Le z delom si utiramo pot
K/e \e danes mesto mlade generaclje, kako jih razumejo starefšl? Razmišljanj o tem ne manjka. Mladl s/ želljo, da bl jlh v vseh okolflh spre/e// kot enakopravne člane naše družbe, kot soustvar-Jalce družbenega razvoja. Formalno so \\m, lahko bl rekll, vrata odprta na šlroko. Torej Imajo dovolj možnostl, da se vkl/učljo v delegatskl slstem, v samoupravne organe v OZD, v žlvljenje krajevne skupnosti, šole /n podobno. Kako te svoje možnoatl Izkorlščajo, v kollko so v resnicl enakopravnl članl naše družbe, smo poskušall Izvedetl v pogovoru ob okrogll mizi. Mladl so v svo/lh razmlšljanflh natresll kar prece/ problemov, kl terfajo rešltve. Tudl zato, ker njlhovl probleml nlao le mladlnskl.
Pogovarjali smo se z mladimi, ki so dejavni v mladinski organizaciji. Ne-mara bi bilo bolje, če bi ob okrogli tnizi »Dogovorov« zbrali tiste, ki se v delo ZSMS ne vključujejo. Njibovi so-vrstniki namreč veliko razmišljajo o tem, kaj je vzrok temu, da številnih mladincev in mladink nikakor ne mo-rejo pritegniti v članstvo ZSMS. Mno-gi pa so člani tudi samo na papirju. Prav topa je tudi eden izmed vzrokov, da mladi sami o delovanju mladinske organizacije razmišljajo izredno kri-tično.
Brane Zombra: »Če smo povsem real-ni, mladina ne dela dobro. Dela nekaj posameznikov, navdušencev. Prave po-vezanosti pa ni, kot tudi ne moremo trditi, da je mladinska organizacija ena-kopravna v primerjavi z drugimi druž-benopolitičnimi organizacijami. Za raz-ne kulturne, športne in podobne dejav-nosti z udeležbo mladih ni težav. Prav čudno pa je, da vrste mladincev sploh ne zanimajo življenjski problemi, kot sta, denimo, stanovanjska problemati-ka, nagrajevanje po delu. Kot da jih ta vprašanja sploh ne zadevajo. Prav pa bi bilo, da bi mladi sodelovali pri obravna-vanju in rezreševanju teh vprašanj že od vsega začetka.
Kaj je vzrok, da marsikje obstaja mladinska organizacija le na papirju in da dela le njen predsednik? Pogosto so za to krivi programi za delo mladin-ske organizacije. Ti bi morali nastajati od spodaj na vzgor in ne obra tno, kot se zdaj največkrat dogaja.
Devo Kerič: »Mislim, da mora delo vsake mladinske organizacije temeljiti na tovarištvu, na prijateljstvu, na izme-njavi izkušenj o delu. 2al pa o tem lahko bolj poredko govorimo, saj je v mladin-ski organizaciji še vedno v ospredju fo-rumsko delo. Tudi programi so splošni in formalni, kar nekam umetni.«
Pavle Pensa: »Mladi se morajo loteva-ti predvsem življenjskih vprašanj. Lah-ko bi rekli, da je izredno pomembno jedro aktivnih mladincev, katerih cilj mora biti, da navdušijo za delo tudi druge.«
\ič kaj spodbudno ne zveni ugotovi-M tev, da mladi tudi o za njih odločilnihM vprašanjih praktično skorajda ne od-ločajo.
Brane Zombra: »Razlog vidim v tem, da nismo dovolj strokovno podkovani, da bi se prebili skozi zapletena in dolgo-vezno napisaiia gradiva. Poleg tega pa lahko govorimo tudi o nezainteresirano-sti mladih, čeprav se tega navadno izo-gibamo. Koliko so mladi vključeni v sa-moupravno odločanje v OZD, je seveda odvisno tudi ali predvsem od samou-pravnih odnosov znotraj kolektiva. Za te pa je še vedno bolj značilen normati-vizem kot samoupravno dogovarjanje.«
Pavle Pensa: »Med najbolj pomemb-nimi nalogami mladinske organizacije, ki jim mladi v občini Center namenja-mo veliko pozornosti, je usposabljanje članstva in delo z mladimi, da bi se v čim večji meri vključili v ZSMS. Med konkretnimi vprašanji, s katerimi se tre-nutno ukvarjamo mladi v občini Center, pa bi na prvem mestu omenil usmerje-no izobraževanje. Pri tem sodelujemo že od vsega začetka. Nadalje je za mladega človeka izredno pomembno preživlja-nje prostega časa v krajevni skupnosti, tam, kjer živi. Brez ustreznih prostorov pa seveda ne gre in mladi v občini Cen-ter smo glede tega vendarle nekaj pre-maknili. Poleg tega posvečamo veliko pozornosti in dela družbenoekonom-skemu položaju. Mislim, da smo se do-slej tega lotevali vse preveč »sindikali-stično«, govorili smo predvsem o social-nih vprašanjih. Premalo pa smo se uk-varjali z razvojem samoupravljanja, z možnostmi mladih, da odločajo. Nič manj pomembno ni vključevanje mladi-ne v delegatski sistem. Bližajo se volitve v delegatske skupščine in čas je, da se vprašamo, koliko smo mlade usposobi-li, da se vključujejo v delegatski sistem. Kar zadeva stabilizacijska prizadevanja in vlogo mladih, je pomembno, da spoz-najo, zakaj je prišlo do takšnega gospo-darskega položaja (od razdrobljenosti v gospodarstvu pa do preobremenjenosti z družbeno režijo). Pri tem nikakor ne gre le za to, da mladi žrtvujejo kakšno prosto soboto, pač pa morajo poznati in si prizadevati za reševanje temeljnih problemov.«