H NOVICE Glasilo krajevne skupnosti Koq ta ctüfiefato* teto- 2015 Številka 71 GRUDEN 2014 KRAJEVNA SKUPNOST TURISTIČNO in KULTURNO KOG DRUŠTVO KOG VABITA na SPOMINSKI DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG v soboto 27. decembra 2014 ob 18. uri v dvorani na Kogu Program: - položitev vencev - slavnostni nagovor - kulturni program v izvedbi mladih Kogovčanov Pričakujemo vas na Kogu na prazniku spomina! Predsednik sveta KS Kog Slavko BEDEKOVIČ (Beseda urednica Spoštovane Kogovčanke in Kogovčani! Dolgo je trajalo, poletne številke Novic ni bilo, vendar se je novo vodstvo KS odločilo, da božično-novoletna številka našega krajevnega glasila mora iziti. In danes je pred vami, z vrsto prispevkov, ki so jih napisali različni avtorji. V uredniškem odboru se za trud in poslane fotografije vsem iskreno zahvaljujemo. Samo še prijetno branje vam želimo in upamo, da bodo prihodnje leto časi Novicam se zjasnili... Čudno leto je za nami. Bilo je leto volitev, leto poplav, leto brez poletja. Skoraj narobe svet bi lahko rekli. Strokovnjaki nam zaradi podnebnih sprememb napovedujejo čedalje več nenavadnih dogajanj v naravi, za kar naj bi bili odgovorni mi ljudje, s svojim nespametnim odnosom do našega okolja in z nesmotrnimi posegi v naravo. Saj drži, da se do narave obnašamo neodgovorno, toda tudi v preteklosti so se v naravi dogajale čudne stvari, bila so mrzla poletja in tople zime, bila so silna neurja s točo, bile so poplave in suše, ljudje so bili obupani, eni so preklinjali žalostno usodo, drugi so se zatekali k molitvam in prošnjam. Tisti, ki ste v moji knjigi o Kogu prebirali utrinke iz davne preteklosti, ste med drugim lahko prebrali, da so se je zgodilo tudi to: • Leta 1570 je bila strašna lakota. Ljudje so si mleli hrastovo skorjo in jezice ter iz tega pekli kruh • Leta 1574 je bila strašna suša in v gozdovih so se kar vrstili požari • Leta 1602 je bila nenavadno huda zima, ki je trajala tri mesece. Poleti ni bilo dežja več mesecev. • Leta 1767 je 4. maja pritisnil hud mraz, dva dni pozneje pa je snežilo, zaradi mraza so pozebli vinogradi in sadovnjaki • Pozimi 1833/34 ni bilo ne snega ne dežja. Zima je bila tako topla, da se je živina ves čas pasla zunaj. Dežja ni bilo od Binkošti do Terezijinega. Studenci so popolnoma presahnili, celo Mura in Drava sta bili tako plitvi, da so ljudje brez težav prehajali z enega brega na drugi breg • Leta 1882 je 31. maja nastal strašen vihar, ki je »strehe metal na tla«. Na Kogu, na Kajžarju, v Vinskem Vrhu in v Brebrovniku je padala takšna toča, da je bilo vse uničeno, v vinogradih in na drevju ni bilo nobenega lista. • Leta 1889 je konec maja toča ponovno uničila vse. Najhuje je bilo na Kogu, kjer je drevje ostalo golo, kot pozimi, v vinogradih so ljudje žalostno opazovali štrclje, ki so ostali po divjanju narave. Točo so ljudje v senčnih legah našli še teden dni po tem, ko je uničila praktično vse. Posušilo se je celo najstarejše drevje, ker je izgubilo listje in mladike. Mesec dni pozneje je prišla kuga nad potočne rake, ki so izginili iz naših potokov. • V letih 1905, 1906 in 1907 so se na območju Koga vrstili potresni sunki, ki so povzročili razpoke na hišah. • Poletje 1911 je bilo sušno in zelo vroče. Od suše in visokih temperatur so goreli gozdovi, zgorelo je veliko hiš, saj so bili požari skoraj vsak večer. Po sušnem poletju 2 je 1. oktobra začelo snežiti. Po trgatvi je ponovno udarila suša, studenci so bili suhi, krme ni bilo, prav tako ne repe, krompirja pa samo za vzorec. Nič drugače torej ni bilo, kot je z dogajanjem v naravi danes. Mnogo pretiravanja je v tem, da zaradi globalnega segrevanja grozijo naravne katastrofe. Pa saj nočem zmanjševati pomena našega neodgovornega poseganja v naravo, le opozoriti želim, da so se čudni naravni pojavi dogajali že prej, ko še ni bilo toliko škodljivih izpustov plinov, ko ni bilo »segrevanja« ozračja, ker ni bilo razvite industrije. Skratka tudi na tem področju se mi zdi, da vlada prava zmeda, saj nam eni »strokovnjaki« napovedujejo dolga sušna obdobja, drugi pa prihod nove ledene dobe. Pa se znajdi, če se moreš! * * * Za to leto bi lahko tudi rekli, da je bilo leto volitev. Tudi na lokalnem nivoju smo jih imeli. Izvolili smo župana za novi mandat, novi občinski svet in nova vodstva krajevnih skupnosti. Upam, da smo se modro odločili, in da se bodo vsi, ki smo jih izvolili zavedali, da so lahko dobri in pomembni le, če služijo ljudem in ne zgolj nekim svojim interesom ali interesom ozkih skupin političnih elit. Srečno, zdravo in boljše ter bolj enotno leto 2015 vam torej voščimo! Za uredniški odbor: Tonček Luskovič NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST v letu 2014 Letošnje leto je bilo na območju Krajevne skupnosti Kog precej burno, saj so se na celotnem območju izvajale številne aktivnosti, ki so včasih povzročale precej težav, predvsem v prometu. 1. Obnova primarnega vodovodnega omrežja je v polnem teku v celotni občini. V KS Kog so se dela v zaključila, tudi sanacija cest je že izvedena. Izvajajo se še nekateri individualni priključki na novo omrežje. Dela izvaja KP Ormož s pod izvajalci. 2. Ureditev in razširitev lokalne ceste Kog-Curin je prav tako izvedena. Dela je izvajalo Komunalno podjetje 3. V letošnjem letu je bilo načrtovano tudi nadaljevanje del na »Košarkini hiši«. Dela 2. faze se še niso pričela, saj Občina Ormož ni bila uspešna na razpisu za nepovratna sredstva. Dela obsegajo obnovo kleti za kogovske vinogradnike, izvedbo sanitarij, prostora za žganjekuho in obnova ostrešja in fasade. V prejšnjem mesecu je bilo izvedeno javno naročilo in dela so oddana, tako, da se bodo pričela verjetno še v letošnjem letu če bodo vremenske razmere to dopuščale 4. Izdeluje se projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Lačaves-Jastrebci. Zemljišča za čistilno napravo so odkupljena, sedaj pa se izvaja postopek pridobivanja soglasij lastnikov. 3 5. Krajevna skupnost je izvajala nujna redna vzdrževalna dela na javnih poteh. Izvajalec Rajko Bukovec je opravil gramoziranje makadamskih cest, sanacijo asfaltne prevleke in kanalizacije v Gomili pri Kogu, položil kanalete in kanale na cesti Mali Kog, izvedel košnjo in delno sanacijo jarkov in bankin, počistil vejevje ob cestah, grederiral ceste po neurju in opravil druga manjša dela v skupni vrednosti cca. 18.000,00 EUR. 6. Zaradi manjše količine snega, vendar večje poledenelosti, je bilo težavno izvajanje predvsem posipavanja javnih poti, vendar ocenjujemo, da je ob manjših težavah izvajanje te službe bilo zadovoljivo in v skladu z zakonskimi določili. 7. Vzdrževanje vežice in pokopališča izvaja Dušan Prapotnik, pogrebno dejavnost pa koncesionar Dušan Bratuša. Izvedeno je bilo celotno pleskanje fasade in lesenih napuščev na vežici v vrednosti 1.650,00 EUR 8. Izvedli smo celotno pleskanje dvorane in vseh ostalih spremljajočih prostorov in prostorov KS. Vrednost del je znašala 1.800,00 EUR 9. Športnemu društvu Kog smo pomagali urediti asfaltno površino za potrebe košarke Izvedene investicije v KS Kog v letu 2014 PGD Vitan - Kog (gasilska oprema) 1.204 Projekti za kulturni dom Kog 4.514 Ureditev in razširitev LC 302151 Gomila-Vitan ter izgradnja pločnika, opornega zidu in javne razsvetljave v naselju Kog (505m) 253.693 Modernizacija JP 803381 Gomila (1150m) 125.863 Projekti za kanalizacijo in čistilno napravo Jastrebci in Lačaves ter odkup zemljišča za čistilno napravo 37.126 Obnova vodovoda na Gomili 17.439 SKUPAJ 439.839 Predvidene investicije za leto 2015 Košarkina hiša na Kogu 132.967 Modernizacija JP Kog in Vodranci (program še ni usklajen) 112.4100 Modernizacija - preplastitev LC 302061 Središče-Vitan-Kog (655m) 65.500 Projekti za kanalizacijo in čistilno napravo Jastrebci in Lačaves 4.200 Energetski pregled OS Kog 3.660 Kulturna dvorana 3.500 Sanacija plazov SKUPAJ 322.337 Svet Krajevne skupnosti Kog seje v letu 2014 sestal na petih sejah in ob sprotnih aktivnostih obravnaval finančni načrt in zaključni račun, sprejel je program vzdrževanja javnih poti in zimske službe, predlagal Občini Ormož več aktivnosti v zvezi z problematiko v krajevni skupnosti, itd. Obveščamo krajane, da je Občina Ormož ob koncu leta 2012 sprejela Odlok o občinskih cestah (Uradni vestnik Občine Ormož št. 14/2012) v katerem je med drugim določeno: 4 lastniki oz uporabniki zemljišč ob občinski morajo redno porezati veje dreves, žive meje in drugo tako, da ne segajo na cesto in ne poslabšujejo preglednosti ali drugače ovirajo in ogrožajo promet. prepovedano je onesnaževanje ceste, obračati na cesti s traktorji in plugi, odlagati v obcestne jarke material in drugo kar bi imelo posledico normalnega odvajanja meteornih voda in s tem poškodovanje ceste in ogrožanje prometa, nalaga obveznost imetnikov objektov ob cesti, da imajo nameščene strešne žlebove in odtoke speljane izven cestnega telesa. občinska inšpekcija bo v bodoče dosledno kontrolirala in kaznovala kršitelje Odloka o občinskih cestah.. Vsem, ki ste strpni ob izvajanju del in pri tem kakorkoli pomagate želim, da se še v naprej trudimo za lepši in prijazen Kog. Strokovni sodelavec za KS Kog Franci Trstenjak NOVOLETNO VOŠČILO Vsem krajankam in krajanom KS KOG želim v imenu sveta krajevne skupnosti ter v svojem imenu USPEŠNO, ZADOVOLJNO IN ZDRA VO leto 2015. Predsednik sveta KS Kog Slavko BEDEKOVIČ " Otvoritev obnovijenega odsei^a ceste iKpg-Qomiia Petnajstega avgusta letos, ko so na Kogu potekali Dnevi turizma, je bil eden od osrednjih dogodkov tudi otvoritev obnovljenega odseka ceste Kog-Gomila pri Kogu (iz centra Koga do tam, kjer se z glavne ceste odcepita kraka proti Malemu Kogu in v Ciganijo). Ali veste, da ta cestni odsek letos praznuje okroglo obletnico? V nadaljevanju prispevka boste razbrali, za kakšno obletnico gre. Qradnja nekdanje o/trajne ceste Vitan-Sv. 'BoCfent^na 'Kogu Ormoški okrajni zastopnik dr. Omulec je v letu 1901 dal izmeriti traso ceste Vitan - Sv. Bolfenk na Kogu in pozimi bili izdelani načrti, gradnja pa seje pričela 1902. leta. Se isto leto je bila cesta zgrajena do hiše Jožefa in Urše Kerenčič v Jastrebcih. Drugi del ceste, do cerkve Sv. Bolfenka je bil dograjen 15. oktobra 1903. 5 Cesto so pozneje večkrat utrjevali, med drugim tudi z ruskimi vojnimi ujetniki med prvo svetovno vojno. Qradnja ceste 'Kog - (jomiia Oktobra 1907 je okrajni zastopnik, skupaj z inženirji, pregledal možno traso ceste od cerkve na Kogu proti Ljutomer. Na pritisk Kodolitscha, takratnega veleposestnika, ki je imel »Stadlerovo klumpo«, je komisija odločila, da bo nova cesta speljana v Vuzmetince in ne po Bajzeku, po Dajčbauerovem ali Glažarovem klancu. Kodolitsch je tudi dosegel, da je bil z glavne ceste zgrajen krak ceste proti njegovemu posestvu na Klumpi. Načrti za cesto so bili pripravljeni v letih 1908 in 1909. Prvi odsek ceste naj bi bil končan leta 1910, v celoti pa bi cesta morala biti zgrajena do leta 1911, vendar so se dela nepredvideno zavlekla. Bilo je precej nesporazumov glede trase nove ceste, ki so se vlekli vse v leto 1913, v čas tik pred 1. svetovno vojno. Največ nesporazumov je še vedno bilo glede trase ceste Središče ob Dravi - Ljutomer in njene povezave do Sv. Bolfenka na Kogu. Nekateri prebivalci so se zavzemali za povezavo do Sv. Bolfenka iz Vuzmetincev, drugi pa so zagovarjali traso pod Staro goro. Na zborovanju, ki je bilo 29. junija 1913 v šoli na Kogu, je bila potrjena trasa pod Staro goro, saj so tudi Vuzmetinčanari ugotovili, da je tako najbolj racionalno} Novozgrajena cesta je bila prej globok in blaten klanec, ki je bil ob vsakem močnejšem deževju, še posebej v jeseni ali mokri zimi, praktično neprevozen, saj je klanec »zalezel«. Zemlja je z obeh strani zasipavala klanec, ki je bil suh le v najhujši suši, drugače pa večno v blatu, poln »žlakov«. Klanec je bil z obeh strani porasel s trnjem, z divjim šipkom, s kopinjem in plevelom. Na več mestih je bila v klancu pečina, ki je ovirala promet z vozovi. Vsi klanci so bili vrezani globoko v ilovačo (ponekod tudi do 10 m). Traso so izdolbli vozovi, vlečna živina in erozija. Ljudje so tem globokim klancem rekli »rupače« (»hrupače«). V teh rupačah so se otroci radi sankali, ko je zapadel sneg. Sneg seje v njih zadržal zelo dolgo, tudi še takrat, ko so po sepih že zacveteli zvončki, trobentice in dišeče vijolice. Zaradi ozkosti in strmine ter vijugavosti klancev so imeli vozniki poseben način sporazumevanja in urejanja »prometnega režima«. Ker se zaradi ozkih klancev niso mogli srečati vprežni vozovi, so se s pokanjem bičev in z glasnimi klici opozarjali na »promet« na ta način, daje eden od voznikov moral počakati ali na hribu ali pred zoženim delom klanca. Po večkratnih obnovah in poznejšem temeljitem gramoziranju je cesta postala normalna makadamska cesta do položitve prvega asfalta, kar seje zgodilo v letu 1973/74. Naj ob zaključku še povem, da smo na Kogu prvih 250 m asfalta od cerkve do poslopja nekdanje pošte položili v letu 1970 s sredstvi krajevnega samoprispevka. Kog je bil prva KS v takratni občini, kjer se je začelo z asfaltiranjem cest in to pretežno z lastnimi sredstvi. Takoj po tem je stekla akcija zbiranja sredstev za asfaltiranje trase od Vitana preko Koga do Gomile. Ta 6,5 km dolg odsek je bil dokončno asfaltiran v letu 1974 in Kogovčani so za ta odsek zbrali takrat astronomskih 100 mio dinarjev, ki jih je bilo izvajalcu, Komunalnemu podjetju Ormož potrebno plačati do oktobra 1975. Otvoritev asfaltirane ceste Vitan - Gomila je bila 18. avgusta 1974 na slovesnosti pred Lovskim domom na Kogu, ki se je zaključila, si lahko mislite, z velikim ognjemetom. To je bila zahvala Kogovčanom za velik materialni prispevek pri modernizaciji te ceste. Čestitke torej ob 40 letnici moderne ceste Vitan - Kog - Gomila. 1 Straža, 25. julij 1913. 6 Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili predsednik KS Kog Zdravko Hlebec in župan občine Ormož, ki je predstavil način financiranja in obnove tega cestnega odseka. V kulturnem programu so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora DU Zarja Kog in obe domači folklorni skupini. Farni župnik gospod Janeza Mohorič je blagoslovil novo prometno pridobitev. Tonček Luskovič Otvoritev oSnovCjenega odseka ceste v CjomiCipri cKpgu Sedemindvajseti julij etos je bil za nas vaščane Gomile pri Kogu zagotovo pomemben mejnik v razvoju naše vasi. Končno smo namreč dočakali otvoritev in modernizacijo naše ceste. Ta posodobitev ni zgolj pridobitev za tukaj živeče ljudi, pač pa za vse, ki tudi občasno obiščejo naše kraje. Hkrati pa kaže tudi na urejenost ne le vasi, temveč širše okolice. Otvoritve se je udeležila zavidljiva množica ljudi od blizu in daleč. Trak so prerezali ormoški župan in predsednik KS Kog ter najmlajši vaščani. Sledilo je prijetno druženje in pogostitev ob glasbi mladih kogovskih muzikantov. 7 Zavedati se moramo, da je ureditev osnovne infrastrukture eden od temeljnih predpogojev, da si bodo mladi ustvarili dom in družine v vaseh in da bodo videli v samem kraju perspektivo; da bo nenazadje v naših obmejnih zaselkih še sploh slišati jok in smeh otrok. Brez urejene osnovne infrastrukture v kraju ne moremo govoriti o njegovem razvoju, ampak lahko zgolj upamo na njegov obstanek. Zato vsi skupaj želimo, da bo v prihodnje čim več tovrstnih otvoritev in pridobitev za vse na našem Kogu. Andrej Pokrivač ^T . ^ {j , Nova točka, kom6inirane geodetske mreže tudi na %ogu Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerja Norveška geodetska uprava in Islandska geodetska uprava izvajajo projekt »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«, ob finančni podpori Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. V okviru tega projekta je predvidena izvedba več nalog, vsekakor pa je ena od pomembnejših vzpostavitev nacionalne kombinirane geodetske mreže. Nacionalna kombinirana geodetska mreža oz. geodetska mreža 0. reda bo služila kot osnovna geodetska infrastruktura za stalno spremljanje geodinamičnih procesov na območju države in bo dolgoročno zagotovila kakovostno georeferenciranje z vizijo vzpostavitve 4R referenčnega sistema. Mreža bo sestavljena iz 6 točk, katerih lokacije so bile izbrane na podlagi več različnih kriterijev: geometrijsko optimalna umestitev glede na obliko in velikost države, reliefne danosti, vegetacija in klimatske danosti (dostopnost, vidnost, razpored ...), geološke, hidrološke in geotektonske danosti (lokalna stabilnost, podtalnica, odmik od prelomnic ....), geodetski kriteriji (odprtost horizonta, možnost izvedbe meritev, vibracije, elektromagnetna sevanja ...) ter drugi vplivni dejavniki (javno lastništvo, bližina infrastrukture, dostopnost, skladnost s prostorskimi načrti občine in pridobitev pravice za gradnjo...). 8 Za vsako točko je bila izdelana projekta dokumentacija za samo gradbeno postavitev točke, pri čemer so sodelovali geodeti, geologi, geofiziki, gradbeniki in hidrologi. Lokacije točk v Sloveniji so (bodo) Prilozje, Kog, Areh na Pohorju, Šentvid pri Stični, Korada in Koper. Stabilizacija točk kombinirane geodetske mreže 0. reda Slovenije mora zagotavljati trajno lokalno stabilnost vseh točk. Vse točke morajo biti globoko temeljene, izdelane dovolj masivno iz armiranega betona. Vsako točko kombinirane geodetske mreže 0. reda sestavlja več referenčnih točk, na katerih se bodo izvajala različna opazovanja: GNSS meritve, geometrični nivelman, gravimetrične meritve ter terestrične meritve v lokalni mikromreži. Gradbena dela na prvih dveh točkah mreže so že končana, kar pomeni, da sta točki fizično stabilizirani in je nanju treba namestiti le še ustrezno opremo in izvesti meritve. To sta točki PRILOZJE in KOG. Lokacija točke Kog je v naselju Jastrebci, občina Ormož. Na isti parceli se nahaja seizmološka opazovalnica, ki je v lasti ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje). Na tej točki so mikropiloti vrtani in stabilizirani v globino 5,5 m in se končajo v glinovcu. Temelj antenskega stebra in primarne točke je AB-plošča premera 2 m in debeline 0,4 m. Vpetje plošče je izvedeno na treh armiranih mikropilotih DN30. Antenski steber je višine 2 m, pravokotne oblike, na njem bo nameščena GNSS-antena. Zavarovalne točke mreže so tri, na razdalji 30 m do 50 m, stabilizirane z vertikalnimi AB-piloti DN30, globine 5 m. Na zavarovalnih točkah je izvedena tudi drenaža za odtekanje podtalne vode. V antenskem stebru točke bo omarica za vso potrebno opremo, tako geodetsko kot telekomunikacijsko. Na točki bo nameščen tudi inklinometer z namenom spremljanja stabilnosti točke. V izogib deformacijam zaradi vremenskih pogojev, je antenski steber izoliran z mineralno volno in zaščitena z nerjavečo pločevino. V prihodnjem letu (2015) bodo stabilizirane še preostale nove točke mreže 0. reda. Po izgradnji bo na vseh točkah nameščena ustrezna oprema. Sledi povezava, izmera in vključitev točk kombinirane geodetske mreže v najvišje redove geodetskih mrež v Sloveniji. Postavitev teh točk predstavlja »fizični« mejnik pri vzpostavljanju povsem novega reda državnih geodetskih točk, ki bodo v bodoče predstavljale hrbtenico državnega geodetskega referenčnega sistema. Več o projektu je dostopno na http://www.qurs-eaD.si/ 9 Slike: Utrinki z gradnje točke Kog (foto: Klemen Medved in Nikola Popovič). Mag. Klemen Medved, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije LokaCne voCitve Leto 2014 bi upravičeno lahko imenovali leto volitev in referendumov. Res je, da so volitve in izražanje ljudske volje na referendumu ena od temeljnih pridobitev demokratičnih družb, vendar se izrabljanje teh institutov lahko spremeni v svoje nasprotje in se ljudem priskuti. Zato se ni treba čuditi, da na volišča prihaja vse manj ljudi, saj vsega skupaj ne jemljejo več resno, še posebej ne zato, ker so uvideli, da so to našo deželo »okupirale« politične stranke in politične elite, ki po vsakih volitvah skrbijo zgolj zase in za polnjenje svojih žepov in se za žalostne usode ljudi, ki so vse bolj lačni, brigajo bolj malo ali nič. Ljudje, oropani dostojanstva, obupujejo nad vse težjimi razmerami, v katere so nas pahnili različni tajkuni in povzpetneži in se sprašujejo, kako se je v dobrih dvajsetih letih lahko vse obrnilo tako navzdol. 10 Zato se je ob vsakih volitvah in ob vsakem referendumu potrebno vprašati tudi to, kako bomo nadzorovali delovanje izvoljenih predstavnikov ljudstva, kako bomo od njih zahtevali, da bodo ravnali odgovorno in v korist tistih, ki smo jih izvolili. Vse to kritično razmišljanje velja predvsem za nivo države, za parlament in izvršno vejo oblasti, manj to velja za lokalno okolje, čeprav tudi to ni imuno za različne odklone. Kakor koli že, 5. oktobra smo na lokalnih volitvah izvolili svoje predstavnike v Občinski svet, izvolili smo župana in izvolili smo nove člane sveta Krajevne skupnosti Kog. Nas, Kogovčane seveda najprej zanima, kakšno je novo vodstvo krajevne skupnosti. Volilnih upravičencev na Kogu je nekaj preko 700 Na volitvah 5. oktobra je bilo oddanih skupaj 294 glasovnic, od tega 4 neveljavne. Predčasnega glasovanja v Ormožu seje udeležilo 5 krajanov. Volilna udeležba na Kogu je bila slaba in sicer komaj 40%. Za člane Sveta KS Kog so na lokalnih volitvah kandidirali naslednji kandidati: 1. Za volilno enoto št. 1 - Gomila pri Kogu, kjer se je volil en kandidat: Jožef Balažic Ivan Nemec Sašo Balažic Izvoljen je bil Ivan Nemec 2. Za volilno enoto št. 2 - Kog, kjer sta se volila dva kandidata/ki: Nenad Zibrek Milan Hlebec ml. - Mihaela Grlica Tadeja Skrlec - Uroš Hlebec Ivan Kutnjak Izvoljena sta bila Tadeja Grlica in Ivan Kutnjak 3. Za volilno enoto št. 3 - Lačaves, kjer se je volil en kandidat/ka: Miran Zadravec Milan Kolarič Janez Lah Branko Curin Izvoljen je bil Miran Zadravec 4. Za volilno enoto št. 4 - Jastrebci, kjer se je volil en kandidat/ka: Melisa Gjura Pavel Rubin Jožko Kolarič - Dušan Prapotnik Izvoljen je bil Jožko Kolarič 5. Za volilno enoto št. 5 - Vitan, kjer se je volil en kandidat/ka: Slavko Bedekovič 11 - Ema Kolarič Sandra Bajuk - Mitja Mlinaric Izvoljen je bil Slavko Bedekovič 6. Za volilno enoto št. 6 - Vodranci, kjer se je volil en kandidat/ka: Milan Plemenič Ana Petek Slavica Munda Izvoljen je bil Milan Plemenič Volilna komisija je ugotovila, da so v svet KS Kog bili izvoljeni: 1. Ivan Nemec, rojen 30.01.1949 iz Gomile pri Kogu 52 2. Tadeja Grlica, rojena 16.06.1976, s Koga 37 3. Ivan Kutnjak, rojen 28.07.1961 iz Lačavesi 12 4. Jožko Kolarič, rojen 25.12.1964 iz Jastrebcev 24 5. Slavko Bedekovič, rojen 21.07.1973 z Vitana 17 6. Milan Plemenič, rojen 20.12.1985 iz Vodrancev 48 »Ji jji rji Na prvi, konstitutivi seji je za predsednika Sveta KS Kog bil izvoljen Slavko BEDEKOVIČ. Podpredsednik je postal Ivan NEMEC ČESTITAMO! * * * Vzporedno z volitvami v svete krajevnih skupnosti, smo volili tudi župana Občine Ormož in naše predstavnike v Občinski svet. Na volitve je prišlo 42,57 % volilcev Že tretji mandat bo župan Občine Ormož ALOJZ SOK, ki je prepričljivo zmagal že v prvem krogu volitev. Čestitamo! V občinski svet so bili izvoljeni: 1. Dr. Simon KOLMANIČ - Nsi 2. Jožica MEGLA - Nsi 3. mag. Tanja VAUPOTIČ - Nsi 4. Martin HEBAR - Nsi 5. Ivan RUŽMAN - Nsi 6. Mirko NOVAK-DESUS 7. Alojzija RAJH - DESUS 8. Vladimir PAJEK - DESUS 12 9. Marta MUNDA - DESUS 10. Valerija KOLENKO - SDS 11. Branko ŠUMENJAK - SDS 12. Mag. Danijel VRBNJAK - SDS 13. Emil TRSTENJAK - SLS 14. Zdravko HLEBEC - SD 15. Jani IVANUŠA-SNS 16. Rado ANTOLIČ - Zeleni Slovenije 17. Mojca ŽNIDARIČ - SMC 18. Miran KUHARIC - SMC 19. Monika IVANUŠA - SMC 20. Davorin KOVAČEC - SMC Obema članoma Občinskega sveta s Koga iskreno čestitamo in želimo, da čim uspešneje zastopata interese Koga! DRUŠTVENA DEJAVNOST V NAŠEM KRAJU Antonov vsakdanjikom 'Kogu Pred petimi leti se nas je zbrala skupinica v Mundovi kleti in ustanovili smo Društvo Antonovanje na Kogu. Namen društva je celoletna promocija turističnih, kulinaričnih, kulturnih in verskih dogodkov v našem kraju. Največ pozornosti pa posvečamo vsakoletnemu večdnevnemu češčenju ob prazniku sv. Antona Puščavnika. Takrat je potrebno poskrbeti za številne malenkosti, da vse lepo teče, in da so zadovoljni tako domači kot tuji romarji. Ker je zalogaj za žal ne preveliko ekipo kar velik, nam pomagajo domača in okoliška društva ter posamezniki. Zelo se veselimo te pomoči in smo tudi zelo hvaležni zanjo. Tako vedno znova dobi ta praznik svoj posebni pečat, vsako leto se med sabo prepletajo tradicionalni dogodki z novimi presenečenji. Priprave na praznik, pogovori o praznovanju in same prireditve pa naredijo dolge, zimske večere lepše in zanimivejše. Za nami je prva petletka. Društvo je del kogovskega celoletnega življenja, a se mi zdi, da se v vsem tem obdobju še nismo dovolj predstavili, da bi spoznali našo pot in vizijo. Ko smo na ustanovni seji, kjer sem imel čast, da sem kot »poldomačin« in idejni vodja tudi predsedoval, iskali vsebinske temelje našega druženja, smo kot vodilo delovanja povzeli predvsem to, da društvo svetu predstavi Kog in njeno cerkev kot romarski kraj. 13 Prostor, kamor prihajajo že skozi dolga leta romarji po blagoslov in prošnjo za dobro letino, danes bi bolj moderno rekli po navdih, čemu in zakaj preživeti dolge ure na poljih, v hlevu in vsakdanjih opravilih. Ljudje skozi stoletja iščemo skrite kotičke, kamor se v svoji nemoči ali ob svojem veselju zatekamo. Vsake toliko radi poromamo sami vase. Vsake toliko pa tudi radi delimo svoje veselje z drugimi. Radi potujemo, ker nas to izobražuje. Radi romamo, ker nas to notranje bogati. In kogovska cerkev je skozi desetletja bila romarska cerkev, čeprav se o tem tako ni govorilo. V društvu smo veseli, ker se je pojem romarske cerkve počasi začel uveljavljati med ljudmi. Če ne toliko doma, pa vseeno slišimo in preberemo drugod, da imamo na Kogu ne samo cerkev, ampak romarsko cerkev. To pa pomeni, daje Kog kraj, ki ga radi obiskujejo tujci, ker se vedno znova počutijo zaželjeni, dobrodošli in se počutijo dobro. Ker jih obisk pri nas bogati. Glavno poslanstvo društva tako pridno izpolnjujemo. Ko smo pisali ustanovni statut društva ob pokušanju dobre kapljice gostitelja, smo zastavili zraven promocije romarske cerkve tudi načine, skozi katere dosegamo ta cilj. Društvo tako promovira naš kraj preko turističnih, kulinaričnih, kulturnih in verskih dogodkov. In to ne samo na Antonovo, temveč skozi vse leto. Zato nas najdete povsod, kjerkoli lahko pomagamo ali oznanimo svetu, da imamo željo narediti nekaj več pri promociji našega kraja. Predvsem imamo željo spisati lepo zgodbo o kraju, kjer ne pridelujemo samo dobrega vina ampak počnemo marsikatere zanimive reči in seveda tudi pridelujemo dobro vino. V društvu smo poskrbeli, da pišemo to knjigo o Kogu, ta Antonov vsakdanjik tudi skozi novodobna glasila. Tako imamo urejeno spletno stran www.antonovanje.si, kjer najdete veliko arhivske vsebine o dogajanju v našem kraju. Tukaj zbiramo vse, kar najdemo zapisanega o kraju. Seveda je stran živa in z veseljem dodamo vsako vašo pobudo in zapis, pošljite ga. Imamo dobre temelje, skozi katere se lahko že sedaj predstavljamo svetu. Še bolj pa Antonov vsakdanjik živi preko Facebook profila, ki nam omogoča sprotno obveščanje o dogodkih v našem kraju Portal povezuje med sabo več kot 500 prijateljev našega profila. Tako ohranjamo v stiku ljudi od blizu in daleč. Prav prijetno je pogledati obvestilo o kakšnem novem dogodku ali pa zadnjo fotografijo kraja, čeprav smo nekateri dostikrat več sto kilometrov daleč. Tudi tukaj vas vse tiste, ki ste mogoče spregledali to naše pojavljanje, vabimo, da se nam pridružite, kaj zapišete, se predstavite in zadihate z nami. Pišemo živo zgodbo o Kogu, o Kogovčanih, o ljudeh, ki radi obiskujejo naše kraje, o vsem, kar nas povezuje s svetom. Slišati, kako je bilo nekoč in narediti nove zgodbe za naše potomce. Tudi to je poslanstvo našega društva. V današnjem svetu se vse preveč vrtimo okrog stvari, ne nazadnje tudi okrog denarja in časa, vse manj pa okrog srčnih zgodb, ki nam polnijo dušo. Tudi zato so naši načini približevanja romarskega kraja in Antonovanja ljudem od blizu in daleč predvsem zgodbe. Ko skozi kulinariko opisujemo naše življenje, je del našega pričevanja vezano tudi na dogajanja okrog kolin, praznika Antonovanja, prašičkovega Antona. Kjer so koline, so tudi čurke. In ne samo te. Curkarijada živi in je še vedno edino tekmovanje v ocenjevanju čurk na svetu. Trudimo se, da bi s pomočjo tega dogodka vzpostavili spet nazaj tisto, kar smo pred leti izgubili: pravi odnos do hrane. To ni lahko, še posebno danes, ko je hrane preveč, ko se na hrano gleda zgolj kot na nekaj, s čemer se da zaslužiti. Ko je hrana dostikrat tudi jedro sporov. Pa ne zato, ker bi nam je primanjkovalo, ampak ker se ljudje kregajo predvsem o cenah, količinah, kvaliteti, konkurenci.. Kjer je hrana postala zgolj in samo stvar, izdelek. In nikakor več prijetna zgodba, ki je prej kot naš želodec polnila našo dušo. Živimo v času, kjer imamo posebne kontejnerje za organske odpadke, poljubljanje odvrženega kruha pa se nam zdi smešno in bedasto. Živimo v času, ko odvažamo živino v desetinah in se jezimo, da zanjo komaj iztržimo dosti denarja za tank nafte. Otrokom pa razlagamo zgodbe, kako so nekoč 14 babice kuhale krompir prašičem, jim dajale imena. In da so koline bile praznik. A nam verjamejo? Si sploh znajo to predstavljati? Govorimo si, da so pač taki časi, da tega ne moremo spremeniti, da svet gre naprej. Pa ni tako. V svetu cenijo samo tisto hrano, ki ima za sabo prijetno zgodbo. Vse ostalo je samo balast, hitra hrana za napolniti želodec. Tudi curke so lahko prenašalke tistih zgodb, ki smo ji dolgo nazaj izgubili in pozabili. Sv. Anton Puščavnik, zavetnik prašičerejcev in živinorejcev prav kliče po tem, da bi se morali zamisliti o našem odnosu do hrane. Časi in država, v kateri živimo, prav kliče po tem, da bi se morali zamisliti o našem odnosu do hrane. Če nimamo odnosa do hrane, tudi nimamo pravega odnosa do dela, ki ga vlagamo v pridelavo le-te. Ko skozi turistične dogodke pogledamo naš kraj, ne moremo mimo vina. Odnos do vina in zgodbe o vinu. Tudi tukaj nam manjka zgodb. Vino in posredno obiskovalci, ki po vino prihajajo v naše kraje, občudujejo naše vinograde in naš kraj, iščejo zgodbe in ne zgolj litre. In te zgodbe so skrite v naših starih običajih. Pišemo jih skozi ples, skozi petje, skozi šale in opise našega življenja v kraju. Obiskovalci, romarji, si zapomnijo samo te zgodbe. Tudi tukaj nas je čas in okolje potisnil v neko situacijo prostega teka, kjer ne znamo ne naprej, ne nazaj. Vino je postalo izdelek, ki ga gledamo samo še skozi prodan liter in skozi ceno na liter. Prav žalostno je bilo letošnje res zelo obiskano martinovanje v Mariboru. Trg poln ljudi, razbite steklenice po tleh, hodili smo po vinu, tekmovanja v tem, kdo ga prej in kdo ga več popije. Ker je poceni. Ker gaje potrebno uničiti. Prav žalostno je hoditi po politem vinu, hkrati pa se spomniti babice, ki je pred leti, ko je še lahko, pobirala vsako jagodo pod trsom. Iz vsake jagode teče in za vsako jagodo teče znoj. Opisano martinovanje je bil dogodek brez vsebine. Dogodek, ki ne pripelje tujca v naše kraje, ki naredi vino še cenejše in brez vrednosti. Turizem so ljudje, ki iz kraja, ki so ga obiskali, povlečejo prijetno, toplo in srčno doživetje. Turizem je prijetna izkušnja, ki se je spominjamo še leta. Prijetna zgodba, lepo preživet čas. In ne poceni, po tleh razlit izdelek, ki nam pokrije proizvodne in prodajne stroške. V društvu se trudimo, da poskušamo pomagati pri pisanju prijetnih turističnih zgodb v našem kraju. Zato pomagamo, če je le mogoče, pri vseh prizadevanjih drugih društev, ki predstavljajo naš kraj po svetu. V društvu skrbimo tudi za majhne kulturne dogodke, ki se odvijajo v celem letu. Dostikrat v povezavi z verskimi običaji in prazniki. Organizacija izdelave adventnih venčkov, pomoč pri miklavževanju, pomoč pri organizaciji polnočnice, pomoč pri organizaciji bolfenške nedelje in drugih dogodkov, ki potrebujejo več rok. Seveda se veliko energije vlaga v prireditev Antonovanja, kjer poskušamo vsako leto pripraviti lep kulturni večer in pomagati pri nedeljskem proščenju. Ti dogodki so zgodbe, ki se pišejo na novo in so napisane za naše potomce. Da ne postanejo nedelje enake delavnikom in da ne postanejo prazniki samo še dela prosti dnevi brez vsake vsebine. Če se ne znamo ustaviti in praznovati, se zahvaliti za naše delo, potem postane delo brez prave vrednosti. Izgubljen čas, ki ga moramo pozabiti, da so le plačani računi in skupnost, ki ji pravimo država, zadovoljna. Prazniki nas ustavljajo, da se zavedamo našega bivanja na svetu. Kulturni dogodki nam povedo, da smo več kot le živi stroji. Vsake toliko se je potrebno ustaviti in pogledati svet okoli sebe. V društvu se trudimo, da ne pozabimo na to, da smo se nekoč znali ustaviti, se poveseliti, izraziti različna čustva skozi melodijo ali besedilo. Po svojih močeh poskušamo praznike narediti lepše in duhovno bogatejše. Vse to je naše poslanstvo in vse to počnemo zadnjih pet let. Veseli smo vsake pomoči, vsakega novega člana ne glede na leta, ne glede na to, kaj zna. Če ima le željo sodelovati v našem poslanstvu po svojih najboljših močeh. Več rok lahko veliko več naredi. Veseli in hvaležni smo za vsako novo idejo. Po najboljših močeh vsak s svojimi znanji in sposobnostmi jih poskušamo pripeljat v življenje. Veseli smo tudi finančnih prispevkov, brez 15 katerih žal ne gre. Čeprav poskušamo izpeljati dogodke s čim manjšimi stroški, brez sredstev ne gre. Tudi tukaj se zahvaljujemo za nazaj vsem našim sponzorjem in donatorjem. Tudi za donacije v obliki majhnih stvari, kot je recimo pladenj peciva ali kakšen liter soka. Kot ste skozi naše petletno udejstvovanje opazili, si ne želimo, da bi Antonovanje na Kogu postal izdelek. Želimo pisati prijetno zgodbo Antonovanja, živeti prijeten celoleten Antonov vsakdanjik. Tako bomo kraj, v katerega bo priromal še kakšen nov romar in preživel lepe trenutke z nami. Romarska cerkev na Kogu in z njimi Kogovčani od blizu in daleč pozdravljamo vse popotnike ob dogodkih Antonovanja in skozi vse leto v našem kraju. Ivan Škrlec, član društva Antonovanje na Kogu Vati (jeni na prireditve -Antonovanje 2015 Tudi v okviru Antonovanja 2015 pripravljamo v sodelovanju z drugimi društvi niz prireditve, ki se bodo zvrstile v mesecu januarju prihodnje leto. Ker je bilo treba tekst za Novice oddati na začetku decembra, objavljamo le okviren program dogodkov, natančneje pa vas bomo o dogajanju obvestili januarja z zloženko, program in vse morebitne spremembe in novosti pa bomo sproti objavljali na naši fb strani in na spletni strani Društva Antonovanje na Kogu. www.antonovanie.si. • "Čurke in vino" - sobota, 10. januarja • Tradicionalni Antonov koncert - sobota, 10. januarja • Senzorično ocenjevanje čurk - četrtek, 15. januarja • Odprtje Razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju - petek, 16. januarja • Tradicionalno Antonovo kegljanje - sobota, 17. januarja • "Ostati na kmetiji, DA ali NE?" - javna, aktivna debata, kjer je zaželjeno tudi sodelovanje "občinstva", ki postavlja vprašanja, dodaja komentarje. Sodelovali bosta debatni ekipi Gimnazije Ormož in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer - sobota, 17. januarja • Čurkarijada - sobota, 17. januarja • Srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnih vozil - nedelja, 18. januarja • Slovesna sv. maša z Antonovim žegnanjem - nedelja, 18. januarja • Antonov turnir v malem nogometu - sobota, 24. januarja Tudi letos bomo pred cerkvijo sv. Bolfenka postavili božično drevo in če nam bo vreme naklonjeno, organizirali Pohod z baklami k polnočki. Iskreno vabljeni! 16 Čas hiti, svet se spreminja, naše želje pa ostajajo vedno enake.., Blagoslovljen in miren Božič, v novem letu pa obilo dobrega! Za Upravni odbor Društva Antonovanje na Kogu Slavica Munda Delovno Četo v turističnem in IšuCturnem društvu H(pjj Pred nami je čas, ko društva pregledajo, kaj vse so postorila v iztekajočem letu. Opravljeno je bilo veliko dela, na katerega ste že kar malo pozabili pa vendar seje vredno nanj spomniti. »Kulturni« del društva je v tem letu imel kar nekaj nastopov s folklorno skupino, ki jo tvorijo predvsem naši upokojenci. Sodelovali smo na prireditvi ob »Čurkarijadi«, obiskali smo dom starejših občanov v Ormožu, kjer so se nas zelo razveselili naši Kogovčani, ki živijo v domu. Ob tej priložnosti smo jih pogostili z dobrotami kogovskih gospodinj in z dobrimi vini naših vinogradnikov. Folklorniki smo se ojunačili in nastopili na območni reviji folklornih skupin. Nastopili smo tudi ob 20. obletnici društva ter imeli mednarodni nastop na Hrvaškem, Nastopali smo tudi na prireditvah - dnevi turizma. Posebej smo veseli, da je nastala nova, mlajša folklorna skupina, ki je imela prav tako že prve nastope in se sedaj ukvarja tudi s tem, da si pripravi in izbere prave folklorne kostume. Največji problem so stari čevlji, škoda, da so jih pri marsikateri hiši pospravili za vedno, nam pa bi sedaj prišli še kako prav. Že v mesecu maju smo organizirali ocenjevanje vin, ki jih pridelajo naši vinogradniki. Rezultati vin, ki jih oceni strokovna ocenjevalna komisija, so več kot odlični. Kogovski vinogradniki, tako tisti že znani in drugi manj znani, pa zato nič manj pomembni, vedno znova dokazujejo, da sodijo v sam vrh našega vinorodnega okoliša. Manjka jim samo zadostne promocije. Dnevi turizma 2014 so potekali ob sodelovanju drugih društev v kraju. 17 Naj vas spomnim samo na nekatere: • V soboto, pred tednom turizma je potekalo kolesarjenje po »Šiponovi vinski cesti«. Potrebno bo razmisliti, kako zastaviti to prireditev, predvsem pa kako jo ustrezno reklamirati, da bi po tej čudoviti cesti kolesarilo čim več ljudi. Letos jih je bilo premalo! • Društvo upokojencev Zarja Kog je organiziralo kegljanju upokojencev, mladi pa so že drugo leto zapored pripravili letni kino na prostem. • Petnajstega avgusta smo pripravili kulturni program ob otvoritvi obnovljene ceste proti Čurinu. • Razstava, ki so jo organizirale kmečke gospodinje na temo: »doma narejeno darilo« je bila enkratna in unikatna. Hvala vam kmečke ženske! • V sodelovanju z radiom Prlek je ponovno zazvenela ljudska pesem in glasba na javni prireditvi »Spilamo in gučimo po domače« • Veliko obiskovalcev je doživelo lepo nogometno športno nočno vzdušje na športnem igrišču v organizaciji Športnega društva Kog in veseli smo, da jim že vrsto let to uspeva, pa še vreme jim je tokrat služilo. • Osrednja prireditev Dnevov turizma na Kogu sta bila vinski festival in KRONANJE ČETRTE KOGOVSKE VINSKE KRALJICE, ki je postala POLONA KOLARIČ IZ JASTREBCEV. Festival vin, pridelanih na Kogu so se udeležili odlični vinogradniki, vinski vitezi omizja Ptuj-Ormož z vinskim konzulom dr. Korošcem iz Ptuja, naša kogovska vinska kraljica Špela Borko, ki je še zadnjič gostila vinske kraljice, saj je letos predala krono novi kogovski vinski kraljici. 18 Zbrali so se tudi številni ljubitelji dobre vinske kapljice. Letos je komisija ocenila 33 vzorcev. Komisiji je predsedovala enologinja Lidija Ruška. Na ocenjevanje so vinogradniki dali praktično vse sorte. Rezultati so bili naslednji: OCENJEVANJE VI N 2014 Zap.št. St. vz. Sorta/lastnik Ocena 1 22 ZVRST 2012, Turistično in kulturno društvoKog 18,03 2 16 ZVRST 2013, Marčec Drago 17,97 3 6 ZVRST 2013, Balažic Marijana 17,97 4 8 ZVRST 2013, Topolovec Anton- Irena 18,08 5 13 SIPON 2013, Radolič Stanka-Sandi 17,63 6 35 SIPON 2013,Borko Rajko 18,10 7 7 SIPON 2013, Topolovec Anton-Irena 18,23 8 4 SIPON 2013,Družina Zibrek 18,10 9 10 Laški rizling 2013,Medik Otmar 18,10 10 17 Laški rizling2013,Marčec Drago 18,20 11 14 Laški rizling 2013, Radolič Stanka-Sandi 17,98 12 34 Beli Pinot 2012, Munda Miro 18,16 13 18 Beli Pinot 2012, Dogša Jurij 18,30 14 12 Beli Pinot 2013, Plohi Avgust-Olga 18,36 15 32 CHARDONNAY 2013, Lukman Milan 18,30 16 21 Renski rizling 2013, Kirič Ivan 18,06 17 26 Renski rizling 2013, Plemenič Miran 18,33 18 5 Renski rizling 2013, Družina Zibrek 18,20 19 20 SAUVIGNON 2013, Kirič Ivan 18,10 20 30 SAUVIGNON 2013, Grlica Franc 18,23 19 21 9 SAUVIGNON 2013, Medik Otmar 18,26 22 11 Muškat otonel 2013, Munda Gregor 17,70 23 28 Muškat otonel 2013, Plemenič Miran 18,26 24 15 Muškat otonel 2013, Radolič Stanka-Sandi 18,23 25 29 TRAMINEC 2013 ,Grlica Franc 18,30 26 27 TRAMINEC 2013,Plemenič Miran 18,43 27 36 Rumeni Muškat 2013, Borko Raj ko 18,03 28 19 Laški rizling IZBOR 2012, Dogša Jurij 19,06 29 31 Sipon IZBOR 2011,Grlica Franc 19,11 30 1 Rumeni muškat IZBOR 2012, PRA-VinO 19,23 31 25 CHARDONNAY IZBOR 2011,Plemenič Matej 19,36 32 24 Laški r. IZBOR 2010, Plemenič Matej 19,50 33 2 MILENIUM Renski r. Jag. Izb. 2000,PRA-VinO 19,85 34 3 Laški riz. Suhi jag. Izb. 2012, PRA-VinO 19,95 35 23 Modra Kavčina-potomka stare trte, TKD Kog 18,00 36 33 Modra Frankinja 2011, Cabot Liam, Lačaves 17,96 Iskrene čestitke vinogradnikom za vrhunska vina! 20 Marta Hlebec je tudi letos, ob pomoči kmečkih gospodinj, pripravila jedi, ki so se kuhale nekoč in se že kar korajžno vračajo na marsikatero domačo mizo. Na zunanjem prireditvenem prostoru je Ksenja Lukman poskrbela, da se je kadilo iz kotličkov, ko so ekipe tekmovale v kuhanju kisle žiipe. Ta dan smo postavili klopotec in se ob zvokih ansambla mladih kogovskih muzikantov družili v šotoru na prireditvenem prostoru, ki nam gaje velikodušno postavil Borko Jožek. Vse našteto je zahtevalo od vseh veliko truda in napora, težav s financami, ker se poznajo krizni časi. Slabo vreme nam je pokvarilo priprave na trgatev trte pred KS Kog. ajbolj pa se veselimo uspehov mladih kogovskih fantov - pevcev in muzikantov. Vse čestitke gredo za njihov pogum in uspeh! Vsi skupaj si želimo, da bi društvo delalo še naprej, da bi nam bili časi bolj naklonjeni, da bi znova zasadili še kakšno novo vrtnico, da bo Kog še lepši in da bomo »vkup držali«. V novem letu pa vsem želim zdravja in še enkrat zdravja! Turistično in kulturno društvo KOG Predsednica:Anica Pevec kronanje četrte kosovske vinske iqaijice Letošnje leto je potekel mandat tretji kogovski vinski kraljici Speli Borko. Na osrednji prireditvi dnevi turizma na Kogu, je po končanem festivalu vina, pred številno množico obiskovalcev in v prisotnosti vinskih vitezov in vinskih kraljic, potekala predaja krone in kronanje četrte vinske kraljice Koga. Komisija je po preverjanju za to častno poslanstvo izbrala POLONO KOLARIČ iz Jastrebcev. Polona Kolarič je rojena 3.1.1994. Osnovno šolo je končala v Miklavžu pri Ormožu, nato pa Srednjo Biotehniško šolo v Mariboru. Sedaj je študentka 3. letnika Vinogradništva, vinarstva in sadjarstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Nova vinska kraljica je po kronanju izrekla tudi svečano prisego: »Kot četrta izvoljena Kogovska vinska kraljica, vesela in ponosna prevzemam krono vinske kraljice, ki jo bom nosila z vsem spoštovanjem in odgovornostjo, kot simbol vinske trte in vina, tega najžlahtnejšega kar zraste na Kogu. Poslanstvo, ki mi je zaupano z izvolitvijo za vinsko kraljico, razumem kot zahtevno nalogo, ker je vino plemeniti dar narave in žlahtna ter kulturna pijača za vsakogar. 22 Zavedam se, da moramo vsi, ki želimo dojeti to silno življenje v vinu, imeti pošteno srce in plemenito dobroto ter iskreno ljubezen do krajev, kjer zraste in do ljudi, ki pridelajo ta najžlahtnejši sad. To spoznanje in resnico želim kot Kogovska vinska kraljica širiti med ljudmi povsod tam, kamor bom povabljena. Vsem želim povedati, da v tej žlahtni kapljici ni samo obilo sonca in prelestnih okusov ampak tudi mnogo trdega dela in žuljavih rok vinogradnikov. Kot četrta izbrana kogovska vinska kraljica bi želela zastopati in predstavljati tudi vinogradnike Ormoške občine in njihova vina širom po Sloveniji«. Ofičutfa fcaCjice Spete-po predaji fcjone Letošnje poletje, predvsem mesec avgust, je zame bil neskončno lep, poseben in nepozaben. Mesec avgust je bil mesec poln čustev, kajti zaključila sem svoje dvoletno kraljevanje in predala krono. V tistem času sem bila izredno zadovoljna, kajti ko sem se ozrla nazaj, sem ugotovila, da sta za mano dve čudoviti leti ...dve leti polni novih ljudi, novega znanja, dogodivščin in prijateljstev, dosežkov, čudovitih krajev, vrhunskega vina in vinarstva. Ne morem se opredeliti, po čem sem si ti dve leti najbolj zapomnila in kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin ... vsak dogodek je bila zgodba zase in vsakič ko sem si nadela krono sem čutila pripadnost Kogu. Zagotovo in brez pomislekov pa lahko rečem, da sem bila izredno ponosna, da so vsi vedeli, da sem Spela s Koga, Spela ki se ji oči zasvetlikajo in srce zadrhti ko govori, daje Kog njen košček raja na Zemlji. Špela Borko 23 Hvala Špela za vse, kar smo s tabo, 3. Kogovsko vinsko kraljico, doživeli v dveh letih in hvala za odlično opravljeno poslanstvo! PoCona 9(p[arič - četrta kogovska vinska fcaijica nam piše Minili so trije meseci odkar sem stopila na svojo kraljevo pot kot četrta Kogovska vinska kraljica. Okronana sem bila 16. Avgusta letos, ko so na Kogu potekali Dnevi turizma. Ob prejetju krone sem spoznala, da bosta ti dve leti kraljevanja, ki sta pred mano, nekaj čudovitega. Po treh mesecih lahko povem, da sem se udeležila že 11 uradnih dogodkov, na katerih s ponosom povem da sem s Koga in predstavljam Kogovske vinogradnike, vinarje in sam Kog, ki lahko ponudi toliko lepega. Svojo pot sem začela v Vipavi, nadaljevala v Mariboru, Svečini, Ptuju, Gornji Radgoni, Cerkvenjaku in se marsikje drugje, kjer smo z ostalimi kraljicami doživele lepe skupne trenutke. V tem času sem se veliko naučila, obiskala lepe kraje, spoznala veliko novih ljudi in spletla nove prijateljske vezi. Kraljice smo poleg ogledov kleti, vinogradov, raznih degustacij, bile deležne voženj s starodobniki, imele pa smo tudi priložnost poleteti z ultra lahkimi letali. Vsega tega pa ne bi doživela, če ne bi bilo moje družine, ki mi stoji ob strani in me podpira. Posebna zahvala gre tudi 3. Kogovski vinski kraljici Špeli Borko, ki me je spodbujala od samega začetka, mi podala ogromno informacij, odgovorila na vsako moje vprašanje in me tako popeljala na mojo kraljevsko pot. Prav tako hvala tudi prvi Kogovski vinski kraljici Mateji Prapotnik indrugi Kogovski vinski kraljici Aleksandri Kelemina, saj so vse tri s Spelo odlično pripomogle k večji prepoznavnosti Kogovskih vinogradnikov in Koga. Jaz pa obljubim da se bom trudila to nalogo nadaljevati. Polona Kolarič Kjnečkežene s %oga - razstava doma izdetanih spominkov Kmečke žene s Koga smo se letos odločile, da ob dnevih turizma na Kogu pripravimo razstavo doma narejenih spominkov. Razstava je bila postavljena v prostorih obnovljene Košarkine domačije. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem,ki prispevali svoj čas ali izdelke za razstavo. »Če ti cuker fali, poniicaj spodje recept« Dandanes, ko težko najdemo čas drug za drugega, je še posebej lepo, če redke skupne trenutke polepšajo tudi darila, narejena doma. Tako smo razmišljale letos, ko smo Kmečke žene s Koga pripravljale razstavo z naslovom Doma narejeno darilo. Predstavili smo darila, za katere smo dobili navdih in material v domačem okolju. Razstavljeni je bila košara domačih semen, domače žganje, mrmelade, suhe češnje, domače večbarvne testenine, sireki, klobasa, šopki, pleteni prtički... Vse to je bilo lično in izvirno aranžirano. To je le nekaj idej, kijih lahko uporabite ob bližajočih praznikih. 25 '1 Za konec pa bi vam rada ponudila recept za MEDENA SRCA. Sestavine: 1,1 kg mehke moke - 40 g sode bikarbone lkg bolj toplega cvetličnega medu - 4 jajca Mehko moko ter sodo bikarbono pomešamo, dodamo topel tekoč med, dobro pomešamo, na koncu dodamo 4 jajca ter ponovno premešamo. Maso pustimo stati od 12-24 ur v hladilniku ali na hladnem. Testo enakomerno razvaljamo na 7-8 mm debeline in izrežemo z modelčki. Pečemo pri 190 stopinjah 7 minut tako, da dobijo lepo svetlo rjavo barvo. Pečene ohlajene srčke pobarvamo z raztopljenim sladkorjem, kateremu dodamo rdeče barvilo, jih okrasimo in nanje prilepimo ali napišemo lepo voščilo. SREČNO v letu 2015! Za aktiv kmečkih žensk s Koga Ksenja Lukman 26 Vtnogradnišl^e vaške igre Že tretje leto zapored so v nedeljo, ob zaključku turističnih dnevov na Kogu, na športnem igrišču potekale šaljive vinogradniške vaške igre. Organizira jih Športno društvo Kog ob sodelovanju TKD Kog. Ta dan je namenjen sprostitvi organizatorjev pa tudi preizkušnji in tekmovalnosti ekip, ki se prijavijo. Tudi letos je bilo veselo, tako tekmovalci, kot gledalci so se nasmejali in zabavali do obisti. Po razburljivih bojih je prehodni pokal osvojila ekipa folklorne skupine Podkev iz Miklavža. Poglejte kako zabavno je bilo: 27 K&Cturno društvo X[opotec se predstavi \ Kulturno društvo Klopotec Kog deluje že šesto leto. Svoj naslov je našlo kar Pri vodji skupine »Porini pa počini« doma, saj ima Ivan Kocjan prostor, ki je i/ namenjen prav delovanju društva. V tem prostoru se marsikaj dogaja, tu so llčot; vaje ljudskih godcev in dramske sekcije, tu se izdelujejo instrumenti, pa tudi televizijska snemanja, ki jih je bilo kar nekaj. Ta prostor si je ogledal in v njem ustvarjal že marsikateri znan obiskovalec, tudi Boštjan Romih z družino. V svojih prvih začetkih je skupina Porini pa počini štela kar osem članov, vendar seje število delujočih v skupini v letih delovanja spreminjalo. Sedaj so v skupini trije, saj sta jih v letošnjem letu zapustila Oton in Ana Habjanič, ki sta bila v skupini že od ustanovitve. Bolezen pač terja svoje. Sicer pa člani društva delujejo že dalj časa, najprej pod okriljem Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu. Letos skupina Porini pa počini praznuje že 12 obletnico. V tem času se je marsikaj zanimivega zgodilo, tudi to, da smo šli na nastop en dan prehitro, pa nič zato so rekli muzikanti in zaigrali kar delavcem, ki so pripravljali oder. Ogromno ljudi v Sloveniji in izven meja pozna našo najbolj znano predstavo Zofijina kavarna, pa tudi skeče, ki popestrijo nastope. Društveni koncert smo letos pripravili na Turistični kmetiji Puklavec v avgustu. Nekaj odmevnejših nastopov skupine Porini pa počini, je bilo štiridnevno sodelovanje na Hafenfestu ob Vrbskem jezeru, tri dni že deseto leto gostujemo v Barnbach-u, sodelovali smo na treh Musikantenstadl v Avstriji. V letošnjem letu so nas večkrat povabili na snemanje Gostilne pri Francet, bili smo na TV Celje, pri nas je bila posneta oddaja za TV as Murska Sobota in še ena bo v januarju. Vsako leto sodelujemo na Ljubljanski vinski poti, ki je bila letos dvakrat. Nastopi v oddaji Polka majolka so pripeljali tako daleč, da smo v novembru bili soorganizatorji le te, ki je bila posneta v Miklavžu pri Ormožu. 28 Če želite pa lahko pridete 27.12 na Pogačarjev trg v Ljubljano, ker bomo nastopili v večernem času, če boste pa doma vas morda presenetijo in vam pridejo zaigrat in zaželet veliko dobrega v letu, ki prihaja. Srečno vsi in srečno člani društva Klopotec Kog! Kulturno društvo Klopotec Kog Cvetka Kocjan gasiki Vitan o Cetu 2014 December, mesec, ki naznanja konec, ter začetek nečesa novega, novih izivov, nalog in doživetij. Pa vendar se najprej ozrimo nazaj, nazaj v leto, kije skoraj že za nami. Čeprav je letošnje leto v našem društvu minilo zelo hitro, nam je prineslo marsikaj. Na žalost tudi naravne in druge nesreče. Tudi letos smo, kot že vrsto let do sedaj opravljali redarsko službo, in s tem pomagali društvom v KS Kog. Tako smo Društvu Antonovanje na Kogu, pomagali na njihovih prireditvah ob godu sv. Antona, Steyer klubu Kog na tekmovanju v oranju, TKD Kog pri organizaciji dnevov turizma na Kogu, in drugih prireditvah, tudi na šoli. Sodelovali smo pri organizaciji Državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, ter Državnega gasilskega tekmovanja članic in članov, ter starejših gasilk in gasilcev za memorial Matevža Haceta, ki seje v organizaciji GZ Ormož odvijalo maja v Ormožu. Skupaj Nekaj članov seje udeležilo strokovne ekskurzije v organizaciji GZ Ormož, ogledali smo si Luko Koper, ter rudnik živega srebra v Idriji. Dva člana sta opravila nadaljevalni tečaj za gasilca in si s tem pridobila čin gasilec! V mesecu oktobru, smo se udeležili sektorske vaje v Lahoncih, izvedli pa smo tudi evakuacijo šole na Kogu, ter ucencem predstavni nase aeio in opremo. Veterani so se udeležili srečanja veteranov GZ Ormož v Cvetkovcih. Članice so bile na adventni delavnici v Središču ob Dravi. Skupaj z veterani so obiskale predavanje o požaru v kuhinji, ki gaje v Loperšicah izvedel Oskar Neuvirt. Kot pa sem že na začetku omenil, leto 2014 ni bilo le družabno in izobraževalno. v vseh disciplinah, je tekmovalo, več kot 3000 gasilcev. 29 Narava je spet pokazala svojo moč. Zaradi obilnih padavin, smo morali večkrat posredovati, zaradi poplav in zalitih kleti, na območju KS Kog in Občine Središče ob Dravi. Veseli smo, da smo s svojim delom pomagali domačinom. Na žalost, pa ne morem enako trditi za plazove, na katere so nas poklicali na intervencijo. Tam smo lahko domačinom le svetovali kako naj preverjajo premikanje plazu in nemočno opazovali moč narave. Imeli smo en dimniški požar, reševalcem NMP Ormož smo pomagali pri prenosu poškodovane osebe, pomagali smo pri požaru avtomobila. Lansko leto smo si zadali cilj, da zraven gasilskega doma, pod streho spravimo tudi prizidek, oziroma garažo. Vendar nam zaradi dolgotrajnega urejanja dokumentacije, za pridobitev gradbenega dovoljenja to ni uspelo. Zato ta projekt prestavljamo na prihodnje leto. Tudi z našim jeklenim konjičkom smo imeli težave. V njegovem 42. letu, so mu odpovedale zavore, ki smo jih zaradi operativne sposobnosti, ter lastne varnosti morali popraviti, kar je nepričakovano obremenilo našo blagajno. V imenu Prostovoljnega gasilskega društva Vitan Kog, vam želim mirne božične praznike, ter uspešno in srečno novo leto! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Predsednik PGD Vitan Kog Mitja Mlinaric Lovska družina Vinsi^i Vrhovi oŠ za/