- 5 - - • Na božični večer. Sse je kazalo, da se bliža božič . . . Bela snežna odeja je bila pokrilapolje in gozdove, daljne gore pa so se kazale v sivih meglah. Kroginkrog je vladala mrtva tišina, vsa priroda je spala mirno zimsko spanje, le po vaseh je bilo mnogo življenja. Saj se je bližal dolgo zaželjeni, Ijubljeni božič, in veselili so se ga stari in mladi in čakali nestrpno-veselo, kdaj pride tista noč, ki je za vsacega tako lepa, čudovita in skrivnostna . . . Sveta noč ! . . . Kako veselje zavlada v srcu, kak mir napolni dušo! . . . Srca vseh. ki so dobre volje, so enaka srcem pastircev ob jaslicah novorojenega Izveličarja. ln vse se pripravlja na vsprejem božjega Detela. Matere snažijo hiSe in peko kruh, gospodarji pospravljajo po gospodarskih poslopjih, otroci de-lajo jaslice, stari dedje in babice pa sedč pri pečeh zamišljeni in resni, s klenjenimi rokami, kot bi pre-inišl]ali in računali, koliko božičev so že doživeli do letošnjega od onih srečnih let, ko so, kakor zdaj nji-hovi vnuki, delali jaslice in šteli dneve in noči, ki so jih še ločili od srečnega večera. Vkljub hlaslnemu pripravljanju pa plava po hišah nek svet mir, kakor da vsak tiktak hiSne ure oznanja veselo novico: bliža se, bliža . . . Zdi se, da ščinkovci in senicf na gralih sneženih drevesih preperajo o bo-žiču . . . Včasih se spuste pred kako okno, ali pa se zapode po sredi vasi. kot da veselo napovedujejo z M drobnimi glaski: božič, hožič ... fl In burja, ki sicer mogofno gospodari po prazni ¦ cesti in prenaša kupe snega iz kota v kot. žvižga na- I dolgo zategajoče okrog hišnih vogalov. kot da v I enomer pripoveduje: božič je tu, skoraj botu-u-u... fl In rcs skozi vsako okno gleda v hišo božič. dolgo,^fl terko pričakovani božič. In vse se ga vzradosti. ¦ Taki so bili dnevi pred božičem . .. Jutra so ¦ bila lahnomegletta, v snežerse dneve je sijalo izdaleč ^| — 6 — cncmoglo solnce, noči pa so bile mrzle in zvezdnate kot da bi se smejale beli zemlji. ln približal se je sveti večer z vso svojo skrivnostno tihoto in dahnil v vsako hi5o milo besedo : mir ... Popotnik si je poiskal mirne sfrche pri dobrfli ¦ Ijudeh. da more z njimi vred v miru praznovati vL- I iiki Gospodov dan. Nesrečen, kdor sv. večera ne more ¦ preživeti v sredi svojili dragih, v domači hiši; če mu I je usojeno živeti le med tujitni Ijudmi. Nesrečen, kdor M tnora v tuji deželi. pod tujo streho preživeti sveti 1 večer. On gleda srečo zbrane družine, spominja se I nekdanjih dni svoje mladosti in zdi se mu. da je 1 nesrečen ... Pa veniiar! Božič pride in ludi njemu I dahne v srce svoj mir . . . Saj je ludi on pod božjim I nebom, ki krije z isto Ijubeztiijo vse ... In vendar I doma je doma ... I Da. S tiltimi koraki se bliža božič in s sladkimi sanjami pade na zcmljo tista noč, ki je pred loliko in toliko Ieti poslala svetu Izvcličarja, ko so ncinirnemu, obupanemu, s prave pcti zašlemu človeštvu zapeli J nebeški angeli: mir Ijudem na zemlji. I In kako lepo zamigljajo zvezde na nebesu. kot I da bi med seboj govorile čudno skrivnostno govo- I rico ... I Pri Moranovih so tudi težko čakali božiča. Vsi 1 so se ga veselili, dasi je v hisi vladala neka tiha ža- I lost. . . Zvečer so ded pokadili vse hišne proslore 1 moleC rožni venec ia spremljala sta jih Ivan in Mihec. Takoj potem pa so molili vse tri dele počasi in po-božno ... V kotu so stale jaslice, pred njimi je go-rela lučca. Ivan in Mihec se jih nista mogla nagledati. Jaslice so jima namreč pomagali scstaviti ded, in ded so znali take reči kot menda nihče drugi. Vse je bilo kotživo: ovce, pastird, angeli. Včasih se jima je zdelo, da Se tupatam kaj manjka, a ded so jih posvarili: ..Pustita pri miru; najlepše je tako, kot je." Zato sta tiaposled odšla in sedla k peči. Ded so kadili iz svoje pipice in dimi tobaka so se nekako neprijetno družili s kadilom, ki je napolnilo vse.hišne — 7 — proslorc, Zato so ded vlaknili pipico v pečnico, vreli Mihca na koleno in ga zapestovali kot so znali menda samo ded. Prijeli so ga za obe roki, privzdigovali ko-leno in zapcli tisto znano pcsmico: Ci, ci, či, Mihec 'ma Konjče tri, En'ga jezdi, Dva pelja, Pa noben'ga Ne proda. . . Mihec se je zadovoljno stnejal in prosil: ,Še, še, še . ..- A ded so menili, da je že zadosli in so odložili ležko breme s svojega slarega kolena in se nagajivo smejali Mihcu, ki se je pripravljal na jok. ,,Danes vendar ne boS jokal", velč Mihcu, ,,ko je svcii večer!" In res se je tako utolažil. Mali so sedeli pri peči in se zagledall v jaslice. Menda so jih motile skrbi. Ivan pa sc jc vlegel na peč. lJri Moranovih je bila revščina. Živeli so v slabih razmerah. Oospodar je bil v tujini; domapa so ostali: ded, žena, dvanajstletni Ivan in mali Mihec . . . V sobi je nastala tišina. Vsi so sc zamislili. Ded so po/ahili na pipo. g^tedaii so prcdse na [la in naj-brže premišljali o domači hiši: prazniki so tu, a de-narja nič, revščina povsod . . . Počasi so začeli celo dremati. Pokimali so par-krat z glavo, pa so se menda spornnili pregovora: kdor na sveti večer spi, je celo leto zaspan. in zopet so jeli glcdati po sobi. Da bi zmotili sebe in druge, začcli so: .DanaSnji večer je svefi večer. To je najlepši in najsvetejši večer v letu. SreCen tudi ki more doma praznovati ta večer, pri gorki poči, med svojimi Ijudmi . . . Jutrajšnji dan se imenuje: sveti dan. V tem dnevu mirujejo drevesa in kolesa. Vsakdo ga mora praznovati s čistim in pobožnim srcem. Ni ga dneva v lelu, ki bi bil tako lep kot je ta dan svet. . ." Po teh besedah pa spet ulihnejo, kot da nimajo več kaj povedati in se zopet zamislijo. — 10 — Miliec je sedel med materjo in dedom in mislil Bog ve kaj . . . Ivan pa je na peči zaspal in zasanjal. Bil je truden . . . Dva dni jc zapored sekal smrečice, da jih je sosed pelja! v mesto prodajat. in clanes je moral doma pripravljali za praznike. Mrazilo ga je po dncvi. Kako dobro cnu je dela gorka peč! Sanjalo se mu jc, čudno sanjalo . . . Bilo je prav ob (em času pred božičem. On je šel s sosedom v gozd sekat smrečice za božična dre-vesca . . . Zeblo ju je zelo, in zvečer sta se vračala vsa premrla domov: ,,Dosti bo denarja", govoril mu je sosed. ,Ju(ri bova peljala v mesto, večje prodava po tri krone, manjše po kroni. .." Ko sta prišla do vasi, drsali so se za vasjo po drsalnici vsi Ivanovi sovrsdiiki . . . ,,Pojdi se drsat!" vpili so mu. Ivan se ni menil zanje. ,Skoda za podplate!" menil je sosed. ,,Saj ne grem", rekel je Ivan. Pa ga je prijcl sosed in zaklical drsačem: ,,Poglejte ga! Toliko je slar kot vi, pa kako je resen. Niso mu mari igrače, ne kepanje, ne drsanje: skrbi za hišo kot gospodar. . ." Otroci so zagnali krik in smeh in se zopef spu-stili po drsališču. Dva izmed njih sta pala na ledu, drugi so se jima smejali in drsali se dalje. Ivan pa je šei s sosedom domov. Ded so sedeli pri peči in se zadovoljno smejali: ,Ali sta jih!" so vpraSali Ivana. ,No, zdaj se pa _ le pogrej. Kdaj odideta ju(ri: B ..Zgodaj", odgovori sosed in odide. ^^ Žjulraj pride sosed navsezgodaj in napregla sta. Moranov konj je bil nizek in majhen. scsedov pa ne-koliko večji. In zapodila sta se po cesti proti mestu. lJo sobi je bilo še vse tiho in Ivan je sanjal dalje. Pripeljala sta se v mesto ... Ej. kakšno je po mestu ! Vse živo, vse nemirno ! Na trgu sta se usta-vila pa razpostavila smrečice. Kupcev sta imela dosti. Gospodje in gospe so prihajali in odhajali, kupovali drevesca in odnaSali s seboj. — II — ,,Dobra kupčija". pripomni sosed in prešteva srebrni denar. .. Tudi Ivan je že mnogo iztržil. Misli si: kakšno veselje bo doma, ko prinese denarja. Po vrhu pa kupi še tega in onega, da razveseli mater, deda in Mihca ... Sicer je pa v mestu mraz. Zelo ga zebe; nasloni se konju na vrat in čaka kupcev. Nagiba se že dan. ,Treba bo pognati domov", mčni sosed. Pa pride neznana gospa. Visoka, lepa gospa! Dva dečka jo pospremljata in služkinja. Povsod gleda smrečice, a ne ugajajo ji nikjer. Ustavi se tukaj, ustavi tam, a gre zopet dalje. Pri Ivanovem vozu se tudi ustavi. Izbere največjo smrečico, plača in odide. . . Tu se sanje zmedejo . . . Sanja se mu, da je v lopli gosposki sobi. Sam ne ve, kako je priSel sem. J Zdi se mu, da spodaj na dvorišču čaka njegov voz, I da je prodal vse smrečice . . . On pa sedi pri bogati I mizi, pred njim pa najrazličnejše dobre jedi . . . Tista ¦ gospa. ki je od njega kupila smrečico, sedi pri njem M in mu ponuja: I -Jej. jej!" I Kako prijazna je la gospa ! Izprašuje ga o vsem. ' Kaj je doma, kje so oče, kje mati, kako žive — vse, vse . . . lvan ji odgovarja in tako se mu dobro zdi, da se za njega revnega kmečkega dečka meni taka visoka gospa . . . Kako lepo je po sobah! Vse se sveli, podobe, zrcala, okna, vrata . . . Vse je veliko _ in lepo, nc kot kjedrugod na kmetih . . . Dva dečka fl se igrata v drugi sobi in se veselo smejeta ... 1 lvan pa gleda in gleda in blagruje srečne, bo- I gate Ijudi... ¦ ,,Ali ti ugaja pri nas:" ga vpraša gospa. I lvan prikima. m ,,Ali bi bil rad pri nas?" vpraša ga zopet. ^ Ivan zopet prikima. Kdo bi ne bil rad pri takih Ijudeh, v takih lepih sobah. pri košarah polnih dobrih jedi in pri obloženih mizah ? _ ,Bodi toraj naš!" se mu zasmehlja gospa. ,,Tii ¦ boš kol domač ..." I Ivan je ves zbegan. NajrajJe bi kar obljubil, naj- fl rajše bi kar ostal — a spomini se mu vračajo na dom, H — 12 - na mater, na deda . . . Kaj bi rekli, če bi ga ne bilo več domov, ie pride sam sosed in pove, da je Ivan ostal v mestu pri tujih Ijudeh?... Začne premišljati. Ali bi ostal, ali bi šel domov in zopet nazaj? . . . A kako bi praznoval božič v mestu med tujimi Ijudmi. in ne doma med svojimi ? Ded so vedno trdili, da v mestu niso dobri Ijudje. Kako bi mu zamerili. ko bi imel rajše mesto nego domačo vas. Doma so že na-pravljene jaslice; koliko s(a si prizadejala z Mihcem, da sta jih napravila! In kako veselje doma, če njega ne bo . . . Rad bi ostal tu, a še rajše bi šel domov. Vse ga je vabilo nase. Spomnil se je pravljic o začaranih gradovih. Tako so mu včasih pripovedali ded: grad se je svetil kot nebesa, vse je bilo v zr-calih in oknih, zunaj pa so se videli vrlovi polni cve-točih rož. Vsega tega se je spomnil, ker tu je bilo vse podobno tistini gradovom. ,Ostal bo5 pri nas! Pri nas boš obhajal božič. dobro boš jedel in živel boljše kot doma . . ." ga je vabila gospa. Ivan prikima, da ostane, a da žene prej konja domov . . . In zopet se mu izpremene sanje nenadoma .. . Vozi domov. Sosed mora biti že zdavnaj doma. Hoganja konja v urni dir, da bi bil preje doma. da bi povedal materi in dedu in Mihcu, da odide v mesto, da postane gospod, učen, bogat, imeniten gospod... A boji se deda in s strahom vozi po znani cesti .. . Danes je cesta zelo dolga . . . On vozi po dolgi in široki ravnini, naprej in naprej po beli cesti, okrog-inokrog je snežena planjava, a nikjer sledu od vasi. Vozi. vozi, vozi zelo dolgo. Nikogar ne sreča. Konjiček leti naprej in naprej, a vedno tista brez-končna planjava. On pa sedi na vozu in težko mu je pri srcu. Prodal je vse smrečice, izkupil denar, a nič ni kupil niti za mater niti za Miiica ... In danes je menda sveti večer. Vse hiti domov ; vsi, ki le morejo, so doma in molijo, on pa že dolgo vozi, pa še ni dojna . . . Bog ve. če jili ne skrbi doma, kje da je... Mogoče se bodo jezili, če jim ne prinese iz mesta ničesar . .. — 13 — A zopct ga mine strah, da požene konjiča. Saj mora hili skoraj doma ... In, ko se doma pogovori, vrne se v mesto k dobri gospej. In če bo morda kdaj gospod, pa pride mati k njemu, in Mihec tudi, pa še ded bodo radi prišli v mesto, dasi so zoper mestno gospodo. Saj vsi tudi v mestu niso slabi. . . In tako vozi dalje. Nikjer ne more zagledati vasi, vozi po čisto neznani cesti, — nazadnjc še ceste zmanjka, a on vseeno podi naprej. Noč že pada . . . Kako se mu čudno vse zdi, da ni vasi niti ceste, niti soseda . . . Začne mesti... Oblaki snega se drvijo po zraku in zapirajo pogled v daljavo: vsa planjava izginja v tem metežu . . . Pade noč ... V dalji se zasliši milo zvonenje . .. Čisto znaoi glasovi zvonov so to. To so domači zvonovi... 1, kje je pa vas ? Zakril jo je sneg . . . Ljudje govore nekje. Sanje i/ginjajo . . . ¦ ..Vstanimo, prvič zvoni", zakličejo mati. lvan se prebudi ves prestrašen. ,Treba bo v cerkev!" pravijo mati. Ded slone pri peči kot preje ; Mihec je ob njih zaspal. mati vstajajo, zunaj pa govori Ijudje, v tiho noč pa se glase božični zvonovi. . . Ivan potegne z roko preko oči... Sam ne ve, ali res sedi na"domači peči. Takoj se spomni dedovih besed: kdor na sveti večer spi, je celo leto zaspan . . . Skoraj sram ga je, da je zespal. Pa kake sanje so bile to! On ni bil še nikdar v mestu, pa kako Ludno se mu sanja! Obide ga veselje, da vendar ni res, kar je sanjal . . . Kaj bi bilo, ko bi vozil sedaj po tisti dolgi planjavi .... Konjiček spi v hlevu, on pa sedi na peči . . . Hm, in obljubil je, da pride v meslo nazaj . . . ^JIvala Bogu, da ni res . . . ^m Sicer pa, kako bi bilo, ko bi . . . ^H Ded se prebude: ^H_ ,,E, da sem zaspal . . . Kako neki to?" zagodr- ^Bajo. Vzbudil se je tudi Mihec in se spusti v jok. ^T ,Danes vendar ne boš jokal, ko je sveti večcr", zagroze mu zopet ded. ..Poglej tam jaslice . . . Zdaj bo prišel Jezušček na svet." Mihec se hitro utolaži in m. _ 14 — zopet zaspi . . . Ne more počakati polnoči... Ded pa vstanejo, da se odpravijo k polnočnici. ,,No, vstani, da greva", rečejo Ivanu. Ivan skoči urno s peči, a premišlja in premišlja, kaj se mu je sanjalo ... Ne ve. ali bi povedal to dedu, ali bi ne. Pa kaj, saj ni prodal nič smrečic in nič denarja ni v 2epu, doma je pa reva. Včeraj je sosed peljal smreke v mesto, a je denar sam obdržal za obresti. In odšli so k polnoCnici ... Ej, kako lepo poj6 orgle na koru in ob njih pevci poj6: Na polnoCi grede Potilmejo črede, Okol' Betlehema Pokojno leže . . . Drugo leto pa se je obrnilo pri Moranovih vse na bolje in Ivan je res prišel v mesto. čeprav ni bilo po dedovi volji. [n mogoče bo še gospod. Z Mihcem pa sta ob božiču donia sama postavila prav lepe jaslice, vendar ded niso pustili drugate kot po starem. Kaj se hoče? ,,Kar je dobrega, se nauči. drugo pusti!" so trdili. ,,Že toliko let so bile jaslice take, pa bodo tudi letos." In tako je ostalo. Ni(i Ivan ne pregovori strica, da bi bilo drugače. nKar je dobrega, se nauči, drugo pusfi!" J. E. Rubin.