207 Naši dopisi. z Dunaja 24. junija. — Niže-avstrijski deželni zbor ponavljal je, kakor so „Novice^' prerokovale, da se bode zgodilo, škandale iz šolske debate. — Zopet so gospodje Kopp, Weitloff, Lustkaudel, Steudel s trte zvili povod na svojih bobnih bobnati, kako zatirani so Nemci v Avstriji po sklenjeni postavi za ljudske šole in po dovoljeni privatni češki šoli na Dunaji in zraven še, kako hira ubogi Dunaj, ker bode morebiti vodstvo te ali druge železnice svoj naravni sedež dobilo kje drugod kot na Dunaji. In res vsa komedija vršila se je v lepem soglasji, V toliko in tolikrat deklamiral je Weitloflf in Kopp, kako se zatira ubogi Dunaj, in vse mu je ploskalo; Vencel Lustkandel pa je jel tožiti, da še zmiraj iz dovoljene češke šole v predmestji „Favoriten" pri južne železnice kolodvoru preti nevarnost, da se jedrnato nemški Dunaj spremeni v češko mesto. — Kopp in Stoger žagala sta celo, kako hladno in celo mrzlo se bode vedel Dunaj, ako pride zopet čas nevarnosti (pozabili so oni gospodje menda, kako „junaško^^ in požrtvovalno se je obnašal Dunaj leta 1866., ko so se mu bližali Prusi). Temu vedenju in demonstriranju nasproti branil se je „uradno" samo cesarski namestnik niže-avstrijski, razun njega pa se je našel samo en mož, Nemec, rektor magnifikus dunajskega vseučilišča, prof. Maasen, ki je brezozirno razkril hinavstvo velikonem-ških govornikov in puhlost njihovega dokazovanja oziroma trjenja, posebno glede češke ljudske šole na Dunaji. Dostojno, pa brez ovinkov udrihal je po njih, da so kar škripali z zobmi, in ko je končal svoj govor, padli so vsi po njem kakor divji. Lustkandel, Siiss, Schonerer vsi iz enega roga so trobili o takem izdajstvu; očitali so mu, da on ni Nemec pravega jedra, da nima pravice, v imenu vseučilišča tako govoriti; rekli so: profesorji in dijaki in tudi ves Dunaj se bode izrekel zoper njega. Jud Siiss deklamiral je, kako bi on govoril , ako bi imel govoriti v imenu vseučilišča itd. In res, kar so žugali c. kr. vseučiliščni profesorji Siiss, Lustkandel i. dr. v deželnem zboru, srečno prihujskali so tudi zunaj zbora. — Judovski časniki vsi in vsi padli so po Maasen-u tako, da mu niso pustili le dlačice dobre. Dijaki vseučilišča, tehnike itd., ki so uže izučeni za Schonererja, ki jim ga plača marsikateri poliček, kričati in se ravsati s policijo, prav po kratkem šli so na vseučilišče čakat rektorja in kričat: „pereat Maasen!" (naj pogine Maasen). — Dekan Demelius, ki jih je imel pomiriti, priklonil se je globoko razsajalcem ter jim rekel, da lahko razume, kaj nameravajo, vendar pa naj v prostorih vseučilišča ne store ničesar, kar bi bilo v nečast zavodu. — Na vprašanje, je li rektor uže tu, odgovorili so: „ni ga, se boji, pereat Maasen, vivat Demelius!" — Res prav lepe razmere to, lep red, lepa disciplina, kmalu treba bo prašati, kdo je gospodar vseučilišča, da se brez kazni smejo goditi take reči! 208 Iz Gorice 24 jun. (Izv. dop.) — Deželnozborske potovanja po njej zgled sosedne koroške dežele iz leta volitve za kmetiške občine so se vršile v soboto 23. t. m. 1856.? Imenovanega leta, kakor je še mnogim znano^ Izvoljeni so za goriško okolico: dr. Josip Tonkli in osrečila sta bila namreč meseca septembra Nju Veličan- dr. Aleksij Rojic, poslednji zdravnik v Gorici; za tol- stvi presvitli cesar in cesarica lepo koroško^ deželo, in minski okraj: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici obiskala mnogo njenih znamenitih krajev. Časniki sicer (brat drž. poslanca) in Ignacij Kovačič, veleposestnik vsa taka in enaka potovanja natančno popisujejo; ali pri sv. Luciji na Mostu; za sežanski okraj: dr. Josip popisi so navadno razkosani; marsikaj od tega se sicer Abram in Rajmund Mohorčič, poslednji župan sežanski, shrani, s časom pa navadno poizgubi. Da bi bilo poto- Na Tolminskem so se nasprotniki volitev zdržali, zato vanje Nju Veličanstev skoz Koroško, ki je bilo res pravi sta bila poslanca soglasno izvoljena. Na Krasu so se slavnostni sprevod, pri takratnem rodu in potomcih bili popolnem zedinili; samo v Gorici so se glasovi raz- ostalo v živem spominu ne le v besedi, ampak tudi v cepili, tako, da je prišlo od 115 glasov na dr. Tonklija vidnih slikah, izdal se je bil kmalu potem slavnostni 114, na dr. Rojica 89 in 27 na bivšega poslanca gosp. album, ki nosi napis: „Reise A. H. Ihrer k. k. Faganela. Bati se je bilo v Gorici pa še hujega; še Apostolischen Majestaten Franz Joseph und na predvečer niso mogli računiti, kako jo zasukne ve- Elisabeth durchKarnten im September 1856."^ čina volilcev. V resnici so prišli na volišče kolikor to- Natisnjen je bil ta album na Dunaji v c. kr. dvorni in liko nemirni, zbegani in razburjeni. Ob enem je pri- državni tiskarni, kateri dela v vsi zunanji in znotranji stopilo med skupino volilcev par dvomljivih agitatorjev opravi vso čast. Obsega ne le natančni popis potovanja prav hude vrste; sreča, da so jim za časa drugi pod- Nju Veličanstev po vsi Koroški, ampak kaže tudi na kurili, in tako je to in ono vplivalo ugodno, da so se 34 velikih slikah na trdnem papirji (Velin-Papier) po- mnogi volilci spreobrnili in tako pripomogli do nazna- dobe najbolj odličnih slavolokov in pavilonov, ki so bili njene zmage. Po vsem tem so se volilci kmetiških občin postavljeni na čast cesarskega potovanja po raznih krajih dobro držali. Opomnje, katere se nam o letošnjih vo- vse dežele. Kot dostavek sledi še popis ne.ivaterih dru- litvah uže zdaj usiljujejo, pridejo na vrsto po dovršenih zih slavolokov; dalje mnogo ogovorov in pesem, s ka- volitvah tudi v velikem posestvu. terimi sta bila Nju Veličanstva na nekaterih krajih po- Nevarnost nam še le žuga od slovenskih trgov, ki zdravljena. Knjiga meri na visokost 51 cm., na širjavo volijo enega zastopnika, in enaka nevihta nam preti v pa 37 cm., vezana je jako elegantno v platno, in ima velikem posestvu. Politično najhujši udarec nam ho- na osredji sprednje zunanje strani vtisnjen koloriran čejo prizadjati s tem, da se letos, kakor je obče mnenje, grb koroške dežele, nad njim pa v polokrogu napis: vsiljuje med Slovence celo baron Depretis. Dosedaj „Reise Ihrer k. k. Majestaten Franz Joseph je bil izvoljen med Lahi, pa tudi sedaj bi bilo vse hvale und Elisabeth durch Karnten 1856/^ Da je al-vredno njegovo prizadevanje, ko bi na pr. v Istri na- bum v vsem res krasno delo (Prachtwerk) , kaže uže mesto kakega hudega Lahona kandidoval! Pa tudi ko njegova cena. Stal je naprej naročen 13 gold. starega bi ne hrepenel po poslanskem sedeži med goriškimi Slo- denarja. Moj rajni brat, preč. gosp. St. Mohorski dekan venci, je vendar sklepati iz vseh dosedanjih prikazni, dr. Jer. Levičnik daroval mi je bil 1 iztis te slavnostne da Depretisova roka meša med nami; drugače bi ne knjige, katero sicer skrbno shranjujem; ako bi vendar bilo možno provzročiti toliko kolobocije, kolikor je vi- morda naš slavni deželni odbor, kaki odlični narodnjak, dimo ravno med velikimi posestniki. Pristaši trza- ali sploh kak podvzetnik misliti in vkreniti vtrpel kaj ške vlade in Italijani hočejo predreti med enacega, to je, na izdavanje enake slavnostne spominske slovenskimi velikimi posestniki, in če po- knjige, rad mu jo pošljem na ogled. Se ve, da morali slednji ne pridejo prej na posvet, da se pogovore in bi obhoditi risarji in poročevalci deželo po onih krajih, sprevidijo skrivne spletke in mahinacijo , se gotovo kodar bodo potovali Njih Veličanstvo cesar s svojim si-vjamejo, in potem srečno z goriškim deželnim zbo- jajnim spremstvom, da bi posneli ali po naravi, ali pa rom za to volilno dobo! Slovenci bodo pa tudi največo fotografično dotične slavnostne naprave, ter popisali vse škodo trpeli, tudi če samo eden naših nasprotnikov posebnosti; bila pa bi tudi taka knjiga odličen ponos dobi sedež na slovenski strani. Slovenskih trgov ne celi deželi in vsem, ki bi k njeni izdavi kaj pripomogli^ moremo več opominjati, ker srečo ali nesrečo si izbe- ^ Jos. Levičnik. rejo naši tržani uže 27. dne t. m. Velike posestnike Iz Ljubljane. (Baron Andrej JVinkler.) P repa zaresno opominjamo, da se ne zboje nobenih žrtev, svitli cesar povzdignili so na podlagi goda pridejo sami vsi na volišče prihodnji teden; v njih spodu deželnemu predsedniku Andr. Wink-rokah je, da se rešimo najhujših nasledkov; oni bodo lerju pred nekoliko meseci podeljenega reda imeli navesti, če se poprej ne zedinijo in soglasno od- železne Krone druge vrste — v baronski stan. ločijo za one kandidate, ki ugajajo večini in narodu. Kakor po pravici pripoznava in živo čuti vsa dežela Na boj tedaj, in zmaga bo naša! Politični nasprotniki veliko dobroto očetovskega vladanja ljubljenega gospoda in pravi sovražniki slovenski nas hočejo še hujše priti- deželnega predsednika, tako se pa tudi srčno veseli od-skati; zato njih zanjke, da bi se mi sprli in vjeli. Še likovanja njegovega in lepega priznanja njegovih zaslug nikdar niso v velikem posestvu Slovencem ponujali to- po presvitiem cesarji. — Z veseljem in zaupanjem pa liko kandidatov, kakor ravno letos; očitno se vidi, da tudi navdaja to visoko odlikovanje ves slovenski rod, nam hočejo glasove razcepiti in svoje namene doseči, ker odlikovanega vidi v gospodu predsedniku baronu Veliki posestniki slovenski! Vi ste inteligentni in po- Winklerju sina slovenskega rodu Winklerja, in litično razumni možje; pokažite, da veste sami, brez odlikovanega tudi zato, ker je v duhu sedanje vlade pomoči naših protivnikov, kje so Vaši pravi in edino enako pravičen Slovencem, kakor državljanom zanesljivi zastopniki. Po tem se ravnajte, in 3. julija druzih narodov. — Gotovo tedaj pri naznanilu te novice bo srečen dan za goriške Slovence. Bog ga daj! enako radostno kliče vse prebivalstvo kranjske dežele, Z Gorenjskega. {Nasvet slavnostne spominske knjige in ves slovenski svet: Slava presvitlemu cesarju, na letošnjo navzočnost Njegovega Veličanstva cesarja na mogočnemu našemu varhu! in pa: Mnoga leta Kranjskem,) Kaj, ali bi ne bilo dostojno in želeti, nam še Bog ohrani ljubljenega našega dežel- ko bi na podlagi stare rimljanske prislovice: „Littera nega predsednika barona Andr. Winklerja! scripta manet" (zapisana črka ostane) posnemala naša — {Presvitli cesar obiščejo), kakor čujemo, tudi de- dežela glede Njegovega Veličanstva prihoda, bivanja in želno živinsko razstavo koj prvi dlan otvorjenja, 209 ki bodo v razstavi z raznovrstnimi pinjami, pa tudi druge gospodarje k vdeležbi spodbujevati. V Ljubljani 24. junija 1883. Odsek za razstavo.^ — (Voznino za deželno razstavo in k slavnosti) je južna železnica prav izdatno znižala, namreč: za vožnjo sem ter tje od bikov, krav, telic nad 170 kil, in pitanih volov po 1*58 kraje, (nekaj nad IVa kraje.), za teleta kot tovorno blago po 079 kraje, v papirnatem denarji od repa in kilometra z všteto manip. pristojbino vred. — Spremljevalci živine plačajo v 3. razredu polovico navadne vožnine. — (Vožnina za stroje in orodje), namenjene v razstavo, znižana je za polovico, pa tako, da se vožnina v razstavo plača vsa, iz razstave v zalogo razstavljavčevo nazaj pa se prepelje neprodano orodje in stroji zastonj. — Znižanje za živino in spremljevalce velja po-čenši z dnem 10. julija in neba z dnem 18. julija, za stroje in orodje pa se prične s 25. junijem in neha s 15. avgustom. — {Za osobe je znižana vožnina) na. postajah od Zagorja do Trsta, Abacija — Metulje — Št. Peter, in s Kormina do Nabrežine v Ljubljano in nazaj za 50^0 od dne 11. do 15. julija. namreč dne 12, julija, znamenje, kako se naš presvitli vladar briga tudi za kmetijski stan, — (Deželni glavar grof Thurn) vabi kranjsko plemstvo, naj se pri njem oglasi, da se, ako jih bode oglašenih zadostno število, dne 12. julija skupaj poklonijo presvitlemu cesarju. Ne dvomimo , da se domoljubno naše plemstvo vdeleži v popolnem številu tako sijajne in redke prilike, presvitlega cesarja zagotoviti, da je Kranjska neomahljivo zvesta počenši od prvega pleme-nitaša do zadnjega gostača. — (Deželni odbor kranjski)^ zdaj obstoječ iz odbornikov: Detela, Dežman, Murnik, Vošnjak pod predsedstvom grofa Thurna, nastopil je z današnjim dnevom svoj imeniten in to velik posel. Z današnjim dnevom padla je tedaj zadnja trdnjava nemškutarstva v deželi, ž njo pade tudi nasprotna nam večina v deželnem šolskem svetu, in s tem pride naše šolstvo zopet v pravi tir, ako bi naši zatiralci tudi še tako sikali v skrivnih zatišjih in lažnjivih svojih listih. — (Nekoliko premenjen program o bivanji presvit' lega cesarja na Kranjskem) je: V sredo, dne 11. julija popoldne: Prihod na deželno mejo v Trbovljah. — Odhod v Ljubljano ob 8^/4. uri; prihod ob 5. uri. — Zvečer ob 8. uri: Bakljada s petjem. V četrtek, 12. julija, v Ljubljani: Zjutraj ob 8. uri: Velika maša. — Ob 10. uri: Poklonstvo na Najvišem dvoru: deželnih poslancev, dvornih dostojanstvenikov, duhovščine, častništva, uradnikov itd. itd. — Popoldne ob 3. uri: Najviša ogledovanja. — Zvečer ob 8. uri: Predstava in petje v deželnem gledališči, razsvit-Ijava mesta. V petek, 13. julija, v Ljubljani: Zjutraj ob 7. uri: Pregled garnizije. — Dopoldne ob 10. uri: Občne avdijence. — Popoldne ob 1. uri: Najviša ogledovanja. — Ob 4. uri: Slavnostno streljanje in ljudska veselica. V soboto, 14. julija, v Ljubljani: Zjutraj ob 6. uri: Najviše nadzorovanje vojaštva. — Ob 10. uri: Ulo-žitev temeljnega kamna za „Rudolfiuum". — Po tem in pa popoldne: Najviša ogledovanja. V nedeljo, 15. julija, Ljubljana-Idrija-Po-stojina-Lj ubijan a: Zjutraj ob 6. uri: Vožnja skozi Dolenji Logatec v Gorenjo Idrijo. Prihod zjutraj ob 974 uri: Ogled rudnika. — Ob 11^4 uri: Skozi Logatec v Postojino. Prihod popollne ob 3V4 uri: Najviše ogledovanje. — Popoldne ob 57^ uri: Povrat v Ljubljano. Prihod zvečer ob 7V4 uri. V pondeljek, 16. julija, Ljubljana-Kamnik-Kranj-Begunje-Bled: Zjutraj ob 7. uri: Vožnja v Kamnik. Najviše ogledovanje. — Dopoldne ob 11. uri: Nadaljevanje pota skozi Cerklje v Kranj. Prihod ob 1 '/4 uri: Najviše ogledovanje. — Popoldne ob 1% uri: Skozi Eadoljico-Lesce v Begunje. Najviše ogledovanje. — Ob 3% uri: Na Bled. Prihod ob 5. uri. — Zvečer ob 9. uri: Veselica na jezeru. V torek, 17. julija, na Bledu: Z.jutraj ob SVs uri: Oclpotovanje na Trbiž in dalje. — {K predstojeći deželni razstavi,) Odsek za razstavo razpošilja razstavi]alcem sledeče pismo: ;,P. n. Vsi oni p. n. gospodarji v razstavo poslane živine, ki pošljejo tje mlečne krave, se prosijo, da vstopijo v za čas razstave osnovano mlekarsko zadrugo, katera bo za poduk in poskušnjo izdelavala surovo maslo in ga za skupni račun deloma prodajala v za to prevzeti posku-šalnici razstave, deloma vnanjim kupcem. Kar se strži po zadrugi, razdelilo se bode po sklenjeni razstavi med družbeniki po razmeri sprejetega mleka. — Tudi vabimo p. n. razstavljalce osebno vdeležiti se pri poskušnjah,