjšo od 5.000.—
dinarjev. Taki člani prejemajo enkrat letno denarno pomoč. Trenutno zapopade ta sklep štiri člane kluba. Dokončen predlog (npr. o višini pomoči) bo izdelal organizacijski odbor kluba. Temu sklepu je sledil vsebinsko vezan naslednji sklep, ki zagotavlja kritje obveznih stroškov za počitnikovanje upokojencev v počitniških kapacitetah Avtotehne s strani kluba upokojencev. S sedmim sklepom so člani sprejeli odločitev, da v jeseni klub skupno s službo za družbeni standard DO organizira izlet v smislu šeste točke letnega plana kluba.
Na koncu je zbor izvolil tudi organe kluba, in sicer: »v organizacijski odbor« — S-Žigona za predsednika, M-Fašalek za namestnika predsednika, I. Laurenčič za blagajnika in še A. Černič in M-Kocmur za članici odbora! v »nadzorni odbor« — M-Dobrinovo za predsednico, za članici pa M. Srakar in N-Tavčar.
Tako. Preostane nam torej samo še ena ugotovitev, in sicer, da gremo sedaj na delo. Na delo, s katerim bom° realizirali plan dela kluba in tako dosegli večjo povezave med upokojenci samimi, med njimi in aktivnimi delavci AV" totehne, bolj dosledno in vsebinsko bogatejšo skrb za tj' ste upokojence, ki se znal' dejo v takšnih ali drugačni!1 težavah, pa jih mora družbe reševati.
poročevalec

Dopust na Rabcu
Marsikdo od vas še ni bil v Rabcu. Lep, miren kraj ob 2aSi Istrski obali. In kako pridemo tja? Na poti proti Reki Pod Matulji je odcep ceste Pfoti Opatiji—Puli. Od tu da-[je je še približno 60 km po b°lj ozki cesti z neštetimi nepreglednimi ovinki (pazi na dovoljene hitrosti, da ne boš Pristal v kaki skali) do Labi-h,3 in potem odcep na levo do Rabca.
Kraj Rabac je v lepem za-Iivli, ima manjše pristanišče, samopostrežbo, pošto, ban-K°. slaščičarne in druge trsovi ne 2a vsakršne potrebščine dopustnikov. Tu hribi b|so tako visoki, zato je sončni zahod kasneje kot na pri-mer v Opatiji.
Hiša, ki jo je najela AVTO-cHNA za svoje sodelavce in sodelavke, stoji na strmem ribu — precj prihodom do Phstanišča. Cesta pelje bolj trmo v hrib in že po nekaj aset metrih zagledamo »na-®0<< hišo s številko 66/111. Za Parkiranje ni prostora in zato Potrebno po odložitvi prt-jage avto takoj odpeljati dol i 0 čbale — pristanišča, kjer njed°V0^ Prostora za parkira-
Hiša je roza barve in pred J° raste velik kostanj, ki je Prvomajske praznike ves Sn cyetj’u- Oskrbnica nas je t^Jela in razložila vse po-lien0 9|ede kuhanja, dode-
n® sobe, ključev, prijave 'Pnstičnem uradu itd.
et!iaša hiša je zgrajena v tri
Ptvem ■SP0daj je kuhinia’ v p. m drugem nadstropju
PUott°i po š,iri sobe za do' Plinih®' v kuh'nji je večji . ski ln električni štedilnik,
prib'111 hkrati. V omarah je dsebV'11 Pos°da za osem turšk’ ,el° džezve za kuhanje jenQ 6 ^ave 80 'eP° razpore-mičnina Pčiieah v omari in bomn rdeči lončki, ki jih ne če n 'jnčSli razbiti kar tako,
koča t ° na tla' Tu i’e te‘ koritn .°P'a voda, umivalno rok n ln. treba ie le pridnih hlnia a b° naša skupna kuna kr, ^dn° ^'St0 pospravlje-mize Tb° družina vstajala od Vej u J0 tudi hladilnik z pol|cami, ki pa bo za po-
letne vroče dni verjetno premajhen. Morda pa bo AVTO-TEHNA kupila še en večji hladilnik, da bo dovolj prostora za hlajenje vsakršnih pijač za otroke in odrasle.
Drage sodelavke! S seboj prinesite le krpe za pomivanje in brisanje posode.
Kaj pa sobe, kakšne so? Vse sobe so manjše, v vsaki sta po dve večji, udobni postelji. Ce se imata dva zares rada, lahko tudi zaspita kar na eni postelji. V vsaki sobi je še ena večja dvodelna omara, manjša nižja omara za odlaganje torbic in drugih predmetov, manjša mizica in vsaj po en navaden in en zložljiv stol. V vsaki sobi je tudi topla voda. V vsakem nadstropju je po ena kopalnica za štiri sobe.
Tu se dobe volnene odeje, posteljno perilo in mala brisača za roke. Večje brisače za kopanje je treba prinesti s seboj.
Na vrhu hiše je terasa za sušenje perila in tam se lahko tudi sončite.
Seveda je tu nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa se z malo dela dajo popraviti. V sobah in kopalnici manjkajo zidni obešalniki, a odgovorna služba zagotavlja, da bo vse navedene pomanjkljivosti do dopustov odstranila oziroma bo vse popravila.
Najeta hiša morda ne bo za vse člane AVTOTEHNE najbolj primerna, ker se samo v nekaj sob lahko postavi še ena mala posteljica za manjšega otroka, sicer bi morala družina z več otroki najeti še eno sobo. Vsi zaposleni tako ne bodo zadovoljni, a vsem tako nikoli ni moč ustreči. Vedno se bo našel nekdo, ki bi hotel to in ono imeti drugače urejeno. Sicer pa to ni HILTON hotel in tistih 10 dni za samo po 10 jurjev na dan bomo že preživeli. Bila sem že v dragih hotelih, pa tudi za tako ceno ni vedno bilo vse tako, kot si posameznik želi ali pričakuje.
Pa saj nismo prišli na morje, da bomo po hiši AVTOTEHNE iskali napake in pomanjkljivosti, ampak zato, da se bomo sprostili, uživali v
čisti morski vodi, toplem soncu in zraku, dišečem po borovcih.
Upam, da se z menoj strinjate vsaj tisti, ki ste bolj skromni in ne zahtevate preveč za »male denarce«.
Ob obali je asfaltna cesta do plaže, kamor so speljane kamnite ali betonske stopnice z manjšimi betonskimi ploščami za prijeten počitek na soncu, malimi Jezerci za otroke in kamenčki na obali, kjer se bodo igrali naši malčki. Komur to ne zadostuje, lahko gre dalje do hotelov Gi-randella, kjer je pravi peskovnik za malčke. Kopališče je vzdolž vse obale in izbira
prostorov je velika, povsod je čista voda in ježev razen na enem samem mestu ni bilo videti. Takoj ob obali je borov gozd in ob prevročih dneh se lahko tam hladite ali si prinesete s seboj manjši sončnik. Pot na plažo je kratka in tudi manjši otroci jo bodo zmogli.
Za najbolj nemirne in take, ki iščejo večernih zabav, je tudi poskrbljeno. V bližnjih hotelih so odprte kavarne, sliši se pop-glasba, tu so drage restavracije, gostilne z možnostjo naročila jedil na žaru, nočni klubi in povsod se dobi pristno črno istrsko vino. To vino je sicer najcenejše, če ga kupimo v bližnji samopostrežni trgovini in ga »cukamo« kar doma v »našem« domu.
Seveda bi bilo dobro, če bi AVTOTEHNA lahko nabavila še kak barvni televizor, ki bi ga postavili v prostor poleg kuhinje in bi vsaj zvečer lahko gledali kako oddajo ali dober film. Tako bi se morda tudi med seboj bolj spoznali in zbližali, saj smo se zaradi dela na oddaljenih mestih tako odtujili drug od drugega.
V dnevih brez kopanja, ki pa so poleti zelo redki, lahko greste na daljše sprehode,
saj so skoraj vse ceste in poti asfaltirane. Lahko si ogledate hotele skupine MIMOSA in na drugo stran zaliva, tam sta dva stara rudnika. Iz rova teče ob deževnih dneh umazana voda in v teh dneh je morje v bližini temno od premogovega prahu. Naprej po ozki stezi ob obali je tudi opuščen rudnik boksita, jašek je seveda zasut. Zanimivo je, kako so rudo po rovu spravljali do morja in nakladali na ladje.
Zanimivo si je ogledati tudi del hriba, kjer stoji hotel ISTRA-FORTUNA. Tu ni nobene posebej označene poti, a vendar, če greste po navadni kamniti gozdni poti kar naprej, pridete že po nekaj 100 metrih v pravi botanični vrt. Tu rastejo posebej nasajene ciprese, košate smreke, borovci in drugo gojeno grmičevje. Med podrastjem je polno lepih ciklam. Kar dobro shojena pot vas vodi gor v hrib in na levo in znašli se boste na vrhu hriba, spodaj pa boste videli RABAC, ki je z novimi hišami in modernimi hoteli postal privlačno turistično središče.
Vsem sodelavkam in sodelavcem želim prijetne počitnice v RABCU.
Vaša Milka PavšelJ
Zahvala
Za humano pomoč, ki ste ml jo izkazali ob požaru mojega stanovanja, se iskreno zahvaljujem kolektivu DO Avtotehna.
Svetislav Šoblč, ml.
1.	KJE JE TO?
2.	KOLIKO STANE m/2 NEPOKRITEGA SKLADIŠČNEGA PROSTORA?
3.	KATERI PRODAJNI ARTIKLI SO NA SLIKI?
4.	KAKO JE PODNASLOVIL SLIKO NJEN AVTOR?
Kdor bo na vsa štiri vprašanja pravilno odgovoril, dobi nagrado!
V uredništvu GLASILA bi bili zelo veseli, če bi kdorkoli od vas, cenjeni bralci, napisal prispevek o tem, kako se mi v naši delovni organizaciji vključujemo v boj za varstvo okolja. Pri tem ne mislimo samo na opis zunanjega izgleda, temveč tudi na pojave znotraj naših zgradb. Na primer, kako odpraviti nepravilnosti (po vsebini teme seveda) v servisnih delavnicah, skladiščih in drugih prostorih, oziroma kakšen imamo na sploh odnos do svojega okolja, v katerem delamo iri živimo.
Predlagamo nekaj naslovov za eventualne vaše prispevke, in sicer:
»Čistoča in mi«, »Panorama čistoče«, »Ali ne znamo, ali nočemo«, »Odgovornost pa taka«.
(da vam pomagamo, eden od predlaganih naslovov za pismeni prispevek je pravilen odgovorna 4. vprašanje).
ODGOVOR POŠLJITE NA UREDNIŠTVO GLASILA DO 8. JUNIJA LETOS!
prišli ►
-4 odšli
Prišli:
DSSS
1. 4. 1979 Lasan Ivanka 1. 4. 1979 Veselko Mario
I.	4. 1979 Strban Milka 9. 4. 1979 Videmšek Aleksandra
17. 4. 1979 Jesenšek Roman
TOZD Trgovina
II.	4. 1979 Jorgačevski Miloš
16. 4. 1979 Klanjšček Danica
TOZD Zastopstva
1. 4. 1979 Jager Marta 16. 4. 1979 Gabriša Nikola (ZG)
TOZD Servisi
2. 4. 1979 Petrič Darko 2. 4. 1979 Surk Silvin 16. 4. 1979 Flego Matjaž
Odšli:
10. 4. 1979 Seliškar Marjan (JLA)
14. 4. 1979 Bambič Marjan 14. 4. 1979 Hočevar Anton
UGANKA:
Slika predstavlja novi prizidek ene izmed hal na Celovški cesti 228. Posneta je bila 5. 4. 1979. UGANITE KJE SE SKRIVAJO GRADBENIKI? Ne veste kajne? Seveda ne veste, ker nihče ne smatra za potrebno naše bralce (delavce Avtotehne) informirati zakaj gradnja stoji. Ali je zmanjkalo sredstev? Ali pa še ne vemo kdo bo uporabnik? Ali...
* NA 9 CICERO
HOROSKOP
od 21. 4. do 21. 5.
od 21. 4. do 21. 5,
(za ženske)
Domačih opravkov bo precej manj. Moški črnih las se bo zaman pehal za teboj. Miren dom bo še osnova tvojemu napredku. Zadovoljna boš s tistim, kar se pripelje julija. Počasi se boš začela uvajati v okolje, ki ti ga ustvari jesen. Zdravje bo dobro, denarja bo dosti več zaradi drugačnega načina življenja, ki se začne v začetku septembra.
(za moške)
Čustvo, ki te razdvaja, popusti. Ob lepotici se boš prevagal proti pameti, proč od ukazov in strasti. Boš trdega zdravja ter boš preživel en sam nahod in pomladno hotenje v službi. Potoval boš na uradne stroške, a kljub temu užival. Vselej se odpelji tri minute pozneje, pa bo vse prav. Z nadurami boš zaslužil več kot lani. Ne boš imel slabih prijateljev, prijateljice pa tri.
REKLI SO:
E.	PETIŠKA: Nekatere kariere slonijo na čvrstih, druge na lepih nogah.
F.	BEVK:	Kdor se
zmeraj vtika le v tuje stvari izpričuje, kako malo pozornosti priteguje tisto, kar je v njegovi lasti.
B. BRITTEN: Učenje je kakor veslanje proti toku. Brž ko nehamo, nas nosi nazaj.
J. COCTEAU: Napol prazen kozarec je hkrati napol poln, polovična laž pa nikakor ni polovična resnica.
P. CLAUDEL: Red je zadovoljstvo razuma, nered pa je naslada domišljije.
— Ali že veš, da bodo davkarijo ukinili?
— Ko bi jo le, pa je to res?
— Ce ti povem, črno na belem. Včeraj so mi po' slali svoj zadnji opomin.
— Ali si videla, AmalijO’ kako se mi je tista dekli' ca nasmehnila?
— Zaradi tega se ti 1,1 -r treba nič domišljati.	'
sem te jaz prvikrat videlO’ si se mi zdel tudi grozi*0 i smešen.