oocinski____
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 1. 3.1989, LETO XXVIII., ŠTEVILKA k
Na občinski kandidacijski konferenci v Domžalah
Večina za Marka Bulca in
Janeza Drnovška
Določen tudi kandidat za predsednika IS SO Domžale
Na občinski kandidacijski konferenci se je 61 prisotnih delegatov s tajnim glasovanjem odločilo, da za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije Podpre dva od šestih kandidatov. Večina oz. potrebno tretjino glasov sta dobila Marko BULC, ki 9a je podprlo 45 delegatov in Janez Drnovšek, ki je dobil 37 glasov.
Sicer pa so se delegati s tajnim glasovanjem opredelili tudi do možnega kandidata za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Predlaganega kandidata Antona PRESKARJA je podprlo 49 delegatov, tako, da ga je Predsedstvo občinske konference SZDL Domžale, po končani kandidacijski konferenci določilo za kandidata in predlagalo Skupščini občine Domžale, da ga izvoli za predsednika Izvršnega sveta SO Domžale.
Na zborih občanov v krajevnih skupnostih od 1. do 15. marca bomo odločali: o razpisu referenduma in o programu krajevnih ter občinskega samoprispevka Razpravljali bomo tudi o spremembah slovenske ustave
Datum sklica zborov objavljamo na strani 4
Letos 8. marec nekoliko drugače:
Občinska konferenca SZDL Domžale in Občinski svet ZSS Domžale sta pokrovitelja ideje, ki seje porodila v Krašnjskem športnem društvu. 8. marec — dan žensk naj bi letos v naši občini praznovali nekoliko drugače ...
Tako vabijo ženske z družinami ob prazniku
Po nagelj na Limbarsko goro
in sicer v nedeljo, 5. marca 1989 dopoldan. POTEK PRIREDITVE:
od 8. do 10. ure zbirališče pred trgovino v Krašnji ali pri Osnovni šoli Jurij Vega Moravče do 10. ure odhod po lepih gozdnih markiranih poteh na vrh Limbarske gore. ob 11. uri pričetek kulturnega in zabavnega programa na Limbarski gori.
Organizatorji bodo poskrbeli za vse potrebne informacije na zbirališčih, usmerjanje in spremljanje pohodnic in za njihovo varnost.
Na vrhu bo zagotovljena tudi ustrezna gostinska ponudba po zmernih cenah.
Po urici zmerne hoje po svežem zraku in naših domačih gozdovih boste preživeli ob kulturnem sporedu nekaj lepih in tudi zabavnih trenutkov na lepi razgledni točki. Istočasno pa bo to tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in krepitev medčloveških stikov, ki nam jih v današnjih časih tako manjka.
Organizator zaradi potrebnih priprav želi, da svojo udeležbo prijavite pismeno ali po telefonu na OK SZDL Domžale — 721-359 ali na OS ZSS Domžale — 721-325 najkasneje do 1. marca 1989.
Prosimo predstavnike sindikalnih organizacij, oziroma druge organizatorje, športno-rekreativnih prireditev, da poskrbe za skupinske prijave v svojem okolju.
OPOZORILO: v primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo.
Drugo mesto za kolektiv enega od obeh bencinskih servisov v Domžalah:
Bravo — za bencinski servis Petrola na Kovičevi
Domžalčani so na zveznem tekmovanju osvojili 2. mesto
Bralcem moramo povedati, da gre za tisti bencinski servis Petrola, ki stoji bliže Viru. Delavci te enote Petrola so na zveznem tekmovanju med bencinskimi servisi osvojili drugo mesto.
To oskrbovalno postojanko ob magistralni cesti dnevno obišče po prosti presoji približno 2000—3000 vozil, odprta pa je od 7.—20. ure. Kolektiv, ki ga sestavljajo:
Aco Matkovič (vodja), Roman Krištof (namestnik vodje), Brane Klopčič, Janez Pustinek, Samo Kvas, Igor Gros, Jure Zalokar in Marjan Cerar je s svojim skrbnim delom osvojil to priznanje tudi zaradi izkazane ravni čistoče na »črpalki«, zaradi ravni postrežbe strank, odnosa do urejenega okolja in sploh zaradi tega, ker je na tem bencinskem servisu vse tako, kot je treba.
Kot smo izvedeli v pogovoru z nekaj strankami — so z uslugami tod še posebej zadovoljni tudi zato, ker lahko kupijo celo več artiklov, nadomestnih avtomobilskih delov, kot pa jih ponujajo nekatere specializirane trgovine v mestu.
Kakorkoli: uspeh delovnega kolektiva je to, ki mu za priznanje lahko samo čestitamo!
900 šolarjev v Ljubljani - ura, ki lahko pomeni življenje
(str. 2)
Kaj iz
samoprispevkov v krajevnih skupnostih
(str. 4)
Letošnji Kersnikovi nagrajenci
(str. 5)
Pred
referendumom (str. 6,7)
Obnovili bodo stari kino
(str. 8)
10 let ob pesmi in z njo
(str. 9)
Letošnja krvodajalska akcija - dokažimo človečnost
(str. 11)
Preselili smo se v stavbo DPO, Ljubljanska 70 (stavba ob avtobusni postaji)
Vlak »Bratstva in enotnosti«
Tudi letos, jeseni bo potoval vlak prijateljstva v Srbijo. V spomin in opomin na tiste težke vojne čase, ko so morali mnogi Slovenci zapustiti svoje domove in bili pregnani tam daleč, daleč, v neznane kraje. A odprti, širokogrudni domačini, so sprejeli pregnance kot svoje najljubše. Delili z njimi tudi zadnjo skorjico koruznega kruha. To v razmišljanje v sedanjih težkih časih!
Manifestacija Vlak »Bratstva in enotnosti« je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije in njihovimi gostitelji v SR Srbiji. Obenem pomeni manifestacija srečanje izgnancev iz naše republike, ki jih je okupator 1. 1941 izgnal iz svojih domov, s srbskimi brati in sestrami, pri katerih so našli svoj drugi dom, toplo prijateljsko zatočišče in s katerimi so preživljali vse težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja
in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. *
Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka »Bratstva in enotnosti« v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da letos organiziramo Vlak »Bratstva in enotnosti«, ki bo iz SR Slovenije popeljal medvojne izgnance in njihove družinske člane h gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo odpeljal iz Maribora in Jesenic oz. Ljubljane 12. oktobra 1989 zvečer, prispel v Kraljevo oz. Titovo Užice 13. oktobra 1989. Vračal pa se bo 15. oktobra 1989 in pripeljal v Ljubljano 16. oktobra.
Društvo novih voznikov — SAM
V začetku februarja je bil »Pri ribiču« na Viru ustanovni občni zbor samostojnega društva novih voznikov — SAM. V skladu z zakonom o društvih je iniciativni odbor pripravil statut in vse potrebno za registracijo društva, (postopek je v teku) ter za legalno in samostojno delovanje in poslovanje.
Društvo ima v svojih planskih zasnovah delovanja v skladu s pravili, širše zastavljen koncept na področju vzgoje, varnosti in izobraževanja ter športne dejavnosti na področju prometa, kot tudi organiziranja ekskurzij na strokovni in izletniški ravni.
Več o delovanju društva pa bomo napisali po njegovi skorajšnji registraciji.
V želji, da bi pravočasno opravili vse potrebno za srečanje z gostitelji, pozivamo medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se povežejo s svojimi medvojnimi gostitelji v SR Srbiji. Takoj po sprejemu njihovega vabila pa se zglasijo na sedežu Medobčinskega sveta SZDL Ljubljanske regije, Ljubljana — Komen-skega 6/IV nadstropje, najkasneje pa do 31. marca 1989, zaradi prijave svoje udeležbe Vlaka Bratstva in enotnosti.
Informacije v zvezi s potovanjem dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana. OKSZDL Domžale
Pričetek šolske ure v prometu v Depali vasi, od koder je speljal prvi izmed dvainštiridesetih avtobusov.
Na osnovni šoli Olge Avbelj:
Seminar o otroškem avtizmu
Društvo defektologov Slovenije je 9. 2. 1989 organiziralo seminar O OTROŠKEM AVTIZMU. Seminar je potekal v prostorih Osnovne šole Olge Avbelj Domžale.
Zanimanje za to problematiko je veliko, saj je bilo prisotnih 180 strokovnjakov, s tega področja motenosti in staršev iz vse Slovenije.
Program seminarja je obsegal:
diagnosticiranje avtističnih otrok, praktično delo z njimi, starši pa so predstavili, kakšno je življenje z avtističnim otrokom.
Avtizem je težka razvojna motnja, ki se pojavlja v prvih mesecih otokovega življenja, najkasneje pa do tridesetega meseca, po normalnem ali navidez normalnem razvoju.
V svetu se o avtizmu govori in piše že več kot štirideset let, v Jugoslaviji je bil diagnosticiran prvi otrok s to motnjo 1950. leta. V Sloveniji pa je bilo srečanje v Osnovni šoli Olge Avbelj prva priložnost, da si starši in strokovnjaki iz Slovenije, Hrvatske in Srbije izmenjajo izkušnje o dosedanjem delu ter začrtajo nadaljnjo pot skrbi za avtistične otroke. Ema Škerjanc-Ogorevc specialni pedagog
Ura, ki lahko pomeni življenje
Pohvala DO KOMPAS-HERTZ za veliko humano dejanje
DO Kompas-Hertz sploh ni prva na lestvici tistih, ki so dolžne skrbeti po službeni dolžnosti za prometno varnost. Pa je vendar v bistveni meri prispevala k temu, da je do nje sploh prišlo.
Več kot 40 avtobusov te delovne organizacije je 22. februarja brezplačno popeljalo 900 šolarjev tretjih in četrtih razredov iz naše občine ter prav toliko iz kamniške na učno študijsko uro po prometnicah Ljubljane.
Gre za izjemno pomembno obliko prometne vzgoje mladih, ki so v naši in sosednji občini prometno ogroženi in zelo velikokrat med žrtvami prometnih nesreč. Tega se zavedajo tudi v obeh občinskih Svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki sta akcijo tudi uspešno organizirala. Več o njej boste lahko prebrali v naslednji številki.
Na Dobenu je vroče
V začetku februarja so z republiškega tržnega inšpektorata poslali predsedniku izvršnega sveta Sob Domžale pismo, ki je rezultat pritožbe občanov na Do-benem. V njem je pisalo:
V zadnjih mesecih je bilo podanih več telefoničnih in osebnih pritožb vaših občanov iz vasi DOBENO KS Mengeš o nezakonitem poslovanju obrata »Kmečkega turizma« last PREMK Antona in Marte iz Dobe-na.
Predlagamo, da vaše strokovne službe (inšpekcija, sodnik za prekrške, uprava za družbene prihodke in postaja milice) vsaka v svoji pristojnosti in medsebojnem sodelovanju preprečijo nezakonito poslovanje tega objekta, odnosno, da se njegovo poslovanje čimprej uskladi z zakonskimi predpisi in da se ga enakovredno obremeni z vsemi družbenimi obveznostmi kot ostalim gostinskim objektom na vašem območju.
Podpisani: GLAVNI REPUBLIŠKI INŠPEKTOR
Janez Kregar
Ob tem, ko smo obiskali Dobeno in na terenu med ljudmi poizvedeli kaj si o zadevi mislijo, smo poprosili tudi za uradno izjavo domžalske inšpekcijske službe. Tole pojasnilo so pripravili:
O OPRAVLJANJU GOSTINSKE DEJAVNOSTI BREZ DOVOUENJA_____
Inšpektorji pojasnjujejo...
V zvezi z opravljanjem nedovoljne obrti gostinske dejavnosti pri PREMK Antonu in Marti na Do-benem in nakazane očitke glede aktivnosti Uprave za inšpekcijske službe smo se odločili, da podrobneje prikažemo število opravljenih intervencij na navedenem naslovu, ne nazadnje tudi s ciljem omejenih možnosti, ki jih imajo inšpekcijski organi
v okviru obstoječe zakonodaje pri učinkovitem preprečevanju nedovoljene obrtne dejavnosti:
— prvi informativni predpregled stanovanjskega objekta na Dobenu je bil opravljen 30.6. 1988. Ob tej priložnosti so zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za pričetek oz. pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma in dodatno še za opravljanje gostinske dejavnosti (namembnost zgradbe, oprema sob in sanitarij, ograje, dodatni prostori, višina);
— v sodelovanju z davčno inšpekcijo je 17.8. 1988 opravljen pregled zaradi nedovoljenega opravljanja gostinske dejavnosti. Nosilcu je izdana odločba o prepovedi opravljanja dejavnosti in zaradi prekrška podan predlog za uvedbo postopka o prekršku;
— 29. 8. 1988 na vlogo Krajevne skupnosti Mengeš izdano soglasje za Dobensko noč s tem, da je preverjena zdravstvena sposobnost nosilcev;
— dne 3. 9.1988 je opravljen ponovni pregled pri akterem je ugotovljeno, da prosilca nista izpolnila zahtev in nadaljujeta s strežbo hrane in pijače. Vložen je ponoven predlog za uvedbo postopka o prekršku;
— zaradi stalnih pritožb krajanov je sklican sestanek 7.10. 1988 na katerem so prisotni delavci Uprave za družbene prihodke, Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj, Sekretariata za notranje zadeve in Uprave za inšpekcijske službe. Sklenjeno je, da se tako nosilca kot krajane obvesti o dosedanjih ukrepih in nadaljnjih možnih ukrepih, kar je bilo s strani UIS pismeno realizirano 10.10. 1988;
— na podlagi ugotovitve delavcev Postaje milice Domžale je pristojni inšpektor 11.10.1988 podal ponovni predlog za uvedbo postopka, ker nosilca nadaljujeta s poslovanjem;
— dne 21.10. 1988 je opravljen pregled v zvezi z nepravilno izgradnjo greznice, ki ima iztok nad vodovodno cevjo. Odločba o blindiranju iztoka je izdana 26.10. 1988;
— komisijski pregled objekta za pridobitev obrtnega dovoljenja je bil opravljen 8.11. 1988. Sodelovali so pristojni organi sanitarne in požarne inšpekcije ter inšpekcije dela. Ponovno so predstavljeni minimalni tehnični pogoji za opravljanje tovrstne dejavnosti;
18.11.1988 je v sodelovanju PM Domžale, davčne inšpekcije in pristojnih inšpektorjev opravljen
skupni pregled v večernih urah. Ugotovi se, da poslovanje ni prenehalo. Zaseže se pijača, ki je bila v tem trenutku v prostoru, proti nosilcema pa se ponovno vloži predlog sodniku za prekrške; zaradi neizpolnjevanja določil Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo se zaradi klanja prašičev brez ustreznega veterinar-sko-sanitarnega pregleda poda predlog sodniku za prekrške:
— kontrolni pregled ali je nosilec izpolnil odločbo o blindiranju iztoka greznice je opravljen 12.12.1988. Obveznost ni izpolnjena;
— ponovni kontrolni pregled pri katerem se ugotavlja nadaljnje poslovanje je opravljen 11.1.1989 za kar je vložen ponovni predlog sodniku za prekrške;
— dne 12.1.1989 je izdan sklep o dovolitvi izvršbe za blindiranje nepravilno izvedenega iztoka in istočasno podan predlog sodniku za prekrške zaradi neizvršitve odločbe;
— na podlagi ugotovitve delavcev PM Domžale, da je imenovani ponovno nudil gostinske usluge večjim skupinam občanov je s strani pristojnega inšpektorja podan predlog sodniku za prekrške dne 29.1.1989;
— 3. 2.1989 je izdana ponovna odločba o prepovedi poslovanja;
— Komunalno podjetje Domžale dne 21. in 22.2.1989 izvede blindiranje iztoka greznice.
Iz navedenega kronološkega prikaza aktivnosti s strani Uprave za inšpekcijske službe je razvidno število obiskov in ukrepov izrečenih s strani inšpekcijskih organov. Poleg izrečenih ukrepov, ki niso prinesli želene rešitve smo se posvetovali na pristojnih republiških inšpektoratih in na Temeljnem javnem tožilstvu v Domžalah, ki pa nam v okviru obstoječih predpisov niso v stanju priskočiti na pomoč.
Novi Obrtni zakon (Ur. list SRS, št. 35/88) daje možnost ukrepanja proti osebam, ki opravljajo obrtno dejavnost brez dovoljenja le v obliki predloga sodniku za prekrške. Po 152. členu Obrtnega zakona znaša začetna kazen 100.000 din. Žal pa novi Obrtni zakon ne obravnava več možnosti odvzema predmetov s katerimi je bil storjen prekršek niti odvzem premoženjske koristi. Iz istih razlogov ni možno izreči drugih ukrepov po Zakonu o gostinski dejavnosti, ker v kazenskih sankcijah prav tako ne zajema odvzema predmetov s katerimi je storjen prekršek. KOROŠEC FRANC UPRAVA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
Kam
s smetmi...
Veliko črnila je bilo prelitega in energije na zborih krajanov izgubljene, ker se na smetišče gleda kot na politični problem. To ni politično, ampak gospodarsko vprašanje! Kraj, ki bo imet smetišče, bo izgubil pri kakovosti življenja, zato je treba temu kraju nadoknaditi na drugem področju (zgradimo igrišča, čistilno napravo, asfaltirajmo ceste, napeljimo telefon,...). Ceno tega »nadoknadenja« je treba vračunati v ceno smeti!
Mi pa bi se vedno radi po balkansko prevalili breme na drugega.
In tako:
— nerazviti poskušajo svoje grehe »obesiti« na razvite,
— sedanje generacije prelagajo bremena dolgov na prihodnje,
— čistočo svojega dvorišča dosegamo tako, da za majhno plačilo osvinjamo sosedovo,
— itd.
Narobe svet! Igor Lipovšek Lenasi
Kje zeleno?
Verjetno med vami ni nikogar, ki še ne bi slišal, da ZELENA barva pomirja človeka, da se na njej oči spoči-jejo ipd. V ta namen v nekaterih mestih posebno skrb namenjajo zelenju, parkom, zelenicam, otroškim igriščem, pa drevesom, pod katerih šumečimi krošnjami naj bi se stanovalci velikih naselij odpočili od vsakodnevnega vrveža in prašnih mestnih ulic.
Pri nas »menda« ni tako. Menda zato, ker si sima nisem ogledala raznoraznih prostorskih planov, večjih •n manjših zazidalnih načrtov, kateri krožijo med našimi ljudmi in v bolj in manj uradni javni razpravi skušajo dobiti svojo potrditev. K pisanju so me spravili različni komentarji in mnenja, češ, da novi zazidalni načrti, zlasti velja to za tistega, ki ureja središče Domžal, skoraj niso predvideli nobenih zelenic, nobenih zelenih pasov s prijetnimi drevesi in klopcami. Kaj ni Prijeten pogled na domžalsko Postajo milice, ki vsa v zelenju in na zelenici predstavlja zelen otok v samem središču Domžal. Pa ne da bo, tako najverjetneje menijo zlobni jeziki, to ostala edina (večja) zelenica v našem centru mesta.
Je že res, da v našem grbu ni nič zelenega, da uradnih zelenic v občini nimamo, imamo pa bitko za čisto in zeleno domžalsko občino in v okviru le-te bi morali izbojevati tudi bitko za več zelenega v našem mestu, občini in te priložnosti so sedaj pred nami.
Ko sprejemamo raznorazne prostorske, zazidalne jn ne vem še kakšne plane, preverimo, če bo (je) osta-'° kaj prostora za različne zelene pasove, za zelenice, morda za mestni park. Predlagajmo jih, kajti sicer se ^hko zgodi, da bomo ostali mesto asfalta in visokih blokov, mesto brez zelenja in dreves. Seveda se bo hitro kdo oglasil, češ kdo bo pa te zelenice vzdrževal, koje toliko »packov«, ki jim le te niso mar in jih pota-cajo, preorjejo s svojimi avtomobili in ne vem kaj še. riJdi temu dogajanju se lahko naredi konec. Zakaj pa smo sprejeli celo poseben odlok o vzdrževanju zelenic in z njim predvideli tudi kazni, ki naj bi jih bili de-lezni kršitelji. Mar nimamo celo inšpekcijske službe, ki naj bi pokrivale to področje? Zanimivo bi bilo izvede-}K koliko kršiteljev so zapisali in kaznovali, upošteva-J°c stanje zelenic, najbrž zelo veliko!
Naj (p)ostane naše mesto zeleno, saj se nam bo sicer zgodilo, da bodo naši učitelji in vzgojitelji svoje Varoyance vodili na bližnje travnike in jim kazali, kak-r^a je trava in kakšna so drevesa, kajti v mestu jih ne D° več. Oddaljena perspektiva ali — jutrišnji dan?
OSA
i
m?
*&.. t to*
Ljudje, kam nas žene brezumje?
Rilc^
v stiski...
S. O. S. za potok Mlinščico in Kamniško Bistrico
Občanom nase občine želim povedati nekaj besed o potoku Mlinščica, ki priteče iz Kamniške Bistrice nekje nad farmo in nadaljuje svojo pot skozi Selo do Kleč. kjer se izlije v Savo.
Ob tem potoku sem si v upanju, da se bo stanje izboljšalo, zgradil hišo, a na žalost iz dneva v dan lahko opazujem, kako se ta nekoč bistri potok spreminja v odtočni kanal. To je postalo še bolj očitno, ko so ga zregulirali, del tudi zabetonirali in ob njem poravnali vse drevje in grmovje. S tem so uničili vse možnosti za življenje v vodi, ki ga že nekaj časa ni. Po pripovedovanju očeta, je bil ta potok v njegovih mladih letih poln raznovrstnih rib. Bil je tako čist, da se ga je dalo piti. Tudi kopalci so uživali v njem in prirejali so celo tekmovanja.
Ko smo odraščali mi, ki smo sedaj tridesetletniki, se je že začelo onesnaževanje, toda bilo je še znosno. Ribiči so imeli vsako leto bo-
Vprašanje upravnemu organu:_
Kje ie DINOS, Surovina ali preprosto... Odpad?
Tole vprašanje namenjamo tistemu, čigar ustanova nosi v glavi poleg ostalega še besede ... in varstvo okolja.
Gre za občinski upravni organ, ki se mu točno reče Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja. To okolje, ki ima torej celo svoj upravni organ pa je vse bolj ogroženo.
V Domžalah pa bo tudi poslej vse bolj, saj so enostransko zaprli, odstranili in ukinili edino uradno odlagališče (od-kupovališče) odpadkov. Odpada, Dinosa, Surovine, kamor bi občani vozili neuporabne kovinske, steklene in druge predmete, papir, cunje in drugo ni več.
Ker sta poslej menda najbližji odkupni mesti v Kamniku in na Črnučah in ker je postalo očitno, da bo vožnja tja dražja, kot pa bo izkupeček za pripeljani material, bomo imeli odslej več neformalnih odlagališč kot jih je bilo doslej. Razlika bo le ta, da za odlaganje v naravi ne boš ničesar dobil plačanega, se pa vsaj ne bo treba mučiti z vožnjo v Črnuče ali Kamnik.
Tole pisanje bi lahko naslovili s sitnim vprašanjem. Pa naj bo navadno. Namenjamo ga upravnemu organu, je pa takole:
Kaj ste storili za nadomestno lokacijo Odpada v Domžalah in kaj v zadevi sploh mislite storiti? Kdo nam bo odgovoril?
O
NOVA KNJIGA:
SUNNY TOURS
Turistična agencija
Sos za naravo in človeka
gat ulov ameriških postrvi, ki pa so jih že morali vlagati v potok, ker se same niso več razmnoževale. Tudi kopali smo se še kot otroci, čeprav je bil potok že precej sive barve. Pri nas so se zbirali otroci iz Sela in Dola, ker je bilo tukaj najprimernejše mesto za plavanje. Pri sosedu po domače Špurcu je bila včasih kovačnica in ostale so zapornice. Z njimi smo vodo lahko dvignili, da se je dalo odlično plavati. Zapornice je upravljal pokojni Jože Jerman, ki je bil tudi navdušen plavalec. Sosed Jože je skakal v vodo še pred dvema letoma, ko je bil ta potok že odtočni kanal in me ne bi spravil v vodo za nobeno ceno. Tudi on je upal, da bo nekoč bolje, žal ni dočakal in sprašujem se, če bom jaz. V poletnih mesecih se je na večer prav prijetno vsesti na balkon in uživati v prijetnem hladu. Tako sem tudi jaz poskušal nekajkrat, toda smrad iz kanala mi je vzel ves apetit. Ta smrad je še posebno hud ob sušnih mesecih, ko je majhen pretok vode. Tako je tudi sedaj v teh zimskih mesecih, ko nas pesti suša. Za sušna obdobja bi bil ta potok še posebno dobrodošel, saj bi z njim lahko zalivali poljščine, tako pa še za gašenje požarov ne bo več primeren, kajti zapacale bi se črpalke. Vsak dan z žalostjo v srcu zrem v potok, po katerem se vali vse prej kot voda. Pod zapornicami, kjer se voda speni se dvigajo včasih tudi do pol metra visoke pene. Nekaj tega sem tudi slikal in te slike tudi prilagam. Žal mi ni uspel posnetek smeti, ki pripravajo do zapornic. To so najrazličnejše steklenice, spreji, teh je največ, polivinil, pločevinke, plastične steklenice, kosi stiroporja od embalaže, palete, vedra in celo sodi, nemalo kdaj pa tudi mrtve živali. Veliko tega »pade« v vodo pri skladišču Helios in tovarni Termit, drobne stvari pa pri hišah neposredno ob vodi. Tega bi se nabralo že kar nekaj kontejnerjev. Ne morem razumeti, kako ljudje lahko tako brez vesti odmetavajo v vodo in ne pomislijo, da bodo te svoje smeti lahko kdaj srečali tudi na morju, kajti vemo, da se voda izliva v morje, ki je že tudi obremenjeno z najrazličnejšo nesnago. Upam, da bo kar največ ljudi to prebralo, in da jih bo začela malo peči vest. Seveda, če bi bila voda čista, bi bilo teh odpadkov manj, tako pa vsak misli, saj to je tako ali tako odtočni kanal. Sedaj pa se umaknimo malo na drugo stran ceste proti Bistrici, kjer teče drug kanal iz te reke, nekoč prav tako čist potok. V tem pa je poleg vse kanalizacije še vsa gnojnica od 80.000 prašičev, ki jih dobro voha vsa bližnja in daljna okolica Ihana. Tako ne preostane drugega, kot da se umakneš v gozd, kjer se še da dihati, a žal tudi gozd že kaže znake propadanja.
Apeliram na vse inšpekcijske službe, da z vso silo začno preganjati onesnaževalce voda.
V zadnjih letih se veliko govori o ekologiji, toda žal samo govori, kajti stanje je čedalje slabše. Zadnji čas je, da začnemo drugače ravnati z naravo, ki se že upira. To lahko občutimo v nenavadnem vremenu, raznih katastrofah itd. Če bo šlo tako naprej, za naše otroke ne bo ostalo nič, kar bi lahko občudovali. Upam, da bo mladi rod znal lepše ravnati z naravo, seveda, če ne bo že prepozno.
Svoje otroke vzgajam v tem duhu, saj tudi oni z žalostjo gledajo ta naš potok. Aleksander Pogačnik, Selo 22,
pri Ihanu
^Pleicnma
BOUTIOUE
nTna
Na Savski 1 v Domžalah je pred nedavnim Zdenka Grilj odprla Pleteninin boutique »Nina« v katerem občani lahko kupijo športna oblačila, trenirke, blu-zone, moško, žensko in otroško perilo, pižame, spalne srajce, vse vrste majic in športnih dresov ter tudi kopalke vseh vrst.
V prodajalni so na izbiro izdelki prve, druge in tretje kakovosti, seveda pa so vsakovrstne tudi cene; v današnjih časih je še kako dobrodošel nakup blaga z napako, zlasti če je tak nakup mogoč tudi za ljudi z bolj plitkimi žepi.
Enako velja za nakup otroških oblačil in športne opreme za otroke. Ob 8. marcu bodo pripravili lične darilne že aranžirane pakete in zagotovili celodnevno neprekinjeno prodajo.
Idej pa se še ne manjka: da bi omogočili nakup invalidom so zagotovili zanje ustrezen pristop, izdelovali bodo športna oblačila z napisi in emblemi, majice za maturante in podobno.
Pogledati velja!
Lokal je odprt vsak dan od 9. 16.30—19. ure.
-12. ure in od
avtor: Hubert Požarnik cena: 69000 din
Znani ekolog se je tokrat lotil tistega dela varstva okolja, ki se dotika zavesti slehernega posameznika, družine, vsakdanjega življenja. Premikov pri varovanju okolja in sebe v njem ne moremo pričakovati le od politike, industrije in države, temveč je veliko odvisno tudi od nas samih in našega načina življenja. Treba je celostno razmisliti svoje življenje in ravnanje: živeti bolj naravno in zdravo, pristno in odprto. Razmislek ob branju nam bo pokazal kje smo. Požarnik nas opozarja na obnašanje do hrane, dilem v zvezi z energijo, stanovanjsko gradnjo in opremo, govori o kemiji v gospodinjstvu in osebni negi, odnosu do vode, odpadkov, razgibavanja življenja in o naših nakupovalnih navadah.
Pa vam še mi postavimo nekaj vprašanj, na katera si odgovorite:
Uporabljate plastične vrečke? Greste kdaj peš v trgovino?
Imate v stanovanju plastifici-rane tapete?
Uporabljate deodorante?
Redno vzdržujete centralno kurjavo?
Se tuširate ali kopate v banji?
Nosite plašč ali jakno iz krzna divjih ali gojenih živali?
Greste kdaj na izlet s kolesom?
Škropite sadje in vrtnine?
Imate čas za zajtrk?
Znate speči kruh?
Je na vašem jedilniku pogosto industrijsko pripravljena hrana?
Če ne veste zakaj smo vas to vprašali, vzemite v roke knjigo. Pa tudi vsem ostalim bo pomenila izziv in jim morda dala pogum za spremembe v načinu svojega življenja. ZOC
i!
ZBORI OBČANOV
PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
OD 1. DO 15. MARCA 1989
1. BLAGOVNICA
2. ČEŠNJICE
3. DOB
4. DRAGOMEU
5. IHAN
6. HOMEC-NOŽICE
7. JARŠE RODICA
8. KRAŠNJA
9. KRITINA
10. LUKOVICA
11. MORAVČE
12. MENGEŠ
13. PEČE
14. PRESERJE
15. PREVOJE
16. RADOMLJE
17. RAFOLČE
18. ROVA
19. SIMONA JENKA
20. SLAVKO ŠLANDER
21. TROJANE
22. TRZIN
23. VENCELJ PERKO
24. VIR
25. VELIKA VAS-DESEN
26. VRHPOUE-ZALOG
27. ZLATO POUE
4. 3. 1989 ob 18. uri v KS
5. 3. 1989 ob 9. uri
7.3. 1989 ob 19. uri v KS 14. 3.1989 ob 19. uri v OŠ 15.3.1989 ob 18.30 vDDS
10. 3. 1989 ob 19. uri v G D Homec
10. 3.1989 ob 18. uri v KS 3.3.1989 ob 19. uri v OŠ
12. 3.1989 ob 10. uri v OŠ
13. 3. 1989 ob 18. uri v KS 10. 3.1989 ob 19. uri v OŠ 9. 3. 1989 ob 19. uri v KS 5.3.1989 Ob 9.30
v Župnišču
7. 3. 1989 ob 18. uri
v OŠ Radom, čete
6.3.1989 ob 19. uri
v kult. demo Šentvid
9. 3.1989 ob 18. uri
v kulturnem domu
12.3.1989 ob 10. uri
pri Doberšku
12. 3.1989 ob 9.30
v Gas. domu
13.3.1989 ob 18. uri
v AMD
9.3.1989 ob 18. uri v OŠ Šlandrove brigade 2. 3.1989 ob 19. uri v garni hotelu pri Konšku 6.3.1989 ob 18. uri v domu DPO
14. 3.1989 ob 18. uri v OŠ V. Perka
28. 2. ob 17. uri del. dom; .
1. 3. ob 17. uri Papirnica;
2. 3. ob 17. uri VVO dr. Igorja
4. 3.1989 ob 18. uri 12.3.1989 ob 9. uri v KS 11.3.1989 ob 19. uri v OŠ
Cene Maticic in Tone Remc v Domžalah
Zanimive okrogle mize, katere osrednja gosta sta bila bivša poslanca v republiškem zboru, mag. Cene Matičič in Tone Remc, se je udeležilo okrog sto obiskovalcev. Aktualen pogovor, ki se je .navezoval na začetke seSjemdesetih tet, na obdobje »prve slovenske pomladi«, je pritegnil tudi širšo medijsko p®*: zornost, predstavnike tiska (Mladina, Teleks, Dnev-
nik) in radia (Radio glas Ljubljane). Med prisotnimi je bila tudi Mojca-Drčar Murko, ki je že pred osemnajstimi leti posredovala javnosti objektivne podatke o »Akciji 25 poslancev«. Sodelovala pa sta tudi takratna poslanca Franci Gerbec in Jože Pogačnik. Avditorij, pester in zanimiv, od najmlajših do najstarejših, od bivših Matičičevih volilcev iz Lukovice do predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine Domžale, je nekajkrat navdušeno zaploskal govorcema. Vsak od njiju seje navezoval na en sklop vprašanj, Matičič na ekonomske^, Remc na političnega, oba skupaj pa še na akcijo^.»25 poslancev«.
Remc je orisal takratne odnose znotraj vodilnih centrov slove«^ politike, poramacijo sil v skupščini (odnose med vodilnimi politiČniw#osebnostmJ — Popitem, Kraighffl<jem in KavčičemjL Matičič pa je opisoval poska^radikalizacije dosedanje ekonomske politike, ki so»$evali ob naslednja področja: financiranje federacffe, spremembe davčnega sistema, nekontrolirano n^aščanje SlS-cn^roblem inflacije, financiranje nerazvitih republik*?« pokrajin. Akcijo 25 poslancev sta gosta predstavila kot poskus demokratizacije, uveljavljanje principa odprtih list...
Žal so njihovi poskusi naleteli na hude obsodbe in obračune. Matičiču so v Domžalah (ker je bil poslanec iz Domžal) izrekli nezaupnico, istočasno pa so ga izključili tudi iz vrst ZK. S tem je bil popolnoma odstranjen iz političnega življenja. Na le nekoliko blažji način so opravili tudi z Remcem. Radikalizacija ekonomske politike pa se je končala s Kavčičevim umikom leta 1973.
Nekaj smo o tej problematiki pisali že v eni od prejšnjih številk Občinskega poročevalca, kaj več pa bomo napisali še v eni od prihodnjih številk.
Cene Matičič in Tone Remc (v sredini) na pogovoru o akciji 25 poslancev. Pogovor je organizirala Občinska konferenca ZSMS Domžale.
Kaj iz samoprispevkov v krajevnih skupnostih
MENGEŠ
KRAJEVNA SKUPNOST	PREDLOGI   ZA   KRAJEVNI PROGRAM
BLAGOVICA	— asfaltiranje cestišč v naselju Blagovica — izgradnja peš poti Glagovica—Pete-linjek
	
ČEŠNJICE	— ureditev cest
DOB	— izgradnja gasilskega doma — izgradnja športnih objektov
DRAGOMELJ-PŠATA	— cesta s pločnikom Dragomelj — Pšata — kanalizacija
HOMEC-NOŽICE	— nadaljevanje gradnje kanalizacije — urejanje cest — PTT omrežje — razširitev pokopališča
— gasilski in godbeni dom (80% sredstev)
— javna razsvetljava (5 % sredstev)
— parkirišče ob kulturnem in športnem parku (15 % sredstev)
LOKA pri Mengšu
— sofinanciranje sekundarne kanalizacije TOPOLE pri Mengšu
— sofinanciranje gasilskega družbenega doma
DOBENO
— urejanje cest
Zbrana sredstva se delijo po posameznih krajih po ključu prebivalstva:
— Mengeš 83 %
— Loka 13 %
— Dobeno0,5%
— Topole 3,5%
ureditve ceste proti Depali vasi (15 % sredstev)
sofinanciranje urejanja odcepa Jem-čeve ceste (15% sredstev) sofinanciranje pripravljalnih del za poštni objekt (20 % sredstev) urejanje večnamenskega prostora v kamnolomu (10% sredstev samoprispevka)
VELIKA VAS-DEŠEN
dokončanje izgradnje vodovoda asfaltiranje cest
VIR
asfaltiranje cest in ulic 4800 m javna razsvetljava
gradnja športnorekreacijskih objektov (večnamenska asfaltna površina) vzdrževanje in dokončanje družbenih objektov (gasilski dom)
IHAN
sofinanciranje ureditve enostranskega pločnika ob cesti Ihan —Domžale (delež 30 %)
sofinanciranje ureditve javne razsvetljave (od tega 10% za Ihan, 5 % za Bišče — Mala Loka) sofinanciranje   urejanja športnega parka (10%)
sofinanciranje asfaltiranja cest (delež 15 %)
sofinanciranje rekonstrukcije ceste Goričica—Goropeče (delež 30 %)
MORAVČE — rekonstrukcija ceste Moravče-Ga-brje, Češnjice, Moravče—Podbrdo, Krašce— Dole— Prikrnica
— izgradnja kanalizacije v Moravčah
— sofinanciranje prostora za telefonsko centralo
VRH POLJE- — večnamenska asfaltna plošča pri ZALOG OŠ Vrhpolje
-t- posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest
— sofinanciranje telefonske centrale Moravče za izvedbo telefonske napeljave v KS
ZLATO POLJE
rekonstrukcija ceste skozi Zlato polje do meje z občino Kamnik
PEČE	— rekonstrukcija cest v Pečah, Gori pri
	Pečah in Zg. Koseza
	— PTT omrežje
PRESERJE	— nadaljevanje izgradnje kanalizacije
	— javna razsvetljava
	— pločniki in asfaltiranje cest
JARŠE-RODICA
izgradnja kanalizacije rekonstrukcija cest javna razsvetljava
kolesarska steza od Sr. Jarš do DO Induplati
ureditev obrežja Kamniške Bistrice
PREVOJE — rekonstrukcija cest (cesta na Preva-
lje, cesta Imovica, cesta od gostilne Rus do meje z Lukovico, povezava Krtina—Vrba)
— nadaljnja izgradnja kanalizacije
— javna razsvetljava
— asfaltiranje avtobusnih postajališč
— obnova doma
KRAŠNJA — asfaltiranje   ceste (sofinanciranje)
Krašnja—Vrh nad Krašnjo in rekonstrukcija drugih cest (Sp. Loke, Kompolje, Koreno)
— PTT omrežje
— asfaltiranje vseh treh avtobusnih postaj
— urejanje pokopališča in dovozna pot na pokopališče
— javna razsvetljava
KRTINA
rekonstrukcija cest v krajevni skupnosti (50 % sredstev) javna razsvetljava v vseh vaseh (20 % sredstev)
adaptacija kulturne dvorane v Studencu, adaptacija Gasilskega doma v Studencu in Gasilskega doma v Žeja h (10% sredstev) ureditev odvodnjavanja meteorne vode v Sp. in Zg. Krtini (20 % sredstev)
RADOMLJE	— izgradnja pločnikov — razširitev ceste na Hudo — nadaljevanje   izgradnje športnega parka — dograditev mrliške vežice — javna razsvetljava
RAFOLČE	— izgradnja doma krajanov — vodovodno omrežje
ROVA	— urejanje cest (asfaltiranje) v naseljih
TROJANE	— obnova makadamskih cestišč z asfaltiranjem manjših odsekov — nadaljnja izgradnja oz. obnova vodovodnih omrežij
TRZIN
sofinanciranje športno-rekreacijske-ga programa z urejanjem zelenic in igrišč, vključno z dokončanjem igrišč pri OŠ Edvard Kardelj Trzin (20 % sredstev)
sofinanciranje ureditve pločnika ob Mengeški cesti (20 % sredstev) Mengeški cesti (20 % sredstev) sofinanciranje javne razsvetljave in
MESTO Skupni program za mesto Domžale:
DOMŽALE        (60%   sredstev   krajevnih skupnosti Domžale)
— sofinanciranje stavbe stare kinodvo-rane (kulturni dom) - (60 %)
— sofinanciranje ureditve pokopališča in mrliških vežic (10 %)
— sofinanciranje izgradnje novega otroškega bazena v športnem parku (15 %)
— sofinanciranje podhoda na železniški postaji Domžale (10 %)
— sofinanciranje obnove obstoječih gasilskih domov (Stob, Studa, Domžale) - (5 %)
— sofinanciranje plinovoda za gospodinjstva (5 %)
— sofinanciranje obnove in vzdrževalnih del obstoječih gasilskih domov
— sofinanciranje izgradnje tržnice
— sofinanciranje plinifikacije Domžal
SIMONA — sofinanciranje kanalizacije in asfalti-
JENKA ranje makadamskih cest v južnem
DOMŽALE predelu Domžal
— sofinanciranje urejanja otroških igrišč
VENCLJA — sofinanciranje   asfaltiranja maka-
PERKA damskih cest in ureditve kanalizacije
DOMŽALE in javne razsvetljave
— napeljava kanalizacije v Depali vasi
— sofinanciranje ureditve otroških igrišč
SLAVKA — dokončanje komunalne ureditve na
ŠLANDRA območjih kjer poteka ali bo uveden
lokalni samoprispevek za izgradnjo komunalne opreme (sofinanciranje)
— sofinanciranje javne razsvetljave
— sofinanciranje urejanja otroških igrišč
Ob Prešernovem dnevu:
Družba se vedno bolj kultivira
V mengeškem Kulturnem domu je bila tudi letos osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, hkrati s podelitvijo Kersnikovih plaket. V organizaciji Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij so svečano prireditev izvedli Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš p.v. Matevža Goršiča, Simfonični orkester Domžale-Kamnik p.v. Tomaža Habeta s solisti Janezom Majcenovičem, Marjanom Terčkom ter Branko Bečaj in Heleno Burja. Spored je bil smiselno izbran, zbor in orkester brezhibna, k višku večera pa sta veliko prispevala pevska solista Majcenovič in Trček.
140-to praznovanje Prešernove smrti je bilo obeleženo 'udi s slavnostnim govorom dr- Miroslava Stiplovška, ki je Podal tudi nekakšno — kot je ze v navadi — občinsko kulturno inventuro. V okviru ~KO   Domžale   deluje kar
: skupin in društev s 46 sku-P'.nami na vseh 12 šolah delu-■!eJ° šolska kulturna društva,
est kulturnih skupin je v dednih organizacijah, tako da
snnPno  deluJe  bržcas okoli ljudi, največ mladih. V
?snteklem letu Je bil° več kot '°° pomembnejših glasbenih,
gledaliških, folklornih, likov-nin' literarnih in fotofilmskih Prireditev. 2KO je tudi v preteklem letu izvedla občinske lev'je pevskih zborov, pfipra-Vlla   priložnostne proslave,
Kam s Plečnikovo razstavo?
uspešno organizirala srečanje gorenjskih folklornih skupin in revijo malih vokalnih skupin ter republiško srečanje mladih literatov, Fotokino klub Mavrica je organiziral republiško revijo barvnih diapozitivov, pihalni orkestri so se predstavili na gorenjski reviji, veliko nastopov je imel Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ugledno so se predstavile dramske skupine, v občini je bilo več kvalitetnih likovnih razstav, nadaljevalo se je delo v galeriji Vera, vedno več ljudi se vrača v knjižnice . . . skratka, »javno življenje je vedno bolj prepleteno s kulturo, družba se vedno bolj kultivira,« kot je poudaril slavnostni govornik. Gmotna stiska sicer tare in deloma tudi že hromi
Zakaj (navsezadnje) ne na Krumperk?
Velika Plečnikova razstava, ki je zadnji dve leti evropski razstavni hit, potuje tačas še po Evropi. Kot fe s Slovenci marsikdaj dogaja — najprej so Plečnika odkrili tujci, šele potem smo mu bili zasluženo Priznanje pripravljeni dati tudi doma.
Razstava, katero je v dobršni meri omogočila tudi francoska Pompidoujeva fondacija torej potuje po Evropi. Kam potem z njo, ko zaključi svojo razstavno usodo?
. Eksponatom so pred časom, po Sloveniji iskali skladi-• i ln ga (začasnega) vendarle našli v Vižmarjih v Sloveni-jalesovih prostorih. Tako je vzniknila ideja, da bi razstava nasla svoje končno mesto na Krumperku, saj je bil navsezadnje Plečnik reden gost in naročnik v Domžalah, še bolj pa v Kamniku, koder je na več mestih še videti sledi njego-vega bogatega arhitekturnega dela.
Pri vsej zadevi gre za to, da je treba najprej ugotoviti, a 1 Je Krumperk kot tak sploh primerno mesto, ali je kot lo-ac'ja namembnostno sploh ustrezna, šele nato pa bi se eventuelno stvari razvijale naprej, če bo seveda zadoščeno eh vrsti pogojev. Eden od glavnih je ta, da bo svoje naj-PreJ povedalo mesto Ljubljana, ki bi kot prvo moralo svo-oc\*U znamenitemu arhitektu izkazati spoštovanje in mu
onieriti časten prostor za vse čase. Bila bi dolžnost... ,    Ni naš namen, da bi navijali za idejo — Plečnik za vsa-0 ceno na Krumperk, seznanili smo vas le z idejo — da bi as največji arhitekt, kar smo jih imeli, morda posmrtno endarle dobil svojo stalno razstavo v naši občini.
M. Brojan
PIONIRSKA KNJIŽNICA V MARCU
Marec je že tu. Ne da bi videli sneg. Prav zato s*e imeli še več časa, da ste nas obiskovali. Tudi v niarcu vam na Pionirskem oddelku Knjižnice "Omžale pripravljamo več zanimivosti.
Ogledali si boste lahko razstavo likovnih del, Prispelih na natečaj, ki ga je razpisalo Društvo Nekadilcev Domžale. Otroci domžalskih šol v Svojih delih izpovedujejo svoj odnos do kajenja J*1 kadilcev, splošnega onesnaževanja narave in do družbe, ki vse to ravnodušno sprejema. . Manjša razstava pa vam bo predstavila Marijo Lucijo Stupico in njene knjižne ilustracije v knjigah za otroke in mladino. Ustvarjalka je bila letos med nagrajenci Prešernovega sklada.
Tudi uganka meseca že čaka na željne reševalce. Tokrat bo v zvezi z dnevom žene in žen-skami-ustvarjalkami.
Vsak torek ob 17. uri pa ste vabljeni k uram Pravljic.
Prisluhnili boste lahko: <• marec 1989 Matošec: POREDNI VALFNTIN 14. marec 1989 Grimm:   SNEŽICA IN ROŽICA «1. marec 1989 Jurca      PREDNI 1AJČEK
marec 1989 Grimm:   ZVEZDNI TOLOVAJI
ustvarjalnost in po-ustvarjalnost, vendar kulturne dejavnosti v naši občini še ni prehudo prizadela.
Podeljene so bile tudi bronaste, srebrne in zlate Kersnikove plakete. Obrazložitev je prebral predsednik tovrstne komisije Jernej Lenič, ki je ob predsedniku ZKO Domžale Slavku Pisku in predsedniku Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslavu Stiplovšku plakete tudi izročal. Tov. Lenič je tudi povedal, da vsem predlogom društev ali posameznikov niso ustregli, oziroma so preložili nekaj predlogov za naslednje leto. Izbira društev in posameznikov je bila leto izrazito piramidna, bronastih je bilo pač največ, srebrnih le šest, pa še od tega dve društveni, zlata plaketa pa je bila podeljena le ena. Zdi se, da je tako bolj prav, saj ne bo prišlo do razvrednotenja naših najvišjih kulturnih priznanj.
Komisiji pa predlagam, da uvede še eno nagrado in sicer Kersnikovo plaketo za posebne kulturne dosežke, ki bi sproti vrednotila najvišje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke, kajti zdaj se dogaja da društvo ali posameznik, ki je že dobil zlato plaketo, te ne more dobiti več in je torej »odpisan za zmeraj«, čeprav lahko doseže na kulturnem področju tudi po prejemu zlate plakete še precej več kot do tedaj.
Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki ne bi prezrl posebnih dosežkov tudi v starosti, ko navadno skupina ali umetnik še posebej dozoreva. Zdajšnji ključ tega pač ne predvideva, kar pa zagotovo ni pošteno do nekaterih društev ali posameznikov, ki kar naprej še delajo in delajo, vsem plaketam navkljub. '
Ivan Sivec
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1988 - LISTINE Z UMETNIŠKIM DELOM
Zveza kulturnih organizacij občine Domžale razpisuje podelitev priznanj za leto 1988. Listine z umetniškim delom bodo podeljene za posebne dosežke in dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Kandidate za podelitev Listine z umetniškim delom predlagajo kulturna društva iz svojih vrst, stalne in občasne skupine, ki niso včlanjene v kulturna društva, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in vse druge organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Kandidate, ki delajo v organih ZKO, lahko predlagajo tudi ta telesa.
V predlogu mora biti za vse kandidate, ne glede na predlagatelje, napisano kakšna priznanja in odlikovanja so že prejeli.
Listino z umetniškim delom se podeli za posebne dosežke za:
— organiziranje kulturnega življenja
— razvijanje samoupravnega in delegatskega sistema na kulturnem področju
— spodbujanje množičnosti in kakovosti ljubiteljskega kulturnega deiovanja
— organiziranje posredovanja kulturnih vrednot -t kulturno vzgojo in strokovno delo
— posamične izjemne ustvarjalne dosežke
— kontinuirano in načrtno programsko-repertoarno politiko
— razvijanje novih vsebin in oblik dela
— analitično ali razsikovalno delo
— publicistično delo in obveščanje
— kulturno animacijsko delo
— razvijanje kulturnega sodelovanja med skupinami, društvi, OZKO, ustanovami, organizacijami in drugimi družbenimi dejavnostmi
'— razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci, ki stalno ali začasno živijo zunaj Slovenije
— razvijanje kulturnega sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi v Jugoslaviji in stikov s tujino
— arhivsko dokumentacijsko dejavnost
— kulturno dejavnost v okviru LO in družbene samozaščite
— tehnično in operativno delo pri organizaciji kulturnih ak-
Listine z umetniškim delom lahko prejmejo posamezniki, stalne in občasne skupine, klubi, kulturna društva in druge organizacije, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Število podeljenih priznanj je omejeno.
Predlog za podelitev priznanj pošljite na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBClNE DOMŽALE, Ljubljanska 36, najkasneje do 15. marca 1989. Prepozno prispele predloge ne bomo upoštevali.
Programski zbor AMD Domžale
Avto moto društvo Domžale vabi člane, motošportnike in simpatizerje na programski zbor, ki bo
22. 3.1989 ob 18. uri v društvenih prostorih.
Izvršni odbor AMD Domžale
Za dan žensk 8. marec: Praznovanje v hali
Klub malega nogometa Domžale organizira
8. 3.1989 ob 20. uri v hali Komunalnega centra praznovanje Dneva žensk.
Nastopa Mišo Kovač z ansamblom Delfini, pripravljajo modno revijo, nastop plesnih parov Kazine in druga presenečenja ...
Predprodaja vstopnic: Papirnica ŽI-KO, Savska 1, Domžale.
Priznanja za delo v Kulturi:
Kersnikove plakete za 1988 so bile dodeljene
Bronaste:
KRAJEVNI SKUPNOSTI MENGEŠ za prizadevno moralno in gmotno podporo kulturnim dejavnostim ter posebej za njen delež pri obnovi Kultirnega doma.
ŠOLSKEMU KULTURNEMU DRUŠTVU PODRUŽNIČNE ŠOLE FRANC PER-VIDO KRAŠNJA za zasluge pri razmahu kulturnega življenja v KS Krašnja in za pestre oblike njegove aktivnosti.
MARJANU GREGORCU za dolgoletna prizadevanja v predsedstvu Kulturne skupnosti Domžale in njenih odborih ter za razmah kulturnih dejavnosti v domžalski občini.
EMI NOVAK za dolgoletno uspešno delo na področju knjižne vzgoje med šolsko mladino.
AVGUSTU OREHKU za dolgoletno organiziranje prireditev Društva za raziskovanje jam Simon Robič in vodenje po jamarski muzejski zbirki na Gorjuši.
ANTONU ROGLJU za številne dramske vloge in dolgoletno organizacijsko delo v Prosvetnem društvu Jožef Virk na Dobu.
VINKU STRAŽARJU za številne dramske nastope In dolgoletno organizacijsko delo v KUD Miran Jarc Škocjan.
MARJANU TROBCU za dolgoletno vodenje Mengeške godbe, posebej pa za njeno številčno okrepitev z mladimi godbeniki.
MARI VILAR za njeno prizadevno vodenje pevskega zbora DO Toko Domžale vse od njegove ustanovitve naprej.
MARIJI ZUPANC za predano dolgoletno delo v Knjižnici Domžale, posebej za prizadevno svetovalno delo z bralci.
Srebrne:
KUD-M TINE KOS Moravče za štiridesetletno uspešno kulturno delovanje.
KUD-u Miran Jarc Škocjan  za štiridesetletno
uspešno delovanje, posebej na dramskem področju ter za organizacijo množičnih kulturnih prireditev.
HELENI BURJA za dolgoletno uspešno delovanje v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik in za številne nastop^ v orkestrovih komornih skupinah.
ČRTOMIRJU FRELIHU za pomembne grafične in sli karske dosežke ter za številne odmevne razstave.
JANEZU KOSMAČU za dvajsetletno požrtovalno vodenje Fotokino kluba Mavrica in za uspehe na področju ljubiteljske filmske dejavnosti
ROKU LAPU za dolgoletno uspešno delovanje v pevskih zborih, posebej za številne solistične nastope.
Zlata:
FRANCETU AHČINU, domžalskemu rojaku, za uspešno umetniško uveljavitev v Argentini, za odmevno predstavitev njegovih kiparskih stvaritev v Domžalah in Ljubljani ter v zahvalo za poklonitev bogatega kiparskega opusa rojstnemu kraju.
Ob kulturnem prazniku:
Urša Žajdela v Mengšu
Predverje mengeškega Kulturnega doma že dobro leto opravlja dobro svojo funkcijo z različnimi razstavami. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila odprta razstava akademske slikarke Urše Žajdele iz Domžal; v organizaciji Kulturne skupnosti in Knjižnice Domžale. Nekaj besed je spregovoril Slavko Pišek, v kulturnem sporedu pa sta sodelovala citrar Tomaž Plahutnik in pevec Rok Lap.
Urša Žajdela je diplomirala pred dvema letoma, doslej pa je imela že pet samostojnih razstav, dobila pa je tudi že vrsto priznanj. Vsekakor gre za obetavno mlado slikarko, ki se izpoveduje predvsem z izrezi krajine in s tihožitji. Sliko gradi na zlitosti barvnih in ploskovnih elementov, s poudarkom na ubranosti in skladnosti tako enega in drugega. Žajdelina umetnost je zagotovo tista, ki bo tudi v prihodnje naletela na velik odmev pri odjemalcih, saj je nekakšen most med preprosto povednostjo in višjo stvarnostjo, tako da bodo njene stvaritve dobrodošle na vsaki steni- I. Sivec
Jubilej moravskih deklet
Dekliški zbor KUD Moravče praznuje
v letošnjem letu 10-letnico svojega delovanja.
V teh desetih letih je imel zbor veliko najrazličnejših nastopov. Kot prelomnico in kot jubilej v svojem delovanju bo zbor proslavil obletnico na jubilejnem koncertu
v nedeljo, 19. 3.1989 ob 17.30 uri v Partizanskem domu v Moravčah.
Na koncertu se bodo dekleta predstavila z zares široko paleto najrazličnejše glasbe. Kot dodatek bodo nastopili še gostje, priznani instrumentalni in vokalni umetniki.
Vsi ljubitelji glasbe, kakor tudi moravskih deklet, ste prisrčno vabljeni na slavnostni koncert.
domžalske združene moči
samoprispevek 2.4.89
Boljši pogoji tudi za nas
Aktualni pogovor:
»Tudi mi bi imeli radi specialne učilnice!« si vsi po vrsti želijo učenci Osnovne šole Jurij Vega Moravče, ko jih sprašujemo, kaj si želijo v svoji šoli. Pogoj za boljše pogoje tudi v tej šoli so dodatna finančna sredstva, katerih del naj bi izbrali tudi s 5. samoprispevkom. Zato preberite, kaj so nam povedali nekateri učenci
Simon KUSAR:
Naša šola ni preveč sodobna, a je prijetna. Najbolj srno zadovoljni s telovadnico, rddi pa bi imeli tudi specialne učilnice. Želim si, da bi v taki učilnici bolje spoznaval biologijo. Obnoviti pa bo treba tudi centralno kurjavo, saj se večkrat pokvari in nas kljub mili zimi včasih zebe.
Simona ŠTEFAN:
Ker naša šola že kar nekaj časa ni bila obnovljena, niti nismo dobili nobene nove učilnice, si želimo, da bi z denarjem iz V. samoprispevka dobili 2 novi učilnici. Ker na naši šoli uspešno deluje tudi računalniški krožek,' bi bili veseli tudi učilnice, opremljene z računalniki.
Sebastjan BIRK:
Že šest let hodim v OŠ Jurij Vega, a zaman čakam, da bi se šola sodobno uredila. Imamo svetlo veliko telovadnico, toda to nam ni dovolj. Radi bi v prir merno urejeni učilnici za tehnični pouk imeli veliko raznovrstnega orodja, pa tudi biologije se brez pripomočkov zelo težko učimo.
STRAN 6
Igor VIDERGAR:
Naša šola je iz dosedanjih samoprispevkov dobila telovadnico, preurejena in obnovljena pa je bila tudi podružnična šola na Vrhpolju, kjer so štirje razredi, iz tega samoprispevka pričakujemo dve dobro opremljeni učilnici, v katerih se bomo učili biologijo in tehnični pouk.
Pavla u ran KAR:
Naša šola bo kmalu praznovala četrt stoletja obstoja in bi nujno potrebovala obnovo. Dotrajano je centralno ogrevanje, želimo pa si in smo tudi sami pripravljeni pomagati JDri opremi novih učilnic. Starši, glasujte za samoprispevek, ta denar je za nas otroke. Saj pravite: »Otroci so naše bogastvo!«
Andreja SVETLIN:
Zadovoljni smo z opremo učilnic za pouk matematike, slovenščine, angleščine, zemljepisa, zgodovine pa tudi s telovadnico. Da pa bi si pridobili več znanja tudi iz biologije in kemije, potrebujemo novo sodobno učilnico. Le z več znanja bomo rešili današnje težave.
Vera Vojska
Pogovor z dr. Mileno Žajdelovo, ginekologom — specialistom v domžalskem zdravstvenem domu
Prvič je v programu samoprispevka našlo svoje mesto tudi zdravstvo, saj naj bi z delom zbranega denarja posodobili prostore ginekološke ambulante. O delu te ambulante in njenih načrtih za prihodnost sem se pogovarjala z dr. Mileno žajdela, spec. ginekologom. V domžalskem zdravstvenem domu dela že vrsto let, nekateri se je spominjajo kot dobre »otroške« zdravnice, sedaj pa njeno skrb občutijo vse njene pacientke, ki se vsakodnevno s svojimi težavami zatekajo v to ambulanto. Dr. Žajdelova je prijetna sogovornica, ki pa se v pogovoru vedno znova vrača k svojim pacientkam in svoji skrbi zanje.
Marsikaj se je v času, ko ste kot mlado dekle začelo delati v domžalskem zdravstvenem domu, spremenilo.
Predvsem smo se v teh letih specializirali, saj sva še leta 1968 skupaj z dr, Grošljem skrbela za vse otroke in ženske. Usmerjamo se predvsem v preventivne aktivnosti, skušamo biti čimbliže slehernemu pacientu in v tem smo kar uspešni. Raven zdravstva je v naši občini zelo visoka, imamo pa nekaj težav, ki se v zadnjem času kažejo predvsem v zagotavljanju finančnih sredstev za vzdrževanje dosedanje ravni zdravstva in pa v prostorskih težavah nekaterih ambulant; med njimi tudi naše. Te težave bomo, upamo, odpravili tudi s sredstvi samoprispevka.
SAMOPRISPEVEK SE NE PLAČUJE OD:
— prejemkov iz socialnovar-stvenih pomoči
— priznavalnin
— invalidnin
— drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidninah in civilnih invalidih vojne
— denarnega nadomestila za telesno okvaro
— dodatka za pomoč in postrežbo
— pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, povečano za 10 % (od 1. 1. 1989 je ta znesek 671.115.— din)
— starostne pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
— štipendij učencev in študentov
— nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oz. delovni praksi
— OD delavcev, ki ne presega zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določene z zakonom, povečanega za 45% (od 1.1. 1989 je ta znesek 710.500.-din)
— intelektualnih storitev, ki ne presegajo 50 % zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določene z zakonom (od 1.1. 1989 je ta znesek 24.500.— din)
Plačila samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni socialno ogroženi občani, starejši občani, ter drugi zavezanci, ki živijo v slabih so-r cialnih razmerah.
O teh oprostitvah odloča posebna komisija oz. svet KS.
Več kot 12.000 žensk vsako leto obišče ginekološko ambulanto, pri vas iščejo nasvete, rešitev svojih problemov, sem jih pripelje skrb za lastno zdravje. Morda kakšen, ki bi koristil vsem nam!
V večini primerov ženske kar redno obiskujejo našo ambulanto, kar pomeni da se v njej oglašajo najmanj enkrat na leto. Svetovala pa bi, da so ženske bolj pozorne na vse spremembe v svojem telesu, da si redno mesečno »tipajo« prsi in tako pravočasno odkrivajo morebitna žarišča bolezni.
Smo storili vse, da bi o tej problematiki pravočasno seznanili zlasti mlada dekleta in jih skozi vzgojo že v osnovni šoli skušali USMERITI v večjo skrb za zdravje?
Mlada dekleta s tem sploh niso seznanjena, saj v šolah ni izdelanih programov, katerih namen bi bil podrobnejše seznanjanje mlade generacije s tem področjem. Spolne vzgoje ni, različna kampanjska predavanja tako za mlade kot starše, ne pomenijo skoraj nič. Tega področja se moramo lotiti načrtno, le tako bomo dolgoročno lahko želi uspehe. Dokler pa tega dela ne bomo opravljali vsi: starši, šola in ostali, se bodo zlasti mlada dekleta prezgodaj srečevala s problematiko tega področja; npr. s splavi.
V občini je med zaposlenimi več kot 50 odstotkov žensk, med njimi veliko takih, ki delajo v specifičnih (težkih) delovnih pogojih. Ali tudi ti pogoji vplivajo na zdravje naših žensk?
V veliki meri tudi ti pogoji vplivajo na zdravje naših žensk, zlasti bodočih mater. Težko si je predstavljati nosečo žensko, ki mesece nosečnosti težko fizično dela, tkalko, ki osem ur prestoji ob strojuv Ne sme nam biti žal niti minute »bolniške« take ženske, saj bo zdrav otrok, ki ga bo ob naši skrbi rodila, sreča in bogastvo matere, družine in družbe v celoti. Bi pa morale ženske, pa tudi vodstva delovnih organizacij bolje skrbeti, da bi bili delovni pogoji za ženske boljši, da bi bile manj
fizično obremenjene, saj-vse to zanesljivo vpliva na njeno počutje in zdravje.
Kaj lahko pričakujemo od posodobitve ginekološke ambulante?
Najprej pričakujem ustreznejše prostore. Ti, v katerih delamo, so bili delani za čisto druge pogoje dela. Lepša čakalnica, kjer ženske, tako kot doslej, ne bodo izpostavljene pogledom mimoidočih, primernejše ordinacije, kjer bo prostor tudi za primerno kabino, pa ustreznejši prostor za ultrazvok — njegovo neprimernost občutijo zlasti nosečnice, vse to bo zanesljivo zagotovilo višjo kakovost storitev. Pričakujemo tudi zaposlitev nove kolegice in če bo denar tudi za kakšno sodobnejšo napravo. Potem bomo lahko rekli, da imamo dobre pogoje. Sicer pa si zdravstveni delavci že doslej prizadevamo, da bi s kontinuiranim izobraževanjem, s spremljanjem najnovejših dosežkov na tem področju, zagotovili večjo kakovost vseh storitev. Naša želja je, da bi v prihodnje zagotavljali, da bi zdravniki svoje pacientke spremljali, da bi bili vseskozi z njimi, morda izvajali tudi operativne posege. To pa bo od vseh nas zahtevalo še več in to smo pripravljeni tudi dati.
Ste z okoljem, v katerem živite, zadovoljni? Kaj kot Domžalčanka pogrešate?
Ste zadovoljna, lahko bi rekla, da ne pogrešam ničesar, kar bi lahko izboljšali od danes do jutri. Zanesljivo bi vsi skupaj radi boljši zrak, manj megle, pa več zelenja v okolici, kjer živimo. Moja skrita želja, ki pa je žal neuresničljiva, je majhen hrib v bližini, kamor bi stekla, ko bi imela čas.
S tem ste mi že povedali, kaj pravzaprav počnete v prostem času? Kako naj si zaposlena ženska, mati, žena vzame trenutek časa zase?
Verjetno težko, vendar si ga mora, kajti če tega trenutka, pol ure zase ne bo, potem bo še težje. Sama se rada odpravim na krajši sprehod, tudi tek v naravo, kjer se spo-čijem, naužijem boljšega zraka, opomorem za naslednji dan. Gibanje v naravi bi moralo biti za vsako žensko priložnost, da pomisli nase, da si vzame trenutek zase, tega pa je med našimi ženskami zanesljivo premalo.
Kaj menite o samoprispevkih, o programu V. občinskega samoprispevka, katerega del prvič namenjamo tudi zdravstvu?
Radi se pohvalimo, da je raven našega zdravstva v samem vrhu naše republike, pri tem pa se premalo zavedamo, da bomo morali, če bomo hoteli to raven obdržati, tudi več prispevati. In ker bo samoprispevek k temu prispeval, sem zanj. Še zlasti, ker bo omogočil boljše pogoje ordinaciji, ki skrbi za ženske, te pa v naši občini prispevajo veliko. In več bodo, veliko več, če bodo zdrave, vera Vojska
Mrliška vežica v Moravčah je gotovo eden od potrebnih objektov komunalne rabe, zgrajena pa je biia tudi s sredstvi samoprispevka - od tistega deleža sredstev, ki ostanejo v KS.
Pot V
naše<
Čeprav nam je1a s
Si češ da je bilo vse'1 *a
•:■: premalo narejenega v«
S njali, da bo hitrejši rm°9
£ nih sredstev. V KS'ce s
•:• kalnih« samoprispt tok odločali tudi za kr#a- f
S spevek — pot k ra naš<
i* predlog, da z 1,5 %'ne9i
S hodnjih 5 letih urednal|z
S napravo, 10% sredi°d° i
•:•: fonske centrale, os^ 'e r
g ciji cest. Rezultati i. T'5 0
:•:• spevka se kažejo r" tii
ji- Partizanskega dorf' Pril
S ste.
Francka KOSM/^oJ« Če bodo dali vsidala ni težko dati, saj čern čnost. Sicer sem p£do^ šem koncu kar pre<£jen novio obnovljeno tif'n c Milan BRODAR,KS: Dosedanji samoveK del smo porabili za?*6, uresničili le, če borfe tu vljeni sodelovati. N^ram krajanov, je zelo obse"dj moprispevek izglasP" š realizirali. Če ne, p«IKov
Beti KOSMAČ Verjetno bi se z kaj rešiti, mislim pa
imi < a bi
':•:•:•:
ti tudi kje drugje, »Sani Najpotrebnejša je ^ .Ce! samo govorimo, nai,da ' Branka CUNK, d|V Ri O samoprispevk'01 K njala, da zbiramo <fa b otrok. V Domžalah, KnuJ« park, pa več zelenj* *en v službi je v redu, I* b| k
Alojz LUZAR, pr{.c G Če bodo iz tega'J na Treba je zlasti obno"e-in projektov, ki pa l'Sm njihovi gradnji in o*e 2 Vse gre prepočasi-
OBČINSK' '
razvoj
KS
j"a sogovornikov potožila, !*l za obrobje naše občine f& vendarle skoraj vsi stri-i mogoč le ob udeležbi lastne so doslej imeli več »lo-it tokrat pa se bodo prvič *Ba- Pod mottom: Samopri-j'naše KS« se skriva njihov /nega samoprispevka v pri-dnal'zacijo skupaj s čistilno l!°d° namenili izgradnji tele-f' Je namenjeno rekonstruk-t% krajevnega samopri-r1 mrliške vežice, v obnovi 4 Popravi projektov za ce-
l^Kojenka:
sida'a tudi jaz. Za otroke mi (Cemo, da so naša bodo-j^aovoljna, saj je bilo v nasajenega, pa če omenim le trf m druge stvari. , KS:
l0vek smo dobro izkoristili,
JW ki pa J'h bomo 'ahko 3de tudi v prihodnje pripravam zajema potrebe vseh b/endar ga bomo, če bo sa-,sPt> širši družbeni pomoči p^Kov naprej ne bo.
p!ka v Rašici:
z'm'°°novami dalo maršira D« morali sredstva dobi-, fsamo i2 samoprispevka. "h !*' vse Prevečkrat pa l8Fai bi kaj naredili. div Rašici:
/kiT taj dostL Bi se pa stri" P .b0'jše pogoje šolskih
1.11|9m' Pogrešam kakšen ij*      Pa zadovoljna. Tudi I« 01 bila lahko boljša. pr#c Gorica 4:
ga'J naredili, potem sem za. noVf. Imamo veliko načrtov a jjsmo uresničili, čeprav o o'  zelo dolgo govorimo.
Rižanski dom v Morav-
čah i
Pktl
I® tudi med tistimi ob-
ki so bili dograjeni Sfedstvi občanov.
0 samoprispevku tako in drugače
Prijeli smo:
Janez PRAŠNIKAR, kmet:
Vse preveč smo razvijali center, na obrobje pa pozabili in zato ostajamo nerazviti in sami s svojimi problemi. Če samoprispevka ne bo, potem sploh nič ne bo! Treba pa je poskrbeti, da bodo sredstva resnično porabljena za tisto, kar jih bomo zbirali in da ne bomo samo obljubljali, ampak tudi kaj naredili.
Anton Cerar, upokojenec, Vrhpolje:
Sem za samoprispevek, saj smo z njim tako v občini, kot v KS zelo veliko naredili. Če ga ne bomo izglasovali, potem se bo razvoj pri nas kar precej ustavil. Le kje bomo sicer dobili denar za vse potrebno: ceste, zdravo pitno vodo, kanalizacijo, telefonsko centralo, ki si jih vsi želimo.
Ivan hrovat, Nožice, zaposl. Napredek Domžale:
Sam sem za samoprispevek, vendar si ne bi upal trditi, da bodo tudi drugi za to, saj smo že tako obremenjeni na vseh koncih. V naši KS bi bilo potrebno še marsikaj urediti (kanalizacijo, razsvetljavo, asfalt) in brez samoprispevka zanesljivo ne bo šlo.
Vera volmajer, Mojca Lukovica:
Smatram, da je Samoprispevek nujno potreben, zato se čudim nekaterim pomislekom mladinske organizacije, češ da se samoprispevek ne bo porabil za tisto, čemur je namenjen. Če smo ta denar sedaj pogrešali, ga bomo morali tudi v prihodnje, če hočemo še kaj napredovati.
Janez hrovat. Gradišče, (predsednik Skupščine KS Lukovica)
V Lukovici krajevni samoprispevek že imamo, zato se bomo tokrat odločali le o 0,5 % občinskem samoprispevku. Mi smo iz zbranega denarja že marsikaj naredili in če vsi skupaj ugotovimo, da smo ga pravilno porabili, potem nam ne bi smelo biti pretežko tudi petič reči, da smo za, posebno ker se bomo tokrat odločali le o 0,5 % samoprispevku.
Franc arbi, Lukovica, zaposl. Usluga Lj.:
O porabi denarja iz samoprispevka nisem natančno seznanjen, vendar pa vem, da je samoprispevek potreben, če hočemo, da bomo tudi v prihodnje kaj naredili. Želel bi, da se uredijo zlasti ceste v naši krajevni skupnosti npr. proti Brdu.
Slavka GABROVEC, Lukovica, zaposlena PTT Lukovica:
Doslej se je naredilo kar veliko, to občutijo zlasti otroci in tudi moja dva, ki hodita v šolo na Brdo. Zato bom za, ker želim, da imajo tudi drugi otroci dobre pogoje. Pogrešam pa telefonsko centralo in pa boljše delovne prostore, saj so ti že zdavnaj premajhni.
Jožica PODKRAJŠEK, poslovodja NAPREDEK Lukovica:
Zelo se strinjam s programom samoprispevka v občinskem merilu, saj tako boljše pogoje za otroke kot boljše pogoje ambulante za ženske nujno rabimo. Sicer se pa ta 1 % ali dva ne pozna toliko, vsaj vemo, kam ta denar gre, za veliko drugega, ki ga tudi dajemo, pa sploh ne vemo.
Vera Vojska
Se enkrat o rekonstrukciji Fajfarjeve ulice
Svet KS Jarše-Rodica je na seji dne 24. januarja 1989 leta razpravljal o problematiki rekonstrukcije Fajfarjeve ulice in člankov objavljenih v Občinskem poročevalcu v katerih je navedenih nekaj objektivnih dejstev in mnogo neresnic.
Da bralci Občinskega Poročevalca ne bi imeli napačne predstave, da se pri gradnji infrastrukturnih objektov v KS Jarše-Rodica lahko dela kar se komu hoče, smo smatrali, da je kljub že preveliki polemiki potrebno našteti nekaj dejstev.
Pobudo za rekonstrukcijo Fajfarjeve ulice so občani dali že pred petimi leti. Kljub prizadevanju takratnega gradbenega odbora, zaradi nesoglasij med sosedi in posameznih nesprejemljivih zahtev, pobuda ni bila realizirana.
Na ponovno pobudo občanov v letu I988 je svet KS na podlagi dogovora na zboru občanov sprejel sklep o rekonstrukciji dveh krakov Fajfarjeve ulice in kasneje ob samem poteku del še sklep o rekonstrukciji celotne ulice.
Za rekonstrukcijo ceste je bil izdelan ustrezni projekt ter pridobljena vsa potrebna soglasja.
Tako kot pri večini ostalih gradenj v KS v preteklih letih je bila, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, KS investitor in izvajalec del.
Občani-lastniki stanovanjskih objektov so poleg znatnega finančnega prispevka, opravili še vsa ostala dela kot so: izgradnjo jaškov za meteorno vodo, poniko-valnice, meteorno kanalizacijo, kanalizacijo za PTT omrežje in kabelsko televizijo, vgradnjo betonskih robnikov ter robnikov ob zaključku hodnika za pešce, nivelacijo kanalizacijskih pokrovov, vgradnjo el. kablov za javno rasvetljavo ter postavili kandelabre za JR.
Ti takozvani »Mojstri pa taki« so morali upoštevati projektno dokumentacijo in tudi vse tehnične normative, ki jih zahteva tovrstna gradnja.
Trditev o preozki ulici v kraku »C« Fajfarjeve ulice je povsem to-
čna, ob tem pa ni pojasnjeno, daje cesta na obeh straneh omejena s stanovanjskimi objekti in obrtnimi delavnicami, za izgradnjo teh objektov pa KS ni dajala soglasij. Navedeni sporni krak ceste poteka v celoti po parceli št. 1917, ki je v uporabi Pire Rajmonda, Horjak Antona in Zalokar Jožeta. Lastniki — uporabniki parcele po kateri poteka cesta niso osporavali niti zahtevali odškodnino, medtem ko tov. Skok Anton osporava kakršnokoli poseganje v njegovo zemljišče, obenem pa zahteva širši dovoz do svojega stanovanjskega objekta in delavnice. Tudi trditev, da je krak B Fajfarjeve ulice za 0,5 m širši kot je po projektu je resnična. Vendar ne drži trditev da je razširitev nastala vsled samovolje posameznika, temveč je rezultat dogovora vseh uporabnikov tega kraka ceste, odstopa potrebnega zemljišča, sredstev in dela stanujočih občanov.
Svet KS je na seji ugotovil, da sta oba članka napisana enostransko brez utemeljitev, predvsem pa žaljivo za občane Fajfarjeve ulice, ki so z veliko truda in volje uredili svojo neposredno okolico ter prihranili tudi širši družbeni skupnosti znatna sredstva.
Svet KS Jarše-Rodica
V domžalskem Likovnem razstavišču so pred dnevi v sklopu praznovanja kulturnega praznika odprli razstavo slikarja Bogoslava Kalaša
Razigrani metulji pišejo v časopis
»Metulj«
Učencem OŠ Venclja Per-ka je po nekajletnem premoru uspelo pripraviti novo številko šolskega glasila. Zanj so si izbrali tudi novo ime: »METULJ« in se odločili, da bodo številke zasnovali tematsko. Tokrat se vse vrti okoli ŠOLE, za prihodnjič pa obljubljajo LJUBEZEN. V uvodu so nam povedali, da so se stvari lotili sistematično, saj so skušali z anketo odkriti, kaj bodoče bralce najbolj zanima in kakšnih rubrik si želijo. Prav je, da niso pozabili na tiste, ki jim je glasilo namenjeno! Kaj reči o Metulju? Da je prima, zanimiv, pester! Premalo. Dragi naši mladi kolegi: zares vas je treba pohvaliti. Najprej za tisti del o šoli: predstavili ste nekatere tovariše in tovarišice, izbirali najbolj priljubljene, predstavili dejavnosti na šoli, se pogovarjali s svojimi bivšimi učenci ...
Da bi čim več bralcev našlo sebe v glasilu — seveda, saj
ste jih spraševali o vsem mogočem: kaj si želijo, kaj jim je všeč, kaj pogrešajo v šolskem življenju, kaj obsojajo v svetu, kakšno prihodnost si želijo. Z anketo pa ste se odpravili tudi na ulico in spraševali mimoidoče o tem, kaj in koliko berejo (premalo, kajne).
Osrednji del glasila ste namenili literarnim prispevkom. Z njim sodelujejo tudi učenci podružnične šole iz Dragom-Ija. Pišete o živalih, igri, izletih, v Domžalah se je znova pojavil Martin Krpan . . . Zadnji del glasila pa je namenjen prostemu času in razvedrilu — tako kot pri »ta resnih« časopisih. Glasba, pevci in pevke, tekst o VVhitnev Houston v angleščini (preizkusimo znanje), glasbene uganke (o vaših pevskih idolih in ansamblih); pa moda, hudomušni mali oglasi (zamenjam zoprno starejšo sestrico za morskega prašička), šport, vici in križanke, angleški strip . .. Skratka: za vsakogar nekaj Glasilo za vaše sošolce in prijatelje, spisano v prijetnem jeziku, popestreno z vašimi frazami in slengom, vašo razigranostjo, sem in tja tudi kritičnostjo. Torej, če se pri-
družimo staremu dobremu Čučku: ostanite še naprej tak
šni- Cveta
Hrast
V dneh pred novim letom je beli dan zagledala tudi 2. številka glasila Krajevne konference SZDL Dob HRAST. Prijetna za branje, zlasti aktualna za krajane, saj v njej najdejo celo vrsto informacij tako o sedanjem delu KS, kot o prihodnjem, pri katerem bodo sodelovali, če bodo želeli, da bo šel razvoj te KS tako hitro naprej kot doslej. Zanimiv je prispevek Občani razmišljajo, v katerem nekatere družine predstavljajo poglede na KS danes, včeraj in jutri ter na morebitno uvedbo samoprispevka — vsi se strinjajo, da bi kljub težki situaciji veljalo poskusiti! Tudi v tej številki s svojimi prispevki sodelujejo učenci Osnovne šole Martin Koželj Dob, nekaj želodkov z dobskega Hrasta pa si lahko preberete tudi v Občinskem poročevalcu.
V. V.
Dogajalo se je v KS Krtina:
Prijazno
srečanje
starejših
Resda se o KS Krtina v Občinskem poročevalcu bolj malo piše, vendar pa to ne pomeni, da se ne dogaja nič zanimivega. Eden najpomembnejših dogodkov proti koncu lanskega leta je bilo gotovo srečanje starejših krajanov. Le-to je bilo v soboto, 17. decembra 1988 v prostorih podružnične šole Krtina. Srečanje so organizirale družbenopolitične organizacije in organizacija Rdečega križa, posebna zahvala pa je bila ob koncu srečanja izrečena mladinski organizaciji za pomoč pri
organizaciji in organiziranju samem.
Sobotno popoldne je s pesmijo začel ansambel »Mladi kovinarji« iz Domžal, nato pa je vse prisotne nagovoril tov. Alojz Smolnikar in jim na kratko predstavil program, ki smo ga pripravili našim starejšim krajanom. Po tem uvodu so se predstavili s pesmijo učenci podružnične šole Krtina pod vodstvom tov. Dragice Je-retina, nato pa so nastopili še z igrico, s katero so pokazali, da so v naši KS zelo talentirani mladi igralci. Sobotno popoldne je popestril ansambel »Mladi kovinarji«, ki je igral skoraj tri ure.
Za mnenje o tem srečanju sem vprašala sekretarko SZDL v KS Krtina, ki je bila tudi ena glavnih pri organizaciji.
Ivanka Ogorevec, sekretarka OO SZDL v KS Krtina:
Prepričana sem, da je bila le-
tošnja organizacija srečanja starejših krajanov ena najboljših, tako glede predpriprave (dobra razdelitev oz. zadolžitev nalog posameznikom za organizacijo) kot srečanja samega. Takšna srečanja organiziramo tretje leto zapored, prej pa je bila navada obdariti starejše ljudi po domovih. O srečanju samem pa tole: starejši, ki so se tega srečanja udeležili, so bili navdušeni nad mlado igralsko skupino, hkrati pa so bili presenečeni nad kakovostjo igranja mladega ansambla, glede na to, da ta ansambel obstaja malo časa
Ob koncu bi se rada zahvalila učencem in učiteljem podružnične šole Krtina, ki so pripravili prostor, veliko uspeha pri igranju pa bi zaželela tudi ansamblu »Mladi kovinarji« z željo, da bi nas še kdaj razveselili s svojim igranjem.
Dani Stražar
STRAN 7
Ob 20-letnici Foto-kino kluba Mavrica Radomlje vabimo občane na tradicionalni
KLUBSKI FESTIVAL
ljubiteljskega filma in razstavo tehnike, klubskega plakata in priznanj
v petek, 10. 3.1989 ob 19. uri v kulturnem domu v Radomljah.
Kuturno društvo Domžale Gledališka skupina češpljev drevored
vabi na predstavo
Pisma starega don \uana
Premiera: v soboto, 4. marca 1989 ob 20. uri Repriza: v nedeljo, 5. marca 1989 ob 18. uri
Program domžalskega mestnega samoprispevka:
S sredstvi samoprispevka do bodočega kulturnega centra Domžale
O stari kinodvorani, bivšem društvenem domu ali (vsaj upajmo) bodočem Kulturnem domu Domžale, je bilo nekaj napisanega že v zadnji številki našega glasila. Vsi vidimo, kako dom propada pred našimi očmi, zato ne moremo ostati ravnodušni. Prav zato je Odbor za pripravo mestnega samoprispevka na prvo mesto postavil prav obnovo tega objekta, na katerega bi bili lahko v mestu Domžale, če bi ga obnovili, prav gotovo ponosni. To je bil tudi povod za pogovor o prihodnosti in načrtih v zvezi s tem. Vprašanja smo zastavili tovarišu Pavlu Pevcu, predsedniku Kulturnega društva Domžale in članu gradbenega odbora.
Kako naj bi prišli do denarja za obnovo stare kinodvorane?
. Odbor za pripravo mestnega samoprispevka je postavil na prvo mesto — torej določil kot prioriteto — obnovo propadajoče stavbe, kjer domuje Glasbena šola in njej pripadajoča velika dvorana, kjer je včasih deloval kino. Stavba se tako rekoč podira, ostrešje je popolnoma dotrajano, stropi postajajo že prav nevarni. Torej nam ni bilo potrebno predolgo razmišljati. Tako predlagamo, da bj 60 % vseh zbranih sredstev samoprispevka na nivoju mesta, namenili obnovi tega objekta. Poleg tega bi s precejš-
njim deležem pomagala tudi Kulturna skupnost Domžale.
So pripravljeni že kakšni načrti?
Narejeni so že idejni osnutki obnove, ki temeljijo na tem, da bi videz dvorane čim bolj povrnili v prvotno stanje, pred požarom, ko je bila dvorana urejena za potrebe kina. Tako bi dvorana dobila precej bolj gledališko podobo: odstranili naj bi balkon, vrnili lože, sedeže razvrstili v stopničasto lego, uredili sanitarije, garderobe, obnovili instalacije.
Kaj bi takšna dvorana pomenila za mesto Domžale?
Priznati je treba, da v tem trenut-
Originalna tehniška risba novogradnje - društvenega doma leta 1910.
ku v mestu ni primerne dvorane za kulturne prireditve. V novem kinu ni pravega odra, pa tudi najemnine za prireditve so previsoke. Hala KC je športni objekt in v njej razen večjih spektaklov ni mogoče organizirati ničesar. Dobro pa vemo, kakšne načrte vse imamo: od predstav za odrasle, do gledaliških in lutkovnih igric za otroke, prostore za vaje in srečanja naj bi dobila tudi mnoga domžalska društva. In nenazadnje, prenovili naj bi celotni objekt, kar
vključuje tudi obnovitev Glasbene šole.
Kako bo potekala gradnja in kdo naj bi skrbel za obnovljeni objekt?
S prvimi deli bi najbrž začeli že v letošnjem letu — to bi pomenilo zlasti sanacijo strehe, glavna dela pa bi potekala v prihodnjem letu. Prav tako pa se tudi že dogovarjamo, da bi za objekt po obnovi skrbel bodoči Kulturni center.
Pogovarjala se je
Sveta Zalokar-Oražem
OB GODBI ZBRANI MUZIKANTI Z VSEH VETROV
Petič »Pod mengeško marelo«
Mengeška godba je tudi letos pripravila v sodelovanju s Kulturno zabavnim programom Radia Ljubljane glasbeno zabavno prireditev Pod mengeško marelo. Tisto, kar je začela ob stoti obletnici, je letos uspešno nadaljevala, po ključu, da nastopijo vse tiste glasbene in vokalne skupine, ki izhajajo iz Mengeške godbe, k temu pa povabijo še slovenskega in tujega gosta. Pri organizaciji imata največ zaslug člana godbe Franc Kompare in predsednik Marjan Trobec, prav tako pa sta zaslužna tudi Slavko Pišek ml. in Janez Per ter seveda vsi drugi neutrudni mengeški godbeniki, z novim kapelnikom Lojzetom Velkavrhom na čelu. Da pa je prireditev ponovno odlično uspela, se gre zahvaliti tudi vsem obrtnikom in delovnim organizacijam, ki so gmotno podprli prireditev, posebno še Jožetu Kerinu iz Kamnika, ki je bil generalni sponzor prireditve. Tudi letos se je predstava odvrtela štirikrat, zanimanja pa je bilo toliko, da bi se lahko desetkrat.
Mengeška godba p.v. Lojzeta Velkavrha je dokazala, da v tem kratkem času, odkar ima novega kapelnika, ni spala. Naštudirala je nekoliko zahtevnejši program kot običajno in naletela na zelo odmeven odziv pri poslušalcih. Smer je torej prava. Prvič so se predstavili Pod mengeško marelo ansambel Agroper, ki je pokazal zavidljivo začetniško raven. Mengeški zvon p.v. Janeza Nastrana je letos dodal pri eni skladbi še citrarja Tomaža Plahutnika, kar je zazvenelo še posebej lepo. Stoparje sta zastopali Nataši na klavirju in violini. Nagelj raste iz meseca v mesec in je tudi letos vžgal. Med slovenskimi gosti so bili tokrat Štirje kovači, ki slavijo letos 35-letnico delovanja in Mengšani so jih navdušeno pozdravili.
Med tujimi gosti pa bi bilo ob avstrijskem ansamblu Ligister Sulmtaler trio treba posebej izpostaviti poleg Maksa Zankla svetovno znano pevko Lidijo Huber, Nemko, ki je zapela dve uspešnici kar z Mengeško godbo. To je bil zagotovo višek prireditve, saj se vendarle ne zgodi vsak dan, da bi se tako kvalitetno povezala v eno
domača godba in svetovno znana pevska zvezda. Glavne zasluge, da smo to videli v Mengšu, gredo Francu Komparetu, ki s svojim ansamblom Marela — kvaliteto je potrdil tudi na Mareli —- nastopa skupaj po Zahodni Evropi tako z Lidijo kot Maksom na bavarski inačici Senika z godci, ki potuje po Evropi.
Za humor sta tokrat poskrbela »turistka« Iča Velkavrh in Sašo Hribar. Slednji je močno vžgal z imitacijami znanih novinarjev in pevcev in je v hipu osvojil vse občinstvo. Iz vsega skupaj je nastala dveurna radijska oddaja, ki jo je oblikoval urednik Kajetan Zupan, posnel pa Mengšan tonski mojster Januš Luznar s svojo ekipo, za sceno in luč je poskrbel Slavko Pišek mL, scenarij pa je pripravil spodaj podpisani. Veseli me, da je bilo občinstvo ponovno zadovoljno in da so nekateri v občini celo ob kulturnem prazniku govorili, da je bila to prireditev na visoki kulturni ravni. Recept za to je znan, upajmo pa, da bodo v prihodnje prišli na račun v dvorani y športnem centru v Fittopu tudi vsi tisti gledalci, ki jim letos ni uspelo dobiti vstopnice. V prosto prodajo v Škr-nicelj jih je namreč šlo samo tristo. Sicer pa v hipu razprodane štiri predstave ne morejo biti slabe v nobenem primeru, Mengeška godba je poskrbela tudi za še višji nivo, zanimivi gostje pa za pestrost, tako da bo prireditev »Pod mengeško marelo« zagotovo še dolgo živela.
I. Sivec
»Mini« plesna šola prvič v Domžalah
Radi plešete? Poslušate dobro glasbo? Seveda! Pridružite se tudi vi, ne bo vam žal!
Aprila se bo pričela »mini« plesna šola za ljubitelje plesa in glasbe vseh starosti. Na izbiro so vam tri zvrsti plesa: klasični balet (za otroke od 6 do 11 leta), jazz balet in Aerobika. Strokovno vodstvo zagotovljeno!
Šola bo dostopna za vsak žep, plačali pa jo boste lahko v 3 obrokih. Cena obroka je 50.000.— din, plačate pa ga vsak mesec. Pouk bo'tra-jal do konca junija.
Vse zainteresirane vljudno vabimo, da se prijavijo v prostorih OK ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/II., 61230 Domžale, kjer boste dobili tudi dodatne informacije.
Člani Foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj so svoj jubilej počastili z družabnim večerom, na katerem so pokazali svoje uspele filme, razvoj kluba, našteli svoje prireditve in priznanja ter z gosti spregovorili o težavah društva.
03-08
Ne kot ovce...
Udeležil sem se razgovora s tov. Cenetom Matičičem, bivšim občanom in bivšim poslancem občine Domžal, ki ga je organizirala občinska konferenca ZSMS Domžale. V razpravi je eden od razpravljalcev, ko je ocenjeval delo bivših poslancev in poznejših delegatov, dejal tudi približno takole: »Prav smilili so se mi ti delegati, saj so prihajali v republiško skupščino pohlevno kot ovce in tam pokorno glasovali o vsem, kar jim je bilo predloženo«.
Seveda ima vsakdo pravico, da stvari gleda in ocenjuje po svoje. Ker pa sem bil tudi sam dve mandatni dobi član delegacije za zbor občin v republiški skupščini iz občine Domžale, od tega 4 leta vodja delegacije, bi le rad o tem povedal nekaj besed.
J
Res je, da bi lahko že na kraju samem povedal, kaj o tem mislim. Tega nisem storil; ne zaradi bojazni javno nastopiti in povedati svoje mnenje ali zaradi zamere raz-pravljalca, pač pa iz preprostega razloga, ker bi se razprava, ki je po mojem prepričanju že itak trajala predolgo, še bolj zavlekla.
Te poti, da razpravljalcem in vsem ostalim povem nekaj o teh problemih, tudi nisem ubral samo zaradi sebe, pač pa tudi zaradi vseh tistih, ki so bili z menoj v delegaciji v dveh mandatnih obdobjih. Poznal sem jih vse in lahko trdim, da so bili vsi častni in pošteni ljudje in skoraj vsi tudi prizadevni delavci in aktivisti. Vsi smo se trudili po svojih najboljših močeh in znanju. Seveda pa je o našem delu in prizadevanjih, pa tudi o učinku, vedno mogoče razpravljati. Ne sam in prepričan sem, da tudi nihče, ki je bil tedaj z menoj v delegaciji, ni mislil, da smo napravili ne vem kaj, lahko pa rečem, da smo se trudili pošteno. Skoraj nemogoče je primerjati delo in delovanje bivših poslancev in delo in delovanje poznejših delegatov. Delovali smo v drugačnih razmerah, v drugačni družbeni klimi in se spopadali s podobnimi, vendar različnimi problemi. Poleg tega smo bili skoraj vsi redno zaposleni in nam je bilo delo v delegacijah veliko dodatno breme.
V času po letu 1974, po sprejemu novih ustav, smo sprejemali zakone in druge predpise, skoraj bi lahko rekel, po tekočem traku. Temu smo se delegati velikokrat upirali, a žal pri tem želi malo uspeha. Ko sem sam postal delegat in pozneje vodja delegacije, sem imel stalno občutek, da naše delo in prizadevanje ne obrodijo željenih učinkov. Stalno sem imel občutek, da se ne lotevamo pravih problemov in lebdimo nekje v zraku. Kot sem že rekel, so naše delo in prizadevanja, kakor tudi naše obnašanje v republiški skupščini lahko še vedno predmet ocen in gledanj tako posameznikov in družbe. Lahko pa rečem in trdim, da vsaj za obe naši delegaciji, to je delegacije za zbor občin in zbor združenega dela, da se nikoli nismo obnašah kot ovce,
Krajevni in slovenski kulturni praznik v KS Vrhpolje-Zalog
Letošnji krajevni praznik so v tej KS združili s slovenskim kulturnim praznikom. Prireditev je bila v dvorani gasilskega doma na Vrhpolju; z lepim kulturnim programom in podelitvijo krajevnih priznanj.
Slavnostni govornik je bil Tone Cerar, preživeli udeleženec prvega ustanovnega odbora OF za Moravsko dolino, zbora, ki je bil v Armo-nijevi hiši v Zgornjem Tustanju pred 47 leti.
Krajevna priznanja so ob tej priložnosti prejeli: Marjanca Urbani-ja, vaščani vasi Tustanj, rejnici Marija Grošelj in Pepca Cerar. V kulturnem programu so sodelo-
vali učenci višjih in nižjih razredov OŠ »Jurij Vega« in Podružnična šola Moravče-Vrhpolje. Tamburaški orkester in gledalci, ki so tudi prišli na svoj račun.
V zadnjem delu programa je nastopil tamburaški orkester, ki že drugo leto uspešno nastopa na domačem odru in tudi izven njega pod vodstvom SlavKa Kokalja. V kratkem: bila je zanimiva kultur-no-zabavna prireditev.
ki bi samo potrjevali tisto, kar nam 1 je bilo predloženo. Skoraj ni bilo zasedanja republiške skupščine, da delegati iz občine Domžale nismo imeli pripomb. Seveda smo največ pripomb imeli na predloge za izdajo zakona kot začetnega postopka pri izdaji zakonov in drugih predpisov. Veliko pripomb smo običajno imeli pozneje na osnutke zakonov. Ugotavljali smo, da so bile tudi naše pripombe upoštevane pri poznejših predlogih zakonov, seveda pa po ustaljenih postopkih vedno nismo uspeli, kot tudi niso prejšnji poslanci. Vložili smo tudi nekaj amandmajev k predlogom zakonom ali se pridružili drugim, ki so vlagali svoje amandmaje.
Naši postopki in obnašanje v skupščini so bili vedno v skladu s poslovnikom o delu skupščine, ki smo ga sami sprejeli in v skladu s tedaj veljavnimi manirami. Smatrali smo, da je skupščina preveč resna institucija, da bi bile v njej dovoljene spekulativne ekshibicije za osebno afirmacijo. Potrebna bi bila globlja analiza uspehov ali neuspehov bivših poslancev in poznejših-delegatov v republiški skupščini. Kolikor lahko presodim sam, občina in z njo širša družbena skupnost, nekih velikih koristi od del bivših poslancev, razen, da smo zara-, di njihovih postopkov znašli na prvih straneh časopisja, ni imela.
Na razgovoru je bilo govora tudi o fakultativnem mandatu poslancev, ki se je razlikoval s poznejšim imperativnim mandatu delegatov. Res je, da se mora delegat v republiški skupščini opredeljevati v skladu z naročilom in sklepom delegacije. Vendar mislim, da se mora tudi poslanec opredeljevati v skladu z zahtevami svojih volilcev, če je seveda res poslanec. Lahko rečem, da je vsak naš delegat, razen v primerih, ko smo se za konkretno zadevo nepreklicno odločili, imel pooblastilo, da se na samem zasedanju lahko odloči drugače, če bodo za to dovolj tehtni argumenti. Tako so naši delegati nekajkrat podprli amandmaje delegatov drugih občin, čeprav na delegaciji o njih nismo razpravljali, ker so bili amandmaji vloženi na sami seji skupščine. Prav" tako, kot smo se mi delegati v republiški skupščini srečevali z veliko premočjo izvršnih organov, kot predlagateljev zakonov in drugih predpisov, so se s temi problemi srečevali gotovo tudi bivši poslanci. Dostikrat se mora delegat, prepričan pa sem, da se je moral tudi bivši poslanec, opredeliti o tem aH zaupa ali ne zaupa predlagatelju. Prepričan sem, da je bilo to v času, ko smo imeli še poslance, je v času ko imamo delegate in bo tudi v prihodnje, pa naj nas v skupščini zastopajo eni ali drugi.
Naj na koncu pripomnim samo če to. Ves čas svojega mandala, se o svojem delu in ravnanju nisem hodil nikoli posvetovat v občinski komite, čeprav nam danes nekateri očitajo, da smo bili delegati nekakšni eksponenti občinskih političnih | struktur. Naša baza je bila občinska skupščina. Tja smo se zatekali po
pomoč za di polagai'
3 dolo in njej smo tu-jne o njem.
Janez Zibelnik
Praznovanje 10-letnega jubileja ženskega pevskega zbora DU Domžale:
10 let ob pesmi in z njo..
Saj ni mnogo deset let — ali pa tudi. Posebej, če gre za ohranjanje začete pevske poti med tistimi, ki se jim je življenje prevesilo v jesen. Pevke v ženskem pevskem zboru DU Domžale prepevajo že polno desetletje ob neutrudnem glasbeno-pedagoškem delu Staneta Habeta. V petek, 17. marca ob 19.30 bodo pevke in zborovodja praznovale v osnovni šoli Šlandrove brigade ta jubilej ob hkratnem nastopu gostov na koncertu Moškega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal ter Sto-bljanskega oktet^.
Jubilej že prinaša spomine "a začetne korake. Spontano družabno petje, ki ga prinese tepo izletniško vzdušje, je brž Preraslo v potrebo po trajnem glasbenem izrazu. Bito je leta '979, ko je zbor pričel po enoletnih pripravah tudi javno nastopati.
Glasbeno vodstvo je ob 20 Pevkah, kmalu pa že ob 32,
drugih — zlasti pevskih prireditvah. Zbor je sodeloval na -vsssh republiških srečanjih pev-sfeijs zborov upokojencev v Mariboru, Sežani, Kamniku, Zagrebu, Ljubljani, Kranju, Trbovljah in Celju. Pel je na srečanjih zborov gorenjske regije, redno je sodeloval na občinskih revijah, proslavah krajevnih in občinskega praznika,
Jubilant ob 10-letnici delovanja - ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale vsa leta deluje pod vodstvom Staneta Habeta.
Prevzel znani domžalski zborovodja Stane Habe, ki to delo uspešno opravlja še danes. Prvi rezultat pevskega delovanja 7- koncert nosi datum 23. maja 1980, ko so praznovali dvajsetletnico delovanja pevci mojega pevskega zbora Janez Cerar. Odtlej se je zvrstilo še devet koncertov, seveda pa je zbor nastopal še na mnogih
vedno tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Stični. Vsako leto obiščejo tudi oskrbovance v Domu upokojencev Domžale.
Jubilej, ki ga praznujejo pa je hkrati tudi otožen spomin na pevke, ki jih ni več. Spomin na Rozi Krečevo, Maro Seda-jevo, Vero Kraljevo, Pepco Ju-
Nova knjiga dr. Miroslava Stiplovška:
Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem
V začetku februarja je v zbirki DOCUMEN-TA ET STUDIA HISTORIAE RECENTIORIS (št. 7) pri založbi Obzorja izšla nova knjiga prof. dr. Miroslava Stiplovška:
Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem: od začetkov strokovnega gibanja do Enotnih sindikatov Slovenije (1868—1945)
Izid knjige je spodbudil svet za tradicije pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije ob 120-letnici začetkov strokovnega gibanja na Slovenskem. Dr. Miroslav Stiplovšek je obsežni uvodni študiji prvi obsežneje orisal značilnosti razvoja in delovanja strokovnih —- sindikalnih — organizacij na Slovenskem od 1868. leta do Delavske enotnosti in ustanovitve Enotnih sindikatov Slovenije med NOB. V nadaljnjih štirinajstih razpravah je osvetlil nekatera pomembna vprašanja v razvoju in delovanju zlasti socialističnih, komunističnih in krščanskosocialisti-čnih sindikalnih organizacij, predvsem v začetnih obdobjih. Prispevki prikazujejo posebnosti sindikalnega gibanja delavstva najpomembnejših panog oziroma v pomembnih industrijskih in rudarskih središčih na Slovenskem. Avtor je v treh razpravah osvetlil začetke sindikalnega gibanja pred 1. svetovno vojno in njegov razmah v drugi polovici tridesetih let v domžalski občini: Krščanskosocialne strokovne or-
hantovo, vnaša med pevke še trdnejšo zavest, da zbor drži skupaj, saj mu tudi starost (12 pevk je starejših od 70 let) ne more blizu. Ko bi bilo le tako tudi vnaprej!
Vrat tudi ob jubileju ne zapirajo. Za lepo slovensko pesem
in tudi za prepevanje drugih zvrsti pesmi, so vrata v zbor odprli na stežaj. Upajo, da se bodo skoznje v njihove vrste pridružile mnoge občanke, ki jim je tudi na jesen življenja izražanje s pesmijo lepa in nujna življenjska aktivnost.
Namesto glose
zakaj pa ne!
Se spomnite s kakšno evforijo smo pred nekaj leti pisati o prvih zasebnih trgovinah in trgovinicah, katerih pogumni lastniki so na tem področju orali ledino. Spodbujali smo jih, jim omogočali včasih sicer zelo majhne ugodnosti, vse tudi v zahvalo, ker so te trgovinice navadno odpirali v odročnejših krajevnih skupnostih. To je bil njihov prispevek k razvijanju infrastrukture posameznih vasi in krajev. Želeli smo si, da bi jih bilo čimveč in da bi uresničili potrebe krajanov, ki so si prizadevali, da bi trgovine z osnovnimi življenjskimi artikli prišle bliže njim, saj jih v naši občini ni tako malo, ki imajo pot do kruha, mleka in drugih artiklov dolgo kar nekaj kilometrov, v primeru slabega vremena in visokega snega pa se ta pot bistveno podaljša.
Potem smo bili nekaj časa tiho, dokler v lanskem letu ni prišlo, lahko zapišemo, kar do izbruha majhnih trgovin, zasebnih samopostrežnic, minimarke-tov in ne vem, kako vse se te privatne trgovine še imenujejo. Zelo pohvalno, da preskrbo približamo oz. pripeljemo skoraj do praga slehernega občana, da v okviru možnosti poskrbimo tudi za konkurenco. Pri tem lahko upamo, da bo potrošnik potegnil daljši konec, ko bo lahko izbiral med kvaliteto, različno ceno in pestro izbiro blaga v družbenih oz. zasebnih trgovinah, zlasti privatni trgovci interese potrošnikov poznajo, zato jim ni težko odpirati trgovinic tudi v sobotah popoldne in nedeljah dopoldne.
Pa vendar ima ta privatna iniciativa, ki jo pozdravljamo, in ki tudi na to področje uvaja tr-
žno ekonomijo, majceno nap« ko, katere odprava bi za nekatere naše občane pomenila razrešitev enega izmed njihovih življenjskih problemov. Gre namreč za to, da se večina teh privatnih trgovin odpira v mestih oz. krajih, kjer je že sicer dovolj dobro poskrbljeno za preskrbo z najosnovnejšimi življenjskimi artikli, ne odpirajo pa se trgovinice na območjih, kjer morajo krajani do bližnje trgovine se vedno dobro uro. Za nekatere pa je problem tudi delovni čas trgovin, saj so nekatere odprte le dopoldne in vsi, ki se vračajo z dela z dopoldanske izmene, nimajo kje kupovati v domačem kraju in morajo vrečke in »ce karje« vlačiti po avtomobilih oz. avtobusih.
V teh oddaljenejših krajih pa niti družbenih niti privatnih trgovinic ni. Nekateri pravijo, da se ne splača. Finančno najbrž ne, če pa bi na tak način ljudem v oddaljenejših krajih pomagali, bi se moralo izplačati. Res je, da je navadno na teh območjih manj prebivalcev, da je morda njihova kupna moč manjša, to pa še ne pomeni, da jim ne bi smeli skušati pomagati. Kot družba bi morali ugrizniti tudi v to morda ne najbolj sladko jabolko.
Zanesljivo lahko naredimo marsikaj. S privlačno davčno politiko, ki bi upoštevala lokacijo posamezne trgovinice, z možnostjo finančne pomoči (morda nepovratne) pri odpiranju, morda s pomočjo pri iskanju primernih prostorov bi se dalo marsikaj. Se zlasti, ker imamo prostore, ki ne najdejo in ne najdejo pravega uporabnika, verjetno bi tudi predlogi, da bi tudi občani pomagali, ce so zainteresirani, pri tem, našli odprta vrata.
Velja poizkusiti, še zlasti, ker imajo v nekaterih občinah že kar veliko pozitivnih izkušenj in ker vendar imamo nekaj če že ne kar celih krajevnih skupnosti, pa vsaj odročnejših krajev, ki bi jim bila taka pomoč še kako dobrodošla. v v
ganizacije slamnikarskega delavstva 1907-1922 (str. 138—147), Stavka na Količevem -- najdaljša leta 1935 na Slovenskem (str. 158—270), Delovanje skupine Jugoslovanske strokovne zveze (1936 do 1941) in Delavske enotnosti med NOB v Tovarni sanitetnega materiala na Viru (str. 284—302).
Knjiga, ki obsega 320 strani z okrog 70 fotografijami in faksimili dokumentov, je pomembna obogatitev zgodovinopisja najbolj množične delavske organizacije.
Prvo predstavitev knjige je avtor pripravil v domačem kraju in sicer v Knjižnici Domžale. Gre za pomembno dejanje slovenskega zgodovinopisja. Ugledni slovenski zgodovinarji so zanj pokazali veliko zanimanja, saj so se v Knjižnici zbrani vsi najimenitnejši strokovnjaki. Obsežno predstavitev dela je* podal dr. France Kresal, znanstveni svetnik za zgodovino delavskega gibanja, nekaj prispevkov in ocen opravljenega Stiplovškovega dela pa je zaokrožilo vrednost o knjigi.
Vendar pa je ob tem treba povedati še nekaj besed o dr. Stiplovšku kot domačinu, kar sta podčrtala dr. Nace Sumi in predsednik Sob Domžale Peter Primožič.
Dr. Stiplovšek ne le ohranja, celo razširja paleto svojih pedagoških in raziskovalnih aktivnosti (vodja Znanstvenega inštituta), zmore, zna in hoče voditi domžalsko kulturno življenje, kaže in vzpodbuja raziskovalce k raziskovalnemu delu ter je kot občan v celoti vpet v delo naše občine.
Na področjih, koder sodeluje, smo v občini dosegli visoko raven organiziranosti in dobre rezultate, karje v veliki meri zagotovo tudi njegova osebna zasluga.
S knjigo, katere rojstvu smo bili v Domžalah navzoči, pa nam je dr. Siplovšek omogočil, da tudi nestrokovnjaki dobimo nadroben pogled v sindikalno delo, skozi katerega se zrcalijo temeljne ekonomske in človeške značilnosti časov, ki jih opisuje.
BROJAN
I
pred peklom
Pravkar je izšla že trinajsta knjiga pisatelja Ivana Sivca z naslovom Godec pred peklom, roman, ki obuja Orfejev mit godenja pred peklenskimi vrati.
Ivan Sivec je prvi v slovenskem prostoru posegel na področje tako imenovane narodnozabavne glasbe z vsemi podtoni v njej; to je vzpon in zaton muzikanta Franca Kranjca. Gre za značilen primer posameznika, ki nekaj zna — menda mu je bil za osnovo lik muzikanta iz naše občine Franc Flere. Posameznik se pri svojem vzponu sreča s sodobnimi mediji, kot so radio, televizija in časniki, le-ti pa tega nadarjenega ljudskega godca oblikujejo po svoje. Nekdaj bi takšen godec ostal vaški godec v svojem okolju do konca svojega življenja, zdaj pa ti sodobni mediji vplivajo tako na kakovost njegovih sposobnosti kot na duševno ravnotežje glasbenega junaka.
Posebnost nove knjige je v tem, da so v njej s pravim imenom omenjeni vsi tisti slovenski glasbeniki, ki so kaj storili na tem svojevrstnem glasbenem področju, ki ga ožja domovina ne priznava kaj dosti, Evropa pa ga v večini občuduje. Roman poteka tako na eni izmed kmetij v naši občini, kot na lokalni radijski postaji Zgornje Laze, tako na osrednji slovenski postaji Ilirija kot po časopisnih kotičkih viže in Obada, ukvarja se s tovrstnim sti-hoklepstvom in kovanjem uspešnic, srečuje se z lestvicami Super-hit in s turnejami po Evropi in ZDA. Vse skupaj je povedano v obliki ljubezenske zgodbe med muzikantom Francem in delavko Mojco, začenja pa se v gostilni pri Repanšku...
Urednik Brane Gradišnik je ob knjigi zapisal: »To je doslej najbolj atraktivna sivčeva knjiga. Njena največja odlika pa je v tem, da ne govori samo za to muziko, ampak tudi proti njej, torej gre za pošteno oznako muzikantstva na sončni strani Alp.«
V četrtek, 23. marca bo v Mengšu slovesna predstavitev Sivčevega Godca pred peklom, na kateri bodo sodolevali Franc Flere, Janez Majcenovič, Tomaž Plahutnik in dramska igralka Vera Perova, po predstavitvi nove knjige pa bo potekal pogovor z avtorjem in uredniki.
Ljubitelji knjig, vabljeni! mab
Občni zbor RK na Vrhpolju. Foto: Jože Novak.
Z občnega zbora krajevne organizacije RK Vrhpolje:
Humanitarna skrb ne le v besedah ...
Na nedavnem Občnem zboru članov krajevne organizacije Rdečega križa Vrhpolje, se je zbralo precej članic in članov te humane organizacije. Občni zbor, ki je potekal v prostorih krajevne skupnosti na Vrhpolju, udeležil pa se ga je tudi predstavnik Občinskega odbora RK Domžale in predstavniki KS in DPO Vrhpolje-Zalog.
Članice RK so ocenile delo organizacije in ugotovile, da je bilo prilično dobro. V to organizacijo je trenutno vključenih preko 140 Članov iz 11 vasi. V vsaki vasi pa so poverjenice, ki to funkcijo opravljajo zadovoljivo. Tudi mnogo mladih je vključenih, tako da se za prihodnost ni treba hati. Imamo dobre otroke, ki sodelujejo v vseh zbiralnih akcijah oh množični udeležbi. Tudi solidarnost se razvija, zato bi težko rekli, da občani med seboj niso povezani. Tudi krvodajalske akcije so dobre ter so sestavni del naše družbene in osebne morale, humanosti, solidarnosti in skrbi za človeka. Zato moramo v vsakem okolju krvodajalcem izka-
zovati ustrezno spoštoyanje in priznanje.
Na občnem zboru smo izvolili tudi nov upravni odbor in prav tako nadzornega. Ostalo je skoraj polovico starega. V predsedstvo predlagane in izvoljene: Ančka CERAR, za predsednico, Tinca PETERKA za podpredsednico, Francka POŽAR za tajnika, Zinka JANČAR za blagajnika in devet članov oz. članic.
Novemu vodstvu krajevne organizacije Rdečega križa je čestital v imenu KS predsednik skupščine tov. Tone CERAR, ter zaželel organizaciji uspešno delo.
JOŽE NOVAK
CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Na podlagi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 (Ur. I. SRS št.: 43/88) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, morajo vsi lastniki psov v občini Domžale pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini.
Stroški rednega cepljenja so 24.000.— din. V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje na Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Kamnik, Perovo 20, od 7—8 ure zjutraj. Cena posameznih cepljenj na zavodu je 34.000.— din.
Opomba: Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi.
20.3.89.
8.30- 9.00 9.00-11.00 11.00-12.30
12.30-13.30 13.30-15.30 21. 3. 89. 8.30- 9.00 9.30-10.00 10.30-11.00 11.30-12.30 13.00-13.30 22.3.89. 8.30- 9.30 10.00-10.30
10.45-11.30 11.45-12.00 12.30-12.45 13.00-14.00 27.3.89. 8.30- 9.00 9.15-10.00 10.15-11.00 11.30-12.00 12.15-12.30 13.00-14.00 28. 3.89. 8.00- 8.15
Topole, 12, pri Lužar Francki Mengeš, Dotnik Francka, Kidričeva 55 Loka pri Mengšu, Videmšek Franc, Mušiče-va 15
Dobeno, pri Ručigaju
Mengeš, Dornik Francka, Kidričeva 55
Dragomelj, Lukan Franc, pri Vrvu Pšata, Mivšek Luka, št. 25 Selo pri Ihanu, Flerin Mihaela Ihan, pri Gasilskem domu Prelog, Bitenc Franc, št. 4
Trojane 14, Smrkolj Janez
Ožbolt 1, Smrkolj Ciril, pri »Kasarni«
Zg. Petelinjek
Blagovica 5, Cerar Janez
Češnjice nad Blagovico, Šinkovec Leopold
Kranje brdo, Novak Franc, št. 11
Krašnja, pri Štruklju
Trnovče, pri Antonu Oražmu Lukovica, Smrkolj Stanislav, št. 43 Šentvid, pri Andrejka Martinu Rafolče 18, pri Igliču Rova, Osolin Anton, pri Ukan Depala vas, Pavovec Alojz
Nožice, Gostičeva 28, Grašič Jakob
8.15- 9.00 9.00- 9.30 10.00-11.00 1L30-12.30
29. 3. 89. 8.00-11.00
11.00-11.30 12.00-14.00
30. 3.89. 8.30—10.00
10.15-12.00 12.15-12.30 31.3.89. 7.30- 8.00 8.30- 9.00 9.30-10.30 10.30-11.15 11.30-12.30 3.4.89. 8.30- 9.00 9.30- 9.45 10.00-10.30 11.00-11.30 11.45-12.30
Homec, Bolkova 11, Prešern Peter Preserje, Kamniška 34, Černivec Alojz Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu Jarše, Gasilski dom
Domžale, Flerin, Stobovska 2
Studa 15, Kos Leopold
Trzin, Habatova 1, Kepic Anton
Vir, Šaranovičeva 43, pri Šraju Dob 5, Jelševar Pavel Trojica, Gasilski dom
Krtina 37, Simon Franc
Zalog pod Trojico 5, Kepec Vinko
Vrhpolje, Lenček dominik
Krašce, Gasilski dom
Moravče, na dvorišču KZ Emona
Katarija 11, Srenjšček, pri Vidicu Dešen, Ribič, št. 6 Gora pri Pečah, Dolinar Alojz Peče, pri Mal Maksu
Gabrje pod Limbrsko goro, pri Urankarju
Zamudniki	
4. 4. 89.	
8.15	Nožice
8.30	Homec
9.00	Rova
9.15	Radomlje
10.30	Sr. Jarše
11.00	Domžale
12.00	Trzin
13.00	Mengeš
5. 4. 89.	
8.30	Peče
9.00	Moravče
10.00	Krtina
11.00 11.30 12.00 12.15 12.30 6.4. 8.45 9.00 9V.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30
89.
Prelog pri Ihanu Ihan
Selo pri Ihanu Pšata
Dragomelj
Trojane
Ožbolt
Blagovica
Krašnja
Lukovica
Šentvid
Rafolče
Dob
Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju, kot je redno cepljenje.
Veterinarski zavod
DOMŽALE
NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU,
24.2.1989 smo odprli novo komisijsko trgovino POSREDNIK v Mengšu, Blejčeva 9.
Pridite k nam, če imate izdelek, ki ga želite prodati. Pridite tudi, da ugotovite, če imamo v prodaji, kar že dalj časa iščete. Prodajalna je odprta vsak dan od 8 do 19. ure, v soboto do 14. ure. Telefonska številka 737-013.
Morda še ne veste, da smo zopet odprli restavracijo SLAMNIK. Restravracija ima 150 sedežev, odprta je vsak dan razen nedelje od 9. do 22. ure, v soboto do 1. ure zjutraj.
Za 8. marec pripravljamo posebno ponudbo z glasbo in plesom. Rezervacije sprejemamo po telefonu št. 721-531 Int. 265.
Na oddelku DROGERIJA v Veleblagovnici Napredek, vam za 8. marec pri nakupu zlatega nakita pri plačilu z gotovino priznamo 10% popusta ali odobrimo potrošniško posojilo, 30% poleg+4 mesečnih obrokov. Imamo tudi veliko izbiro parfume-rijskih in drogerijsklh izdelkov.
NOVO V NAPREDKU,
NOVO V NAPREDKU,
Ob letošnji krvodajalski akciji: Dokažimo človečnost z dejanjem.
V občinski organizaciji RK so se tudi letos lotili že tradicionalne krvodajalske akcije, ki jo v naši občini uresničimo navadno v marcu oz. aprilu.
Organizatorji pozivajo vse osnovne organizacije sindikata, organe samoupravljanja in aktivisti RK, da pričnejo s pravočasno propagando in zbiranjem prijav krvodajalcev.
Odvzem krvi bodo tudi letos opravljali na Zavodu za transfuzijo krvi. Sezname prijavljenih krvodajalcev pričakujemo do 15. marca 1989, vse informacije pa lahko prejmete tudi po telefonu: 721-246 ali 721-350.
Sicer pa danes že objavljamo plan krvodajalstva za letošnje leto.
PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1989
Naziv OZD, ustanove zavoda
Plan Število
Ura    Zbirno mesto
T	3	4	5
Ponedeljek: 20.3.1989			
1. Lek Mengeš	80	6.00	
2. Induplati obrat Peče	'  5 ;	6.30	pred obratom
3. KO RK Peče	15	6.30	pred obratom
4. KO RK Moravče	20	7.00	Avtobus, postaja
5. Termit Moravče	30	7.00	Avtobus, postaja
6. Rašica Moravče	30		Avtobus, postaja
7. Mizarska delavnica Moravče	" 5 ■	7.00	Avtobus, postaja
8. OŠ Moravče	10	7.00	Avtobus, postaja
9. 00 RK vrhpolje	10	7.00	cerkev vrhpolje
10. OO RK Krtina	5	7.15	OŠ Krtina
11, OORK Rafolče	20	9.00	Pred Martinčkom
12. OO RK Prevoje	20	9.00	pred gost. Škarja
Torek: 21.3.1989
1. Papirnica Količevo
2. Melodija Mengeš
3. Trak Mengeš
4. Filc Mengeš
5. Tamiz Mengeš
6. SCTTOZD
7. Induplati Mengeš
8. OORK Trzin
9. OŠ Trzin
10. OO RK Mengeš
11. Semesadike Mengeš
12. Kovinotehna Mengeš
13. Dom upokojencev Mengeš
14. KPCjable
15. ETA obrat Mengeš
16. Pivovarna Union Mengeš
17. Emona obrat Mengeš
18. Obrtnik Mengeš
19. Hidrometal Mengeš
20. EDICS — Mengeš
21. Center invalid, mladine
22. Varnost Mengeš
23. OŠ Mengeš
24. Zora Mengeš
25. Poklicna kov. šola Domžale
26. OORK KRAŠNJA
70	6.00	pred delovno organ.
40	6.00	pred delovno organ.
40	6.00	pred delovno organ.
20	6.00	pred delovno organ.
20	6.00	pred delovno organ.
10	7.00	pred delovno organ.
20	7.00	pred delovno organ.
5	7.00	avtobus, postaja Trzin
10	7.00	pred šolo
20	7.00	pred Trakom Mengeš
15	7.00	pred Trakom Mengeš
5	7.00	pred Trakom Mengeš
5	7.00	pred Trakom Mengeš
10	7.00	pred obratom
5	9.00	pred Trakom Mengeš
9	9.00	pred Trakom Mengeš
.5 ■-.	9.00	pred Trakom Mengeš
5	9.00	pred Trakom Mengeš
25	9.00	pred Trakom Mengeš
5	9.00	pred Trakom Mengeš
5	9.00	pred Trakom Mengeš
20	9.00	pred Trakom Mengeš
10	9.00	pred Trakom Mengeš
10	9.00	pred Trakom Mengeš
40	9.00	Pred šolo, Ljublj. 5
30	8.00	Avtobus, post. Krašnja
Sreda, 22. 3.1989
1.	Helios Količevo, Domžale	50	6.00	pred OZD
2.	Helios Oljarna	20	6.00	pred OZD vir
3.	Zdravstveni dom Domžale	30	7.00	pred ZD Domžale
4.	Avtoservis Domžale	30	7.00	pred OZD
5.	Toko Domžale — TOZD Galanter.	60	8.00	pred obr. Studa
			8.00	pred OZD Domžale
7.	TOKO — TOZD Potovalni in Maloprodaja	10	8.00	pred OZD Domžale
s:	TERMIT — uprava Domžale	10	8.00	pred upravo
9.	Emona — Prašičjer. Ihan	20	8.30	pred obratom
				Četrtek, 23.3.1989
1.	induplati Jarše	50	6.00	
2.	Mlinostroj Domžale	40	6.00	pred delovno org.
3.	Termit Ihan ILPOS	15	6.00	pred delovno org.
4. Emona — Prašičereje Ihan
5. KO RK Ihan
6. Samostan Mala Loka
7. Emona — obrat Pšata
8. Komun, podjetje Domžale
9. Ljubljanska banka Domžale
10. Dom upokojencev Domžale
11. Delavska univerza Domžale
12. SDK Domžale
13. Postaja milice Domžale
14. Alko — OBRAT JARŠE
15. Zavod za glasb, izobražev.
16. PTT Domžale
17. Biro 71 Domžale
18. INEA Domžale
19. Vzgojnovar. zavod
20. Skupna strokovna služ. SIS Domžale
21. Metalka Domžale
22. Občinsko sodišče Domžale
23. Občina Domžale
24. Kinopodjetje Domžale
25. izobražev. center IMP Domž.
26. OO RK Domžale
27. OŠ Šlandrove brigade Domž.
28. Josip Broz-Tito
29. Venclja Perka
30. Beton Zagorje
31. Center za soc. delo Domž.
32. Skupnost osnovnih šol
33. Sodnik za prekrške
34. OŠ Olge Avbelj Domžale
35. Agroemona DSS
36. Kmetijska zadruga Emona
37. ZAVAROVALNICA Domžale
20	6.00	pred delovno org.
10	6.00	pred trg. Ihan
5	6.30	pred Samostanom
15	6.30	obrat Pšata
30	7.00	pred upravo Domžale
10	8.00	pred občino
5	8.00	pred občino
5	8.00	pred občino
3	8.00	pred občino
5	8.00	pred občino
5	8.00	pred občino
3	8.00	pred občino
15	8.00	pred občino
5	8.00	pred občino
	8.r>0	pred občino
5	8.00	pred občino
10	8.00	pred občino
3	9.00	pred občino
3	9.00	pred občino
20	9.00	pred občino
3	9.00	pred občino
10	9.00	pred občino
30	9.00	pred občino
10	9.00	pred občino
10	9.00	pred občino
10	9.00	pred občino
20	9.00	pred občino
3	9.00	pred občino
3	9.00	pred občino
3	9.00	pred občino
3	9.00	pred občino
10	9.00	pred občino
20	9.00	pred občino
10	9.00	pred občino
Petek, 24.3.1989			
1. Halios Količevo, Domžale	50	600	pred DO
2. Papirnica Količevo	70	6.00	pred DO
3. Univerzale Domžale	50	6.30	pred DO
4. OO RK Homec	10	7.30	Gostilna Repanšek
5. OO RKjarše-Rodica	10	8.00	Avtobusna post. Rodic
6. Biotehn. fakulteta	10	8.00	Avtobusna post. Rodic
7. Galant. usnj. šola	40	8.30	pred šolo
8. Napredek Domžale	70	9.00	pred občino
9. KO RK Zlato polje	20	9.30	v Obršah
10. Agroemona Polj.-govedor.	20	9.00	pred občino
Ponedeljek, 27.3.1989			
1. Tosama Domžale	60	6.00	pred delov, organiz.
2. induplati Jarše	60	' 6.00	pred delov, organiz.
3. Žito vir	15	6.00	pred delov, organiz.
4. KO RK Vir	24	6.00	pred delov, organiz.
5. Slovenijales Radomlje	50	7.00	pred delov, organiz.
6. Gozdno gospodarstvo Radomlje	5	7.00	pred delov, organiz.
7. Induplati obrat Radomlje	30	7.00	pred delov, organiz.
8. KO RK Radomlje	, 30	7.00	pred gost. Sporen
9. OŠ Radomlje	10	7.00	pred gost. Sporen
10. POZD Plastenka Rova	10	7.00	pred delov, organiz.
11. KO RK Dob	10	8.00	avtobus, postaja
12. Osnovna šola Dob	10	8.00	avtobus, postaja
13. Elektro podjetje Pod rečje	10	8.00	avtobus, postaja
14. KO RK Dragomelj	10	9.00	avtobus, postaja
15. OŠ Dragomelj	2	9,00	avtobus, postaja
16. Ribogojnica Dragomelj	2	9.00	avtobus, postaja
Torek, 28. 3.1989			
1. Tosama Domžale	60	6.00	pred delov, organiz.
2. KO RK Trojane	10	6.00	avtobus, postaja
3. Gostišče Konjšek	16	6.00	pred delov, organiz.
4. KO RK Blagovica	30	6.30	avtobus, postaja Blagovica
5. Češnjice KS	5	6.15	pred delov, organiz.
6. KO RK Lukovica	15	7.00	Zadruž. dom Lukovica
7. OŠ Brdo	10	7.00	Zadruž. dom Lukovica
8. Mojca Lukovica	30	7.00	pred obratom
9. Obrtno združenje	20	9.00	pred združenjem
10. Toko DSS	20	9.00	pred delov. org.
OPOZORILO:			
Prosimo, da se držite planiranih dnevov in ur.
v nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana.
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje 'esenih stenskih in stropnih °blog. Stražar, telefon: 724-176.
Seno — goveje prodam. Te-•efon: 376-744.
Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino.    Nena, telefon:
l Prodam belo otroško poste-'iico z jogijem in športni vozi-^ekjelefon: 721-773._
instruiram francoščino in angleščino. Informacije po telefonu: 722-492.
. Instruiram matematiko, fiziko jn osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278.
. Čistim greznico s traktorsko Cls'erno 8 m3. Telefon: 722-056.
Montaža TV ANTEN, Sašo Pavlic, Ljube Šercerja 4, Domžale. Telefon: 722-240.
STANOVANJE ZAMENJAM — dvosobno družbeno stanovanje v izmeri 48 m2 v nadstropju bloka v Kamni-ku' zamenjam za podobno ali večJe, pritličje z atrijem ali pa v nadstropju s centralno kurjavo in balkonom. Lokacija je lahko v Domžalah, Mengšu, Črnučah ali v Ljubljani.
Naslov je v Uredništvu, pokličete pa lahko tudi dopoldne na teief0n 325-661 int. 253 ali
Izgubil se je madžarski puli črne Barve, kuža sliši na ime BAN. Najditelja prosimo, da nam ga proti na-721-4271'' 'n^ormac'ie P° telefonu:
IDEJA ZA VAS IN VAŠE IZDELKE
Pomoč pri sestavljanju in oblikovanju oglasov, reklam, katalogov ,n plakatov vam ponuja ekipa z uspehi.
Naslov v uredništvu.
ZVEZA KULTURNIH
ORGANIZACIJ
SLOVENIJE
RAZPISUJE
NATEČAJ
za udeležbo na območnem srečanju mladih pesnikov in Pisateljev Gorenjske, ki bo maja 198° v Škofji Loki, republiško Pa maja 1989 v Novi Gorici.
POGOJI
Sodelujejo lahko avtorji, stari nad IS let, ki SVoja dela še niso j***M (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih mladih pesnikov ln pisateljev.
Pošljejo lahko kratko prozo a'i odlomke iz daljših proznih uesedil, poezijo (ne več kot 10 Pesmi) in dramska dela.
. Prispevke morajo napisati s Pisalnim strojem in jih poslati v jfeh izvodih. Zraven morajo pritožiti še podatke: ime in pri-|mek, naslov, izobrazba, poklic ln starost.
Tričlanska žirija bo med pravočasno prispelimi teksti izbrala najboljše avtorje za nastop na rePubliškem srečanju mladih Pesnikov in pisateljev.
, Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo orezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev 118 način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vrača •no.
Prispevke je treba poslati do ,s- marca 1989 na naslov:
ZVEZA KULTURNIH OR GANIZACIJ SLOVENIJE (za Srečanje mladih pesnikov in pisateljev), Kidričeva 5, p.p. 136, 61001 Ljubljana.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 061/217-860 ali 061/211-828, int. 44 (Dragica Breskvar).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami, babi, sestre in tete
FANI KISELA iz Domžal, Prešernova 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni.
ZAHVALA Ob smrti naše drage tete
ANGELE CAJHEN iz Depale vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala velja osebju Doma upokojencev Domžale. Zahvaljujemo se tudi DO Induplati Jarše za pozornost in darovano cvetje, pevcem in gospodu Milanu Grdenu za lepo opravljeni pogrebni obred.
Vsi njeni.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila kjer počivaš ti.
V SPOMIN
18. marca mineva 10 let, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
ALOJZ BELAK iz Vira, Zoisova 24
Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke, se spominjate njegovega dela in ga hranite v lepem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi.
Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker Te ni.
ZAHVALA
Ob smrti naše skrbne, drage sest»e in tete
PAVLE FLIS roj. HABJAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Zenkoviče-vi, dr. Pavlinovima. Hvala tudi gospodu kaplanu za zelo lepo opravljeni obred in pevskemu zboru za odpete pesmi. Vsi njeni.
Kaj naj mati rečem ti sedaj, ko oziram se v mladostne dni,
vem, da nikdar ne poplačal bom,
kar storila si za me ... (iz pesmi MATERI)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje
FRANČIŠKE RUČMAN roj. JERAJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, toplo izrečena sožalja, prelepo cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Vasletu in sestri Magdi Ocepek za številne obiske na njenem domu. Hvala pevcem Društva upokojencev iz Domžal in še posebej dekliškemu kvartetu iz Ihana za resnično čustveno zapeto pesem MATERI. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Spomin nanjo nam bo vedno drag. Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, deda in pradeda
LEOPOLDA RENERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo Zvezi borcev Domžale za vsestransko pomoč. Vsi njegovi.
Zapustil dom si, svoje drage, odšel si tja, kjer vrnitve ni. Kako povsod zdaj vse je prazno. Oh, kje, naš ata, zdaj si ti?
V SPOMIN
FRANCU PANČURJU s Škrjančevega
Mineva peto leto, odkar si se tiho, za vedno poslovil od nas. Hvala ti za vse, za vsak tvoj nasmeh, ki si nam ga podaril, za vso tvojo neizmerno skrb, dobroto in ljubezen, ki smo jo uživali, dokler si bil med nami. Vsi njegovi.
LEPA POZORNOST!
DO Trak Mengeš je nakazala 1.000.000 din namesto reklamnega oglasa, enako DO Toko Domžale 150.000 din in DO DSS Astra Ljubljana 900.000 din v korist invalidov vključenih v delo in varstvo v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu in s tem pripomogli k boljšim pogojem dela v Centru, za kar se jim v imenu invalidov prisrčno zahvaljujemo in jim želimo še mnogo delovnih uspehov.
Jože Mlakar
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA MAJCEN roj. KOŠAK iz Ihana 51
Vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali cvetje, nam izrazili sožalje in kakorkoli pomagali, najlepša hvala. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete
žalosti nke.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame TEREZIJE ŠUBEU
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku in vsem pevcem. Hvala tudi dr. Zaj-čevi za dolgoletno zdravniško pomoč, kakor tudi osebju doma upokojencev Domžale za skrbno nego.
Vsi njeni.
Starši predšolskih otrok!
Če želite svojega otroka z novim šolskim letom vključiti v katero izmed enot Vzgojnovar-stvene organizacije občine Domžale in še nimate vložene prošnje za sprejem, prosimo, da le to vložite do 1.4. 1989.
Uprava VVO
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS DOMŽALE organizira
predavanje z naslovom:
POPOTOVANJE PO IZRAELU IN ŽIVLJENJE
V KIBUCU.
Predavanje s diapozitivi bosta vodila Boris Grabri-jan in Emil Erjavec, ki sta se tri mesece mudila v Izraelu.
Če vas zadeva zanima, pridite v četrtek, 16. marca 1989 ob 19.30 uri v likovno razstavišče Hale komunalnega centra Domžale.
VLJUDNO VABLJENI
Nekaj novega v trgovini DONNA
Od 1. 2. prodajamo poleg dosedanjih artiklov
METRSKO BLAGO
po ugodnih cenah in pestri izbiri raznovrstnih rialov.
Od 1.3. pa bo trgovina odprta:
vsak dan od 11. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
OBIŠČITE NAS!
Domžalčani in okoličani
Obveščam, da je v Domžalah na Savski cesti št. 33 odprta prenovljena delavnica za popravilo gospodinjskih aparatov. Popravljam pralne stroje in drobne gospodinjske aparate kot: sesalnike, mešalnike, fene, kaloriferje, kavne mlinčke, ledoma te itd.
Delavnica je odprta:
vsak delavnik od 8. do 12. ure in 15. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Cenjenim strankam se lepo priporočam za usluge.
TOMAŽ MOČILNIKAR
KOLESARJI PRED SEZONO POZOR:
Obveščam cenjene stranke, da sem se s 1.1.1989 preselil iz delavnice, ki je bila na jješetovi ulici, v delavnico na Cankarjevi ulici št. 3, v Domžalah (pod domžalsko cerkvijo).
Nudim vam vsa popravila, vključno z barvanjem vseh vrst koles. Po želji stranke, kolo odpeljem in vrnem servisiranega.
Vsa popravila so storjena v ugodnem času in po ugodnih cenah.
Delavnica je odprta vsak delavnik, razen petka, od 15.30 do 19. ure. Telefon: 737-131.
SERVIS KOLES ERDANI MATJAŽ
Cankarjeva ulica 3
Krajevna skupnost Preserje išče prostore v Preserjah za inventar ca. 25—30 m2. Plačilo po dogovoru, ponudbe pošljite na naslov: Krajevna skupnost Preserje, 61235 Radomlje.
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILNIKOV. RAJ KO AVGUŠTIN, Koželjevo nabražje 2, MENTEŠ. Telefon: 737-482.
Sprejem naročil od 7.-8. ure.
Čiščenje In popravilo električnih bojlerjev.
Dobesedno sem prebral Občinski poročevalec
Kaj je novega v drobnem gospodarstvu:
Ker sem malo preveč vrtel jezik in kritiziral pravopisne napake v Občinskem poročevalcu, me je Uredniški dobor zadolžil, da po-iščem vse »tiskarske škrate« v letošnji I. številki. Delo ni bilo lahko; napak je bilo nekaj bataljonov. A o napakah vas ne mislim obveščati: z njimi bo urednik seznanil tiskarno.
Bolj zanimive so druge stvari:
1. Časopis sem bral 8 ur. Vložil sem malo zadovoljstva, saj je veliko člankov razvlečenih, rutinsko napisanih, suhoparnih.
2. Fotografij je premalo.
3. Berem zapise o nekaterih dogodkih, potem pa ugotovim, da je članek kar prepis razstavnega kataloga ali tekst, ki ga je prebral govornik (ne da bi bilo to izrecno navedeno!) na prireditvi.
4. Jedro mnogih člankov ni opis dogodka, ampak poimensko naštevanje vseh prisotnih »kraljev in cesarjev«, ki so s svojo pomembnostjo dvignili vrednost dogodka na svetovno raven.
5. Mnogi članki se kar šibijo od presežnikov (najboljši, najlepši, največji, vrhunski, čudovit,...). Zato se pri branju Občinskega poročevalca vedno zatekam k pravilu: »Polovica je resnica!«
Torej: izjemno pomeni dobro, ubrano pomeni niti niso preveč »dišali«, doživeto pomeni na ravni dobrih osnovnošolcev, dobro pomeni slabo,
predano pomeni slabo, ampak voljo so pokazali,
in tudi: nesramno grobo pomeni malo mu je stopil na žulj.
V enem stavku bi dejal: inflacija pohval in graj.
6. Tako kot pri nogometu in politiki se v Občinskem poročevalcu srečujemo z vseznalci, ki so danes »sposobni« napisati »strokovno« kritiko o knjigi ali gospodarskem ukrepu, jutri o športu ali petju, pojutrišnjem o dirigiranju ali hrupu v naselju.
Mislim, da naj novinar predvsem sporoča; ocenjuje, sodi, vrednoti in komentira pa naj le stvari, ki jih razume in jih je sposoben utemeljiti.
7. Sedmica je srečno število. Zato vam v tej točki navajam tisto, kar me je v Občinskem poročevalcu neizmerno zabavalo. Povedal bom samo grehe, grešnikov pa ne, ker morda sami niso krivi za tiskarskega škrata.
a) »... No tako razbremenjen in toliko bolj dovzeten za ostale stvari mi ponovno zasmrdi,...«
Ko sem prebral ta stavek, sem se najprej spomnil na tisti vic iz zakajenih in meglenih Domžal: »E Haso dali osečaš kako smrdi SMOG?« »Neznani Huso dali S MOG ili S TVOG, ali stvarno smrdi!«
b) »... Pravi naslov za naše vprašanje je bil: Kaj lahko občan sam prispeva za čistejši zrak?«
Ne vem, če bi na ta naslov lahko poštar prinesel pismo, čeprav je bil naslov pravi.
c) »... in želi vsem članom Zveze komunistov, delovnim ljudem in občanom srečno ter uspehov polno 1989. leto.«
Ali člani ZK nis(m)o ljudje?
d) ..., da je nekdanji povezovalec Marinič z anekdotami samo iz glasbenega sveta to vendarle opravil na nekoliko vzvišeni ravni.«
Milana poznam, tudi sporekla sva se že, na vzvišeni ravni pa nikoli ni bil.
e) »... Želim, da bi tudi v bodoče zaupali v lastne sile, lastne sposobnosti, znanje in delo, saj bomo tako še naprej uresničevali vlogo, ki jo imajo Skupščina občine in njeni organi ter bodo sadovi skupnega dela na voljo generaciji, ki je postavila temelje sedanji generaciji in generacijam, ki prihajajo.«
Preberite še enkrat! Kdo bo užival in čigave sadove dela? Naj prevedem: Generacija, ki je postavila temelje, bo uživala sadove sedanjih in prihajajočih generacij. Da se ve, kako misli in dela oblast.
0 »■.. čestitam in želim, da bi v nadaljnjem gospodarskem razvoju v miru in srečno živeli. Hvala!
Novinarski članek se pa res ne more končati s: Hvala!
g) »... da se smetišče pod določenimi pogoji podaljša do 1. 1. 1989, potem pa nepreklicno KONEC«
Tole nas pa sploh ne gane več, saj smo se ob razprodajah navadili na »znižane obleke«, »znižano belo tehniko«, čeprav v resnici bele tehnike niso zmanjšali. Le cene so ji znižali!
h) »... Časopis bo še naprej prihajal v vseh 15-tisoč domov brezplačno in če bo SZDE kot izdajateljica držala besedo glede bolj urejenih razmer v /.vezi z izhajanjem tudi vnaprej, potem ni vzroka za kanček samozadovoljstva; dvomov, ki odpirajo nove poti je tako in tako pri kritičnih peresih ves čas dovolj.«
Glede na vsebino članka bi verjetno moralo pisati: JE vzrok za kanček samozadovoljstva. Ali pa avtor poskuša vendarle na koncu povedati, daje Občinski poročevalec brezperspektivni časopis!?
LIGITROP
Krediti za obrtnike
Komisija za spremljanje razvoja zasebnega sektorja v drobnem gospodarstvu je predlagala, Izvršni svet pa odobril kredite za naslednje obrtnike inza naslednje njihove »programe« in investicije...
1. Cerar Marija, Moravče, Dole 21 ima vložen zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja za »trgovino z mešanim blagom« v Moravčah. Predlog komisije: 9.600.000 din.
2. Globočnik Bojan, Lahovče II, Cerklje na Gorenjskem, predvideva odprtje trgovine na drobno na Rodici in sicer »prodaja bio proizvodov specialno delikateso« v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Predlog komisije: 8.000.000 din.
3. Urbanija Franc, Sp. Jarše 19, ima vložen zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja za »gostinstvo s prenočišči« v Sp. Jaršah. Predlog komisije: 20.000.000 din.
4. Jakič Nevenka, Ljubljana, Archinetova 1, ima vložen zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja »predelava plastike« v Obrtno in-
iustrijski coni Trzin. Predlog komisije: 30.000.000 din.
5. Gregorc Franc, Mengeš, Kamniška, »servis gum« dodatno gradi prostore za »montažo in de-montažo gum, ter centriranje«. Predlog komisije: 14.000.000 din.
6. Kovačič Matjaž, Domžale, Kajuhova 16, »obdelava kovinskih predmeto« namerava nabaviti opremo. Predlog komisije: 8.000.000 din.
7. Koplan Viktorija, Vir, Koli-ška 3 »žensko frizerstvo« adaptacija v nove poslovne prostore. Predlog komisije: 14.000.000 din.
8. Koplan Dušan, Vir, Koliška 4, »drobni kovinski predmeti«, namerava adaptirati v svoje poslovne prostore. Predlog komisije: 14.000.000 din.
9. Birk Alojzija, Mengeš, Blej-
f ČASOPISA BREZ BRALCEV 1 I NI! I
V/ U fy     Cesar ni bilo v časopisu, se ni zgodilo. Tako pra- g
vijo. Toda tudi objava je premalo, če časopis pravo-
^ časno ne pride do bralcev. Raznašalci vsako jutro #
^ dostavijo DELO na 40.000 slovenskih domov. Res je, ^
% da morajo zgodaj vstati, toda njihov delavnik je že V/
% mimo, ko se večina drugih šele odpravi z doma. Zato %> #je to primerna in dobro plačana zaposlitev pred-^ % vsem za dijake, študente, gospodinje in upokojence. J* % Če ste iz Domžal in želite postati raznašalec, pri- # dite v podružnico Dela Ljubljana, Totova 35. Tele- ^ % fon: 318-880 %
I POSTANITE PRINAŠALEC | I NOVIC j
čeva 16 opravljanje dejavnosti »predelava plastičnih mas« nakup opreme, zaposlovala bo dva delavca. Predlog komisije: 10.000.000 din.
10. Svetlin Oton, Radomlje, Cesta Radomeljske čete 23, »gostinstvo« zaradi pestrejše turistične ponudbe namerava dograditi 6 sob z ležišči (6x2). Predlog komisije: 14.000.000 din.
11. l.ahrovič Marija, Mengeš, Slamnikarska 6, ima ločen zahtevek za »trgovino na drobno«. Predlog komisije: 8.000.000 din.
12. Brinovec Franc ml. Domžale, Vodovodna 12, opravlja redno obrtno dejavnost »mikrofilmanje« nakup opreme. Zaposluje dva delavca od 1.3. 1989. Predlog komisije: 10.000.000 din.
13. Palmieri Milena, Radomlje, Cesta Radomeljske čete 25, opravlja redno obrtno dejavnost »šiviljstvo, krojaštvo, prodaja tekstilnega blaga, metražnega blaga, pletenin ter modnih dodatkov« kupuje lokal v Domžalah (center). Predlog komisije: 24.000.000 din.
14. Pižem Rado, Mala Loka 15, opravlja redno obrtno dejavnost »avtoservis« dodatno bo gradil novi objekt, zaposloval dva nova delavca. Predlog komisije: 20.000.000 din.
15. Piskar Kati in Marjan, Predlog, »kovinoplastika« opravlja redno obrtno dejavnost. Gradi nove kapacitete za novo proizvodnjo. Predlog komisije: 20.000.000 din.
16. Vidali Bojan, Domžale, Ljubljanska 13, opravlja obrtno dejavnost »izdelovanje predmetov iz armiranega poliestra« bo adaptiral poslovne prostore, nabavil novo strojno opremo in na podlagi tega zaposloval dva delavca. Predlog komisije: 24.000.000 din.
Metine slamice
Mladince stalno nekdo daje v j koš. Plakat, ki napoveduje ko-i nec partije, je bil večkrat demonstrativno strgan, visel pa je tako visoko, da je to lahko počela le oseba košarkarskih dimenzij. Pa ne, da so košarkarji opozicija!?
Baje bo kar nekaj pomembnih Domžalčanov v bližnji prihodnosti zajadralo med zasebnike in podjetnike. Jasno: treba je namreč porabiti razvojni dinar, sicer ga bo vzela inflacija. To pa je že družbena korist...
Občinskega smetišča ne mara nihče. Ne danes, ne jutri. Predlagam, da odgovorni sestavijo ponudbo, kaj vse bo dobil eventu-elni dobitnik smetišča (predlogi: asfalt, kanalizacija, trgovina, vrtec...). Potem bomo morda le koga premamili. Daril za nazaj ne bo ...
V zadnji številki Občinskega poročevalca je sitno vprašanje dregnilo ob občinsko ozvočenje. Zaboga, pustite ga no pri miru, saj zadnje čase, ko ga ni, poslušamo dobro ozvočene prireditve ...
Baje bodo imeli cestarji in komunalci letos velike izgube. Izraz je kar pravšnji — velikel Kakšne bi šele bile — če bi vso zimo padal sneg! Bog nam pomagaj!!!
Na občinski prireditvi, kjer so delili kulturniška priznanja, sta nagrajence poslikavala kar dva fotografa, pa še na video so jih snemali. Ni hudič: oba skupaj bosta pa že spacala eno dobro fotografijo.
Servis šivalnih strojev in smučarske opreme Stanovanje — servis 61234 MENGEŠ Veselovo nabrežje 12 Tel.: (061) 737-651
Pa še to! V sklopu različnih družabnih aktivnosti v občini in nove uredniške politike danes objavljamo fotografijo dveh dvi-govalk naklade, ki ju je fotoreporter Vido Repanšek presenetil v sklopu prireditve Foto topless shovv. Prireditev so organizirali v diseoteki Brinovec na Viru. Za vstopnino starega milijona in pol se je bilo treba pošteno potruditi, da si med množico predvsem moške publike prišel do ustreznega strateškega položaja.
Kako so v Turnšah sneg delali...
Prepričan sem, da malokdo ve, če ni slučajno iz Doba ali bližnje okolice, da imajo v Turnšah svoj Rekreacijsko turistični center, imenovan kratko: RTC-center.
imajo ga. Pa ne zato, ker je to zdaj moderno, ker imajo to zdaj vsa večja turistična središča, kot so Kranjska gora, Rogla, Krvavec itd. v Turnšah ga imajo, ker so ga želeli imeti, čeprav je to izrazito ravninski predel in ker imajo toliko dobrih športnikov, gospodarstvenikov, politikov, organizatorjev in vseh vrst »maharjev«, da jih kar razganja.
RTC center je majhen hrib, tako majhen, da ga še na zemljevidu ni, opaziš ga šele, ko si gor. To je čudovito rekreacijsko smučišče za malarijo in tudi odrasle. Za zime s snegom, seveda. Ker letos snega ni in ni, navdušenost za smučanje pa velikanska, so vse strukture staknile glave. Naredimo sneg. Svoj sneg, je bil enoglasen sklep. Akcija je stekla. Snežni top. Nimamo. Zveze delujejo in top, ki je nekje blizu čakal na remont je na posodo, s precejšnjim pompom pripeljan na lice mesta. Po stari slovenski navadi je na veselje treba kaj popiti ob spremljavi harmonike, medtem, ko so najgorečnejše mamice že mesile za krofe, za slavje ob prvem; doma narejenem snegu.
Pa se je začelo.
Top so spravili v pogon. Toda motorje bil prešibak in je pregorel. Brž so ga nadomestili z močnejšim, kateremu pa dimenzija električnega kabla ni ustrezala. Skoraj seje stopil. Nič zato, dobili so močnejšega, takega za slone.
Zdaj je zatajilo lokalno obrežje. Moči za snežni top ni imelo. Za Doblane ni nič nemogočega. Akcija teče. Sneg mora biti. Nič ni narobe, če malo popijejo vmes, že zaradi slovenstva, ki se ga vsebolj zavedamo. Dobili so drug kabel, daljšega in na glavno omrežje daleč stran. Če bi bilo treba bi tudi s Trojan vlekli elektriko. Pa ni bilo treba, sloje. Hura! Motorje brnel brezhibno in top seje tresel kot devica. »Gremo pit«, so vzklikali tisti, ki so najmanj doprinesli k uspehu, ki ga sploh še ni bilo.
Vodo! Gasilska cisterna vode je že čakala. V Dobu so najaktivnejši gasilci. Za sneg je osnovna surovina voda. In ker bi bližnji studenček kaj hitro presahnil, če bi šlo vse po sreči, so priskočili gasilci, ki bi dali dušo za inovatorski podvig Doba. Pa tudi kak ducat kmetov je čakalo, da bi z gnojničnimi cisternami vozilo vodo iz Rače v Turnše, če bi
Tole ni top iz kake vojne v Rusiji, pač pa iz Turnš, koder so se trudili, da bi delali sneg.
bilo treba, če bi šlo. Pa ni šlo. Žal ni šlo, kljub sodelovanju celotnega Doba.
Ni znano, a tudi pomembno ni, kdo je prvi ugotovil, da je za sneg potreben mraz, precej nizka temperatura, da vodna prha, ki jo bruha top, v zraku postane kristal. Mraza pa ni'bilo, zato v Dobu snega še danes ni.
Pa tako lep je, sicer majhen, z vlečnico, ki dela, RTC center, da se človeku para srce, ker ni snega. Še na kopnem je prijeten pogled na urejenost okolice in dol po severnem pobočju. Celo podrti hlevi Agroemone v dolini, ki spominjajo na opuščeno vojaško pokopališče, grozljivost nekako zatopijo. Center se imenitno usklajuje z raketnim centrom za borbo proti toči, ki je na istem hribu. V dolini na južni strani hriba pa se oko spočije nad ovčerejsko farmo, ki daje vtis, da smo na Popovi šapki.
Doblane vsa pota vodijo v »Center« na hrib, gledati svoj top, ki nemo, z raketami za točo, čakajo na svoj trenutek. Mrcina, ta top ni majhna stvar. To je železja, da se reče. Da le ne bi šel na odpad, kot hlevi tam spodaj. Vem, da bodo Doblani našli rešitev, vsaj tja do 1. maja. Nekdo je predlagal, da bi morda uporabili zmrzovalne skrinje, saj jo ima vsaka hiša. Drugi spet, da bi, če ne drug, lahko Miha kaj pomagal, glede na meteorološke zadeve, kar pa so v večini drugi spodbili: češ, če Trontelj ne more nič, tudi Miha ne bo.
in zato je razumljivo, da v takih težkih dneh, nekateri iščejo uteho v vinu, »ki utopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi«!
Pustni čas je še prisoten, zato mi Dobska tragikomedija brni v podzavesti spomin na temo stare ljudske pesmi: »Smo lani se ženili, pred pustom je bilo, pa radi bi plesali, prostora pa ni bilo. Prostor smo dobili, pa godca ni bilo. Godca smo dobili... — stara pustna pesem je v primerjavi z dobskim snegom kar pravšnja:
Ni hudič, sneg bo: pa drugo leto!     Andrej Zaje