«a?»*"
KIF	ws w i B	1 MPM Sgp - TOpei M	-	«g n ■V: ¡§4? mm mrk	Leto XIX.	1979
	Sm$ £	a§ JSki	Mm		MAREC	St. 5
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Pred volitvami
V- maju 1979 poteče 5-letni mandat? Predsedstva SFRJ. V skladu z ustavo SFRJ morajo volitve članov predsedstva SFRJ'biti opravljene trideset dni pred iztekom mandata članov; ki se jim izteka mandat. Zvezna konferenca SZDL je že sprožila pobudo za izvedbo predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov, ki morajo biti opravljeni v socialističnih republikah in "socialističnih avtonomnih pokrajinah do aprila 1979.
Na podlagi vodenja oziroma 07 pravljene uskladitve možnih kandidatov za člane, predsedstva SFRJ in SRS y republiških vodstvih družbenopolitičnih organizacij je predsedstvo RK SZDL Slovenije na svoji 29. seji dne 16.
2.	1979 sprejelo predlog možnega kandidata za člana Predsedstva SFRJ in SRS tovariša SERGEJA KRAIGHERJA.
. S sprejemom tov, Sergeja Kraigherja za možnega kandidata člana Predsedstva SFRJ je za predsednika Predsedstva SRS treba predlagati novega možnega kandidata; Izhajajoč iz tega,: je Predsedstvo RK SZDL Slovenije za možnega kandidata predsednika Predsedstva SR Slovenije predlagalo tov. VIKTORJA AVBLJA, sedanjega - člana Predsedstva SRS. Upoštevaje predlagane kadrovske rešitve je predsedstvo RK SZDL Slovenije kot možnega kandidata za novega člana Predsedstva SR Slovenije sprejelo tov. STANETA MARKIČA.
Zaradi racionalnosti se je predsedstvo RS SZDL Slovenije odločilo; da se hkrati s kandidacijskimi postopki za člana Predsedstva SFRJ in SRS,opravijo kandidacijski postopki za nadomestne volitve predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije.
IO OOS so zadolženi,.da v skladu s sprejetimi opravili in rokovnikom, ki ga je sprejelo predsedstvo OK SZDL Celje, storijo vse, da bodo naloge, vezane na kandidacijska in volilna opravila o-pr a vi j ene pravočasno in dosledno, tako da bi 'tudi občinska kandidacijska konferenca lahko pravočasno oprayila svoj del kandidacijskih nalog.
EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDAT ZA ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ IZ SR SLOVENIJE
Tov. SERGEJ KRAIGHER, rojen 13. 5. 1914 v Postojni, član ZK od leta 1934, je predsednik Predsedstva SRS, nosilec »Spomenice 41«.	;	‘
EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE
Tov. VIKTOR AVBELJ, rojen
26.	2. 1914 v Prevojah, član ZK od leta 1937, - je član Predsedstva SRS, narodni heroj in nosilec »Spomenice 41«.
EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDAT ZA ČLANA PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE
Tov. STANE MARKIČ, rojeri 7. 5. 1928 v Mariboru, član ZK od leta 1945, podpredsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije,, je diplomirani pravnik.
EVIDENTIRANA MOŽNA KANDIDATA ZA DELEGATA V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU SKUPŠČINE •SR SLOVENIJE
Tov. TILKA BLAHA, rojena
27.	2. 1925 v Zgornjih Gameljnah, članica ZK od leta 1943, predsednica Sveta za vprašanja družbenoekonomskega položaja žehsk pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije, je diplomirani politolog.
Tov. PETER TOŠ, rojen 29; 6. 1939 V Celju, član ZK od l.eta 1961, izvršni sekretar Predsedstva CK ZKS za naloge Zveze komunistov in delo komunistov v političnem sistemu, je diplomirani pravnik.
Osnovne organizacije sindikatov so zadolžene, da organizirajo javno razpravo o predlaganih možnih kandidatih za posamezne funkcije. Zbori delovnih ljudi v TOZD oziroma delovnih skupnostih štejejo kot temeljna kandidacijska konferenca. To je enak postopek kot za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine. Vsaka temeljna kandidacijska, konferenca mora izvoliti enega delegata v občinsko kandidacijsko konferenco. .
Osnovne organizacije sindikatov TOZD in delovnih skupnosti so dolžne, da javno razpravo o predlogih možnih kandidatov ter izvolitev delegatov opravijo do 7. 3. 1979.
Občinska kandidacijska konferenca bo sklicana 13. 3. 1979, predvidoma ob 11, uri.
Za delegata v občinska kandidacijsko konferenco je lahko izvoljen tudi eden izmed delavcev, ki je sodeloval v razpravi; lahko pa je pooblaščen delegat, ki bo s strani delegacije za zbor združenega dela tega dne poslan na zasedanje občinske skupščine.
Anton Motoh
Z izgradnjo nove valjarne se je tudi pri nas pojavila »strukturna neusklajenost« jeklarskih in valjarskih kapacitet, kar je še danes problem večine ostalih železarn. Vzporedno z rastjo proizvodnje valjanih izdelkov so naraščale potrebe po vložku in manjkajoče količine je bilo potrebno zagotoviti z nakupom na domačem in tujem trgu. Predhodna zagotovila članic sestavljene organizacije (Železarna Jesenice in Železarna Ravne), da bodo oskrbovali s potrebnimi količinami gredic, so-še kmalu izkazala kot nerealna, saj so sami širili predelovalne zmogljivosti in nudili pri medsebojnih nabavah iz leta v leto manjše .količine. Od prvotnih 25,000 ton nam bo letos samo še Železarna Ravne dobavila 9.000 ton. Tudi ostale jugoslovanske železarne nimajo tržnih viškov gredic.
Iz omenjenih razlogov je naraščal uvoz. Do leta 1976 je oskrba iz uvoza potekala še ugodno in. se več ali manj nismo srečevali s pomanjkanjem gredic. Zadnji dve leti .se stanje nenehno slabša. Optimalna proizvodnja valjarskih izdelkov je večkrat ogrožena. Proizvodni program je potrebno prilagoditi razpoložljivim količinam gredic, kar pa .ni Vedno v skladu z načrtovanim kvalitetnim asortimentom, potrebami kupcev in zahtevnimi roki dobav..
Težavna oskrba s polizdelki-gredicami * V
V	preteklem letu je bila sicer še ustvarjena rekordna proizvodnja valjanih izdelkov v valjarni II. Tolikšno proizvodnjo so v veliki meri omogočile visoke začetne zaloge gredic in nakup v prvem polletju.
V	drugem polletju ni bilo več možno uvoziti gredic po še sklenjenih pogodbah (10.000 ton iz Romunije in 2.000 ton iz Madžarske). Sedaj že nekaj mesecev prihajajo samo delne količine iz uvoza in domačih virov. Z ustavitvijo stare SM jeklarne konep decembra 1978 se je lastna proizvodnja gredic še zmanjšala in so potrebe po nakupu narastle na približno 6.000 ton mesečno, od tega okoli 5.000 ton iz uvoza. Primanjkljaj v tej količini je začasen do izgradnje nove elektroobločne peči.
Investicijska dela še zaradi pomanjkanja gredic pospešeno izvajajo in pričetek obratovanja nove elektroobločne peči je predviden že v mesecu juliju. S to investicijo bi zaokrožili naše jeklarske kapacitete za daljše obdobje in v celoti dosegli lastno- oskrbo s polizdeki. Tako se bo prenehala odvisnost proizvodnje od nakupnih virov gredic ih bo omogočen samostojni kvalitetni razvoj proizvodnje valjanih izdelkov.
Preostane nato torej premostitev oskrbe samo še za obdobje nekaj mesečev. Do danes smo izčrpali obstoječe zaloge gredic in ingotov, za vnaprej pa obstaja veliko vprašanje pravočasnega dotoka novih količin. Visoka' stopnja negotovosti in grožnje zmanjševanja proizvodnje narekujejo že dalj časa polno angažiranje delavcev v DS za komercialne .posle, da kljub majhnemu upanju zagotovijo gredice in omogočijo realizacijo planskih obveznosti naših valjarn.
K zgornjemu opisu dejanskega stanja v zadnjem obdobju moramo dodati še grobo obrazložitev sistema uvoza polizdelkov in zakaj-ni bilo možno v drugem polletju 1978 uvoziti manjkajočih količin.
Skupen uvoz polizdelkov v drža\mem merilu (gredice, TVT, slabi, coilsi) nenehno narašča in je v preteklem letu dosegel 1,014.000 ton. Skupne potrebe v letošnjem letu znašajo preko 1,500.000 ton.
Okvire skupnega uvoza še vedno določajo državni organi na osnovi materialnih' bilanc Zveznega zavoda za družbeno planiranje. Odobren skupen uvoz je praviloma nižji od potreb in si ga koristniki razdelijo med seboj vsako leto s samoupravnim sporazumom. Poleg skupnega uvoza v obliki količin so administrativno odrejena tudi valutna območja, iz katerih je možno uvažati. Pri gredicah to pomeni preko 90 % uvoza iz: vzhodnoevropskih držav. Na tem tržišču je ponudba vedno manjša, ker: so sami zaokrožili proizvodne kapacitete. Več ali manj je mpžno gredice kupiti še samo z menjavo za njih interesantne izdelke. Takoimenovane blagovne liste, ki zajemajo čisti uvoz gredic, skoraj ne vsebujejo več postavke gredic. Bistveno zmanjšana ponudba in neustrezna regionalna usmerjenost uvoza je prvi omejitveni faktor nakupa.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VARSTVO OKOLJA
PRIČELI SMO GRADITI ČISTILNO NAPRAVO ZA ODPADNE VODE ŠTORE I
Dnevno se srečujemo kot občani in delovni ljudje s problemi varstva okolja. Posebno je ta problem pereč zaradi hitrega razvoja industrije in obratovanja zastarelih naprav. Za izboljšanje tega stanja se vlagajo velika sredstva.
Znano je, da procesi, ki se odvijajo v železarstvu, prispevajo svoj delež k onesnaževanju okolij a. Danes metalurški agregati niso samo veliki porabniki električne energije, ampak tudi veliki o-nesnaževalci našega okolja. Zato se vključujejo v tehnološki sklop ustrezne čistilne naprave. Težnja je zlasti, da se odpadne snovi, ki se pridobivajo pri procesu čiščenja, vračajo nazaj v proces predelave. V Železarni Štore je bila
Pogled na gradbišče čistilne naprave
težnja po varstvu okolja, pred-vsem varstvu voda prisotna že daljši čas. Tako je bil v letu 1963 izdelan program čiščenja odpadnih voda. Na osnovi tega programa so se pričeli ugotavljati izvori, količine in sestavi odpadnih voda iz obstoječih tehnoloških sklopov in študijska obdelava načina oskrbe novih obratov s tehnološko vodo. Rezultat teh prizadevanj je, da je železarna zgradila in aktivirala v letu 1972 čistilno napravo za odpadno vodo, ki nastaja pri hlajenju valjami-ških ogrodij in pri napravi za kontinuirano čiščenje ter mehčanje vode. V starem delu železarne je zaradi različnih tehnoloških postopkov, delno zastarelih naprav in opreme ter neugodne oblike terena čiščenje odpadnih voda boij zapleteno.
. Na osnovi idejnega projekta je bil v letu 1973 izdelan program za izdelavo tehnične dokumentacije za čiščenje in izvedbo cirkulacij-skega sistema oskrbe potrošnikov z industrijsko vodo. Organiziran
je bil širši team domačih strokovnjakov, ki je na osnovi dose-danjih izkušenj in novejših dosežkov na področju varstva voda izdelal detajlne predloge in tehnično dokumentacijo za izvedbo čistilne naprave Štore I. Sama investicija v skupni vrednosti 16,000.000,00 din predstavlja veliko dajat.ev za varstvo voda, vendar se moramo zavedati, da voda poraja življenje in da je naš obstoj odvisen od takih vlaganj oziroma od celovitega pristopa k zmanjšanju onesnaževanja naravnih virov.
Čistilna naprava ima skupno kapaciteto 700m3/h in njena naloga je, da očisti odpadne vode, ki nastajajo pri mokrem čiščenju plavžnega plina, granulaciji žlindre in hlajenju valjarniških ogrodij v stari valjarni in kot rezerva mokro čiščenje dimnih plinov a-glomeracije. Čistilna naprava bo zgrajena oziroma vključena v sistem zaprtega obtoka. To se pravi, da se bo odpadna voda po procesu vračala nazaj k porabnikom in ne bo odtekala v Voglajno.
Ko bo zgrajena čistilna naprava, bo potrebno letno zajeti iz Voglajne le okoli 550.000 m3 vode, jo prečistiti in uporabiti v železarni.
Čistilna naprava bo delovala na naslednjem principu:
Odpadna voda se: bo najprej grobo očistila v usedalnikih, od-
tod pa črpala v osrednji del čistilne naprave — reaktor. Odpadna voda doteka v srednji cilindrični del, kamor se dozirajo kemikalije — floxulanti. S pomočjo impelerja in usmerjanja vode bo v primarni reakcijski coni doseženo 3—5-kratno obračanje vode. Zaradi dobre turbulence in mešanja- se vzpostavi dober kontakt med floxulanti in odpadno vodo ter tako pride do kosmičanja. Majhni koloidni delci se sprimejo in usedejo na dno reaktorja, čista voda pa bo prek zbirnega žleba odtekala gravitacijsko v zbirni bazen, od koder se bo s pomočjo črpalk vračala nazaj k porabnikom. Očiščena voda bo vsebovala le 10 mg/1 nečistoč, kar ji bo dalo videz pitne vode.
Iz reaktorja se bo blato odvajalo prek ustrezne avtomatike in
Pred mesecem dni ste bili seznanjeni z dosežki slovenskih železarn v preteklem letu. Gotovo vas tudi zanima, kolikšni so bili proizvodni uspehi V jugoslovanskih železarnah. Načrt proizvodnje surovega železa je bil realiziran 89,7%, proizvodnja je zna-
črpalk v zgoščevalnik in nato na zgoščevanje in dehidriranje v krožni usedalniki Zgoščeno blato se bo iz tega usedalnika (koks, ruda, apnenec, žlindra, škaja) transportiralo nazaj na aglomeracijo ža ponovno uporabo.
Glede na; izvajanje del lahko popolnoma realno pričakujemo; da bo čistilna naprava pričela redno obratovati, v prvi polovici leta 1980. S tem bomo izpolnili e-ho izmed velikih nalog, ki smo si jo zadali s sprejetjem družbenega dogovora o varstvu okolja občine Celje za obdobje 1976— li)80. Realno lahko pričakujemo, da se bo vrnilo življenje v strugo Voglajne, če ne bo zopet človek — posameznik povzročal pomora rečnega življenja 'zaradi svoje neodgovornosti in nepoučenosti.
Milan Mežnar
šala 2,08 milijonov ton in je bila približno 8 %:. višja kot leta 1977. Samo jeseniški plavžarji so presegli letHi načrt proizvodnje belega surovega železa, vse druge železarne so zaostale- Načrt proizvodnje surovega sivega železa so izvršili samo v Ilijašu; zakaj V Štorah niso mogli doseči letne:-: ga plana, ste bili že tako Seznanjeni, Proizvodnja suroveaa jekla je znašala 3,.14 milijona ton, kar je skoraj 8,5% več kot leta 1977, vendar 13 % manj kot je predvideva letni načrt. Proizvodnja SM jekla,je znašala 1,5 milijona ton, proizvodnja v kisikovih kon-verterjih 1,05 milijona ton in proizvodnjaelektro jekla 0,9 milijona ton. Delež SM jekla je bil torej 43 %, LD jekla- 30 % in elektro jekla 27 %.
-Delež proizvddnje surovega jekla slovenskih železarn v -jugoslovanski proizvodnji je znašal 22 %. V letošnjem letu se bo de-, lež proizvodnje jekla V slovenskih železarnah premaknil izdatno pod 20%, ker se bo proizvodnja LD jekla v Zenici dvignila za blizu .milijon ton in enako tudi cela jugoslovanska proizvodnja.
Letni načrt proizvodnje Surovega jekla so pri SM pečeh dosegli v železarnah Smederevo, Jesenice in Štore. V Zenici in Sisku so malo zaostali, vendar je Skupna izvršitev 98,3 %. V kisikovih konvertorjih je bilo izdelano le 70 % načrtovane letne količine. Še najbolje so delalr v Zenici, kjer so dosegli 88,5 % načrta, v Skopju 62,8 % in v Smederevu le 51,8%.
Pri elektro jeklarnah je bila izvršitev 94,5 %, letni načrt pa so presegli samo v Sisku; drugje $o> rezultati med 90 % do blizu 100 odstotkov.
Blagovna proizvodnja je znašala 3,56 milijonov ton, kar j® 14,4%.več kot leta 1977 in 11% manj, kot je znašal letni načrt. Razen Železarne Štore nobena jugoslovanska železarna ni izvršila letnega načrta blagovne proizvodnje.
Težavna oskrba s polizdelki-gredicami
(Nadaljevanje s l. strani)
Z lanskim letom so republike prevzele odgovornost za dosego^ dogovorjenega obsega odliva in priliva deviz. Za naš uvoz si plačilne pravice za tujino zagotavljamo torej v republiki preko SIS EOT. Dosedanji sistem dodeljevanja deviznih - plačilnih pravic je še vedno osnovan na realizaciji preteklega leta v nekem procentualnem raz-, merju. Glede na povečane potrebe uvoženih surovin, zaradi porasta cen na tujih tržiščih in sprememb obračunskih tečajev dodeljene vsote nikoli ne'zadostujejo. V preteklem letu in v prvih dveh mesecih letošnjega leta so praktično vzrok vsem težavam na uvozni strani omejene pravice za plačevanje v tujino.	"
Z letošnjim letom se je način dodeljevanja plačilnih pravic ponovno menjal in bomo lahko v bodoče uvažali samo v razmerju z doseženim izvozom. Za osnovo je bilo vzeto obdobje preteklega leta. Razmerje pri nas bo okoli 1 :1,8, vendar postopek izračuna pri Narodni banki še ni končan. Ponovno se nam delijo, avansni zneski na preteklo leto.
Poslabšan plačilno-bilančni položaj naše države v drugem polletju 1978 'je prinesel izredne začasne ukrepe z novimi pogoji uvoza. V bistvu smo dobili obvezo, da lahko gredice uvozimo samo v primeru, če njihovo vrednost v celoti pokrijemo Z izvozom. Teh pogojev nismo; izpolnili, niti jih ni bilo možno izpolniti. Posledica je, da je ostalo že omenjenih 12.000 ton gredic nedobavljenih.
Za letošnje leto je do sedaj sklenjenih pogodb za 32.500 ton gredic iz uvoza z dobavnimi roki do konca tretjega kvartala. Večina poslov trenutno miruje, ker niso zagotovljene devizne pravice za plačevanje v tujino, ki so predpogoj za ureditev uvoznih formalnosti:
Ob intenzivnem delu in skupni akciji SZ. bodo te težave v kratkem izločene, vendar bodo skoraj nujno temu sledile poznejše dobave tujih dobaviteljev. Izgledi že ob ugodnem razvijanju okoliščin niso najboljši. Ocenjujemo, da bosta najkritičnejša meseca marec in april, ko ne bomo imeli dovolj gredic, dočim bi se pozneje stanje uredilo.
Kakršnokoli zmanjševanje proizvodnje bi imelo hude posledice,-zato dodatno iščemo ostale možnosti zaposlitve razpoložljivih kapacitet (prevaljanje, posojilo gredic proti kasnejši Vrnitvi itd.). Natančne rezultate je trenutno'težko ocenitL Storjeni bodo vsi ukrepi, ki bi lahko pripomogli k sanaciji in premostitvi opisanih težav pri oskrbi z zadostnimi količinami gredic.
Albin Potočnik
Proizvodnja jugoslovanskih železarn lela 1978
Glavni remont TH peci
V tozdu elektroplavž z aglomeracijo smo dne 15. 1. 1979 ustavili TH peč z namenom, da Se v obratu izvrši planirani glavni remont. Dela na remontu so zelo obsežna, saj zajemajo kompletno prezidavo peči, montažo novega oboka peči ter ostala dela mehanskega, elektro in gradbenega značaja. Za izvršitev tako obsežnega remonta je bila potrebna temelji-
ta predpriprava vseh, ki smo tako ali drugače udeleženi pri izvajanju del. Za skupni potrebni čas za izvršitev vseh del/ smo planirali dva meseca.
Z Vatrostalno z Jesenic smo sklenili pogodbo za izvajanje del pri izpraznjevanju vsipa in stare obloge iz peči ter za njeno ponovno obzidavo.
PREGLED DEJAVNOSTI
Dne 20. februarja v večernih u-rah je imelo društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav DIATI Železarne Štore svojo 4. redno letno konferenco.
Poleg inovatorjev naše delovne organizacije so bili vabljeni tudi delegati, ki delajo na inventivnem področju iz delovnih organizacij, in sicer EMO, Libele in z Jesenic, predstavniki občinskega sindikalnega Sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter vodstva naše delovne organizacije.
Zbralo še je 64 inovatorjev, ki Sb poslušali poročila, predlog akcijskega programa m V razgovoru predlagali, kako naj bi v bodoče
na inventivnem področju delali in bili še uspešnejši.
Podeljena so bila priznanja i-npvatorjem naše delovne organizacije in priznanja z zvezne inovacijske razstave RAST YU 78, ki so jih prejeli posamezniki, najuspešnejša TOZD in tudi delovna organizacija Železarna Štore za uspešno inovacijsko delo v minulem letu.'
Na koncu je predsednik DIATI tov. Vlado Renčelj izročil bivšemu analitiku tov. Jožetu Gaberščku knjižno darilo kot priznanje za njegovo uspešno in plodno ter začetno delo na inovacijskem področju v naši delovni organizaciji in pri ustanovitvi društva DIATI v Železarni Štore.
Edvard
ij«
Udeleženci 4. redne letne konference, ki je bila v prostorih doma Zelezarjev.
¡pfiiimufi
vi
Podpredsednik KPO Zakonjšek Niko, dipl. ing. prejema zvezno priznanje, ki ga je prejela naša delovna Organizacija za uspešno delo na področju inovacij na razstavi RAST-TU ’78
na Reki.
‘Izpraznjevanje še žarečega materiala iz peči je bilo strojno. S strojnim načinom izpraznjevanja smo se izognili velikemu trpljenju naših ljudi, Če bi to delo o-pravljali ročno. S tem posegom smo tudi delno zadostili že sprejetemu samoupravnemu Sporazumu o humanizaciji dela na visokih pečeh in aglomeracijah. Delo pri izpraznjevanju peči je bil izvršeno v kratkem roku, in sicer v 9 dneh. Obzidava peči je potekala brez motenj in je bila dokončana v rekordnem času, v 16 dneh.
Sedaj potekajo dela vzdrževal-delcev, ki imajo ob tem remontu zelo obsežen plan del. Vzdrževalci imajo toliko dela tudi zato, ker elektroplavž obratuje že 25 let ih je treba pri tem remontu zamenjati posamezne strojne ali elektro naprave, ali jih temeljito popraviti oziroma obnoviti.
Zadnji glavni remont oziroma prezidava TH peči je bila v oktobru leta 1968. Takrat je bila izvršena tudi delna rekonstrukcija sklede peči z namenom, da bi se razširil notranji svetli premer peči. Iz zgornjega sledi, da je peč obratovala med obema remontoma 10 let, kar je za razmere v Štorah na elektroplavžu rekord. Vsekakor je potrebno med obra-
tovanjem na peč samo paziti, da se tudi tako podaljša obratovalna doba.
Stroški, potrebni za izvedbo remonta, bodo razmeroma visoki; točno bodo znani šele, ko bo remont v celoti opravljen. Zaradi teh stroškov imamo v gospodarskem načrtu predviden negativni del prostega poslovnega sklada, za katerega pa smo naredili plan pokrivanja. Do negativnega finančnega rezultata prihaja tudi zaradi manjše proizvodnje.
Ž novo in kvalitetno obzidavo TH peči ter z ostalimi izvršenimi deli vzdrževalcev bo ponovno dana možnost tozdu dosegati maksimalne količine ih kvalitete proizvodnje grodlja. Pri normalnem dosegu letne proizvodnje grodlja je v tozdu možno poslovati pozitivno. Na pozitivno poslovanje bistveno vpliva tudi pravilna o-rientacija pri planiranju proizvodnje grodlja za gospodarski načrt. Pri tem imamo v mislih planiranje čim večje možne količine proizvodnje specialnega grodlja, ki ima višjo ceno na trgu. Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da sta; tako specialni kot sivi gro-delj, proizvedena v elektroplavžu v Železarni Štore, pri kupcih cenjena.
Mihael Plahuta
Novosti pri urejanju bolniškega staleža
Samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva vseh republik in avtonomnih pokrajin so sprejele Samoupravni sporazum — objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 60 dne 10. 11. 1978, s katerim omogočajo osebam, ki i-majo na območju skupnosti, kjer iščejo zdravstveno varstvo, stalno prebivališče in osebam, ki so na območju skupnosti, kjer iščejo zdravstveno varstvo, Začasno nastanjene zaradi šolanja, študirani a, zaposlitve ipd., pri katerih nastane potreba po takojšnji medicinski pomoči, da dobijo zdravstveno varstvo.
Če sprejme organizacija-upnik zavarovano osebo na Stacionarno, zdravljenje, mora o tem v petih dneh od njenega sprejema na zdravljenje obvestiti skupnost-dolžnika, ki ji zavarovana oseba pripada.
Skupno z računom mora poslati organizacij a-upnik * skupnosti-dolžniku na predpisanem obrazcu tudi poročilo, ki vsebuje podatke o zavarovani osebi in izkazani storitvi oziroma na recept izdanem zdravilu, kar je skupnosti-dolžniku potrebno za evidenčo in statistiko.
Če zahteva skupnost-dolžnik od organizacije-upnika, naj pošlje za zavarovano osebo poleg dokumentacije iz prejšnjega odstavka še drugo ustrezno medicinsko dokumentacijo, mora ta storiti to v osmih dneh od prejema zahteve.
’ Organizacij a-upnik , je dolžna poslati skupnosti-dolžniku ustrezno medicinsko dokumentacijo v treh dneh, odkar je bil zavarovani osebi odprt bolezenski dopust v drugi republiki ali kraju.
Torej, če bomo hoteli imeti u-rejen bolniški stalež, ker smo i-skali zdravniško pomoč v kraju izven Štor oziroma v drugi republiki, mora zdravstvena organizacija, ki nudi zdravniško pomoč oziroma sprejme delavca v bolniški stalež, v roku treh dni poslati Obratni ambulanti Štore u-štrezho medicinsko dokumentacija
Če zahteva naša Zdravstvena organizacija od zdravstvene organizacije, ki nudi pomoč oz.. sprejme delavca v bolniški stalež, poleg že omenjene dokumentacije še drugo ustrezno medicinsko dokumentacijo, jo mora ta poslati y osmih dneh od zahteve. Prav tako mora poslati na predpisanem obrazcu poročilo, ki vsebuje podatke o zavarovani osebi in izkazani storitvi. Če ta dokumentacija ne bo urejena, ne bo možno v naši obratni ambulanti urediti bolniškega staleža oz. hranarine.
L. M.
Dopisujte v
ŽELEZAR

DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delegati delavskih svetov tozdov in delovnih skupnosti so v drugi polovici februarja razpravljali o zaključnem računu za leto 1978 in sprejeli akcijske programe.
Tozdom mehanske obdelave, Vzdrževanju, Tovarni 'traktorjev in Kontroli kakovosti se posre--duje v obravnavo Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo druge faze tehniškega šolskega centra Celje.
Na delavskih svetih TOZD je v obravnavi tudi dopolnitev, samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samouprav-nem planu razvoja elektroener-geti 76^80, Samoupravni sporazum o gradnji, vzdrževanju in upravljanju vodovodnega rezervoarja na Teharjah skupaj z informacijo o izgradnji objektov splošnega pomena varen prehod preko tirov na postajališču v Štorah,
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
Dne 9. februarja je zasedal delavski' svet delovne organizacije, To je bila sedma redna seja, sprejeli pa so naslednje pomembnejše sklepe:
Pregledali so sklepe prejšnje seje in se seznanili z njihovo realizacijo. Potrdili so gospodarski načrt s prilogami (sanacijski program TOZD Elektroplavž, TOZD Liv. stroj. 1., TOZD MO in TOZD TT, plan investicij za leto 1979 in finančni plan 1979).
Z ozirom na kritičen položaj TOZD Tovarne traktorjev ' so
sklenili, da je treba dokončno razčistiti ekonomski položaj proizvodnje tovarne • traktorjev v Štorah.
Podana je bila informacija v zvezi z ocene poslovanja v letu 1978. Vse TOZD, razen Tovarne traktorjev, so poslovale in leto zaključile pozitivno.
Soglasno so "potrdili predlog za razpisno komisijo, ki bo izvedla postopek razpisa za imenovanje vodje delovne skupnosti za komercialne posle. •
Izvolili so odbor »Hortikultura 80« in imenovali komisijo za pro-, metno' varnost.
Odobrili so finančna sredstva V višini 13.400 din za izvedbo programa praznovanja tedna varnosti in družbene samozaščite.
Delavski svet je pooblastil vodje TOZD za odgovorne pri sestavi plana za obdobje 1981— 1985, na nivoju delovne organizacije pa je odgovoren kolektivni poslovodni odbor v sodelovanju z delovnimi skupnostmi. Osnovni kazalci . po. tozdih in delovnih skupnostih naj bodo izdelani do konca-aprila letošnjega leta, izhodišča za. novi srednjeročni plan deiovne organizacije pa do konca junija 1979. -
Delegati so se seznanili tudi z informacijo o rešitvi problema glede odpraševanja pri čistilnih brusilnih strojih (CM) v Valjarni
II.	‘ S
Verificirali šo sklep delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve o najetju kredita pri Ljubljanski banki Celje za financiranje opreme zdravstvene postaje v Štorah v vrednosti 800.000 din.
V celoti šo potrdili predlog o višini posojil za individualno gradnjo.
TOZD JEKLARNE-VALJARNE
14. redna seja, 27. februarja
Pregledali šo tekoče gospodarske 'rezultate TOZD za januar in februar in potrdili plan investicij za leto 1979. Predsednik koordinacijskega odbora tozda je podal analizo razprava o uspešnosti poslovanja v letu 1978.
Potrdili so odpis razlik po izvozu in obravnavali inventurne razlike za leto 1978.
TOZD ELEKTROPLAVŽ
Na svoji 16. redni seji z dne 22. 2. so obravnavali program pokri-vanja negativnega dela poslovnega sklada zb leto 1979. Člani delavskega sveta so se. seznanili z Vsebino zapisnika stalne popisne komisije .Železarne Štore. .
TOZD TOVARNA TRAKTOR JEV
Na svoji 3. izredni seji so člani delavskega sveta med, drugim o-bravnavali in. potrdili 'predlog Samoupravnega sporazuma s trgovinsko mrežo za prodajo traktorjev in rezervnih delov. Seznanili so se z novo zboljšano pogodbo o zastopstvu Fiata, dejavnosti konsignacij e-in servisne aktivnosti,
TOZD KONTROLA KAKOVOSTI
* Na 16. redni , seji od 22. 2 so sprejeli med drugim tudi dopol-
nilne kriterije za obračun akordnih -presežkov v kontroli meban-sko-metalograf skega laboratorij a.
TOZD TRANSPORT
17. redna seja,27, 2. 1979, Delavski svet je razpravljal o predlo-,ženi Varnostni oceni, Varnostnemu načrtu v TOZD Transport. Po razpravi so sprejeli oba predložena dokumenta, kakor tudi družbenopolitično oceno v TOZD Transport. Razpravljali so o poročilu o izvajanju pravilnika o delovnem redu v ŽŠ in sprejeli nekaj ■ pomembnih zaključkov; predvsem poudarjajo, da je potrebno pravilnik dosledno izvajati.-.	.
KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
Sestali so se na 10. redni - seji 20. februarja, kjer so pregledali sklepe prejšnje/seje in'se seznanili z njihovo realizacij o. V zvezi z" ocenjevanjem vrednosti: dela delovodij so sklenili, da se ocenijo delovna- mesta delovodij brez končne- uvrstitve v rang, s tgm da rangirna komisija izvrši dokončno uvrstitev. Rangirna komisija mora to delo opraviti do 1. 4. 1979, . sicer se avtomatično priznajo, rangi, ki jih je določila komisija za ocenjevanje dela delovodij.
Potrdili so predloge organizacijskih ^ sprememb, in sicer: v_ Službi varstva pri delu, novo organizacijo _ v. Jeklarni II, spremembe rangirnih odnosov za dela in naloge transportnih odprem-nikov«, -ravno ¡tako za skladiščne delavce v Delovni skupnosti za investicije in razvoj..
Pričevanje iz NOB	9
TRN V PETI
Bliska in njegova tovariša so gnali skozi špalir vaščanov čez dvorišče naravnost v gostilniške prostore, -kjer je zasedala zloglasna komisija -za ugotavljanje, simpatizerjev OF, kot so jo imenovali. Na veliko srečo je Blisku uspelo medtem prišepniti nekemu vaščanu, naj ga nihče ne pozna — oziroma, če ga že kdo pozna in ga je kdaj videl, potem ne kot Bliska, marveč le pod njegovim pravim imenom, torej kot Alberta Grudna,-To srečno napotilo se je kot blisk razširilo po dvorišču in po vsej/vasi ter ob: njem verjetno dokaj odleglo tudi vaščanom, -saj so tako uvideli, da trije ’partizani -ne bodo izdali- sovražniku njihovega dela-, v OF^ in. sodelovanja, z njimi. Ta srečna okoliščina je bila tudi vzrok, da sovražnik ni nikoli izvedel, da- je imel na Suhorju in .petem v. Šempetru na. Krasu (danes Pivki) najbolj iskanega partizana na Primorskem Bliska, za katerega, gla-' vo je bila1 razpisana visoka denarna nagrada v -zlatih nemških markah.
V gostilniški sobi so -tri partizane porinili k veliki'miži, za katero so sedeli dva poročnika, pod-
poročnik in navaden vojak, Oblečen v dežni plašč nemške voj-ske. V .-takšni -družbi specialnih policistov za boj proti partizanom in upornemu civilnemu prebivalstvu se naši trije junaki ni-so. prav nič slepili, s -kom imajo opravka. Bilo jim je povsem jasno, da je navadni vojak v dežnem plašču pravzaprav glavni in res so ga pozneje še večkrat srečali v še hujših okoliščinah. Njegovega amena -seveda nis.o vedeli in niti izvedeli pozneje, Zato so ga na kratko imenovali kar policaj:" v dežnem plašču. V lepem ali slabem vremenu, vedno ga je imel na sebi.
Policisti za mizo so nekaj časa. v splošni tišini .sovražilo. ogledovali ujete partizane) nato pa je-vstal policaj, v dežnem plašču, stopil k -trem ujetnikom in jih . Obrnil ko t tri/kipe; da so mizi kazali hrbte -ter ¡gledali po gostilniški' sobi. I-n zdaj so res /skoraj -postali kipi.. Na drugi strani je. namreč ob zi-du Stala skupi-na aktivistov OF in terencev, med katerimi rje bila tudi okrožna sekretarka OF Zora Trbec- s S-uhorja.
Bili so strahotno zdelani, v-si podpluti, od mučenja in pretepa-
nja, da-so komaj še stali pokonci. Po-sebno se je to poznalo prileti nemu -terenou Špreharju, M j e/bil tudi ves v.-brvi po vsem obrazu, da ga je bilo kar strah pogledati. Od časa do časa si .je z robcem brisal kri, ki mu je še vedno polzela iz nosu v -usta in po bradi. Molče so se ogledovali in nihče ni zinil /besedice, medtem ko je sovražnik prežal, kako bodo eni: in. drugi ravnali ob tako - nenadnem in nenavadnem srečanju. I-n ko je bil olb pričakovani učinek, saj se nihče ni izdal, -da koga -pozna, je policaj v dežnem plašču hripavo zavpil na -drugo .stran:
»Jeli, vi itamo, kako se zovu ovi banditi?«
Ta nepričakovani poziv aktivistom seveda, ni -šel v račun Blisku, ker bi: se morda lahko , kdo le izdal in povedal policistom, s kom i-majej opravka. Zato je.-dogodke prehitel in -tudi sam zavpil med prisotne:
»Ne, jaz Gruden Albert ne -poznam teh ljudi, ne poznam -jih!«
Več pa ni -utegni-l -sp-ravi-td iz se-, be, ker je bila reakcija.policaja v dežnem plašču prav tako trenutna. -H-puist, kakršen .je (bil, je pri-mazal drobnemu Blisku takšno klofuto, da se je nekajkrat zavrtal okrog samega sebe in šele nato Skoraj nezavesten obležal na tleh. Toda- -svoj namen ije dosegel, ljudje -so -ga razumeli. Naj -so policisti še tako pritiskali, trpinčeni aktivisti in terenci so.splošno odgovarjali,.-da nikogar, med ujetniki ne poznajo in da sploh ne vedo,
odkod. so se -nenadoma -vzeli' v njihovi vasi.
Seveda jim Nedicevci tega niso verjeli in grozili so jim, da bodo ujetnike še kako radi poznali, le naj malo počakajo, bodo že videli vraga. Posebno'se. je nad njimi znašal policaj v dežnem plašču.. Tako je vpil in jim grozil, da je bil ves penast. Znašal se je tudi nad našimi tremi ujetniki IfTako daleč, daljina niti ni dovolil piti vode, ki jo je žejnim/borcem prinesla hišna gospodinja. Imeli so od žeje kar razpokane Ustnice ini izsušena grla, da skoraj niso mogli niti govoriti. Toda ženica se ni dala tako zlahka odgnati. Vztrajala je in govorila policajem, da so' tudi ujeti borci vendarle samo ljudje v stiski in da naj; jim vendarle privošči vsaj1 vodo. Končno/je/je/popustil in fantje sp se napili; vode, da jim je vsaj malo odleglo.
Potem so policaji od nekod prinesli navadno žico ih začeli z njo ujetnikom vezati .roke ter jih na-,.to še vse opletli s tisto žico-in povezali med seboj. Za konce žice so. nato prijeli-trije hrusti — é-den spredaj in po eden na vsaki strani te-, nato pa je še policaj v-dežnem plašču preveril, če je ži-ca dobro zategnjena. Tako so bili pripravljeni na pot.
Tako (zvezani in zastraženi .seveda med potjo naši fantje niti pomisliti niso mogli, da bi se lah-r ko sami rešili.
Preverjanje
Krepitev obrambno-varnostnega sistema v SRS pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«
' Letošnjo akcijo v preverjanju obrambno-varnostne pripravljenosti pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« načrtuje in sprejema Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije.
Osnovna zamisel in namen akcije je, da se organizira vsesplošna široka;;aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov: na področju LO in DS. Poleg krepitve moralno-političnih vrednot in zavesti.delovnih ljudi m občanov bo prispevala k. nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošnega , ljudskega odpora, .varovanju življenjskih in delovnih raz-mer in neposrednega, organiziranja delovnih ljudi in občanov, v; družbeni samozaščiti kotmnožičnemu temelju obrambne pripravljenosti. Vsa pozornost bo usmerjena na vsebino nalog usposabljanja in preverjanja doseženih uspehov na tem področju, predvsem na dogovarjanju o obrambnih, in samozaščitnih ukrepih.
Kontrola zemljišča tudi v zimskem času
Pri načrtovanju in izvajanju akcije ter preverjanju doseženih rezultatov se bo predvsem upoštevalo, da sta LO in DS sestavini našega vsakdanjega ravnanja pri delu, pri pravicah in odgovornostih, ki jih'delovni ljudje’in občani uresničujejo na' delovnem mestu, v kraju bivanja in v Vseh organiziranih oblikah družbenega življenja. Z akcijo bo omogočeno vsem družbenopolitičnim in drugim družbenim; dejavnikom preveriti lastno organiziranost in usposobljenost ter organiziranost delovnih ljudi za naloge na področju obrambnih priprav in družbene .samozaščite.. Prispevati, mora k razvijanju najrazličnejših aktivnosti v pogojih SLO pri .usposobljenosti za izvajanje nalog,, ki jih narekujejo morebitna vojna ali elementarne nesreče. Osnovni organizatorji in nosilci akcije-so organizacija SZDL skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi; in družbenimi Organizacijami ter, drugmi dejavniki LO in DS na vseh ravneh njene organiziranosti.
Okvirna vsebina in usmeritve:
Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« mora. biti množična, zajeti , mora kar'največ delovnih ljudi; in občanov ter vse dejavnike družbenih organov in organizacij, .ki so odgovorni , za obrambno .sposobnost in varnost naše družbe od temeljnih Samoupravnih skupnosti do republike. Vse dejavnosti', ki jih bomo načrtovali, in izvajali, morajo. biti usmerjene na vse tiste naloge na področju obrambnih priprav iri. družbene samozaščite, katere izhajajo iz sklepnih dokumentov kon-: gresov . ZKJ, Zveze' sindikatov, Zveze socialistične mladine 'in Združenja. borcev NOV. Vsebina aktivnosti, zasnovana na teh temeljih, mo-, ra zagotoviti izvajanje najrazličnejših obrambno-varnostnih nalog, ki bodo prispevale k nadaljnji krepitvi . vseh sestavin ljudske obrambe in družbene samozaščite,5,nj-ihoVi tesnejši medsebojni, povezanosti in podružbljanju obrambnih priprav.
Časovne opredelitve akcije so zasnovane tako, da bodo. potekale preko celega leta, svoj višek pa bo dosegla 29. in 30. septembra, ko . bodo na vseh ravneh organiziranosti SZDL vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge na osnovi določenih predpostavk praktično; izvajali in preverjali dosežene’ uspehe.
V Železarni Štore se v ta široki program aktivnosti in preverja-pja obrambno-varnostne pripravljenosti vključujemo s svojimi programi aktivnosti za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. V mesecu februarju smo na tem področju opravili že veliko nalog. Odbori za LO in DS v tozdih so Svojo aktivnost usmerili na ocenitev dejanskega stanja, a na podlagi ugotovitev bodo sprejeli ukrepe in vsebinske naloge z roki in nosilci nalog.
Celotni program naše usklajene aktivnosti bo sprejet še v tem mesecu.	- Ivan Stefančič
Bodimo pozorni!
ŠE O POSEBNOSTIH VOŽNJE NA AVTOMOBILSKI CESTI
Kadar nas je avto pustil na cedilu in moramo peš urejati stvar ri. na avtomobilski cesti, ki je pešci pravzaprav ne smejo uporabljati, bomo na primer do telefonskega stebrička hodili izven ceste, torej na drugi strani varnostne ograje oziroma odstavnega pasu. Hoja po odstavnem pasu bi bila hudo nevarna in zato ni dovoljena. Tudi naši sopotniki nimajo kaj iskati na cesti. Vozilo naj zapustijo in se umaknejo iz-ven območja vozišča. Tudi čakanje v vozilu na odstavnem pasu je nevarno, saj sc lahko vanj zaleti kakšen nepreviden voznik.
Odstavni pas je v večjih klancih na- avtomobilski cesti1 in naši »Sloveniki« urejen v poseben prometni pas za počasna vozila, ki ne zmorejo hitrosti, večje od 50 kilometrov na uro. Kje se ta pas začne in konča, ugotovimo po posebnih prometnih znakih in označbah na vozišču. Vendar lahko ugotovimo, da vsi vozniki, ki bi morali hanj zapeljati, tega ne storijo. Najbrž se bojijo kasnejše ponovne vključitve v promet nazaj na vozni pas. Največ težav pa imajo s tem pasom vozniki, predvsem tovornjakov iz drugih jugoslovanskih republik. Slovensko besedo »počasni« si najbrž razlagajo po pomenu, ki ga ima njihovo jezikovno področje, pa zato razumejo, da je naš »počasni pas« po njihovem »počasni« — pač »častni pas«, namenjen kakšnim častnim gostom avtomobilske ceste in seveda zato še naprej vozijo v klancih kar po voznem pasu.
Na avtomobilski cesti je najbolj levi prometni pas, tisti ob varnostni ograji- ali zelenici ob sredini ceste, tako imenovani prehitevalni pas. Ime samo že pove, da je ta pas namenjen zgolj za prehitevanje in daljša vožnja po rijem ni dovoljena. Na prehitevalni pas se pomaknemo iz voznega pasu le za toliko časa, dokler pr er hitevamo počasnejše vozilo, nato pa se. spet takoj vrnemo nazaj na vozni pas, da levo od nas ostane prostor za prehitevanje; še hitrejših Vozil. Seveda moramo vsako prehitevanje, posebej pa še na avtomobilski cesti, kjer so hitrosti večje, opraviti skrajno previdno. S pogledom v vzvratno ogledalo se moramo prej temeljito prepričati, če se nam od zadaj ne približuje že po prehitevalnem pasu drugo vozilo. Tisti, ki že prehiteva, ima prednost, Nezgode, jko pred prehitevajoče vozilo nenadoma zavije z voznega pasu drugo vozilo, šo zelo hude. Pa še nekaj: hitrost vožnje na naši avtomobilski cesti ni omejena, čeprav lahko pričakujemo, da bo predvsem po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Vendar to zato naj ne pomeni,.da bomo do otrplosti pritiskali ha plin in
brezglavo drveli v nevarne situacije. Zavedajmo se, da so posledice. prometnih nesreč pri večjih hitrostih občutno hujše. Precenimo," ali obvladamo prometno situacijo in svoje vozilo tudi pri večjih hitrostih, preden močneje pritisnemo na plin. In ne nazadnje vas naj spomnimo še na to, da je tako na avtomobilski’cesti, kakor na cesti, ki je rezervirana . za promet motornih vozil, prepovedano vsakršno ustavljanje in parkiranje, razen na -posebnih' parkirnih prostorih. Prepovedano je tudi 'vsakršno obračanje in vzvratna vožnja, ker so pač ti nameni prenevarni.
JIIREMA OBVEŠČA!
. Jugoslovansko združenje, za regulacijo, merjenje in avtomatiko —' JU REJVI A vsako leto prireja posvetovanja , in seminarje za strokovnjake, s tega področja.
Nekatere aktivnosti tega- združenja so zanimive tudi za naše področje delovanja. Zato jih v nadaljevanju . tudi navajamo.
V dneh od 23. do 26, 4. 1979 bo v Zagrebu posvetovanje z naslovom »Od merilnega pretvornika do mikroprocesorja v znanosti in tehnologiji«. Področja, katera bo to posvetovanje zajelo, so:
—	merilni pretvorniki in čutila
—	avtomatizacija merjenj
—	teorija signalov
—	uporaba mikroprocesorja in mikroračunalnika v merilnih napravah
—	avtomatsko vodenje procesa in računalniki - ■ j
—	direktno 'digitalno vodenje ¡S
—	teoretska vprašanja avtomatskega vodenja
—	uporaba merjenj in avtomatike v industriji
—	daljinsko merjenje in .vode-uje
—	aktualna vprašanja indu-. sirijske proizvodnje od merilnih 'pretvornikov do mikroprocesorjev.
Zelo zanimiv bo tudi simpozij »Energetika naselij«, ki bo orga-. niziran v Zagrebu v .dneh od 13. do 15. 6. 1979. Na tem simpoziju bodo Obravnavana naslednja področja:
—	centralizirani viri energije
—	plinifikacija .
—	odvisnost naselij in zgradb od izvorov energije'
—	racionalna poraba energije .
—	vloga avtomatizacij e v racionalizaciji '
—. standardi in njihova uporaba ter drugo.
Teh posvetovanj se bodo udeležili tudi;'naši 'strokovnjaki merilne tehnike, ki nam bodo posredovali zanimivosti in novosti is tega področja in koristnost Uporabe novosti v našem podjetju.
Celodnevna osnovna šola - nova oblika dela
Dveletne izkušnje dela v celodnevni osnovni šoli so pokazale, da šola, usmerjena pretežno v klasično izobraževanje daje učencu predvsem vrsto podatkov _z različnih znanstvenih področij, obenem- pa nalaga vedno obsežnejše učenje, ki ga doživlja šch lar kot kopičenje dela. Posledica tega je dejansko preobremenje-vanje učencev, ki nujno doživljajo šolo kot breme.
Učencu je treba dati vse možnosti, da se razvije vsestransko, resnično po svojih sposobnostih in v! samoupravno osebnost. Razumljivo, da družina tega ne zmore, pa tudi ne osamljena šola, temveč združene sile samoupravne družbe, ki so v kraju, občini. Zato dobro urejena celodnevna šola, nedvomno lahko dosti bolj poihaga k razvoju celovite mlade osebnosti, kakor pa na klasični pouk omejena stara šola..
Celodnevna osnovna šola Optimalno združuje vse naloge iž življenja in dela šole v enovit proces. Skrbi za zdravstveno varstvo in prehrano učencev, učitelj in Učenec delata skupaj, praviloma opravita vse svoje delo v šoli in skupaj preživita del svojega prostega časa. Učenec v taki šoli doživlja vse razsežnosti življenja od dela, učenja, počitka do prostega-časa. V tem pa se prav življenjsko prepletajo znanje, ustvarjalnost, delo, družabnost, skratka, šolarjeva osebnost se lahko vsestransko odziva.
Naše -izkušnje kažejo, da je s celodhevno šolo mogoče bistveno spremeniti vzgojnoizobraževalni proces v vseh zgoraj omenjenih razsežnostih. Opraviti vrsto neodložljivih nalog, ki jih terja čas. Toda spoprijeti se je treba še z nizom protislovij* jih odpraviti in omiliti, da bi takšna oblika dela ustrezno stekla. Prepričani
V
Se pomnite, tovariši!
To se je dogajalo v Kozjem leta 1944. O tem dogodku mi je pripovedovala stara mama.
Proti večeru so prišli v hišo Nemci. Toda že prej jih je stari ata opazil, in o tem obvestil še sosede. V hiši je imel veliko partizanskih časopisov. Hitro jih je pograbil in vrgel v peč. Tedaj pa se -je spomnil, da ima v sobi revolver. Odnesel ga je na podstrešje. Takrat pa so vstopili v hišo Nemci. Ni mu preostalo nič drugega, kot da se skrije na podstrešje.
Spodaj pa so Nemci delali preiskavo. Ker niso nič našli, so odpeljali vse domače. Ko so že odhajali, pa je eden izmed sovražnikov opazil vhod na podstrešje. Še z dvema SS-ovcema se je odpravil na podstrešje. Tu so vse premetali in odkrili starega ata. Odpeljali so ga z drugimi vaščani v Dachau. Kmalu so ga ustrelili, stara mama pa je že prej pobegnila.
Edini spomin na starega ata je revolver. Tega Nemci niso odkrili, ker je bil dobro skrit.
Dejan Kresnik, 7. a-
smo, da celodnevne oblike dela ni treba več utemeljevati.
Pri uvajanju celodnevne šole smo v Štorah prišli do spoznanja, da sem nam vrsta teoretičnih postavk že uresničuje v praksi:
—	celodnevna osnovna šola vpliva na delovni ritem v združenem delu. Praksa nam. to že kaže. V ta namen mora šola sodelovati z organizacijami združenega dela v kraju, krajevno skupnostjo ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju. Delo šole je veliko bolj fleksibilno, to je prilagojeno tudi lokalnim, krajevnim razmeram.
—	Celodnevna šola globoko zadira v naj ožje, interese družine, obeneih pa tudi zadovoljuje celo vrsto takih potreb. Učitelji in starši se najdejo odslej tudi na drugih področjih, ne predvsem ob pogovorih, kako napreduje otrok.
—	Spreminjajo se odnosi med učiteljem in učenci. Učitelj vedno bolj postaja mentor in1 organizator učnega procesa. V ta namen učitelji že uporabljajo ustreznejše metode in oblike dela pri pouku in samostojnem učenju. Skratka odnosi So bolj neposredni, pristni in ustvarjalni.
—	Nesporno je, da prosti čas mladih ne more biti samo socialni, temveč tudi pedagoški problem, Zato se Veliko ukvarjamo s pedagogiko prostega časa.
—	Ugotavljamo, da ima celodnevna šola za zmanjševanje socialnih razlik med učenci precej več možnosti, kot tradicionalna.
SAMOUPRAVNO DELOVANJE UČENČEV
Samoupravno delovanje učencev v. šoli mora postati vzgojni princip, na katerem temelji delo učencev in učiteljev z name-: nom, da razvija samoupravno aktivnost in samoupravljalsko zavest. Praksa kaže, da se učenci zavestno in odgovorno obnašajo do Svojih pravic ih obveznosti, da zavestno angažirajo pri reševanju konkretnih problemov v zvezi, z učencem,, doseganjem uspehov in drugih nalog življenja in dela šole. Pri nas samoupravljanje postaja temeljno vzgojno : sredstvo.
Samoupravni položaj učenca v celodnevni osnovni šoli pride do izraza pri delu v raznih skupnostih, oddelčnih redovalnih konferencah, v pionirski in mladinski organizaciji, krožkih pri solidarnostnih in drugih akcijah.
' Naša ugotovitev je, da je izredno pomembno, da se samouprava uveljavlja neposredno pri pouku. Učenci so v začetku šolskega leta seznanjeni z učnim načrtom in sodelujejo pri dogovarjanju kako ga bodo realizirali. Sodelujejo pri utemeljevanju ocen, kazni, pohval, pri organizaciji ekskurzij, pomoči slabšim učencem, pri pripravah na. skupinski pouk in samostojno učenje. Možnosti, učencev vplivati na pouk se vsaj deloma še razširijo z njihovim sodelovanjem na oddelčnih konferencah. Razredniki spoštujejo in upoštevajo mnenja učencev,
jih navajajo k samostojnemu mišljenju, delu in kritičnemu ocenjevanju stvari.
Intenzivno razvijamo prostovoljne dejavnosti učencev kot posebne organizacijske in vsebinske oblike zadovoljevanja in razvijanja nagnjenj in interesov učencev ter specifičnih potreb in možnosti okolja. Ugotavljamo, da je uspešnost vzgojnoizobraževal-nega dela šole tesno povezano s kvalitetno in kvantitetno razvitostjo prostovoljnih dejavnosti.
Naša PO šteje 446 članov od 1. do vključno 7. razreda. Od tega jih okoli 80 % aktivno sodeluje V različnih prostovoljnih aktivnostih. Podobno je z mladinci, ki jih je 61. Tako imamo na šoli organizirane naslednje krožke: šahovski, prometni, foto, tehnični, klub OZN, planinsko-tabomiško sekcij o, dramsko-recitacij ski, li te-ramo-novinarski, lutkovni, folklorni, likovni, za prvo pomoč in varnost okolja. V okviru PO pa je delovalo še SŠD, mladi člani RK in dva pevska zbora. Poleg navedenih krožkov delujejo še krožki samo v COš, ih sicer: roč-nodelski, pravljični, šahovski, glasbeni, telovadni, tehnični in lutkovni, krožek. Načrtujemo še čebelarski, obrambni in vrtnarski krožek.
Poudariti je treba, da se krožkov v COš udeležujejo vsi učen-, ci po interesih. Pri teh krožkih se menjujejo vsakih 6 mesecev. Sadovi dela in udejstvovanja so vidni pri raznih tekmovanjih, nastopih in razstavah.
Učenci, ki sodelujejo v različnih krožkih, si zastavijo svoj delovni program in izvolijo vodstvo v začetku šolskega leta. Ob prei gledu njihovega dela skozi leto ugotavljamo, da Vsi krožki svoj program izpolnjujejo, nekateri ga celo presežejo.
Kljub razvejanemu uspešnemu delu pa opažamo nekatere teža-
Ogledali smo si film Ko zorijo Jagode, ki prikazuje nas mlade, ki vstopamo v življenje, vstopamo v svet odraslih. Govori o naših problemih, o težavah, s katerimi se soočamo, kako odraščamo v zrele ljudi. Pa Vendar se mnogi v njem nismo našli. Vprašam se: »Ali sem to jaz? Ali je to moje življenje? Ali smo to mi?«
Žal, moram reči, ne. F-ilm je bil posnet o mladih za mlade. Ni pa nas pokazal v pravi luči. Zdelo se mi je, kot da gledam pravljico, v .kateri se vse srečno konča, čeprav bi naj bil konec grenak, ko Jagodo Dragi zapusti. Mislim, da'Jagoda svoje vloge ni doživljala, kar se pokaže pri njej s tem, da ne izraža nobenega čustvovanja, še manj ljubezni, kajti potem bi morala drugače gledati na to njuno »končano ljubezen. Vsako dekle, pa čeprav je še tako trdnega, značaja," če resnično ljubi, pa čeprav je to samo njena
ve, ki jih skušamo postopno odpravljati:
—	predvsem to velja za prostorsko stisko, ki jo bomo sanirali šele z zgraditvijo vseh načrtovanih prizidkov; j
—	še vedno nam primanjkuje mentorjev. Praktično ni učitelja na šoli, -ki ne bi bil mentor kakšnega krožka. Vedno bolj smo odvisni od zunanjih sodelavcev. Iščemo jih v glavnem v krajevni Skupnosti in Železarni;
—	koristno bi bilo stalno dopolnilno izobraževanje učiteljev;
—	v novi obliki dela dobi svet staršev svojo pravo vlogo pri kreaciji življenja na šoli.
URESNIČEVANJE PROGRAMA
Organizacija življenja in dela celodnevne osnovne šole ni lahka ih enostavna naloga. Zahteva ustvarjalno sodelovanje vseh subjektov v šoli in zunaj nje pri njenem oblikovanju in pri njeni realizaciji. Ob prvih uspehih in ob dejstvu, da so s to obliko dela zadovoljni učenci in starši ugotavljamo, da je ta pomembna družbenopolitična akcija v Štorah uspela.
6 Uspešna je tudi realizacija našega srednjeročnega programa. Dosedaj smo:
—	uredili kuhinjo in zgradili jedilnico,
—	sanirali stanje na vseh podružničnih enotah (beljenje, she-gobran, centralno ogrevanje), .
—	prebelili šolo ha Lipi in nabavili nove zavese,
—	odkupili delno, novo opremo, učila, obogatili knjižnico,
—	pravkar obnavljamo streho (novo ostrešje) in smo pred pričetkom gradnje sekundarne telovadnice.
V letu 1979 načrtujemo gradnjo prizidka z učilnicami, ki bi omogočil prehod.vsem učencem na novo obliko dela. Glavno breme pri financiranju našega programa je prevzela Občinska izobraževalna skupnost.
vloga ■ na platnu,- potre izguba fanta. Pri Jagodi tega nisem opazila. Jagoda tudi po svoji prvi ljubezni ne dozori, kot je bilo pisano v časopisih, ampak je pred njo še dolga pot, spozna pa, da je za ljubezen še prezgodaj in da je zanjo še čas, kajti mnogo je še stvari, ki so pomembnejše in jih mora opraviti. To o Jagodi. Kaj pa starši? Takšnih, kot so bili ti, ne poznam, kajti mislim, da bi Vsak oče in mati Spremljala hčerkino ali sinovo ljubezen pri petnajstih drugače. Starši se zavedajo, da ima ljubezen tudi posledice, Vedo, da otrok, ki odrašča, še ne zna presojati kot zrel človek.
Takšna je moja kritika, tako sem film videla jaz. Kar me je pri filmu navdušilo, je vsebina in glasba, ki je dala filmu trden pečat.
Tina Kroflič, 8. c
OCENA FILMA KO ZORIJO JAGODE
Št. 5 — marec 1979
»ŠTORSKIŽELEZAR«
STRAN 7
ŠPORT
V. koroški maraton
Smučina tradicionalnega V. koroškega maratona, ki je bil v nedeljo, 25. 2. 1979, je bila dolga 25 km in je vodila ob vznožju Uršlje gore, mimo Rimskega vrelca do Kotelj in nazaj do Rimskega vrelca.
Na tem tekmovanju je sodelovalo 320 tekačev, maratoncev in 150 rekreativcev na 3 km dolgi progi, Kljub skrbni pripravi proge za maraton je le-ta bila zelo zahtevna tako po vzponih kot spustih, na nekaterih mestih pa se je pokazala tudi zemlja. Tako je od udeležencev zahtevala dosti napora in previdnosti.
Med 320 udeleženci v teku na 25 km dolgi progi so' bili štirje člani našega, kolektiva. Če smo
zapisali v januarski številki našega glasila^ da so naši tekači na Dupeljskem množičnem teku na 15 km bili sposobni 'teči tudi na 30 km, se je ta ugotovitev tu pokazala za pravilno. To tudi dokazuje dosežen rezultat na Koroškem maratonu.
Naši predstavniki so na tem zahtevnem teku' v ■ počastitev praznovanj	35-letnice prihoda
XIV.‘ divizije na Štajersko zased-
li.	naslednj a mesta:
48. mesto Franc Zupanc 1:42,32,
61.	mesto Drago Bobnič 1:45,19, 86. mesto Franc Kavka 1:52,24 114. mesto Marjan Kavka 1:59,04
Naše iskrene'čestitke.
Mali
Prijeten ribiški dogodek
Lijudije prav. radi govorijo o ribiču »desetkrat šel je na ribolov ih vrnil prazen se domov«. Pa ni vselej tako.. Naš član- delovne skupnosti trenutno vod: v teži in dolžini ulovljene ribe iz Slivniškega jezera. ••
O tem dogodku nar srečen ribič takole pripoveduje:.
»Pomlad je bila, ‘krasna spomladanska nedelja v maju mesecu preteklegh leta, iko sem v tagod-fijih jutranjihutah. izstopi, iz avtomobila, oprtan ž riMilko palico v roki. Ozračje mirno, jutro idealno za ribolov,, da ga mora 'biti vesel vsak ribič. Gladina jezera ob
. — In kaj bo danes za kosilo, ljuba?
Ja, po samoupravnem sporazu-, mu bi moralo biti..vendar se nisva nič samodogovarjala, ničesar sklenila in ničesar potrdila. Pa tudi finančni pravilnik še ni potrjen..., pa še denarja mi nisi dal!
— Joj, draga žena, pa poizkusiva vsaj s solidarno odgovornostjo in skrajšajva ves proces ...
tem ranem jutru 'rahlo valovi, svet se prebuja, v ijezeru vstaja novo življenje.
Jože Sivita in njegova trofeja U-kilogramski krap
Zavzamem ¡svoj »štant« irt kar zaletno, krmim, vabim ribe na določeno mesto z že prej namočenim kruhom. Nato .pričnem pridno namakati trnek z vabo v vodi, čakam, čakam, vlečem najlon vrvico s plovcem k sebi, PP ,nič, še nobenega 'prijema. Nenadoma po dobri uri čakanja pa ojoij, plovec se je skril pod gladino, vrvica se je napela, jaz pá »horuik«. Palica se je zašibila, trenutno nisem verjel, da imi ije prijela riba, - ihišlil sem pač, da vlečem po dnu kakšno vejo, toda napeta vrvica in premočan odpor me - je opozoril; da to ini mrtva stvar, ampak nekaj zelo živega. Pričelo is e je utrujanje ribe, M mi je inudiia zelo močan odpor Dvajset minut', je trajala borba, saj se je riba premočno - upirala priti, k obrežju. Končino sem jo le mojstrsko prijel in potegnil na suiho. Obraz mi je zažarel od ribiškega ponosa. Bila je res'riba, krap, doslej največja v moji 30-letni. ribiški karieri. Krap je meril 77 cm in teh-' tal 11 kg.«
Tako torej o. tem srečnem ribiču. Drugič se bo sreča nasmehnila drugemu trnkarju, mogoče kdaj -tudi meni. Taki podvigi niso vsakdanji in ji'h je vredno zabelé-
Boris Malee
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Minilo je 35 let slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. V počastitev spomina , na ta veliki dogodek iz NOB je mladina »treh občin« priredila pohod po isti poti, kot jo je pred petintridesetimi leti prehodila slovenska partizanska vojska. V 150-članski koloni mladih iz cele naše ožje domovih
ne so bili tudi pripadniki JLA ter teritorialne obrambe. Pri spomeniku na Opoki so mlade pozdravili predstavniki štorske krajevne Skupnosti, SZDL in Krajevne organizacije zveze borcev. Po krajšem postanku je že v trdi temi kolona nadaljevala pot proti Dramljam...
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL ŠTORE
Dne 19. februarja je bila v Gasilskem domu konferenca Socialistične zveze našega kraja. Na njej so izvolili novo vodstvo in podali »obračun aktivnosti« za preteklo mandatno obdobje. Dosedanja predsednica izvršnega odbora, tovarišica Sonja Ocvirkova je v svojem uvodnem govoru kritično razčlenila dejavnost Socialistične zveze delovnega ljudstva v štor-ski krajevni skupnosti in obrazložila njen pomen. Ko je govorila o 'delegatskem sistemu, je poudarila, da mora SŽDL kot široka frontna- organizacija socialističnih sil posvetiti vso pozornost delu delegacij, ki so sicer že »zaživele«, pogreša pa se še večja aktivnost nekaterih delegacij SIS.
V obširnem referatu je tovarišica Sonja opisala celotno delovanje organizacije in zaželela u-spešno delo novemu odboru, ki je bil poleg odborov izvoljen na zborih občanov in katerega člane navajamo spodaj: novi izvršni odbor bo v bodoče. kot predsednik vodil ing. Frane Zelič, podpredsednik je Tone Žibret, sekretar Boris Korošec, njegov namestnik Milan Vizjak in blagajničarka Tanja Stritar.
—	Zakaj pa ne gasite še 12. etaže?
—	Bi, pa ne moremo! Gasilci smo samo v 11. rangu, više pa ne pridemo!
V petnajstčlanskem Izvršnem odboru je še pet predsednikov pododborov stalnih območij, delegati organizacij ZB, ZK ZSMS, sindikata in en delegat Krajevne skupnosti.
Nadzorni odbor šteje tri člane, vodil ga bo kot predsednik Jože Lončarič.' Naj na kratko opišem še strukturo krajevne konference SZDL:
Konferenca šteje 75 članov. V njej so poleg (delegatov s stalnih območij tudi delegati množičnih organizacij, Osnovne šole Štore, Železarne," trgovskega podjetja MERX itd. V novi strukturi SZDL Štore bodo delovali različni koordinacijski odbori, kot npr.: Odbor za spomeniško varstvo, kadrovska vprašanja, Odbor (ko-misija) Za družbena priznanja, odlikovanja in nagrade.
Pri KK SZDL bodo delovali tudi;11 sekretariati^¡sekciji kot npr.: Sekretariat sekcije za kulturo, družbenoekonomski položaj žensk, informativno dejavnost ter kmetijstvo, s po pet do šest članov v vsakem .sekretariatu.
Jok
Sestanek delovne skupine
Po uspešno zaključenem sestanku — sklepi:
1.	Pod prvo točko ni bilo pripomb
2.	Pod drugo točko ni bilo pripomb
3.	Pod tretjo točko ni nobenih pripomb
4.	Pod razno ni bilo pripomb
dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije
Prvi februar
Prvega februarja 1945 je Predsedstvo antifašističnega Sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije, šit. 6 z dne 21. februarja 1945.
S tem dnem se je začel uvajati v Jugoslaviji enoten dvostavni način vodenja knjigovodstva, čeprav še ob item času ni bila osvobojena vsa domovina. Dejansko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice
TEREZIJE KAJTA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem,, sodelavcem kadrovskega sektorja, gasilcem in sodelavcem kurilnice, ki Ste jo spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen prerani grob z lepimi venci in cvetjem. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam na kakr-, šenkoli način izrazili sožalje.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
ŠTEFANA FERLIČA
upokojenca železarne . Štore, se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje iin spremstvo na njegovi-. zadnji poti. Posebna, zahvala 'uprava Železarne štore, organizaciji sindikata in godbi na pihala.
Žena-Elizabeta, hčerki z družinama ¡ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata Viktorja Kresnika iz TOZD Transport se iskreno zahvaljuj emo vsem, ki so v teh ¡težkih dneh sočustvovali z nami.
Posebno se zahvaljujemo tov. Užmahu za poslovilne besede- ob odprtem ,grobu. Enaka zahvala vdlja njegovim sodelavcem iri ¡delavcem iz oddelka-za informativno in samoupravno dejavnost za podarjeno ¡cvetje ter pihalnemu orkestra -»š-torsikih železarjev« za zaigrane- žalostinke. Vsem, ki ste ga v Itako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sestre in -brat z družinami ter ostalo sorodstvo
pa - segajo začetki poenotenega knjigovodstva še v znane Fočan-Ske zapise iz ¡leta 1941, ki so vsebovali -nap olike med dragim tudi za knjigovodsko evidenco o finančnih sredstvih in o materialnih vrednostih marodnoosvobodil-nim odborom za potrebe partizanske -narodnoosvobodilne vojske.
Zato 1. februarja praznujejo računovodski i-n finančni- delavci svoj dan. Konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je namreč na svečanem zasedanju 26. 12. 1977 ob praznovanju jubilejev tovariša Tka in dvajsetletnice dela zveze proglasila jta dan za dan računovodskih in finančnih-delavcev-v spomin na zgodovinski dogodek
PO 20 letih
Pismo našega upokojenca
Danes, 15. februarja 1979 je minilo točno 20 let, odkar sem se starostno upokojil. V Železarni sem delal kot klepar v mehanični delavnici.
Bil sem soustanovitelj kegljaškega kluba v Štorah in prvoborec za izgradnjo kegljišča v Štorah, skupno z že preminulim tov. Rukavino. Sem še vedno aktiven kegljač starejše ekipe Ilirije v Ljubljani. Lepi so bili časi, ko sem bil v službi. Tudi letovanja na Rabu ali na Svetini so bila lepa. Danes tega ni več, ker si z današnjo pokojnino ne morem privoščiti teh stroškov. Že 20 let sanjam o vsem, kar je' bilo lepega v službi, ker sem ob delu in svojem poklicu užival. Mislim, da je še veliko takih v vašem kolektivu. To se vidi iz napredka Železarne. Iž »Železarja« se lahko vidi, kakšne uspehe ste dosegli. Iz tega se vidi skrb ih požrtvovalnost vodilnih in celotnega kolektiva.
Naj lepše se vam zahvaljujem za vašo vestnost pri pošiljanju glasila in prosim, da tudi v bodoče ne pozabite name.
- Kolektivu želim še v naprej o-bilo uspehov, tudi vsem športnikom, posebno pa kegljačem veliko podrtih kegljev."
—	1. februar 1945, ko je v času najitežjih bojev za dokončno osvoboditev domovine predsedstvo AVNOJ na predlog Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije sprejel odlok o . uvedbi enotnega računovodstva na ozemlju Demokratične federativne Jugoslavije.-
V času Obnove in administrativnega socializma, ko je bila zaradi ostankov ¡kapitalizma in sovražnih elementov naše-nove ureditve, budnost za ohranitev pridobitev NOB -še kako potrebna, so računovodski in finančni delavci kot čuvarji zakonitosti odigrali nedvomno veliko vlogo. V nenehnem iskanju pravičnejšega ekonomskega sistema, sistema, ki bi omogočal dejansko oblast delovnega človeka, so računovodski in in finančni, delavci vlagali velike napore pri iskanju poti in možnosti za praktično' uresničevanje političnih načel našega samoupravnega družbenoekonomskega sistema. Naša pomembna pridobitev — zakon o združenem ¡delu
—	im- čedal j e hitrejše uva j an j e njegovih določil v življenje pa
Človek kar nerad zapiše, da občuti slabo voljo, ker ne bi rad izpadel kot osamljen primer. Ko pa izmenjaš misli s svojimi vrstniki, vendarle opaziš, da v odnosih Železarne ‘Štore do njenih u-pokojencev nekaj ni v redu.
Če šem zapisal Železarna Štore, mislim pri tem na njene samoupravne organe, nekoliko več na sindikat, a nenazadnje na posameznike, koliko in kaj razmišljajo o svojih prednikih, ki so vlagali svoje delo za sedanjost.
Žal mi je, da upokojenci Železarne niso deležni pozornosti niti ob jubilejih ob vsakoletnih praznikih niti ob zaključnih računih. Šmo priče, kako je s temi odnosi v, drugih delovnih organizacijah, konkretno v celjski občini. Ne bil se »obesili« na primere 60 % letne nagrade od povprečnega mesečnega dohodka, ki so ga deležni upokojenci delovne organizacije v Celju, ker je to stvar finančne možnosti (ali. dobre volje!). Gotovo pa. je, da je topel sprejem ob Novem letu ali 29. novembru ali kdaj drugič vendar dokaz spoštovanja,' kakor tudi misli na to, da bo sleherni v bodoče upokojeni član kolektiva vsekakor vesel, če ne bo z odločbo o upokojitvi . hkrati tudi »odpisan«.
V Železarju št. 12/1978 je bil objavljen članek o društvenih prostorih upokojencev v Štorah. Vsekakor hvalevredno, da upokojenci v Štorah dobijo svoj klubski prostor, tako kot ga imajo tudi v_ drugih krajevnih skupnostih. Ža Štore je bil že skrajni čas in poleg hvale, za pomoč bi rekel, da so »dobrotniki« v veliki zamudi. Iz članka je razvidno, da se akci-
jim nalaga še pomembnejše, ne samo strokovne, ampak tudi idejnopolitične naloge, ¡saj morajo .kot aktivni dejavniki -v samoupravnem odločanju dajati pravilne in pravočasne informacije še predvsem pri dogovarjanju o dohodkovnih odnosih, v sodelovanju z dragimi političnimi organizacijami pa -pripravljati tudi. osnove družbenopolitičnih odločitev, kajti znano je, ¡da politične odločitve; temeljijo na materialnih dogajanjih v dražbi.
V boju za nove vrednote, ko uresničujemo načela nove ustave, sla ¡vsaka ¡manifestacija naših dosežkov, torej tudi dosežkov Zveze računovodskih in finančnih -delavcev in -vsako priznanje 'tistim, ki ga zaslužijo, prispevek.’k.'nadaljnjemu družbenoekonomskemu napredku.
Društvo računovodskih in finančnih delavcev je v ta namen priredilo 31. januarja 1979 v Narodnem domu svečano akademijo. Od 25. januarja do 10. februarja 1979 pa so organizirali razstavo o razvoju računovodstva ih
ja nanaša v glavnem na področje Štor, kar je razumljivo, Saj u-pokojenci Železarne Štore, ki žive izven tega območja, ne morejo aktivno sodelovati v Klubu — društvu v Štorah.
Za vse upokojence Železarne Štore bi bila razveseljiva novica, če bi ob sprejemanju sklepov ih stališč o družbenem standardu bila besedica ali dve za upokojence.. Zal tega v Železarju št. 12 ni moč zaslediti. Morda bodo posamezni tozdi kljub vsakodnevnim problemom spregovorili tudi o odnosih do upokojencev.
Bogdan Mirnik
Na objavljen članek bomo v prihodnji številki objavili odgovor!
(Nadaljevanje s 4. strani)
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD
Na 12. redni seji (23. 2.) so o-bravnavali vloge za sofinanciranje pri nakupu stanovanj in sprejeli nekaj sklepov o razdelitvi stanovanj. Obravnavali so tudi prošnje za odložitev plačila kreditov in potrdili predlog za odobritev sredstev ža nabavo stanovanjske opreme v garsonjeri, ki jo bo uporabljal strokovnjak iz druge države; sredstva za to o-premo se črpajo iz sklada za investicije. ,
Zadolžili so" delovno skupnost za fin. in rač. pošle, da do 10. marca 1979 pripravi poročilo o porabi 7 % od bruto OD za stanovanjsko izgradnjo.
Anton Filipič
STORSKI ŽELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj • Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorili in glavni urednik:-Kavka Frane, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za. prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa: proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974). — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov lie vračamo.
financ..
RAKO JE Z ODNOSI DO UPOKOJENCEV ŽELEZARNE ŠTORE?