294. it««.
Izhaja rasen nedelj In praznikov «sBh dan ob urS cžs>{io3«Sna.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Poštnina plačana v gotovini.
V LtubUanl, v četrtek 29. decembra 1921.
Posamezna Štev. 30 par = K 1*20.
Leto v.
V .zrp-' .VCcS-.,: ' 1
r.
?&&&&
' \K\‘t
k
Glasile SocEjalEstEčrie stranke Jugosievlie.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1, Učiteljska tiskarna.
Strankin zbor.
V	torek zvečer se je završil v Trbovljah naš strankin zbor, ki je pomemben zlasti v clveli smereh. V prvi vrsti je pomemben sklep, ki smo ga v torek objavili, in sicer sklep, s katerim sta bila sprejeta program in statut zedinjene stranke. Kongres je sprejel tudi nekaj resolucij, ki se predlože skupnemu kongresu, glede izprememb, oziroma dopolnitve skup. nega organizacijskega statuta in programa. V splošnem pa je vztrajal kongres na stališču strogega izpolnjevanja organizacijskih določb. Kongres se je izrekel za eno oblastno organizacijo v Sloveniji (pokrajinsko), ki bi se delila na dve oblasti šele tedaj, če bi to zahtevali organizacijski interesi, oziroma kolikor bi zahtevala to potreba delitve dela. V interesu organizacije je namreč, če se razprostira delokrog socialističnih organizacij, ki so v Sloveniji popolnoma enotne, na čimvečjem teritoriju.
Ta dva vidika sta vobče obvladala kongres, ki sta dala kongresu
v	bistvu organizatorični značaj, poleg deloma idejnih referatov o zedinjenju (s. dr. Korun) in o parlamen-
tarnem delu socialističnega kluba v narodni skupščini (s. E. Kristan).
V	teh dveh smereh moramo smatrati kongres kot revolucionaren akt, ki utegne roditi ob dobri tehniki or-ganizatoričnega dela lepe sadove. Preciznost poslovanja organizacij in potom njih pospeševanje idejne propagande za socializem in razširjanje zavesti med proletariatom utegne razvoju koristiti. Stranka nima le or-ganizatorično misijo, strankina organizacija ima tudi kulturno misijo in organizacije ustvarjamo zaradi izpopolnjevanja svojih vrst, zaradi koncentriranja svojih sil v razredno bojno fronto proti buržoaziji, ki jo proletariat vodi v boju v političnih, stro kovnih, gospodarskih in kulturnih svojih organizacijah.
Sodruge v vsej Sloveniji poziv-j najo po sklepih, ki jih objavimo pri-najo po sklepih ki jih objavimo prihodnje dni, sodrugi delegati pa naj takoj na konferencah poročajo o poteku kongresa in sklepih. Vsi moramo delati složno za princip, vsi de- 1 lati za okrepitev naših vrst, da osta- ; ne naša stranka močna in krepkejša tudi kot bistven del zedinjene „Soci-jalistične stranke Jugoslavije11.
Uiedinjenle socialističnega proletari-jata v Jugoslaviji in naše stališče do
internacijonale.
(Uvodni referat s. Koruna k manifestu, programu in statutu SP J na kongresu v Trbovljah dne 26. dec. 192L)
Spoštovani zbori Pred meseci, ko se je določil dnevni red za današnji kongres, poveril mi je strankin izvrševalni odbor nalogo, da referl-ram o „Delu za ujedinjenje proletariata v Jugoslaviji in internacijoiia-li‘\ Razvoj razmer je privedel do tega, da je danes naslov mojega referata malo drugačen, kakor pa je bil zamišljen. V teku zadnjih dveh mesecev smo v delu za ujedinjenje socialističnega proletarijata v državi tako napredovali, da stojimo danes pred izvršenim dejstvom: Socialistični proletarijat Jugoslavije je uje-dinjen v SPJ, to ujedinjenje je definitivni fakt, ki ga bo danes naš kongres vzel na znanje. In vzame ga na znanje z radostjo in veseljem, vzame ga na znanje kot prvi korak k konsolidaciji delavskega pokreta v državi.
Socijalistična Partija Jugoslavije naj živil (Burno ploskanje! Živela!)
Spoštovani zbor! Iz predloženega manifesta, programa in štatuta, ki so izšli v »Napreju«, zamorete razvi-deti temeljne misli, ki so nas vedile pri ujedinjenju; razvideti zamorete temeljna načela nove stranke in pa vpoznati se z organizaiejskim okvirom nove stranke. Zato se v podrobnosti teh posameznih dokumentov ne bom spuščal. Dolžnost moja pa je, da podam ob tej priliki kratko zgodovino ujediujenja In da se dotaknem vsaj glavnih misli, ki so vodile odbor ujedinjenja pri njegovem delu.
Pred vojno so deli naše države spadali k raznim državnim tvorbam. Vsled tega Je tudi obstojalo na današnjem teritoriju Jugoslavije več popolnoma ločenih socijalističnih organizacij. Za Slovenijo in Dalmacijo je obstojala Jugoslovanska soc. dem stranka kot sestavni del avstrijske soc. dem. stranke, Hrvaška ln Slavonija pa je imela svojo, Bosna in Hercegovina svojo in Srbija tudi svojo lastno soc. dem. stranko. V delih, ki so pripadali Ogrski, je bilo delavstvo organizirano v ogrski soc. dem. stranki.
Vse te stranke so pripadale 11. internacionali.
Vojna je organizirani delavski peki et, ki je bil vsled industrijsko manj razvitega gospodarstva itak precej slab, zelo oslabila. Na drugi strani pa je že med vojno v strelskih jarkih in
doma v zaledju, posebno šc po izbruhu ruske revolucije, vstajalo zelo radikalno razpoloženje med širokimi vrstami delavstva, ročnega in umnega, med seljaškim narodom in tudi med takozvanimi srednjimi sloji. Na teritoriju naše države je vrelo v poslednjih letih vojne. Stoletne sanje za uresničenjem nacijonalnega jedin-stva, neodoljiva sila zlomiti zadnje ostanke fevdalizma, potreba širokih mas po zemlji, povečini podzavestno ogorčenje nad kapitalistično-imperl-jalističnem redom, ki je moril in izstradal milijone ljudi, volja vstvaritl socijalistično društvo: vse to je tlelo v srcih milijonov in milijonov, ln te želje, podpomagane s porazom centralnih velesil, so dobile svoj izraz v revolucionarnih dneh oktobra in novembra leta 1918. v celi Srednji Evropi.
Zamajali so se stoletni prestoli, rušile se države, porajale so sc nove tvorbe, izmed njih Jugoslavija v pr-
vi	vrsti kot produkt nacijonalne revolucije meščanske družbe.
Oslobodivše se iz okovov tujena-rednega gospodarstva, ki je značilo ostanek iz fevdalnega srednjega veka, je jugoslovenski narod stopil v novo gospodarsko fazo: svojega narodnega ujedinjenja in svobodnega narodnega razvoja.
Tega zgodovinskega spoznanja ne smemo izgubiti iz vida, če hočemo nadaljne dogodke pravilno razumeti in če hočemo očrtati sebi pot v bodočnost.
Kes je sicer, da je težnja seljaške-ga naroda za zemljo dala tej nacijo-nalni revoluciji v Jugoslaviji svojo rezonauco, vendar pa moramo kon-statirati, da globljeja gospodarsko-socijalnega značaja v pravcu proti socijalizmu ali pa komunizmu v smislu boljševiškega razlaganja, revolucionarni pokret v 1. 1918. ni imel.
Zgodovinski razvoj je nujno zahteval, da pride v novi državi do vlade zmagovito nacijonalno meščanstvo te ž njo sicer narodnostna svoboda za Jugoslovane, nikakor pa ne gospodarska ter socijalna enakost. Te meščanska družba ni v stanu dati.
Naloga razredno zavednega delavstva v tej novi državi v teh prehodnih časih je torej bila: na eni strani ne ovirati tega, kar j|e zgodovinsko dozorelo, t. j. narodnega uje-
dinjenja, na drugi strani pa poskušati v predhodnji dobi izvojevati čim več zahtev iz socialističnega minimalnega programa. Vedeti smo namreč morali, da bo zavladajoči meščanski razred v tej državi, kakor hitro bo konsolidiran, rezal delavstvu prav tako trd kruh, kakor ga reže v drugih državah. Dogodki zad njih mesecev nam to jasno kažejo. Politična reakcija se je razpasla, agrarna reforma je izigrana, socijal-ue reforme so nezadostne.
Ali — na žalost — delavstvo v državi po revoluciji 1. 1918. ni imelo enotnih vidikov o nadaljne m razvoju stvari in o tem, kaj je dosegljivo in kaj ni dosegljivo. Ruska revolucija je s svojo velikansko moralno močjo vplivala na večji del delavstva in precejšen del seljaštva tudi pri nas. Zato so se ogromne množice, ki so želele spremeniti kapitalistični društveni red in ki so se zatekle v delavske organizacije po 1. 1918. razdelile: poleg socialističnega pokreta je nastal komunističen, ki je po ruskem vzgledu hotel s silo manjšine streti današnji društveni red, pozabljajoč pri tem, da zgodovinski razvoj ne pozna skokov.
Radikalneje zahteve komunistov, prijajoče instinktu širokih mas, zbrale so v komunističnem pokretu večji del delavstva; socialističen pokret je zato ostal številično slabejši.
Pa tudi ni bil enoten. Dočim smo imeli v Sloveniji svojo socialistično stranko, se je na jugu teritoriju Hrvaške, Slavonije, Vojvodine ter Bosne in Herecegovino v letu 1919/20 organizirala soc. dem. stran-kn Jugoslavije (takozvana KoračeVa grupa.)
S to stranko je naša stranka obdržala svoje veje, posebno šc, ker so imeli poslanci obeli strank v Začasnem Narodnem Predstavništvu svoj skupen klub. Ali kljub progra-matični sličnosti s to stranko nismo prišli v organizatorično jedinstvo, vedno čakajoč, da bo komunistični avl splaknil in da bomogoče ujedinjenje cclega proletarijata v državi.
Komunisti so šli med tem svojo pot. O Vel. noči 1. 1919. so položili temelj svoji Socij. radnički partiji Jugoslavije (komuniste), katere program znači nekak zunanji kompromis med dvema strujama, ki sta še takrat vladale v stranki. Levo, radikalnejše krilo, takrat še slabše, je v imenu doseglo oznak »komunisti1* ter v programu nekako difinicijo in zahtevo po »diktaturi proterijata1*; desno krilo pa je — takrat močnejše — doseglo, da je program nove stranke ostal v bistvu socijalisticen
(erfurtski).
Pa že takrat sc je pokazalo, ua nosi nova stranka kal razkola v sebi. Principijelno rzlično gledanje na načela in posebno razlika o smereh taktike je bila tako velika, da sta obe struji bojevali v stranki hud boj. Ta boj je končal z Vukovarskim kongresom 1. 1920., na katerem je zmagala maksimalistična t. j. boljševiška struja, ki je spremenila staro stranko v »Komunistično stranko Jugoslavije11 z komunističnim (ruskim) programom.
Desnica (tpzv. centrumaši) se je po Vukovarskem kongresu zadržala do volitev v konstituanto v nov.
1920. popolnoma pasivno; ni hotela še bolj razdreti delavske fronte ravno pred volitvami v korist meščanskim strankam. Takoj po volitvah pa je osnovala svojo stranko Soci-jalističko radničko partijo Jugoslavije, ki je razširila svoje delo na teritorij predvojne Srbije, obenem pa tudi na ostali del države razen Slovenije.
Tako smo imeli začetkom leta
1921. tri socijalistične stranke v državi, od teh dve na delokrogu istega teritorija. Če socialisti v državi niso hoteli, da se njihova fronta — v bl-
' stvu istih načel — ne začne še med seboj klati, morali so začeti misliti na čimprejšnje uje dinj eaie vsaj teh
3 delavskih strank in pustiti toku časa in razvoju razmer, da se pride v bodočnosti do ujedinjenja tudi s 4. delavsko stranko v državi, t. j. komunistično
Pa to delo za ujedinjenje vseli 3 socijalističnih strank v državi ni bilo tako lahko izvršljivo in to iz več vzrokov. Bistvene načelne razlike sicer niso obstojale, obstojali pa so različni vidiki na taktiko. Kar od danes do jutri se tudi niso dali iz sveta spraviti in premostiti velika osebna nasprotja, ki so vladala med posameznimi člani in pa lokalna nasprotja posameznih organizacij.
Slovenska grupa je imela še najlažje stališče. Prostorno ločena cd ostalih dveh ni nobeni konkurirala: zato med nami ter med ostalima dvema strankama ni bilo nasproistev, I vladalo je prijateljsko razmerje. S takozvano Koračevo grupo nas je družilo skupno parlamentarno delu, s takozvanimi centrumaši pa smo se našli skupaj na kongresu na Dunaju spomladi 1. 1921., kjer so postali centrumaši. in mi člani Socijalistične delavne zajednice dunajske. S tem korakom slovenske in centrumaške grupe pa smo se oddaljili v pogledu internacionalne orijentacije od Kora-čeve grupe, ki je bila član 2. internacijonale.
Največ po prizadevanju slovenske grupe se je slednjič v zgodnjem poletju 1. 1921. vendar začelo z razgovori med vsemi tremi strankami. Takoj je bilo zasno, da bo do ujedinjc-nja sicer prišlo, da pa razmere za j popolno ujedinjenje še vendar niso zrele. Da se pa — posebno vsled dvigajoče se politične reakcije v državi — vendar doseže vsaj to, kar je bilo dosegljivo, so se vse tri stranke zedinile dne 2. avg. 1921., da usta« i nove Socijalistično zajednico Jugo-\ slavije, ki naj bo začasna oblika i skupnosti socijalističnega proletarl-! jata v državi. Tozadevni sklepi so objavljeni v Napreju od 27. 8. 21. ter značijo na eni strani konstatacijo I programatične enakosti vseh treh j strank, na drugi strani pa zasigurajo skupno parlamentarno delo ter skupnost akcije ob popolni organizatorični samostojnosti posameznih strank. Delo za popolno ujedinjenje naj se nadaljuje, zato se ustanavlja poseben odbor ujedinjenja.
Avgustovski sklepi pomenijo pre-cejšen korak naprej na potu ujedinjenja, tembolj, ker jc odbor ujedinjenja ostal agilen. Na zunaj je nastopil prvič s svojimi sklepi dne 6. novembra
1921.
V	teh sklepih so se manifestirala skupna mišljenja in zasnovala enoten nastop vseh treh strank v sledečih aktualnih vprašanjih: glede madžarskega vprašanja, revizije ustave, politične reakcije (zakon o zaščiti države) in aktualnih gospodarskih vprašanj (posebno draginje).
Ali delo odbora ujedinjenja na znotraj je bilo še važneje. V mesecu decembru je imel celo vrsto sej, na katerih se je soglasno konštatiralo, i da je popolno, tudi organsko ujedinje-nje, z ozirom na političen položaj v državi ter z ozirom na položaj delavstva nujno. Samo delavstvo, posamezni člani stranke, poseno pa posamezne organizacije v strankah so to zahtevo energično podpirale.
Odbor ujedinjenja je zato že v avgustu konstatirano načelno edinost fiksiral v programu, izdelal načrt manifesta ujedinjenja in štatuta stranke ter soglasno sklenil, da naj se vrsi dne 18. dec. 21. seja vseh treh uprav strank, ki naj odobri manifest, program in Statut in ki naj — ne čakaje na kongresu posameznih strank —■ takoj proglasi končno ujedinjenje.
Odbor se je zavedal, da stori veliko pogreško, če bi čakal z ujedlnje-njem, dokler ga potrde kongresi vseh 3 strank. Samo slovenska stranka je bila'— vsled svojih prejšnjih sklepov — v možnosti, da ima v najblič-jetn času svoj kongres, ostali dve stranki bi pa zamogli šele sredi leta
1922.	sklicati svoje kongrese. Ak{ ujedinjenja bi se s tem zavlekel v neizmerno škodo proletarijata v državi.
Načelstva strank oz. polnomočni delegati so se zato 18. t. m. zbrali v. Beogradu, kjer so soglasno prokla-mirall ujedinjenje vseh treh strank v Socijalistično partijo Jugoslavije ter odobrili manifest, program in statut nove stranke.
Z 18. dec. 1921. prenehajo torej vse tri dosedanje stranke in v smislu tozadevnih zaključkov vzame naS kongres manifest, program in statut SPJ na znanje.
Vsi trije dokumenti zahtevajo ne. kaj pojasnil, ki naj jih s tem podam.
V	manifestu izraža SPJ svoje stališče napram nekaterim aktualnim vprašanjem, ki ga je bilo treba označiti, ki pa nima prostora v programu ki znači nekaj trajnega.
Uvodoma konštatira manifest na-i stop politične reakcije po celem sve-> tu posebno pa v Jugoslaviji. Vladajoči razredi, takoj po vojni oplašeni pred pokretom organizirane proleta-. lijata, so zopet našli pogum in izrab-* Ijajoč razdrapanost proletarskih mas, začeli z preganjanjem delavstva. Rešitev delavstva je edino v organizi-cijskem edinstvu vsega proletarijata. Ker tega v danih razmerah v Jugoslaviji ne moremo doseči, zato je nujno vsaj socialistični pokret združiti v enotno stranko (SPJ), dočim naj bo naš nadaljni cilj — popolno ujedinjenje vsega na razrednem stališču stoječega delavstva — pridržan bodočnosti. Manifest naglaša torej željo in voljo za ujedinjenjem tudi s listini delem delavstva, ki je danes še v komunistični stranki, kakor hitro bo to mogoče. Za tačas pa, dokler se to ne izvrši pa izjavlja, da se < bo bojeval proti komunizmu le v po-štenem boju, s prepričevalno besedo. Odklanjamo torej vsak nelojalen boj proti ujedinjenenui delu delavstva. Manifest izraža tudi pripravljenost stranke nastopati v vseh dnevnih vprašanjih socijalistične borbe in raz-* rednega boja sporazumno s komuni*
c*]
1 SP J precizira v manifestu tudi svoje internacionalno stališče. Za sindikalni pokret priznava amsterdamsko internacionalo kot edino sposobno in jo hoče zato podpirati. Glede politične internacijonale pa priznava SPJ potrebo in zahtevo po edinstvu v internacionali. Z ozirom na dejstvo pa, da se je naša stranka porodila iz strank, ki so bile dosedaj ali pri dunajski zajednici ali pa pri II. internacionali in da enotne politike internacionalne organizacije ta-časno sploh ni, ostaja SPJ, kakor, mnogo drugih socijalističnih strank, začasno sploh izven kake internacl-jonalne organizacije. Hoče pa ob dr« žavati neoficijelne veze z II. internacionalo n dunajsko zajednico. Mo« •skovsko internacionalo odklanja.
* Odbor ujedinjenja in načelstva strank v tem tako važnem vprašanju niso hoteli vstvariti kakega prejudlca za bodoče. Strankin kongres, ki sc mora vršiti teku 1. 1922. naj ima v, tem pogledu odločujočo besedo.
Ta rešitev je bila v danem trenot* ku edino mogoča. Razni pogledi v pogledu internacijonale, ki postoje pri posameznih članih stranke, niso smeli in ne smejo biti ovira ujedinje« nju.
Stranka je zavzela tudi svo,jp stališče napram ruski revoluciji,- 'ki jo pozdravlja kot največji zgodovinski dogodek in pridobitev človeštva da-i našnjega veka. Izražamo upanje, da bo ujedinjenje vseh raznih delavskih strank v Rusiji v bližnji bodočnosti vstvarilo ln utrdilo največjo in najde-. mokratičnejšo republiko sveta. Stran* ka je proti vsaki intervenciji zuna« njih držav napram Rusiji, proti kontrarevoluciji in za mednarodno pr!« znanje sovjetske vlade.
Končno pozdravlja manifest razpad Avstro-Ogrske in pozdravlja ustvaritev novih narodnih držav v.
Stran 2.
NAPREJ.
S te v. 294,
Srednji Evropi ter precizira stališče stranke v smislu svetovnega miru, jedinstva narodnih celin in samoodločbe, revizije mirovnih pogodb ter balkanske federacije.
Kar se tiče programa naše nove stranke je treba konštatirati, da je v bistvu isti, kakor erfurtski nem. soc. detn. stranke iz leta 1891 in avstrijske izza dunajskega kongresa iz leta 190!., ki vam je znan in ki je bil dosedai tudi program naše stranke. Zato se ne spuščam v detajlno analizo in razlaganje. Treba pa bo program publicistično objasniti in pripravljati teoretično razpravo o strankinem programu za 1. kongres stranke v 1. 1922. — Aktuelna zahteve (minimalni program) stranke so pri-lagodene našim zahtevam. Niso seveda vse, naštete so samo glavne zahteve. Ce kdo kako stvar, ki spada v okvir našega programa pogreša, naj ne misli, da je namenoma izčrta-na. kajti naštevanje ni in ne more biti izčrpno, že zato ne, ker poraja vsak dan nove zahteve.
Statut je seveda nepopolen in začasen ter bo na 1. kongresu, ki se mora v smislu določil vršiti 1. 1922, pretrpel gotovo precej sprememb. Za dobo do 1. kongresa bo pa zadostoval. ker je ta čas v glavnem namenjen likvidaciji dosedanjih samostojnih strank. Posebno bo treba v definitivne štatutu precizirati stališče naše KDZ do stranke.
Bistvene točke štatuta so: Kongres najvišja inštanca, glavni partijski odbor, ki napravlja stranko. Ozemlje države je razdeljeno na oblasti, katerih meje določi kongres, do kongresa pa glavni partijski odbor v sporazumu z oblastnimi upravami. Vsaka oblast ima svojo oblastno skupščino in oblastno upravo. Krajevne organizacije ostanejo. Prispevek centrali pol dinarja za člane mesečno. Centralno strankino glasilo so Radničke Novine v Beogradu.
V začasni glavni partijski odbor (do kongresa) izmenuje oz. naš današnji kongres voli po 5 članov z 2 namestnikoma ter 1 člana nam. v financ. kontrolo.
V oblastno upravo pa volimo 7 članov in 3 računske preglednike.
Važno je, da se vrše vse volitve v strankine zastope, če ni enoglasnosti, po listali In proporcljelno. Tako zamore vsako mišljenje v stranki priti po svojih zastopnikih do veljave. V drugih stvareh pa odločuje seveda navadna večina.
Današnji kongres zamore novo voljeni oblastni upravi in članom glavnega part. odbora dati seveda direktive, ki naj jih — v okviril strankinega štatuta vodijo pri nadalj-Mili poslih, posebno pri likvidaciji.
V tem pogledu bi bilo dobro, če sc kongres porazgovori o tem ali naj ima stranka v Sloveniji eno ali dve oblasti. Svoje tozadevno stališče bom izrazil v debati, ker ne spada v ta referat.
Koncem svojega reierata stavim resolucijo, objavljeno že v Napreja 24. dec. 1.1.:
1.	Strankin zbor pozdravlja uje-dinjenje socialističnega proletariiata Jugoslavije z željo, da pride čimprej
do ujedinjenja celega na razrednem stališču stoječega delavstva v državi.
2. Jemlje na znanje manifest ujedinjenja, program in štatut SPJ.
3. Dosedanja JSDS se Imenuje odslej: Oblastna organizacija SPJ v Sloveniji in KDZ za Slovenijo.
4. Strankin kongres se spremeni v oblastno skupščino.
(Resolucije je kongres soglasno sprejel.)
Poiltline vesti.
d- Obzuana — ukinjena. Tako so nam te dni poročali iz Belgrada, kakor da bi bil to velikanski dogodek. Itio, kaj pa Je potem, če je ob-znana ukinjena? Prav nič. Sramota zaraditega Še ni odpravljena, ker določbe, nedemokratične in krivične obstoje še dalje v zakonu o zaščiti države. Z ukinjenjem obznane naša državna naprednost niti za en gram ni napredovala.
+ Oh, ah, ulil Klerikalci jo pa pogruntajo! »Slovenec« ima uvodni članek, v katerem pravi, da soci-jalna demokracija oziroma socijali-sti nimajo enakovrednih ciljev kakor tista stranka, ki ji pripada »Slovenec«. Bognte da, »Slovenec« ima popolnoma prav. Mi nimamo zmisla za inkvizicijo, mi nimamo zmisla za demagogijo, ne za jezuitizem, ker hočemo popolno realnost, življenje, svobodo, enakopravnost, socljali-zem v človeški družbi. Mi ne maramo sužnjev in gospodov kakor vi, ne obljubujemo demagoško srečo na onem svetu sotrpinu, zato da ostane suženj. To le seveda mnogo več, če komu obljubujem ono, o čemer nima pojma in samo veruje, da ostanejo kapitalisti siti.
+ V zakonodajnem odboru je bil dne 27. t. m. sprejet zakon o upravi fondov, ki postane zakon o državni hipotekarni banki. Sprejeta je bila tudi naredba o davku na poslovno obrt.
Dnevne vesti.
»Enakost« Izide jutri, v petek.
Delavska zbornica bo, kakor smo izvedeli iz neoficijelnega vira, otvorjena dne 8. januarja 1922 v Ljubljani. Otvoril jo bo baje minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav.
Mestna hranilnica ljubljanska opozarja vse one, ki so pri tem zavodu podpisali 7% državno posojilo, da naj izvolijo osebno priti po originalne obveznice ali pa poslati po pošti začasna potrdila, na kar se do-pošliejo obveznice poštnine prosto.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 18. do 24. decembra 1921 dela 103 moških in 33 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 121 moških in 46 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 90. — Promet od 1. Januarja do 24. decembra 1921 izkazuje 32.384 strank, in sicer 15.941
delodajalcev in 16.443 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 9913. — Dela iščejo: rudarji, kovinarji, natakarji, natakarice, zidarji, viničarske družine, trgovski sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice..; pisarniške moči, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo:	rudarji, ključavničarji za
orodje, mizarji, usnjarji, čevljarji, železolivarji, kolarji, lesni strugarji, korespondentinje, blagajničarke za hotel in kavarno, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani se je v tednu od 18. do 24. t. m. narod ilo 37 oseb in 2 mrtvoro-jenca, umrlo pa je 27 oseb in 22 v zavodih. Od nalezljivih bolezni so nastopile v tem tednu davica (1 slučaj), škerlatinka (14 slučajev), trebušni legar (1), ošpice (1).
Kulturni vestnik.
Gledališki repertoar ljubljanski se
spremeni vsled tega, ker so peli 26. t. m. mesto »Prodane neveste« »Evangeljnika«, v toliko, da pojo v nedeljo 1. januarja mesto »Evangeljnika« »Prodano nevesto« za izven.
Društvene vesti.
Silvestrov večer. Načelsivo podružnice ljubljanskih mizarjev vabi vse svoje člane, kakor tudi člane vseh ostalih bratskih organizacij, da se v obilnem številu udeleže Silvestrove veselice, ki jo priredi dne 31. t. m. gori imenovana podružnica v hotelu »Tivoli« v prid svojim onemoglim članom in vdovam po umrlih članih. — Za zadostno zabavo je preskrbljeno, postrežba točna.
Iz strok, ©rgsniiacij©.
Sela ljubljanske podružnice kovinarjev se vrši v petek 30. t. m. zvečer, takoj po delu. — Načelnik.
Cestnik Svobod«.
Redni občni zbor S. K. »Svobode« v Mostah se bo vršil 6. januarja 1922 v društvenem prostoru pri Mauserju v Vodmatu ob 10. uri dop. Člani udeležite se ga za gotovo! — Odbor.
Silvestrov večer »Svobode« v Spodnji Šiški se bo vršil na Silvestrov večer v gostilni »Zvezda«. Na sporedu: svira lastna godba z nai-novejšimi komadi, srečolov, šaljiva pošta, o polnoči nagovor ter alegorija in potem ples. Začetek ob 8. uri; vstopnina 2 Din. Čisti dohodek v prid nabave godal. Na svidenje I — Odbor.
Nal»»e®e5še.
NARODNA SKUPŠČINA NA VZTRAJNEM DELU.
LDU. Belgrad, 28. dec. Zakonodajni odbor je popoldne ob 16.30 prekinil svojo sejo, da omogoči sejo narodne skupščine, katere je predsednik dr. Ribar otvoril ob 17. Ko se je čital zapisnik, je vstopila nova vla-
da. Dnevni red (poročilo imunitetnega odseka o izročitvi nekaterih poslancev sodišču) se je odgodil za sejo, ki bo po novem letu. Ko so se opravile nekatere formalnosti in je bil prečitan kraljevi ukaz o ostavki stare in imenovanju nove vlade, je predsednik predlagal, da se seja zaključi, da more zakonodajni odbor končati svoje delo. Prihodnja seja bo jutri predpoldne ob 10 z dnevnim redom: poročilo verifikacijskega odseka o razveljavljenju mandata poslanca Kirbiša in poročilo finančnega odseka o dvanajstinah za januar in februar 1922.
PONIŽNA NOTA NAŠE VLADE VELESILAM.
LDU. Belgrad, 28. dec. Povodom novih arnavtskih vpadov iz nevtralne cone je vlada na podlagi predvčerajšnjega sklepa ministrskega sveta poslala velesilam noto, v kateri je navedla dokumente in dokaze, da je bila odločba o vzpostavitvi teh mej slaba za mir na naših mejah. Nota je pomirljiva, vendar pa poudarja. da so naše prejšnje trditve upravičene.
INTERPELACIJA ZEMLJORAD-NIŠKEGA KLUBA ZARADI SPLITSKIH DOGODKOV.
LDU. Belgrad, 28. dec. Zetnljo-radniški klub je po svojem predsedniku Laziču predložil ministrskemu predsedniku nastopno vprašanje: V splitski luki je po rapallski pogodbi stalno štacionirana italijanska vojna ladja, katere posadka precej pogosto povzroča razne spopade z mirnim prebivalstvom. Kakor da bi tega ne bito dosti, je tudi posadka italijanske vojne ladje, ki je štacionirana v Šibeniku, začela izzivati mirno meščanstvo. Tako se je zgodilo, da so mornarji te ladje na sam katoliški Božič 25. decembra provocirali mirno meščanstvo mesta Šibenika, ki se je šetalo po obali. Ko pa je policija hotela napraviti red. so se mornarji vrnili na svojo vojno ladjo in začeli iz sttojnih pušk streljati na narod, pri čemer je bilo več nedolžnih žrtev. To postopanje posadk italijanskih vojnih ladij — ki so, kakor se vidi. stalna nevarnost za javni red ni naši obali in za dobre oduošaje med našo kraljevino in kraljevino Itahjo — je povztočilo In povzroča veliko nezadovoljstvo naroda ne samo v Dalmaciji, temveč v vsej naši državi. Samo ob sebi se razume, da daje to povod za zgražanje in vznemirjanje v našem Primoriu, tako da vsak trenutek lahko pride do težkih spopadov in tudi zapletlajev s kraljevino Italijo. Radi tega vprašam g. ministrskega predsednika, kaj je storil ali kaj misli storiti, da se čimprej odstranijo iz naših luk tam štacioni-rane ladje kraljevine Italije in da se na ta način odstrani navedena nevarnost.
V	EGIPTU JE KRITIČEN POLOŽAJ ZA ANGLEŽE.
LDU. London, 27. dec. »Times« poročajo iz Kaire: Položaj je koncem tedna postal kritičen. V Kairi so začeli vladni uradniki stavkati. V
Port Said, Suez in Isinalijo so dospele britanske vojne ladje. Več nilskih ladij je odplulo v Zgornji Egi-pet. /ena Zaklul paše, ki je interniran v Suezu, je odklonila poziv, naj spremi svojega moža, in izjavila, da hoče nadaljevati delo Zaglul paše v Kairi.
LJENINOV GOVOR PRI OTVORITVI SOVJETSKEGA KONGRESA
LDU. London, 27. dec. Posebni poročevalec „Observera“ poroča iz Moskve 23. t. m., da je imel Lenin pri otvoritvi sovjetskega kongresa govor, v katerem je razložil mednarodni in notranji položaj sovjetsko republike. Grajal je komuniste radi naziranja, da je mogoče rešiti gospodarski problem potom metode državljanske vojne in komunistična nedostopnosti. Veliko pozornost je vzbudila izjava Lenina, da bo vlada stopila pred sovjetski kongres s končno vel javno prošnjo, naj se omeji izredna ruska politika. Kongres ja odobril zunanjo in notranjo politiko vlade.	 ,
d®§podarstvo.
= Prva borza pod sovjetskim režimom. Koncem preteklega meseca je bila na svečan način otvorjena prva trgovsko - kooperativna borza v Moskvi. Na prvem sestanku je bil izvoljen borzni komite. Pristopna taksa za vsakega poedin-ca je bila določena na 25 zlatih rubljev. Letna taksa znaša 100 zlatih rubljev. Na borzni skupščini ima pravico glasovanja 39 gosporaskih organizacij, 37 zadrug, 38 državnih gospodarsko - ekonomskih organizacij in 19 gubernijskih profesionalnih zvez. Borzni komite sestoji iz izvoljenih članov profesionalnih zvez, iz enega člana komisarijata za zunanjo trgovino in člana državne banke.
Dopisi.
Mežica. (Prehranjevalna kriza v mežiški dolini.) Mežiška dolina prednjači v visokosti cen življen-skini potrebščinam celi Sloveniji, Sama na sebi je pa mežiška dolina
na vsem živežu najbolj pasiven kraj. Zadnje mora biti razumljivo vsakemu abecedarju: to je dolina, ki producira samo nekaj rži, koruze, ovsa in krompirja, ima pa v vsakem kraju in večji vasi industrijsko podjetje. V jeseni se je pričelo prisiljno klanje živine z dovoljenjem okrajnega glavarstva. Ko je to ponehalo, so pa prišli izvozničarji. Dan na dan gre vagon za vagonom najlepše živine iz mežiške doline. Dovoljenje za izvoz pa imajo osebe, ki so znane in jih je še pred kratkim okrajno glavarstvo hotelo iztirati radi raznih reči! Povečanje bede ljudstva, to ni državotvorno delo! Kraji, kjer je nakopičenih po tisoč ljudi že sedaj ne dobe mesa! Gospod okrajnt glavar pa izjavi, da ni kompetenten in kaže krivca v osebi trgovca v Banatu! Zakaj ima okrajni glavar tako obširen aparat?
%
1
Tovarna cementa Zidanmost
pričela izdelovati In priporoča: Selektor PortlandCfcrnent
(Flligttsub) najfinejše zmlet, ne vsebuje nobenega zrna v Port!andcemen*u, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima i arantirano 400 kg pritiska na 1:3 cm2.
Selektor {?3n-Port!anc!cam®nt počenja vezati v poldrugi uri In zvršuje v petih urah in je za vse žGezobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo ustreglo.
Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila
Ravnateljstvo tovarne cementa Zidanmost.
Več krojaških pomočnikov]81*" no£ aU ra“jenJ
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni §j(Q D 0 IflltO se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano.
Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni.
Kcitsrtsui trg 4
Telefon št. 508. Štev. poštnega ček. urada SHS 12.C51
izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar
najkuiantneje.
Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s
= 4 'lo =
od dne vloge do dne dviga.
Tvrdka
Ložar &
Ljubljana, Sv. Petra it. 20.
Priporočata najfinejše tu-in inozemsko sukno za obleko, suknjo, površnike, žnkete itd., vsake vrste izgotovljenih oblek, raglanov, zimskih sukenj, površnikov za gospode in dečke, najmodernejše klobuke, čepice, samoveznike, nepremočljive dežne plasce 1 a, Izdelava oblek po meri v najfcrajšem času po najfiue šem kroju, Stremljenje po zadovolitvi vsakega p. n. odjemalca v po ni meri, Konkurenta, cene.	-	Konkurenta© cene.
Tovarna
n M mi A vsakovrstno - -
DaiVa  biago.
Kemično čisti
se kupijo.
Oferte na tovarno Keršič.
obleke.
Ljubljana, Poganski nasip 4. Svetlolika
stnice in srajca
Podružnica: Šetenbnrgova ul. 3.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnlces
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
it 39.
Pohištvo
!in tapetnima delavnica.
Spalne In jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klubove garniture ter kuhinjske oprave po nizki ceni
M M. INK KM.
Gosposvetska cesta št. 13.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Izdajatelji Ivan Mlinar,
Tisk Učiteljske tiskarn® v Ljubljani.
.Odgovorni urednik; Maks Žagar.