Inserati se sprejemajo in vel j i triitopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
^ » ii ii ii - »t 16 ,, „ n ii 3 *, Kolek (stempelj) znese vselej BO kr
Pri ve*katnom tiskanji se cena primemo »manjša.
Rokopisi
se ne va nj mira-kovan a pisma se ne sprejemajo.
Velja do konca tekočega leta po pošti iu v Ljubljani na na mesec .... — 80 „ ^ ^ posamezne številke po — 7 tS
Političen lisi za slovenski narod.
VrednUtvo je ua stolnem trit&t hiš. št. '.'84.
Naročnno prejema op-avništv®^. (administracija) in ekspedieija r^jj lilaznikovi tiskarnici u« llir^u.
Izhaja
po takrat na teden in sicer v torek, četrt.k in saboto.
Vra\nava zemljišnega da\ka na Kranjskem.
,.Laibachfr Zeitung" je v G2G. listu poro-rala, da sta namesto dr. Razlaga in barona /pfaltrerna v komisijo za uravnavo zenilj š-nega davka vstopila gospoda IVter Kozler in Tomaž Košir. Ta uravnava je jako važna, da ne bo odveč, če o nji nekoliko spregovorimo.
Dosedanji zemljišni davki na Kranjskem bili so preveliki; to so spoznali cesar sami; in to jc obstal celo višji finančni svetovalec Fel-genbrunn v svoji Statistiki, dasiravno ni bd vnet za nas Slovence. Po mnogih prošnjah in tožbah deželnega zbora dosegli smo, da se je po določbi postave od 21. nuja I. 18U9. tudi za Kranjsko ustanovila posebna kom sija za uravnavo zemljišnega davka. Ta komisija ima trojno določiti: 1. sredno vrednost zcmljiš; 2 okraje, v kterih so pridelki precej enaki, in 3. ceno teh pridvlkov. Za cenitev zcmljiš in njih pridelkov ustanovile so se po deželi okrajne ccnilne komisije, ki so svoja cenila v presojo poslale deželni komisiji Pa ta cenila, ktera so letošnje „Novice" v številki 23. priobčile, imela so toliko napak in so si bila tako navskriž da je deželna komisija sklenila nazaj jih poslati in okrajnim komisijam zaznamovati napačne tarife. Ako bi ta cenila obveljala, morala bi Kranjska dežela, že zdaj z davki preoblo-
žena, plačati še več zemljišnega davka, kakor do zdaj.
Kdo je tega kriv? Ljudstvo gofovo ne, kriva je marveč napačna sostava dotične deželne komisije. Po § 10. dotične postave morali bi udje deželne ccnilne kom sije biti ali domačini ali pa vsaj možje, ki deželo dobro po/najo in so strokovnjaki. Ko so te službe razpirali, so to res tudi zahtevali, a ostali pri tem niso, vtaknili so marveč v našo komisijo takih ljudi, kteri drugod niso bili za rabo. Vodilna inšpektorja bila sta dva na Poljskem penzijonirana k.itasterska vradnika starega kopita, ki sta morala zavoljo nezmožnosti zapustiti Kranjsko že po dovršenem prvem delu, ko se je namreč določevala srednja vrednost zcmljiš.
L. 1870 bili bi pri ti komisiji kaj radi v službo stopili trije izvrstni možje in strokovnjaki, ki našo deželo poznajo, namreč g. Kari Seitner, g. France Vič! in izvedeni ekonom g. Rošič, pa obetali so jim premalo plače iu pogajanje se je razdrlo.
Z velikim trudom bila je prva naloga, t. j. določitev srednje vrednosti zemljiš, I. 1871. končana. Pri ti priložnosti prišla sta v Ljubljano dvorni svetovalec Elsner in centralni inšpektor Marschafsky, ki sta v ti zadevi prvikrat. videla Kranjsko. Poklicala sta vse okrajne poročevalce v Ljubljano, a vsacega posebej zaslišala in na poslednje sprevidela, da je bilo vse dosedanje delovanje, ki je celih 14 me-
secev trajalo, prazno in zastonj. Zato sta minister in deželna komisija z ukozom od 6. februarja 1. 1871. št. 116 uničila dognano delo, ne da bi bila to skupno določ.la deželna sodnija, kakor bi se bilo postavno moralo zgoditi. Eden poročevalcev, ki je sprevidel, kako reči stoje, rekel je, da bode to zastonj, ako se reč v korenini ne predrugači, in res so bile nove poizvedbe ravno takošne, kakor poprejšnje, ker se podložnim ni povedalo, kako naj to reč obravnavajo.
Ravno takrat odvzeli so poročevalstvo okrajnemu glavarju gospodu Pajku , ki sc je goreče potegoval za blagor naše dežele, ktero po svojem do!gem delovanju kot stari vradnik dobro pozna. Namesto njega imenovali so 19. aprila 1872. I. na njegovo mesto pod imenom vikšega inšpektorja nekega ptujca, Krcmana po imenu, ki je v svoji mladosti bival nekaj let na Kočevskem, pozneje pa na Poljskem, ki tedaj naše dežele in njenih razmer ne pozna, da-si se je mnogo po Kranjskem vozaril.
(Konec prihodi )
P:ilacky proti Mladočehom.
Pa da ne bi preveč govoril, povem le na kratko, da, ko je bila oglašena dotična slovesnost sv. Vaclava v Pragi, sem ji voščil srečo, ker sem jo priznal opravičeno kakor vsako drugo, da, še bolj opravičeno, kakor mnoge
Podlistek*
Omika „Lqib. Schulzeitunge".
Na mnogovrstne psovke in zabavljice glasovite.,Laib. Schulzeitung" seje »Učiteljski Tovariš, kteri je zdaj poti vredništvom zna-čajnega g. M. Močnika res učiteljem iu sploh duhovnom vsega priporočila vreden, očitno izpovedal takole:
..Laibacher Schulzeitung" 10. novembra posnema iz .,Tov." notico o delavnosti „Nar. šole", ter pristavlja jako pikantne besede: „V pretočenem letu je odbor ,,Nar. Šole" baje tudi nekaj razdelil, a mi nismo nič od tega zvediU, niti katerega teh darov vid iii": Tako! Kdo so pa tisti „Mi?" Rerž-kone so to tisti gospodje, kateri ao še t. 1. pisali. „Nam je čisto prav, da tudi „Nar. Šola" kaj za to šolo stori . . „Ali ste še teh misli? Naj bolje bi pač bilo, ko bi vsi Bložno delali. — Mar bi pa radi vedili za tiste šole, radi poznali tiste učitelje, kateri so z nami v kakoršui koli zavezi, tla bi jih potem sumničili. Meti učitelji na Kranjskem je že »ploh taka govorica, da naj bolj modro ravna tisti, kateri si zavaruje svoje dobro ime pri vredništvu „Schlztg." Sicer velja to 3 gl., pa kaj za to! Poprej klerikalen nevednež, staro-kopitnež, mežnar ali pa morda (se ve da
le v očeh „Schlztge") slab in nič vreden učitelj „ein geistig umi korperlich herabgekommenes Iudividuum" postane pa hipoma prijatelj napredka, prijatelj novih šolskih postav in s tem so mu (v očeh „Schlztg.") vse dobre lastnosti že a priori — kar naprej že — prisvojene. — Učitelji, podvizajte se. da vam „Schlzt.' ne zakliče: „Viel zu spat". Poleg zavarovanja dobite še list, kateri vam bode, ako drugo ue, vsaj v to koristil. da se bote naučili dobro po uemški zabavljati, „Schlzt". vam prihrani cel slovar, kajti tam najdete psovk, kakoršuih še niste nikoli slišali iu javalue jih kedaj rabili.
Sicer mora pa ..Sclilzt." t. j. tisti, ki jo vredujejo, imeti prav čudne pojmove o časo-pisji; beržkoue obrača na „Tov." tiste besede sv. pisma: „Ako te kdo udari na levo lice, pomoli mu še desno". Kaj prekanjeni tolmači to! Tovaršev vrednik ne bi smel obri sati z lica pljunkov, katere mu „Schlztg." v obraz meče, niti ščeti vzeti v roke, da si otrebi blato, katerega nanj nameče. Ker ..Tov." na pervi strani resne reči obdeluje, hi ua zad-uji strani ue smel besedice ziniti in mogel »i sleparstvo hvaliti.
Kjer je časopisje raznega stajališča , iii nikdar brez polemike; a vsaka mora bit objektivna in pisava vredua omikanega človeka. Ko je „Schztg." jela izhajati, ni-
sem se že anticipando ž njo prepiral, a povedal sem svoje stališče, iu povdarjal načelo Tov." kot katoliško - narodnega šolskega lista. — A vsaka številka „Laib. Schlztg." je kazala . da pisateljem ni uiar za vzore, ali za vzvišene namene, marveč za svojo osebo, da bi se ti ljudje ravno tako navduševali za kle-rikalizem. kakor za liberalizem, da so danes Nemci, jutri pa Slovenci — da le kaj namenu koristi. Narodnim učiteljem so terdili. pa tudi tako pisali: Pristopite k nam, mi smo pravi Slovenci, uni tam so f. hlapci. — Ker seje tudi jasne pokazalo, da ni dosti, ako jih človek le pri miru pusti. marveč da so mora čisto potajiti, drugače ni rešenja, v oči-gletl temu izkustvu sem včasih katero rekel, na verhuuec svojega zločinstva (?) sem pa dospel. ko sem prinesel prav kratko notico o njihovem občnem zboru, ker tudi pri popisu tega shoda so narodue učitelje z iglo zba-dali. Ali setlaj sem pa skupil. — Pa kaj takega si upa ..ta Messnerblattchen" ? Prekliče naj! Ali kaj? V „Sehlzt." 25. oktobra so bili ministrantov in mežuarjev skupaj zbobuali več, kakor jih je v vsi Ljubljani, tako so namreč smešili vreduika. Zadej pa je stalo z debelimi čerkami: Liige, Verlcumdung i. tir. Take zabavljice se je menda „Schlztg." naučila od tistega kmeta, kateri je ua štautu pred šola podplate ukradel, jih vtakuil pod telovnik
druge naše slovesnosti, bodi si glede duhoven -stva, ali naroda sploh; vendar se je nisem mislil udeležiti osebno, nadjaje se, da bode tam udeležnikov že tako zadosti. Še le, ko sem iz »Nar. Listov' 12. septembra in naslednjih sprevidel, kako močno je delala proti nji stran, ki se sicer ponaša z visoko gorečo svobodomiselnostjo, pri tem pa, morebiti nevede, kaže nestrpljivost vcčo, kakor celo sovraženi jezuitje; ko sem gledal na vzbujevanje in širjenje fanatizma in terorizma, neverjetnega med nami, ko je bil pogubljan in preklet vsak Čeh, ki bi se bil hotel udeležiti te slovesnosti; ko ni bilo zasramovanja in zaničevanja, ki bi se pri tem ne bilo kidalo na vse češko duhovenstvo, ka kor da bi bilo ono zadolžilo vse nadloge, ktere so zadele naš narod od devet stoletij sem do danes; — in ko so naposled tudi mene klicali za pričo: sem bil močno prevzet te pre-tiranosti, spoznal sem za svojo dolžnost, ustaviti se temu pogubnemu tiru, in očitno dokazati, j da temu početju ne le ne pritrdim, ampak da sem celo pripravljen, udeležiti se dotične slovesnosti — nikakor pa ne procesije same. ki je čisto katoliški obred, kterega vdeležiti se nisem v sebi čutil ne poklica ne pravice. Vest o mojem nameravanju je prišla v očitne liste, in že 17. septembra so jo »Narodni Listy" prinesli, pa tako zasukano, da sem sc jaz „staričky" (i nemara nekoliko bedasti?) namenil udeležiti »cerkvene procesije" o sv. Vac-lavu.
Nisem čital do danes, da, še videl nisem razvpite brošuike pod imenom: »Procesi zpa-tečnietva v Praze na den sv. Vaclava 1873",*) ktera je na stroške neimenovanega pisatelja tiskana bila v Pragi od dr. Ed. Gregra; meni je znano le to. kar so hvaljeni podlistek „Nar. Listov" 12. sept. in poznejša naznanila prinesla o nji Zares čudno znamenje to, da se ne pisatelj ne hvalilci broSurke niso hoteli objaviti z imeni in svojimi lastnimi osebami, ako
*) Ta knjiga jc spisana od mladočeskih brez-vcrccv, ki imajo svoj sede/, v »Narodnih Listih", kjer tudi Mladoslovenci iščejo uka in spodbude.
ravno ni verjetno, da bi se sramovali svojih besed in djanj; zatoraj se moram vojskovati z ljudmi skritimi in neznanimi.
Najprvo naj vprašam: s kakošno pravico se precej iz početka rabi naslov: »Procesija nazadnjakov?" Procesija ni bila podlaga, ampak le del slovesnosti, h kteri so bili povabljeni in so tudi prišli prijatelji napredka ravno tako. kakor nazadnjaki; misel pa, da bi slavljenje ustanovlj?nja praške škofije, iu ž njim celega stanu duhovskega na Českein že samo na sebi bilo nazadnjaško djanje, bila bi tako očitna in bedasta nezmisel, da je ne bi prisodili nobenemu razumnemu človeku. Saj le velik butec ne vč, da je ves napredek izobraženosti in omike mnoga leta slonel, kakor drugod, tako tudi pri nas, edino le na cerkvenih ustavih; da, kar koli sc je storilo na polji literarnem in umetniškem, storilo se je iz početka v šolah, ki so bile od duhovenstva ustanovljene in vodene, in da se je v naročju cerkve rodila celo sama praška univerza, ktero b; lc prismojenci obdolžiti mogli nazadnjaštvn. Da so v teku toliko stoletij na sedež škofijski in nadškofijski prišli tudi ljudje nevredni te časti, in da so iz naročja rimske cerkve prihajala tudi ne hvale vredna, da, celo žalostna prizadevanja in djanja: tega jaz nisem nikdar tajil ne kot protestant, ampak kot objektiven in pravičen zgodovinar, kar priznavajo tudi moji nasprotniki, ki se sklicujejo na moje spričevalo. Ali iz tega, da so v nekterem društvu bili nekteri hudobni, sklepati, da je celo društvo hudobno, bil bi skok ne le historično, ampak tudi logično kriv in nedopuščen. Sicer bi morali dosledno pogubljati celo pokolenje človeško, ker je v njem vedno bivalo, je in bo hudobnežev dovolj. Jaz sem pa prepričan, da je cerkev kristijanska sploh povsod, in posebno katoliška na Češkem storila ves čas svojega obstanka neprimerno več dobrega, kakor hudega. Zgodovina, se ve, omenja veduo več o hudobijah v druščini človeški in o velikem rušenju predpisanega nravnega in pravnega reda, kakor o njegovem ohranjenju in o tihem življenju druščine: ali s tem nikakor ne taji, ampak tem več še potrjuje neizmerno prevngo
dobrega, ker se to vzame kot pravilo, ki se razume samo po sebi.
Politični pregled.
V Avstrijskih deželah.
Kakor smo zadnjič povedali, stavili so Lienbacher in tovarši njegovi iz desnega središča predlog, da se nuj izvoli komisija 15 udov, ki bode preiskovala vzroke finančne krize. Ta predlog je huda zaušnica ustavovercem , pa se bodo morali vdati, ker bi so sicer po pravici sumičdo, da si z marsiktero rečjo na dan ne upajo.
Državni zbor bode menda 22. t. m. za nekoliko časa prestal, in se mu bodo drugi vladini predlogi izročili še le po božičnih praz-nihih. Vrske postave pridrjo na vrsto menda konec meseca januarija. »Narod" pravi, da bodo slovenski poslanci, izvzemši dva ultrainontanca, Herman in Barbo, glasovali v liberalnem smislu, t. j. za te postave.
Češkim državnim poslancem je predsednik poslal poziv, da naj v državni zbor pridejo, sicrr zgube svoje mandate. To pač Čehov ne bo pripravilo, da popuste pot, ktero so nastopili. — Ali bodo narodni po-lanci šli v deželni zbor ali ne, se tudi še gotovo ne v<5. Mrogo listov je za vdeležitev, n. pr.: Nar. Li>ty, Posel z Prahi, Komna Češka, Krakonos, Melnican, Psovan, Plzenske Noviny, Pil/.cnska Reform, Svobodny Občan, Brnski Občan, llru-ditnski Posel. Rip, Podripan, Pozor, Olinuški Našinec in drugi.
Ogrski listi pišejo, da je bankino vpra-šanjo med obema miuisterstvoina tako ured-jeno, da bode peštanska poddružnica za vse Ogrsko. Na čelu ji bo stal od cesarja imenovan vicegouverner.— Z Rothschildom so sklenili pogodbo, da jim posodi na 5 let 75 milijonov goldinarjev, od kterih bodo plačevali po (i percentov. Dotčni načrt predložil sc jc državnemu zboru 15. t. m. — Ravno ta dan so sprcjfli pogodbo s Hrvati brc/, premembe.
V Tržaški okolici zmagali so Slovenci pri volitvah za mestni in deželni zbor v petih
zbežal in na vse gerlo kričal: Lovite priniite tatu.
Ko je pa ,.Tov." 1. novembra, »Schlztg." odgovoril, da ostane pri tem, kar je pisal in da Lehrerverein pravila, katere je sam zložil, tudi tako suče, kakor sam hoče, spomni sc ,.Schlztg." vendar le, da sta bila uavzočna dva nastopivna učitelja, katera sta pa ravno tačas slučajno prava učitelja postala. Gospodje, ki ste to pisali, le malo še pomislite, bote že spomnili sc tudi drugih, takrat navzočnih nastopivnih učiteljev. Sicer jc bil pa odgovor ves podoben nemškemu pregovoru ,.Halt, Baucr! das ist vvas anders"; kar mi možje pri »Schlzt." storimo, je vse prav storjeno, drugi ste le tako ueumni, da tega prav
ne razumete.
Pa reč še ni bila s tem pri kraji. Izlila je »Schlztg." ves svoj žolč nad učiteljem, ki ima toliko pri tem opraviti, kakor Markov pes v narodnem pregovoru. Učitelj , kterega »Schlztg." tako lepo opisuje, mora gotovo biti vrl naroden učitelj, in jc »Schlztgi" strašen tern; bržkone tudi ni zavarovan za svoje dobro ime, sicer bi se mu ne godilo tako hudo. Priporočujemo pa uč telju Stilistike na c. k. izobraževališču, te lepe pridevke, s kterimi obklada »Schlztg." imenovanega učitelja, za izgled ne vaje takrat, ko bo razlaga le pitheta ornantia, glase se namreč takole: Ein bekanntea,
armseligcs und halbverhungertes Schulinei sterlein . . ciuen geistig und kiirporlich ganz verkunnnerten stotterndcn Hascher. Ali ni to krasna pisava ? ? Naravne pogreške si očitajo lc smerkavi pobalini in revščino človeku pa le oholi bogatini — pa vredniki tako zva-ne „Laib. Lehrerzeitung" učiteljem, svojim tovarišem, a le takim, ki še niso pred njiiui na kolena padli. Ko bi spredaj na listu ne stalo »Schulzeitung", bi nihče nc vedil, da je to šolski list. In tak list hoče šole zboljšati, ka-li ?
V ravno tem listu toži: Učiteljev primanjkuje, v izobraževališče jih ni veliko vstopilo. Koga neki mika, učitelj postati v takih okoliščinah? Koga ne posili ironičen smeh, kedar sliši hvaliti sedanjo svobodo učiteljev in grajati prejšuo njihovo sužnost?
Konečno še eno besedo. Novih šolskih postav ni privabila ..L. Schlztg." niti bode ubranila, da sc prenarede, kedar se politični veter zasuče. Vsak čas svoje prinaša. Kakošen pomen ima tedaj njeno bahanje: »Mi srno za šolske postave; a uni tam, ti so pa protivniki novih šolskih postav? Za vsemi temi frazami nc tiči drugega nego golo ko-ristolovjc. Vas in nas uihčc ne bode — vsaj v resnici nc — prašal, ali ste za postave ali nc? Podložnemu velja glas: Ubogaj in delaj! Tlake in desetino nc bo več nazaj, tako tudi
prejšnega razmerja učiteljskega stanu ne: smešno je natolcevanje. „Tovarš" hoče, da bi učitelji vedno sužnji ostali. A gotovo je pa, da se v stari Evropi počasi, a neprestano nekaj pripravlja, kar bo veliko vplivalo na šolstvo. Tačas, kaj ne, bomo vsi enih misli, vsi bomo namreč molčali, samo »L. Schlztg-i" bo ostala Herostratova slava, da si je prizadevala ua vso moč ogenj razpertije netiti in delati zdraž-be. Učitelji sc že šaljivo eden drugega pra-šamo: No, kdo bode pa sedaj prvi ua vrsti? Na ktero šolo se bo ozrla sedaj »Schlztga." ? Viditi je pa, da nobenemu ni tako gorka, kakor ravno podpisanemu vredniku; a narodui učitelji dobro vedo, da po klerikalnem „To-varšu" maha, a narodnega misli. Ako je vrednik tisti Jona, ki je vzrokoval tak vihar (v Schlztgi.)v vrzite ga v morje, iu postala bo tihota, t. j. ne berite več »mežuarskega lista", potem bo nehal pisati; vrcduik je sploh tako odljuden, da uikomur več ne obeta, kakor mu more dati; list je pa sedaj ob vso veljavo, ker je njegov vrednik poslednji inežnar na Kranjskem; učitelji pa niso več mežnarji. S tem bote jasno pokazali, da „Schlztg."resuico govori, ko pravi, da jc M. M. edini učitelj, kateri šc ni utihnil, — in da so sc vsi drugi poskrili, kar pa menda „Schlzt.", dasiravno to piše, vcndar-lc ue verjima.
volilnih okrajih. V enem pa je voljen lah. „Narod" pravi, da so temu krivi tudi nekteri duhovniki, ki so menda rekli, rajši laha, kakor liberalnega Slovenca. Naš dopisnik nam bo gotovo to reč pojasnil.
Vnanje države.
Francoska. Mak Mahon sprejel je te dni komisijo petnajsterih. Remusat mu je rekel, da je komisija prišla, da mu izreče svoje spoštovanje do maršala, ktero sc v tem razodeva, da nameravajo podaljšati njegovo oblast. Mak Mahon je odgovoril, da v začetku ni mislil sprejeti komisije, da se je pa konečno za to odločil, ker se je hotel hvaležnega skazati za zaupanje, da so se izrekli za podaljšanje njegove oblasti. V projekte, je rekel, se pa ne more spuščati, ker je sam pri tem zapleten. Tudi nič ne odjenja od svojega poročila. Dve reči pa zahteva od komisije, da pospeši svoje delo in da podeli izvrševalni oblasti obstanek in moč. Remusat je na to odgovoril, da ni govorjenje o ministerskem vprašanji, ampak o sostavnem in da bi rad zvedel maršalove nazore, posebno bi rad vedel, ali se njemu ne zdi potrebno, da bi se z glasovanjem o podalj šanju oblasti sklenilo tudi glasovanje za kon-štitucijelne postave, ki bi Francoski dale določno vlado? Maršal je odgovovil, da je tudi on Rcmusatovega mnenja, deskusja o teh postavah pa jc edino le stvar narodne skupščine kteri se bo vedno podvrgel, razun ko bi odstopil, kedar bi mislil, da ne sme biti orožje njenih suverenih odločb. Večina komisijskih udov bila je s tem zadovoljna in se je zahvalila maršalu; Remusat pa je tirjal še bolj odločno obljubo glede ustavnih postav. Maršal je odgovoril, da ne more pripustiti, da bi sc te postave ne sklenile, ktere edino morejo njegovi vladi dati potrebno stalnost in veljavo.— V komisiji petnajsterih premenil je Perier svoj predlog, da naj se oblast predsednikova ne podaljša na deset, ampak le na pet let, kar je večina sprejela. 13. zahtevali so nekteri še neke pristav ke in potem so za dva dni seje prestale. „Francais" poroča, da se vlada in manjšina komisije v tem skladate, da se predsednikova oblast podaljša za deset let.
Španjska. Kakor se kaže, so Karlisti raztreseni po vsi deželi in republikance nadlegujejo zdaj tu zdaj tam. Ne zdavnej napadli so celo blizo Madrida neko vojaško četo, ji pobrali orožje in jo nazaj v mesto poslali. ■ Republikanski vladi preti nevarnost tudi v Ameriki. Na otoku Cuba dal je namreč vladini namestnik ustreliti več upornikov. Toda državni tajnik zedinjenih držav protestuje zoper to početje, daje žaljivo za Amerikane. Vlada obeta to ustaviti in dati potrebno zadostenje ter zagotavlja Amerikancem svojo prijaznost. Vest, da so Amerikanci reklamirali za ladijo „Virginius", se ne potrdi, vendar pa so popravili trdnjave južnih ladjišč. — V Koloniji oklicali so obsedni stan.
V Belgiji se čedalje bolj razširja socialistična stranka. Do zdaj je imela svoje privr žence med obrtniki, zdaj jih ima tudi že po kmetih in jc ustanovila svoje podporne družbe v Tirlemortu in v Campineškem okraju, kjer so dosihmal konservativci bili v večini.
Srbska. Učni minister Kristič poda se o posebnem opravilu v Carigrad; nadomestoval ga bo za ta čas finančni minister Mijatovič.
Iz državnega zbora.
V tretji seji gosposke zborn:cc 10. t. m. volili so po predlogu Schuurhngovcm v
finančni odsek 6 novih uodov, in so predsednika pooblastili, da temu odseku brez odloga izroči finančine vladine predloge. — Predsednik je predlagal, da sme cesarici za god v imenu zbornice srečo vošiti, ker do tistihmal menda nobene seje več ne bo. — Predlog, naj se več zemljiš na Češkem in Moravskem združi z Lichtensteinovim fideikomisom, izroči se posebnemu odboru 0 udov. — Pri adresini debati sprejeli so se prvi stavki brez ugovora. Pri (i. stavku pa, ki govori o verskih postavah, oglasil se je nadškof SembratoviČ, da jc kon-kordat v onih določbah, ki niso naravnost preklicane, še zmirom veljaven, da tedaj ni potrebno novih postav. Poročevalec grof Auer-sperg jc rekel, da se čudi, kako se morejo na dan vleči načelna vprašanja, ki so od zbornice že zdavnej rešena bila. Pri glasovanji spre me se tudi ta stavek enoglasno, samo SembratoviČ jc nasproti glasoval. — Konečno predlaga Schmerling, naj zbornica cesarju za petindvajsetletni«) njegovega vladanja izrazi svoje vošilo v posebni adresi. kar se enoglasno sprejme.
Tudi v zbornici poslane e v stavil bo opat Helferstoifer predlog, da se napravi taka vošilna adresa, ktero naj sostavi predsednik in še 9 udov in precej cesarju izroči. — Adreso, kot odgovor na prcstolni govor, izdeluje dr. Herbst.
Telegram ..Slovnico *.
Čeravno nepriporočen od liberalnega ,,S1. Naroda", je bil vendar skoro enoglasno izvoljen Anton Spinčič, župnik v Moskonici, za poslanca v deželui zbor. Istaraki v Volovskem Kotaru. Živijo!
Dopisi.
A Z Gorenjskega, 14. novembra. Včeraj so imeli gg. učitelji kamniškega šolskega okraja učiteljski zbor, sklican po okrajnem šolskem svetu. Na dnevnem redu bilo je tudi to, da se sestavi enaki šolski red za vse dvo-razredne šole s po!dnevniui podučevanjem. Zbor pod vodstvom g. Sima sestavil je novi šolski red. Nekaj posebnega v njem je to, da se zanaprej četertek nima več pustiti otročičem za oddihljej, ampak sc ima tudi porabiti za šolanje, ki bo trajalo vse dni tedna za gornji razred dopoldne po 3 ure do 3 ure in pol za spodnji razred pa popoldne navadno po 2 uri. Zoper porabo četrtekov bi se ktera dala spregovoriti, ali v to se ne vtikam, pač pa moram v nekem drugem oziru pozornost obrniti na to novo razdelitev šol.
Vse postavne razdelitve šolskih ur so do zdaj odkazovale krščanskemu nauku prve uro, dopoldne in popoldne; in kolikor mi je znano, se tudi na gimnazijah in realkah koli kor mogoče ta prednost prepusti veronaukn. Ali g. Sima jo hoče drugače obrniti! On kr ščanski nauk vrže v vrsto najmanj potrebnih reči, ga stavi v enako vrsto s petjem, telovadbo in gg. katehete v kotiček za vrata po stavi ter jim prav zadnje ure odkazuje; dopoldne tretjo! Tedaj potlej šele, ko so otroci že vsi upehani, zadnjo urico (dvakrat na teden) naj bi se smel v šolo prikazati učenik s krščanskim naukom! Zares osupnila nas je ta naredba. Reklo se je že tudi gg. učenikom, da ima že 24. t. m. vpeljan biti ta red. Mislim pa vendar, da nc bodo gg. učeniki kar samc-lastno ravnati hoteli, ker po postavi učni red sestavlja deželni šolski svet. Vsakako bi tedaj reč morala prej pr ti pred deželno šolsko oblast., predenj obvelja, in tam sedi tudi v. č. g. zastopnik katoliške cerkve, ki bo gotovo
ktero spregovoril za preganjani krščanski nauk! Vigilantibus jura!
Iz Tržaške okolice, 12. novembra. X. V Trstu se te dni bije volilna bitka. Do zdaj volili so IV, III in H. red, 13. t. m. pa voli I. red in 14. novembra okoličani. Kakor je od začetka kazalo, bilo je upati, da sc bodo v mestu volitve vse drugače izšle; pa kar naenkrat se je stvar presukala. To volitvah v državni zbor se jc bila liberalna stranka med seboj sprla, nekteri so bili od društva „Pro-gresso" odstopili ter osnovali nek „Comitato indipendente", da vzame v roke volitve v mestni zbor in nadjati se je bilo, da bo pri razporu teh dveh strank zmagala tretja stranka „Co-mitato Triestino", ki si je dala nekako konservativno obličje. Pa to se ni zgodilo; žc v zadnjem trenutku ste si „Progressova stranka* in „Comitato indipendente1' zcdmile, postavile kandidate in s tem zmago spridobile. — Ves raz por je najbrže bil le prah v oči stranki „Comitata Tricstino".
Za III. red, kjer volijo tudi c. k. uradniki, osnovala sc je zopet stranka ustavovercev in je postavila svoje kandidate, ki so bili pa, razun treh, že priporočani tudi od „Comitata Tricstino". Pa tudi v tem redu je Progressova stranka izmed 12 kandidatov 5 svojih spravila v mestni zbor.
V II. redu so zmagali tudi privrženci Progressove stranke (dva ste priporočale obe stranki) in imajo do zdaj „Progrcssovci" 32 glasov, privrženci „Comitata Tricstino" pa 7 glasov; dva sta nad strankami. Kam sc bodo vrgli volilci I reda, t. j. veliki trgovci in posestniki, bomo še le videli.
Stranka .,Comitato Tricstino" jc premalo delala; ker je pri volitvah v državni zbor sijajno zmagala, bila si jc najbrže tudi zdaj zmage gotova, pa jc propadla.
Že pri volitvah v državni zbor je „Citta-dino" pisal, „da se liberalci volitev v državni zbor ne bodo vdeležili, in daje njim vse ono, kdo gre na Dunaj, toliko bolj pa sc bode delalo za volitve v mestni zbor." To se je tudi zgodilo. Do zdaj so zopet izvoljeni prejšnji zagrizeni lahoni. Tudi sc jc „Comitato Tiie-stino" pregrešil s tem, da je stavil take kandidate, ki niso imeli vsega zaupanja in ki so omahljivi, in se je za tega del veliko konservativcev zdržalo volitve. „Comitato Tricstino" naj bi bil apeliral na patrijotizem in na lojalnost Tržačanov; povod temu bi mu bil lahko tisti protest nekega skrivnega komiteta (comi-tato segreto) do generala Lamarmora, v kterem ti skriti komitetlarji protestirajo zoper izrek omenjenega generala, ki je v brošuri, (ki je pred nekaj časom napravila toliko hrupa), rekel, da jc on zoper zedinjenje Trsta z Italijo.
To priložnost naj bi bil „Comitato Tricstino" porabil in volilcem na srcc položil, da kdor je še pravi avstrijanec, in komur še srce bije za domovino, naj se vstopi pod njegovo zastavo, in udeležitev, in tudi izid volitev bi bil ves drugačen; ker se pa to ni zgodilo, bomo v mestnem zboru imeli zopet stare kolovodje in kričače.
Boljšega vspeha nadjamo se v okolici. Preteklo nedeljo je centralni odbor v Rojanu konečno odločil kandidate. — Ti so: za I. okraj g. J. Sancin, posestnik; za II. dr. Vuk Miha, zdravnik; za III. Štefan Nadličik, posestnik; za IV. dr. Janez Lozcr, penzijonirani j c. k. gimnazijski vodja; za V. dr. Jože B z-!jak, odvetnik in predsednik tr/aške čitalnico; 'za VI. Janez Nabergoj, državni poslanec.
Najhuje je šlo za kandidata v IV. okraju. Odpadu.k, slaboznaui Fcrluga, priporočal jc
dosedanjega zastopnika, dr. Nakuša, kteri pa za okolico v treh letih čisto nič ni storil kadar je šlo za narodne reči, ga navadno ni bilo v seji, da bi se Lahom nc zameril.
Dr. Nahič nc more Bog ve kaj velja'i in da za okoličanskega zastopnika ni sposo ben, kaže že to, da ga Ferluga priporoča
V petek je za okolico določilni dan, in hotel Bog, da bi tudi pri ti priložnosti, kakor pri zadnjih volitvah, okoličani pokazali, da h v slogi je moč!
Domače stvari.
(Slovensko gledišče.) Preteklo soboto je bil za glediško občinstvo, dasiravno ga ni hilo posebno veliko, prav vesel in zanimiv večer, reči smemo, da najprijetniši letošnjega igranja. „Visoki C ' je burka, polna malo ne naravnih, a vendar drastičnih momentov, ktere so gospa Odijeva in gospoda Kajzel in Kocelj prav naravno komično pletli in razpletali posebno zadnji jc bd v maski in igranji ves podoba v svoje delo zaljubljenega glasbenegu komponista. Gospod Schmidt in gospodična Jamnikova sta igrala vrlo, kakor navadno Jezik prevoda je lahek, razumljiv. — Druga igra ,.Na kosilu bom pri svoji materi", ji črtica iz življenja parižke igralke, ktera, das občudovana in mahkovana po najviših osebah na novega leta dan vendar sama ostane, ker vsak, celo i jena hišna, hoče kositi pri svoj matcii. V tem spozna nič mirnost posvetne slave. Prcdsiavjalka te glediške pevke, gospodična Podkrnjšekova, pokazala nam je s svojim igranjem vse to natanko, kar je hotel pi satelj izraziti; igrala jc res tako lepo, da smo v nji videli popolno podobo parižke igralke Gospod Schmidt jo je pri tem krepko podpiral, gospod čna Gornikova je bila lična hišna in gospoda Juvnnčič in Nolli sta bila v.svoj h manjših nalogah hvale vredna. Prevod igre je lep, jezik gladek. — Opereta ali marveč burka s petjem „Večer pred ženitvijo" dala je zlasti gospej Odijevi lepo priliko, odlikovati se petji, kar je tudi storila, tako, da ji je občinstvo navdušeno ploskalo. Samospevi njeni, kakor tudi dvospevi z g. Nolli-jem, bili so prav prijetni ušesu, oba sta bila pri polnem glasu, gospodična Piskarjeva pa je imela le majhno nalogo, toraj ji zopet ni bilo prilike, razviti svoje pevske moči, ker jc le v trojespevu (tercetu) malo ,.pomagala." Melodije so poskočne in prijetne ušesu, kakoršne sc spodobijo za lahke operete. Tudi predmet je komičen in razveseljuje po hitro vrstečih Se drastičnih situacijah poslušalca. Gospodje Kocelj, Paternoster in Kajzel so z masko in igranjem pomagali k dobremu vspehu operete, ktero želimo še večkrat slišati. Kakor smo že omenili, je bilo občinstvo po vsem zadovoljeno.
(Umor.) V nedeljo večer bila sta dva vojaka artilerista v Mondšeinovi krčmi. Eden sedel je v gostilni in eden stal je v kuhinji. Nek ključarski pomagač začel je, menda iz ljubosumnosti, pregovarjati se z vojakom v gostilni in ga je sunil z nožem; potem je šel še v kuhinjo in je zabodel tam stoječega v pljuča, da se je hipoma mrtev zgrudil ua tla. Tudi v Šentjakopski fari je bil menda ravno tisti pretep. Z brezverskim liberalizmom.širi se tudi razujzdanost.
(VčerajSni semenj) bil je kaj živahen. Vreme je bilo lepo in ljudstva obilo. Goveje živine prignali so pa malo in se jc lahko prodala. Toliko več je bilo na prodaj, a kupca bilo jo malo.
(Umrl) je 11. t. m. čast. gosp. dr. Ant Klemen (i č, župnik v Ljutomeru, po daljnem bolehanji v 55. letu svojega življenja. Bil učen mož, iskren rodoljub, podpiral je izdatno narodno reč in bil po vsem okraju visoko ce njen in spoštovan. Ž njim zgubi Slovenija zo pet pravega možaka, kakoršnih ji tako pri manjkuje. Naj v miru počiva! — „Narod" ne more si kaj, da bi, kakor nekdaj za ranj cim g. Lesarjem, ne vrgel tudi za tem pošte nim rodoljubom kamna, češ, da je bil prej prijatelj Naroda", a zadnje dni, ko se mu je že pamet mešala in so ga moči zapuščale, pri stopil je k nasprotni stranki. Za tako pisanje ima p. Greuter kratko, pa krepko besedo.
(Splošno obžalovanje.) Nas farmane ljuto merske jako žali, ker naš blagi in domo ljubili župnik, prečastiti gospod dr. Anton Klemenčič, so v torek 11.1, m. ob dveh popoldne v Gospodu zaspali. Ljutomerski nemškutarj in ondotni libeialci so naj bolj veseli, da so gosp. župnik umrli.
Bili so zgovorni, vrli in radodarni, pravi oče ubozili, in so uslišali vsakega, kdor jih je prosil. Mnogim dijakom so pomagali, da so lože izdelali svoje študije. V četrtek jc bil slovesen pokop blagega g. župnika; prišlo jc bilo k tej žalostici lepo število duhovnov in furmanov vsi jim iz srca zakličemo: Bog jiui daj večni mir in pokoj in večna luč naj jiui sveti. Naj počivajo v miru!
(G. Janez Irkič), notar v Krškem in deželni poslanec je, kakor sc tukaj pripoveduje, nedeljo 10. t. m. za vročinsko boleznijo umrl.
(Visi zavod za ženske) je — kakor poroča Glas" — ustanovil v Gorici nek Nemec. Učni jezik je nemški, kar laške liste nekoliko jezi Pri vsem tem jih pa veseli, da bo, kakor mi slijo, izpodrinil zavod usmiljenih sester, kteri je liberalcem trn v peti.
(V Novem mestu) bodo po poročilu „Lai-bacherice obhajali petindvajsetletnico cesarjevo , 7. in 8. decembra, G. bodo mesto razsve tili, 7. imeli slovesno mašo, 8. pa gostijo.
(Iz Maribora) se nam piše: Po dolgi od-so mil. knez in škof Lavantinski svojim lodložnikom naznanili Papežev nagovor o za tiranji katoliške cerkve, in določili dan za od mstke. 8. dan grudna, v god brezmadežnega spočetja Marijnega, naj bi ona na prošnjo vernega ljudstva satanu in njegovim služabnikom glavo strla.
Naročene so molitve pred najsvetejšim 3,ešnjim Telesom dopoldne in popoldne tega iraznika. Gotovo se bo vse verno ljudstvo goroče vdeležilo te slovesnosti.
(Iz sv. Lovrenca v Slov. goricah) se nam )iše: Dva grozno predrzna umora sta se storila v naši okolici sedaj v najnovejšem času.
Slomih so tolovaji s satansko grozovitnostjo umorili dva zakonska po noči od 31. okt. do nov. Z enako grozovitostjo je bil od 8.—0. nov. zavratno vsmrten posestnik iz Hlaponjee, sv. Lovrenške fare, in sicer med Ptujem in 3ornovo, ko je peljal voz zrna v Maribor na jrodaj. Te strahovitosti so silno pretresle vso okolico, naznanjajoče, v koliki silni nevarnosti je posestvo in življenji v sedanji 6ri libera-i/nia in brezverstva. Brezvcrski mladoslovenci, porečete k tem v nebo vpijočim hudobijam. . ako dvomljivo je, ali se bodo hudodelniki zasačili ali ne. In ako se zasačijo, kakošna kazen jih bode doletela?
Ker je bilo mnogo dobrotnikov toliko radodarnih, je bil dobrodelni oddelek katoliške družbe že nekatera leta tako srečen da je mogel razveseljevati otroke obojega spola, navadno po 80, lansko zimo celo 100, s potrebno zimsko okleko. — Pri toliki darežljivosti, katera se je več let tako sijajno pokazala, tudi omenjeni oddelek ni mogel dalje pomis— likov imeti, ali bi se lotil tega lepega posla z blago pripomočjo nekaterih gospa tudi prihodnjo zimo. Gospe že zdaj s svojo navadno večletno pridnostjo delajo zimsko obleko 40 ubogim šolskim dečkom in ravno tolikim šolskim deklicam Stroški za blago dado se lo tako poravnati, ako slavno občinstvo našega glavnega mesta katero že tolikrat pokazalo svojo radodarnost, tudi sedaj odpre svojo do-brotljivo roko.
Podpisani dobrodelni oddelek se tedaj v imenu ubogih otrok zaupljivo obrača do bla-dobrotnikov, ter prosi milili darov. Blagovoljno naj se pa podele taki darovi tistim, ki v imenu oddelka za nje prosijo; sprejemajo sc pa tudi darovi v družbinih prostorijah pri Vi-rantu ua Št. Jakobskem trgu ali tudi pri podpisanem načelniku.
Dobrodelni oddelek katoliške družbe za Kranjsko
Dr. E. II Costa.
Umrli so:
12.	novembra. Valentin Vovk, gostač, 53 I., za marazmom.
13.	novembra. Ludovik Jombart, sin grnjšča-ka, učenec 4. razr. gornje realke, 15 1., za duvico. — Anton IVzdlr, pek. pom., 50 I., za mrzlico. — Karol Kante, delavcev »in, 11 I., poškodovan, sc bo sodnijbko preiskava!?.
16. novembra. Leopold Tomnzin, otrok pek. pomočnika, 12 ur, za božjastjo.
1(». novembra. Lorcuc Lenarčič, tapccirar, 38 1., za pljučno suaico. — Karol Iiežck, otrok miz. pomoč., .'i tedne, za pijcuiijo.
Tt-li*£i-uličii<* <l<'ii:irm» črne
17. novembra.
Papirna renta CS 3(). — Srebrna rc ta 71-—. — 18601etnod žavno posojilo 10r —. — bankine akcije 9 53 K>editiie akcije 218- —. —London 113 25. — fcrebro IOS'50. — C s kr. cekini —. —. — Napoleousd'or —.
Dcimrnhfiit; cene.
Državni fondi.				Denar.	Blago.
5% avstrijska papirna renta .		.		t) T 15	68.45
5°/, renta v srebru	. ■ •	.	. ,	71.35	73 60
Srečke (lozi) 1854. 1.	...	.		92.50	93 —
„ 1800 1.,	celi.		. .	101.75	102.50
„ 1860. 1.,	pol.		. ,	10S-—	109.—
Premijski listi 1864. 1	, . . .		. .	135.50	136.—
Zemljištiue odvezuice.					
Stajarske po 5"/» •	•			8950	90.50
Kiaojsko, koroške in piiinorske po 6',				89 50	90 60
Ogciske po o% . .	. . .	•	, .	76.-	76.75
Hrvaške in slavonske	po 6'/0 .		,	74.—	74.60
Sedmogradske po 6°/«	. . .	.	. .	73.—	73.50
Delnice (akcije).					
Nacijonalne banke				950.—	954.— .
					116—
Kieditue akcije . ,	. . .	.	. .	217,-	217.60
iSižoavstr. eskomptue diužbe .				810.—	845,—
Auglo-avstr. bauko	. . .	.		135,—	135.50
Sreike (lozi).					
Kreditne po	100 gld.	a.		166.50	167.—
l'jžaške „	100 „	k.	d. .	—.—	_._
n ••	50 „	n	n •	56.—	67.-
Uudenske ,,	40 gld.	a.	T. .	23.50	24.—
Salinove „	40 „	ti	p "	34.—	35.-
1 allli-je vb „	40 „	ii	ii •	23. —	23.50
(J!ary-jcve „	40 „	ii	11 •	31.50	32.-
St. Uenois ,,	40 „	n	ii '	23 50	24 —
VViudiscligiiitz-ove „	20 „	ii	ii •	22.60	23.50
VValdsteiu-ovo „	40 „	n	11	24.50	26.-
Srebro in	zlato.				
				6.46	5 47
				9 14	9.15
Siebio . . . , .	...		. .	109 25	109.60