Znak in logotip Zeleni kras - združena v simbol, osnovna različica G LG AL SA I SL I OL OO BO ČB I ČNI EN EP I PV I KV AK A L E T N I K 1 5 / M A R E C 2 0 2 5 / Š T . 9 9 barvno, pozitiv Pivški list, marec 2025 Iz vsebine: 5 Iz občinske hiše 12 Krajinski park Pivška presihajoča jezera 14 Zavod za turizem 22 Naši kraji in ljudje Občina Pivka med najboljšimi občinami v Sloveniji Občina Pivka je partnerica v projektu LIFE VARNA PAŠA Pivška pokrajina skozi leto – življenje med presihajočimi jezeri in velikimi zvermi Intervju: dr. Nardo Stegel 24 Naši kraji in ljudje 32 Dediščina 34 Dediščina 42 Hiša kulture Franc Pavlovič, palški slikar, kipar in restavrator v Braziliji Pomlad v Hiši kulture v znamenju slikark Praznujemo 80. obletnico konca 2. sv. vojne Kolo enega najuspešnejših slovenskih kolesarjev Pivški list je glasilo Občine Pivka, ki izhaja šestkrat letno. Pivka, Fotografija na naslovnici: Katja Prunk Volk marec 2025, leto izdaje 15, številka 99. Lektoriranje: Irena Margon, razen oglasnih in promocijskih vsebin. Naslov uredništva: Pivški list, Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. Oblikovanje: Multimedijsko ustvarjanje, Denis Komen s.p. Tisk: Abakos d.o.o. E-naslov: pivski.list@pivka.si. Naklada: 2.300 izvodov. Glasilo je vpisano v razvid medijev pod zap. št. 1686. ISSN: 25364367. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Pivka in prihodkov oglaševanja. Izdajatelj in založnik: Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka. Za Občino Pivka: župan Robert Smrdelj. Uredniški odbor: Silvo Čelhar, Damjan Fatur, Irena Margon, Katarina Temkova in Majda Žužek. Odgovorna urednica: Alenka Furlan Čadež Na naslovnici: Maškare na Suhorju Pivški list, marec 2025 Uredništvo si pridružuje pravico, da članke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v eno od rubrik, ne objavi. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Prispevke za majsko številko pričakujemo do 5. maja 2025 Iz občinske hiše Slovesno odprtje neprofitnih stanovanj Občina Pivka je 12. februarja uradno predala namenu pet novih neprofitnih stanovanj na Kolodvorski ulici 11 v Pivki, namenjenih zaposlenim v Domu starejših občanov Pivka. Slavnostnega odprtja sta se udeležila minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in župan Občine Pivka Robert Smrdelj, ki sta simbolično odprla vrata novega objekta. Projekt, vreden 746.940 evrov, je sofinanciran iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki se financira iz evropskega mehanizma NextGenerationEU. Občina je iz tega naslova pridobila 308.997,48 evrov. Izvajalec del je bilo podjetje Komunala Sežana d.d., nadzor pa je izvajalo podjetje GPS d.o.o. 20. januarja je Občina Pivka objavila Javni razpis za oddajo javnih najemnih stanovanj za deficitarne poklice. Upravičenci do dodelitve so posamezniki, ki na območju občine opravljajo ali nameravajo opravljati delo v Domu starejših občanov Pivka. Z zagotavljanjem stanovanj za deficitarne poklice Občina aktivno prispeva k privabljanju in ohranjanju kadrov ter krepitvi dostopnosti javnih storitev v lokalni skupnosti. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob tem poudaril: »Dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih stanovanj je ključen za zagotavljanje stabilnega okolja za zaposlene v ključnih poklicih. Ta projekt je odličen primer dobre prakse in upam, da bo spodbudil podobne pobude tudi v drugih občinah.« Župan Občine Pivka Robert Smrdelj je dodal: »V občini se zavedamo pomena zagotavljanja stanovanj za tiste, ki opravljajo nujno potrebna dela v naši skupnosti. Ta projekt je pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev in privabljanju kadrov, ki so nepogrešljivi za delovanje doma starejših.« Po slavnostnem prerezu traku, simbolični predaji ključev in blagoslovu stavbe, ki ga je opravil župnik Marjan Škvarč, je sledil ogled notranjosti objekta. Dogodek sta z glasbenim nastopom popestrila Zala Lenarčič in 3 Štiri stanovanja imajo okoli 45 kvadratnih metrov bivalne površine, večje stanovanje pa meri približno 82 kvadratnih metrov. Jernej Šprohar, učenca Glasbene šole Postojna pod mentorstvom profesorja Francija Šavca. Občina Pivka, foto: Valter Leban Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in župan Občine Pivka Robert Smrdelj sta simbolično odprla vrata novega objekta. Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost: »Pet novih stanovanj za Pivko pomeni to, kar bi za Ljubljano, če bi tam odprli 250 novih stanovanj.« Pivški list, marec 2025 4 Iz občinske hiše Novi prostori fizioterapije v Pivki Občina Pivka je 18. februarja slovesno predala namenu nove prostore fizioterapije v Zdravstveni postaji Pivka. S to pomembno investicijo, ki je bila izvedena v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, je Občina storila velik korak k izboljšanju dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe za svoje občane. Skupna vrednost investicije je znašala 207 tisoč evrov, pri čemer je Ministrstvo za zdravje sofinanciralo projekt v višini 137 tisoč evrov, preostali del v višini 70.000 evrov pa je zagotovila Občina Pivka. Storitev fizioterapije, ki jo izvaja Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna, je v novih prostorih na voljo že od februarja letos. Odprtje fizioterapije v Pivki Občina Pivka bo tudi v prihodnje nadaljevala s prizadevanji za izboljšanje infrastrukture na področju zdravstva ter dostopnosti kakovostnih zdravstvenih storitev za vse občane. Občina Pivka, foto: Valter Leban Investicija je obsegala gradbena dela ter dobavo sodobne medicinske, pohištvene in IT opreme. Novi poslovni prostori fizioterapije obsegajo 79,10 m² in vključujejo vetrolov, pisarno, čajno kuhinjo/garderobo, dva toaletna prostora, telovadnico ter tri bokse za izvajanje terapij. Gradbena dela je izvedlo podjetje Stanovanjska d.o.o., opremo pa so prispevala podjetja Rubikon d.o.o., Mizarstvo MAR d.o.o. in Semos d.o.o. Ob odprtju novih prostorov je župan Občine Pivka Robert Smrdelj izpostavil: »Ta investicija je plod dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo, ZD Postojna in državo, kar potrjuje, da z združenimi močmi lahko dosežemo veliko. Ureditev fizioterapije predstavlja pomemben korak k izboljšanju zdravstvene oskrbe v naši občini.« S sodobnimi prostori in opremo bo fizioterapija lažje in bolje dostopna občanom. Direktorica in strokovna vodja ZD Postojna, prim. Irena Vatovec: »Prepričana sem, da bo fizioterapija pod vodstvom ZD Postojna nudila kakovostno in ustrezno dostopno oskrbo pacientom.« Blagoslov prostorov je opravil župnik Marjan Škvarč, dogodek je popestril glasbeni nastop Daneta Biščaka, učenca Glasbene šole Postojna pod mentorstvom Špele Zakrajšek. Pivški list, marec 2025 Direktorica in strokovna vodja ZD Postojna, prim. Irena Vatovec, in župan Občine Pivka Robert Smrdelj. Sodobno urejeni prostori Iz občinske hiše 5 Podpis pogodbe za gradnjo komunalne infrastrukture v Trnju 11. februarja sta župan Občine Pivka Robert Smrdelj in Vlado Švab, predstavnik izbranega izvajalca CPK d. d. iz Kopra, podpisala pogodbo za ureditev komunalne infrastrukture v Trnju. Vrednost del, ki so se pričela v marcu, znaša 3.016.179 evrov brez DDV. Zaključek del je predviden do junija 2026. V okviru projekta bomo uredili odvajanje komunalnih odpadnih voda z ustreznim čiščenjem in energetsko nevtralnostjo za aglomeracijo Trnje, obnovili vodovod, meteorno kanalizacijo, zgradili pločnik v naselju in uredili cesto na lokacijah, kjer poteka gradnja. Sočasno z izgradnjo komunalne infrastrukture bo družba Elektro Primorska d.d. v Trnju zgradila še elektro kabelsko kanalizacijo. Podjetje CPK d.d. bo dela izvedlo s partnerjem GP KRK d.d. iz Krka in podizvajalcem Grafist d.o.o. iz Kopra. Vlogo inženirja na projektu in nadzor bo izvajal ING Zoran Marić s.p. iz Nove Gorice. Projekt je sofinanciran iz Načrta za okrevanje in odpornost, in sicer iz ukrepa: »Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH)«, v višini 945.485,18 evra. Ostala sredstva bo Občina zagotovila iz namenskih sredstev koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem in namenskega zadolževanja. Gre za pomembno investicijo v trajnostno in sodobno infrastrukturo, ki bo izboljšala kakovost bivanja prebivalcev ter prispevala k varstvu okolja. Občina Pivka Občina Pivka med najboljšimi občinami v Sloveniji Občina Pivka je že sedmič prejela prestižni zlati ISSO certifikat, ki potrjuje njen razvoj in visoko kakovost življenja. Odlikuje se po nadpovprečni uvrstitvi na štirih področjih. V zgornjo desetino občin se uvršča na področjih okolja in podjetniške dinamike. Glede na življenjski standard ter proračunske učinkovitosti pa je v zgornji četrtini. Priznanje je na konferenci Zlati kamen 2025, 11. marca, v Murski Soboti, prevzela podžupanja Občine Pivka Majda Godina. Občina posebej izstopa pri spodbujanju podjetništva. Med vsemi občinami je zasedla 3.mesto. V petih letih smo v Pivki za spodbujanje podjetništva porabili 650 evrov na prebivalca, povprečje za 212 občin je 70 evrov. Občina je osvojila 4. mesto na področju »Zelenega proračuna«. V Pivki smo za varovanje naravne dediščine in za spodbujanje obnovljivih virov energije v petih letih namenili 306 evrov na prebivalca. Povprečje za slovenske občine je 39 evrov. Odlično je tudi 12. mesto glede deleža ekološkega kmetijstva. Po ekoloških načelih je v Pivki obdelanih 37 odstotkov vseh kmetijskih površin. Slovensko povprečje je 11 odstotkov. V skupnem seštevku rezultatov kazalnikov Informacijskega sistema slovenskih občin - Zlati kamen Sistem ISSO (demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje) je Občina Pivka v zgornji tretjini med vsemi slovenskimi PRIZNANJE KAKOVOSTI ZLATI CERTIFIKAT ISSO za leto 2025 prejme občina Pivka za razvojno odličnost in doseganje standarda občine dobrega življenja Uredništvo projekta Zlati kamen Robert Mulej, SBR d.o.o. Direktor Organizacijski razvoj projekta Zlati kamen Peter Ribarič, Planet GV d.o.o. Direktor Certifikat Zlati kamen po metodologiji ISSO se izda občini z odlično razvojno uspešnostjo, ki ponuja prebivalcem kakovostno raven življenja in jo odlikuje uravnotežen razvoj. Zlati certifikat pridobi občina, ki sodi po skupni vrednosti sestavljenega indeksa v zgornjo tretjino med vsemi občinami v Sloveniji. občinami. Z vrednostjo sestavljenega indeksa ISSO 52,04 se Pivka uvršča na 57. mesto. Občina Pivka Pivški list, marec 2025 6 Iz občinske hiše Sprejem krvodajalcev jubilantov 13. februarja smo na Občini Pivka v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Postojna-Pivka pripravili sprejem za krvodajalce jubilante, ki s svojim plemenitim dejanjem darovanja krvi prispevajo k reševanju življenj. Priznanja, plakete in priložnostna darila so podelili župan Občine Pivka Robert Smrdelj ter predstavniki OZRK Postojna-Pivka – predsednik Mario Nagode, podpredsednica Majda Radivo in sekretarka Erika Dekleva. Sekretarka OZRK Postojna-Pivka Erika Dekleva je pohvalila izjemno solidarnost Pivčanov, saj v občini Pivka krvodajalci predstavljajo 7 % prebivalcev, kar presega državno povprečje (4 %). Ob tej priložnosti se je zahvalila županu Robertu Smrdelju za topel sprejem in protokolarna darila. Župan je v nagovoru izrazil globoko spoštovanje do krvodajalcev ter pohvalil ekipo OZRK Postojna-Pivka za predano delo na področju krvodajalstva in izobraževanja o prvi pomoči. Posebno plaketo za izjemnih 120 darovanj krvi je prejel Zlatko Smrdel, ki je s svojo predanostjo navdušil prisotne. Med letošnjimi nagrajenci OZRK PostojnaPivka sta tudi dva občana Pivke, ki sta kri darovala 90krat, Tomažič Erika in Požar Robert, sedem jih je to storilo 50-krat, od teh iz občine Pivka: Medved Martin, Rotar Dejan, Rak Tanja in Abram Polonca, pet jih je kri darovalo 70-krat, iz občine Pivka: Sirnik Boštjan, Metlika Bogdan in Gorjup Mira. Posebno priznanje sta prejela Glažar Branko in Godina Andrej, ki sta prenehala z darovanjem. Skupno je RKS OZ PivkaPostojna za leto 2024 podelil 121 priznanj krvodajalcem jubilantom. Povabilu na sprejem so se uspeli odzvati Smrdel Zlatko, Sirnik Boštjan, Metlika Bogdan, Glažar Branko in Godina Andrej. V letu 2024 je Območno združenje izvedlo tri krvodajalske akcije, pri čemer so zabeležili 1.382 odvzemov, med katerimi je bilo 71 novih krvodajalcev. Prve letošnje akcije, ki je potekala od 6. do 8. januarja 2025 v dijaškem domu SGLZŠ Postojna, se je udeležilo 392 krvodajalcev, med njimi tudi 14 dijakov 4. letnika SGLZŠ, ki so kri darovali prvič. V letu 2025 bosta organizirani še dve krvodajalski akciji: 5., 6. in 7. maja ter 8., 9., 10. in 11. septembra. Krvodajalstvo je eden najplemenitejših izrazov solidarnosti, saj kri predstavlja nenadomestljivo zdravilo in največje darilo, ki ga lahko ponudimo sočloveku. Iskrena hvala vsem, ki s svojim dejanjem pomagajo reševati življenja! Občina Pivka Poziv lastnikom psov: Spoštujmo okolje, v katerem živimo! V zadnjem času opažamo izrazito povečanje pasjih iztrebkov na javnih površinah, zlasti v okolici šol, vrtca, stadiona in Krpanovega doma. Da bi zagotovili urejeno in prijetno okolje za vse prebivalce, bodo redarji Medobčinskega inšpektorata izvajali poostren nadzor. Zato pozivamo vse lastnike psov, da dosledno pobirate pasje iztrebke in jih odvržete v ustrezne koše in vaše pse vodite na povodcu, saj je to nujno za varnost vseh. Spoštujmo okolje, v katerem živimo. Hvala za vaše sodelovanje in odgovorno skrb. Občina Pivka Pivški list, marec 2025 Iz občinske hiše Obisk maškar v občinski upravi 7 OŠ Pivka, nižji razredi Na pustni torek je v prostorih Občine Pivka zavladalo prav posebno vzdušje, saj so jo obiskali otroci iz vrtca in učenci nižjih in višjih razredov OŠ Pivka, preoblečeni v raznolike maškare. S pisanimi kostumi in igrivim razpoloženjem so najmlajši občani razveselili zaposlene na Občini ter mimoidoče v središču mesta. Pustne maske so predstavljale junake iz pravljic, živalski svet in domiselne ustvarjalne preobleke, ki so pritegnile veliko pozornosti. Otroci so se po prijetnem obisku z vzgojiteljicami in učiteljicami odpravili nazaj v vrtec in šolo, kjer so nadaljevali s pustnim rajanjem. Pust je čas, ko se lahko za trenutek prepustimo domišljiji, ustvarjalnosti in iskrenemu otroškemu veselju. Nasvidenje starka zima in dobrodošla pomlad! Občina Pivka Vrtec Pivka Pivka na poti trajnostnega razvoja Občina Pivka je bila s strani projekta Zlati kamen prepoznana kot ena vodilnih pri zagotavljanju pogojev za kakovostno življenje in delo občanov ter podjetij. Na državni ravni posebej izstopa v kategorijah učinkovitost, gospodarstvo, življenjski standard, okolje. Ob prejemu Zlatega certifikata Zlati kamen, že sedmič po vrsti, so na spletni strani projekta Zlati kamen objavili intervju z županom Robertom Smrdeljem. Kot so izpostavili, se Občina Pivka v zadnjih letih uveljavlja kot primer dobre prakse trajnostnega razvoja, digitalizacije in napredka na področju infrastrukture. Pod vodstvom župana Roberta Smrdelja aktivno vlaga v izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Med ključnimi dosežki so razvoj Industrijsko obrtne cone (IOC) in Podjetniškega inkubatorja Neverke, izgradnja centralne čistilne naprave Živa in nadgradnja kanalizacije, kakovostno optično omrežje ter izboljšana oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice. Občina se lahko pohvali tudi s Parkom vojaške zgodovine, ki je postal ena ključnih turističnih znamenitosti regije. Trenutno občinsko upravo zaposlujeta urejanje infrastrukture v naselju Trnje in gradnja stanovanjske soseske Radohova. V prihodnje načrtujejo širitev industrijske cone Neverke, izboljšanje prometne infrastrukture in razvoj mrežnega podjetniškega inkubatorja. Nadaljevali bodo tudi trajnostne projekte, kot so PUN 2, občinska celostna prometna strategija ter širitev sončnih elektrarn na javnih objektih, ki bodo prispevale k energetski samozadostnosti občine. Z naložbami v digitalizacijo uprave, zdravstvo, športno infrastrukturo in izboljšanje mobilnosti starejših postavlja Občina Pivka temelje za kakovostno življenje in dolgoročno rast, so poudarili. Celoten intervju si lahko preberete na povezavi: https://zlatikamen.si/ clanki/pivka-na-poti-trajnostnega-razvoja-intervju-zzupanom-robertom-smrdeljem/ Pivški list, marec 2025 8 Iz občinske hiše Skrb za zapuščene živali in sofinanciranje sterilizacije ter kastracije mačk Občina Pivka že od leta 2015 sodeluje z zavetiščem Oskar Vitovlje, ki opravlja javno službo skrbi za zapuščene in izgubljene živali v občini. V letu 2024 je bilo v zavetišče sprejetih deset psov in 99 mačk. Po podatkih letnega poročila sta bila dva najdena psa vrnjena lastnikom, preostalih osem pa je dobilo nove domove. Od sprejetih mačk sta bili dve oddani novim lastnikom, 97 steriliziranih oziroma kastriranih pa je bilo vrnjenih v njihovo okolje. Občina je pokrila stroške za skupno 506 oskrbnih dni v zavetišču, 246 za pse in 260 za mačke. Skrb za zapuščene živali je zelo pomembna – so živa bitja, katerih življenjski prostor je preblizu človeku, da bi jih zanemarili. Vsak hišni ljubljenček pomeni odgovornost, ki traja več let, zato vse, ki razmišljate o nakupu ali posvojitvi, pozivamo, da se pred tem dobro poučite o potrebah in skrbi za živali. Zavetišče prejema donacije predvsem v obliki hrane za mačke in pse v zavetišču oziroma ob posebnih priložnostih, kot je dan živali, ko šole organizirajo zbiralne akcije. Tradicionalno se hrana zbira tudi v prodajalnah Lidl v Rožni dolini in Mr. PET v Supernovi v Novi Gorici. Poleg tega zavetišče sodeluje v spletnih akcijah, kot je Tačkin Božič, ter v različnih dobrodelnih pobudah podjetij. Prejemajo tudi donacije v obliki materialov, predvsem odej, rjuh in brisač, ki jih ljudje redno prinašajo. Denarne donacije so bile v letu 2024 skromne in so znašale približno 160 evrov, so zapisali v letnem poročilu za leto 2024. »Kljub omejenim finančnim sredstvom zavetišče uspešno izvaja svoje poslanstvo, predvsem zaradi velikodušnosti donatorjev, ki prispevajo hrano, odeje in druge potrebščine. V prihodnje si želimo povečati število denarnih donacij ter okrepiti sodelovanje z lokalnimi podjetji in organizacijami, da bi zagotovili še boljšo oskrbo zapuščenih živali,« so pojasnili. V sklopu javne službe so v zavetišču izvajali številne aktivnosti z namenom ozaveščanja in izobraževanja različnih skupin. Predstavitve zavetišča so organizirali za: šole in vrtce, ( OŠ Šempas , Vrtec Vipava), študentske organizacije, društva ( Društvo Repki , Holozofsko društvo), varovance centrov za ljudi s posebnimi potrebami ( VDC Tolmin, ŠENT Nova Gorica). Te aktivnosti prispevajo k širjenju zavedanja o odgovornem skrbništvu živali in pomenu posvojitev namesto nakupov. Zavetišče redno objavlja tudi prijave izgubljenih živali na svojem FB profilu (zavetišče Oskar Vitovlje). Sofinanciranje sterilizacije in kastracije mačk Da bi preprečili prekomerno število zapuščenih mačk, Občina Pivka subvencionira sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk. Lastnikom so na voljo naslednje finančne spodbude: 40 evrov bruto za kastracijo mačka in 50 evrov bruto za sterilizacijo mačke. Vse lastnike mačk pozivamo, da pravočasno poskrbijo za sterilizacijo ali kastracijo svojih živali in s tem prispevajo k zmanjšanju števila prostoživečih mačk. Informacije o javnem razpisu boste našli na spletni strani Občine Pivka. Za več informacij o delovanju zavetišča, postopkih posvojitve in odpiralnem času obiščite spletno stran zavetisceoskar.si ali jih kontaktirajte na telefon: 05 307 85 70 ali e-pošto: info@zavetisceoskar.si. Občina Pivka Brez kilograma kmetijske odpadne folije v naravi! Folije, v katere so ovite senene in silažne bale, so najbolj pogost odpadek v naravi. Če bi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih v naravi ostal le odstotek odpadne folije, bi to pomenilo 200 ton odpadne plastike odvržene v naravi! V Zbirnem centru Pivka lahko brezplačno oddate odpadno agrostretch folije in folije iz silosov. Pri oddaji odpadne folije je pomembno, da imate pri sebi KMG-MID številko, ki bo osnova za izdajo tehtalnega in evidenčnega lista, s katerim boste lahko dokazovali pravilnost ravnanja z odpadkom proti inšpekcijskim službam. Pomembno je, da je odpadna folija pri oddaji brez mrežice ter brez blata, peska, krme ali drugih odpadkov. Zbirni center Pivka obratuje v Neverkah 31 A v ponedeljek, sredo, petek in soboto med 8. in 15. uro in ob torkih ter četrtkih med 12. in 18. uro. Občina Pivka Pivški list, marec 2025 Iz občinske hiše 9 16. redna seja Občinskega sveta Občine Pivka Občinski svet Občine Pivka se je 13. marca sestal na 16. redni seji, kjer so najprej obravnavali kadrovske zadeve. Zaradi odstopa svetnika Danijela Kovačič Grmeka so svetniki potrdili mandat novi članici občinskega sveta, Majdi Žužek, ki bo funkcijo opravljala do konca mandatne dobe. Občinski svet je obravnaval tudi spremembe v odborih. Namesto Darjana Kaplja so imenovali novega člana Odbora za komunalne dejavnosti Zdravka Čeligoja. Za obdobje štirih let so v svet javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna imenovali Jano Gržinič. Svetniki so na seji sprejeli tudi Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju kmetijstva in podeželja v občini Pivka. Nov pravilnik so pripravili zaradi sprememb v evropskem pravnem redu ter nacionalne zakonodaje na področju dodeljevanja državnih pomoči, predvsem sta tu pomembni Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjena s Popravkom Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472) ter uredba, ki ureja pomoči de minimis, to je Uredba Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023). Nov pravilnik omogoča tri ključne ukrepe, to so: pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, ki zmanjšuje finančno breme kmetov ob nepredvidljivih dogodkih ter pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter v naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. Poleg teh ukrepov pa je Občina Pivka dodala tudi svoj ukrep – sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva, s katerim želimo podpreti delovanje društev, ki prispevajo k razvoju podeželja. Poleg tega so svetniki obravnavali tudi spremembo Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije funkcionarjev, plačilih članom delovnih teles občinskega sveta, članom drugih občinskih organov in komisij ter o povračilih stroškov in drugih prejemkih. Trenutno veljavni pravilnik, sprejet leta 2023, so dopolnili zaradi dviga plač na podlagi Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Potrdili so dvig sejnin za približno 10 odstotkov za udeležbo na redni ali izredni sklepčni seji ter dvig sejnin za udeležbo na korespondenčni seji v višini sejnine za udeležbo na odborih. Sprejeli so Sklep o izplačilu letne nagrade za predsednike vaških in trških skupnosti. Po novem bo nagrada določena v fiksnem znesku, usklajenem z načinom obračuna sejnin občinskih svetnikov. Letne nagrade so določene v naslednjih višinah: za predsednike vaških skupnosti do 300 prebivalcev 203evrov, za predsednike vaških skupnosti nad 300 prebivalcev 413 evrov ter za predsednike trških skupnosti 620 evrov. Svetnice in svetniki so bili seznanjeni s projektom prometne ureditve pri OŠ Pivka. Občina Pivka želi izboljšati prometno ureditev v okolici osnovne šole, vrtcev, Krpanovega doma in športnega parka v Pivki. Poudarek ureditve je na Prečni ulici južno od Krpanovega doma in ob vhodu v vrtec in osnovno šolo. V času povečane prometne obremenitve prihaja do prometnih zamaškov zlasti na območju Prečne ulice, severno in južno od Krpanovega doma. Prometne konice se pojavljajo zjutraj v času prihoda otrok v šolo in vrtec. Predmet nove prometne ureditve je tudi nova dvosmerna prometna povezava južno od šole do ulice Pot k studencu. Ta je perspektivno pomembna tudi zaradi dolgoročnih planov Slovenskih železnic, ki predvidevajo umestitev nove železniške postaje za potniški promet. Na območju ob parkirišču za starim vrtcem se skuša izboljšati dostopnost do vrtca in varnost prometa. Predvideno prometno ureditev pripravlja podjetje Civilum d.o.o. iz Portoroža. Občinski svet je sprejel tudi sklep o ukinitvi javnega dobra za tri nepremičnine v vasi Čepno in sicer parc. št. 2597/4, 2597/5 in 2597/6, vse katastrske občine 2493 Volče. Sejo so svetnice in svetniki zaključili s pobudami in vprašanji, odgovore nanje bodo prejeli do naslednje seje občinskega sveta. Občina Pivka Pivški list, marec 2025 10 Iz poslanskih klopi LAŽEJO VAM! Da je PV Golob patološki lažnivec, po treh letih spoznavajo tudi njegovi verniki. Ostajajo le še redki, ki mu bodo na prihodnjih volitvah namenili svoj glas. To so tisti, ki verjamejo, da je zemlja ploščata. Ena od Golobovih zadnjih laži, ki jo je izrekel na dan pričetka zbiranja podpisov za referendum proti izjemnim pokojninam za »umetnike« v Odmevih se glasi: »Ravno vlada Janeza Janše je v letu 2012 ob izpeljavi pokojninske reforme pomembno znižala odmerni odstotek za skoraj 20 odstotkov. Od tam izhaja sedanji problem položaja sedanjih upokojencev, ker jim je tista vlada Janeza Janše v resnici znižala njihov položaj.« Golob zelo dobro ve, da gre za debelo laž. Odmerni odstotek ni bil znižan, zaradi drugačnega načina izračuna, je bil preračunan, kar na višino pokojnine ni vplivalo. Decembra 2012 je bil sprejet nov pokojninski zakon, ki je USTAVIL dolgoletno padanje pokojnin. Odmerni odstotek se je v letih pred 2012 znižal za 8,5 odstotkov. V kolikor zakon leta 2012 ne bi bil sprejet, bi se do leta 2021 znižal še za 5,5 odstotka. Za zakon leta 2012 so glasovali vsi prisotni poslanci, tako koalicije kot opozicije. Vsi. Nihče ni bil proti, nihče se ni vzdržal. Sindikati, ki so slabi dve leti prej preko referenduma zrušili predlagano pokojninsko reformo Pahorjeve vlade, ki je bila zanje slaba, so temu zakonu čez dobro leto dni, iz časa druge Janševe vlade, ploskali. Mar res menite, da bi bilo temu tako, če bi bilo to, kar danes govori Golob, res? Ker pa se je istočasno spremenil način izračuna pokojnine tako, da se ni več izračunala na podlagi bruto, ampak neto plač, je bilo seveda potrebno matematično preračunati odmerni odstotek. Zato je bil prejšnji 76,5 enak novemu, ki je znašal 57,25. Danes znaša 63,5 % , kar po prejšnjem izračunu pomeni 86,7%. PV Golob je na tej točki načrtno lagal in manipuliral na hrbtih upokojencev. Zakaj? Golobova vlada pripravlja pokojninsko reformo, sicer ne bo dostopa do nepovratnih evropskih sredstev iz NOO v višini preko 1,5 milijarde evrov. Načrtujejo, da bo podlaga za izračun pokojnine vseh 40 let dela, ne samo 24 let, kot je to danes. To pomeni, da bi se pokojnine vsem bodočim upokojencem bistveno znižale. Če želijo to preprečiti, morajo dvigniti odmerni odstotek. In kaj je bolj prikladna manipulacija za patološkega lažnivca Goloba kot ta, da ljudem rečeš: Glejte, Janševa vlada vam je leta 2012 znižala odmerni količnik za pokojnine, mi ga pa dvigujemo. Sprevrženo in podlo. Namesto, da bi šla pokojninska reforma v smeri izboljšanja najnižjih pokojnin, Golobova vlada nagrajuje z izjemnimi pokojninami med 2.000 in 3.000 evri kvazi umetnike, ki so sramota za slovensko kulturo. Zvone Černač, poslanec Več orožja ni odgovor na vse, kar nas danes ogroža Razprava o varnosti, obrambi ter povečanju obrambnih izdatkov v zadnjem času postaja vse bolj aktualna tako v Sloveniji kot v celotni EU. Glede na vse bolj spremenljive in zaostrene razmere v mednarodni skupnosti je to logično in razumljivo. Po nedavnem zasedanju voditeljev EU-ja je jasno, da bomo obrambne izdatke tudi v Sloveniji morali postopoma dvigniti na 2 % BDP še pred letom 2030. To je seveda nujno, saj je prav varnost temelj vsake napredne, stabilne in uspešne družbe. Pomena varnosti v obdobju, ko na našem pragu že nekaj let divja vojna in se z menjavo ameriške administracije rušijo desetletja stara zavezništva, nikakor ne gre podcenjevati. Pa vendar sam ocenjujem, da se je retorika okrog vprašanja varnosti v medijih in politiki v zadnjem času pretirano zaostrila. V Svobodi ves čas poudarjamo, da je Slovenija varna država z zelo nizko stopnjo ogroženosti. To je dejstvo, pritrjujejo mu tudi mednarodne raziskave, ki Slovenijo redno uvrščajo med kopico najvarnejših in najmiroljubnejših držav na svetu. Predsednik vlade in Svobode dr. Golob je na nedavni vrh voditeljev v Bruselj odšel s sporočilom, da močnejše in varnejše Evrope ne moremo zgraditi zgolj z orožjem. V Svobodi zagovarjamo, da morajo biti sredstva za obrambo usmerjena tudi v zaščito in reševanje, krepitev infrastrukture, raziskave in razvoj ter podporo domači obrambni industriji. Dodatna vlaganja morajo biti premišljena in usklajena z realnimi potrebami prebivalcev. Ob tem ne smemo spregledati tudi drugih oblik ogrožanja naše varnosti in načina življenja. Medtem ko se Evropa pripravlja na krepitev obrambnih zmogljivosti, se že danes soočamo z notranjimi grožnjami, kot so poskusi omejevanja človekovih pravic in svoboščin ter porast ekstremističnih gibanj. Izvolitev Donalda Trumpa v ZDA je dodatno spodbudila skrajno desnico, ki v Evropi vse bolj odkrito uporablja retoriko iz preteklih, mračnejših obdobij naše zgodovine. Tudi v Sloveniji smo lahko nedavno na protivladnih protestih slišali pobude za »ustavno večino razuma« in spremembe ustave, ki naj bi zaščitile vrednote, ki jih je sedanja opozicija v prejšnjem mandatu sama sistematično rušila. Slovenska skrajna desnica pod vodstvom SDS vse bolj nakazuje, kakšno »normalnost« si želi uveljaviti, pri čemer nikakor ne gre zgolj za nedolžne spremembe, temveč tudi za grobe posege v temeljna demokratična načela. Pri zagotavljanju varnosti ne moremo govoriti le o vojaški moči, temveč tudi o ohranjanju socialne varnosti, boju proti neenakosti, podnebni krizi ter spodbujanju znanosti, razvoja in blaginje. Krepitev enega področja na račun * Kolumni izražata mnenje avtorjev, ki sta v zakonskih mejah pri pisanju kolumna svobodna. Kolumni ne odražata mnenja uredništva. Pivški list, marec 2025 Iz poslanskih klopi drugega dolgoročno še nikoli ni prinesla rezultatov. 11 pozitivnih ni zgolj v povečanju obrambnih izdatkov, temveč tudi v nadaljnjem razvoju in varovanju demokratičnih vrednot. V Svobodi se tega dobro zavedamo in se bomo še naprej zavzemali za preudarno politiko, ki krepi varnost, odpornost in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije. Naša prihodnost Aleksander Prosen Kralj, poslanec Svobode Gospodarstvo Izhodišča za regionalni prostorski plan Na RRA Zeleni kras v okviru prostorske zakonodaje pripravljajo regionalni prostorski načrt za Primorskonotranjsko regijo, ki je nova, vmesna raven prostorskega načrtovanja med državnimi in občinskimi prostorskimi plani. Načrt predstavlja srednjeročno planiranje, nadomestil bo strateške dele občinskih načrtov in bo za občine obvezujoč. Zaključili naj bi ga do konca leta 2026. Utemeljen je na zakonsko obvezujočih prostorskih podlagah ter strokovnih podlagah ministrstev za svoje področje pristojnosti. V pripravo so vključili vse občine v regiji, ključne prostorske resorje, predstavnike sosednjih razvojnih regij in mejnih držav, predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij ter zainteresirano javnost. Pri pripravi načrta so v izhodiščih izpostavili več ključnih izzivov. Na prvem mestu je določitev območij za dolgoročni razvoj gospodarskih dejavnosti. Poleg tega so poudarili nujnost izboljšanja dostopnosti do storitev in infrastrukture. Med infrastrukturnimi izzivi izstopa posodobitev prometne in elektro infrastrukture. V okviru varovanja okolja pa je ena izmed prioritet zagotoviti visok nivo čiščenja odpadnih voda in celovito oskrbo s pitno vodo. Hkrati je v načrtu predvideno postopno prenehanje z aktivnostmi na OSVAD Poček in opustitev obrambne dejavnosti. V nadaljevanju izpostavljajo pomanjkanje stanovanjskih enot, ki ga bo treba odpraviti s pripravo novih območij za stanovanjske objekte. Pomembno je tudi opredeliti regionalno pomembne gospodarske cone in prednostna območja za umestitev dejavnosti, ki bodo podprle nadaljnji turistični razvoj regije. Nazadnje se izhodišča načrta osredotočajo na ohranjanje mozaične krajinske slike in ekstenzivnega kmetovanja, dvig ravni samooskrbe s pridelavo poljščin in komasacijo kmetijskih zemljišč. Na predstavitvah javnosti, ki so bile za šest občin Primorsko-notranjske regije v Ilirski Bistrici, Cerknici in Postojni, so udeleženci opozorili, da prometne povezave javnega prevoza v mnogih delih regije praktično ne obstajajo, razen šolskih prevozov, ter da so prevozni časi v primerjavi s tistimi izpred dvajset let občutno daljši. Železniška linija, ki bi morala zagotoviti potniški promet, pa že leta ni konkurenčna, saj se zaradi prenove in politike, ki daje prednost tovornemu prometu, potniški prevoz zanemarja. Izpostavljen je bil manko notranje povezanosti v regiji. Na srečanju v Postojni so se udeleženci pogovarjali o vlogi Postojne kot regionalnega središča – ali ima vizijo, da postane mestna občina in s tem okrepi svojo storitveno, izobraževalno in zdravstveno ponudbo, s čimer bi zmanjšali potrebo po potovanjih v Ljubljano ali Novo Gorico. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so se odločili, da se za del Postojne z okolico, ki naj bi segla celo do Pivke, pripravi posebna urbanistična zasnova, ki bo med drugim opredelila tudi lokacije za nove stanovanjske objekte. Pomembno vlogo igra tudi varovanje vodnih virov. Skozi diskusije je bilo jasno, da trenutna oblika vojaškega vadišča (OSVAD Poček) na dolgi rok ne more več ostati, saj predstavlja tveganje za kakovost vodnih virov in naravno okolje. Pripombe so bile namenjene tudi nestabilni elektro oskrbi. Na srečanjih je bilo podano tudi mnenje, da pri umeščanju novih obnovljivih virov ni pomembno upoštevati le ranljivosti narave, temveč je treba upoštevati tudi človeški vidik bližine naselij. Sicer je bila udeležba javnosti na srečanjih nizka, razen v Ilirski Bistrici. Kot je povedala dr. Dunja Mahne iz RRA Zeleni kras, so vendarle zadovoljni, saj je bila vsebinska razprava kljub nižji udeležbi na visoki ravni. Izhodišča so sicer razgrnila ranljivost dosedanje prostorske politike, poudarja dr. Dunja Mahne, »počakati bo potrebno tudi na uskladitev resornih ministrstev«, za določeno tematiko, kot so vadišče Osvad, energetika, vetrne elektrarne, trajnostna mobilnost, je »pogled iz Ljubljane drugačen, kot je regijski«. Alenka Furlan Čadež, foto: RRA Zeleni kras Pivški list, marec 2025 12 Gospodarstvo Nagrada za inovativna živila Inštitut za nutricionistiko je že enajsto leto zapored podelil nagrade za inovativna živila, s katerimi spodbuja razvoj prehransko kakovostnih in trajnostnih izdelkov. V kategoriji konzerviranih živil sta letos prestižno priznanje prejela tudi Njami izdelka – Njami piščančja in Njami Veggie solata Mexicana iz Pivka perutninarstvo d. d. Projekt izbora inovativnih živil, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, si prizadeva ozaveščati potrošnike o novih in izboljšanih živilih ter hkrati spodbuditi proizvajalce k razvoju kakovostnejših, bolj trajnostnih izdelkov, ki pozitivno vplivajo na zdravje in okolje. Direktor Pivke, mag. Janez Rebec, je ob prejemu nagrade izrazil zadovoljstvo, »da je strokovna komisija prepoznala kakovost in inovativnost naših izdelkov. Njami Piščančja in Veggie solata sta rezultat internega znanja in razvoja, namenjeni pa sta mladim generacijam ter vsem, ki živijo aktivno in zdravo.« Strokovna komisija z Inštituta za nutricionistiko je v obrazložitvi nagrade izpostavila, da konzervirani solati Mexicana Pivke perutninarstva predstavljata odlično izbiro za sodobnega potrošnika. Poleg hranljivosti sta privlačni zaradi rahlo pikantnega okusa in raznolikosti sestavin, ki zadovoljijo mesne in rastlinske navdušence. Njami solate so tudi vizualno privlačne. Nova embalaža s svežim oblikovanjem in priročnim easy peel pokrovom zagotavlja enostavno uporabo, obenem pa izstopa z mladostno podobo, živimi barvami in ilustracijami Njami karakterjev, ki simbolizirajo uživanje v življenju. Špela Žitko, direktorica marketinga in vodja razvoja pri Pivki perutninarstvo, je pojasnila, da so pri razvoju izdelkov upoštevali najnovejše trende zdrave prehrane in prehranske smernice. »Cilj je bil ustvariti že pripravljen, polnovreden in hranljiv obrok, ki ustreza potrebam sodobnega, aktivnega potrošnika. Odzivi s trga so odlični, potrošniki pa vedno bolj cenijo praktičnost, kakovost in naravne sestavine,« je poudarila. AFČ, foto: Pivka perutninarstvo d. d. Krajinski park Pivška presihajoča jezera Občina Pivka je partnerica v projektu LIFE VARNA PAŠA V letu 2024 je sedem partnerskih organizacij pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenija začelo z izvajanjem Projekta LIFE Varna paša, s polnim imenom Podpora podeželskim skupnostim v Sloveniji pri preprečevanju konfliktov z medvedom in volkom preko medsektorskega sodelovanja, sistemskih ureditev in izobraževanja. Populaciji volka in medveda sta v Sloveniji v ugodnem stanju. Za njuno dolgoročno ohranjanje pa je ključno, da ju ljudje sprejemamo v svojem okolju. Velike zveri imajo v naravi nenadomestljivo vlogo, dejstvo pa je, da prihaja do konfliktov zveri z ljudmi in njihovimi dejavnostmi, vključno z živinorejo in čebelarstvom. Za izboljšanje in uskladitev dela na področju upravljanja z velikimi zvermi smo se v projektu zbrale organizacije: Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Univerza v Ljubljani (štirje oddelki Biotehniške fakultete in Fakulteta za elektrotehniko), Čebelarska zveza Slovenije in Občina Pivka. Sredstva za izvajanje projekta smo Pivški list, marec 2025 pridobili iz evropskega mehanizma LIFE, sofinancira pa ga Ministrstvo za naravne vire in prostor. Raznolik partnerski konzorcij iz gozdarskega, kmetijskega, raziskovalnega ter upravljavskega sektorja bo sistemsko pristopil k razvoju novih rešitev za preprečevanje konfliktov. Krajinski park Pivška presihajoča jezera Glavnina projektnih aktivnosti bo namenjena zmanjševanju škod, ki nastajajo zaradi napadov velikih zveri na pašne živali in drugo človekovo premoženje. Cilj je izboljšati, prilagoditi in uvesti izvedljive ukrepe za preprečevanje škod, razširiti njihovo uporabo z aktivnim sodelovanjem deležnikov ter razviti stroškovno racionalne in učinkovite ukrepe, ki bodo vključeni v novo skupno kmetijsko politiko po letu 2027. V projektu »LIFE Varna paša« bomo poskušali ukrepe, oblikovane za državni nivo, prenesti tudi na lokalno raven. Kot način krepitve prisotnosti in aktivnega sodelovanja z deležniki na terenu bo Občina v projektu vzpostavila izposojevalni sistem za interventno preventivno opremo za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri. Do izposoje bodo upravičeni kmetje in čebelarji, ki bodo želeli dodatno zaščititi čebelnjake oziroma pašne živali pred potencialnim napadom velikih zveri. V projektu bomo prenovili Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Pivka, v katerega bomo vključili tudi naložbene ukrepe za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri. S primernim načrtovanjem rabe prostora lahko prispevamo k zmanjšanju fragmentacije življenjskega prostora velikih zveri in s tem do manj konfliktnih dogodkov. V projektu bodo tako izdelane tehnične podlage za boljše prostorsko umeščanje pri nadaljnji izdelavi Občinskega prostorskega načrta. Tehnične podlage bodo vsebovale smernice, pomembne z vidika kmetijstva, turizma in varstva narave ter upoštevanja prisotnosti velikih zveri. Dodatno bomo pozornost posvetili tudi kmetijskim objektom, ki se zaradi spremenjenih kmetijskih praks vedno množičneje 13 pojavljajo v odprti krajini ter pripravili strokovne podlage za tipizacijo objektov, umeščenih v odprto krajino. V projektu bo postavljenih več medovarnih smetnjakov, na območju kolesarskih in pohodnih poti bodo izvedene fizične okrepitve pašnih ograj. Izvedenih pa bo tudi več izobraževalnih in ozaveščevalnih dogodkov. Več informacij o projektu najdete na spletni strani: www.varna-pasa.si, za morebitna vprašanja o projektu in njegovih aktivnostih na območju Občine Pivka se lahko obrnete na zaposlene v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, Nino Doles in Tadeja Kogovška. Več o samem projektu, poteku in izvedenih ukrepih pa bomo občane in zainteresirano javnost obveščali tudi na spletni strani parka (www.pivskajezera.si/), občine (www.pivka. si/) in Centra o velikih zvereh DINA Pivka (www.dinapivka. si) ter naših družbenih omrežjih. Kot del sodelovanja med dvema LIFE projektoma, ki trenutno potekata na temo velikih zveri, v aprilu načrtujemo tretje posvetovalno srečanje, ki ga organizira projekt »LIFE WILD WOLF«. Na srečanju, ki bo dne 16. aprila v Krpanovem domu v Pivki, bomo skupaj z vodilnim partnerjem projekta »LIFE Varna paša«, Zavodom za gozdove Slovenije, obširneje predstavili namen projekta in aktivnosti, ki se bodo izvajale tudi na območju Občine Pivka. Srečanje je namenjeno nadaljevanju zastavljenim aktivnostim projekta »LIFE WILD WOLF« v preteklem letu, zlasti s prepoznanimi ciljnimi skupinami in opredelitvijo njihovih pričakovanj za sodelovanje s centrom DINA. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. Krajinski park Pivška presihajoča jezera Opazovanje Pivških presihajočih jezer Pri opazovanju Pivških presihajočih jezer si lahko pomagamo s kontrolnimi (opornimi) točkami, ki kažejo spreminjanje obsega in višine ojezeritev presihajočih jezer. V tem prispevku bodo predstavljene z rastlinstvom povezane kontrolne točke. Znos je narečni izraz za nanos trave, ko voda z jezerskega dna in bregov odplavi predvsem starino (stara, dolgo časa nepokošena trava) in jo naplavi na jezerskem bregu. Znos sestavlja predvsem trava, pa tudi ostanki nepokošenega sena, listje, vejice, plodovi, poginuli hrošči, hišice polžev, ki jih voda nanese na rob vodne gladine. Voda pusti znos na tleh ali na grmovju in drevju in s tem kaže tudi višino ojezeritve. Ko piha burja, valovi nanesejo debelo plast znosa na rob vodne gladine. Najvišji znos med določeno ojezeritvijo kaže največji obseg jezera. Znos na robu vodne gladine pomeni, da jezero še narašča, medtem ko je znos na travi ob vodni gladini znak, da je jezero začelo upadati. Znos se pojavlja tudi na območju kraških odtokov (npr. ponorna jama) in je znak njihove pretekle aktivnosti, pa tudi višine vode, če se ohrani na stenah. Nekatere kotanje Pivških jezer se zaraščajo tudi po dnu, pri nekaterih pa je drevje in grmovje (vključno z mejicami) omejeno na robne dele dna ali umaknjeno na pobočja. Led in znos na travi ob zaledenelem Petelinjskem jezeru. Malo Zagorsko jezero, ko se pojavi v nižjem delu dna kotanje do topolov. Pivški list, marec 2025 14 Krajinski park Pivška presihajoča jezera To so kontrolne točke obsega ojezeritev, kažejo pa tudi višino ojezeritve glede na dele dreves in grmov nad vodno gladino. Rumenkasto-zelenkasto prevleko na dnu nekaterih presihajočih jezer (na travi, lahko pa tudi na grmovju in drevju), ki po njihovi presahnitvi postane belkasta, sestavljajo nitaste alge. Lahko se pojavijo tudi belkaste plasti zaradi odlaganja kalcijevega karbonata. Jezera lahko poležejo travo, še posebej če zaledenijo ali se pojavijo nitaste alge. Na upadanje vodne gladine kaže polegla trava v smeri toka v strugah potokov na presihajočih jezerih, pa tudi na bregovih reke Pivke. Tina Kirn Prevleka nitastih alg na travi in grmovju (na obrobju) kaže na večji obseg ojezeritve Parskega jezera. Zavod za turizem Pivka Pivška pokrajina skozi leto – življenje med presihajočimi jezeri in velikimi zvermi V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so 31. januarja odprli občasno razstavo, ki obiskovalcem približa naravno in kulturno dediščino Pivške kotline. Razstava, nastala v sodelovanju Centra o velikih zvereh DINA Pivka, Občine Pivka, Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera in Zavoda za turizem Pivka, je na ogled do začetka junija 2025. Razstava predstavlja posebne živalske in rastlinske prebivalce pokrajine, ki jo zaznamujejo presihajoča jezera. Avtorici razstave, Helena Šneberger Mandelj iz Zavoda za turizem Pivka, in Eva Šabec Korbar iz Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, skozi letne čase predstavita življenje nekaterih manjših ali redkeje opaženih predstavnikov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Izpostavita kraškega škrgonožca, gorskega kosmatinca, strašničinega mravljiščarja, ilirske mečke in nekatere redke druge rastline, ter večje predstavnike medveda, risa in volka, ki zavetje poiščejo v JavorniškoSnežniških gozdovih. Gostovanje v Slovenskem planinskem muzeju omogoča vpogled v raznolikost slovenskih pokrajin in povezovanje vsebin iz interpretacijskih centrov, kot sta Center DINA Pivka in Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, ki na interaktiven način predstavljata naravno dediščino tega območja. Neli Štular iz Slovenskega planinskega muzeja je izrazila zadovoljstvo, da so se kolegi iz Centra DINA Pivka in Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer odločili, da del svojih odličnih vsebin predstavijo v muzeju v Mojstrani. »Z njimi smo tematsko obogatili že predstavljene gorniške vsebine in pokukali v skrivnostno življenje narave, ki s svojimi zgodbami bogati tudi naše pohodništvo. Še posebej pa smo veseli, da razstava, tako kot tudi naš muzej, s številnimi didaktično oblikovanimi pristopi, vabi obiskovalce k aktivnemu ogledu,« je izpostavila. Jana Gržinič, direktorica Zavoda za turizem Pivka, je ob tem poudarila: »Premalo se zavedamo, kako lepo domovino imamo. Koliko naravnega in kulturnega bogastva na tako Pivški list, marec 2025 majhni površini! Prav zato je pomembno, da jo vedno znova odkrivamo. Tovrstne razstave so odlična priložnost, da pogledamo širše. Mi smo na Gorenjsko prinesli košček našega, notranjskega sveta in duha. Seveda upamo, da bo razstava obiskovalcem zanimiva in poučna. Ko danes pogledam postavljene podobe, tudi mene ponovno navdušijo in vesela sem, da predstavljajo moj dom. Hvala Planinskemu muzeju za povabilo in sodelavcem za odlično opravljeno delo.« Besedam direktorice Zavoda za turizem je Tadej Kogovšek, vodja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, dodal: »Narava v Sloveniji je med bolj ohranjenimi v Evropi. Naravne danosti so nam ponudile to posebno pestrost rastlinskega in živalskega sveta, človek pa jo je zavedno ali nezavedno z dejavnostmi uspel in še poskuša ohranjati. Na to naravo smo lahko ponosni in prav je, da to predstavljamo tudi v interpretacijskih centrih.« Razstava je bila dopolnjena s tematsko delavnico za otroke, ki je v času zimskih počitnic mlajšim obiskovalcem skozi igro in raziskovanje približala živalski in rastlinski svet Pivške kotline. Vabljeni k obisku in raziskovanju Pivške pokrajine skozi vse letne čase! Krajinski park Pivška presihajoča jezera Zavod za turizem Pivka 15 Srečanje projektne ekipe Interreg IPA Adrion 4PETHABECO 14. februarja je Zavod za turizem Pivka gostil projektno ekipo Interreg IPA Adrion - 4PETHABECO. Projekt združuje deset partnerjev iz osmih držav jadranskojonskega območja, med katerimi so Albanija, Črna Gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Severna Makedonija, Srbija in Slovenija. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu, slovenski koordinator pa Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Pomemben partner projekta je tudi Lovska zveza Slovenije. Ostali partnerji prihajajo iz različnih institucij znotraj omenjenih držav, med katerimi so: Nacionalni park Butrint (Albanija), Univerza v Podgorici (Črna Gora), Grški center za biotsko raznovrstnost (Grčija), Institut za naravne vire Zagreb (Hrvaška), Nacionalni park Gran Sasso e Monti della Laga (Italija), Univerza sv. Cirila in Metoda (Severna Makedonija), Institut za ekologijo Beograd (Srbija) in Znanstveno-raziskovalno središče Koper (Slovenija). Zavod za turizem Pivka, ki upravlja s Centrom o velikih zvereh DINA, v projektu sodeluje kot pridruženi partner. Na srečanju so sodelovali Jana Gržinič, direktorica Zavoda za turizem Pivka, Helena Šneberger Mandelj, strokovna sodelavka, dr. Liliana Vižintin, projektna vodja, Gaja Kovač, finančni manager projekta pri ZRS Koper, Dean Langgela, strokovni sodelavec ZRS, in prof. dr. Boris Krištufek, sodelavec ZRS in strokovnjak na področju velikih zveri. V drugem delu srečanja se nam je pridružil tudi Tadej Kogovšek, vodja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (Občina Pivka). Projektna ekipa je predstavila ključne cilje projekta 4PETHABECO, ki so osredotočeni na ohranjanje populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo habitatov. Poseben poudarek je na krepitvi zelene infrastrukture, zmanjševanju konfliktov pri sobivanju in izboljšanju povezljivosti habitatov. Direktorica Zavoda za turizem Pivka je predstavila možnosti sodelovanja pri projektu ter izpostavila potencial sodelovanja. Sledil pa je ogled Centra DINA, kjer so si udeleženci ogledali razstavo, načine interpretacije in načrte za nadaljnje delo. Srečanje je bilo konstruktivno in je omogočilo krepitev sodelovanja med partnerji projekta ter lokalnimi deležniki. Dina Pivka Zimske počitnice 2025 V času Zimskih počitnic je Zavod za turizem Pivka organiziral in izvedel izobraževalne in ustvarjalne dogodke, ki so privabile številne obiskovalce. Mednarodni dan turističnih vodnikov (22. februar) Ob Mednarodnem dnevu turističnih vodnikov so v Centru o velikih zvereh DINA in Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer potekala brezplačna vodenja, ki sta jih izvedla licencirana turistična vodnika, Tjaša Žgur in Andrej Godina. Obiskovalci so spoznali živi in neživi svet pivških presihajočih jezer ter velike zveri, ki so njegovi stalni prebivalci - medvede in rise. Vodenj se je udeležilo več kot 50 oseb, med njimi tudi veliko lokalnih prebivalcev, kar nas še posebej veseli. Triglav v žepu Počitniški teden v Pivki (24. - 28. februar) V počitniškem tednu so v Pivki potekale različne ustvarjalne in izobraževalne delavnice za otroke, ki so jih pripravili Zavod za turizem Pivka in njegovi partnerji. • 24. februar je bil posvečen ustvarjalni delavnici "Triglav v žepu", v izvedbi Slovenskega planinskega muzeja iz Mojstrane. Otroci so se spoznali z zgodovino planinstva in izdelali modele Aljaževega stolpa ter planinskih kap​. delavnica na Reki Pivški list, marec 2025 16 • • • • Zavod za turizem Pivka 25. februar je bil dan za delavnico Hiše kulture v Pivki z naslovom "Poslikajmo Pivko". Otroci so raziskovali umetniške murale po mestu in ustvarjali lastne risbe ter skice muralov​. 26. februar je bil dan za kulinarično ustvarjanje v Večgeneracijskem centru Pivka, kjer so otroci pod mentorstvom prostovoljk pripravljali pustne dobrote, kot so flancati in buhtlji​. 27. februar je bila v sodelovanju z Notranjskim regijskim parkom izvedena naravoslovna delavnica "LIFE for Seed", kjer so otroci spoznavali pomen opraševalcev, kot so metulji, čebele in čmrlji, ter raziskovali naravo​. 28. februar je bil posvečen lovski delavnici "Do jezera in nazaj – po sledi za divjadjo", ki so jo izvedli lovci iz Lovske družine Pivka. Otroci so preučevali sledi divjih živali in spoznavali življenje v gozdu​. V tem tednu so se odvijala tudi gostovanja, ki so obiskovalcem omogočila dodatno izobraževanje o velikih zvereh. • 25. februar je bila izvedena delavnica o velikih zvereh v Planinskem muzeju v Mojstrani, kjer so udeleženci raziskovali življenje medveda, volka in risa ter spoznali Pivško pokrajino skozi občasno razstavo "Pivška pokrajina skozi leto: Življenje med presihajočimi jezeri in velikimi zveri, ki je v Planinskem muzeju na ogled do začetka junija. Vabilo na srečanje Medvedu prijaznih ambasadorjev in lokalnih ponudnikov Zavod za turizem Pivka in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani vabita vse obstoječe ambasadorje oznake Medvedu prijazno, pa tudi tiste, ki si želijo pridobiti to oznako, da se pridružijo srečanju, ki bo potekalo v sklopu projekta »UL za trajnostno družbo – ULTRA«. Srečanje bo potekalo v soboto, 29. marca 2025, ob 10. uri v Centru o velikih zvereh DINA (Krpanov dom Pivka). Namen dogodka je spodbujanje mreženja med obstoječimi ambasadorji in novimi ponudniki, ki bi želeli pridobiti oznako. Na srečanju bomo predstavili oznako Medvedu prijazno, spletno stran za predstavitev ambasadorjev in njihovih izdelkov/storitev ter pravilnik za pridobitev oznake. Udeleženci bodo prejeli tudi Medvedu prijazne materiale. Zavod za turizem Pivka si aktivno prizadeva za širjenje prisotnosti oznake na našem območju, saj je spodbujanje sobivanja z velikimi zvermi ključni cilj Centra o velikih zvereh DINA, ki ga upravlja Zavod. Kljub imenu je oznaka namenjena vzpodbujanju sobivanja z vsemi tremi velikimi zvermi: medvedom, volkom in risom. Pomemben del krepitev oznake je tudi prodaja izdelkov s to trajnostno oznako v Centru DINA in Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. Srečanje je odlična priložnost za vključitev v omrežje Medvedu prijaznih ponudnikov. Prijave so obvezne in možne preko spletne strani www.dinapivka.si. Pivški list, marec 2025 delavnica v Mojstrani • 28. februar je bila podobna delavnica izvedena v Slovenskem domu KPD Bazovica v Reki, kjer so se otroci naučili prepoznavati sledi velikih zveri in izdelovali maske teh živali​. V sodelovanju z RRA Zeleni kras smo udeležencem omogočili tudi virtualno doživetje. Z VR očali so lahko opazovali medveda v njegovem naravnem okolju. Na zaključek počitniškega tedna, 2. marca, so obiskovalci imeli priložnost doživeti pustne aktivnosti na Velikem pustnem karnevalu v Cerknici, kjer je ekipa Centra o velikih zvereh DINA predstavila 3D tiskanje lobanj velikih zveri in omogočila izdelavo mask medveda, volka in risa. Ob tem so obiskovalci spoznali tudi novo pustno figuro, Medveda BU-ja​. Zavod za turizem Pivka 17 Tematski teden 2025: Doživite naravo skozi umetnost Zavod za turizem Pivka je uspešno kandidiral na razpisu Zavarovalnice Triglav d.d. za sponzorska sredstva, ki bodo namenjena izvedbi Tematskega tedna 2025. Letos bo dogodek potekal pod geslom Doživite naravo skozi umetnost in bo obiskovalcem omogočil edinstveno povezovanje z naravo preko različnih umetniških izraznih sredstev. presihajočih jezer in Hiši kulture v Pivki. Programi bodo vsebinsko prilagojeni starostnim skupinam, potekali bodo v dopoldanskem času in bodo časovno prilagojeni rednim vrtčevskim oziroma šolskim skupinam, kar je preizkušena praksa iz preteklih let. Dogajanje bo potekalo od 19. do 24. maja 2025, v času, ko obeležujemo več pomembnih mednarodnih dni, povezanih z naravo in njenim varovanjem – med njimi Mednarodni dan čebel, Svetovni dan biotske pestrosti in Evropski dan parkov. V soboto, 24. maja, bo dogajanje odprto za širšo javnost. Obiskovalci bodo lahko uživali v tematskih sprehodih, javnih vodenjih, ustvarjalnih delavnicah, glasbenih in gledaliških nastopih, prav tako pa si bodo lahko ogledali razstavo otroških umetniških izdelkov, ki bodo nastajali tekom celotnega tedna. Odlična priložnost za šole in vrtce Od ponedeljka do petka bo program namenjen pedagoškim skupinam (vrtcem in osnovnim šolam), ki bodo skozi delavnice, vodene oglede in interaktivne aktivnosti spoznavale naravo na ustvarjalen način. Vsebine, ki jih v sklopu tematskega tedna ponudimo, so za šole in vrtce brezplačne, kar omogoča izjemno dostopno izvedbo naravoslovnih ali kulturnih dni. Skupine lahko naše stalne pedagoške programe združijo z aktivnostmi tematskega tedna in si tako oblikujejo kakovosten, raznolik in cenovno ugodnejši program. Pedagoški programi za vrtčevske in šolske skupine bodo obsegali naravoslovne in umetniške vsebine, ki jih bomo izvajali v Centru DINA, Ekomuzeju Pivških Sobota za vse generacije Vabimo šole in vrtce k prijavi Pedagoške ustanove, ki želijo sodelovati v programu, vabimo, da si pravočasno rezervirajo termin. Podrobnosti o prijavah in programu bodo kmalu dostopne na naši spletni strani. Rezervirajte si datum in se nam pridružite Ne zamudite edinstvene priložnosti za doživljanje narave skozi umetnost! Več informacij in rezervacij: info@visitpvika.si »Tukaj smo, ker imamo radi filme. In kje smo se v filme zaljubili? V kinu.« Sean Baker Režiser Sean Baker je s filmom Anora, ki smo si ga lahko ogledali tudi v Kinu Pivka, letos osvojil kar pet oskarjev, vključno z nagradama za najboljši film in najboljšo režijo. V svojem govoru je poudaril pomembnost kina za vse ljubitelje filma, hkrati pa izpostavil, da so številni letošnji nominiranci prišli iz neodvisnih produkcij, kar odstopa od dosedanje prevlade velikih hollywoodskih studiev. Tudi v Kinu Pivka delimo mnenje Seana Bakerja – kinodvorana je prostor, kjer skupaj doživljamo filme, se smejimo, jočemo in raziskujemo neznane svetove. Je prostor, ki ga nikakor ne more zamenjati mali ekran domače televizije. Veseli nas, da je bila večina letošnjih oskarjevih nagrajencev predvajana tudi v našem kinu. Zato bomo še naprej v naš četrtkov art kino program uvrščali filme, ki niso del velike hollywoodske produkcije. Poleg art kino četrtkov pa seveda ob sobotah nadaljujemo tudi s predvajanjem kvalitetnih filmskih uspešnic ter programom za mlajše občinstvo (sekcija Kino in Mini na programu). Našemu programu lahko sledite na spletni strani visitpivka.si/kino-pivka, naši Facebook strani Kino Pivka, občinski spletni strani, ali pa se prijavite na e-novičnik, kjer boste tedensko obveščeni o filmskih projekcijah.Se vidimo v kinu! Kino Pivka, Zavod za turizem Pivka, foto: Valter Leban Pivški list, marec 2025 18 Park vojaške zgodovine Slovenski avto leta 2025 15. januarja je v kompleksu Parka vojaške zgodovine potekala 33. podelitev nagrade izbora Slovenski avto leta 2025. Devet avtomobilističnih novinarskih uredništev, med katerimi so Atmosferci, Avto magazin, Avtomobilizem, Delo in Slovenske novice, Dnevnik ter Nedeljski dnevnik, Motorevija AMZS, RTV Slovenija (Radio Val 202 in televizijska oddaja Avtomobilnost), Siol in Večer (Večer in Avtomanija), so prvotni seznam novih modelov avtomobilov, ki so na slovenski trg prišli leta 2024, izbrali peterico najboljših. Med finaliste so se uvrstili modeli izključno evropskih proizvajalcev, in sicer Citroën C3, Dacia Duster, Peugeot 3008, Renault Symbioz in Škoda Superb. V drugem delu izbora so bralci, gledalci in poslušalci vseh sodelujočih uredništev odločali, kateri avtomobil bo dobil naslov Slovenski avto leta 2025. Na razglasitvi, ki je potekala v paviljonu A v Parku vojaške zgodovine, je slavila Škoda Superb. Za Škodo je to že četrta nagrada Slovenski avto leta, saj je prvič slavila leta 2014 z modelom Octavia, naslednje leto je slovensko javnost najbolj prepričala Fabia, leta 2021 pa je v izboru ponovno zmagala Škoda Octavia. Na prireditvi, ki jo je povezovala Ula Furlan, je zbrane pozdravil tudi mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da so si organizatorji podelitve letošnje nagrade izbrali ravno Park vojaške zgodovine, saj je izjemna kulisa dodatno obogatila dogodek. Nagrado izbora pa je predstavnici Škode, Nini Leben, izročil predsednik izbora Slovenski avto leta 2025 Blaž Poženel. PVZ, foto: Uroš Modic Park vojaške zgodovine prejel donacijo kompleta prve pomoči iz druge svetovne vojne Park vojaške zgodovine je 22. januarja prejel donacijo nemškega vojaškega kompleta prve pomoči iz obdobja druge svetovne vojne. Najditelj se je po tem, ko je na podstrešju odkril škatlo z ohranjenimi medicinskimi pripomočki in zdravili, odločil, da vojaški komplet podari muzeju. Za njegovo velikodušno donacijo, s katero je pokazal zgleden odnos do dediščine, se mlademu donatorju Aljažu in njegovi družini iskreno zahvaljujemo. Park bogatejši za novo maketo železniškega topa Zbirko Parka vojaške zgodovine je obogatila nova odlična maketa Danijela Viteza v razmerju 1:35, ki dopolnjuje zgodbo nemškega železniškega topništva konec druge svetovne vojne na območju Operacijska cona Jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland – OZAK). Gre za maketo francoskega topa Canon de 32 modèle 1870/84, ki ga je nemška vojska po porazu Francije zaplenila in uvedla v uporabo pod oznako 32cm K(E) 651(f). Top je tehtal 162 ton, granata kalibra 320 mm pa je imela težo 388 kg in doseg 22 km. Top je bil tehnološko podrejen nemškemu železniškemu topu Krupp K5, ki je bil tudi prisoten na našem ozemlju ob koncu druge svetovne vojne. PVZ Pivški list, marec 2025 PVZ, foto: Timotej Horvat Park vojaške zgodovine 19 Otvoritev gostujoče razstave »IN (Novo) MESTO? nemško bombardiranje. ruševine. obnova.« 5.februarja je v Parku vojaške zgodovine potekala otvoritev razstave »IN (Novo) MESTO? nemško bombardiranje. ruševine. obnova.« Zbrane je nagovoril direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič, sledil je pozdrav Jasne Dokl Osolnik, direktorice Dolenjskega muzeja Novo mesto, ter avtorice razstave, Marjete Bregar, kustosinje zgodovinarke iz Dolenjskega muzeja. Razstavo je slovesno odprl generalni direktor Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino, mag. Matjaž Ravbar. Odprtje razstave je obogatil nastop Orkestra Slovenske vojske. Razstavo »In (Novo) mesto? nemško bombardiranje. ruševine. obnova« je Marjeta Bregar, kustosinja zgodovinarka iz Dolenjskega muzeja, pripravila v sodelovanju z arhitektko Natalijo Zanoški iz Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine, umetnostno zgodovinarko Katarino Dajčman in oblikovalko Majo Rudolf Markovič, pomoč pri izdelavi lesene konstrukcije razstave pa je ponudila Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola Novo mesto. Razstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Novo mesto, pri gostovanju pa tudi Park vojaške zgodovine. Razstava predstavlja nemške letalske napade na Novo mesto v času druge svetovne vojne, zlasti tri napade, ki so dolenjsko prestolnico prizadeli spomladi 1941 in jeseni 1943. Tema razstave pa niso samo letalski napadi, trpljenje in strah prebivalcev, temveč tudi obnova mesta, ki je sicer trajala še dobro desetletje. S pomočjo bogatega arhivskega in fotografskega gradiva je tako podan vpogled v predvojno, medvojno in povojno dogajanje v Novem mestu. Razstava obuja spomine prebivalcev mesta, ki so doživeli bombardiranja, opozarja na nevarnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev ter poudarja pomen ohranjanja tako snovne kot nesnovne kulturne dediščine. Gostovanje razstave sovpada z začasno razstavo Parka »Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945«, ki je bila odprta septembra lani. Skupaj obiskovalcem omogočata še bolj celovit vpogled v medvojno dogajanje na slovenskem nebu v obdobju druge svetovne vojne. PVZ, foto: Boštjan Kurent Gostujoča razstava »Zgodba o dveh transportih. Medžimurski in prekmurski Judje med holokavstom.« 21. januarja je v Parku vojaške zgodovine potekalo predavanje Borisa Hajdinjaka, direktorja Sinagoge Maribor in avtorja razstave »Zgodba o dveh transportih. Medžimurski in prekmurski Judje med holokavstom.« Razstava je bila pripravljena v okviru projekta »Never Forget« (Nikoli ne pozabimo). Pivški list, marec 2025 20 Park vojaške zgodovine Zbrane je najprej nagovoril direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič, nato pa je Boris Hajdinjak predstavil zgodovino judovske skupnosti na območju Prekmurja in Medžimurja. Poudaril je njihov doprinos k regionalnemu razvoju in njihovo aktivno vključenost v mestne pa tudi ruralne lokalne skupnosti. Predstavil je nekaj izjemnih posameznikov in družin judovske skupnosti, ki so zasedali pomembne položaje, in njihovo usodo v času druge svetovne vojne. Predstavil je tudi zgodbi o dveh predmetih, ki poleg številnih izjemnih in tragičnih fotografij dopolnjujeta razstavo. Prvi je beležka, ki jo je Lajos Blau v času nemškega ujetništva dopolnjeval s fotografijami svoje žene Magde, hčerke Livie in drugih sorodnikov. Zadnje fotografije je prejel spomladi 1944, tik preden je bila večina lendavskih Judov odpeljana v taborišče Auschwitz. Za njuno usodo je zvedel šele po vrnitvi domov. Drugi predmet na razstavi pa je odeja, ki jo je Terezija Fürst vzela iz skladišča zaplenjenih predmetov taboriščnikov in jo podarila svoji materi, ki jo je uporabila kot pokrivalo med dolgo potjo nazaj domov, po osvoboditvi koncentracijskega taborišča Auschwitz. PVZ, foto: Boštjan Kurent Slovenski kulturni praznik v Parku vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine je 8. februarja potekalo razgibano muzejsko dogajanje ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je v muzej privabilo veliko število obiskovalcev. Dogodek predstavlja začetek pestrega letnega muzejskega dogajanja v letu 2025. Na praznični dan se je skozi muzejske zbirke in razstave sprehodilo 1955 obiskovalcev, zlasti družin s šolarji, katerih živahna energija je napolnila muzejske prostore. Za množico obiskovalcev je bil pripravljen razgiban program, prilagojen vsem vrstam ljubiteljev kulture. Praznično muzejsko dogajanje so obogatila vodenja po dveh začasnih razstavah, in sicer »Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945«, ki jo je pripravil Park vojaške zgodovine v sodelovanju z raziskovalcem Sašo Radovanovičem, ter razstava »IN (Novo) MESTO? nemško bombardiranje. ruševine. obnova.«. Vodenje po slednji je imela kar njena avtorica Marjeta Bregar, kustosinja zgodovinarka iz Dolenjskega muzeja. V okviru dodatnih vsebin je potekalo tudi več splošnih vodenj po zbirkah in razstavah v paviljonih A, B ter C, potekal je tudi voden ogled razstave o razvoju Parka vojaške zgodovine z naslovom »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)«. Posebno zanimanje obiskovalcev so letos poželi vodeni ogledi policijskega čolna P-111, ki predstavlja najnovejši pridobljen muzejski »XXL eksponat«, ter voden ogled voznega dela zbirke vozil v tankovskih garažah, pri katerem so obiskovalci pokukali v zakulisje zbirk Parka Pivški list, marec 2025 vojaške zgodovine. Za ljubitelje filmskih projekcij in dokumentarnih filmov je bilo poskrbljeno s predvajanjem filma »Eddyjeva vojna» (Eddy’s War), produkcijske hiše Zeppers Film & TV, ki ga je režiral Joost van der Valk. Film prikazuje van Wesselovo dokumentiranje zgodb s svojim fotoaparatom, rezultat katerega je razstava »Vojne zgodbe – Ukrajina od blizu«. V Depojih državnih muzejev, ki delujejo znotraj kompleksa Parka vojaške zgodovine, je poleg ogledov zbirk potekala tudi predaja predmetov g. Rudija Valenčiča, znanega športnika iz Pivke, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Vzporedno z muzejskim dogajanjem je na slovenski kulturni praznik v Pliskovici na Krasu potekala otvoritev razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Razstava obuja zgodovinski spomin na vojaško poljsko bolnišnico, ki je v letu 1917 pri vasi Kosovelje nudila zdravstveno oskrbo ranjenim in bolnim vojakom v zaledju soške fronte. Avtor razstave, direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič, je ob tej priložnosti zbranim predstavil vsebino razstave s poudarkom na njenem jedru – umetelno dovršeni maketi, s katero je njen avtor, Franci Pogačar, v merilu 1 : 10 detajlno poustvaril kapelo bolnišnice v Kosoveljah. PVZ, foto: Timotej Horvat Park vojaške zgodovine 21 Gostovanje razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu« Razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu« avtorja mag. Janka Boštjančiča, direktorja Parka vojaške zgodovine, od 25. februarja gostuje v Notranjskem muzeju Postojna. Avstro-ogrska vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku prve svetovne vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. Kot nepogrešljiv del zaledne zdravstvene oskrbe vojakov je najprej stala v Škrbini na Krasu, dokler ni bila začasno premaknjena v Štanjel. Aprila 1917 je začela delovati na novi lokaciji v Kosoveljah, kjer je bilo ranjenim in bolnim na voljo 170 postelj. Bolnišnični kompleks v Kosoveljah je sestavljalo 9 bolnišničnih zgradb – štiri barake za ranjene in bolne, baraka za okrevanje, oficirska baraka, očesna klinika, baraka za obolele s hemeroidi ter kuhinjska baraka. Po preboju fronte oktobra 1917 se je bolnišnica preselila v mesto Motta di Livenza 40 kilometrov severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne. Jedro razstave o Feldspitalu 808 predstavlja maketa kapele, ki je bila sočasno z bolnišničnimi barakami postavljena sredi kompleksa v Kosoveljah za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja. Umetelno dovršeno maketo kapele je po naročilu Parka vojaške zgodovine z izjemno skrbjo za detajle in zgodovinsko avtentičnost izdelal Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani, pri čemer je v njeno izdelavo vložil več kot 2.500 ur svojega dela. Izdelava makete je bila velik izziv, saj je bila kapela po drugi svetovni vojni podrta, dolgo časa pa ni bila poznana niti nobena njena fotografija. Pripravo načrta makete je omogočila šele dragocena najdba albuma fotografij Feldspitala 808, ki ga je po spletu naključij v Nemčiji odkril znani zbiralec fotografij Marko Mohorčič. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete. Razstava bo v Notranjskem muzeju na ogled do 1. maja 2025. Vabljeni k ogledu! PVZ, foto: Boštjan Kurent Zbirko Parka vojaške zgodovine obogatila uniforma prvega obrambnega ministra Republike Slovenije Slovenski mediji so pred meseci obširno poročali o dražbi predmetov, ki jih je dal v prodajo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Med predmeti, ki so se prodali na dražbi, je bila tudi uniforma Teritorialne obrambe Republike Slovenije iz leta 1991, ki jo je imel Janez Janša kot takratni obrambni minister. Po dolgi in rahlo ovinkasti poti je dragocena uniforma končno našla svoje mesto v muzeju. Direktor in lastnik podjetja Škerjanc d. o. o. iz Povžan pri Materiji, g. Mitja Škerjanc, ki je uniformo kupil na dražbi, jo je v ponedeljek, 3. marca 2025, namreč podaril Parku vojaške zgodovine. Predaje uniforme sta se udeležila tudi njen prvotni lastnik Janez Janša in župan Občine Pivka Robert Smrdelj. Direktor Parka vojaške zgodovine se je donatorju zahvalil za dragoceno darilo in izrazil veselje, da je uniforma enega najpomembnejših akterjev osamosvojitvenega dogajanja in vojne leta 1991 postala del zbirke Parka vojaške Janez Janša, Mitja Škerjanc, Janko Boštjančič, Robert Smrdelj zgodovine, ter obljubil, da bo ob predvideni prenovi razstave »Pot v samostojnost« naslednje leto, ko bomo praznovali 35 let samostojnosti Republike Slovenije, uniforma vključena v stalno postavitev. PVZ, foto: Boštjan Kurent Pivški list, marec 2025 22 Naši kraji in ljudje Intervju: dr. Nardo Stegel Dr. Nardo Stegel je dolgoletni družinski zdravnik, specialist splošne medicine, ki je več kot tri desetletja skrbel za zdravje prebivalcev na Pivškem. Bil je med pionirji na področju zdravljenja bolezni zaradi prepovedanih drog v Sloveniji. Kot sin priznanih zdravnikov, Mite Sič in Silva Stegla, je sledil družinski tradiciji. Čeprav sta ga sprva privlačili specializaciji, kot sta kirurgija in ortopedija, je usoda želela drugače, svojo pot je začel v splošni medicini. Odigral je ključno vlogo pri ustanovitvi Centrov za zdravljenje bolezni zaradi prepovedanih drog v Pivki in Ilirski Bistrici, kjer je pomagal številnim odvisnikom na poti okrevanja. Njegovo delo je bilo vseskozi povezano z ozaveščanjem glede srčno žilnih bolezni in odvisnosti v podjetjih, šolah in medijih. Poleg tega je dejaven v občinskem štabu civilne zaščite, kjer je v času epidemije s Covid-19 veliko pozornost posvečal ozaveščanju o posledicah te bolezni, ki so jo precej podcenjevali. Po upokojitvi ostaja dejaven zdravnik, saj še naprej vodi center za zdravljenje odvisnosti v Ilirski Bistrici in nekaj ur na teden pomaga v pivškem centru. Zdravniški poklic vam je bil položen v zibelko? Oba starša, oče Silvo in mama Mita, sta bila zdravnika. Mama mi je sicer pripovedovala, da sem v vrtcu govoril, da bom kuhar, a odkar pomnim, sem vedel, da bom zdravnik. Druge možnosti nisem videl, kar pa je bilo precej tvegano – če ne bi opravil sprejemnega izpita, ne vem, kaj bi storil. Na srečo se je vse dobro izteklo. Moje ambicije so bile sprva drugačne, usmerjene v kirurgijo in ortopedijo. Vendar sem bil po družinski odločitvi »dodeljen« Zdravstvenemu domu v Postojni, kjer takrat druge specializacije kot splošna medicina, danes družinska medicina, ni bilo na voljo. Tako sem ostal na tem področju. Zdravniki so v Pivko prihajali le za določen čas, enako sem bil dodeljen tudi jaz. Vendar sem bil tukaj zadovoljen in ostal do upokojitve. Ko je direktor Zdravstvenega doma, dr. Zorman, predlagal mojo premestitev nazaj v Postojno zaradi pomanjkanja zdravnikov, so se prebivalci Pivke temu odločno uprli. Organizirali so peticijo in zbrali več kot 600 podpisov, da bi ostal. Njihova podpora je bila odločilna, zato sem ostal v Pivki. Zakaj ste se upokojili, obenem pa odločili, da boste vendarle še nekoliko vpeti v dosedanje delo? Pred tremi leti sem zbolel, kar je bil prvi znak, da moram nekaj spremeniti v svojem življenju. Delal sem na več področjih hkrati, kar je postalo preveč naporno. Čeprav bi lahko nadaljeval še kakšno leto, sem na tehtnico postavil zdravje in kariero ter se odločil za zdravje. Zaradi velikega pomanjkanja zdravnikov, zlasti na področju zasvojenosti, bom še naprej vodil center v Ilirski Bistrici in pomagal v pivškem centru nekaj ur na teden. To sicer ni bil moj namen, saj imam veliko drugih aktivnosti in bi lahko lepo živel v pokoju. Vendar bom nekaj let še pomagal, dokler ne najdejo novega zdravnika. Pivški list, marec 2025 Koliko let ste delali kot družinski zdravnik? Svojo kariero družinskega zdravnika sem začel leta 1982. V tem obdobju sem bil odsoten le deset mesecev zaradi služenja vojaškega roka. Kako je nastal center za zdravljenje odvisnosti? Leta 1995 smo začeli z zdravljenjem odvisnosti, sprva s podporo centroma v Logatcu in Kopru, kjer smo skrbeli za odvisnike iz našega območja, ki so k nam prihajali po metadon. Zaradi naraščajočega števila pacientov smo zaprosili za ustanovitev ambulante za zdravljenje odvisnosti, ki je leta 2002 prerasla v center. Kaj vas je spodbudilo, da ste se posvetili temu področju? Let 1994 sta dr. Krek in dr. Kastelic promovirala nov način zdravljenja opiatne zasvojenosti. Kot nekakšna apostola sta prišla v naš zdravstveni dom, kjer so ju skoraj vrgli ven zaradi njunih inovativnih pristopov. Oba sta bila moja sošolca na medicinski fakulteti. Povabila sta me, naj se jima pridružim pri ustanavljanju centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. Sprva sem pomagal, nato pa sem ostal in se poglobil v to področje. To je bil velik izziv, saj je tesno povezano s psihiatrijo. Zato sem moral pridobiti novo znanje. Poleg tega področje zasvojenosti, vključno z alkoholizmom in nekemičnimi zasvojenostmi, še vedno nima ustreznega poudarka v učnem programu medicinske fakultete. Zato je bilo ključno, da sem se sam angažiral in poglobil v to področje. Na kakšen način ste premostili vse ovire ob ustanovitvi tega centra in njegovem obstoju? Pri ustanavljanju centra smo se soočali z izzivi, povezanimi s stigmatizacijo tako pacientov kot tudi nas, zdravnikov, ki smo se posvetili temu področju. Zlasti starejši zdravniki so nasprotovali novim pristopom zdravljenja zasvojenosti. Naši kraji in ljudje 23 Danes so v ospredju tudi druge oblike odvisnosti. Vse odvisnosti imajo nevrobiološko podobnost, ne glede na to, ali gre za prepovedane droge, alkohol ali nekemične odvisnosti, kot so debelost, igre na srečo, odvisnost od interneta in socialnih omrežij. V našem centru, ki se osredotoča na preprečevanje in zdravljenje bolezni zaradi prepovedanih drog, obravnavamo tudi druge oblike odvisnosti. Posameznike usmerjamo k ustreznim specialistom in subtilnejšim načinom zdravljenja, prilagojenim njihovim specifičnim potrebam. 70 do 80 odstotkov časa smo posvetili ozaveščanju širše skupnosti, predvsem v šolah in podjetjih, da bi jim predstavili pomen našega dela, cilje in metode zdravljenja. Pomemben del zdravljenja odvisnikov je, da jih okolica sprejme. To je moje naslednje vprašanje, kakšna je vloga družbe pri rehabilitaciji odvisnikov? Naš cilj je bil dvojni: širši in ožji. Na širši ravni smo si prizadevali za preprečevanje nalezljivih bolezni, kot sta hepatitis C in HIV, ki sta pogosto povezana z odvisnostjo. Poleg tega smo želeli zmanjšati kriminalne dejavnosti, povezane s preprodajo drog, ter preprečiti, da bi se stanje odvisnikov tako poslabšalo, da bi postali resnično moteči za skupnost. V preteklosti je bila Pivka znana po visoki stopnji uporabe igel in okužb, kot je hepatitis C. Z uvedbo preventivnih programov in ozaveščanjem smo uspeli zmanjšati te težave. Kljub temu pa še vedno prihaja do incidentov, ki so za občane neprijetni. Že samo srečanje z odvisnikom lahko pri nekom povzroči nelagodje. Na ožji ravni smo se osredotočili na zdravljenje odvisnikov, da bi jim pomagali premagati odvisnost in izboljšati kakovost njihovega življenja. Kar se tiče prenehanja jemanja drog, smo uspešni. Proces rehabilitacije je dolgotrajen in zahteva stalno podporo ter spremljanje. Nemška študija je na primer pokazala, da je za popolno ozdravitev odvisnosti pogosto potrebnih od 8 do 15 let. Imeli ste priložnost sodelovati pri oblikovanju politik in strategij na področju zdravljenja odvisnosti. Bili smo med pionirji na tem področju, Slovenija pa je v evropskem merilu izstopala kot ena najuspešnejših držav, zlasti pri implementaciji programov in sprejemanju ustreznih politik. Posebnost naše države je, da je ta program financiran iz obveznega zavarovanja, kar je velika prednost. Naš sistem je zgled mnogim državam, saj je izjemno dostopen. Prizadevamo si tudi za ozaveščanje odvisnikov, da se vključijo v obvezno zavarovanje. Posledično imamo tudi veliko število vključenih v program. Kateri bi bil naslednji korak, če bi želeli še izboljšati delovanje teh centrov? Trenutno izvajamo vse, kar je v naši moči, in sproti uvajamo izboljšave. V okviru novega evropskega projekta načrtujemo razširitev strokovnih timov z vključitvijo socialnih delavcev in pedagogov, odvisno od potreb posameznih centrov. Ker so centri za socialno delo preobremenjeni, se ne morejo posvetiti tej problematiki. Kako je potekala promocija zdravja v vaši družinski ambulanti? V naši ambulanti smo 15 let izvajali preventivne dejavnosti, kot je test hitre hoje, dvakrat letno, v sodelovanju z zdravstvenimi delavci in predstavniki lokalne skupnosti, z namenom preprečevanja bolezni srca in ožilja. Ozaveščali smo tudi v podjetjih in preko Radia 94. Podporo so nam nudili člani ekipe: Cvetka, Tjaša, Elvira, Milena ter zunanji sodelavci. Med prvimi smo uvedli referenčno ambulanto. Preventiva je sicer del vsake ambulante, a je odvisna od razpoložljivega časa. V zadnjem času smo se soočali tudi z dezinformacijami, povezanimi s COVID-19. Aktivni ste bili tudi v občinskem štabu civilne zaščite. Kot član občinskega štaba civilne zaščite sem veliko časa namenil ozaveščanju javnosti o sami bolezni COVID-19, ne da bi se opredeljeval do nacionalnih ukrepov. Nekateri so namreč podcenjevali posledice bolezni, ki so bile pogosto predstavljene kot manj resne, kot so v resnici bile. To ozaveščanje je bilo del naših preventivnih prizadevanj, ki smo jih izvajali v okviru civilne zaščite, občinskih struktur ter ambulant in predavanj. Omenili ste tudi ozaveščanje v podjetjih? Podjetja se soočajo z visokim absentizmom, ki je pogosto posledica pomanjkljivega razumevanja bolezni. Čeprav nekateri zaposleni morda izkoriščajo sistem, večina tega ne počne. Kljub temu v podjetjih ni dovolj posluha za te težave. Težave se pojavljajo pri različnih boleznih, vključno z zasvojenostmi, motoričnimi obolenji, kot so revmatične bolezni in bolečine v križu. Večkrat sem izvajal predavanja za delavce in vodstvo, da bi da bi pomagal k boljšemu razumevanju teh težav. Zaposleni, ki se soočajo z boleznijo, se običajno posvetujejo z zdravnikom. Pomembno pa je, da tudi na delovnem mestu razumejo, da njihova storilnost morda ne bo več stoodstotna. Se pravi, da ste bili zelo angažiran zdravnik, tudi izven časa svojega delovnika? Kot družinski zdravnik sem bil močno predan svojemu poklicu, ki presega običajen osemurni delovnik. Vedno sem bil dosegljiv na isti telefonski številki, saj verjamem, da je biti zdravnik poslanstvo in način življenja, kjer je vse, vključno z dopusti, podrejeno skrbi za paciente. Moja partnerica, prav tako iz medicinske stroke, je to predanost razumela. Moja hči iz prvega zakona je medicinska sestra, ki uživa v svojem poklicu, medtem ko je sin računalničar. Žal ni nihče študiral medicine. Pivški list, marec 2025 24 Naši kraji in ljudje Kako je bila pomembna podpora celotne ekipe v ambulanti? Odločitev za odprtje zasebne ambulante je bila ena mojih najboljših potez. Ključ do uspešnega delovanja je imeti odlično ekipo; ob koncu nas je bilo osem zaposlenih: dva zdravnika (psihiater in jaz), psiholog ter medicinske sestre. Ko pogledam nazaj, lahko rečem, da smo bili prijatelji, ki smo se družili tudi zasebno. Kako ste se spoprijemali s stresom, ki ga prinaša ta način življenja? Da bi obvladal stres, ki ga prinaša moj način življenja, sem se začel bolj intenzivno ukvarjati s športom, kar je zame postalo nekaj podobnega meditaciji. Redno tečem trikrat do štirikrat na teden po osem kilometrov, kolesarim in pozimi smučam. Ta telesna aktivnost mi pomaga ohranjati tako telesno kot psihično zdravje. » Alenka Furlan Čadež, foto: Valter Leban Kot družinski zdravnik sem bil močno predan svojemu poklicu, ki presega običajen osemurni delovnik. Vedno sem bil dosegljiv na isti telefonski številki, saj verjamem, da je biti zdravnik poslanstvo in način življenja, kjer je vse, vključno z dopusti, podrejeno skrbi za paciente. Podelili priznanja Civilne zaščite za Notranjsko V Kulturnem domu Hrpelje so 10. marca podelili priznanja Civilne zaščite za območje Regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko. Podelili so sedem bronastih znakov, tri srebrne znake in dve plaketi Civilne zaščite, s katerimi so nagradili posameznike in organizacije za njihov prispevek k zaščiti in reševanju. Zbrane je nagovoril Leon Behin, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dogodka se je udeležila podžupanja Občine Pivka Majda Godina. Prejemniki bronastega znaka Civilne zaščite so mag. Katja Buda, ki je s svojim znanjem s področja vremenoslovja sodelovala pri več pomembnih akcijah, Rebeka Leskovic, vodnica reševalne psičke Sko iz Enote reševalnih psov ŠKD Logatec, ter Jozo Pranjić, član ekipe prve pomoči Civilne zaščite Občine Postojna. Priznanje so prejeli tudi Blaž Rogelja, operativni vodja enot ob največjih požarih na Krasu, jamarski reševalec Vid Trebše, dolgoletni sodelavec Regijskega centra za obveščanje Postojna Igor Ujčič ter ekipa prve pomoči Rdečega križa Občine Hrpelje-Kozina, ki se je izkazala pri večjih intervencijah. Srebrni znak Civilne zaščite je na slovesnosti na Brdu pri Kranju prejela županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan za prispevek k razvoju sistema zaščite in reševanja. Ob 100-letnici delovanja sta srebrni znak prejela tudi Prostovoljno gasilsko društvo Ivanje selo in Prostovoljno gasilsko društvo Podgrad, podeljena bosta na slavnostnih prireditvah obeh Prostovoljnih gasilskih društev. Plaketo Civilne zaščite za 70 let delovanja pa sta prejeli Gasilska zveza Cerknica in Gasilska zveza Ilirska Bistrica, ki bosta priznanje prejeli na slavnostnih prireditvah v letošnjem letu. AFČ Praznujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne Ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne se spominjamo pomembnih zgodovinskih dogodkov in bojev za osvoboditev Primorske. Ključni trenutek je bil 7. maja 1945, ko je v Zagorju pri Pivki nemški 97. armadni korpus s 16.000 vojaki podpisal predajo jugoslovanski IV. armadi. Pivški list, marec 2025 Ti boji so bili del širšega konca vojne, v katerem so se na slovenskem ozemlju srečevale različne vojaške sile. V spomin na te dogodke bodo v Pivki organizirane prireditve, ki bodo osvetlile pomen osvoboditve in kulturnega razvoja po vojni. Spomeniki NOB še danes pričajo o pomembnih zgodovinskih dogodkih, zato je prav, da poznamo njihova sporočila. Ob spomeniku padlim vaščanom iz Zagorja, Naši kraji in ljudje 25 Parij in Drskovč med NOB stoji manjše spominsko obeležje, ki nas opominja na 7. maj 1945 – dan, ko je bila podpisana predaja nemške vojske in s tem zaključena II. sv. vojna na Primorskem. Ob koncu aprila 1945 je IV. armada jugoslovanske vojske iz Bosne usmerila svoje sile proti severu, osvobodila otoke Krk in Rab, Istro ter napredovala na slovensko ozemlje. Na močno utrjenem območju Reke se je spopadla s 97. nemškim korpusom, pri čemer so srditi boji potekali v Klani in Ilirski Bistrici med 24. aprilom in 3. majem. Pivka je bila osvobojena 27. aprila. General Hössling, ujet v brezizhodni položaj, je navezal stik s štabom IV. armade v Zagorju. Pogajanja o predaji so potekala v noči med 6. in 7. majem v Petrovi hiši v Zagorju, kjer je zjutraj sledil podpis kapitulacije 97. armadnega korpusa s 16.000 vojaki in tremi generali. To pomembno dejanje je zaznamovalo konec vojne na Primorskem. Spomnimo na pomlad 1945, ko je prav slovensko ozemlje postalo stičišče armad in umikajočih množic. Rdeča armada je pritiskala iz vzhoda, zavezniška vojska preko severne Italije iz zahoda, umikajoča nemška vojska, ki se je želela predati zaveznikom na severu ali zahodu. Tito, vojaški poveljnik partizanov, je reorganiziral vojaške enote v IV. armado ter jo že 27. aprila poslal v boj za Trst. O silovitosti spopadov, težkih bojev in trpljenja je izčrpno pripovedoval pivški stoletnik Stanislav Korent. Kot borec Prekomorskih brigad je sodeloval v bojih od Dalmacije, preko Bosne do Like. Kot topničar je bil udeležen tudi v bitki za Reko, ki jo je doživel kot najhujši pekel. Zakaj taka odločenost Nemcev prav na območju Hrvaškega primorja in območja Ilirske Bistrice? Upali so, da bodo IV. armadi preprečili pohod za Trst, kamor je, po težkih bojih, vkorakala 1. maja. Žal so se zgodovinski dogodki odvili po interesih zaveznikov in pričakovanja »Trst je naš« so ostale neuresničene sanje. 7. in 9. maj, konec II. svetovne vojne, je pomemben mejnik naše evropske in svetovne zgodovine. Slovanski narodi so v skladu s sklepi Avnoja ustanovili večnacionalno državo Jugoslavijo pod vodstvom maršala Tita. ZZB Postojna in občinski odbor ZB Pivka ter Občina Pivka bomo zgodovinske dogodke obeležili z dvema prireditvama: s predavanjem v PVZ 6. maja ob 18. uri na temo zaključni boji 2. svetovne vojne, boji za Trst in Koroško. Predaval bo dr. Premk ter s kulturno prireditvijo v Krpanovem domu v nedeljo, 18. maja, ob 11. uri. Predstaviti želimo Pivko in njene kulturne pridobitve od osvoboditve do danes. Naša zgodovinska dolžnost je ohranjati spomin na grozote vojne in se veseliti svobode ter demokratičnih vrednot, ki jih uživamo v naši svobodni Sloveniji. Boža Pečko, predsednica obč. odbora ZB za vrednote NOB, foto: Jože Pavzin Vaja gašenja požara v večstanovanjskem objektu 5. februarja je na Kolodvorski 11 v Pivki potekala operativna vaja gasilcev PGD Pivka, namenjena usposabljanju za gašenje požara v večstanovanjskem objektu. Gasilska vaja, v kateri je sodelovalo 12 gasilcev, je obsegala obnovitev ključnih veščin, kot so notranji napadi v višja nadstropja, pravilno polaganje cevovodov po stopnišču ter učinkovito preiskovanje prostorov. Takšne vaje so za gasilce izjemnega pomena, saj omogočajo, da v primeru dejanskega požara delujejo hitro, varno in suvereno. V PGD Pivka se zahvaljujejo vsem sodelujočim in Občini Pivka za gostoljubje in podporo pri izvajanju tovrstnih usposabljanj. Občina Pivka, foto: PGD Pivka Pivški list, marec 2025 26 Naši kraji in ljudje Pust v Trnju Pa smo speljali še eno norčijo! V Trnju smo se združili staro in mlado in sodelovali na pustni povorki »Pust je pršu« v Ilirski Bistrici. Za en dan smo postali »Pirati sz Hibu«. Imeli smo pravo piratsko ladjo, sod ali več sodov ruma, zaklad, čoln. Kraljeva garda je lovila pirate, ki se niso vdali in se na vso moč borili. Zaklad smo skoraj izgubili, ampak s piratsko spretnostjo ga pridobili nazaj. Dva pretkana pirata sta se oblekla v ženska oblačila in se s čolnom pognala do ladje. Vsak posebej se je potrudil in bil izviren pri izdelavi vseh rekvizitov in kostumov. Zato hvala vsem za udeležbo, sodelovanje pri pripravah, angažiranost, iznajdljivost in čudovite ideje. Gospodinjam hvala za vse dobrote, ki so jih pripravile, da »šjme« niso bile lačne. Naj nas pust prevzame tudi drugo leto! Vaška skupnost Trnje in ŠKD Trnje Pust na Suhorju Na pustno soboto, 1. marca, je bilo na Suhorju živahno. Po vasi so se sprehodile šjme in šjmce  in preganjale zimo. Pivški list, marec 2025 Seveda se niso branile klobas, krofov, jajc, sladkarij in kakšnega soudka. Vaško društvo Suhorje Naši kraji in ljudje 27 Pust, pust, krivih ust Kot vsako leto smo tudi letos telovadci Zmajčkove telovadbe komaj dočakali norčavi pustni torek. V telovadnico so pogumno zakorakali policisti, vile, gasilci, junaki Tačk na patrulji, klovni, jagode... Skratka, nabor maškar je bil pester. Najprej smo predstavili vsak svojo masko, zatem pa zaplesali ob zvokih otroške glasbe. Sledilo je ogrevanje, pa štafetne igre, pa poligon... in prehitro je minila ura našega norčavega druženja. In kot se spodobi za pusta, je ob zaključku vsak otrok zagrizel v slastni krof in nam pomahal v pozdrav. Samanta Abram Pust na Košanskem Na pustno soboto so se najmlajše maškare prišle pokazat na tradicionalno otroško povorko po Dolnji Košani. Otroci so bili našemljeni v različne živali, risane junake, gasilce, pirate, astronavte in še veliko drugih mask. Po povorki so se maškare posladkale s pustnimi krofi in toplim čajem ter se skupaj poveselile ob glasbi. Društvo košanske mladine Pivški list, marec 2025 28 Naši kraji in ljudje Pust v Zagorju Tudi v Zagorju smo letos uspešno odganjali zimo. Na pustno sobotno popoldne se nas je zbralo okrog 70 mlajših in starejših mask. Skupaj smo se podali na pohod po celotni vasi. Pustovanje smo zaključili v gostilni Stari Tišlr. Maja Zalar Kristan Od vojakov do vesoljcev – 15 let pustnih likov s Kala Spomin na letošnjo poberijo Na Kalu so že petnajsto leto zapored predstavili pustno masko s Kala, ki jo pripravlja zagnana skupina v okviru Društva Štirna in Vaške skupnosti Kal. Vsako leto liki odražajo aktualne družbene teme, pogosto tudi s kančkom kritike. Letošnja tema je bila še posebej drzna – segli so vse do vesolja! Pod naslovom Vesoljska postaja Kal so astronavti in vesoljci skupaj raziskovali nove galaksije, iskali boljše pogoje za življenje in dokazovali, da lahko sobivanje med različnimi svetovi deluje. »Prvi lik je bil na temo vojske, vmes smo imeli mornarje, ribe, piščance, železnico, vlado … Letos pa smo šli še dlje,« se spominja Andrej Godina. »Na Vesoljski postaji Kal so vsi dobrodošli – astronavti, vesoljci in celo tisti, ki trdijo, da so prišli samo na krajši izlet, pa so potem obtičali v konobi. Če kdo ne verjame v življenje v vesolju, naj pride in se prepriča,« so vabili. Pri pripravi sodeluje več kot 50 domačink in domačinov, odvisno od zahtevnosti lika. Finančno podporo omogočajo sponzorji, med njimi Pivka perutninarstvo, podjetje Odpad Pivka d.o.o in Občina Pivka, nekaj prispevajo tudi sami in zberejo s poberijo po vasi. Godina je zadovoljen, da priprave vse bolj prevzemajo mladi, kar pomeni, da se za prihodnost pustnih likov s Kala ni bati. Tradicionalno se skupina udeležuje prireditve Pust je pršu v Ilirski Bistrici, kjer cenijo ljudski in odprt značaj dogodka brez prijavnine. Svoje maske so že predstavljali tudi v Lovranu, Kopru in Postojni. Pivški list, marec 2025 Vesoljska postaja Kal je pritegnila številne poglede Začetek pustne tradicije na Kalu je bil lik vojska Naši kraji in ljudje 29 Pustna poberija v Nadanjem selu Pust je najbolj norčavi praznik v letu. Njegovo noro vzdušje smo doživeli tudi v Nadanjem selu, ko smo se na pustno soboto majhne in velike maškare zbrale in obiskale vsako hišo v vasi. Letos smo se vaščani našemili v cigane in se predstavili v najrazličnejših vlogah: kot vedeževalci, muzikanti, bogataši… S svojim radoživim obnašanjem in slikovito opremljenim vozom smo medse prinesli veliko humorja in razigranosti. Na pustni torek so se vaški otroci še enkrat našemili. Tokrat pa so si izbrali bolj otroške like. Martina Samsa Tablice s hišnimi imeni tudi v Veliki Pristavi Po Suhorju so tablice s hišnimi imeni postavljene tudi v Veliki Pristavi. Vsaka hiša, sezidana pred letom 1945, je dobila svojo tablico in tako tudi vidno obeležila »svoje« ime: Lužarjevi, Jakobovi, Ahčevi, Jernačevi, Brajdavi, Kovačični, … Vabljeni na ogled! Tablice so postavljene po predhodnem soglasju lastnika, ime je zapisano, kot je želel vsak posamezni lastnik, pri čemer je poudarek na domači izgovorjavi. Postavljanje tablic s hišnimi imeni je del projekta »Popis hišnih in ledinskih imen na območju Pivške občine«, ki ga vodi KD Lipa. Z ohranjanjem hišnih in ledinskih imen naša občina zagotavlja ohranjanje nesnovne kulturne dediščine oz. identitete prebivalcev in naših krajev. Tablice so brezplačne, prav tako montaža. Za Pivško občino jih je oblikoval Gašper Butina, izdeluje pa jih Kovinska industrija Ig (KIG), ki je tudi sicer izdelovala tablice s hišnimi številkami. Miljana Butina Smrdel, foto: Ernest Margon Pivški list, marec 2025 30 Naši kraji in ljudje Neverški shod Vsaka vas nosi svoje bogastvo, bodisi v govorici, navadah, vsekakor pa ji edinstven pečat daje zavetnik vaške cerkve. To velja tudi za Neverke, kjer je cerkev posvečena Sv. Antonu. In čeprav nas je le dobrih 100 vaščanov, se trudimo, da vzdržujemo tradicijo ob shodu. Praznovanje smo tudi letos začeli s sveto mašo, ki so jo obogatili pevci cerkvenega zbora Košana ter praznovanjem po domovih. Ponedeljek pa je rezerviran za vaško druženje s poberijo, vaščani se namreč dobimo pri Cuntovih na odličnem pasulju, potem pa koledujemo od hiše do hiše, kaj zaigramo in zapojemo in vsem kaj dobrega zaželimo. Domači nam v dar dajo klobase in druge dobrote, ki jih skuhamo čez teden dni na 'osmini po shwodi'. Tudi letos je bila naša 'karjola' polna, tako da smo lahko Neverčanke skuhale odličen krompir v zevnici. Za prijetno druženje je vsak dodal svoj del, del pa tudi Občina Pivka, za kar se ji zahvaljujemo. Do naslednjega leta seveda. Alenka Biščak Zahvala Pivške območne Karitas za donacije Pivška območna Karitas se iskreno zahvaljuje podjetju Pivki perutninarstvo in Delamarisu Pivka za njihovo velikodušno donacijo hrane v obliki ribjih in mesnih konzerv. Ta donacija predstavlja dragoceno pomoč mnogim družinam v stiski, ki se soočajo z vsakodnevnimi izzivi in jim omogoča lažji dostop do kakovostnih živil. Podjetje Pivka perutninarstvo in Delamaris Pivka sta s to donacijo izkazala izjemno socialno odgovornost in solidarnost do lokalne skupnosti. Pomembno je, da si v teh težkih časih pomagamo med seboj, zato smo zelo hvaležni za vsak prispevek, ki omogoča, da lahko vsem, ki se soočajo z materialnimi težavami, nudimo pomoč. Donacije, kot je ta, s svojimi izdelki popestrijo našo dejavnost, saj omogočajo, da Pivška območna Karitas nadaljuje z zagotavljanjem pomoči vsem, ki jo potrebujejo, bodisi v obliki hrane bodisi v obliki drugih nujnih potrebščin. V imenu vseh, ki so prejeli pomoč iz donacije ob božičnem koncertu, se iskreno zahvaljujemo, hvala tudi Občini Pivka za izjemno gesto in podporo. Koncert, ki ga je izvedel Jure Počkaj, je bil ne le čudovit dogodek, ampak tudi priložnost za izkazovanje solidarnosti, saj je s svojim nesebičnim Pivški list, marec 2025 dejanjem, ko se je odrekel svojemu honorarju, pokazal velikodušnost in srčnost. Sredstva, ki so bila zbrana, so bila razdeljena med Župnijske Karitas Pivka, Košana, Šmihel, Trnje in Zagorje. Območna Pivška Karitas je ta sredstva uporabila za nakup mleka, kar je za mnoge družine zelo dragoceno. Iskreno se zahvaljujemo vsem zgoraj omenjenim za to plemenito gesto in upamo, da bodo taka sodelovanja v prihodnosti še naprej rasla, saj skupaj lahko naredimo veliko za izboljšanje kakovosti življenja tistih, ki so v stiski. Pivška območna Karitas Naši kraji in ljudje 31 Ogrožene dvoživke so ključni kazalniki stanja okolja Dvoživke so ena najbolj ogroženih skupin živali v Evropi in Sloveniji, predvsem zaradi izgube življenjskega prostora, onesnaževanja, prometa, podnebnih sprememb ter širjenja tujerodnih vrst in bolezni. V Biosfernem območju Škocjanskih jam jim pri prečkanju cest pomagajo na štirih lokacijah, saj se njihova populacija zaradi naraščajočega prometa in pomanjkanja primernih mrestišč močno zmanjšuje. Dvoživke imajo ključno vlogo v ekosistemu kot plenilci žuželk in bioindikatorji kakovosti okolja, a so zaradi svoje občutljivosti na spremembe še posebej ranljive. Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene skupine živali v Evropi in v Sloveniji. Najbolj jih ogrožajo izguba, drobljenje in uničenje življenjskih prostorov (mrestišč, prezimovališč, poletnih zatočišč) ter prekinitev selitvenih poti, ki so posledica različnih dejavnikov - razvoja infrastrukture in velika gostota prometa, regulacija vodotokov, onesnaževanje voda, vnos ali spontano naseljevanje tujerodnih in invazivnih živalskih in rastlinskih vrst (rib, rac ali želv) v vode, kjer jih prej ni bilo ter bolezni, kot so na primer virusna in glivična obolenja. Zaradi vsega naštetega poskušamo dvoživkam pomagati pri preživetju. V Biosfernem območju Škocjanskih jam aktivnosti za reševanje dvoživk na cestah potekajo na štirih lokacijah – pri vasi Gradišica, v vasi Klanec pri Kozini, pod vasjo Harije in na določenih odsekih regionalne ceste FamljeRibnica. Po pričevanjih lokalnih prebivalcev je bilo pred desetletji dvoživk na cesti Famlje – Ribnica ogromno in številke nam kažejo, da se populacije alarmantno zmanjšujejo. K upadanju števila dvoživk prispeva naraščanje prometa v dolini Reke, predvsem tovornega, kakor tudi pomanjkanje primernih mest za odlaganje mresta, saj mrtvic in ostalih lokacij s stoječo vodo skorajda ni več. Prav tako se že kažejo podnebne spremembe z visokimi zimskimi temperaturami, ki prezgodaj prebudijo dvoživke, izjemno sušnimi pomladmi, ki onemogočajo selitve ali povzročajo sušenje mrestov ter poznimi obdobji mrzlega vremena v pomladnem času, ki povzročajo propad mrestov. Dvoživke so ključni organizmi v ekosistemih: imajo pomembno vlogo v prehranjevalnih verigah, prispevajo k uravnavanju populacij drugih vrst (odrasle se prehranjujejo z žuželkami in polži) in delujejo kot bioindikatorji okoljske kakovosti. To pomeni, da so dobre pokazateljice stanja okolja, saj so izredno občutljive na spremembe v okolju. Dihajo namreč tudi s kožo in če so izpostavljene onesnaženju, je to za njih lahko usodno. Park Škocjanske jame Obnova zvonika na cerkvi sv. Križa v Selcah Lani so v vaški skupnosti Selce obnovili zvonik na cerkvi sv. Križa. Izvedeno je bilo peskanje in krtačenje, barvanje, namestitev obrob in zaključkov, petelina in strelovoda. Vrednost naložbe je bila 11.154 evrov, od tega so prejeli nekaj več kot 6.500 evrov iz občinskega razpisa za kulturno dediščino v letih 2023 in 2024, župnija Slavina je prispevala 4.200 evrov, vaška skupnost Selce pa 440 evrov. V vaški skupnosti Selce se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri obnovi zvonika. Vaška skupnost Selce Pivški list, marec 2025 32 Dediščina Kolo enega najuspešnejših slovenskih kolesarjev » V Mehiko na olimpijske igre so odšli štirje kolesarji, z leve: trener Zvone Zanoškar, Franc Škerlj, Rudi Valenčič, Cvitko Bilić in Tanasije Kuvalja. Bilić je tedaj za Delo komentiral: »Čeprav naša kolesa zaostajajo za tistimi, ki jih imajo drugi, so vseeno najboljša, kar smo jih imeli doslej.« Foto: Edi Šelhaus, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Rad sem počakal Tamov avtobus, ki ga je vozil Uršič. Cesta je bila asfaltna. Ne vem, kako hitro je avtobus vozil, kakšnih 50 km/h pa že. »Nabil« sem se zadaj v zavetrje, da sem lahko vozil za njim, navzdol sem ga pa seveda prehitel. (pogovor z Rudijem Valenčičem, 13. 2. 2025) Rudi Valenčič je bil v svojem času, v šestdesetih letih 20. stoletja, eden najuspešnejših slovenskih in jugoslovanskih kolesarjev. Rudi Valenčič se je rodil 26. julija 1941, v majhni vasici v pivški občini, v Mali Pristavi. Svojo profesionalno kolesarsko pot je začel leta 1960, ko se je pridružil kolesarskemu klubu Rog Ljubljana. Klubu je ostal zvest skozi svojo celotno kariero, do leta 1973. Da je Rudi kolesarski talent, je bilo, najprej seveda v lokalnem okolju, kmalu opaženo. Brez težav je namreč sledil avtobusu, ki je vozil iz bližnje vasice Ribnica proti Pivki. Občudovanje domačinov si je pridobil z vožnjo v obratni smeri, ko je prispel na cilj še bistveno hitreje kot avtobus. Zato se je sovaščan, Jože Požar, ki je takrat študiral v Ljubljani, dogovoril s kolesarskim klubom Rog, da so Rudija poklicali na poizkusno vožnjo. Kljub temu, da se je treninga z izkušenimi kolesarji udeležil na običajnem starejšem kolesu, italijanske znamke Bottecchia, z le tremi prestavami in brez kolesarske opreme, je uspešno zaključil trening in z odliko opravil preizkus. Najprej je bil sprejet v mladinsko sekcijo, toda zaradi izrednega talenta je že naslednje leto prestopil v člansko ekipo. »Če bi se klubu pridružil še kakšno leto prej, bi imel še boljše rezultate«, je v prispevku R. Markovića iz revije Tempo (11.8.1971) še pristavil njegov trener Zvone Zanoškar. Rudiju sta se v letih, ki so sledila, pridružila še oba njegova brata, Jože in Pavel Valenčič, ki sta prav tako nanizala odlične kolesarske uspehe. Kolesarski klub Rog je nastal v sklopu tovarne koles Rog v letu, ko se je osnovala tudi tovarna, torej v letu 1948. Na začetku kolesarji niso vozili specialk, temveč so poganjali navadna kolesa, ki jih je tovarna tedaj izdelovala. V letu 1953 je klub organiziral nakup prvih športnih koles, tedaj pa je nastala tudi ekipa, ki sta jo sestavljala brata Zanoškar (Zvone in Silvo), Janez Žirovnik in Ivan Valant. V letu 1953 je glavni trener postal Zvone Zanoškar, ki je tedaj s 23. leti postal najmlajši trener v Jugoslaviji. Tri leta kasneje je Zanoškar končal trenersko šolo v Beogradu in bil med leti 1964 in 1979 trener jugoslovanske kolesarske reprezentance. Rudi Valenčič je bil član jugoslovanske Pivški list, marec 2025 Profil Rudija Valenčiča v kolesarskem dresu kolesarskega kluba Rog Ljubljana pred odhodom na olimpijske igre v Mehiko, Ljubljana, 1968. Foto: Edi Šelhaus, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Rumena majica, ki jo je Rudi Valenčič oblekel v tretji etapi Dirke po Jugoslaviji in jo obdržal do konca. Hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Dediščina državne reprezentance deset let, med leti 1961 in 1971. Med njegovimi dosežki izstopajo številne zmage, med katerimi izpostavljamo le največje. V letih 1962 in 1963 je bil deseti na svetovnem prvenstvu v ekipni vožnji na čas. Na Dirki po Jugoslaviji je slavil v letih 1964 in 1968, leta 1964 in 1967 je bil državni prvak Jugoslavije v cestni dirki, ekipno pa je bil državni prvak kar sedemkrat. Zmagal je tudi na dirki po Makedoniji leta 1967, leta 1971 pa tako na dirki po Srbiji kot tudi na dirki po Sloveniji in Hrvaški. Leta 1967 je osvojil drugo mesto na dirki po Avstriji. Etapno zmago je slavil na Tour de l`Avenir (amaterska različica kolesarske dirke po Franciji) leta 1963, v skupni razvrstitvi pa končal na 19. mestu. Etapno zmago je slavil tudi na tritedenski dirki v Maroku leta 1968, v skupnem seštevku pa dirko končal na četrtem mestu. V treh zaporednih letih od leta 1967 je bil trikratni slovenski prvak posamezno, dvakrat – v letih 1967 in 1969 – pa je bil celo prvak v gorskem kolesarstvu. Leta 1968 je nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Ciudad de Mexicu, kjer je v posamični cestni dirki osvojil 39. mesto. Za vodilnim Italijanom Pierfrancom Vianellijem (4:41,25) je zaostal za sedem minut (4:48,03). V ekipnem kronometru na 100 kilometrov je takrat jugoslovanska reprezentanca zasedla 16. mesto. 33 Rudi Valenčič kot zmagovalec Dirke po Jugoslaviji, ovenčan z lovorovim vencem za zmagovalce, 1964. Foto: iz zapuščine Rudija Valenčiča, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Vzdevek »Orel iz Pivke« je dobil na četrti etapi Dirke po Jugoslaviji leta 1966. Etapa je potekala med mestoma Titograd (Podgorica) in Kotor, dolga je bila 151 km. Etape se je udeležilo 80 kolesarjev, ki so vozili s povprečno hitrostjo 38,2 km/h). V Sportskih novostih so vratolomni spust na etapi pospremili s sledečimi besedami: »Na fičku je kazalec hitrosti obstal pri številki 90. Ali je to sploh mogoče? Valenčič je ubežnik, ruski kolesar Pominov pa zmaje z glavo. Zagotovo se bo hrabrost tega vrtoglavega pobega izplačala. Valenčič si to namreč zasluži. V Kotorju bomo lahko pozdravili najboljšega v etapi in v skupnem seštevku in pozdravili novo rumeno majico.« (Sportske novosti, četrtek, 8. september 1966.) S kolesom, ki ga je Rudi Valenčič podaril Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in bo od maja 2025 na ogled v Depojih državnih muzejev v Pivki, se je udeležil olimpijskih iger v Mehiki v letu 1968 in isto leto z njim zmagal na Dirki po Jugoslaviji. Kolo je bilo kasneje prebarvano pri avtoličarju v Hraščah, prvotno je bilo namreč modre barve. Deli kolesa so vsi originalni, vsi italijanske izdelave, le napere so Rogove. Zamenjani so bili le tisti deli, ki so lahko sčasoma prepereli. Kolo je bilo narejeno po meri pri Ivanu Valantu, bivšem kolesarju in kasneje odličnem sestavljavcu koles. Nalepke, ki so sedaj na kolesu, so Rogove. Rudi Valenčič je muzeju podaril tudi kolesarsko čelado, rokavice in čevlje, dve kolesarski rumeni majici, kapo in trenirko z napisom Rog Ljubljana, jugoslovansko odlikovanje red dela z zlatim vencem iz leta 1971, vezane izvode posebnih izdaj časopisa Delo z naslovom Mexico 1968 – Olimpijsko Delo, ter pokal, ki ga je leta 1964 prejel kot zmagovalec tretje kolesarske etape Dirke po Jugoslaviji. Zbirka orodja, strojev, aparatov in prevoznih sredstev Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije je tako bogatejša za odlične predmete, ki s seboj nosijo tudi pomenljive zgodbe iz zgodovine slovenskega profesionalnega kolesarstva. Rudi Valenčič v rumeni majici na Dirki po Jugoslaviji, 1964. Foto: iz zapuščine Rudija Valenčiča, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Rudi Valenčič s svojo širšo družino na slavnostni predaji svojega kolesa v Depojih državnih muzejev v Pivki, 8. februar 2025. Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Katarina Jurjavčič, muzejska svetovalka, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije Pivški list, marec 2025 34 Dediščina Franc Pavlovič (Francisco Paulovic), palški slikar, kipar in restavrator v Braziliji Pred 20 leti je prof. Adalberto Lovato iz Brazilije obiskal Palčje. Bil je prvi, ki je osvetlil delo in velik pomen umetnikovega ustvarjanja v Braziliji. Franc Pavlovič se je rodil 29. oktobra 1892 v Palčju pri Gomulevih, očetu Gašperju in mami Mariji, roj. Smerdel kot predzadnji izmed 12-ih otrok. Že v mladosti je kazal nadarjenost za slikanje, zato ga je trnjski katehet usmeril v Podobarsko šolo in delavnico v Polhovem Gradcu. Šolal se je pri znanem mojstru Jerneju Trnovcu. Študiral je na Višji umetnostni šoli na Dunaju, kjer sta študirala tudi Gustav Klimt in Oskar Kokoschka. V tem času ga je zajela prva svetovna vojna in leta 1916 se je znašel kot poročnik avstrijske vojske v hudih bojih v Karpatih. Dve leti je bil po predaji s svojo stotnijo v ruskem ujetništvu. Tu je slikal za ruske oficirje, zato je bilo zanj in za njegove tovariše lažje. Po vojni se je vrnil v svoj domači kraj Palčje. Ker doma ni bilo prostora, si je svojo delavnico uredil kar v drvarnici pri Matevžkovih. Leta 1922 je restavriral in na novo poslikal stranski desni oltar v župnijski cerkvi Sv. Trojice v Trnju. »Oltar je bil stara podrtija. Vse je svetovalo vreči ga v peč. Fant pa se je lotil dela, poslikal svetnice in naredil nov vrh. V Petelinjah je dobil v stari šari angelje in tabernakelj. Imel je okus za barve. Kratko, delo se je posrečilo,« je zapisano v župnijski kroniki Trnje. Nekaj njegovih del je ostalo tudi v palški cerkvi in pri sorodnikih in vaščanih. Na povabilo brata Alojza je leta 1923 odšel v Brazilijo, v mesto Piraju, kjer je poslikal prvo cerkev. Tri leta pozneje si je ustvaril dom v mestu Cafelandia. Poročil se je z vaščanko Antonijo Penko, rodila sta se jima dva sinova, Vladimir in Vlastislav. Ko je bila Cafelandia izbrana za škofijski sedež, je Pavlovič naredil načrt za škofijsko katedralo. Izdelal je tri metre visoke cementne kipe dvanajstih apostolov, ki krasijo pročelje cerkve. Poslikal je vso stolnico in izdelal glavni oltar iz cementa in marmorja. Tu je delal več kot tri leta. Ko so opazili njegove sposobnosti, so ga povabili v najbolj znano brazilsko svetišče, v mesto Aparecida do Notre, kamor prihajajo trume Marijinih častilcev iz vse Brazilije. Mesto je takrat postalo sedež škofije in kardinala in ker je voda v cerkvi pokvarila del slik, so izbrali Pavloviča za restavratorja. V ruskem ujetništvu Pročelje konkatedrale sv. Elizabete Ogrske s kipi apostolov in angelov Skupno je v štiridesetih letih poslikal trinajst cerkva, dvanajst v deželi San Paolo, in sicer v mestih San Manuel, Birigul, Dourado, presedente Alves, Guarantao, Avare, Ourinhos, Descalvado, Araras, Agua da Rosa, Mata on Piraonoluga, Cafelandia in eno v deželi Parana. Naročil za dve cerkvi v San Paolu zaradi starosti ni mogel več prevzeti. Poleg cerkva je poslikal več kapel, kinodvorano v mestu Aracatuba. Leta 1968 je prenehal s slikanjem cerkva, posvetil se je slikanju v tehniki olje na platno in les. Njegov najljubši predmet upodabljanja sta postala narava in cvetje. Svoje slike je razstavljal v San Paulu, Bauri, Aracatubi in Rio de Janeiru. Značilnost njegovega slikanja je uporaba Pivški list, marec 2025 Glavna ladja Descalvado Dediščina močne rumene in modre barve in dejstvo, da ni nikoli pustil gole stene, stropa ali stebrov. Poslikal je vse, kar je dalo notranjosti cerkve še bogatejši videz. Bil je skromen, rad je živel v anonimnosti, zato se v nobeni cerkvi ni podpisal na svoja dela. Ob njegovem 80. rojstnem dnevu je bilo v brazilskih časopisih o njem veliko pohvalnih člankov. Imenovali so ga »dovršen umetnik« in »slaven slikar«, hvalili so skladnost barv, lepoto linij, detajlov in celote. Njegove slike so presenečale. Časopis Tribuna je zapisal: »Nihče v tej pokrajini ne sme umreti, dokler ni videl župnijske cerkve v Descalvado« in »njegovi prizori so čudovito odprto nebo«. Franc Pavlovič pa ni bil samo dober slikar in kipar. Že v mladosti se je izkazal kot dober komični igralec, režiser in tenorist. Poleg materinščine je govoril rusko in portugalsko. Ob vsem viharnem, a plodnem delu, je ohranil narodno zavest. Kot zgleden Slovenec in dobrotnik je sodeloval pri zbiranju sredstev za slovenski visokošolski dom Korotan na Dunaju. 35 ob ponovnem odkrivanju njegovih poslikav v konkatedrali sv. Elizabete Ogrske. V cerkvi, ki jo je poslikal v 40-tih letih prejšnjega stoletja, so poslikave zaradi zamakanja ob deževju, velike vlage in brezbrižnosti takratnih cerkvenih in mestnih oblasti začele propadati. V 70-tih letih so jih prebelili. Sedaj z odstranjevanjem beleža in restavriranjem dobivajo spet prvotno podobo. Franc Pavlovič je v Braziliji zapustil nepozabno sakralno dediščino in prav je, da smo na njegovo ustvarjanje ponosni in hvaležni tudi v rodni vasi, domovini. Judita Primc Viri: Brgoč, V. Franc Pavlovič – slovenski slikar in kipar v Braziliji. V: Srebrne brazde 6: literarni zbornik upokojencev Slovenske Istre, 2011, str. 154-159, fb stran, posvečena avtorju in sorodstvo Zadnja leta življenja je preživel pri sinu Vladimirju v Orienteju. Umrl je 21. 9. 1981, v starosti 89 let, pokopan je na cafelandskem pokopališču. Konec oktobra lanskega leta je bil v cafelandskem kinu Kulturnega centra, poimenovanem Francisco Paulovic, premierno predvajan dokumentarni film o velikem umetniku in razstava njegovih slik. Film je nastal Mesta poslikav cerkva Kultura Knjige kot darilo za slovenski kulturni praznik Dan pred slovenskim kulturnim praznikom je bila v avli pivškega Spara tudi letos izpeljana tradicionalna akcija »Podarimo knjigo«. Neumorni član Kulturnega društva Lipa Pivka Ernest Margon je pripravil pester izbor knjig z različnimi vsebinami: leposlovne, zgodovinske, naravoslovne, pesniške zbirke, priročnike, kuharske knjige, otroške knjige, skratka za vsakogar nekaj, če si je le želel knjigo odnesti s seboj. Podarjenih knjig je bilo okoli 100, to pa pomeni, da tudi danes ljudje še radi sežejo po knjigi. Čeprav podarjanje knjig traja že več kot desetletje, se nam zdi, da zanimanje za knjige ne usiha, celo iz leta v leto raste. Bralna kultura ni zamrla, le zgled in spodbuda sta potrebna. Prihajajo ljudje, ki sprašujejo po določenih knjigah, obljubimo jim, da bomo zanje poiskali, kar želijo. Veliko ljudi pa za akcijo knjige podari. Med njimi je veliko povsem novih knjig, včasih se najde še kakšna neprebrana. Kulturno društvo Lipa Pivka si šteje v čast, da ima ta kulturni in knjižni dogodek že lepo število zvestih in rednih obiskovalcev. V letošnjo februarsko akcijo je anonimni darovalec prinesel nekaj še povsem novih knjig. Hvala njemu in vsem drugim, ki knjige darujete, pa tudi tistim, ki knjige posvojite in jih preberete. Na »Ta veseli dan kulture« v začetku decembra bomo spet pri vas z novimi knjigami in izzivi. Še vabilo k sodelovanju: povpraševanje po različnih priročnikih, kuharskih knjigah, knjigah o ročnih delih, gobarskih priročnikih in zgodovinskih knjigah ter otroški literaturi je še vedno prisotno. Vabljeni, da kakšno teh knjig prinesete na decembrski dogodek, lahko pa tudi prej na društvo (05 7571 423). Naj knjige krožijo med bralci in se ne prašijo na knjižnih policah! Irena Margon Pivški list, marec 2025 36 Kultura Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku 8. februarja zvečer smo v Pivki v Krpanovem domu z osrednjo prireditvijo v organizaciji Občine Pivka in Zavoda za turizem Pivka obeležili slovenski kulturni praznik. Direktorica Zavoda za turizem Jana Gržinič je v nagovoru izpostavila bogato kulturno dogajanje v občini, od galerij, razstav, glasbene scene do razširjenega programa Kina Pivka. Poudarila je podporo Občine ljubiteljski kulturi in promocijskim dogodkom ter pomen izmenjav s pobratenimi občinami. Posebej je izpostavila vlogo ljubiteljske kulture pri povezovanju skupnosti in razvoju posameznika ter izrazila željo, da bi ustvarjalnost in povezanost ostali del skupnosti tudi v prihodnje. Prvi del programa je bil posvečen slovenski ljudski pesmi, ki jo je izvedla pevska skupina Studenec. Njihov nastop je poudaril pomen ljudskih napevov, ki so spremljali ključne življenjske trenutke in so pomemben del slovenske kulturne dediščine. Kljub sodobnim melodijam nas ljudske pesmi še vedno najmočneje nagovorijo. V drugem delu smo želeli poudariti pomen filmske umetnosti. Zaradi obdobja korone in dostopnosti filmske produkcije na TV sprejemnikih je ogled filma na velikem platnu v dvorani izgubil svoj pomen. Včasih je bil prav kino priložnost za druženje, prve zmenke… iztočnica za pogovore, družbeno kritiko. Poplava ameriške produkcije nas je spremenila v nezahtevne gledalce, ne pušča nam prostora za domišljijo, lastno mnenje. Prav zato smo v filmski spored v Kinu Pivka uvedli četrtkov ART večer, namenjen zahtevnejši filmski publiki. Silvija Šutej, ki pripravlja program Kina Pivka, je ob tej priložnosti Pivški list, marec 2025 zapisala: »Film kot medij služi za pripovedovanje zgodb in komuniciranje. Je mešanica umetnosti in tehnologije, ki oblikuje našo kulturo, hkrati pa zrcali družbo in nam ustvarja pogled na svet. Ne služi samo kot zabava, odseva naše vrednote, predstavlja družbene problematike in nas odpira novim idejam. Film nam lahko sporoča različne ideje in zgodbe, z njim se lahko prenesemo tudi v drugi kraj in čas ter izkusimo življenje skozi druge oči, ponudi nam nove perspektive, navdihuje nas in nas pripravi do razumevanja do drugačnosti.« Obiskovalcem smo namenili ogled krajšega filma Dr. France Prešeren – življenje in delo. Z njim smo obudili spomin na večinoma nesrečno pesnikovo življenjsko pot. Vse preizkušnje pa so rojevale neverjetno ustvarjalnost, sloves največjega med Slovenci je dobil šele v letih po smrti. Pravzaprav se s smrtjo začenja drugi, veliko bolj bleščeči del Prešernove javne podobe. V tretjem delu smo dali priložnost godbenikom Postojnske godbe 1808 pod taktirko Primoža Petohleba. Ta nastop je bil generalka za Tekmovanje Zveze slovenskih godb v 2. težavnostni stopnji, ki bo 12. aprila v Velenju. Nastop so začeli v manjši zasedbi, kvartet trobil je zaigral dve Vilharjevi: Lipa zelenela je in Na jezeru. Tekmovalni program so za njimi predstavili odlično, želimo jim veliko uspeha v Velenju. Postojnska godba 1808 je reden gost različnih pivških dogodkov, za nastope se jim zahvaljujemo in priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Med glasbo smo na videu prikazali znane pivške obraze in simbole kulture. Dogajanje je imenitno vodil Gregor Budal. Po zaključku je zbrane povabil na prijetno druženje v avlo Krpanovega doma, kjer smo se nastopajoči in obiskovalci zadržali do poznega. Zavod za turizem Pivka Kultura 37 V galeriji Krpanovega doma spet zanimiva razstava 28. februarja smo v galeriji Krpanovega doma otvorili razstavo likovnih del slikarske kolonije Izlake-Zagorje. Omenjena kolonija ima dolgo zgodovino, lani so praznovali 60 let, odkar se je v Zagorju ob Savi prvič zbrala skupina slovenskih in tujih slikarjev. S to zgodovino je zagorska kolonija najstarejša v srednji Evropi, ki nemoteno poteka od leta 1964. V obdobju od začetka do danes je organizirana kot društvo. Jedro ustanoviteljev prvih kolonij so sestavljali slikarji, med njimi najbolj poznan Ive Šubic, umetnostni zgodovinarji, zagotovo takratna lokalna politika z županom. Skozi leta so zdržali vse nevšečnosti, kolonije so postajale uspešne, daljše, bogatejše. Prav kolonije imajo likovniki za eno od oblik vzpodbujanja in opozarjanja na moč in pomen slikarstva tudi na podeželju. V zbirki te kolonije se je zbralo veliko število umetniških del, skoraj 1000 enot. Na žalost jih je večina varno nameščenih v depojih. Redko se ponudi priložnost, da dela pokažejo na gostujoči razstavi. Umetniški vodja kolonije Milan Razboršek je na otvoritvi povedal, da ima za predstavitev Slikarske kolonije Izlake-Zagorje v Pivki največ zaslug multimedijski umetnik Bagrat Arazyan, kurator Centra sodobne umetnosti Pivka, dvakratni udeleženec kolonije. Bagrat je izbral dvaintrideset del in ravno toliko avtorjev iz obdobja zadnjih desetih let. Ni se opredelil tematsko ali slogovno, gre za presek določenega obdobja kolonije. Želel je le, da je razstava zanimiva in gledalcem prijazna. Otvoritev razstave sta popestrila z glasbenim nastopom brata Miha in Julijan Erič, rojena v umetniški družini Davitkov Erič. Njuna ustvarjalnost in virtuoznost sta nas popeljali na nepozabno glasbeno popotovanje skozi raznolike glasbene zvrsti, podobno kot nas razstava vodi skozi različne likovne izraze. Gostom iz Zagorja, ki so prišli v Pivko na otvoritev razstave, smo izrekli prijazno dobrodošlico. Ugotovili smo povezavo z našim Zagorjem in večkratnim zgrešenim mišljenjem, da pesem Zagorski zvonovi opisuje zvonjenje v njihovem Zagorju. Predstavili so nam njihov kraj in njegove posebnosti. Prepričani smo, da se bomo ob podobnih priložnostih še srečali. Razstavo si lahko v galeriji Krpanovega doma ogledate do 9. aprila. Zavod za turizem Pivka Literarni večer v Piranu ob 125-letnici rojstva Ludovike Kalan Konec februarja je bil v knjižnici v Piranu bogat in prijeten literarni večer, posvečen ženskam, ki so Piranu dale svoj pečat ustvarjalnosti v kulturi in umetnosti. Ob tej priložnosti je društvo POEM, ki ga vodijo članice italijanske skupnosti v Piranu, izdalo zbornik z naslovom »Odmevi in spomini – Echi e ricordi«, v katerem je svoj prostor dobila tudi znamenita Pivčanka, učiteljica, pesnica in prevajalka Ludovika Kalan. Literarni večer je bil posvečen spominu nanjo. Ob pripovedovanju in recitacijah njenih pesmi so nastopili tudi osnovnošolci, ki so zapeli Ludovikine uglasbene pesmi in deklamirali njeno otroško poezijo. Podrobneje je življenje in delo Ludovike Kalan D`Ans predstavila Marina Žigon, ki je zbrala vire, iz katerih je povzela različne informacije, da jih je vključila v svoj prispevek. Kalanova, rojena v Št. Petru na Krasu, je drugi del svojega Pivški list, marec 2025 38 Kultura življenja aktivno preživela v Piranu, kjer je živela s svojim vnukom Robertom D`Ansom, ki zvesto ohranja njen spomin. V svoji predstavitvi je Žigonova navedla tudi bogat delež ukvarjanja z Ludovikinim življenjem in delom, ki ga je prispevala Irena Margon iz Pivke z izdajo dveh knjig o njej, in sodelovanjem na različnih kulturnih dogodkih, posvečenih ob obletnicah, razstavi njenih del in predmetov ter predavanju na Premskih kulturnih večerih. Za pripravo dogodkov in knjig Margonova sodeluje z vnukom, ki pomaga z različnimi gradivi, ki odkrivajo delovanje in življenje učiteljice in pesnice Ludovike Kalan D`Ans. Irena Margon je po literarnem večeru pozdravila delo Pirančanov, se zahvalila v imenu Pivčanov in dodala nekaj pojasnil, ki so še poudarili pomen skromne, a delovne, ustvarjalne in kulturne gospe Kalanove. Pomen Ludovike Kalan se za Pivčanke še krepi, saj se bo v zvezi z njo še delalo in razkrivalo nove zanimivosti ob pomoči vnuka, ki velikodušno podarja Kulturnemu društvu Lipa Pivka spominsko gradivo v zvezi z njegovo babico. Letos pa se ob 125-letnici njenega rojstva obeta kulturni večer v Pivki, ki bo posvečen njenemu spominu. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka Rotary klub Postojna Cerknica zaključil leto 2024 z uspešno dobrodelno akcijo Člani Rotary kluba Postojna - Cerknica so ob koncu leta 2024 ponovno dokazali, da je mogoče s skupnimi močmi narediti veliko dobrega. V dobrodelni akciji so zbrali kar 14 tisoč evrov, ki so jih namenili družini otroka s posebnimi potrebami in prejemnikom štipendijskega sklada Rotary kluba Postojna - Cerknica, ki ga v sezoni 2024/2025 vodi Teodor Kocman. Osrednji dogodek lanske akcije je bil koncert Jesenska klasika v barvah konec novembra v Kulturnem domu Postojna. Na odru so se predstavili obetavni glasbeniki in štipendisti kluba: Metka Črnugelj, Jon An Herlič in Ivo Gustinčič. Pridružili so se jim baritonist Jure Počkaj, sicer tudi član Rotary kluba Postojna - Cerknica, Baletno društvo Postojna in Godalni orkester Glasbene šole Postojna. Program je povezovala Vesna Kovač. »Z globoko hvaležnostjo zremo na vse, kar smo skupaj dosegli. Vaša srčnost, predanost in nesebična pripravljenost pomagati so nas povezali v močno skupnost, ki spreminja okolje na bolje,« so ob zaključku akcije zapisali v zahvali članom ter podpornikom akcije. AFČ, foto: Valter Leban Odprtje razstave Matrika ljubezni Otvoritev razstave Matrika ljubezni, zbranih umetniških del Jožeta Šajna, je 8. februarja obogatila praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Pivki. V prijetnem in slavnostnem vzdušju se je zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti in kulture, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljena dela. Pivški list, marec 2025 Zbrane je najprej nagovorila Jana Gržinič, direktorica Zavoda za turizem Pivka, ki je poudarila pomen umetnosti pri oblikovanju skupnosti in ohranjanju kulturne dediščine. O razstavi in njenem sporočilu je spregovorila tudi Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka, kustosinja, likovna kritičarka in kuratorka. V svojem govoru je osvetlila simboliko in globlji pomen Šajnovega Kultura 39 ustvarjanja ter obiskovalce povabila k razmisleku ob razstavljenih umetninah. Tudi avtor razstave, Jože Šajn, je ob tej priložnosti izrazil hvaležnost vsem prisotnim, ki so s svojo udeležbo počastili njegovo delo. Po uradnem delu so se obiskovalci prepustili umetniškemu doživetju in si z zanimanjem ogledali razstavljena dela, ki skozi barve, oblike in ekspresivne poteze pripovedujejo zgodbo o ljubezni v njenih mnogoterih razsežnostih. Umetnine so pritegnile številne poglede, vzbudile razmišljanja ter spodbudile pogovore o umetnosti in njenem pomenu v sodobnem svetu. Razstava je bila lep uvod v slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je sledila. Dogodek je na čudovit način povezal umetnost, zgodovino in skupnost ter obiskovalcem pustil prijetne vtise in dragocene spomine. Razstavo je pripravil Jože Šajn v soorganizaciji z Zavodom za turizem Pivka. Zavod za turizem Pivka Krpanov večer Šempeter 1300, Društvo za druženje in solidarnost, je 9. januarja priredilo lani odpadel Krpanov večer v Krpanovem domu, na katerem so recitirali pesmi Srečka Likarja in Dore Hrvatič o Martinu Krpanu. Zbrane je v popolni opremi, z mesarico ter kijem, presenetil sam Martin Krpan, ki je opisal precej naporno in dolgo pot z Vrha pri Sveti Trojici ter svoje zgode in nezgode pri cesarju na Dunaju, kamor ga je poklical, da ga reši Brdavsa. Za narodnozabavni glasbeni predah je poskrbel Frank v narodni noši. Obiskovalci so z žrebom prejeli knjižne nagrade, po njem pa se družili ob pogostitvi. Navzoči so bili zadovoljni z organizacijo prireditve in obljubili ponoven obisk. Srečko Likar, foto: Jože Pavzin 20. Območna revija pevskih zasedb občin Postojna in Pivka Na dveh revijalnih večerih, 25. in 26. januarja, je v avli OŠ Pivka zapelo 17 zasedb (okoli 200 pevk in pevcev), dve zasedbi pa sta bili primorani odpovedati nastop zaradi osebnih okoliščin. Iz občine Pivka je zapelo osem zasedb, in sicer: ŽPZ DU Pivka, VS Iskrice, Kvartet Izvir, MoPZ Pivka, PS Studenec, Klapa Škvadra, ŽVS Šmihel in MVS Zgun. Ob jubilejni izvedbi se je voditeljica revije Silva Bajc, nekdaj dolgoletna vodja JSKD OI Postojna spominjala njenih začetkov: »Pred skoraj 25 leti so pevski zanesenjaki, predvsem člani MePZ Postojna, predlagali, da se zopet obudi revijo, ki je bila v 70-ih in 80-ih letih živo prisotna med postojnsko in pivško pevsko druščino. S skupnimi močmi pevcev in JSKD OI Postojna je bila jeseni 2002 izvedena 1. revija, ki je sedaj že dolga leta tradicionalno umeščena na oder OŠ Pivka.« Revija je sicer dvakrat odpadla zaradi kovida, enkrat pa zaradi kadrovske menjave. »Naša želja je, da se na letni območni reviji predstavi čim več zasedb, ki po koncertu v pogovoru s strokovnim spremljevalcem dobijo strokovno mnenje o izvedbi in nasvete za nadaljnje delo. Letos je v vlogi strokovne spremljevalke ponovno nastopila priznana zborovodkinja in glasbena pedagoginja Maja Cilenšek. Zasedbe pozovemo, da se predstavijo s tehtnimi, a svojim zmožnostim primernimi skladbami, ki jih zmorejo čim boljše predstaviti. Koncerti program je bil tako pester in razgiban, vzdušje med nastopajočimi pa podporno. Veseli me, da ima revija tudi zvesto občinstvo – najbolj zagrete poslušalke in poslušalci nas obiščejo kar oba zaporedna večera«, je povedala Anja Kocman, vodja JSKD OI Postojna. JSKD OI Postojna Pivški list, marec 2025 40 Kultura Mančin dan branja, ljubezni in navdiha 5. marca se je po vsej Sloveniji odvijal kulturni dogodek na rojstni datum Mance Košir – »Mančin dan branja, ljubezni in navdiha«. Tej akciji smo se pridružili tudi v Pivki v sodelovanju Območnega odbora Hospic Primorsko Notranjska in Kulturnega društva Lipa. Mančin dan branja, ljubezni in navdiha je nastal na pobudo Mančinega prijatelja, znanega pravnika in pisatelja Marka Pavlihe, ki je bil tudi že gost prireditve Hospickafe v Kopru. Manca Košir je posvetila veliko svojega časa ozaveščanju ljudi v zvezi s sprejemanjem smrti in potrebe po žalovanju. V Krpanovem domu smo se zbrali predstavniki več pivških skupin in društev in skupaj s pesmijo in besedo posvetili svoj čas razmišljanju, kako narediti svet boljši. Manca je kot ambasadorka branja zapisala: »Kdor bere, ta tudi misli. Kdor bere bolje, razume samega sebe, druge ljudi in svet, v katerem živi. Kdor bere, je z zlato nitjo povezan s svojo dušo, zato sliši njen glas. In ni nikoli osamljen, čeprav je sam. Ne imeti, biti, je smisel bivanja.« Ob takem razmišljanju, recitacijah Mančinih pesmi z globoko vsebino in petju ljudskih pesmi pevcev Irene Rep in Rafaela Zorka smo preživeli dobro uro. Predsednik Območne enote Slovenskega društva Hospic Primorsko – Notranjska Ernest Margon je podal razloge za delovanje Hospica in druženje zaključil z lastnimi mislimi, ki nas vse skupaj opominjajo: »Biti, ne imeti. Biti v odnosih do ljudi, samega sebe. Pred mesecem dni sva začela s prostovoljko Cirilo pogovorno uro v Domu starejših Talita kum v Postojni. Oskrbovanci so se odzvali, deseterica, odkrit pogovor, poslušanje drug drugega, življenjske izkušnje, vesele in trpke življenjske zgodbe. Svetle in temne plati življenja. In končna beseda vseh: lepo nam je tukaj. Pa ne le v trenutkih, ko se dobimo, lepo jim je v tem domu. Iskrene besede in svetli pogledi. Dragocen čas, ki ni izgubljen. Je podarjen vsem nam. Ko čas podarjamo drugim, neskončno veliko dobimo tudi sami.« Širjenju blagodejnega virusa branja … in razmišljanja je Manca posvetila svoje življenje in k temu vzpodbudila številne mlade in manj mlade posameznike. Naj ob branju in poslušanju izbranih misli tudi nas zajame ta osrečujoči virus. Tako bo svet lepši in boljši. Irena Margon, foto: Tina Baša Srečanje s Prešernom in njegovo poezijo na čajanki Februar je še posebej posvečen kulturnim dogajanjem, zato se je 14 udeležencev čajank v knjižnici v Pivki spet zbralo na tematskem srečanju. Tokrat so se posvetili Francetu Prešernu in pripravili recital njegovih manj branih in poznanih pesmi. Orisali so tudi Prešernov značaj in podobo, saj njegovi portreti nekoliko skrivnostno odkrivajo njegovo veličino. Prešeren je bil namreč upodobljen po spominu in pogovorih njegovih bližnjih in prijateljev, saj se ni maral dati portretirati. To je v svojih zapisih potrdila tudi Prešernova hči Ernestina Jelovškova. Spoznali smo dobro predstavitev Prešernovega zunanjega izgleda, po zapisih Janeza Mušiča. Pesnika je predstavil kot človeka kmečkega rodu, ki pa se je znal nositi, čeprav ni bil mestni gizdalin. Na njegovem obrazu je bilo poznati, kakšnega razpoloženja je bil. Njegov značaj pa je odlično opisal prof. dr. Anton Požar, slavist iz Petelinj, pivški rojak, ki je bil svoj čas profesor na klasični gimnaziji v Vipavi. O njem je povedal: »Prešeren je bil že zgodaj zrel človek. Že v šoli je veljal za ponosnega fanta. Bil je pa tudi zelo občutljiv in neustaljen, padal je v skrajnosti.« Vse to in njegov daljnoviden in neukrotljiv duh, ki ga je spremljal in podpiral v prizadevanjih za slovenstvo, edinost, srečo, spravo, potrjuje, da je bil že v svoji dobi eden največjih Slovencev. Pa še anekdota, kako svobodoljuben človek je bil Prešeren, še svoje žepne ure ni hotel nositi na verižici, ker da je to simbol sužnosti. Pivški list, marec 2025 Pogovor je stekel tudi ob branju njegove poezije, kjer so bili vsi udeleženci čajanke soglasni, da je bil kritičen do tedanje družbe in nepravilnosti, da je bil nežen in hkrati nesrečen pri svojih ljubeznih, da je znal opazovati življenje in videti v naprej. Mojstra sonetov in drugih klasičnih oblik pesmi nismo mogli obdelati na eni čajanki. Zato smo bili vsi soglasni, da je sicer drobna knjižica Poezij silno velik narodni zaklad, iz katerega je mogoče črpati za vse čase in rodove. Srečanje na čajanki je ponovno preseglo pričakovanja vseh, bilo nam je lepo in skupna ugotovitev je bila, da se človek lahko umakne v svet umetnosti in kulture in s tem dvigne na višjo raven kvaliteto svojega življenja. Irena Margon, foto: Dartaniela Stegel Kultura 41 Čajanka, posvečena pesniku Cirilu Zlobcu ob 100-letnici rojstva V čitalnici knjižnice v Pivki je Kulturno društvo Lipa Pivka skupaj s knjižnico v Pivki prvo čajanko v letu 2025 posvetilo spominu na velikega pesnika Cirila Zlobca, enega izmed štirih pesnikov, ki so močno zaznamovali poezijo po drugi svetovni vojni in postali nov pesniški rod, ki je uvedel intimistično poezijo in svobodo pesniškega izražanja. 14 rednih obiskovalcev čajank se je v tem večeru še posebej posvetilo Cirilu Zlobcu, ki je živel in ustvarjal najdlje od četverice prijateljev pesnikov. Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec so izdali prvo pesniško zbirko z naslovom Pesmi štirih. Zlobec je umrl 24. avgusta leta 2018, letos pa bo 100 let, kar je bil rojen. Po uvodnih besedah Irene Margon so udeleženci čajanke pripovedovali o pesniku, njegovi poeziji in tudi srečanjih z njim. Pesnik se je s svojimi čudovitimi soneti in tematiko ljubezni, Krasa, volje do življenja vsem vtisnil v spomin. Pretresljivo je bilo spominjanje na tragično izgubo obeh Zlobčevih otrok, ki ju je prezgodaj iztrgala smrt. V pesmi, posvečeni hčerki Varji, je zapisal: »Razlogi za življenje so! Celo ko je življenja v nas vse manj in manj.« Prezgodaj umrli sin Jaša je ohranjen v njegovih pesmih. Oče ga je zelo cenil kot intelektualca in mladega borbenega pravičnega človeka, ki si je izbral svojo pot. Pesnik je kljub bolečini in tragediji obeh smrti še vedno prisegal na življenje, videl ga je kot potovanje iz sebe vase. Njegovo dolgo življenje je bilo bogato in pestro, preizkušano z osebnimi izgubami. Rojen na Krasu, med vojno partizan, slovenski pesnik in pisatelj, kasneje diplomirani slavist, novinar, publicist, prevajalec, urednik, politik, vpliven človek, vse to je bil Ciril Zlobec. Do konca pa je v poeziji videl možnost, da se človek poglobi vase in razmišlja. V letu 2007 je bil tudi gost kulturnega večera na povabilo KD Lipa. Rad se je odzval in navdušil Pivčane s svojo iskrenostjo, neposrednostjo in čudovito poetično besedo. Udeleženci čajanke so vsak po svoje s prispevki dodali k odkrivanju človeškega pesniškega bogastva Cirila Zlobca. »Biti človek«, kot je poimenoval eno izmed številnih pesniških zbirk, tako simbolno povezuje Zlobčevo misel z življenjskimi izkušnjami in prvinskostjo človeškega obstajanja. Bogat in nadvse prijeten pogovorni večer je bil obogaten tudi z avtorsko pesmijo Dore Hrvatič, hvalnico pesniku in s številnimi zgodbami, ki so se dotikale njegovega življenja, tudi znamenite brade, ki je od mladosti ni nikoli opustil in je postala njegov zaščitni znak. Hvala tudi gospe knjižničarki Dartanieli Stegel za njeno pripravljenost, da je pripravila priložnostno razstavo Zlobčevih pesniških del. Irena Margon, foto: Ernest Margon Glas o delu v KD Lipa segel celo čez mejo V Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka smo bili presenečeni in veseli, ko smo o delovanju društva pred kratkim zasledili izjemen prispevek o zborniku društva, ki je sicer izšel skoraj pred desetimi leti. »Časi minevajo, spomini ostajajo« je bil zbornik dogajanja na kulturnem področju ob 20-letnici obstoja društva. Poznanemu primorskemu intelektualcu in publicistu Milanu Gregoriču je zbornik prišel v roke. Ob njem je spoznaval, kako bogato kulturno življenje je prispevalo KD Lipa Pivka na Pivškem in širše. S prispevkom je želel razširiti glas o delu pivškega društva tudi na Tržaško, saj je bilo od tam veliko gostov v Pivki in živahno je bilo tudi sodelovanje s kulturnimi ustvarjalci iz tistega okolja. V znani tržaški kulturni reviji »Mladika« je objavil prispevek o delovanju društva. V društvu smo ponosni na tako pozornost. Čeprav je že skoraj deset let od zbornika, očitno še vedno opominja, da je treba ohraniti spomine, saj se je v času po osamosvojitvi Slovenije dogajalo veliko prireditev, povezanih s ponosom na naše slovenstvo, identiteto, narod in naše znamenite osebnosti. V društvu čutimo zavezo, da je z delom treba nadaljevati, da se ne izgubimo v globalnem in razosebljenem svetu. Tridesetletnica delovanja Kulturnega društva Lipa naslednje leto bo nova priložnost za to. KD Lipa Pivka Pivški list, marec 2025 42 Hiša kulture Pomlad v Hiši kulture v znamenju slikark Hišo kulture v pomladnih mesecih preveva ženska energija. V marcu, ki ga vselej namenimo ženskim umetnicam, svoje delo predstavlja Ana Sluga, aprila sledi razstava Postojnčanke Beti Bricelj. Ana Sluga deluje v glavnem kot slikarka, ustvarja pa tudi na področju videa in fotografije. Na razstavi z naslovom Pozabljeni pogovori umetnica predstavlja svoje najnovejše slike, izbrana dela na papirju in serijo grafik, ki je nastala v Hiši kulture. V teh delih zavzema osrednje mesto ženska figura. Postavljena je pred nevtralno ozadje, ki je monokromno ali prekrito z vzorci, narejenimi s soboslikarskimi valjčki. Odeta je v oblačila in obdana s predmeti v nelogičnih in časovno neskladnih sestavih. Njen obraz ni izrisan, komunicira zgolj s kretnjami in z držo telesa. Očitno je ujeta sredi nekega opravila ali situacije, ki spričo vrzeli in nekonsistence v pripovedi ostaja nejasna. Slike preveva vzdušje, kjer se reminiscence na neko nedoločno, nostalgično in domačno preteklost spletajo z referencami na urbano sodobnost, kar še dodatno pripomore k pomenski razvezanosti in razdrobljenosti podobe. Zato se pred nas postavlja kot uganka, nekakšen vizualni anagram, ki ga rešujemo tako, da ga prešijemo s svojimi asociacijami, spomini in izkušnjami. Vendar pa interpretacija, ki se izvije iz tega prepleta, ni enoznačna – kot pri anagramu je tudi tu možnih več kombinacij. Skozi proces sestavljanja različnih kombinacij se pred nami postopno izriše portret sodobne ženske, ki je vpeta v mrežo družbenih vlog in praks, saj sledi svojemu poklicu in ambicijam, se ukvarja z zanimanji in hobiji, ob tem pa je še vedno tudi gospodinja, žena, hči in mati. In ko nas hipoma prešine naslov razstave, nekje vmes zagledamo tudi portret prezaposlenega, odtujenega in vase zatopljenega sodobnika, ki za spletanje globljih medčloveških vezi, začenši s pogovorom, preprosto nima več časa. Beti Bricelj je slikarka srednje generacije, ki je v preteklem desetletju dosegla mednarodno prepoznavnost, v slovenskem umetnostnem prostoru pa se uveljavlja šele v zadnjih letih. Ustvarja na področju geometrijske abstrakcije z elementi opart-a. Njena dela nastajajo na osnovi mrežne Izobraževanje Pust na POŠ Šmihel Pust je šeme pripeljal tudi na podružnico. Pouk so nadomestili zabava, igra, nastopi pustnih šem in sladkanje s krofi. Z učenci ter otroki in vzgojiteljicami iz vrtca smo se odpravili tudi na sprehod po vasi. Z ropotanjem, žvižganjem, glasbo in dobro voljo smo (upamo) pregnali zimo in priklicali pomlad. Za konec so nas, kot vsako leto, pogostili tudi v sosednji gostilni. Hvala lepa vsem vaščanom za pozdrave in dobrote, ki so nam jih namenili. POŠ Šmihel Pivški list, marec 2025 strukture v čistih linijah, kjer z ritmiziranjem oblik, barv in svetlobe ustvarja različne abstraktne kompozicije. Osnova, iz katere običajno izhaja, je oglat geometrijski lik, kot je denimo kvadrat, pravokotnik, celo trikotnik, na tokratni razstavi pa izjemoma predstavlja delo, kjer je osnova krog. Svobodna kompozicija iz krogov razgibava strogo geometrijsko strukturo, zato se zdi kot vdor kaosa, igre in ustvarjalnosti v simbolični red – kar je nenazadnje začetek vsakega umetniškega delovanja. www.hisakulturepivka.com FB:galerijahisakulturepivka IG: hisakulturepivka Mojca Grmek Izobraževanje 43 Šola ambasadorka evropskega parlamenta V letošnjem šolskem letu so v okviru aktivnosti, ki potekajo v sklopu programa Šola ambasadorka evropskega parlamenta, pristopili tudi učenci 8. razreda OŠ Pivka. V okviru sodelovanja so učenci OŠ Pivka in dijaki SGLZŠ Postojna v skladu s smernicami EU o varovanju okolja in recikliranju materialov izdelali koš za smeti iz odpadnih plastičnih zamaškov. Dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna v tem programu sodelujejo že šesto leto, so učencem predstavili veliko novega o EU v vsakdanjem življenju, o delovanje Evropskega parlamenta in o spoznavanju pravic dijakov EU. Delček izkušenj iz varovanja narave in začetek sodelovanja med učenci in dijaki je dober začetek in podpora k osnovnim idejam EU. Mateja Mezgec Pirjevec Ekipa OŠ Pivka v primorskem polfinalu tekmovanja POPRI Prvi pomembnejši dogodek, ki je osnovnošolcem ponudil priložnost, da svojim vrstnikom in širši javnosti pokažejo svoje ideje in prototipe, je bilo regijsko tekmovanje podjetniških idej mladih »PITCHAJ predstavi svojo idejo«, ki je 30. januarja potekalo v Pivki, v prostorih Podjetniškega inkubatorja Neverke. Na srečanju se je predstavilo deset ekip iz petih osnovnih šol: Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak, Osnovne šole Pivka, Osnovne šole Košana ter Osnovne šole Elvire Vatovec Prade. Osrednji del programa je bil namenjen predstavitvi podjetniških idej vseh nastopajočih, pridobitvi povratne informacije o inovativnosti njihove idejne rešitve, delitvi izkušenj podjetnosti ter povabilu k prijavi na nacionalno tekmovanje POPRI, ki ga vsako leto organizira Primorski tehnološki park. Uvodoma sta prisotne pozdravila Dolores Keš, vodja Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, ter Majda Godina, podžupanja Občine Pivka. Mladi so se v »pitchanju« zelo dobro odrezali in z idejami navdušili tričlansko komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki lokalnih zavodov in podjetij, kot tudi ostale prisotne. Ekipe so spodbujali tudi podjetniški mentorji in učitelji, ki so jim pomagali skozi proces razvoja podjetniških idej. Najboljši so se uvrstili v polfinale tekmovanja POPRI. V konkurenci 63-ih prijavljenih podjetniških idej v kategoriji osnovnošolcev se je ekipi Govoreči kipec iz OŠ Pivka ter ekipama Daily Vibe in King Charge iz OŠ Elvire Vatovec Prade uspelo prebiti med 12 polfinalistov v Primorski regiji. Ekipi iz OŠ Prade pa je 12. marca uspela tudi uvrstitev v finale. Vsem sodelujočim iskrene čestitke! Podjetniški inkubator Perspektiva Pivški list, marec 2025 44 Izobraževanje Medgeneracijska ročna dela Upokojenke iz skupine Kvačkane nitke smo gonilna sila Večgeneracijskega centra - Točke moči v Pivki. V sedmih letih druženja in ustvarjanja smo nabrale dovolj znanja in samozavesti, da svoje spretnosti delimo med mlade. Letošnjo sezono smo posvetile učenju ročnih del v šolah. Decembra smo izvedle delavnico v Podružnični šoli Šmihel, tik pred zimskimi počitnicami smo šle na obisk v Osnovno šolo Pivka, kjer smo bile gostje prvošolcev. Z učiteljicami smo že nekaj časa pripravljale naše srečanje. Dogovorile smo se, da bodo učenci izdelali darilo materam za dan žena. Skupaj smo naredile posebne kartončke in pripravile raznobarvno prejo. Po kratkem spoznavanju in demonstraciji prepletanja smo zagrizli v delo. Učenci so bili izredno motivirani, natančni in hitri. Občasno smo priskočile na pomoč utrujenim prstkom in zavozlanim nitkam, dela je bilo kar nekaj, saj smo združili oba razreda. Po dobri uri prepletanja smo bili vsi utrujeni, še dobro, da se je bližal odmor. Kvačkane nitke se učencem vedno zahvalimo za povabilo na svoj način. Za slovo in v spomin na delavnico vsakemu učencu izdelamo majhno živalico, tokrat so vsi dobili kvačkane zajčke. Njihovo navdušenje je naše največje zadovoljstvo in neprecenljivo plačilo za naš trud. Učenci so odšli na malico, me pa smo z vzgojiteljico Karmen v avli ob kavi in piškotih obujale spomine na naše šolske dni. Fotografije in posnetke našega ustvarjanja si lahko ogledate tudi na spletni strani Osnovne šole Pivka. J. Knafelc, foto: OŠ Pivka Starejši Šopek za babico: Ustvarjalnost otrok za 1.913 nasmehov V okviru projekta »P-AOS, Prostovoljci aktivni oblikovalci skupnosti«, smo partnerji projekta Park Istra, Zavod Sopotniki, Zavod Dobra pot in Središče Rotunda, Koper, organizirali srčno akcijo »Šopek za babico«. S to pobudo smo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, spet razveselili starejše in jim polepšali praznik z ročno izdelanimi unikatnimi pozornostmi. Letos smo v sodelovanju z 18 vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v občinah Izola, Koper, Piran, Sežana in Hrpelje-Kozina zbrali skupaj 1.913 izdelkov, ki so jih otroci ustvarili pod mentorstvom učiteljev in vzgojiteljev. Ustvarili so voščilnice, risbice in cvetje iz papirja ter drugih materialov. Zbrana darila so prostovoljci dostavili v 14 domov za starejše občane v Obalno-kraški, Goriški ter Notranjski regiji, Rdečemu križu Koper ter jih predali gospem, ki uporabljajo brezplačne prevoze za starejše v organizaciji Zavoda Sopotniki. V Pivki smo z unikatnimi pozornostmi otrok dobrodošlico izrazili vsem uporabnikom pravkar odprtega doma starejših občanov Senecura. Medgeneracijsko sodelovanje igra ključno vlogo pri povezovanju različnih generacij, prenosu vrednot in krepitvi občutka skupnosti. Pobude, kot je »Šopek za babico«, mladim omogočajo, da izražajo Pivški list, marec 2025 spoštovanje in hvaležnost starejšim, se spoznajo s prostovoljstvom, obenem pa starejšim prinašajo občutek vključenosti, topline in pozornosti. Takšni projekti krepijo vezi med generacijami, spodbujajo sočutje in pomagajo ustvariti okolje, kjer se ljudje vseh starosti čutijo cenjene in vključene. S sodelovanjem v medgeneracijskih pobudah se gradi bolj povezano in solidarno družbo, ki temelji na razumevanju, spoštovanju in medsebojni podpori. Zavod Sopotniki Starejši 45 Pohod na dan kulture Pohodnice Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka smo slovenski kulturni praznik obeležile s pohodom na Klobuk, 441m visok vrh nad Ljubljano, in naprej na 590 visok hrib Toško Čelo. Za jasne razglede na del Ljubljane in okoliške hribe nam je bilo vreme vseskozi naklonjeno. Vzpone in spuste večinoma skozi gozd, smo premagovale z veliko dobre volje in na točkah za počitek smo, v duhu Prešernovega dne, recitirale njegove pesmi. Dan kulture smo zaključile obogatene s prijetnimi pohodniškimi izkušnjami. Edvarda Sajovic Mesec kulture v Društvu upokojencev Pivka Društvo upokojencev Pivka je organiziralo več kulturnih dogodkov. februarja Med njimi je bil ogled gledališke predstave Arzenik in stare čipke v Mestnem gledališču ljubljanskem, kamor se je 15 članov odpeljalo z vlakom. Člani krožka Beremo skupaj so se poleg rednih srečanj udeležili tudi več prireditev. 6. februarja so prisluhnili igralki Miladi Kalezić, ki je predstavila svojo knjigo Vsa moja resnica je v njem. 20. februarja so obiskali razstavo Erika Mavriča V izobilju v Hiši kulture, kjer so jih navdušile risbe na lesenih ploščah, narisane z ogljem. Istega dne so sodelovali tudi na čajanki Kulturnega društva Lipa, posvečeni Prešernu, kjer so ob branju poezije razpravljali in prisluhnili pesmim članic Draguše in Dore. Jelka Čeligoj, foto: Nevenka Šelj Ko spomini zadišijo Januarja je potekal tradicionalen, letos že deseti Teden pisanja z roko, ki nas je opomnil na pomen ohranjanja veščine pisanja z roko. Tema tokratnega tedna je bila »Ko spomini zadišijo«. K spodbujanju pisanja z roko smo pristopili člani Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka. Skupaj s stanovalci Doma upokojencev Postojna smo izpeljali delavnico pisanja spominov na otroštvo, ki so jih za navdih priklicali s pomočjo vonjav. S pripovedovanjem in vonjavami so se prebudili njim ljubi spomini, ki so jih nato zapisali z roko. Za zaključek so na razglednice z različnimi motivi pisali pozdrave in lepe želje z namenom, da nekoga prijetno presenetijo. Delavnica je potekala v prijetnem vzdušju in za dobro opravljeno delo smo bili vsi nagrajeni s strokovno vodenim razgibavanjem. Zapisane izdelke smo oblikovali v plakate in jih razstavili v prostorih Doma upokojencev. Edvarda Sajovic Pivški list, marec 2025 46 Starejši Pravica do oskrbovalca družinskega člana S 1.1.2024 je pričela na CSD Primorsko Notranjska veljati prva pravica na področju dolgotrajne oskrbe, to je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec družinskega člana (ODČ) je oseba, ki jo izbere uporabnik iz 4. in 5. kategorije dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju DO) za nudenje storitve DO na domu uporabnika v skladu s tem zakonom. ODČ je s 1.1.2024 nadomestil družinskega pomočnika (DP). Pomoč nudi v skladu z osebnim načrtom uporabnika. Postopek za izbiro Vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana se lahko odda osebno, po pošti ali elektronsko na vstopno točko CSD. Za prebivalce Pivke je to Center za socialno delo Primorsko Notranjska. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja vstopna točka za dolgotrajno oskrbo (na podlagi mnenja ZPIZ-a) in izda odločbo o izbiri družinskega člana Pogoji oskrbovalcev družinskega člana Pogoji so: oskrbovalec je polnoletna oseba, poslovno sposoben, psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana, družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno oz. začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tudi tam dejansko prebiva. Iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje. Ima opravljeno usposabljanje iz 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana. Obvezne priloge Obvezne priloge so izvid zdravnika specialista s področja nevrologije ali fiziatrije, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog (izvid ne sme biti starejši od 6 mesecev od datuma oddaje popolne vloge), izvid kliničnega psihologa ali zdravnika specialista s področja psihiatrije ali nevrologije, iz katerega izhaja, da je bil na preizkusu spoznavnih sposobnosti ugotovljen hud kognitivni upad (izvid ne sme biti starejši od šestih mesecev od datuma oddaje popolne vloge), pooblastilo za zastopanje, kopija pravnomočne odločbe o postavitvi zavarovane osebe pod skrbništvo, iz katere je razviden obseg skrbnikovih obveznosti in pravic ter potrdilo o nekaznovanosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Pravice oskrbovalca družinskega člana Oskrbovalec družinskega člana ima pravice: delnega plačila za izgubljen dohodek (1,2 oz 1,8 kratnik Pivški list, marec 2025 minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca), vključitve v obvezna socialna zavarovanja, načrtovane odsotnosti (21 dni na leto od 1.12.2025) ter usposabljanja in strokovna svetovanja. Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom, v zvezi z upravljanjem teh nalog pa mesečno poroča centru za socialno delo, kasneje bo mesečno poročanje prešlo na koordinatorje dolgotrajne oskrbe, zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Primerljive pravice, ki se izključujejo s pravico do oskrbovalca družinskega člana: Dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov, institucionalno varstvo v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo ter pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco, določa, da določene storitve iz naslova osebne asistence niso primerljive s storitvami DO. V januarju je pričela na CSD Primorsko Notranjska delovati Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo, kjer lahko občani pridobijo vse informacije in vloge o trenutno uveljavljenih pravicah iz področja dolgotrajne oskrbe. Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo se nahaja v drugem nadstropju PTC Primorka v Postojni. Kontaktna številka vstopne točke na CSD Primorsko Notranjska je 05 7001 235. Brigita Knavs, CSD Primorsko Notranjska Zdravje 47 V Postojni prišlo več kot 74 odstotkov žensk na mamografijo v program DORA Dobrega pol leta je potekalo slikanje žensk v mobilni enoti programa DORA ob Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna. Od maja lani do januarja letos so na mamografijo skupno povabili okoli 5.500 žensk iz občin Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica in Cerknica. Mamografije, ki je edina s kliničnimi raziskavami podprta metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v ciljni populaciji žensk programa DORA med 50. in 69. letom starosti, se je udeležilo 74, 3 % vseh povabljenih žensk. Mobilna enota programa DORA je bila v Postojni že petič, udeležba žensk pa iz kroga v krog narašča in je bila tokrat najvišja. Mobilna enota programa DORA bo ponovno v Postojni maja 2026. Rak dojk je še vedno najbolj pogost rak pri ženskah. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2021, ko so na voljo zadnji zbrani podatki, za rakom dojk na novo zbolelo 1.481 žensk. Več kot 80 odstotkov vseh žensk, zbolelih za rakom dojk, je starejših od 50 let. Program DORA je namenjen ženskam v starosti 50–69 let, ki jih vsaki dve leti povabijo na preventivno mamografijo. Ključni cilj programa je dolgoročno zmanjšanje umrljivosti žensk v ciljni populaciji zaradi raka dojk za 25–30 odstotkov. Z mamografijo v programu DORA lahko zgodaj odkrijejo bolezenske spremembe v dojki, ko jih ženska sama še ne more zatipati oziroma opaziti. Če raka dojk odkrijejo zgodaj, ko je omejen na dojko, je verjetnost ozdravitve praviloma večja. Tudi zdravljenje je manj obsežno, kar vpliva na boljšo kakovost življenja bolnic. Redna udeležba v organiziranem programu zgodnjega odkrivanja raka dojk dokazano povečuje preživetje bolnic. Udeležba povabljenih žensk v Postojni se iz kroga v krog povečuje. Če je mamografijo leta 2016 opravila dobra polovica vabljenih žensk (54 %), je bil leta 2024 delež kar 74,3 odstotkov. Dora, Državni presejalni program za raka dojk Zaključek temeljnega usposabljanja za bolničarje Občina Pivka je v sklopu podpore prostovoljnim gasilskim društvom iz občine tudi letos omogočila in financirala usposabljanje za bolničarje. 1. marca so uspešno zaključili 45-urni Temeljni program usposabljanja člani in pripadniki enot za prvo pomoč, ki se je sklenil s preverjanjem znanja in izpitom. Tečajniki so morali opraviti delavnico temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED, delavnico oskrbe poškodb, kjer so prikazali pravilno in pravočasno izvedbo prve pomoči in teoretični preizkus znanja.   Z uspešno opravljenim izpitom so novi bolničarji pridobili pomembna znanja in veščine, ki bodo prispevala k učinkovitejšemu ukrepanju ob nesrečah ter nudenju prve pomoči v občini. Občina Pivka se zahvaljuje vsem udeležencem, inštruktorjem ter prostovoljnim gasilskim društvom za njihov trud in predanost ter OZRK Postojna Pivka za izvedbo programa. Občina Pivka, foto: OZRK Postojna Pivka Pivški list, marec 2025 48 Zdravje Program Svit poziva k večji odzivnosti Program Svit, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je eden od treh zelo uspešnih presejalnih programov za odkrivanje raka v Sloveniji. Z njim vsako leto preprečimo številne primere raka debelega črevesa in danke ter omogočimo zgodnje zdravljenje bolezni. Kljub temu, da preprost test na prikrito krvavitev v blatu 95 % udeležencem potrdi, da so zdravi, med preostalimi 5 % pa mnogim reši življenje ali omogoči pravočasno zdravljenje, se vseeno kar tretjina vabljenih ne odzove. Največji delež neodzivnih je med moškimi, pri čemer so posebej kritični moški v starostni skupini med 50 in 55 let. Odzivnost v občini Pivka v letu 2024 je bila 66,77 odstotkov, kar je nad povprečjem zdravstvene regije Koper (61,66 odstotkov). Med moškimi v občini Pivka je bila odzivnost 61,57 odstotkov, med ženskami pa 72,11 odstotkov. Program Svit je eden izmed treh presejalnih programov v Sloveniji za zgodnje odkrivanje raka. Namenjen je odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Kljub dobrim rezultatom pa odzivnost na vabila zaostaja za drugima programoma, Zoro in Doro, prav zaradi slabšega sodelovanja moških. V Sloveniji vsi med 50. in 74. letom starosti vsaki dve leti prejmejo vabilo k sodelovanju, a številni ga prezrejo. Preprost test, ki lahko reši življenje Program Svit omogoča, da pet odstotkov udeležencev, ki prejmejo pozitiven rezultat presejalnega testa, v približno mesecu dni opravi kolonoskopijo, s katero zdravniki ugotovijo, ali gre za predrakave ali rakave spremembe. Poslušajte še svojo rit. Odzovite se na vabilo Programa Svit. Podpornik Programa Svit Večino predrakavih sprememb lahko odstranijo že med posegom, kar prepreči razvoj bolezni. Pozitiven test večinoma ne pomeni, da ima posameznik raka, zato je strah pred preiskavo neupravičen. Rak debelega črevesa in danke se razvija tudi do 10 let, brez vidnih simptomov. Prav zato je sodelovanje v programu ključno za pravočasno odkrivanje in zdravljenje. NIJZ, OE Koper Za dostojno življenje z možgansko kapjo V Postojni že sedmo leto deluje Klub bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB), ki je del mreže 26 klubov po vsej Sloveniji. Klubi opravljajo dejavnost v okviru Združenja bolnikov CVB, ki ima sedež v Ljubljani, na Linhartovi 51 (www.zdruzenjecvb.com) in v slovenskem prostoru deluje že več kot 30 let. Klub bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Postojna šteje 16 članov iz občin Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, ki se v prostorih Društva upokojencev Postojna na Ulici 1. maja 2c srečujejo vsak tretji četrtek v mesecu. Glavni namen delovanja klubov je omogočiti druženje oseb s podobnimi izkušnjami, ki si med seboj lahko najučinkoviteje izmenjujejo znanje, razvijajo prostočasne aktivnosti ter opozarjajo pristojne na pogosto prezrto dejstvo, da bolniki in svojci po možganski kapi potrebujejo vseživljenjsko podporo. Vodstvo kluba zanje organizira različna predavanja in delavnice. Dejavno sodeluje tudi s Centrom za krepitev zdravja. Uspešno je izpeljal tudi vseslovenski izlet z ogledom Postojnske jame, ki se ga je udeležilo 377 bolnikov in njihovih sorodnikov iz vse Slovenije. Člani Pivški list, marec 2025 predsednik združenja Milan Čuček, predsednica postojnskega kluba Vlasta Andlovec in Dušan Kafol kluba imajo možnost ugodnejših terapij v toplicah, obiskov drugih CVB klubov v Sloveniji, udeležbe na različnih srečanjih z igrami, pohodih …zato vabljeni vsi, ki ste zainteresirani. Postali bi del mreže, ki jo poskuša Združenje bolnikov s CVB Slovenije ustvariti po vsej državi. Več nas bo, bolj bomo vidni in slišani. Kontakt: Vlasta Andlovec predsednica kluba, tel.: 030 624 327, e-pošta: vandlovec57@gmail.com Dušan Kafol, foto: Franc Perčič Šport 49 Nastopa višek sezone Ženska ekipa ŠD Košana, ki tudi v sezoni 2024/25 nastopa tako v pokalnem tekmovanju kot v državnem prvenstvu, je s prvim delom sezone že opravila. V pokalu tokrat niso bile tako uspešne kot v minulih dveh sezonah, ko so bile dvakrat zapored (2023 in 2024) pokalne prvakinje Slovenije. Tokrat so v 1. krogu doma premagale FK Trzin (9 : 2), v polfinalu pa so pred domačimi gledalci nepričakovano visoko 0 : 6 izgubile proti ŽNK Celje. V povratni tekmi v Celju so bile veliko boljše in po hudem boju bile še drugič poražene (5 : 4). V finalnem obračunu sta se 15. marca v Podčetrtku za pokalni naslov pomerila ŽNK Vrhnika in ŽNK Celje. Končnica oziroma drugi del državnega prvenstva pa je v polnem teku. Košanke so v 1. krogu v gosteh s 6 : 0 premagale ŽNK Cerklje, v 2. krogu so istega nasprotnika doma porazile kar z 9 : 0. V 3. krogu so na dan žena igrale na Vrhniki in z domačo ekipo remizirale 1 : 1 (strelka Tina Jesenovec). Po kazenskih strelih so izbranke Ane Bucik, ki sedaj vodi ekipo, zmagale 6 : 4, strelke - Tina Jesenovec, Anja Žvokelj, Larisa Djak, Patrija Steklačič in Kaltrina NK Košana v spomladanski del sezone Osmega marca se je pričel spomladanski del nogometnega prvenstva v EPNL, kjer že desetletja igra tudi NK Košana. Po jesenskem delu, ki se je zaključil 24. novembra, so Košanci pristali na 7. mestu s 13 točkami. Po zimskem premoru so februarja meseca pod vodstvom trenerja Smiljana Lukmana pričeli s pripravami na preostali del tekmovanja. Z različnim uspehom so odigrali tri pripravljalne tekme. Kajtazi. Povratna tekma, 4. krog, med ŠD Košana in ŽNK Vrhniko bo 22. marca. Če bi Košanke vpisale še drugo zmago, bi se uvrstile v finale, kjer bi bile njihove nasprotnice Celjanke, večkratne državne prvakinje. Če bi bila potrebna še tretja tekma (igra se na dve zmagi), bi ta bila 26. marca na Vrhniki. Vsi v klubu in okrog njega se nadejajo igranja v velikem finalu, kjer tudi naslov državnih prvakinj Slovenije ni nemogoč. Brane Fatur Ekipa Minibar 2. marca je v Balinarskem klubu Šiška potekal turnir četvork, kjer je ekipa Mini bar osvojila 1. mesto! Zmagovalno ekipo so sestavljali igralki BK Oro Met Pivka, Tjaša Abram in Semi Abram, njun trener Klemen Podgoršek, ter Marko Jagodnik iz Balinarskega kluba Ilirska Bistrica. Čestitke. S.A. Priprave za nadaljevanje v Primorski ligi so potekale na domačem igrišču, ki omogoča vadbo tudi v večernih urah. V 13. krogu so v prvi spomladanski tekmi gostovali pri najbližjem sosedu Jadranu Hrpelje Kozina in v Krvavem potoku minimalno izgubili 0 : 1. V prihodnjih krogih igrajo doma z Idrijo, Renčami in Komnom (12.4. - zadnja tekma rednega dela), v gosteh z Vodicami Šempas, v enem krogu pa so prosti. V klubu se nadejajo, da bodo ob koncu pristali v zgornji polovici prvenstvene lestvice. Brane Fatur, foto: Nk Košana Pivški list, marec 2025 50 Šport Na ženskem Mastersu kar dve Pivčanki Balinarska dvorana Šiška je 8. in 9. marca gostila tradicionalni Masters v organizaciji BŠD Šiška, na katerem so imele pravico nastopa najboljše balinarke leta 2024. Zmagovalni pokal je z maksimalnim številom točk osvojila Eneja Ozbič Primc (Skala Sežana/Hrast Kobjeglava) pred Jacqueline Košir in Tanjo Marc (obe Hrast Kobjeglava). Priznanje za Balinarko leta je prejela Jacqueline Košir. Sodelovali sta tudi članici BK Oromet Pivka Iva Guštin, ki je osvojila 4.mesto in Samanta Abram Štunf z 8. mestom. AFČ Matej Lepej na evropskem prvenstvu do dveh medalj Prejšnji mesec je v Apatinu (Srbija) potekalo 1. Evropsko prvenstvo v članski in U23 kategoriji, ki je nadomestilo dosedanji posamični Svetovni pokal. Na prvenstvu je nastopilo 12 slovenskih predstavnikov, ki so se za medalje borili v štirih kegljaških disciplinah - mešane dvojice, sprint, posamično in v kombinaciji. V naši izbrani vrsti je bil tudi Pivčan Matej Lepej, ki v sezoni 2024/25 igra za vodečo ekipo hrvaškega prvenstva KK Zaprešić. Na prvenstvu je Matej osvojil dve medalji, srebrno v posamični konkurenci in bronasto v mešani dvojici skupaj z Brigito Strelec, ter popolnoma upravičil svoj nastop in vidno prispeval k uspehu slovenske reprezentance. Na sprejemu, ki ga je zanj pripravil domači in nekdanji KK Pivka v Krpanovem domu, je Matej, ki je tudi predsednik Športne zveze Pivka, povedal: »Sprejema na kegljišču v Krpanovem domu, kjer sem pričel leta 1998, kasneje sila uspešno nadaljeval pri drugih klubih, nisem pričakoval in sem ga bil zelo vesel. Tudi s premiernim nastopom na EP sem zelo zadovoljen, to je moj največji uspeh doslej. Za tretjo medaljo (bronasto) sta mi v kombinaciji zmanjkala le dva keglja. Zahvaljujem se tudi predsedniku Kegljaškega kluba Pivka Ernestu Margonu za izkazano pozornost.« Na evropskem prvenstvu je nastopila tudi Pivčanka Nataša Radić, ki je vrsto let igrala za domači KK Pivka. Pivški list, marec 2025 Matej Lepej in predsednik KK Pivka, Matejevega prvega kluba, Ernest Margon V tej sezoni nastopa za KK Calcit Kamnik, trenutno so najboljša slovenska ženska ekipa, v ligi prepričljivo vodijo in se jim nasmiha naslov državnih ekipnih prvakinj. V Srbiji Nataša ni posegla po vidnih uvrstitvah. V mešanih članskih dvojicah je bila skupaj s Postojnčanom Žigom Požarjem (sedaj Triglav Kranj) dvajseta, v posamični konkurenci pa je osvojila 18. mesto. Brane Fatur, foto: Lea Pašić Šport 51 Občni zbor Balinarskega kluba Frnantovi V četrtek, 20. februarja, smo se na kmečkem turizmu Pri Cunarju na Jurščah zbrali na občnem zboru člani BK Frnantovi iz Parij. Po pregledu dela v preteklih dveh letih in finančnem poročilu smo se pogovarjali o planu dela v letu, ki je pred nami. Ugotovili smo, da kar nekaj vaških balinarskih društev v okolici ni več aktivnih. Veseli nas, da se v Parjah v sezoni od pomladi do jeseni še vedno skoraj vsak večer balina. V Parjah sta balinišče in hiška ob njem edini prostor druženja za vaščane in ostale obiskovalce. Lani sta predsednik vaške skupnosti Parje Aleš Česnik in Branko Česnik obnovila strop in hišico pobelila. Zdaj je prijetnejša za druženja. Člani se bomo potrudili, da nas bo več spremljalo ligaške tekme naših tekmovalcev in sodelovalo pri pripravi dogodkov, ki si jih vsi želimo. Poskrbeli bomo tudi za boljše obveščanje. V jesenskem času načrtujemo izlet v dolino Soče. Vsi, ki si želite rekreativnega balinanja ob toplih večerih in zabavne družbe, ste v Parjah vedno dobrodošli. Vabljeni tudi k vpisu v naš Balinarski klub Frnantovi. Z vpisom boste pomagali pri nadaljnjem delu kluba in športnih uspehih. Kontakt: predsednik Stane Zadel (040 364 311). BK Frnantovi Parje Pivški list, marec 2025 52 Obvestila in oglasi ‒ Pivški list, marec 2025 Obvestila in oglasi 53 ‒          Pivški list, marec 2025 54 Obvestila in oglasi Potrebujete globinsko čiščenje Nudimo vam kvalitetno globinsko čiščenje • sedežnih garnitur • vzmetnic • kuhinjskih stolov • preprog • blazin vrtnih garnitur • in še mnogo več... Kontaktirajte nas in se dogovorimo za termin: 041 683 453 globinskociscenjeuros@gmail.com najdete nas tudi na Facebook-u Pivški list, marec 2025 55 Obvestila in oglasi OBČINA PIVKA AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV SOBOTA, 5. APRIL 2025 Ura Lokacija 8.00 - 8.45 DOLNJA KOŠANA – pri osnovni šoli 9.15 - 10.00 ŠMIHEL – pri cerkvi 10.30 - 11.30 PIVKA – pri ekološkem otoku na tržnici 12.00 - 12.45 ZAGORJE – pri spomeniku 13.00 - 13.45 PARJE – pri cerkvi V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: Barve in lake Lepila in črnila Baterije Akumulatorje Motorna olja Jedilna olja Fluorescentne cevi Čistila Kozmetiko Spreje Zdravila Pesticide Topila Fotokemikalije Kisline in alkalije Onesnaženo embalažo Več o nevarnih odpadkih in pravilnem shranjevanju ter oddaji si preberite na: https://www.publikus.si/gospodinjstvo/locevanje/nevarni-odpadki PUBLIKUS d.o.o.; Operativni center Postojna; Jeršice 3, 6230 Postojna T: 05 720 49 62; E: oc.postojna@publikus.si O������� ���� ��������! S���������� �� ����������. Zagotovite si hitro in kakovostno izdelavo ključev za do�ove� �isarne in večje o�jekte ��ole� vrt�e������ OSTALA PONUDBA: - kljuke za vrata - cilindrični vložki - pametne ključavnice - digitalna kukala 051 669 066 Selce 17, 6257 Pivka www.slavecpro.si V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresničitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresničljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplačna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju D������ ���: Ponedeljek - Petek: 8:00 - 16:00 Malica od 12:30 - 13:00 Sobota in nedelja: zaprto z Občinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplačna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih načrtov in/ali vlog na javne razpise na različnih področjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 720 01 11 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 720 01 11 Pivški list, marec 2025 56 Obvestila in oglasi FINANČNI URAD SVETUJE INFORMACIJA ZAVEZANCEM GLEDE OBVEZNOSTI UREDITVE REZIDENTSKEGA STATUSA Posamezniki, ki se jim spremenijo okoliščine, ki vplivajo na njihov rezidentski status v Sloveniji so dolžni formalno urediti svoj rezidentski status pri Finančni upravi RS (FURS) v roku 8 dni po nastanku spremembe na način, da predložijo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa v obliki samostojnega dopisa z navedbo vseh relevantnih dejstev ali v obliki izpolnjenega vprašalnika "Vloga za gotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2 – prihod v RS" oziroma "Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2 – odhod iz RS". Vprašalnika ni treba obvezno izpolniti in predložiti zraven vloge za ugotavljanje davčnega statusa, potrebno pa je priložiti ustrezne listine oziroma dokazila, ki so pomembne za presojo rezidentskega statusa. Oseba, ki pride v Slovenijo za krajši ali daljši čas (npr. zaradi zaposlitve v Sloveniji, združitve družine,…), postane rezident Slovenije, ko izpolnjuje enega od kriterijev iz 6. člena Zakona o dohodnini, ZDoh-2 (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno bivališče oziroma središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, idr.). Če posameznik za krajši čas odide iz Slovenije, primeroma zaradi začasne zaposlitve v tujini, študija Pivški list, marec 2025 v tujini, ipd. in Slovenijo (npr. družina ostane kot 183 dni v Slovenije. ohrani vsaj eno od rezidenčnih vezi s uradno prijavljeno stalno prebivališče, v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več koledarskem letu,…), ostane rezident Posameznik, ki za daljši čas oziroma za stalno odide iz Slovenije, se šteje za nerezidenta Slovenije, ko pretrga vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo, Tak posameznik si mora, poleg ureditve odjave stalnega (oziroma začasnega) prebivališča pri pristojnem organu, urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene z vložitvijo vloge pri FURS. FURS na podlagi vloge za ugotavljanje rezidentskega statusa ter izkazanih dejstev in okoliščin, ki vplivajo na rezidentski status posameznika, oziroma po uradni dolžnosti presoja izpolnjevanje pogojev za rezidentski status fizične osebe ter o rezidentskem statusu odloči z odločbo. Sprememba statusa zavezanca se evidentira v davčnem registru. Posameznik, ki pridobi odločbo o ugotovljenem oziroma spremenjenem statusu rezidentstva za davčne namene, mora izplačevalce dohodkov v Sloveniji obvestiti o ugotovljenem rezidentskem statusu in jim hkrati predložiti odločbo. Obvestila in oglasi 57 Obvestilo Spoštovani darovalci, vljudno vas prosimo, da ne puščate rabljenih oblačil kadarkoli pred vrati Pivške območne Karitas, saj so v tem času izpostavljena različnim vremenskim pojavom. Velikokrat se zgodi, da jih zmoči dež. Dogaja se, da nekateri prinašajo oblačila v izredno slabem stanju, umazana, raztrgana in neuporabna. Taka oblačila niso primerna, da jih ponudimo ljudem, ki so v stiski. POMEMBNO! Oblačila, ki jih prinašate, morajo biti čista in primerna za nadaljnjo uporabo. Urnik za oddajo oblačil je: sreda: od 8.00 do 9.30 četrtek: od 15.00 do 18.00 Hvala za razumevanje in vašo podporo! Pivška območna Karitas Parcelacija Ureditev meje Izravnava meje Inženirska geodezija Določitev hišne številke Geodetske storitve Označitev meje v naravi Izdelava geodetskega načrta Zakoličba stavbe in drugih objektov Izdelava elaborata lokacijske izboljšave Izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb Pomoč pri prodaji in nakupu nepremičnin (izpeljava celotnega posla) Izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb Določitev zemljišča pod stavbo in izdelava elaborata za evidentiranje stavbe Knežak 3, 6253 Knežak +386 (0)31 733 290 / +386 (0)31 344 738 info@merkantil-geo.si www.merkantil-geo.si Pivški list, marec 2025 58 Obvestila in oglasi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela kar je njeno, a kar ni njeno nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA EDVARD KONTELJ (1956 – 2025) Na zadnji dan leta se je tiho poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča, svakinja, teta in sestrična, Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta se zahvaljujemo vsem vaščanom in prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. ROJENA LETA 1927 IZ PIVKE Zahvaljujemo se vam za vse tolažilne besede, cvetje in darove. Iskrena hvala gospodu župniku Marjanu Škvarču in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena in sina z družinama Pivški list, marec 2025 BOŽA KOROŠEC S hvaležnostjo in globokim spoštovanjem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem in ustanovam za pisne in ustne izraze sočutja, besede tolažbe, za darovane sveče in cvetje, za denarne prispevke, ki smo jih namenili Zvezi Anite Ogulin in ZPM. Zahvala govorcema Ireni Rep in Rafaelu Zorku za izrečene besede slovesa, sorodniku Vladu Korošcu in njegovim pevcem iz Kopra za čutno petje in igranje, izvajalcu Tišine, organizaciji ZB za vrednote NOB Pivka, Društvu upokojencev Pivka, Tini iz cvetličarne Jurman za prelep izbor cvetja in aranžmaje, Emi Zadel za pomoč, osebju Doma upokojencev Postojna za vso skrb in nego, podjetju Komus za organizacijo in vodenje pogreba, ter vsem tistim, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: sin Aleksander - Sašo in hčerka Slavica - Beba z družinama Obvestila in oglasi MAREC 7. – 28. marec Ana Sluga, Pozabljeni pogovori, osebna razstava Društvo hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Petek, 21. marec Dan odprtih vrat Doma za starejše SeneCura Pivka 11.00 Občina Pivka Dom za starejše SeneCura Pivka Sobota, 22. marec Otroška delavnica ob razstavi Ane Sluga 10.00 Društvo hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Sneguljčica Snow White – Mjuzikal / avantura, 2025 16.00 Kino Pivka Krpanov dom Pivka 59 NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI PIVKA Mickey 17 Mickey 17 – ZF / komedija, 2025 19.00 Kino Pivka Krpanov dom Pivka Nedelja, 23. marec Primorska poje 18.00 JSKD OI Postojna in Pevsko društvo Studenec Krpanov dom Četrtek, 27. marca Seme svetega figovca The Seed of the Sacred Fig – Kriminalka / drama, 2024 19.00 Kino Pivka Krpanov dom Pivka Sobota, 29. marec Očistimo Pivko 9.00 Občina Pivka znana zbirna mesta v občini Srečanje za ponudnike oznake Medvedu prijazno Namenjeno je ambasadorjem oznake Medvedu prijazno in novim ponudnikom, ki jih pridobitev oznake zanima. 10.00 Biotehniška fakulteta UL in Zavod za turizem Pivka Center DINA, Krpanov dom Pivka Jožefovo na Suhorju 11.00 Delavnica izdelave suhorskih pirhov 13.00 Kulturna prireditev in otvoritev razstave Vaško društvo Suhorje Vaška hiša na Suhorju NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI PIVKA APRIL Petek, 4. april Odprtje razstave Beti Bricelj, krog = kvadrat, osebna razstava 4. – 25. april 2025 19.00 Društvo hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Koncert »Opojni vonj morja« Prifarski muzikanti 19.00 Prifarski muzikanti, vstopnice: Sponkca v Pivki, Petrol, pošte, Eventim.si Krpanov dom Nedelja, 6. april Recital pesmi Jožeta Volk Suhorskega kulturni program suhorskih otrok, Julije in Benjamina Cevec predstavitev aktivnosti za izdajo knjige o Suhorskem 14.00 Vaško društvo Suhorje Vaška hiša na Suhorju Sobota, 12. april Otroška delavnica ob razstavi Beti Bricelj 10.00 Društvo hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Pomladni sončkov pozdrav zanimivi gostje, povezovalec igralec Pavle Ravnohrib 20.00 Kvartet Sonček avla OŠ Pivka 12.-13. april Podmorničarski vikend 9.00-17.00 Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine Sreda, 16. april Tretje posvetovalno srečanje o vlogi centra DINA Pivka Predstavitev projekta »LIFE Varna paša« in aktivnosti, ki se bodo izvajale tudi na območju Občine Pivka. 17.00 Zavod za turizem Pivka, v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije Krpanov dom Pivka Ponedeljek, 21. april Velikonočni pohod Šmihel Ratečevo Brdo 13 30 Športno planinsko društvo Šmihelska dolina pred šolo v Šmihelu Sreda, 30. april Deseto kresovanje na Pivškem 16.00 Klub Kšopp igrišče OŠ Pivka MAJ Četrtek, 1. maj Budnica 2025 7.15 Košana, 7.45 Kal, 8.15 Pivka, 8.40 Klenik, 9.00 Trnje Postojnska godba 1808 Košana, Kal, Pivka, Klenik, Trnje Petek, 9. maj Odprtje razstave Jurija Hartmana osebna razstava, 9. – 30. maj 2025 19.00 Društvo hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Sobota, 17. maj Otroška delavnica ob razstavi Jurija Hartmana 10.00 Društvo hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki 19. – 24. maj Tematski teden 2025: Doživite naravo skozi umetnost Vabljeni na edinstveno doživetje narave skozi umetnost. Med tednom pester program za vrtce in šole, v soboto dogajanje za vse generacije. Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka in Hiša kulture v Pivki