67. štev. Poftnina plačana u sctowni. Celje, četrtek 16. junija S927. Leto XI. Izhaja v torck, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20'—. Pooamexna fitevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVADOBA Urednifttvo in upravniitvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. Slovenski someščani! Po sijajni zmagi slovenskega meščanstva pri celjskih občinskih volitvah v mesecu septexnbru 1924 se je odtrgal del takrat priborjene slovenske večine radi vpliva raznih radikalnih in klerikalnih častiželjnežev ki izrabljajo na zvit način nemštvo v znane svoje namene. Preprečil je sprejetje v finančnem odseku pri- pravljenega ter soglasno odobrenega rednega občinskega proracuna za leto 1927., dosegel razpust mestnega sveta ter povzročil sedanje občinske Yolitve v Celju. ßes je, da je naše stališče sedaj težje kakor je bilo 1. 1924., kajti prejšnji naši slovenski tovariši in zavezniki sedaj nemštvu na Ijubo uprizarjajo proti nam brezprimerno obrekovalno borbo, pozabivši, da so imeli doslej pri ob- cini ne saino priliko za kriiiko, am- pak tudi možnost in dolžnost direkt- ne^a sodelovanja. in soodločevanja. Ako so se temu namenoma odtegnili 125 političnih in strankarskih ozirov, ako niso hoteli ali niso mogli delati, so vredni obsodbe oni, ne pa stranka, ki je nosila v teh razmerab. vso težo dela pa tudi odgovornosti. Kljub temu pa v interesu lepega našega mesta, nam dragega domovja, ne omagamo, kervidimo, damoramo: 1. žal Se naprej najodločnejSe ~ braniti slovenski znacaj Celja in vseh naprav, ki so v zvezi z vplivom, pa tudi delom mestnega sveta; 2. skrbeti za gospodarski in kultnrni napre- dek celjskega mesta, v kolikor jo to le količkaj možno sprico težke gospodarske krize in splosne preobromenitve vselr stanov. — Jfaše ulice in ceste rabijo še razširjenje in obnovo. Potrebna je še regu- lacifa Savinje in nov most, potrebne so mestne stanovanjske stavbe in po- speševanje stanovanjskega gibanja v mestu sploh. Potrebne so reforme cele občinske uprave,- da ne naäte- vamo še raznih kultnrnih in socijal- nih institucij, ki so potrebne deloma izpopolnitve, deloma pa se morajo ustanoviti. Ako stopimo danes znova pred volilce. zatrjujemo, da bomo istotako resno, pošteno in v zavesti velike odgovornosti v okviru danili sredstev skrbeli za napredek mesta in blagor njega meščanov tudi za naprej ka- kor smo kot največjaforganizirana politična skupina delali doslej. Zavednost in odločnost 22|Lg2^sloven- skega volilstva, ki ga zastopamo brez omahovanja doslej, nam bo tudi v bodoče najboljša opora. skrinjica Karadidati: 1. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik. 2. Rebek Ivan, ključavniča». 3. Dr. Kalan Ernest, odvetnik. 4. Ravnikar Ivan, trgovec. 5. Mra-vljak Franc, profesor. 6. Dr. Božič Anton, odvetnik. 7. Bernardi Drago, botelir. 8. Dr. Hocevar Drago, okrožni zdravnik. 9. Prekoršek Ivan, upravitedj bol- nice. 10. Sirec Drago, trgovec. 11. Potrato Aleksander, železniški uradnik. 12. Voglar Fran jo, šolski upravitelj. 13. Golčer Jernej. sodar. ^- Cotič Josip, delavec. ^- Loibner Karel? trgovec. Id. Doižan Fran jo, kleparskf rnojster. 17. Mastai^ Martin, profesor. 18. Zidarifc CHmar, invalid. 19. Drukar Avffust, notar. 20. FiKpčič Josip, ffostUničar. 21. Cergol Janko, poštni poduradnik. 22. Kroflic Alojz, mesar. 23. Gregoric Karel, posestnik. 24. Debenjak Viktor, trgovec. 25. Bizjiak Josko, Solski upravitelj. 26. Vrenko Miha, miizarski möjster. 27. Fortunat Ivan, železničar. 28. Raic Slavko, profesor. 29. Mimik Anton, poštni npravitoi.j \ pokoiu. 30. Žagar Alojz, invalid. 31. Pertot Drago, kamnoseški nioj.ster. 32. Steinbiiohler Josip, železničar. 33. Černe Pavel, kapetan v pokoju. | Namestniki s 1- Robek Anton, gostilnicar. 2. Arko Vojko, lekarnar. 3. Dr. Orožen Misan, odvetnik. 4-- Gvahte Anton, dawni npravitclj. 5. Bervar Adolf, kanclist. 6- Likar Jožef, invalid. 7. Lešničar Janko, ravnatelj. Samossojno demokpstsha stranka u Celju priredi v sredo, dne 15. junija 1927 točno ob pol 9. zvečer volilni shod za volitve v občinski odbor v mali dvoran! «Celjskega doma> Narodni volilci, pridite polnoštevilno! 8. Karnjovšek Ivan, slikar. Ö. Medvešek Albert, zasebni uradnik. 10. Rapotec Ivan, železničar v pok. 11. Dr. Hrašovec Milko, odvetnik. 12. Meznaric Ivan, postni podurad- nik. 13. Gaoeša Tomo, kamnoseik. 14. Orožen Janko, profesor. lo. Zabukosetk Pavel', bnjigwodja., 10. Dr. Rus Davorin, drž. pravdnik. 17. Gabrovsek Josdp, železničar. 18. Lavrenčič Vinko, kleparski po- močnit» 19. Rihteršič Ivan, nadučitelj v pok. 20. Steblovnik Jože, kljucavničar. 21. Hlavae Afeksander, restavrater. 22. Dereani Pavel, knjigovodja. 23. Vi'dmar Franc, državni redar v pokojn. Ü4. Luznik Alojz, ucitelj v pokoju. 25. Božič Janko, trffovec. 26. Jelen Florijan, sprevodnik. 27. Pogačar Josip, sodni nadoficijal v pokoju. 28. Horvat Stefan, zaseibni uradnik. 29. Dr. Cernej Ludvik, zdravnik. 30. Rebek Anton, ključavmičar. ?W. Tajc Anton, dežnik. pomocnik. 32. Kaube Franc, kletar. 33. Zorko Anton, pisarn. predstojnik. Stran 2. »NOVA DCBAr Stev. 67. Narodna skupščina razpuščena! Kralj podpisal ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev. — Skupščinskc voliive bodo 11. septembra. — Vukičevičevi radikali nameravajo vstopiti v Demokratsko zajcdnico! — Radikalni mi- nistri bodo s pristaši vred izključeni iz stranke. — Homogena demokrafska volilna vlada. Beograd, 15. junija. Že dalje ea- sa se je opažala v vladi kriza in streni- fjienje po rekonstrukciji. Sedaj }2 za- deva dozorela. Pagajanja med radi- kalnimi centruimaši in vlado so be po- palnoma razbiki. Veer a j apoldne je prinesel minister dr. Srskic zadnji odgovor uzunovicevcev in zagrozil nil- j nistrskemu predsednik u g. Vukmevi- ! ču z demisijo, ako no sprejme zaktev centruma. Dr. Srskic se je vrnü z ne- gativnim odgovorom na stanovanje g. Uzunoviča. Ob 14. je ponovno posetil ministrskega predsednika in mu izro- čil svojo pismeno ostavko na položaj pravosodnega rninistra. Miniytrski predsednik je ostavko dr. Srskica brez 1 ugovora sprejßl. S tern je postal pre- lom med vlädo g. Vukičeviča in ra- dikalnim ceiitrumom ter pask'evsko skupino definitiven. Napoved ministrskega predsedni- ka o razpustu Narodne skupščine se je danes uresničila. Ob 10. dopoldne ; #> dospel iz Topole kurir, ki je prine- j sel ukaze o razpustu skwpschw in raz- \ pisu volitev. Narodna skupscvw je z j danamjim duel razpuščena. Volitve i so razpisane za nedelfr, due 11. s$p~ lembra. Narodna skupscina je sklica- j na k izrednemu zasedanju za 5. okto- bra, da reši vse formalnositi. 20. okto- bra se prične redno zasedßnje. V demokratskih vrstali vlada ! vsfed razpusta skupščine veliko zado- | voljstvo. Nagiasa se, da je ta vlada ho- j mogena demokraiska vlada, ker vsv j rdikalni ministri z Vtikičevičem vred ; vslopijo v Demokratsko zajednico. \ Zacasni predsednik radikalne stran- j ke Aca Stanojevic je dimes brzojavno j sklical sejo glavnega odbora in po- j slanskega kluba NRS za jutri dopol- j dne. Na tej seji bo glavni odbor sve- cano izkljucd Vukičeviča, vse radikal- ne ministre in radikal'ne posla )"¦¦>. k; simpatizirajo z Vukičeviceui. Dr. Juro Hrašovec : Taka je resnica! »Sfovenec«, ki je sedaj sKupno glasilo proti saniostoj.ni demokratski stranki združenih .»trank, natisnil je v št. 130 od 11. G. 1927 poziv »Gelja- nom«, ki mrgoli neresnic. Kot nosilec liste in bivši župan moram na tarn iznešene očitke odgo- voriti, ker bi. laliko kdo rekel, da kdor molči, deloma priznava. Trdi se, da je dosedanje gospo- darstvo pri mestni. občini prineslo celj- skemu mestu. veliko gorja. Očitki, ki naj. veljajo deamokratski stranki, ki je dosedaj iraela veoino v občinskem svetu, bi seveda, ako bi bifi resnični, zadeli tudi mene, ker sem kot bivši župan bil jaz odgovoren za delovanje občin^. Bil sem pet let župan, drugokrat izvoljen tudi z glasovi radikalne stran- ke proti ZG takrat združenima stran- kama Slovenski ljudski stranki in stranki, ki se enkrat imenuje »nem- ška«, sedaj pa »gospodarska stranka«. kakor ji pač to bolje kaže. Ko so sedaj združene stranke brez povoda razbile občinski svet, da se je moral iinenovati gerent, odsto- pil sem kot žnpan z mirno vest jo, da sem za občino delal kotikor sem mogel. To mi je priznala višja oblast in so mi priznali ob slovesu mestni \isluz- benci, ki so ves čas složno delovali z menoj. In vendar sedaj' taki očitki! Treba je pač sumničiti. nekaj trditi, naj bo res ali ne, ker zagovarjati se mora ne- naravna in neznačajna zveza zdruiže- nih strank. Kdo je nosil, ako že ne celo, pa vsaj največje bremo v prejšnjem ob- cinskem svetu? Kdo je izdelal' najte- žavnejše in največje referate, bodisi finančnega, pravnega ali perzonal'ne- ga značaja, referate raznih odsekov za vodovod, elektrarno, klavnica, po- grebni zavod, plinarno? Bill so to z jako rodkimi izjemami večinoma ljudje iz delavne vecine. Ko je bilo v jeseni treba rešiti zadnji proračun za tekoče leto, so vsi zastopniki slovenske ljudske stranke in redikalne stranke, vsi člani finanč- nega in gospodarskega odseka soglas- no izjavili, da tako dober in vesten proračun so ni bil predložen obeinske- mu svetu. Varčnost v mestnem gospodarstvu bila je mcja prva skrb; nepotrobnih izdatkov til Lilo. Mestne finance so urejene. Prodale so se hiše, katere je bil prejsnji ncmski občinski ^astop bi! nakupil, da bi si u.stvaril vecje stevilo odvisnih volilcev, kolikor mogoce iz- ključno nemško hisno posest. Tzkupilo se je rabilo za plačito starili dolgov iz prejšnji nemški obcinski zastop bil prave. Mesto inia lepo elektric-no rnz- tricno razsvetljavo. Po soglasni sodbi tujcev je mesto eedno in čisto. S primeroma malimi stroški so se odprle nove ceste, kakor »Tavčarjeva«, popravile so se »Miklo- sičeva« in »Strossmajerjeva« ulica, razširila se je »Levstikova ulica«, ko- nečni izvršitvi se bliža obrežna pot ob Savinji. Bilo bi le treba v nekaterih uficah _ponoviti tlak; za to so pa potrebne m>- like vsote. Razne potrebe v občinskeni go- spodarstvu bile so velike, dober go- spodar mora storiti izprva to, kar je najbolj potrebno, to pa, kar je mnnj potrobno, odlasati, vedno se ozirad na razpoložljiva dei).arna sredstva. .' Hiše so po naročilu in navodiivi mestnega urada že večiiioma prenov- ljene in popi^nljene. Vodovod smo prevzeli; napako, ki so izkazale po dofgoletni rabi, so se vselej takoj odpravile. In ako je mor- da enkrat v letu odrekel, bilo je to sa kratek čas. Za večja s časom potrebna popra- vila bila je določena večja vsota v pro- racunu. Pogrebni zavod dobro deluje in v klavnici vlada lep red. 0 plinarni se je v občinskeiu sve- tu opetovano govorilo. Da plin.-irna ni dobickanosna, ni bila krivda občinske> ga sveta, je to tako v vseh mestih. Z oziremi na razne industrije, ki plin neol>hodno rabijo in ker se vendar tu- di še v zasebnih gospodarstvih veliko plina rabi, se plinarna ni opustila in se je vselej ponovno le sklenilo, da na] se poskusi nadaljujejo in se n;rj sp na- prej obratuj«. f>!' Za reveže je ubožni svet, ki sem mu predsedoval, vedno vestno skrbel; reveženi so se stalne pod pore opetova- no zvisaie. Ako je bila gospodom, ki imajo sedaj polna usta, tako na sreu skrb za brezposelne, reveže, osirotelo deco, poprej — bilo je pet let časa — bill bi se oglasili in stavili kak preillog.. če so mislili, da je potreiba! Delaviia večina holekx ie bremena davkoplačevalcem olajšati. Bili so v proračunu predvideui. predlogi, da naj se razne doklade na korist malih ljudi, davšeine na korist hišnib. najemnikov znižajo. Bili so pripravljeni predlogi, da bi se odpom>oglo stanovanjski bedi. A prej, kakor bi se moral promčun od obcinskegia sveta potrditi, so ravno nasprotne stranke ga razbile in so preprečile vsako stvarno in koristno delo. Dobrodošel jim je kot votih-o sredstvo polom Slavenske banke. Mestna občina s Slavensko ban- ko sploh ni bila v nobeni svezi. Ako je mestna liranilnica imela svoj denar deloma tudi naložen pri Slavenski banki, je to stvar mestne hranilnice. Pozabiti se pa ne sine, da izna.šajo ne- placane vloge pri Slavenski banki v sami Slovoniji okrog 85,000.000 Din, ! da tedaj ni samo Mestna hraniinica- ! prizadeta, marveč prizadoti so tudi. drugi demarni zavodi in med njüiii tudi taki, kjer so imele prvo besedo drug« stranke. ^»;V upravnem odboru Mestne hra- nice in v ravpjateijstvu bil je tudi lvosilec liste združenih strank g. dr. Gorican in von dar nikdar ni predla- gal, da bi se naj denar v Slaven.ski btinki dvignil, gotovo zaradi tega. ker so bili usi prepricani. d;i bnnka ni slaba. Slovenska ljudska stranka raz> poslala je za svoj zaupni sestanek va- bifo, na katerem, kakor slisixn, je bila prva točka ^rašanje: »Zakaj nastopa Slovenska ljudska stranka skupno z narodno radikalno in z »Gospodarsko stranko«. zadnja točka pa >Naše na- rodno izdajstvo«. Na prvo vprasanje ju odgovor tahek. Zdruzile so se vse tri stranke že takrat. ko so razbile prejšn.ji občinski svet. Razbile so ga, ne ker je slabo go- spodaril, marveč samo, ker so liotele izpodkopati tla večini. iz manjšine po- stati večina, češ, tudi na zunaj se mo- ra videti, da sano trije več vredni ka- kor eden sam. Skupaj nastopajo te tri strankc-. ker vsaka zase ne pomeni veliko; ni- niajo in ne morejo imeti skupnega programa. ker so prerazliene v svojih načelih. le v eni točki so si edine, v fcvoji mržnji do demokratov. Da bi bila zmaga tembotj gotova, je morala stranka, ki se je v resnici poprej vedno imenovala »nemško stranko«, svoje pravo ime zatajiti in se prekrstiti v »gospodarsko stranko«, kakor da oni drugi dve stranki ne bi bili gospodarski stranki. Čutili so gospodje, da bi prava firma, namrec »zdrnzene stranke: slo- venska ljudska stranka, narodna radi- kalna stranka in. nem'ska stranka« bi- la vendar preveč nevarna. Treba je bilo volilcem prikriti znaeaj nove finme. Naj se skuša ta zveza he tako za- govarjati, niti preprosti človek ne bo- de mogel nikdar odobriti. da se slo- venska stranka združi s stranko dru- ge narodiiosti in to v Celju, kjer se nam še vedno vzibujajo žatoRtni spo- mini na ono dobo, ko je bil naš j«zik na mestni občini zapostavljen in z;i- sramovan. ko sploh nismo smeli v mo- st u javno in glasno govoriti sloven- sko, ko mestni urad ni sprejemal v slovenskem jeziku pisanih vlog, ko se ni smela vršiti nobena vecia slovenska prireditev, ne da bi se bilo hujskalo proti Slovenoem in prišlo do dejan- skih napadov na Slovence. Da, da; Zlvt;za združenib na- sprotnih strank je in ostane »narodno izdajsivo«. Mod Nemci ne bi bilo mogoče, da bi nemiška stranka se botela zdruziti s kako nenacijionalno, nenemško stranko samo v namenu. da drugo nemško stranko premaga. Pri nas je Nemcem taka zveza dobro došla, ker ne morejo ničesar izgubiti, le prido- biti in ker so le Slovene! pros-ili xn. njiih podporo, ne Nemci za podporo Slovencev. In to je sramotno. Vsem onim, 'ki jih še ni prevzelo samo sovraštvo proti demokratski stranki, ki so si ohranili prosto voljo in stvarno sodbo, ki želiio, da bi vh] .mesto napredovalo, a tudi ohranilo h- Sto narodno lice, so ne bo težko odlo- citi, kom'u naj izka/.ejo svoje zaupa- nje! Radikalski junacki zbor V mali dvorani «Narodnepa doma» je bil v torek zvečer zbor zaupnikov radikalne stranke, mod katerimi ie bilo dokaj nezaupnikov in celo obupnikov. Dokaz za to je dejstvo. da se ie že drugi dan na tešče po mestu na široko in dolgo Sfovorilo o vsebini govorov. Po piahem pre^ledu pičlepa" Stevila udeležencev ie aastokal predsednik in s tem otvoril ibov: «Elektrik« absolutno nepotrebna. — Prevclik luksus. — Po cest.ßh — v parku — na Bregn». (To je nemara koncesiia klerikalcem, ki najlaži«? iz- hajajo v temi. Za prista^e r?dikalne stranke bi pa bilo dobro nekaj luC> v glavi). . «Za park preveliki stroški». (Drevie v p^rku se poseka in skuri, basen z vodometom pa spremeni v lužo, da bomo imeli vaSko gmajno). «Gledališče je treba spraviti v j druge roke, ker sedaj ne dela kulturno». (Po vzorcu bavarskih pasijonk bodo v sezoni odslej igrali narodno- in kul turno vzgojne petrovSke «Golgote»). «Uradniätva je preveč — upravo treba reorganizirati». (Delalo se bo na magistrate odslej oČividno manj. Bivši odsek za reor^anizacijo občinske uprave pod dosedanjim predsedstvom go.sp. dr. Goričana namreč nadaljuie svoje -plodonusno de!o). «Zveza z Nernci : Masaryk dela z Nemci». (Celjski Nemci bodo pa delaii s celiskimi «mesarek:^ kar bodo hoteli). «Radikali dobro napredujejo». (In so že tudi daleč prišli). «Smo bili s klerikalci in Nemci v zvezi za volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo». (KStft je kšeft — klobasa je pa klobasa). «Klerikalci so pošteni. Slovenci se morajo delin samo na poštene in ne- poštene». (Kaki so pa potem — ra- dikali?) v 67 > N 0 V A D 0 B A c fr>ah 3. Schichtov način pranja Narnočiti v ekstraktu za JDrahje „Ž e n s k a h v ä I a" jž|Drati s Schia^tpvim ;T' ^'i r tin c>y i Hn rn i' o: m,:;: liste, katcre oskrbuje proti plačilu de- janskih stroškov. Občinstvo se opo- zarja, da se v lastnem interest glede vizumov in inforrmacij obrača le na g. Planinca, ki začasno vodi pisarno. c VOL1TVE V OBCINSKI OD- BOR. (Razglas.) Temeljem § 23, odsl. 4. zakona o volitvi v občfnski odbor mestne občine celjske in na dan prod volitvami, to je dne 18. i nl9. t. m. vsako točenje alkoholnihpijač v mest- ni obeini celjski Preslopki se bodo kaznovali po §-u 55. cit. zakona. — Mestni magistrat celjski, dne 14. junj- ia 1927. — Vladni komisar: Dr. An- ton Farčnik s. r. c V SELGE PHI CRIKVENIGI pošlje lotos Kolo jiugoslovenskih sester dve partiji dece. V^aka partija bo ostala tain polne tri tedne. toruj z vož- rijo vred 23 d,ni. Prva se odpelje 1. julija nod vodstvom side. Ziujpančič, drui?a 23. julija pod vodstvom gospe dr Sernečeve. c VODNIKOVA DRUŽBA V CE- LJU. Poverjeništvo Vodnikove družbe v Celju je zaključilo nabiranje usta-: navnine in, članarine. Družba ima le- tos v Celju 5 uistanovnikov in 632 red- nib ölanov napram istemu številu ustanovnikov in 469 članom tenskega let"!. "'c PREBIVALSTVO V CELJU IN OKOLIGI. Glasom podatkov, pri- bavljenih povodom popisa prebivalstva cine 1. aprila 1927 je štelo: Celje (me- sto): 417 bis s 1504 stanovanji in 6877 prebivalci. Poslovnih lokalov je v mo- stu 1547. Gaberje steje: 164 hiš s 578' stanovanj in 2486 prebivalci;' poleg tega 215 poslovpJli lokatov. Zavodna steje: 116 biš s 205 stanovanji in 964 prebivalci, poles tega 56 poslovriüi lc- , kalov. Breg steje: 38 his s 105^ stano- vanji in 481 prebivalci, poleg tega 30 poslovnili lokalov. Lava in Lisce (po- licijski rajon) štejeta skuipno 46 his s 100 stanovanji in 430 prebivalci; po- I \eg tega 15 poslovnili l'oklaov. Policij- slri rajon steje po tern takem 11.238 stalno naseljenih prebivalcev. Voja- štvo v teh stevilkah ni upoštevano. Le- ta 1920. je štelo Celje (rnesto) 6286 QSpb — prirastek znasa torej okroglo 600 oseb. Aprila 1922 ie bilo v Celju (mestu) 485 stanovanj, prirastek zna- sa torej samo 19 stanovanj. Stauo- vanjski urad je 1. 1922. nastel v 1485. stanovanjib z 1283 chružinamli. 6019 stalnib prebivalcev in je po tej statisti- ki sstcvil'o prebivalcev naraslo za 858 osob 'c PRIJAVTTE DOSEiLJENCE: UgotovJjeno je da se je v zadnjih me- | secih doselilo v celjski policijski rajon (Celje mesto, Gaberje, Zavodna, Breg, Lisce in Lava) dokaj oseb, ki jib nji- hovi stanod.ajalci doslej še niso prija- vili prl prijavnein u radii sreskega po- »lavarja v Celju (Deckov trg st. 9 pri- j tlicjc-). Osobito je bil ta nedostatok opažen pni inozeraioih (iz avstrijske repulblike in Primorja), ki so prišli čez rnejo brez veljavnUi potnih fistov. Gospod sreski poglavar poziva vse stanodajalce (slnžbodajalce), pri ka- terih stanmjejo nepriglasene osebe (inozemci), da jib nenradoima, najfeas- neje pa do 16. t. m. predpisno prija- vijo. ker bodo v nasprotnem slueaju morali nositi vse kazenske posledio^ (globa 50—1000 Din, eventualno za- por ocl 24 ur do 14 dni. c SMRTNA KOSA. V Ljubljani je umrl v javni bolnici biv.ši. vinski trgo- vec v Gelju g. Pavel Novak v 40. tetu star as ti N. v m. p.! c STANOVANJSKI ZAKON. Minister za socijialno politiko sklice koncem tekočega meseca zastopnike in delegate iz cele države k ponovni an- keti v Beograd, da se takrat definiitiv- no otlloci o vprašanju podaljšanja ali popolne ukinitve stanovanjsfcega za- kona. V to svrho poziva Društvo sta- iiovanjskili najeinnikov v Gelju vse svoje člane in najemnike, ki bi im-eli kake posebno želje in težnje, da jib nemudoiiui sporočijo odboru drustva v' roke^ posle vodečega predsednika g. Fr. Jo.šta, Aleksandrova ulica stev. 4. Ves zbrani materijal se lepo uredi in se prodloži ol> pravein časn na vsa morodajna mesta v Beogradn, tako «linistrskemu pw.lsedniku, miinistr- Ätvu (Ivora, socijalne poli.tUke, vojtno ter dniffim prLzadetim faktorjem. Osebno in mstmeno pa bode zastopal mariborsko oblast pri del>egatskeni zborovanju v Beogradu naš odlični strokovnjak g. Moborko iz Maribora, ki z uspehom vodi drušlvrf stanovanj- i skill najoimnikov v Marhboru že mno- ] go lei. on bode imel tudi vse naše po- 1 datke. Zaželjeni in potrebni podatki | naj se nanašajo na obses in lego sta- ! .novanja, na nedostatke nezdravih, n<> /ligijeuiičnih in uecloveskib stanovanj. Nadal'je na visokost najemnine, kakor je bila leta 1914., kakor se placujc se- daj in kakor jo hišni lastniki morebiti povišujejo v času, od kar je az gotove sloje zaščita pronehala. Te podatki? naj zlasti prinesejo nezaSčiteni mali trgovci, obrtniki in delavci. Naj bo to zadnji apel. da se ne bi pozneje reklo, da se ni nič storilo. Vsakdo pa se mo- ra izkazati, da je clan Društ\ia stano- vanjskih lmjwnmikov ter cla. jo člana- rino' 12 Din redno placal.. i c ZA CELJANE, ki hodijo na ; | Rogaško Slatino, je g. Adam Clresnar, ; restavrater na slatinskem kolodvoru (bivši plačilni natakar v iukajsiiji kavarni »Evropa«), izborno pcskrbel. j Za izredno znižano ceno jim nudi iz- borno hrano in dobro pijaco. Pcstre- žba je čisia. točna in pozorna. 528 c JOGHURT, bolgarske kiselo mleko za ncgo zdravja in lepote se do- biva v trgovini J. M. Šanc v Vodni- kovi ulici. Posku^ite ga! 529 MESTNI KINO. Sreda 15. juni- j/i: »Dneime norosth. Sijajna pariška ; modna in plesna revija iz Fofies Ber- geres. V glavni vlogi slovita Kreolka ; Josef ine Baker s celim ansamblom. ¦ Koloriran film. — Četrtek 16.. potek ] • 17. in sobota 18. junija: »Kraljevska , svalha«. MoniuiLentalen film iz dvor- ', nib krogov v 7 deia.njih. V glavnib • vlogab Grela Nissen, Norman Kerry, : Oskar Beregi in Charles Puffi? . ; KINO GABERJE. Sreda 15. in \ cetrtek 16. junija: »Ljubavna Metka*. | Šest dejanj groinikega smeba. V'gi'av- 'i nih vlcgah Lee Parry, znana iz vele- i fikna »Najlepša žena sveta«, in Jo- '¦ hannes Rienifinn'. — Petek 17., so- ¦ l)ota 1.8. in nedelja 19. junija: »Lhc ; Orienta«. Veličastno delo fianske | umetnosti v 6 dejanjib. V glavni Oogi ; princesa Seeta Devis. hn kasmii-skega | mah ar adze. ;• Za ^meSjarj^. | Mozaik na huislju. j Hmeljarji raznoterib krajev so mi prinesli, oziroma po;slaU v minu- ; lih ted nih bmoljsko liste, ki so bili ob- ' suti z rumenkastimi ali rjavkastimi, vecjimi in nianjsitni pegami in lisam: •¦ s prošnjo, naj dolocim poiavljeno bo- . lezen. Listi so bili za drugo popolno- nia noiunal'ni, celib robov in brez vsa- ; kih gub. Ker dosedaj še nisem vklel slične prikazni na listili, sem se ne- Ijote spomnil na ilovo bolezcn na bme- iju —" takozvani »mozaik«, ki nasto- ]>a in škoduje lmielj'ski rastlini na An-gleskem, v Noinčiji in Belgiji. Da se ^adova razjasni, poslal sem navodene . liste ing. dr. Mucku v Žatec s prosnjo, naj on pojasnuje prikazen. On mi piše: »Mozaik bolezen to ni. 0 tej novi nad- logi za bniei'jsko rastlino še dosedaj j znanstveniki prav malo. vedo. Ruinr-n- ! kaste in rjavkaste lise na listih so po- i sledice ali skropljenja, ali pa, kar je i verjietnej.se, posledice uporabe umfet- j nill gnojil.« »Božji volelv«. \ Kako nujno potrebni so naši bnieljarji pouka, kaže (iojstvo, da v nokatorib krajih našega okoliša (Sv. Janz pri Veleaijii) pobijajo »božj-ogM | voleka« in njegovo, nioceradu podob- ; no ličinko, češ, da škodujela hinel'j.ski ; rastlini. Keber odgriziiva baje vršič- ; he , ličinka pa žre in union je lisle. \ Licinko smatrajo trcli za rde^e.ga paj- i ka. Znano bi vendar moralo biti vsa- i kemu solarju, da spada polonica (bož- 1 ji ViOlek) inecl koristne živali. ker žrc j • njena licinka (moceradek) z veliko I slastjo enega izmed ze'io opasnih so- j vražnikov limeljiske ra.stline, to je j Inneljska listna ušica. Polonica je j namreč skrbna gospodinia in polaga ! j svoja jajcica na kraj'e, kjer bode njen ¦ zarod nasel obilo in okusne Iirane. ; O koristni]] živalili. poseljno žii- ! želkili bi se naj tudi v osnovnih šolab bolj temeljito razpravljalo. ; Hmetjarji, ne pobijajte torej pre- koristnega »božjega voleka« in njego- : , ve ličinke! A. P. ; , p JJOPOLN PRELO.M Z ALBA- ¦ j NIJO. V sporu z A'fbanijo je prišlo v I torek do značilnega preokreta in defi- • nitivnega prelorna diplomatskib od- \ ' nošajev. Ob 13. uri je posetil zunanje- j [ ga ministra dr. Marinkovica albanski j ; poslanik Gena beg ter zaliiteval zase in ! ¦ za osobje svojega poslanistva pot no [ listine. Zunanje ininistrstvo je tej za- j ; htevi nemudoma ugodilo in albansko ; poslanistvo zapusti Beograd. — Vest o definitivnein prelomu odnošajev z Al- : I banijo je izzvala v politicnib kakor | tudi v dipfomatskih krogili precejšnje j iznenadenje. Povsod je vse do zadnje- j ga prevladovalo prepricanje, da bo | albanska vlada uvidela svojo pogreš- j no politiko in ugodila ponoviiim in«- \ [ tervencijam Anglije in Francije. — ! i »Splosno pa se naglasa, da bo imela od i 4ega skodo lo Albaniia, S p IZ DRUŠTVA NARODOV. V ! Pondeljek je bilo otvorjeno v Ženevi j 45. zasedanje sveta Drustva narodov ; pod predsodstvom angleškega zuna- ! njega ministra Chamberlaina. Na | dnevnem redu je 33 točk, ki pa so z • ozirom na sedanji mednarodin polo- ; žaj nianj važne. Večja pozornost ka- j kor razpravam o dnevnem redu je j posvečena sestankom vodilnili politi- ' kov evropskih držav, ki bodo ob tej • priliki razpravljali o vseb. važnib in aktuaLnib probfemili evropske med- narodne polilike. V ospredju teh raz- govorov sLoj'i napetost mod Anglijo in Rusijo, jugoslovenskc*.'-albanski spor i in naraščajoca napetost med Rusijo i in Poljsko radi- umora sovjet,skega po- j slanika v Varšavi in pretiranih zabtev j «ovjetske Rusije, ki so podobne onim, ; ki jih je bila leta 1914/stavila Avstro- Ogrska Srbiji. Dosedaj so se že sestali Da razgovor angleški, francosiki in nemški zunanji minister ter poljski iii ; nemski. Porocila o vsebini njihovih \ razgovorov še ni. Vendar pa je toliko j znano, da je razgovor med dr. Strese- j mannoni in Briandom precej nepri- i jazen. Padale so živabne obtožbe in : ostri očitki. ! p SPOR RUSIJE S POLJSKO. | V pondeljek jo sovjetska vlada izroči- j la poljskeinu poslaniku v Moskvi od- , govor na poljsko noto. V svojem od- j sovoru sov. v'fada ponovno zahteva, j da Poljska izžene vse ruske emigrante j ter da pri'tegne k preiskavi umora po- slanika Vojkova tutH zastopnika sov- jetske vlade. V noti se nadalje nagla- \ ša, da je sovjetska viada v posesti ne- i pobitnih dokazov. da je Poljska vedo- ! | V strojnem stavku so neka- ; tcre pogreške, ker se je pokvaril stavni stroj, da ni bilo raogoče ; provesti korektur. ; ilia trpela in v nekaterib sliicajih celo j podpirala proti Rnsiji napci'jene lc- | roristične organizacije ruskib monar- J iiistov. Sovjetska vlada zavraca trditev j poJjske note, da gre v slucaju umora ! sovjetskega poslanika v Varsavi za ; individualno dejanje, marvec v.idi v tern sistematično aktijo, naperjeno prcov.iolsko i vlado o neresnicnosti trditey. Po ye- : steh iz Rige, n;"nerava sovjetska vla- : da v priihodnjili dneli izrociti poljske- 1 mu'po»raiiiku v Moskvi tret jo noto, y | kateri bo zabtevala takojšijjo izpopol- j nitev vseh svojib že v prejšnjima no- ! tama sporoeenih zabtov. Poljska jav- | nost je zelo razburiena im gotovo ne ; bo marala sprejeti ruskib zabtev. š VL0MI V KÖGE NA SAVINJ- SKIH PLANINAH. Glasom poroC-il iz Z-g. Savinjske doline so nezriani sto- Jilui vrdli v planinsko koco na Koro- šici na način, da so očividno s cepi- noin napravili luknjo v cementno streho, vzeli ves živež tor s tern na- pravili Savinjski podružnici S. P. D. v Cefju precejšnjo skodo. Že več let zaporedonia in tudi letos, najbrž dne 5. t. m. je nekdo vdrl v zaklenjeni Frischauf ov dom na Okrešlju. Škoda je dosedaj ne.znana. Ker so planinske koče knlturne in obče koristne na- prave, se vsak posten clovek zgraža nad takim pocetjem. Ne le v interesu domačinov, ampak tudi v interesu turistov je, da pomagajo pr: izsleditvi teh zlocincev in da se javno ožigosajo. Je pač žalostno in sramotno, da se se danes kaj takega dogaja! ITO-pssta jB u ZGlicrsöjöcIjsfl! š ŠVICARSKI DIJAIvI V JÜG0- SLAVIJI. Prihodnji mesec priredi večja skupiina sviLcarskib dijiakov iz Berna in Cuiriha daljše potovanje po Jugoslaviji. Dijaki, večinoina z viso- kili trgovwkih in eksportnlh sol, pose- tijo Jugoslaviijo, da se pouče na naših gospodarskili razmerab. š TAJNA PREISKAVA V ZiA- GREBU. V Zagrebu se je vršiJa pre- iskava zaradi neke anonimne prijave, da se na Stjepana Radlca pripravlja atentat. Državno pravdnistvo te pre- iskave ni moglo izvrsiti'z uspehom, teniivečv je stvar izročilo zagrebski po- liciji. Čuje se, da jo v zade^o vpleten neki uradnik, ki je bil namescen pri velikem županu. Stvari so prišli na filed potom nekib aktov, ki so bili pi- sani s pisalnim strojem. s M0ŽA JE SUN1LA V 1 llEPAD. V Lužnici pri Nisu je bila v soboto aretirana žena scl.jaka Srečka Janko- vica, ki je zavratno usmrtila svojega moža. Ko je blla nedavno sprcmila moža v Wiznje selo, ga je sunila v 18 nivtrov glob ok prepnd, kjer je mož smrtnonevarno poškodovan obležal. Pa stir ji so ga naslednji dan nasli ne- St.ran 4. >NOVA DOBA« Stev. 67. Advokat Dr. Dominib Drnovšek naznanja, da je otvorll pisarno na Laškem (hotel »SÄVINJÄ« — Pivnica) aavestnega. Par clnL poznejo jo ran.jo nec rani"]. š ZlNIŽANoE DAVKOV? Beo- grajski listi porovajo, da so se te dni. vršila posvetovanja mod finančniin miiiistrom in predsednikom fhiančni1- ga odbora glede znižanja davkov in nekaterih taks. Financni minister na- meravtt v najkrajšem easu predložiti državnemiu odboru, odnosno finanč- nemu odboru vec uredb, ki gretlo za tern, da se davčna bremena kolikov nxo&oce oTajšajo. Pred vsem raj bi se zni/nla dohodarina v II. razred.u, in- valid.ni.na in kome sklenila, da zgradi v blizini Topcidera veliko poslopje, v ka- k-rern bo namesčena tiskarna, v ka- teri -se bodo tiskali naši bankovci. Z gradn'jo se prične že letos. Nova ti- skarna bo mod em o "urejena. Načrti za novo zgradbo so že odobreni. š POMNITE: Pralni pražek Žonska hvala ima 5()% Schichtovega mila. š TRGOVINSKO - INDUSTRIJ- SKI MUZEJ V BEOGRADU. Ministov trgovine in indu-strije je odredil, da se ustan ovi velik trgovinsko-indnslrij- ski mnzej v Beogradu. Muzej bo mo- demo urejen in bo prava slika nasih Irgovskih in indirstrijskib prilik in ....... , ___ __ — ¦ —_—___ | CEpndar- skem polju. g .NAŠE GOlilCEr. Izšla je 2. številka tega ilu&trkanega mesecnika, glasila Vinarskega društva v Maribo- rii! z zolo zanimivo., ponrno in. pesiro vsebino. LISTN I C A. G. Jos. Kv.: Dopis radi vodovoda si») ods'topili interesiranemu mestu. G. Alojz Ž.: Deloma nevarno, do- loma že obdelano. G. I van L.: Potrpljenje! G. Aitfon P.: Če bo le mogočo. ! QblBke moderne dam- ske, moške in : otroške, bluze, krila in plašče, \ lastne izdclkc in dunajske mc- '¦ r:e!e, nadalje kloi uke, perilo, nogayice, kra- vate in vse mod- ne in galante- rijske predmete kupite po naj- nižji ceni in v velikanski"~zbin samo v veletrgovini R. STERMECKI, Ce\je. Oßlejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne oči prepričatc. Zbirajte listke za nagrado! Lep nov močan toreK-voz dhtf-oiri>x»ež;<©tt ter 1 pol- hti?Li&o lioöijo, graSki fabrikat »KOLLER«, enovprežno, proda po zelo ugodni ceni Afojz Kirusnik Celje (peHarno Ripbisch). Blagajničarho solidno in po5teno gospodično sprejme s l. seplembrom t, l. eventuelno tudi popre;, trgovina Valentin H LAD IN - Prihodnje šolsko leto se sprejmeta na hrano in stanovanje k boljši rodbini s posebno sobo in souporabo glasovirja. In- sormacije se dobe pri upravi lista ali pri A. ZOsvKO, Kersnikova ulica 4. i .^_—.__^———__^^_^_^^___. | Razsirjajte „Movo Dobo"! mWA \m\'&\ in pscti druaih rndnl&ou doba^lja in UM\i n dorn v mesta in oloüci Franro Jo&i, Cclje, Aieksandrova ul. i Da se mi fine otroSke nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno za- logo, prodajam iste za- časno po Čudovito nizki ceni. R. STERMECKI, CELJE. P o p r ü v 11 a pisoli :ttoicu hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgolet.no prakso in koncesijo v Celju. — Prwowrstna dokazüla na pastpolacgo» — Pi» salni stroji novi its rabljeni v .TaSogi. * JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. 1 Kupim staro, dobro ohranjeno spalnično opremo Prednost slog „Biedermeier". Ponudbe z navedbo komadov jn cene na upravo. MesopsKi vajenec star do 16 let, se takoj sprejme. Viktor Hohnjec, mesar, Celje, 3 Dečkov trg št. 6. 3 Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta Kiepar'Stvo in napi*ava strelowodow. Pokrävanje »ta*eh in Vod©vodwe inštalaoije, n»prava moderno« higijenicnih kopalnih sob, klosetov in acrt raw stir, napra«. Vsa v to stroke» spadajoča popravila sc izvrSujojo toCno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Cenjene interesente vljudno obveščamo, da smo prevzeli izključno xastopstvo in nr»odajo za mapibos*sko oblaat in Varaždlin. svetovnoznanih in najmoderneje opremljemh awtomobitow CHstP<^l/'i>i kolodiror«« Vsl hranllwiCwiPosit »c izvršujeio nam«l»ntnejc,nnro m«oč- Bo. UgodBO obrestovanie. Polaunlla In nnsveli i>rezpla«">. Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mošjc -TI.I.. in .zd,ia I..«». ...*»-¦ - Od8ovoma «U: za ,,d^».el). In tlsk.rno ¦!,„ fe.«^. - redakcijo Vl«k. V. G.b.P.. - Oba v Ce,,U.