IA GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ RUDNIK * LETO VI. • ŠTEVILKA 7 • DECEMBER 1970 1ARILO ljubljanskim otrokom OVOLETNA PRAVLJICA Najmlajši rod, gotovo pa tudi njegovi starši, že nekaj let nazaj 'greša v Ljubljani ob novoletnih praznikih osrednjo novoletno ■reditev z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom. Posebej bo-'c J® to še za tiste otroke, ki jim lahko starši na pragu novega leta nudijo le skromno slaščico, ne morejo pa jih popeljati »a novo-no prireditev v delovno organizacijo ali otroški vrtec. .^tna zveza prijateljev mladine ^ Jana je poskušala že preteklo 1 vsem tem otrokom ob novo-Praznikih omogočiti posebno ‘U doživetje - obisk pravljičnega • Ko je bil ves program že pri-iv|jen, se je izkazalo, da je v Ljub-1 za najmlajše premalo posluha, .Je, k''° Za realizacijo programa bi J'"' na sredstva nemogoče zbrati. n0' ,J, temu pa zveza prijateljev a >ne ni „vrgla puške v koruzo" m It.'6 C 'C,0S P°novno zavzeb za ^i Ionizacijo osrednje novoletne rsi Tito odlikoval naše občane c# otroške prireditve. Da pa ne bi bil konec enak lanskemu, se je obrnila po pomoč še na ljubljansko mestno konferenco SZDL ter sindikate. Nekaj manj kot mesec dni nas še loči do začetka novoletnih praznikov, vendar lahko že danes z gotovostjo trdimo, da bo novoletna otroška prireditev, ki bo od 26. do 29. decembra v športnem parku ing. Stanka Bloudka, presegla pričakovanji. največjih optimistov. Športni park se bo za štiri dni odel v oblačila pravljičnega sveta, ki ga bodo I llIillMl«!« 1 * * * 0 0 i 0 0 \ 0 V času praznovanja dneva republike (25. novem-je predsednik skupščine občine Ljubljana .'^-Rudnik inž. Slavko Korbar v imenu predsed-™ka republike maršala Tita izročil visoka odlikovanja najzaslužnejšim družbenim delavcem v vojnih povojnih letih. Odlikovanih je bilo 27 naših ob-Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so °bili Branko Božič, Antonija Japelj-Založnik, rane Merčun, Antonija Tomšič-Gorenc, Julij Tro-®sek, Anton Uršič, Janez Založnik in Franc Ža-&ar. Red dela z zlatim vencem je prejel Franc Igli-2“!* Red dela s srebrnim vencem so dobili Jurij ihpčič, Lovro Geržina, Jože Kavčič, Anton Lu-f^ej Nartnik, Tončka Prezelj, Andrej Smole, ob Šebenik in Ivan Zalar. Medaljo za zasluge za NK j Marija Čebela, Franc Mrak, Marija nri!!?r ‘n -l°že Sorej. Medaljo dela so J" jeu Mojca Kralj-Eržen, Ivan Pešec, Pavel Setni-’ ^oze Sojer in Jože Suhadolc. vzradoščeni obiskali ne samo malčki, temveč tudi njih starši. Kakšen bo ta pravljični svet? Mala dvorana hale Tivoli bo oblečena v srebro, v njej pa bo vse štiri dni tekel program, v katerem bodo sodelovali ljubljanski umetniki, dedek mraz s pravljičnim spremstvom, vsak večer pa bo program zaključila drsalna revija. V tej dvorani bodo otroci ob zvokih priznanih ansamblov lahko tudi rajali. Še večje veselje bo čakalo malčke pred dvorano Tivoli. Na ledeni plošči jih bodo čakale pravljične sani, pogumnejši (ki pa nimajo lastnih drsalk) pa se bodo lahko pod vodstvom članov ljubljanskih drsalnih klubov pomerih celo v drsanju; drugi se bodo lahko udeležili veselih voženj v pravljično urejenih vozeh oziroma saneh po Tivoliju, tretje bodo spet čakali pravljično urejeni avtobusi za vožnjo po Ljubljani. Tudi na vožnje z avtomobili in motorčki po otroškem avtodromu organizator ni pozabil. Tisti, ki se že zanimajo za tehniko, bodo gotovo navdušeni nad daljinskim vodenjem avtomobilskih in letalskih modelov, nad nastopom raketarjev ter prikazom delovanja male električne železnice na posebni maketi. V posebni dvorani bodo tekle lutkovne in filmske predstave, šolski kot tudi predšolski otroci, ki bi radi pokazali, kaj že vse znajo, pa VABIMO VAS K DOPISOVANJU V »NAŠO KOMUNO«! k*"**Vkv*v l^upščinske I, i*vko Korh i'. "vurbar nreH^.i PlIe^ye^stvu sede od leve Niko Valjavec, predsednik občinskega zbora, inž. 0v«rmček, predsednik zbora občine, Stane Virtič, podpredsednik skupščine občine in Ciril W StlNSKE SEJE v*i vi»N S1/ Mublana v>Upščine ob-19. n0v'V^'Rudnik, ki ,ciniki v Čl?13’ so se od-£ Zdržali Dr. 'krazpravi naj-r res°lucije n ^avnavi izho- ■^Podarstvu Vtanovanjskeni 3 tudi o n,rCr J6 beseda ,.B,e cenenihPst?arijkanju Bra-/hod na " stanovanj, je bil > reda . ^0 ‘očko dnev-, i-^atike ned braynavanje pro-^^toliko »voljenih Nadenj gf °benia točka sta razPfavi ijfla ‘ako rel-A "i3 dnevnega v^drugo. koč dopolnjevali rf "aztraH" seie so odbor- za kulturo in prosveto. Nato je skupščina sprejela še odlok o prenosu pristojnosti skupščine na posamezne svete in upravne organe ter potrdila odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine. V. po° Pomudili ”v l Poročilu o deli. lovišči ter se bodo lahko nastopili s krajšimi plesnimi in glasbenimi točkami. Obisk tega pravljičnega sveta gotovo ne bo kratek, saj bodo vsi obiskovalci želeli čimdlje živeti v pravljici. Organizator je tudi na to misli, saj bo v tem „svetu“ tudi pravljično sejmišče, kjer bo moč kupiti (edinole tu bodo starši morali seči v žep) slaščice, osvežilne pijače in tudi igrače. V pričakovanju obiska v pravljičnem svetu želimo finančni komisiji organizacijskega odbora v imenu tisočerih viških otrok veliko razumevanja s strani številnih ljubljanskih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. M. ŽAGAR Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik in občinske družbeno politične organizacije čestitajo občanom ob 29. novembru, dnevu republike! Starost naj ne bo žalost Viška občina je izrazito „stara“. Ze pred dvema letoma je v njej živelo 15 odst. ljudi, starih nad 60 let, zdaj pa jih je še več. Letošnje republiško povprečje je okrog 14 odstotkov. Zato si na Viču zelo prizadevajo, da bi čim večje število osamljenih ostarelih ljudi uživalo lepši in prijetnejši večer življenja. Skupaj z republiško konferenco SZDL zdaj v viški občini izvajajo akcijo za intenzivno družbeno skrb in pomoč ostarelim osamljenim ljudem. Akcijo vodita občinski odbor Rdečega križa in Zavod za socialno delo občine Vič-Rudnik, Radi bi jo izvedli do konca letošnjega leta. Zdaj socialno zdravstvene komisije v 28 krajevnih skupnostih popisujejo vse starejše ljudi. To je zelo težavno delo, ker je območje občine zelo obširno. Na osnovi popisa bodo izdelali analizo o življenjskih razmerah vseh ljudi, ki so prekoračili 65. leto. Marsikaj je že znanega sedaj. Čeprav v občini že kar lepo število starejših ljudi uživa pomoč in oskrbo,‘jih je še vedno okrog 160 takih, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. To je precejšnje število in zdaj so v zagati, kako jim pomagati. Direktor občinskega zavoda za socialno delo Peter Vrhunc je povedal, da pripravljajo stalno službo za oskrbo na domu. Edino s takšno službo bi lahko učinkovito pomagali onemoglim ljudem. Službo bi uredili tako, da bi delovala kot delovna enota doma na Bokalcah ali pa kot samostojna služba v okviru zavoda za socialno delo. Stalna služba za oskrbo na domu bo zelo razbre- menila zmogljivosti domov, ki so že tako ali tako prenapolnjeni. Toda takšna oblika oskrbe je mogoča predvsem na vasi, v mestu je zaradi premajhnih stanovanj večinoma neizvedljiva. Za rejništvo daje denar zavod za socialno delo. Če se bo dalo, bo zavod za socialno delo skušal urediti rejništvo za čim več ljudi, vendar takšna oblika oskrbe nima bodočnosti, čeprav je v sedanjih razmerah, ko je nepreskrbljenih toliko ostarelih ljudi, zelo dobrodošla. Zaradi tega nameravajo pri domu na Bokalcah zgraditi še pristavo za okrog 80 ljudi. Največ težav je z ostarelimi osamljenimi ljudmi na kmetih. Viška občina zajema izredno obširno podeželsko območje. Ker živi na kmetih veliko število ostarelih ljudi, mora vsak socialni delavec pri Zavodu enkrat štirinajstdnevno obiskati svoj krajevni urad. Tako je Zavod vedno na tekočem o položaju ostarelih na vasi. Posebno veliko je starih osamljenih ljudi na opuščenih kmetijah, zanje je precej teže skrbeti, ker se jih večina noče ločiti od zemlje, s katero so rasli in se spopadali celo življenje. Otroci so jih zapustili in odšli v mesto za boljšim kru- o delu sveča do Srnjih!11" ^ IgU' KupČija * cvetela’ prašički so bili po 160 Bralcem »Naše komune« Ponovno beležimo dvig naklade našega lista. Številka 4. je izšla še v 8.000 izvodih, 5. 6. že v 12.000 (pri tem je šeste zmanjkalo), ta številka pa je tiskana v 14.000 primerkih, kar je doslej rekordna številka. „Naša komuna" prihaja s to naklado skoraj v vsako gospodinjstvo v naši občini. V uredništvo se je iz celotnega števila vrnilo doslej le nekaj sto zavrnjenih izvodov. Nekateri niso več dosegli naslovnika (odpotoval, neznan, itd.), druge pa so posamezniki vrnili zaradi neobveščenosti, da je naročnina na ta časopis že pokrita. Da v prihodnje ne bo več dvoma, zapišemo še enkrat: NAŠI OBČANI DOBIVAJO SVOJE GLASILO ZASTONJ! Njegovo izhajanje financira skupščina občine iz proračuna. Nekaj pa je tudi lastnih dohodkov. Da bi zagotovili nemoteno izhajanje, skušamo v uredništvu povečati lastni delež. Med drugimi možnimi viri predvidevamo tudi prispevek gospodarsldh organizacij, ki so — kjer smo le povprašali - voljni plačati določeno število izvodov po ekonomski ceni. Naposled še nova, prijetna ugotovitev. Naš poziv ni naletel na gluha ušesa. Občani-bralci se že oglašajo s svojimi prispevki v tako velikem številu, da smo lahko odprli posebno1 rubriko ..Bralci pišejo" (na zadnji strani, ki pa je za marsikoga prva!). Obenem znova vabimo dosedanje in še nove dopisnike k sodelovanju! Lep pozdrav! UREDNIŠTVO hom, zanje pa se bodo zmenili šele, ko jim bodo starši pomrli in se bodo stepli za dediščino. Zato nekateri ostareli kmetje prosijo Zavod za denarno pomoč, po njihovi smrti pa naj bi občina prevzela zemljo v vrednosti denaija, ki so ga prejemali kot pomoč. Kraljevemu kipu začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja se bodo v kiparski koloniji v Laščah že prihodnje leto pridružile nove lesene plastike Forma viva v Laščah Ob praznovanju 500-letnice Lašč je bila izrečena cela vrsta predlogov za kulturno poživitev tega kraja, ki je s svojo neposredno okolico tako pomemben za slovensko literarno in nacionalno zgodovino. Nekateri izmed teh predlogov bodo morali najbrž še precej dolgo čakati na realizacijo. Kaže pa, da bo doživel svoje skorajšnje uresničenje — poleg zaščite spomeniških objektov - vsaj eden med njimi. Ta naj bi obogatil kraj z umetniško upodobitvijo Trubarjevih, Levstikovih in Stritarjevih literarnih likov - v domači hrastovini. Najbrž pa bi kazalo tematiko razširiti še na Jurčičeve junake, saj je prvi slo ven-slu romanopisec skoraj dobesedno realiziral Levstikov literarni program. Če bo šlo vse po predvidevanjih pripravljalnega odbora, bodo prišli udeleženci prve la-&e literamo-kiparske kolonije že letošnje poletje na delo v Lašče. Po 14-dnevnem bivanju in kiparjenju v tem kraju bodo prepustili domačinom svoja dela, ki bodo zametek laške galerije na prostem. V pripravljalnem odboru so: Jože Javoršek, književnik, ing. Slavko Prelož-nik, upravnik GO Velike Lašče, Niko Valjavec, ravnatelj osnovne šole in Sandi Sitar, umetnostni zgodovinar in odgovorni urednik našega lista. GLAVE V NOV POSTOPEK Slovenija, možganska kolonija ? Dr. Aleksandra Komhauser pravi v sodbi o naši izobraževalni krizi tudi tole: ,JDa je univerza gosposka ustanova, tega ni kriva univerza .. Ker pišem uvod kakih 24 ur po opravljenem pogovoru, lahko hladne glave rečem. dr. Aleksandra Kornhauser, izredna profesorica na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za kemijo), bi me kmalu pripravila, da bi precej pustil vse posvetne stvari in se posvetil izobraževanju. Torej, kot vidite, beseda bo o pouku na vseh ravneh, gledano z vseh glavnih smeri. Rekel bi še to: mnogi javni in zelo pristojni ljudje imajo v sebi sposobnosti, ki ne ustrezajo njihovi veliki javni pristojnosti. Na kratko bi dejal, da so nesposobni za javni položaj. Za dr. Aleksandro Kornhauser sem osebno prepričan, da je najmanj, kar je, po pravici predsednica ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti in podpredsednica prosvetno-kultumega zbora republiške skupščine. - Ali mislite, da je slovensko izobraževanje v krizi? ,T>ejala bi, da je izobraževanje na svetu nasploh v krizi, in posebej v Sloveniji, celo v primerjavi z jugoslovanskimi razmerami. Izobraževanje je na prelomnici, ker današnji čas sovpada z zelo intenzivnim razvojem znanosti in z ne tako intenzivnim razvojem človeških možganov, da bi znanosti avtomatsko sledili. Zato potrebujemo več izobraževanja, zlasti pa bolj učinkovitega izobraževanja, če hočemo slediti razvoju, če nočemo sami sebe obsoditi na kolonijo.*4 - Kako to mislite, obsoditi na kolonijo? „Zelo preprosto. Tisto področje, ki ne bo sledilo razvoju znanosti, bo nujno vezano na možganski trust drugih, razvitejših. In v odnosih, kakršni vladajo na svetu, bi s tem uvrstili sami sebe med izkoriščane.** - To pomeni, da bi nam vladali možgani drugega naroda? „To ni več problem nacije, ampak so to relacije med razvitimi in nerazvitimi, bodisi v isti naciji, ali pa v mednacionalnih okvirih. Kadar danes govorimo o delavski strukturi nekega področja, še vedno preveč prikazujemo delavca kot manualnega delavca, ko bo tem vendar vemo, da so vse tovarne, katerih postopek je vezan na manualno delo, neavtomatizirano delo, v deficitu. Razvoj zahteva visokokvalificirane delavce, ki bodo sposobni uporabljati sodobno tehnologijo, z njo pa producirati več in bolje.** - Prosim, ali bi prispodobo o kolonijah razložili čisto konkretno? ,JRecimo, če nismo sposobni sami proizvajati po najmodernejših postopkih, ne moremo biti konkurenčni. Imamo samo dve možnosti: da zapremo meje in zaostajamo še naprej, ali pa, da ob odprtih mejah vedno bolj uvažamo, nimamo pa česa ponuditi za izvoz, ker nismo konkurenčni, to pa predvsem zato, ker nimamo potrebnega znanja. Pogrezamo se vse bolj v dolgove in posredno v kolonialno odvisnost.** - Dobro, izhod je, ne? ,4zhod je v kvalifikaciji, v resnični kvalifikaciji ljudi, ki bi znali možnosti, ki jih imamo, to je možnosti področja, maksimalno izrabiti. Ker Slovenija ni ravno bogata dežela in tudi nimamo velikih materialnih investicijskih možnosti, ker smo majhni, imamo svoj največji kapital v kadrih. In zato sva zdaj zopet na začetku. Izobraževanje je primaren slovenski problem.** - Slovenija ni tako bogata, ampak ljudje so pridni, tako menda velja? .»Kolikokrat se sklicujemo na prislovično slovensko pridnost. Zato se je pri nas najdlje v Jugoslaviji ohranila mojstrska miselnost. Vse druge republike zajemajo v visokošolsko izobrazbo več mlade generacije kot mi, pa naj vzamemo za primeijavo število prebivalstva, ali pa število zaposlenih. Še to, naša vodilna struktura je po izobrazbi med najslabšimi v Jugoslaviji.** - In tu mislite na vodilne v gospodarstvu in politiki? „Na gospodarsko-politične strukture.** - Torej gospodarstvo učinkuje na politiko in politika učinkuje na gospodarstvo in tako naprej? „To je medsebojno učinkovanje, eno vpliva na drugo in slaba izobrazbena struktura vse skupaj zavira.“ - Kaj mislite, tako na splošno, zakaj je tako? ,JCer zajamemo v srednješolski in visokošoldd študij premalo sposobnih mladih ljudi, potrebe gospodarstva in družbenih služb po kadrih pa naraščajo. Poleg tega pa imamo odtok v inozemstvo in tako smo vse bolj prisiljeni tudi mi uvažati visokošolsko izobražene ljudi iz drugih republik.** - Ampak, to se mi ne zdi nič hudega, uvažati strokovnjake? »Nasprotno, to je pozitivno, če smo izrabili lastne možnosti; če pa bomo izgubljali najsposobnejše ljudi, bomo postali kolonija.** - Znotraj lastne nacije? »Tudi znotraj nacije.** - Prej ste govorili, da zajame v Sloveniji visokošolski študij manj mladih ljudi kot v drugih republikah. Veste morda kakšne podatke? »V šolskem letu 1969/70 je bilo vpisanih v SFRJ na fakulteti skupaj 152.519 študentov. Porazdelitev po republikah je poučna: Srbija 70.950, Hrvatska 30.707, Makedonija 20.473, Bosna in Hercegovina 18.511, Slovenija 10.643 in Črna gora 1.235. Komentar menda ni potreben! Lahko pogledava še po svetu. Amerikanci vključujejo v visokošolski študij 43 odstotkov generacije, stare od 18 do 22 let. To se pravi, šolajo skoraj vsakega drugega mladega človeka. Rusi vključujejo 25 odstotkov, torej šolajo vsakega četrtega mladega človeka, pri nas pa zajame višješolski in visokošolski študij približno 10 odstotkov generacije. Kakih 17.000 je vseh študentov višjih in visokih šol.“ - Vendar, obstaja domneva, da je selitev možganov nujna, ker je to le sestavni del orjaške svetovne možganske selitve. Recimo, naši znanstveniki bodo odhajali v tujino, tuji bodo prihajali sem in tako bo na vsem svetu. Kakšna se vam zdi ta trditev? »Če bi vzeli ta proces kot nekaj enakomerno porazdeljenega, ne bi bilo nič hudega. V valovanju se vsaka voda izčisti. Ker pa je za nas žal to enostranski proces, ker je odtok po številu in kvaliteti močnejši kot pritok, pa to seveda ni koristno za nas. Tu moram poudariti, da sem tudi jaz proti vsakemu zapiranju. Zapiranje v ozke meje v vsej zgodovini nikoli ni pripeljalo do pozitivnih rezultatov. Mladi ljudje odhajajo tudi zato, da bi videli svet, da bi se nekaj naučili, in se radi vračajo. Vprašanje pa je, s kakšnim zadovoljstvom jih sprejmemo nazaj.“ - Doma so ljubosumni, bojijo se, da jih ne bi ti vračajoči se prekosili ali izpodrinili, ne? »Opraviti je treba z ljubosumnostjo, s strahom pred temi ljudmi, ki pridejo nazaj, zlasti, če so bili zunaj maksimalno strokovno izpo-stavljeni. Za primer, Japonci so načrtno poslali svoje znanstvenike in strokovnjake v razvitejše države, zlasti v ZDA. Pri tem so računali, da bo znaten del teh strokovnjakov ostal tam. Ampak, tisti, ki so se vrnili, so naredili vso to kadrovsko investicijo rentabilno, ker so prinesli s seboj novo znanje, nov duh, novo poslovnost in tudi ostrejšo disciplino, kot je, recimo, pri nas v navadi.** - Kako si vi osebno zamišljate ozdravitev naše izobraževalne krize? »Edino z izobraževanjem; ne mislim na enkratno izobraževanje, ampak na permanentno. Mislim, da bo postalo šolstvo v prihodnje najpomembnejša gospodarska veja. Ob taki perspektivi je napak, da uvrščamo šolstvo med potrošnjo in ne med srednjeročne in zlasti dolgoročne investicije. Na daljšo dobo bomo morali planirati zmogljivosti šol in kadrov, ki se bodo vključili v gospodarstvo. Ustrezno planiranje je tu sploh izredno pomembno. Ne moremo napraviti tako, da bomo, na primer, leta 1975 dali visokim šolam naročilnico, naj dobavijo 300 inženirjev neke stroke, ker bomo lahko te inženirje dobili šele 1980. Drug temeljni problem pa je osip na vseh stopnjah.** - Ampak, tu so morda še druge, bi rekel, krivdne posameznosti? »Krivimo učne načrte, socialne razmere, pa nizke plače učiteljev. Jaz ne bi trdila, da vse to nima svoje teže. Ampak, tu bi poudarila, da še premalo uporabljamo napredek, ki so p na šolskem področju že dosegli na svetu. Naj samo omenim grupo UNESCO, ki se ukvarja z metodiko pouka, da bi bil ta bolj učinkovit in da bi bilo manj osipa.** - Veste morda kaj nadrobnosti v zvezi s to metodiko? »Na primer: programirana učna ura, upoštevajoč tu sprotno učiteljevo kontrolo, ne sme dati več kot 5 odstotkov negativnih odgovorov. Akterji tega dela pravijo, da je treba zamenjati učitelja, če je odstotek napačnih odgovorov večji od 5 odstotkov.** - Bi morali tudi pri nas napraviti tako? „Ce bomo postavili tak kriterij na vseh šolskih stopnjah, bo osip manjši. Ne mislim, da bi bila tu krivda v celoti na učitelju. Učitelj se bo ob tako ostrih pogojih sam spopadel temeljiteje z vsem, kar ga ovira, da bi dosegel tak učni uspeh, kakršnega si želi.** - Treba bo poostriti študijski režim, ne? Bi bilo dobro uvesti sovjetski študijski režim? »Ne, to je enostransko gledano. Mislim, da ta režim premalo formira osebnost, da preveč oblikuje izvrševalce, premalo pa resnično kreativnost. Sem zagovornica svobode, tudi na področju usmerjanja mlade generacije. Mislim, da mora imeti vsak študijski sistem poleg izobrazbene komponente tudi močno vzgojno komponento in da mora oblikovati osebnost.“ - Kje bi se lahko učili, kje bi potem našli prave zglede? »Veliko se lahko naučimo pri Sovjetih in veliko pri Angležih in Amerikancih. Ne moremo pa mimo tega, da mora imeti vsaka nacija specifičen sistem^ izobraževanja, prilagojen življenjskim razmeram in naravi naroda - Kakšen recept bi predpisali vi? »Recepta ni, je samo večje načrtovanje šolstva in usmerjanje mladine v študij.“ - No, in to prav Rusi delajo? »Da, to delajo, toda njihovo usmerjanje je preostro in pre-ozkosrčno; ima negativno stran, da marsikomu, na ustrezni stopnji zelo sposobnemu človeku, zapre vrata v študij. Nekateri veliko možje zgodovine, kot na primer Churchill, ki je večkrat padel v šoli, in še celo Einstein, so bili na določeni stopnji svojega študija izrazito slabi učenci. Kaj bi bilo, če bi jim tedaj zaprli vrata nadal-njega študija? “ - Zakaj ste proti taki selekciji? »Ker nimamo ustreznih kriterijev. Marsikateri študent, ki se vpiše na fakulteto kot odličnjak, ne dospe niti do tretjega letnika. Imamo pa študente, ki razvijajo svoje sposobnosti šele med študijem, včasih celo po njem. Zato nisem za sprejemne izpite, ampak sem za širše usmerjanje sposobnosti že od osnovne šole naprej. Vzrok, da je univerza »gosposka** ustanova, ne tiči v krivdi univerze. Vzrok je v tem, da že v osnovni šoli ne vzgajamo in posebej ne razvijamo tistih bistrih otrok, ki imajo doma morda neugodne' razmere. Sola bi morala tu nadomestiti delno tudi starše tako, da bi otroke, živeče v okolju, ki jih samo ne spodbuja pri njihovi rasti, intenzivneje razvijala. Tu je izvor intelektualnega potencira na stopnji osnovne šole, pozneje je prepozno popra>ijati. Ljubljanici zavod za zaposlovanje je na primer testiral osnovnošolce in ugotovil, da jih znaten del z nadpovprečnim inteligenčnim koeficientom sploh ne doseže niti srednje šole.** - Prej ste govorili o tisti grupi UNESCO, ki raziskuje metode pouka kakšne metode bi morali vpeljati v naših šolah? »Nove metode, ki so učinkovite za pouk. Tu so filmi, ki posredujejo pravilno in jasno predstavo, TV daje premalo. Morali bomo začeti misliti na šolsko TV, da bo imela šola svoj TV krog in program, to je prihodnost. Tu pa je že sistem respondeijev, ki smo jih začeli vpeljevati. Responder, to je aparat, s katerim lahko učitelj v trenutku vpraša vse učence. Učenec na učiteljevo vprašanje odgovori preko aparata pravilno ali nepravilno. Učitelj odčita rezultate in tako spremlja sproti uspeh pa tudi neuspeh svojega dela. To ni edina metoda, je pa zelo koristna.** - Kako pa bi posodobili fakultete? »Na fakultetah bi morali začeti delati s študenti bolj individualno, to je tu glavni problem. Profesor in študent morata postati partneija. Seveda je treba potem dopustiti, da zastavlja partner partnerju vsa vprašanja, kar je zelo zahtevno za oba, za profesorja in študenta.** - Tu bi odkrili tudi nesposobnost nekaterih profesorjev? Gotovo učijo na fakultetah tudi nesposobni ljudje? »Selekcija pride ob takem delu avtomatsko. Vsak dan bo treba tehtati svoje znanje, in mislim, da bo to pripeljalo tudi do iskrenejših odnosov, saj je nemogoče, da bi učitelj na katerikoli stopnji vse znal in tedaj bosta profesor in študent tudi dcupaj iskala odgovor. V sodobnem svetu postaja učitelj vedno manj glavni igralec in vedno bolj režiser. Igralske vloge prevzemajo študentje.** - Pravzaprav se čudim. Prej ste tako svobodomiselno govorili o razvoju osebnosti in tako naprej, skratka, široki ste bili, jaz pa sem ZA STATUT ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANCEV Predlog in pripomb 7. oktobra je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja sprejela predlog statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljane kot izhodišče zlasti za finančno poslovanje sklada tega zavarovanja delavcev Ljubljane kot izhodišče konferenca SZDL naše občine se je vključila v kritično obravnavo osnutka dne 19. novembra, ko so se sestali člani občinskega sveta za zdravstvo in sveta lekn zavarovancev, dalje predsedniki krajevnih organizacij SZDL z mestnega območja in predstavniki sindikalnih podružnic delovnih organizacij v občini Sini. Razprave se je udeležil tudi poslanec socialno zdravstvenega zbora SRS dr. Milan Hodalič. Uvodne besede je spregovoril Slavo Kobe, član izvršnega odbora obč. konf. SZDL, razpravo pa je vodil sekretar Bine Lenaršič. V d' ' dveumi razpravi je na vprašanja prisotnih odgovarjal tudi predstavnik pripravljavcev osnutka Zvone Steklasa. Udeleženci so ob koncu strnili svoje pri- Dr. Aleksandra Komhauser pombe v štiri točke, ki so jihfth dovali tajništvu skupnosti zdra" nega zavarovanja. Pripombe vajo zlasti organizacijo službe - 1 kovnem op tivni listi zc,—....... ustanoviti nadzorni organ zailtJ/ nje statuta. Zadnja pripomba »fe pravice do brezplačnih zdravshj storitev ob plačanem klima!* zdravljenju zavarovancev. at ODBORNIKI LE NA PAPMh Pregled udeležbe posafl^0 odbornikov na 19 sejah zt^1 skupščine občine Vič-R'l®| je ookazal, da so v sedanji datni dobi sedli v odboitj* klopi tudi ljudje, ki doslt™ niso pokazah, da so bili ^ zaupanja svojih volivcev, S štirje odborniki se doslej^ udeležili več kot polovica, skupščine, za svoj izostali se jim ni zdelo vredno niti® vičiti. Več kot na petih zajo ali ne. Čiste vesti nimajo pri tem ne gospodarstvo, ne df' službe, še celo visoke šole ne.“ - Prej ste rekli, da niste za ruski izobraževalni režim, ketj. spreminja ljudi v izvrševalce. Kaj mislite, ali ne bo morda pj1. čas nujno terjal, da bo na oblasti majhna skupina modli*.( intelektualna elita, vsi drugi pa bodo zgolj izvrševalci? V W f bo treba potem tudi nujno vzgajati ljudi? »Ta vizija se sicer pojavlja, vendar največ v cenenih utop bi ena sama konica genijev, ki bi upr filmih. V resnici pa ljudmi kot z roboti, trajala samo eno generacijo. - Zakaj samo eno generacijo? »Ker se ne bi imela iz česa obnavljati. Ne smemo pozabi*^ najsposobnejši rezultat najširše selekcije in da jih ne more^ jati v inkubatorju, s še takim precepljanjem ne. Ozka zaprta sama vase, vedno degenerira, to je osnovni bioloSd* PRIMOŽ [Črna) hiš'ca ob cest' stoji Odborniki: sprostiti legalno gradnjo in ostreje nadzirati nedovoljene zidave , Kakor hitro človek zapusti mesto, ga z vseh strani ošinejo vijhne, nasilno postavljene hišice, nekatere že na pol dograjene, ru^e naličene in družbo jim delajo že garaže. Posejane so po rav-int in z gričkov te srepo gledajo, vse jezne, ker so morale zrasti ez n°č v brezupni stanovanjski stiski. V naši občini se pojavljajo rnjena črna naselja celo na za-jjdljivih površinah. Vse polno jh je v Kozarjah, ter med Jurč-šovo potjo in potokom Galjev-l*m- Takšne samovoljne grad-i)e hudo motijo komunalno in f, anistično ureditev. Nimajo lokacijskih dokumentacij, po-eljene so kar tako, samorast-^“O, po sih razmer. Na nedavni seji skupščine so r takšna nedovoljena (taabišča komaj sproti odkrilo, kaj šele, da bi lahko proti pravočasno učinkovito ; reP~- Kadar pa čmo gradnjo £ odkrijejo in graditelja prvič pozonjo, je nadaljnji postopek »ustavitev gradnje tako dolgo- '>w"x:uer poteka Preko najraz-,eJ, organov, da graditelj že sezida svojo hišo [ Položaj je zamotan tudi za ker 7J15Jphntlri ”7 Am f P vedun parcelacije in gra- ivk!-86 na takih zemlji§čih pora v črne nadnje. Vendar je raditJ^n??.ivo’ kako morej° im a v1- kl-iub vsem prepove-aObitl OH ____ .. h k- • Jub vsem prepoveva -V komunalnih orga- kWr i>r^u^e za v°dovod in »Ktrično napeljavo. Jadnif ^ P°8osto pa se črne Vn. PpJavliajo na nezazidiji- fvo n nah: ob Poti v Ra‘ £ Jel5?>na Vmterci, ob Pod-“ Poti, zahodno od Brda, severno od Ceste Dolomitskega odreda in še drugod. Veliko število vikend hišic pa je zraslo na območju Hoijula; prebivalce skrbi, da jim ne bodo onesnažili zajetja vaških vodovodov. Vikendi na čmo se pojavljajo tudi na Rakitni in v Iškem Vintgarju. Povečini zidajo na črno zato, da se izognejo plačilu stroškov za komunalno urejanje, razen tega tudi laže in hitreje dobijo zemljišče, ki je na nezazidljivih površinah cenejše. Graditelji pa zidajo na črno tudi zato, ker je običajni postopek za pridobitev ustreznih gradbenih dovoljenj in lokacijske dokumentacije preveč dolgotrajen. Zaradi nedovoljenih gradenj je urbanizacija^mestnih obronkov v hudih težavah. Seveda z njo rastejo tudi komunalni problemi. Nedovoljene gradnje vedno bolj povečujejo komunalni' primanjkljaj. Obstoječa komunalna oprema ni urejena, za njeno ureditev bodo potrebni veliki stroški. Prav presenetljivo je, da komunalne organizacije povezujejo s svojimi napravami tudi nedovoljene gradnje, čeprav stalno zatrjujejo, da zanje nimajo denarja. Kljub temu, da na viški občini z dokajšnjim razumevanjem gledajo na črne gradnje, saj so odraz hude stanovanjske stiske, vendarle ostro nasprotujejo neredu pri urbanizaciji. Ne samo proti graditeljem, tudi proti početjem komunalnih organizacij bi morah bolj učinkovito nastopati. Prav tako bo odslej potrebno tudi ojačati službo za ugotavljanje in preprečevanje nedovoljenih gradenj. Ob tako številnih. pojavih črnih gradenj se namreč mestne komunalne inšpekcije sploh ne znajdejo. Predpise o prepovedi parcelacije in gradnje bodo morah odslej bolj spoštovati. Zato bodo opozorili zemljiško knjigo, da ne bo izdajala kupnih pogodb brez ustrezne privolitve pristojnega urbanističnega organa. Prav tako bodo onemogočili nekaterim geometrom samovoljno parceliranje zemljišč ne glede na predpise in urbanistično dokumentacijo. Predvsem pa bo potrebno spremeniti predpise. IMENOVANA OBČINSKA POPISNA KOMISIJA Odborniki skupščine občine so na zadnji seji imenovali v komisijo, ki bo opravila prihodnje leto popis prebivalstva in stanovanj na območju občine Vič-Rudnik, naslednje tovariše: ing. Slavka Korbarja, predsednika skupščine občine (za predsednika), Bineta Lenaršiča, tajnika obč. konference SZDL, An- tona Koširja, predsednika KS »Milan Česnik", Mil: filana Buha, predsednika KS »Malči Belič", Darka Pe-rovška, tajnika skupščine, Pavleta Brgleza, načelnika odd. za gospodarstvo in finance ter Frančka Lista, načelnika odd. za gradbene in komunalne zadeve. Za tajnika komisije je bil imenovan Jože Setnikar, uslužbenec uprave skupščine. m. Ž iERNOVšKOV primer za zgled falaj društvo srčnih bolnikov? Vtan^nrizaH6 ^erPov^ek z osnovne šole v Trnovem si že vrsto let ulštvo za vse. sr^ne bolnike v Sloveniji v edinstveno rtndar fe deln n;„k . , . ^ 80 s,cer “ »zdelali društvem » Okroglih d tl °b JUbam osta,° do danes ,e na Po1 Pot'- ^Njalomoe, „ . . nein njegovem koraku i V službi V dn,f Vfm k°rakU A v družbi nruU*1^skem kro8u ji*v. Pnjatcljev in znan- ji sv. ( »Oh, M danes, še po- jtimi ietiJV nUU men°j pred itdeseteoa De.vcJnaJstopetin->Titii se 83 mi Je bilo najhuje. lepita življ u mi bliža že ^ročuiVljSJSShura • • • Po IPosled odW i1Ca Sem 56 eracij0 “S 2a zahtevno ■Jela ji Srč™h zaklopk... h sem na S ^Sern Prišel k i "*• jke“,,Hvala ško društvo za srčna in žilna obolenja? “ „Res je, kar praviš. S tovariši sem prišel na misel, da bi v republiškem društvu zbrali vse srčne bolnike. Društvo bi strokovno in organizacijsko opravljalo pomembno zdravstveno poslanstvo. V inciativnem odboru, ki je opravil doslej ogromno delo, smo si zamislih, da bi društvo sledilo izkušnjam svojega predhodnika — društva za borbo proti raku. Kljub zagotovilu in pomoči slovenskih zdravstvenih delavcev in predstavnikov IS, ki so nam izrekli vso podporo, pa smo danes vendarle ostali le na pol poti. Tu pa tudi tiči vzrok, zakaj društvo še ni zaživelo v vsej svoji razvejani dejavnosti.** »Kakšni pa naj bi bili osnovni smotri društva za srčna in žilna obolenja? “ »Društvo bi bilo prostovoljno združenje, ki bi pomagalo ustvarjati možnosti za smotrno omejevanje srčnih in žilnih obo-lenj.“ , JCot vemo takšna društva na tujem niso nič novega . ..!“ »Seveda niso nič novega, toda pri nas gre vse bolj počasi, kot si mislimo in prizadevamo. O društvenem statutu bi ti lahko govoril na dolgo in široko, toda ...“ Od skrbno izdelanega osnutka statuta za srčna in žilna obolenja Slovenije, peščica Jožkovih znancev ni našla poti razumevanja in družbene podpore. Trnovskega zanesenjaka se sicer še ni lotilo malodušje, vendar je že tako, da je od zamisli do dejanja vselej pot, ki pri nas marsikje, in marsikdaj naleti na trnove ovire. (iv) papirja iKtoiju Ko-varn, imate zlate I »>Mar cg . ^ionerap--6 26 P° * bi vse S®0*18 misel- Mern zbmTvb0lnike na Sl°' prvo republi- Zanimali smo se tudi v KZ Vrhnika. Podali so mi naslednji odgovor. Na področju Goric odkupijo dnevno 200 do 250 1 mleka oz. mesečno 7000 1. Njim oddaja mleko ca. 16 kmetovalcev. Cena je na bazi mlečne tolšče 3,6% oz. za 3 stare dinarje višja kot jo nudijo Ljubljanske mlekarne preko »Barja**. Praktično kaže, da dobijo kmetje 9 starih dinarjev več po litru oddanega mleka KZ Vrhniki. s* prizadeva zq TOa obok 'društva za srčna ;» ki vplivajo na dolgotrajni postopek za izdajanje dovoljenj za gradnjo. Sedanji predpisi so v veliki meri vzrok, da se nekateri občani raje zatekajo k nedovoljenim gradnjam, kot pa da bi gradih po zakoniti poti. Na občini tudi predlagajo, da bi dodelili Komunalnemu skladu denar, s. katerim bi nakupil zemljišča. S tem bi graditeljem onemogočih nakupovanje zemljišč. Poskrbeti bo potrebno tudi za odstranitev tistih hiš, ki so dograjene le do prvih temeljev, zlasti tam, kjer ovirajo promet. A. A. s? m V strojni stavnici tiskarne PTT OBISK V TISKARNI PTT Povečanje in preusmeritev proizvodnje Tiskarna PTT in Tovarna kemičnih izdelkov »Ilirija** sta soseda. Obe podjetji se bosta v doglednem času širili in Ilirija se je v ta namen že pogajala s tiskarno za odkup dela zemljišča in na tem delu stoječe stavbe. Pogajanja pa so se ustavila ob ceni in pa zaradi neustrezne nove lokacije za tiskamo v nastajajoči viški industrijski coni. Tiskarna je namreč vezana na vsakdanje številne obiske strank, zato ji sedanja lokacija neposredno ob Tržaški cesti dosti bolj ustreza. Tako so se odločili, da opuste misel na selitev in da bodo povečah svoj obseg kar na tem mestu. Ker povečanje v širino ni več možno, bo treba iti v višino, v nadstropje, ki ga bodo nadzidali sedaj večinoma pritličnim objektom. Načrti so že vloženi pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu (LUZ), ki načrte odobrava. Tu pa se začenjajo za tiskarno težave, ker predvidevajo urbanisti Siljenje Tržaške ceste v štiripasovnico. Ta sicer ne bo šla Čez sedanje tiskamiške objekte (medtem ko se bo morala npr. umakniti pred tiskamo stoječa bencinska črpalka), vendar pa je predvideno nadzidanje le vprašljivo. Medtem ko se to vprašanje rešuje, so že v teku prizadevanja za ureditev finančnih problemov. Za investicijo bodo poleg lastnih sredstev potrebni tudi bančni krediti. Celotna investicija bo veljala ca. 200 milijonov S-din po sedanjih cenah. Predvidevajo pa izgradnjo v več etapah in redno proizvodnjo tudi v času zidave. LUZ bo najbrž postavil kot pogoj dograditev v treh letih. Torej bodo prišle v poštev tri etape, v takšnem časovnem zaporedju pa računajo v tiskarni PTT, da bodo lahko sami investirah 70 % potrebnih sredstev. V novih prostorih bodo ob in tudi rezultat je že tu, saj pričakujejo letos 25 % večjo realizacijo kot lani, ko so ustvarili 600 milijonov S-din bruto dohodka. Osebni dohodek pa so v tem času porasli za 20 %, v jesenskih mesecih dosega povprečni mesečni dohodek na zaposlenega kar 240.000 S-din, vendar je treba takoj pripisati, da gre precejšen del te vsote na račun velikega števila nadur, ki jih morajo v tiskarni opraviti zlasti zaradi neenakomernih zahtev, ki jih postavljajo naročniki, zlasti pa njihov glavni naročnik — poštna podjetja v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in Bosni. V tiskarni PTT rešuje tekoče proizvodne in razvojne probleme strokovni svet. Kadrovsko finančna problematika je v glavnem v domeni upravnega odbora. Delavski svet pa načrtuje in spremlja srednjeročna in dalj-noročna dogajanja in vsa pomembnejša sprotna dogajanja v podjetju. »Člani našega delavskega sveta delujejo zavestno in zato tudi dobro, saj so domala vsi tudi dobri strokovnjaki, po tej plati obvladujejo ne le proizvodnjo, marveč tudi tehniko in vsebino samoupravljanja**, nam je ob koncu tega zapisa povedal direktor tiskarne PTT Janez Cerar. SaS Podpeški obešalniki so osvojili Evropo Tovarna lesno galanterije v Podpeči spada danes prav gotovo med največje-specializirane evropske proizvajalce obešalnikov. Skoraj tričetrt proizvodnje te tovarne gre na tuja tržišča in sicer v Združene države Amerike, Kanado, Francijo, Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Švico, Italijo in Švedsko. obstoječih kapacitetah knjigo-................ ‘ ~ o offset Komu to koristi ?—še enkrat Na članek »Komu to koristi? “, objavljen v Naši komuni št 6, nam je AK Batje, obrat kooperacija, poslal prispevek, ki ga objavljamo v celoti. »Pisec inž. Lojze Habjan navaja v članku netočne podatke. Več kot polovica kmetov sedaj oddaja mleko „Baiju“. Kombinat pa oddaja mleko Ljubljanskim mlekarnam, ki določajo odkupno ceno. Ta pa je od 1. 8. 1970 enaka pri obeh organizacijah. Vsega mleka v Vnanjih goricah je ca. 12.000 litrov na mesec, A. K. Batje ga dobi približno 9000 litrov ali 75 %. Kombinat je odpovedal najemno pogodbo za zemljo trem kmetovalcem, ki ne sodelujejo z »Batjem**. Za zemljo se zanimajo naši kooperanti iz Vnanjih goric, tako da ni bojazni, da bi te površine ostale neizkoriščene.** tiska razvili tudi tehniko tiska. Po te vrste tisku je na trgu vse več povpraševanja, proizvodnja je na ta način hitrejša, zlasti zato, ker je predpriprav znatnd manj. Seveda pa se tu pojavlja spet vprašanje dodatnih sredstev za nabavo strojne opreme. Teh sredstev bo potrebno že v prihodnjem letu za ca. 70 milijonov S-din. Trenutno je v podjetju 72 zaposlenih. Do leta 1975, ko bo končano povečanje prostorskih kapacitet in bo uvedena že tudi preusmeritev proizvodnje, nameravajo povečati število zaposlenih le za 8 ljudi, ker bodo hkrati z izgradnjo uvajali tudi moderno organizacijo dela in tehnologijo. To uvajajo že sedaj Med nedavnim obiskom v tovarni so nam povedali, da so to tovarno Zgradili prvenstveno z namenom, da bi zadostovala potrebam nemškega tržišča. Čeprav ni mogoče govoriti, da je bila takšna usmeritev napačna, pa vendar v Podpeči poudarjajo, da kljub pričakovanemu optimizmu na zahodnonemškem tržišču le niso dosegali takšnih rezultatov, kot bi si jih želeli. Še več, neugodni prodajni pogoji in zelo nizke prodajne cene na nemškem tržišču so jih prisilili, da so predlani in lani začeli iskati kupce za obešalnike v drugih evropskih deželah. In danes lahko trdimo, da so v tem uspeli. Res je sicer, da je konkurenca na zunanjem trgu zelo močna in da včasih tudi ni mogoče blaga prodati po najbolj ugodnih cenah, pa vendar je danes očitno, da so si podpeški izdelovalci obešalnikov izborili v evropskem gospodarskem prostoru vidno mesto. VSAK MESEC POLDRUG MILIJON OBEŠALNIKOV S točnim izpolnjevanjem dobavnih rokov in z zelo dobro kvaliteto si je ta tovarna ustvarila renome, s katerim dosegajo najvišje prodajne cene v Evropi. Zaradi tveganega položaja na tujih tržiščih so sc usmerili v zadnjem času tudi na domači trg, za katerega pravijo, da je bolj stabilen in da je pri prodaji doma mogoče doseči veliko ugodnejše rezultate. 260-članski kolektiv podpeške tovarne lesne galanterije .vsak mesec izdela poldrugi milijon obešalnikov - proizvajajo 17 tipov v najmanj 60 variantah. Kljub popolni speciali- zirani proizvodnji pa menijo, da je slaba stran specializacije v tem, da so za novo proizvodnjo ali bolje povedano za dodatno proizvodnjo potrebna precej velika investicijska sredstva. Teh pa, kot vemo, vsaj v današnjem ekonomskem položaju ni tako lahko dobiti. Že iz tega lahko razberemo, da v Podpeči mislijo tudi na prihodnost, na čas, ko obešalnikov morda ne bodo več mogli tako dobro prodajati kot danes. Pripravljen imajo tudi perspektivni program, v katerem so posvetili največ pozornosti novi, dodatni proizvodnji — o njej zaradi konkurence še previdno molčijo, razmišljajo pa tudi o načinu, kako bi izkoristili precejšnje količine lesnih odpadkov, do katerih pride pri proizvodnji obešalnikov. Ob vsem tem še nekaj ekonomskih podatkov. Kljub povečanju stroškov - letos so porastli kar za 30 odstotkov, bodo letos dosegli boljše proizvodne rezultate kot lani. Do konca leta računajo, da bodo proizvedli za 13 milijonov N-dinar-jev obešalnikov, izvoziti pa nameravajo za 700.000 dolarjev. Poprečni zaslužek zaposlenih je 950 N-dinar-jev. Če ob vsem tem zapišemo še ugotovitev, da so v tovarni lesne galanterije v Podpeči že nekaj let z enakim številom zaposlenih po produktivnosti in po izdelavnih časih v samem vrhu znanih evropskih proizvajalcev, potem lahko trdimo, da si je podpeški kolektiv uspel izboriti prostor v evropskem tržnem prostoru in da jih je prav ostra konkurenca spodbudila pri doseganju še boljše kvalitete njihovih izdelkov. V. G. Bistvo objavljenega članka je bilo na odpovedi zemlje, manj na odkupu mleka. Informacije zanj so mi posredovali kmetje sami iz Goric. Iz odgovora se vidi, da članek le ni vseboval tako netočnih podatkov. Nadaljnjo razsojo prepuščam bralcem samim. za srčna in Inž. LOJZE HABJAN Žrebci Vulkan, Nero in Triglav so pripravljeni za novo plemenitno sezono pri rejcu Lenaršiču v Brestu. (Foto: inž. Habjan) In memoriam Alojz Bukovec V Želimljah smo dne 3. novembra 1970 pokopali tovariša Alojza Bukovca, ki je nekaj dni prej tragično preminil Pokojni Alojz Bukovec se je rodil pred 54 leti v vasi - Zn.............. Gradišče, v skromni kmečki družini Življenje ga je oblikovalo v naprednega revolucionarnega borca za kmetove in delavčeve pravice. Njegova napredna orientacija je vedno in povsod, kjer se je pojavljal, služila kot vzor kmeta-živinorejca, delavca, aktivista-revolucionarja. Že zgodaj se je aktivno vključil v NOB kot aktiven član OF in partizanskih akcij, bil izdan, aretiran in nato zaprt v italijanskih zaporih. Po osvoboditvi je pokojni po nalogu partije in OF opravljal najodgovornejše naloge. Bil je vzoren predsednik krajevnega odbora Pijava gprica, predsednik krajevnega odbora Škofljica, uslužbenec OLO Ljubljana-okolica, predsednik kmetijske zadruge Pijava gorica Še bi lahko naštevali funkcije, ki jih je tov. Bukovec nesebično opravljal Prav zaradi nesebičnosti in naprednih idej je bil cenjen in priljubljen pri ljudeh, ki smo ga poznali. Odlikoval se je s preudarnimi stališči in znano dolenjsko šegavostjo, v družbi pa je rad zapel S pokojnim je njegova družina izgubila skrbnega očeta, družbene organizacije pa prizadevnega aktivista. Inž. Lojze Habjan IZ KS GOLO TELEFON Ker je viška telefonska centrala preobremenjena, v Rožni dolini ni mogoče dobiti priključkov. Prav zato pa bi bila potrebna vsaj nova telefonska javna govorilnica, ki naj bi jo postavili ob Večni poti pod Inštitutom za gozdarstvo. ZAMAŠENI KANALI Podjetje Snaga naj bi vsaj jeseni večkrat očistila tiste ceste, ob Podjetje Snaga naj di vsaj jeseni vecnjai uu&lua uaic ccait, ^ katerih je nasajeno drevje. Ob deževju listje namreč zamaši požiral-nike in tako nastajajo cela mala jezerca, ki ovirajo pešce in motorm promet. MLADINSKI KLUB NA CESTI DVEH CESARJEV Na Cesti dveh cesaijev pripravljajo mladinski klub. Štel bo, vsaj v začetni fazi kakih 30 članov, gojiti pa nameravajo šport, šah, predavanja in ples. Vse te dejavnosti nameravajo organizirati na kakih 70 kvadratnih metrih prostora. Za obnovitev tega prostora je bilo potrebno milijon in pol starih dinarjev, ki jih je prispevala občinska skupščina. Treba je pa pohvaliti mladince, da so delali tudi sami. Razen mladinskega kluba pri TVD Partizan in KUD Prešeren je ta mladinski klub ena najbolj delovnih organizacij na področju krajevne skupnosti Trnovo. HITRA CESTA Predvideno je, da bi hitra cesta tekla med cesto H in med železnico. Preden bi se dokončno odločili o odcepu te ceste, bi se . k a wv>aa va »v« ~- — —---jr-— ----» — Rožnodolci želeli seznaniti s podrobnejšimi načrti. Bojijo se, da bi postal ta mirni kotiček Ljubljane premočno izpostavljen hrupu in izpušnim plinom motornih vozil. ŠOLA Šolaiji iz Rožne doline obiskujejo osemletko na Tržaški cesti. V tem poslopju, ki je zdaleč pretesno, so zbrani otroci od naselja v okolici gostilne Žabar, novogradenj ob Cesti na Brdo do Utensihje ije. Prebivalci Rožne doline zato opo- in deloma celo iz Bonifacije, zaijajo, da bi bilo treba zgraditi na območju njihove krajevne skupnosti šolo, saj imajo več kot 700 otrok. Urbanistični načrt sicer predvideva gradnjo nove šole ob cesti II, vendar prebivalci želijo, da bi jo zgradili ob nekdanji pionirski postaji. Ta prostor bi namreč omogočil izgradnjo dodatnih športnih objektov in poslopij z? clo- omogočil izgradnjo dodatnih športnih objektov in poslopij: dnevno varstvo otrok. Ta lokacija pa bi bila tudi oddaljena od nevarnih in hrupnih cest. Umetno Rakitni&o jezero privablja k svojim bregovom mnoge nedeljske izletnike, privabilo pa je tudi petičnejše posameznike, ki so si v bližnjem gozdičku postavili mikavne hišice. TURJAK: SEDEM LET SKOMIN Celih sedem let se vleče gradnja priključkov ob kočevski cesti. Denar, ki je bil namenjen zanje, so odgovorni porbili drugje. Iz težav so si pomagali vaščani, kakor so vedeli in znali, vendar ne vedno v skladu z varnostjo, zato je na teh mestih prišlo do več prometnih nesreč. Turjaška šola je ostala do letos brez primerne poti, zato so starši šolarjev uredili to jesen pešpot od križišča do šole s prostovoljnim delom. Mladi odhajajo V KS Golo sodijo poleg Golega še kraji Skrilje, Zapotok, Visoko, Rogatec in Selnik. V njih prebiva približno 120 družin ali vsega 500 prebivalcev. Večinoma so kmetje, vendar hodi iz vsake družine kdo na delo na Ig ali še dlje v mesto. Mladi pa — eni se še ne vedo odločiti, drugi pa so že potisnili kmetijstvo v kot in so se ali se še nameravajo zaposliti.. Z odhajanjem mladih pa stare tudi kraji sami, v njih je vse manj razgibanosti in življenja. Kraji, o katerih pripoveduje naš najnujnejše stroje ta drugo opremo, zapis, so okoli 600 m visoko, tako bi že šlo. Zlasti živinoreja bi se^mo-da se tod živinoreja bolje obnese kot rala splačati, vendar bi bu poljedelstvo ta mnogi še za domače pripraviti modeme hleve. 2e sedaj potrebe ne pridelajo. Ti imajo svojo niso redke kmetije, ki imajo sedemo kaščo v štacuni, kakor nam je sliko- osem pa tudi več goveje živin vito povedal Alojz Kraljič, kmet ta (sivorjave pasme). Z nved^ dobreg^ predsednik KS Golo, razen tega pa gospodarstva pa bi marsikje lahko še poveljnik gasilcev ta predsednik gojdi tudi 20 in več ži . krajevnega odbora za narodno Poseben problem v I« Goto je stal ta zap* raZ8°VOra Z njim ^ na' ^ Tam je 'zaradi izse^vanja Problemov tudi na Golem ne 'bsStudta ki ^ zmanjka! Lahko začnemo kar pri ^čtežk^dehta živijo gasilskem domu, ki so ga zgradili na .. k invalidnin ta Golem izključno iz samoprispevka. odšli iz Z^ Sedaj je deloma RTObo ometan, da bi se vračajo le še na L ga končali, "J. ve^ s katerim čaten, ker ni ^mor.p1 razpolaga krajevna skupnost. Toda hodih gledat. Gasilski dom pa je na naihesto govedi so v njem - pi-menjen ne le ožji funkciji, marveč vr ‘“ B r j* is« Cesta skozi Golo. V ospredju desno napol dograjeni gasilski dom. Kje najti sredstva za njegovo dokončanje? Se lani so imeli na Golem probleme s trgovino. Ni bilo človeka, ki bi jo prevzel, dokler ni vskočila Angela Kraljič, žena našega sogovornika. Trgovina je poslovalnica A K Barje ta je doro založena z vsem najbolj potrebnim. Na Golem deluje lovska družina „Mokrc“, ki tudi ni brez težav ta problemov. Divjad povzroča precej škode, zlasti jeseni jelenjad ta srnjad, pa tudi medved, ki ni redek gost v teh krajih. Lovska družina je zavezana plačati škodo, vendar le v primeru, če imajo kmetje ograde ta druge varnostne ukrepe. Ker pa teh kmetje navadno nimajo, ni tudi z odškodnino nič. Vprašali smo predsednika krajevne skupnosti, kako je z migracijo mladih. „Mladi so na boljšem, če torja v Želimljah, vendar je to 4 km daleč ta tok pride do njih tako oslabljen, da ob konicah na zavrti niti pralnega stroja, pa tudi večernih poročil po radiu največkrat ni mogoče poslušati. Rešitev je v lastnih transformatorjih, za katere so že izdelani načrti, tudi nova trasa je že zakoličena. Vendar znaša proračun za ta dela 55 milij. SD ta za te milijone je treba čakati na vrstni red. Prebivalci KS Golo bodo sodelovali pri tem s samoprispevkom ta prostovoljnim delom, prispevalo pa bo tudi GG Ljubljana, Ki bo dalo vse potrebne drogove. Ko bo zagorela na Golem luč z normalno svetil- gredo iz vasi," nam je odgovoril. -.................IS .** * ..Kmetijstvo je pri nas slabo rentabilno, do strojev je to priti, pa tudi z njimi je na naših razdrobljenih, v strminah ležečih posestvih težko 'moderno kmetovati. Venda pa -če bi se kdo od mladih za kmetijstvo resno zavzel, če bi ga na začetku njegovih prizadevanj družba podprla s krediti, da bi si nakupil nostjo, bo za tamkajšnje prebivalce praznik. Radi bi ga že kmalu dočakali. Nov pojav v tem delu naše občine so vikend hišice. Teh je zlasti mnogo na Visokem, že za celo naselje, ki ima že tudi svoje ime: Novo Visoko. Tja lahko prodajo domačini mleko ali poljske pridelke. Zdaj čakajo, kdaj si bo tam napravil vikend kdo, ki jo s svojim vplivom ta zvezami lahko pospešil ureditev elektrike, ceste ta razrešitev drugih krajevnih problemov. SaS SZDL IN! GLASIUI Izmed petih Ijubljanskitaob®, razen Centra - štiri izdajajo**] časopise kot glasila občinskih * & ferenc SZDL. Bežigrad izdajajte občanov", odg. urednik je ajg Snoj, predsednik uredniškega M . ra pa Jožko Pirnar, izhaja mesec* 15.000 izvodih. Mostc-Polje »ps „Našo skupnost", odg. uied®5 Bogdan Sturm, operativni pa France Fajdiga, naklada pr*;^ sečnem izhajanju je 4.500 it^za Šiška izdaja „Javno tribuno'. urednik je Bojan Stular, izhajaj, liko redkeje kot mesečno, iDMraj, kar 17.500 naklade. Če k ten'Sj«i lom prištejemo še 14.000 tag 'op1 „Naše komune44, dobimo skupne naklade 41.000 izvodov-: ^ — —dma sila44 takšneg*Vjs1 Slovenskem nekaj {p 7;»rnHi velike 0C' pa je že „scdma sila mata, ki na meni! Zlasti še zaradi velike nosti pri bralcih, saj zadeva f ^ njihove neposredne interese. «3; Uredniki vseh štirih glasil'fj. doslej že dvakrat sestali, 16. ^Jah na spoznavalnem sestanku skujC:, predsedniki in sekretarji obeiVj konferenc SZDL za Ljubija!*0L, pobudo predsednika obč. kont‘L(| občine inž. Janeza Čemažarjs)j ( novembra pa na delovnem voru, kjer so se domenili za 1®:'^! vv_/a c*, rvj\^x jv/ jv/ vj\_/iiiv/i>ii* •'j®Cl' vo najbolj zanimivih informacij Predsednik krajevne skupnosti Golo Lojze Kraljič z mateijo Ano nekatere občasne skupne akcij6' aje IZ KS PODPEČ-PRESERJE Letos 31 milijonov samoprispevka Preden se je začelo naše kramljanje s predstavniki „obJ krajevni skupnosti Podpeč — Preserje, je nekdo izmed nju1*1’ mušno pripomnil: „Tako kot je cigan natepel otroka, ki ga je poslal z vri vodo, predno je vrč razbil, bomo tudi mi vas malo vnaprej gali“, da boste vse točno zapisali." yi Predsednik krajevne skupnosti Jože Šilc gaje dopolnil: o1 sopisih se večkrat pojavi kakšna vest o našem delu, a je ’ vedno kakšen napačen podatek, zato bomo vašega obiska 2® seli, če boste nasuli v čašo »čistega vina“. Že v samem začetku je treba po- nrehivalcev za delovanje krajevna skupnost vedati, da je ta daleč preko občinskih meja žnaria po izredni pripravljenosti občanov, da z lastnimi žulji obogatijo svoj družbeni standard. Če bi sešteli sredstva za vse kilometre cest, ki so jih asfaltirali v zadnjih letih s samoprispevkom ta temu prišteli še milijone samoprispevka za elektrifikacijo v naseljih, ki spadajo pod to krajevno skupnost, pri tem upoštevali, da šteje ta samoupravna skupnost občanov le okrog 1.900 prebivalcev, bi se lahko pred to požrtvovalnostjo le še ponižno priklonili. Predolgo bi že bilo naštevanje samo tistega, kaj so naselja v tej krajevni skupnosti' letos pridobila s pomočjo samoprispevka in neverjetne enotnosti vseh krajevnih faktorjev do zadnjega občana. Omenimo naj samo, daje bilo letos asfaltiranih odsekov cest s samoprispevkom občanov in prispevkom delovnih organizacij s tega področja za okrog 18 milijonov (starih) dinarjev. prebivalcev za delovanje organizacije. Tako je bilo opremo oziroma avtomobile f organizacije zbranih letos v * jevni skupnosti za 3,4 nuli)0’ narjev samoprispevka. J Ko smo vse to sešteli, snrij tovili, da so občani sami s fjjj kom delovnih organizacij s t°8s! ročja (podjetje »Hoja" -lanterija Podpeč, Obrtno rj »Usluga" Podpeč, Kamnolor") venija-ceste, obrat Preserje, ( obrat Škofljica in Komunal0 , jetje Vič) zbrali letos skup okrog 31 milijonov dinarje’ Z lepim deležem samoprispevka je la letos opravljena celo) strukcija električnega omrežja bila letos opravljena celotna rekon- daljnovodom ta trafo postajo v vasi Jezero, čigar zaključek del je krajevna skupnost slovesno proslavila pred dneyi ob priliki proslav 29. novembra. S samoprispevkom je bila letos napravljena tudi javna razsvetljava v Podpeči in zgrajeno novo pokopališče v Preserju. K številnim samoprispevkom za ta ali oni odsek ceste, za elektrifikacijo ta vse ostalo moramo prišteti še izredno razumevanje tukajšnjih stev' trdt Taka pripravljenost s su , čanov je obrodila uspehe 1 1 pripravljenosti občinske sK«f j da pomaga pri izgradnji 4/Um< V standarda v devetih naselju* skupnosti Podpeč - PrešerjC-i »Nikoli še nismo poslal* > čtao delegacije, ki bi dej^jj cesta je v nemogočem stalijo je treba rekonstruirati, nrii s tem, ko boste razdeljevali’’ Vedno se najprej v kraje’'*’', nosti pogovorimo, kaj je n . najbolj nujno, da uredimo a J lahko sami prispevamo, šel6 ,1 obrnemo za preostalo p°rn“|ji potrebujemo,- na občinske 1 nam je pripovedoval Jože S>*| Prav gotovo ne bo mC,^j \ itnu »uivisim M Preserje že v prenekatero, ” v/v še tako težko akcijo.. LISTAMO PRETEKLOSTI SLON NA TRŽAŠKI CESTI VINSKA TRTA POD ROŽNIKOM Bojda so vinsko trto v naših deželah gojili že izza rimskih časov. Zato lahko verjamemo v trditev, da so se Slovenci že tja od staroselcev naučili ravnanja z žlahtnim trsom. Toda naj bo kakor koli že - spričo ostrega alpskega podnebja naši kraji niso bili pravšnji za vinogradništvo. Po slabih in zanemarjenih vaških kolovozih, ki so bili bo(j podobni kozjim stezam kot cesti, so vino večinoma tovorili in manj prevažali na vozovih. Kot piše dr. Josip Mal, je bilo to v nevarnih časih oprezovanja roparskih vitezov za cenenim plenom sila tvegano dejanje. Zato so tudi v krajih z ostrejšim podnebjem zasadili zavetnejše in prisojne obronke z vinsko trto, na kar nas še dandanašnji spominjajo krajevna in »ledinska" imena po Gorenjskem in slovenskem Koroškem. V eni izmed mnogih listin z dne 28. julija 1403 omenjajo kronisti celo vinograde pod Rožnikom pred Ljubljano. Razumljivo pa podrožniški vinogradi še zdaleč niso zadostovali za kritje vseh krajevnih potreb. Zato so se z žlahtno kapljico slastili le v ožjem krogu družine, sem ta tja pa je bokal podrožničana romal na mizo, ko je prišlo v hišo sorodstvo. Ljubljančani so bili sicer tako ali drugače bolj navezani na vipavca ta tistega iz istrskih . vinogradov, saj je bilo vinca izpod Rožnika le nekaj sto litrov ta še ta je ostal ' ponavadi kar pod domačo streho. življenjskih silnicah našega žitja. Tako je bilo navsezadnje tudi v s N liani. u Ko je bilo konec sejemskih dni, je prišel 1552 z nadvojvodo N* ,, nom iz Španije preko Trsta v Ljubljano tudi prvi slon. Mesto ^ j, trenutku na nogah, ko je velikan »prikorakal" po Tržaški cesti. P]*||ny na svoji poti proti Dunaju počival na mestu, kjer se danes bohoti ** tjj, in trditi si upamo, daje dobil najstarejši ljubljanski hotel ime nenavadnem gostu. Bili pa bi v zmoti, če bi mislili, da so se nekaj dni zabavali samo z Maksimilijanovim spremljevalcem. Mc » j, Ijene zabave je sodil brez dvoma lov na povodne ptice na Barju ali *^|0 , v Mestnem logu. Tako sc jc že na jesen 1660 cesar Leopold 1. m-^iil l sebi enak način zabaval v Ljubljani s ptičjim lovom, da bi okro8^ra, pozneje priredili za njegovo cesarsko veličanstvo in napolitanski laja Ižanskem celo lov na medvede. I>tc K K RAZOCARANJF, KNEGINJE TURJAŠKE ***><: Bržčas bi sc bilo težko upreti pisanim virom, da so še pred ve^ ^n< 'as SLON NA TRŽAŠKI CESTI leti Ljubljančani v poletnem času najraje kegljali, v gostilnah k®* i. domino, šah in biljard, kar je prešlo v kavarnah že v pravo razv‘*a \ 18. stoletja v Ljubljani kar pet kavam, v revolucionarnem letu mogotci pa so si lahko privoščili takšne vrste zabave, saj je bilo Pr^j ^ Resnici na ljubo je že bilo tako, da so tja od človekovih začetkov podedovane igre, šege, navade ta stari ljudski običaji v teku stoletij izgubljali svoj prvotni pomen, a vendar so bili kljub temu vselej prisotni v domala vseh enkrat toliko. In še kako zanimive so bile zabavne igre starih i*1 mestnimi vrati. V spomin si velja priklicati samo »podjetno" Lichtcnbcrgerjevc, hčerke vitanjskega kastclana, ki je igrala karte * fi oglejskega patriarha ne za debel mošnjiček, pač pa verjeli ali KLINIKA za mesojede živali je pripravila načrte 'HOTEL ZA PSE 3. štirinožni človekovi prijatelji bodo v Ljubljani bržkone še lep ^ cas ostali brez ..hotelskega udobja" — je prav gotovo prva ugo-J °vif?v po zadnjem razgovoru s predstavniki klinike za mesojede aavali pri veterinarskem oddelku biotehnične fakultete, čigar velika J ‘Ja, da bi naposled v Gerbičevi ulici dobili prepotreben ..hotel za P* >Je ostala vsaj za zdaj le pri velikih pričakovanjih. vnH0<^Javc* za mesojede ži- u v Mestnem logu so nam zaupali, ™ so fe dlje časa pripravljeni načrti »jpadnjo ..hotela za pse" v Gerbi-in '?. “kot. ki bi bil edina tovrstna inuqja doslej pri nas, vendar pa z : ojo ob belem dnevu" ni moč naj- investitorja. ' vi'J(P"'Vcrza ne zmogla takšne in- *] ho.r1«’ Pa ne najdemo , z 8l°bokom žepom. Tako je j ostalo le pri veliki fcljih, upanju, da u *e dobili tudi v Ljubljani jt-repotrebno ustanovo, ki ji sicer v ii »hotel za pse". Kako J potolažimo ljudi, ki v zadnjem pravijo ..hotel za pse xa.,, .Jto,ažimo ljudi, ki v 1,«™.^... l!lahlrr,VSe P0?05*6!6 sprašujejo, kje bi 'C-avi; pustlh svoje živali, ko se od-fVanic 113 dopust ali službeno poto-prav’J° z grenkobnim pri- ),Ne fivaU°delavci kUnike M meso' ostane .hotel za pse" še nekaj "Selo ,m,morda tudi za desetletje ali Mvp/6 x~ *e velika želja, tedaj ni !'feč n’ ur .,sPregovoriu>° nekoliko lienem-1 j 23 mesojede živali in Svu ki IZrcflno Prizadevnem kolck-job’,!*1. P?" pezo vsakodnevnih te- ^ske^a okouS0^ “ ^ n nr!»n ^ snt> s' klinične prostore Priznati moramo, da so Člani ko- .................. lektiva uredili svoje drugo domovanje, kot se je pač najbolje dalo urediti. Za prostorno operacijsko dvorano pravdo, da je kar pravšnja, vendar pa tarnajo nad pomanjkanjem prostorov za nudenje ostalih uslug svojim strankam. V zadnjem času se namreč na kliniki grecej ukvarjajo z eksperimentiranjem na mesojedcih, zato je povsem na mestu želja, da bi prišli naposled do boljših in udobnejših kliničnih prostorov. Med prgiščem zanimivih podatkov, ki smo jih nabrali ob našem obisku v Mestnem logu, naj omenimo, da opravi peščica zdravnikov-veterinaijev na leto približno 2500 pregledov, da imajo za vse svoje usluge dostopne cene, mnogokrat pa za manjši kirurški poseg niti ne računajo, da bodo preuredili nekaj čakalnic za lastnike živali, da bodo nabavili nekaj sodobno opremljenih operacijskih sob, da ... Marljivemu kolektivu iz Mestnega loga naj torej veljajo kljub brezupnim prizadevanjem za postavitev osiednjega slovenskega .hotela za pse" naše čestitke za njihova velika prizadevanja v skromnem zatišju. (iv) RAZPIS NA GRABNIH SPISO VNIH NALOG Občinski odbor ZR KS razpisuje natečaj na najboljše sPisovne naloge na spodaj navedene teme. Tri najboljše naloge bodo nagrajene. Konkurirajo lahko učenci 7. in 8. razreda. Naloge naj pišejo o prostem času, izven šolskega PpHka. Avtor je lahko posameznik ali skupina. S šiframi opremljene naloge je treba poslati na naslov finski odbor ZR VS občine Ljubljana- Vič-Rudnik, Trg NBB 7, najkasneje do 15. decembra 1970. Teme po prostem izboru so naslednje: 1- Kako gledaš na JLA danes in kaj po tvojem mnenju Predstavlja v naši družbi? 2- Kako si zamišljaš vključevanje mladine v priprave na obrambo naše dežeh? v. Kaj pomeni zmaga revolucije za slovenski narod? naibif *om,s'Az bo pregledala vse prispele naloge. Tri pl olIge bo nagradila z lepimi in praktičnimi nagradami. 7hirv™gra f dostne šolske izobrazbe r staršev je nepsimenih), ksL,!# 9 % otrok nima doma elcktdjjjvJ reč problem so katcgorizirnjjjjfcrj, (7 %), medtem ko je repubbjjfsr'. prečje 1,1 %. Vsi ti otroci^lajj jejo redne oddelke, ni čn^ifcnj tak osip! Skupno je 224 v0if*Jdrii imajo poseben prostor, kJfLttilnj c (ja učijo, d#Anjj 'vodstvom učitelj lovično ceno toplo malico. ^ ^jav, nn Hnlon nHcntrmct na ;ln$j na dolgo odsotnost pa t imeti tudi kosilo. afPo V novi stavbi sc bo pod Lil # brimi pogoji osip verjetno ji Ul Ulil uaiJJ VCIJVU— | pr val, vendar bo nujno ost*'^.' ccjšnji višini, kajti njihov vii naša KOMUNA VI/7 ■r- Uspešna športna jesen & Naši športniki so naposled odšli na zaslužen zimski počitek. Ro-■ometaši, nogometaši, košarkarji, kajakaši in kanuisti, z njimi pa še « drugi, ki že vrsto let tekmujejo za naj višja republiška in (Področna priznanja, so sklenili letošnjo jesensko tekmovalno se-r0no z bolj ali manj uspešnimi nastopi. tf Tokrat velja naš zapis igram z žo- postreglo še s prenekaterim presene- ^ Nogometni kolektiv iz Gcrbiče-ulice je sredi meseca osvojil na-°v jesenskega prvaka v slovenski "'gometni ligi. Varovanci trenerja Mladenoviča so z dvema iarfa20ma - v srečanjih z Ilirijo in i« Rudarjem - vnovič do- da bodo tudi spomladi naj- tllpsnejši kandidati za prvo mesto, j..nogometašev Svobode ni , * P° naključju, saj se že dalj l'j ^ P°zna smotrno in načrtno delo ‘,1. ubu, ki je s prihodom trenerja «adenoviča stopil na sceno elitne 'hf S^0vens*ce8a nogometa. Če 1 bilo nesrečnih spodrsljajev, vsem tistega v tekmi z Ilirijo, ki * za Bjedovo četo ne bi smela . stavliati resnejše ovire, bi bila ;nska »oCkovna razlika med viški-nJT nogometaši in Celjani bržkone 01 n° /e<'ja v Pnd Svobode. Tako . Je Svoboda kljub prvi poziciji ^>čk * ^d^oljiti ob koncu le s 41 ° PreCnosti, ki dokazuje, da bo TOr ansko nadaljevanje prejkone Naša kojonna^ giasjj0 0bčin-liana Vvf»ence SZDL kjub- S;V,t,Rudnik- Izhaja me- bor “n,U,reja uredniški od- niio Fm' ^ez Čemažar, Dajan E^er5lč' i"4- Lojze Hab- anač BV0 K,obc' Rudi K°-Likiu’ r'”® Lenaršič, Peter Perovi u 1}s Makovec, Darko di ,van Vimik in San-UrerinVodgovorni urednik). uredništvo in uprava: Liub- d Ijana t0 ln “prava: Ljub-J io 7;fiTrg, MDB 7/1., tel. 50l-8 349/30e{, raČUn SDK vrača—Rokopisov ne >e|ljuds 0 J'LiskatC°Tiskama ujUdske pravice v Ljubljani. čenjem. Svobodo namreč čakajo težka gostovanja v Celju, Mariboru, Lendavi in Kranju, ki bodo prav gotovo krojila usodo na vrhu prvenstvene lestvice. Usodne zadnje minute v poslednjem prvenstvenem zavrtljaju v srečanju z Rudarjem so najhujše tekmece viškega ligaša spet približale vrhu. Čeprav so Ljubljančani z zadetkoma Corna in Verdenika vodili z 2:0 vse do 70. minute, je Trboveljčanom ob koncu vseeno uspelo izenačiti rezultat, tri minute pred koncem pa z golom Klemenca celo zmagati! Vendar pa kljub porazu nesrečnega spodrsljaja Svobode ne kaže vzeti tragično, saj so fantje z Viča s šestimi zmagami, tremi neodločenimi rezultati in samo z dvema porazoma dokazali, da bodo spomladi skušali za vsako ceno obdržati vodilno mesto med najboljšimi slovenskimi nogometnimilhoštvi. Naj vam ob koncu predstavimo še enajsterico Svobode, ki je prinesla v Gerbičevo ulico naslov slovenskega jesenskega nogometnega prvaka: Novak, Bjedov, Stermecky, Bajec, Sombolac, Mavrič, Milič, Zavrl, Furlan, Corn in Verdenik. Presenetljivo lep uspeh so zabeležili v nogometnem tekmovanju ljubljanske conske lige nogometaši Krima, ki so se po nekaj letih prisilnega počitka ponovno srečali s svojimi tekmeci. Čeprav si je Ihan že nekaj kol pred koncem jesenskega prvenstva zagotovil prvo mesto, so Rne«.1!^. d0|se zime, ki &uad^J"0.ZaselkeJePose,no Ita tud^°^®raisk° osemletko so-5tu in CrnemUŽ^l1Čni ^ na ^ent' V PRE&Hhu' >ajo po dolbem 2610 veseli> kej Jdmco Pod ulejeno tel°- nižji osnovUfVČi"° 5010 sodlta Jzeru. Oddali m 5o 1 na Rak>tni in Izjedo 9fc‘ d0 vSjih raz-, llnianj 3 v,,, do avtobusa pa še H iobus na Rnl ^OZ'rni zaradi snega d0 lO dn. v1'?0 nc v°zi najmanj I -.».ura ’ 111 oeiajo aoma [iobus, ki 6. uri zjutraj na ko Prideš odpe*Je k pouku. Ta-.domačim j0,mov’ zopet nadaljuje ta ii- “n delom ci vezani morejo nuditi, ker so šoli Ra avtobus, poleglega Prične a. Pr°stora, ker se ta- 1 Pr> stim!1.82 - izmena. Močna . sntnulaciii _____1. vsi v posebni šoli, osip je 40 %. Tudi ta šola „tiho vpije" po dograditvi! V Želimljah imajo podružnično šolo. VELIKE LAŠČE - lepa nova šola, ki bi bila še lepša, če bi imela tudi telovadnico! Vozačev na šoli je 168, ki imajo 4 do 12 km dolgo pot do svojega osnovnega izobraževanja, od teh pa ima najmanj 10 % še 3 do 5 km pešpoti do avtobusne postaje. Prevoz je organiziran s šolskim in rednimi avtobusi. Od doma so odstoni 8 do 9 ur. Tu prejemajo vsi učenci malico, vtem ko na podružničnih šolah malic ni več, odkar je ukinjena mednarodna pomoč. V velikem snegu oddaljeni otroci sploh ne morejo k pouku, ker jih ne ovira samo visok sneg, pač pa strah zaradi samote, vmes pa še kakšen nič kaj prijazen medved. Oddaljenost otrok je v precejšnji meri kriva visokega odstotka osipa, kije 49 %. V Velikih Laščah so pričeli kot prvi v naši občini v letošnjem letu s vsake uucue se mla-jenost staršev, kar času z ozirom na P°Ptavlja. "" “tdnje novih sta-vsako leto več, Sr,i„ —. k0 več ‘f’ v sa)niP^1k odv'ja v treh objek- tega ne "de e' kjer dote^'Skuj,ejo redne fL f dose^0 največ 4 raz- 0 j? bila do8ra' nvl^doTloI^Jcbilok,- prvi v naši občmt v letošnjem letu s kmetijskim poukom. Obljuljeno jim je bilo, da dobijo v te namene šolski traktor, toda ostalo je le pri obljubi. Seveda je s tem otežkočen pouk, ker niso dobili niti drugih potrebnih pripomočkov, oziroma te vrste učil. Resno dvomimo v uspešnost prvega kmetijskega pouka v naši občmi, četudi šolo ne zadene najmanjša krivda. Poseben problem matične šole se kaže v tem, ker so od Temeljne izobraževalne skupnosti prejeli le 800.000 starih dinarjev za učila, kar zdaleka ne pokriva vseh potreb, posebno še za podružnične šole, k jih imajo največ v občini, kar 7 po številu. Od občinske skupščine v redu prejemajo sredstva za adaptacije podružničnih šol in jih postopoma urejajo, obstaja pa bojazen - če bo to Ifdaj prevzela TIS - da bodo ta sredstva potem usahnila! Na VRHOVCIH je naselitev tako močna in se z dneva v dan še povečuje, da bo nujno misliti na dogra-di*ev še kakšne učilnice. Najprej pa je seveda prepotrebna telovadnica, kije bila s strani občinske skupščine; že obljubljena. Za pouk telesne vzgoje lahko uporabljajo le majhno — — -J - - Jt -» _ W • • ■ "'^vojeVo6 ^•it?vUo da"« več ftZP^d,n° nadalKhhtve in gradnje lentaUJej0’ tako da bo eni 'T)»dniCjjJ vklenjena me sicer ni '•'•‘uniči’ «eVfejcna med 2 XiV s,Rn enLb°lj Pa 50 vkle-Silm^ sta^nrem .prostori. Oba hnjfc0’ ufilnfcc^2Jcna v zasilne **°vadn?d danaS pred učilnicami, s čimer je zelo moten ostali redni pouk. Iz tabele je razvidno, da je bilo odklonjenih 12 otrok za podaljšano bivanje. To so malčki prvega in drugega razreda ter so zdaj popolnoma brez varstva doma. Odklonjeni so bili z obljubo, da se bo sčasoma uredilo, sedaj pa vsi ta ..sčasoma" čakajo. Prihaja zimski Čas in z njim strah, kaj bo ob kurjenju, ko se lahko zgodi velika nesreča. Se več pa je otrok malo višjih razredov, kt so doma tudi brez varstva, pa jih starši smatrajo že za dovolj pametne, da so lahko sami. Močno pa se to pozna pri njihovem učnem uspehu. Šolski pouk se odvija v vseh razredih v 2 izmenah, osip na šoli je 16 %. Kategorizirani so 4 otroci, ki obiskujejo posebno šolo. V splošno veselje in zadovoljstvo bo v letošnjem letu dograjena telovadnica na osnovni šoli BIČEVJE, saj je bila boleča točka že vse od dograditve šole. Vpis v prve razrede STRAN 7 Občinska zveza za telesno kulturo v naši občini si prizadeva predvsem za kvalitetno telesno vzgojo v šolah. Na sliki: šolatji na startu za jesenski tek. (Foto: J. Mešl) igralci Krima z vrsto lepih zmag opozorili nase. Vse kaže, da so na Rudniku zastavili kar se le da resno, da bi naposled po nekajletnem mrtvilu dobili v naši občini še drugega republiškega ligaša. Seveda bo treba najprej še na preizkušnjo v naj-višje področno tekmovanje, da bi se z morebitnim prvim mestom v tej konkurenci potegovali prek kvalifikacij za vstop v SNL. Če smo zadovoljni ob jesenskem sklepnem obračunu z uspehi naših nogometašev, ne kaže prezreti tudi dosežkov ostalih naših društev, ki so nastopala v republiških in področnih prvenstvih. Med njimi velja opozoriti še prav posebno na uspeh košarkarjev Trnovega, ki so bili v II. republiški ligi pravzaprav brez resnejših tekmecev. Njihove vrstnice so zaigrale v I. republiški ženski ligi z veliko manj sreče kot fantje in obstale ob koncu prvenstva na začelju lestvice. Če odštejemo občinska tekmovanja v najrazličnejših športnih zvrsteh, tedaj nam preostaneta ob ,Jigaškem“ zapisku še dva dobra športna kolektiva - rokometaši Mo-kerca z Iga in iz Škofljice. Vse je kazalo, da bodo Ižanci v ljubljanski conski ligi krojili celo vrh prvenstvene lestvice, vendar so ob koncu osta- li med drugo polovico. Kljub temu pa smo lahko z njihovimi letošnjimi nastopi zadovoljni, saj so izkušnje pokazale, da je kolektiv z Iga ob velikem zanesenjaštvu svojih klubskih tovarišev dosegel nekaj prav lepih uspehov, ki mu že danes utirajo pot v višje področno tekmovanje. Podobna ugotovitev velja tudi za rokometaše Škofljice, o katerih smo spregovorili že v eni naših prejšnjih številk. Naj bo tako ali drugače - naši športniki nas letošnjo jesen niso razočarali, kot smo tega bili vajeni zadnja leta. Nogometašem pripada nedvomno največ pohval, bili pa bi krivični, če bi odrekali priznanja tudi košarkarjem in rokometašem, ki so pod pezo klubskih razmer in večjega ali manjšega pomanjkanja finančnih sredstev vseeno poskrbeli za prenekatero prijetno presenečenje. Do spomladi bomo kovali načrte za nove prvenstvene točke, čeprav vemo, daje računica na papirju eno, spopadi na odprti sceni pa druga, otipjjivejša stran športnega življenja. Zato pa bomo z veliko nestrpnostjo pričakovali start v vseh ligaških tekmovanjih, v katerih že nekaj let srečujemo tudi naše športnike. zaradi nagle doselitve narašča, tako da je moral pouk preiti z eno in pol-izmenskega v dvoizmenski. Podaljšano bivanje je polno. Odklonjenih praktično ni, ker šola meni, da je varstvo zadostno, če je mama doma. Vsi otroci, ki so potrebni varstva, pa so v podaljšanem bivanju. Letos je bilo podaljšano bivanje povečano za 2 oddelka. Osip na tej šoli je 27,3 %. Šola je prva v naši občini, ki je določena za ,.poskusno letno pedagoško storilnostno analizo". Opisno oceno za vsakega pedagoga in ravnatelja daje Zavod za šolstvo SRS, celotno šolo pa ocenjuje komisija, ki jo sestavljajo predsednik občine, TIS in Zavoda za šolstvo SRS. Osnovna šola OSKAR KOVAČIČ je prav tako na skorajšnjem udaru tretje izmene, kajti ob stalnem doseljevanju mladih staršev in ob sedanjih dveh izmenah bo to neizbežno. Šola ni postavljena na primernem prostoru, saj je tik ob močno prometni cesti vpadnici, kar je zelo čudno z ozirom na novogradnjo pred nekaj leti! Kje bodo dograjevali ob naraščajoči potrebi? ! Podaljšano bivanje presega kapacitete in vse normative. Trenutno ni odklonjenih, čeravno potrebe po dnevnem varstvu še obstojajo. Pri nekaterih otroci so problem delno rešili tako, da imajo omogočeno prehrano. Je pa to samo zasilna rešitev, ker šolatji jedo ob samopostrežnih pultih - v jedilnici ni prostora. Podružnična šola na Rudniku nima malice, ker so morali na zahtevo sanitarne inšpekcije kuhinjo zapreti, medtem ko na šoli Barje in na Lavrici malico imajo. Letos so organizirani prevozi iz območja podružničnih šol v višje razrede. Osip na šoli je 25 %. Kategoriziranih je 8 otrok, od katerih jih 6 obiskuje posebno šolo, 2 pa zaradi oddaljenosti nimata te možnosti. V osnovni šoh v TRNOVEM imajo sicer eno in polizmenski pouk, vendar bo verjetno ob vselitvi novega bloka in Murgel prišlo na š^lo več novih učencev, tako da bosta po vsej verjetnosti dve izmeni Morda bo do polletja še prizanešeno, v jeseni pa sigurno sledi dvoizmenski pouk. Osip je 27 %. Kapaciteta dnevnega bivanja je izpolnjena, najmanj 45 otrok bi bilo še potrebno varstva zaradi vzgojne zanemarjenosti, neurejenih domačih razmer in stanovanjskih problemov. Ti so zelo slabi v učnih uspehih, vendar v šoli dvomijo, če bi jm starši oddali v podaljšano bivanje. Za nekatere otroke se je morala socialna delavka naravnost boriti, da so v podaljšanem bivanju. Šola je zainteresirana, da so taki otroci v varstvu, daje jim brezplačno malico in kosilo, sicer sploh ne bi imeli redne prehrane. Sicer se uprava šole bori za zadevna sredstva, ker od občinske skupščine in Zavoda za socialno delo prejemajo premalo sredstev, da bi zagotovili prehrano za najnujnejše primere. Učenčev uspeh je odvisen od urejenih domač ih razmer, pod trnovsko šolo pa spada okoliš skrajno neurejenih higienskih in socialnih razmer. Čuti se pomanjkanje sistematske vzgoje staršev. / VIČ - Osnovna šola na Viču ima že drugo leto 3 izmene. Naselitev je v zadnjem času tu največja, intenzivna naselitev pa je predvidena še v prihodnjih 3 letih. Povsem nemogoče je, da bi bili sprejeti učenci, ki bi >e med letošnjim šolskim letom doselili, saj so jeseni od 130 odklonili 32 otrok in jih preusmerili na osnovno šolo Vrhovce in Bičevje. Resnična kapaciteta šole v dveh izmenah je 660 otrok, po predvidevanjih pa jih bo v 4 letih še enkrat več. Gradnj je nujna, vendar ne more biti tako hitra, da bi medtem zadostila tako številnemu vpisu v šolo. Edina trenutna rešitev je v prevozu otrok v šole v centru, kjer je enoizmenski pouk! Seveda bi bilo potrebno paziti, kako bi se to urejalo, da se ne pokvari kadrovska struktura. Saj se je šola vsa leta trudila, da se strokovnost pedagoškega kadra čim bolj izpopolni. Za te prevoze bo verjetno največji problem prepričati starše. Če pa pomislimo, kako daleč do šole imajo otroci na podeželju riaše občine, koliko časa. so od doma, koliko prehodijo peš po dežju, snegu, mrazu in samoti, potem pač v mestu ne bi mogU imeti pomislekov za 3 do 4 postaje mestnega prometa! Podaljšano bivanje imajo otroci prvega in drugega razreda v vzgojno varstveni ustanovi Malči Belič, za višje razrede pa je v TVD Partian, povsod imajo po 2 taka oddelka. Kosila prejemajo v viški gimnaziji. Pouk telesne vzgoje je razen v lastni telovadnici Še dvakrat na teden v TVD Partizan. V danem okviru nisem zajela problematike podružničnih šol, to bomo dopolnili v prihodnjih številkah. — Začela sem z Zakonom o osnovni šoli, končam pa naj z besedami, ki so postavljene v resoluciji, ki jo je sprejela zvezna skupščina na seji zbora narodov 26. marca 1970 in na seji prosvetno kulturnega zbora istega dne: »Potrebe družbe in smotrno trošenje sredstev zahtevajo uspešno in pravočasno dovrševanje šolanja na vseh ravneh in energično borbo proti osipanju učencev med obveznim šolanjem44 in dalje ,.Podaljšano in celodnevno bivanje učencev v šoli je treba razvijati, da bi se popolneje uresničili vzgojno-izobraževalni smotri osnovne šole, zadovoljevalo zanimanje in večal uspeh učencev, kot tudi da bi bilo bolj pomagano staršem44. pEpCA 0PreSnik predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Rezultati jesenskih tekmovanj V organizaciji osn. šole Bičevje in ObZTK je bilo dne 10. X. občinsko prvenstvo osnovnih šol v krosu. Tekmovanja se je ob lepem sončnem vremenu udeležilo 8 šol s 180 tekmovalci. Tekmovalne proge v dolžini 400, 500 in 600 metrov so bile speljane na zelo primernih travnatih terenih za športnimi igrišči športnega društva Svoboda. Tekmovalo se je v štirih kategorijah, prvih osem v vsaki kategoriji pa si je pridobilo pravico nastopa na področnem prvenstvu mesta Ljubljane, ki je bilo 24. X. v športnem parku ing. Stanka Bloudka. Rezultati občinskega tekmovanja: MLAJŠE PIONIRKE - posamezno: 1. Božnar Darinka, 2. Kozjek Jožica, 3. Kovač Nataša; ekipno: 1. Osnovna šola Polhov Gradec, 2. Osnovna šola L. Šercerja - Ig, 3. Osnovna šola Bičevje. MLAJŠI PIONIRJI - posamezno: 1. Močnik Andrej, 2. Malovrh Tone, 3. Oblak Janez; ekipno: 1. Osnovna šola Bičevje, 2. Osnovna šola Polhov Gradec, 3. Osnovna šola Brezovica. STAREJŠE PIONIRKE - posamezno: 1. Podrgajz Sonja, 2. Novak Mojca, 3. Škof Štefka; ekipno: 1. Osnovna šola Brezovica, 2. Osnovna šola Polhov Gradec, 3. Osnovna šola Bičevje. STAREJŠI flONIRJI - posamezno: 1. Dolinar Marjan, 2. Skopec Bogdan »S. Bolha Franc; ekipno: 1. Osnovna šola Polhov Gradec, 2. Osnovna šola L. Šercerja - Ig, 3. Osnovna šola Brezovica. PODROČNO TEKMOVANJE: MLAJŠE PIONIRKE: 1. Kozjek Jožica, Vič, 2. Milavec Matjana, Bežigrad, 3. Božnar Darinka, Vič; MLAJŠI PIONIRJI: 1. Hočevar Matjaž, Šiška, 2. Malovrh Tone, Vič, 3. Arh Roman, Vič. STAREJŠE PIONIRKE: 1. Novak Mojca, Vič, 2. Škof Štefka, Vič, 3. Jakič Milena, Center; STAREJŠI PIONIRJI: 1. Subelj Janez, Moste, 2. Ilatič Zlatko, Šiška, 3. Pevalej Danilo, Moste, 4. Židanek Tomaž, Vič. KONČNI VRSTNI RED EKIP: 1. Vič-Rudnik 68, 2. Moste-Polje 121, 3. Center 147,4. Bežigrad (54,5. Šiška 169 neg. točk. ROKOMET, KOŠARKA, &ED DVEMA OGNJEMA V programu tekmovanj osnovnih šol je Občinska zveza za telesno kulturo Vič v jesenskem delu realizirala tudi enodnevni turnir v rokometu in igri med dvema ognjema ter ligaško tekmovanje v košarki. Turnir v rokometu smo izvedli dne 6. XI. na igrišču osnovne šole Trnovo za pionirje, na igrišču osnovne šole Brezovica za pionirke. Tekmovanja se je udeležilo sedem šol s preko 150 tekmovalci. Dne 24. XI. je bilo tekmovanje v igri med dvema ognjema na igriščih ŠD Svoboda. Udeležba je bila najštevilnejša, saj je tekmovalo 300 učencev devetih šol. REZULTATI - ROKOMET PIONIRJI: 1. Osnovna šola Oskar Kovačič, 2. Osnovna šola Bičevje, 3. Osnovna šola Škofljica, 4. Osnovna šola Brezovica, 5. Osnovna šola Ig, 6. Osnovna šola Vrhovci, 7. Osnovna šola Trnovo; PIONIRKE: 1. Osnovna šola Brezovica, 2. Osnovna šola Škofljica, 3. Osnovna šola Ig, 4. Osnovna šola Bičevje, 5. Osnovna šola Oskar Kovačič, 6. Osnovna šola Trnovo. REZULTATI - MED DVEMA OGNJEMA PIONIRJI: 1. Osnovna šola Polhov Gradec 14, 2. Osnovna šola Brezovica 11, 3. Osnovna šola Dobrova 8, 4. Osnovna šola Preserje 8,5. Osnovna šola Horjul 7, 6. Osnovna šola Bičevje 5, 7. Osnovna šola Trnovo 3, 8. Osnovna šola Vič 3 točke. PIONIRKE: 1. Osnovna šola Polhov Gradec 14, 2. Osnovna šola Velike Lašče 13, 3. Osnovna šola Oskar Kovačič 12,4. Osnovna šola Trnovo 10, 5. Osnovna šola Bičevje 9, 6. Osnovna šola Vič 8, 7. Osnovna šola Brezovica 5, 8. Osnovna šola Dobrova 5, 9. Osnovna šola Preserje 1 točko. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. REZULTATI - KOŠARKA - jesenski del lige I. SKUPINA - PIONIRJI Osnovna šola Oskar Kovačič 6 6 0 340:217 12 Osnovna šola Trnovo 6 4 2 256:240 8 Osnovna šola Brezovica 6 2 4 183:230 4 Osnovna šola Vič 6 0 6 120:272 0 PIONIRKE Osnovna šola Trnovo 6 6 0 273:109 12 Osnovna šola Oskar Kovačič 6 4 2 112:108 8 Osnovna šola Dobrova 6 1 5 78:131 2 Osnovna šola Brezovica 6 1 5 95:210 2 MLADINSKA LIGA KOŠARKA - jesenski del TVD Partizan Trnovo 6 6 0 413:266 12 TVD Partizan Vič 6 3 3 266:246 6 MA Polhov Gradec 6 2 4 274:416 4 ŠŠD Brezovica 6 1 5 327:352 2 ObZTK - VlC si s tekmovanji, ki jih organizira za šole in mladinske aktive, prizadeva stimulirati učitelje telesne vzgoje in trenetje, da bi bile ure treningov res popolne, da bi se izvajal program dela za obvladanje najosnovnejših prvin v posamezni športni panogi. Kajti v sodobnih pogojih življenja in dela postaja telesna kultura vse bolj vsakodnevna potreba človeka, čeprav zavest o njeni nujnosti pri nas še ni prevladala. J. MEŠL Taborniki iz Dobrove so zborovali Taborniški odred Franci Miklavc-Vinko iz Dobrove je 25. oktobra imel občni zbor na Toškcm čelu, združen s piknikom in orientacijskim tekom za mlajše tabornike. Udeležilo se ga je približno šestdeset tabornikov, ki so veijetno preživeli zadnjo lepo nedeljo letos v naravi. Pregledali so delo v preteklem letu, ugotavljali so težave in proble me ter si postavili za naslednje leto okvirni program. V preteklem letu so organizirali več akcij: odredova tekmovanja (streljanje, orientacija, namizni tenis), občinsko tekmovanje v športnem mnogoboju za tabornike, udeležili so se področnega tekmovanja za medvedke in čebelice, pozimi so prirejali smučarske izlete, pripravili so taborna ognja ob 29. novembru id 1. maju, itd. Po vodih so predelovali program, ki obsega od izključno taborniških veščin do veščin, ki pridejo prav vsak dan in celo pripravljajo tabornike na obrambo domovine. Pri tem pa se taborniki srečajo s prenekaterimi problemi: pomanj- kanje vodniškega kadra (kar sedaj rešujemo s šolanjem tabornikov v gozdni šoli v Bohinju), s finančnimi težavami (minimalno dotacijo dobijo samo od občinske zveze) in nimajo ustreznih prostorov. Tako nimajo prostora niti za odredovo upravo (arhiv imajo člani uprave spravljenega doma) niti za ostale tabornike , ki morajo imeti v naravi ali v učilnicah osnovne šole redne tedenske sestanke. Trije člani: Milivoj Sedej, Branko Pavlica in Vojko Pavlica so bili za delo v preteklem letu predlagani za bronasti znak ZTS, deset članov pa je bilo pohvaljenih. DUŠAN PAVLICA načelnik ■f Štirinajstletna učenka Marička Jarc iz Podpeči obeta postati stalna sodelavka Naše komune. „Vaš časopis mi zelo ugaja. Prebrala sem že vseh šest letošnjih številk, v zadnji pa me je zbodla v oči parola: Vabimo vas k dopisovanju v Našo komuno. Odločila sem se, da bi postala redna dopisnica vašega časopisa. Obveščala bi vas o dogodkih, pridobitvah in željah vaščanov na območju Podpeč-Jezero in Preserje." - Kako bi v uredništvu ne bili veseli tako ponujenega sodelovanja? Prepričani smo, da bodo z njim zadovoljni tudi naši bralci. Tokrat objavljamo Maričkin zapis o osemletki Preserje, ki jo naša dopisnica še sama obiskuje. Krimski odred v Preserju Naša osemletna šola leži pod Krimom v vasi Preserje. Imenuje se Osnovna šola Krimskega odreda, pionirski odred pa se imenuje po revolucionarju in borcu za pravice naroda, tov. Jožetu Molku-Puntarju. Tako sta imenovana od 27. aprila letos. Istega dne smo dobili tudi pionirski prapor in dolgo pričakovano telovadnico. Na šoli zelo dobro delujejo: mladinska organizacija, taborniška organizacija, pevski zbor, recitatorski krožek, knjižnica in RK. Imamo pa že v načrtu krožek OZN in šahovski krožek. Dobili smo že več diplom in pokalov. Vsa priznanja so ohranjena v vitrini in so zelo vabljiva za oči. Najdelavnejše med vsemi organizacijami je taborniško društvo „Ostrorogi jelen". Njen starešina in mentor je tov. Maček Minka, ki istočasno vodi tudi Mladinsko organizacijo. Taborniki so dosegli že več bleščečih uspehov. Vendar je število članov manjše in ne morejo doseči tolikšnih uspehov, kot bi jih lahko sicer. Pevski zbor vodi tov. Rebec Martina. Zbor dosega lepe uspehe, saj ima delovno in dobro tovarišico. Nastopa na proslavah in komemoracijah, največ po naših okoliških krajih. Recitatorski krožek'pripravlja recitacije za proslave in razne druge prireditve. Podmladkarji RK pa skrbijo za pravilno prehrano, za higieno ipd. Mladinska organizacija pa vodi pregled nad vsemi organizacijami, jih druži in povezuje v večjo celoto. Izdajamo tudi glasilo ,Odmev izpod Krima", ki izhaja že četrto leto, prejšnja leta pod imenom „Zvon-ček“, letos pa smo ga na novo krstili. Okolico naše šole smo lepo uredili. Pri tem nam je pomagala tov. Nataša Močnik-Lovko. S terenskimi mladinci pripravljamo proslavo za 29. november. O tem in o prenovljeni elektrifikaciji Jezera in Podpeči pa vam bom pisala prihodnjič. MARIČKA JARC, Podpeč 67, Ljubljana MED RAŠICO IN LAŠČAMI Nujna bencinska črpalka Spoštovano uredništvo! — Ko tako berem vaš oz. naš list „Naša komuna", mi pride na misel že več let tako potrebna in težko pričakovana bencinska črpalka v teh naših krajih od Rašice do Velikih Lašč. Toda stvar se ne premakne nikamor z mrtve točke. Človek mora prav v Ribnico ali v Ljubljano, na Rudnik, da si napolni vozilo in še kantice si priveže na prtljažnik mopeda. Na zboru volivcev v Robu smo v tej smeri že pred volitvami postavili vprašanje. Odgovorili so nam, da so to obravnavali tudi na zboru volivcev v Velikih Laščah in da sta za postavitev črpalke na Rašici celo dva kandidata; Petrol iz Ljubljane in neko podjetje iz Kopra. Tako smo bili prepričani, da kmalu dobimo bližje bencin. A ostalo je le pri besedah in tako potrebne bencinske črpalke še do danes ni in kaže, da je tudi v doglednem času ne bo. Nova črpalka ne bi bila potrebna le za območje Roba, ampak tudi za kraje tja do Blok in Turjaka ter za vso dobrepoljsko dolino in za vse velikolaškoobmočje. Seveda pa bi je bili veseli vsi vozniki, ki potujejo po tej cesti od Ljubljane do Kočevja. Nedavno tega sem bil na Primorskem, kjer sem skoraj na vsak kilometer videl bencinsko črpalko. Tukaj pa tem ljubim hribovskim kmetom — že itak odmaknjenim od sveta — ni mogoče napraviti ene! Do kdaj še taka razlika? Prejmite lep pozdrav in še kdaj na svidenje! MILAN PODLOGAR, Srnjak 8, p. Rob NA CESTO IN MOST ČAKA MOROST! Ljubljanica deli večino občine Vič-Rudnik na dva, dokaj slabe povezana dela. Edini most na tem področju občine je v Podpeči Mestni svet je pred desetletji že sprejel sklep, da se postavi Jnosi gradnjo JaiUC° V Rak0V1 PaJe Pm svetovna vojna preprečit Gre za 750 m ceste in most, kar bi pomenilo za južni predel mesta naravni izhod, za velik del Barja pa trdnejšo in krajšo povezavo z mestom. Navedena prometna zveza bi dobro služila tudi civilni zaščiti, vojakom in vseljudski obrambi, skratka, številnemu prebi- valstvu. Zato: veselo na delo! Prof. J. Meze KAKO GOSPODARIMO Z GOZDOVI? Razprava za okroglo mizo v Velikih Laščah, kjer so sodelovali: tov. Franc Prešeren, upravnik GO Škofljica, ing. Dušan Bitenc, referent za gojenje GO Škofljica, inž. Marjan Kotar, referent za gojenje GO Lašče, gozdni posestniki, kmetovalci iz Velikih Lašč. Iz razprave povzemamo najzanimivejše misli. Vprašanja za Našo komuno je postavljal inž. Lojze Habjan. 1. NK.: Gozd ima velik pomen v vsej zgodovini. Pri nas pokriva 33,7 % površine. Na Jugoslovana odpade 0,44 ha gozda. Vloga gozda se spreminja. Kateri funkciji gozda velja danes glavni poudarek? Gozd kot kreator krajine, ambient rekreacije svežega zrak , turizma, lova ali kot pridobitvena dejavnost v smeri lesa in drv? Gozdovi in gozdna zemljišča uživajo z zakonom posebno zaščito. DUŠAN BITENC: referent za gojenje GO Škofljica: Primarne funkcije gozda ne moremo posplošiti na vse gozdne površine. Za predele, ki so turistično močnejše razviti, postaja rekreacijska funkcija vedno pomembnejša. Gozdarji moramo to upoštevati, da ne sekamo gozdov, na drugi strani pa je potrebno gojitvena dela prilagajati tem težnjam. Na drugih gozdnih predelih je primarna funkcija eksploatacija. Les kot surovina je nenadomestljiv, čeprav so predvidevali, da ga bo izpodrinila plastična masa. Poraba lesa narašča, tako da ne moremo zadostiti vsem porabnikom lesa. To so torej gospodarski gozdovi, ki so bolj odmaknjeni. Vendar med posameznimi predeli ni neke ostre meje. Za kmeta gozdni turizem ni donosna gospodarska veja. Potrebno bi bilo povezati kmetijstvo s turizmom, da bi bil kmet zainteresiran za to panogo. 2. NK.: Za evropske razmere velja, da je 1,30 ha gozda dovolj za pokrivanje potreb lesa (po prebivalcu). To pomeni, da pri nas obstaja precejšen presežek. Vendar v svetu potrošnja lesa hitreje narašča kot proizvodnja in postaja v lesu deficitarna situacija. Kako je pri nas v tej smeri? FRANC PREŠEREN, upravnik GO Škofljica: Če pogledamo naše področje, vidimo, da ni deficitarna za pokrivanje naših potreb. Če pa hočemo zadostiti vsej industriji, bi pa predvsem nastajal deficit lesa pri iglavcih, vtem ko pri listnatem drevju ne; les bi npr. prišel v poštev za kemično predelavo. Torej so tu še možnosti, da bi lahko gospodarstvo pokrivalo lesno industrijo. BITENC: Dodal bi še to, da je razlika v načinu izkoriščanja družbenih gozdov od zasebnih. Zasebni gozdovi pokrivajo tri četrtine površine, ena četrtina pa je družbenih gozdov. Če pa primerjamo dejanski posek, je polovica iz družbenih gozdov in polovica iz zasebnih. 3. NK.: Razmere v svetu kažejo na to, da bo izvoz čedalje bolj interesanten, zlasti pri celuloznem lesu, kjer pričakujejo tudi močan porast cen. Kako vi ocenjujete prihodnost v tej smeri? MARJAN KOTAR: referent za gojenje GO Lašče: Ne vem, če to, kar ste omenili, velja za naše razmere, za Slovenijo, ker imamo razdrobljenost in zelo heterogena rastišča. To bolj velja za države, ki imajo kompleksna homogena rastišča. Tam lahko proizvodnjo celuloznega lesa pocenijo. Pri nas pa je proizvodnja tega lesa draga. Pri nas bi se morali orientirati na proizvodnjo vrednostnega lesa. Če se ne motim, je proizvodnja tega lesa še bolj interesantna. Ni dolgo, kar sem bral, da so na Japonskem iznašli drugo maso za proizvodnjo papirja. Po drugi strani, presežke lesa imamo pri takih asortimentih, ki so za nas manj zanimivi, vrste lesa, ki jih ne moremo predelati. Imamo pa uvoz visoko kvalitetnega lesa. Zakaj? To je mogoče stvar mode, ker so v modi takšne vrste lesa, ki jih pri nas nimamo. PREŠEREN: Z ozirom na naše kapacitete papirne industrije bi bilo bolje, da bi lesovino izvažali ali pa mogoče predelan les. V Sloveniji imamo papirne industrije, za katere v določenih obdobjih primanjkuje celuloznega lesa. Papirna in celulozna industrija imata možnost, da bi se orientirali na bukov En vogal ..okrogle mize“ o gospodarjenju z gozdovi v Velikih Laščah. Od leve Franc Prešeren, upravnik GO Škofljica, France Kaplan-Lenčko, kmet, Alojz Venturini, predsednik KS Velike Lašče, in inž. Lojze Habjan, vodja razgovora. celulozni les. Tega bi se še dalo dobiti precejšnje količine z ozirom na vedno manjšo potrošnjo drv. 4. NK.: Zakaj pri nas ni možna racionalizacija proizvodnje celuloznega lesa kot drugje? KOTAR: Ravno zato ne, ker imamo majhne površine in različna rastišča. Proizvodnja v skandinavskih in severnonemških deželah je zelo enostavna. Posadijo na redko in s t. i. „striptis mašino" naenkrat posekajo in obelijo. Tako je asortiment že izdelan. Zato pride toliko ceneje kot pri nas, kjer je uporaba teh strojev nemogoča. Za te stroje morajo biti 20-hektarske površine. Čeprav bi sc usmerili v to proizvodnjo, bi bili dražji kot ostali. 5. NK.: Na splošno se ocenjuje, da ima gozd perspektivo. Vendar ugotavljamo, da v naših razmerah nezadovoljstvo narašča, tako pri organizacijah, ki skrbijo za oskrbovanje in varstvo oz. eksploatacijo, kot pri lastnikih gozda. Ugotavljamo namreč, da podjetniški princip dohodka ne ustreza. Kje so vzroki za nerazpoloženja? Razpolaganja z gozdom ne moremo prepustiti samo trenutnim gospodarskim interesom. PREŠEREN: Ce pogledamo od leta 1945, je bil gozd obremenjen z velikimi družbenimi obveznostmi (obvezne sečnje). Kmet z ene strani ni zainteresiran, da bi sekal, ker mora za sečnjo plačati obveznosti 30 % od posekane bruto lesne mase. Po drugi strani je prometni davek na asortimente -21,5%. Dajatve: biološka amortizacija, prometni davek in davek od gozda obremenjujejo les trikratno. Iz tega razloga kmet in gospodarska organizacija ne moreta dobiti tistega, kar bi lahko sicer. Kmetje niso toliko zainteresirani za večjo produktivnost gozdov kot za obnovo in izgradnjo cest. FRANCE KAPLAN-LENČKO, kmet: Z lesom moramo varčevati. Ne smemo vsega posekati danes. Vsadil sem npr. 10Q0 mladik, jih negoval in vem, kako počasi rastejo. Računati moramo tudi na naše naslednike, da ostane neka zlata rezerva. 6. NK.: Večkrat sc srečujemo s terminom biološka naložba - biološka amortizacija. Kaj predstavlja to v praksi? PREŠEREN: Biološka amortizacija je v gozdno gospodarskih podjetjih enaka. Pri gozdno gospodarskem podjetju Ljubljana je za iglavce 15%, za listavce 10 % in od drv 5 % od prodajne cene. Torej biološka amortizacija se, po sedaj veljavnih predpisih, uporablja za obnovo in varstvo gozdov, deloma pa tudi za investicijske programe novih komunikacij. Biološka amortizacija se zbira pri podjetju in je osnova - izmera neto gozdnih asortimentov, ki se ugotavljajo na podlagi prevzema, pri kamionski cesti npr. Lahko pa izračunamo neto lesno maso na podlagi odkazane lesne mase, da odbijemo odpadek; za iglavec ca. 14%, za listavce 13%. Vsako kmečko gospodarstvo ima pravico za lastno uporabo letno od 8-16 kub. metrov drv in od enega do dva in tudi več kub. metrov lesa-iglavcev. Poleg tega pa so tudi brez plačila biološke amortizacije in stroškov gospodarjenja v primerih izrednih potreb - za obnovo lastnih hiš in gospodarskih poslopij. BITENC: Dopolnil bi, da je procent tistih posestnikov, ki dejansko plačujejo biološko amortizacijo, samo 40 %. To se pravi, daje pri nas od 100 % vseh lastnikov samo 40 % takih, ki ustvarjajo blagovno proizvodnjo. Blagovni kubični metri, ki gredo v prodajo, so obremenjeni z biološko amortizacijo. KOTAR: Z dopolnitvijo zakona, ki je izšel julija letos, je to nekoliko spremenjeno. V dopolnitvi je določeno, da se biološka amortizacija ne plačuje samo od lesa za kurjavo, lesa za obnovitev gospodarskih poslopij, kolikor je doletela tistega kmeta kakšna nesreča. Po mojem mnenju je zgrešeno to, da se sme biološka amortizacija črpati le za gojenje in varstvo, ne pa za gradnjo cest. Za gradnjo cest pa se formirajo sredstva na prostovoljni bazi. To je za naš predel težko sprejemljivo, ker vemo, da imamo na hektar 7 m cest in da jt; za naš predel optimalna potreba 25 m. V tujini imajo 40 m, koliko je optimalno, ne vemo. Na tak način zbiranja sredstev za ceste ne bomo nikoli dosegli zaželen«?gostote gozdnih cest. 7. NK: Kako se oblikuje cena lesa? Kmetje zatrjujejo, da je ta cena problematična, ker se jim 39 % od tega odtegne. PREŠEREN: Formira sc enako kot pri iglavcih. Lastnik, kmečki gospodar dobi od prodajne cene neto 63,48 % kot‘izplačilo gozdnih asortimentov pri iglavcih. Torej 63,48 % od prodajne cene, ki jo podjetje doseže, dobi lastnik gozda, razlika pa je za pokritje biološke amortizacije in pa stroškov gospodarjenja. Pri tehničnem lesu listavcev pa dobi kmečki gospodar za les 68,48 %. Ce podjetje doseže višjo prodajno ceno, dobi tudi lastnik gozda višjo ceno za svoje asortimente. KOTAR: Imamo ločeno tehnični les in drva — prostorninski les. Za tehnični les znaša biološka amortizacija 15 %, režija (usluge gozdnega gospodarstva) pa 16 %. Skupaj 31 %. Vendar je biološka amortizacija 5 %, usluge pa 8 %. Tako dobi kmet od naše prodajne cene za tehnični les 69 %, za drva 87 %. V primerjavi z Ljubljano naj povem, da imamo z zasebnim sektorjem vsako leto izgube. Letošnji 9-mesečni obračun je pokazal, da imamo ca. 11 milijonov ŠD izgube. In to ravno zaradi nizke režije. To velja za obrat Lašče. Vendar pa vsi obrati, ki imajo zasebni sektor, izkazujejo to izgubo. BITENC: Ta sistem, ki je veljal do sedaj, ni bil dosleden. Od tistega posestnika, ki je npr. stalno dajal ves les preko obrata, se je nabiral denar za ceste, za gojitvena dela itd. Ta denar pa ni šel konkretno v tisto področje, ampak v pasivno področje, kjer je velika domača poraba. Tako se ni mogel ustvarjati denar. Posestniki sc s tem niso strinjali. LENČKO: Ampak tu mora biti povezava gozda s kmetijstvom. Kmet je dal prašiče, krompir poceni. Če pa ne bi dobil lesa iz gozda, da bi si popravil gospodarsko poslopje, ne bi mogel pripeljati v Ljubljano debelih volov. Čez 20 let npr. bo marsikdo uvidel, kaj so kmetje napravili. Npr. tisti podrti npr. bo marsikdo uvidel, kaj so kmetje napravili. Npr. tisti podrti skednji - pa n«; bo živine, ne pridelkov in bodo morali vse to uvažati. Tedaj bodo videli, ali je bila potreba povezave med kmetom in gozdom. PREŠEREN: Zunaj se zasledi J- 1-----J------- stva. Dejansko sta tij^ u v w ■ I ■ V.V« «11 v* v# J II. li, da je gozdarstvo preveč ločeno od kmetjj-V močno povezani. Imamo predlog, naj bi se *ed! elaborat za zasebne gozdove izdelal za dobo najmanj 20 let. V našem ^ * vidimo, da stanejo elaborati v okviru gozdno gospodarske organizacij* ^re milijonov ŠD in tudi več. Naša gozdno gospodarska organizacija je v** har njem letu namenila ca. 50 miljj. ŠD za posojila kmečkim gospodarjejlsg, divino trrnzIniiA ifzl obnovo gospodarskih poslopij, nabavo živine, gradnjo cest itd. Obr**®,,« 1-2%. BITENC: Po letu 1964, ko je bil sprejet zakon o gozdarstvu, je na1*4 , lr območju povezava med kmetom in gozdarji dobra. Na vseh zborih J* teC Stankih, ki smo jih imeli, smo ugotavljali to povezanost. Na našem oM* rad so se zadruge priključile kombinatom in manjših izpostav, ki so bile ^ ti 2 na terenu, ni. Zaradi samega načina organizacije težimo ga želimo a praktično ni mogoče vzpostaviti. Zaradi samega načina organizacije K , k temu, da imamo čim boljše odnose. Zaradi neurejenega načina ‘1.Ca-kmetijstvu smo včasih gozdarji slišali mnogo očitkov. rOšr 8. NK.Samoupravljanje z gozdovi ima poseben značaj zaradi dvjVJtu v interesa. Kako je organizirano in kako so kmetje vključeni vanj? kmetje kot lastniki gozdov vključeni v te odnose? LENČKO: Saj je kmet zastopan v gozdarskem odboru. JV v BITENC: V letu 1969, delno tudi v letu 1970 je bila široka javna ^ glede dopolnil zakona o gozdovih. Gozdarjem so npr. v tej razpravi »Piza« monopolni položaj (nizke odkupne cene). Slabe samoupravne prav^JKat« tov, lastnikov gozdov niso prišle do tiste veljave kot bi morale, v g|aV^jm premajhna razvitost samoupravljanja. Glavna pripomba, ki je veljala je samoupravljanje. Pristojnosti lastnikov niso bile dane v tolikšni mer^jnsk morale biti. Mislim, da smo danes te pristojnosti in samoupravne skupjč.j^ na novo formirali, dopolnili, tako da imamo v okviru obrata zbor lastnikov gozdov. Lc-ti sprejemajo gozdno gospodarske načrte, obrabi 11 plane gozdno gojitvenih del, investicije. Vsak zbor voli svojega preds*8JTl“> v svet kmetov-lastnikov pri gozdno gospodarskem obratu. To je sedaj Tm j stojen organ, ki sklepa ločeno o vprašanjih, ki zadevajo zasebni sektolCitan sebni in družbeni sektor sta ločena tudi finančno. Kot najvišji organiste svet kmetov lastnikov gozdov pri podjetju. Podana je popolna cnakop^j^ ’ članom podjetja in kmetom. Pri našem obratu je 12 članov kmeto*! predstavnikov kolektiva. Vprašanja, ki sc tičejo neposrednega kol£?! u3t obravnavamo na ločenih sejah. Vprašanja skupnqga interesa pa s* °T1Spe\ navajo na skupni seji, kjer se ločeno glasuje. jf^nos 9. NK.: Ukinitev skladov za pospeševanje gozdarstva predstavi)3,jem nazaj v gospodarjenju z gozdovi. Kakšne praktične posledice je to h11? ,, kako smo to nadoknadili? 1 , e; PREŠEREN: Z ozirom na prejšnje predpise, ko je bil formiran rej)3 s‘Nli okrajni in občinski gozdni sklad, so se sredstva zbirala v teh večj^fša v nostih. To je bilo po eni strani dobro, na drugi strani pa se je'Jjšriji financiralo iz teh sredstev tudi takšne objekte, ki niso imeli go^^ov značaja. Po novem zakonu so ti gozdni skladi ukinjeni in so to l3!, vai prevzela gozdarska podjetja. S tem pa se je financiranje drugih ki .tim* pvsuj^ija. o u;iii pu su ju iiiianciranjc urugui ‘m izven gozdarske dejavnosti onemogočilo. Ko sc je gozdni sklad prcifT Žilic v biološko amortizacijo, se ta formira pri gozdarskih podjetjih “Jcvka podlagi tega financirajo vse dejavnosti: gojitev, obnova m varstvo ' podlagi tega financirajo _ „ , ___________________ investicije v večjo gradnjo cest in gozdno gospodarski načrti, ki so . _ ■ _ rmm.......... z zakoni. Predvideva se, da bi sc del biološke amortizacije porabil 33; investicijsko zdrževanje. KOTAR: Pogrešamo republiški sklad, ki naj bi bil nekako izravnal'3 Določen procent od ustvarjene biološke amortizacije naj bi sc republike, kjer bi se podelil GG, ki nimajo tako ugodne položajne 3 tem smo šli korak nazaj. Ustrezna pa je ukinitev občinskih skladov' bili porabljeni za določene namene. ^ -u 10. NK.: V minulem obdobju je potekala široka razprava o g0ŽiTStneg; Tedaj je bilo podanih več predlogov v korist gozdarstva. Do kak^Ham korist gozdarstva. Do kaK^Pam' zacije je prišlo v praksi? atestn BITENC: Tri glavne pripombe, ki sem jih navajal: monopolni PT., ,et garancijo za odkup vseh visoko in nizko kvalitetnih asortimentov. lateria, 11. NK.: Kaj imajo gozdna gospodarstva v programu pri nadBlPjiJcr. , voju m obnovi gozdov na našem jrodročju? Jp ‘6 LENČKO: Na našem območju so že lani uskladili enulazije smreka), macesne, gojijo z umetnimi gnojili in skrbijo za čiščenj®' V, .o počistili več hektarov površine. Predvidevam lep uspeh pri del11 '^orem gospodarskega obrata Velike Lašče. fl p0 ‘ PREŠEREN: Gozdno gospodars*vn vinon venim i..m am.-..i * \,t . mi gospodarstvo vlaga vsako leto precej 'iJucini-komunikacije, poleg gojitvenih del in obnove gozdov. V letošnjen1 ,(j0 končujejo Krimsko cesto. Obrat ima v programu priključek s Krin3)!. hujj proti Planici. Ta dela izvajajo že sedaj. S tem pa nas bo gozdno gosp* ■ P°troj v bodoče zavezovalo, da bomo namenili večja sredstva za vzdržcvajJ -videvanih imamo več priključkov cest. Sc letos nameravamo ključek iz Kraševca pri Turjaku proti Javorju. Sodelujeta KS in go#** Obširnejših del glede na dana sredstva ne bomo mogli izvrševati. 12. NK.: Kaj pa pogozditve? PREŠEREN: Pogozdovanja in gojitvena dela izvajamo v okvit" gospodarskega podjetja. Večjih plantaž nimamo predvidenih, BITENC: večje področje našega obrata leži na masivu Mokrca13 Problem je pomlajanjc in sušenje jelke. Nastaja vprašanje umeh)3! sestojev. Delež umetnega pogozdovanja bomo morali povečati, f*? do sedaj je bil, da najprej usposobimo za rast to, kar že imamo, d32 čiščenja in redčenja, imamo poskusni nasad, ki ga ne nameravam0.? KOTAR: Lašče nimajo v načrtu kakšnih večjih pogozdovanj "a razloga, da imamo velike površine nenegovanih gozdov z zelo (|ol)f° JI Bilo bi nesmiselno trošiti denar za pogozdovanja, ker vemo, pogozdovanja stane osemkrat več kot za nego. In prej bomo doh^H teh negovanih gozdov kot pa onih, ki bi jih snovali šele sedaj.' pa si tudi v tem, da bi odprli naše gozdove. V načrtu imamo grad^J^^Mli nego obstoječih gozdov, pogozdovanja pa le toliko, kolikor zaht«v obnova.