X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. Odlomek iz božične povesti «Peterčkove poslednje sanje». Osebe: Peterček Poveljnik telesne straže Čarovnik Grča Prvi vojščak Mamica Drugi vojščak Kralj Matjaž Tretji vojščak Kraljica Alenka Vratar Kraljična Alenčica Glasnik Mesec Vitezi, vojščaki, spremstvo itd. Podzemeljska špilja. V ozadju dolga miza, za mizo kralj Matjaž z vitezi. Vsi v globokem spanju. Spredaj stoji telesna straža v dveh grupah, ena grupa na desni, druga na levi strani. Tudi vojščaki telesne straže spe globoko spanje. 1. Mamica: Gostoljubni bodite Matjaževi hrami in otroka sprejmite, ki plaka po mami. Čarobno obličje vaših bajnih dvoran naj poveča veličje otrokovih sanj! Matjaževi hrami, naj pozabi med vami svojo žalost moj sin, ves ubog, ves bolan, saj mati je zanj le vir bolečin. (Odide na levo.) 2. Desna grupa vojščakov: Mi kralja Matjaža stražarji smo zvesti, mi ga čuvamo skrbno v osrčju gore. Leva grupa vojščakov: Stoletja že spava tu v svoji bolesti, z njim udani vojščaki in vitezi spe. Desna grupa vojščakov: Nekoč zasijala bo velika zora, napočil človeštvu bo veliki dan. — 19 — 2* X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Leva grupa vojščakov: Široko takrat zazijala bo gora, s svojo vojsko prihajal kralj Matjaž bo na plan. Desna grupa vojščakov: Prinesel bo narodom srečo in spravo, prinesel bo ljudstvom dobroto in mir. Leva grupa vojščakov: Ves svet mu prepeval bo hvalo in slavo, vsa zemlja slavila bo radosten pir. Desna grupa vojščakov: A v gosto temo so še časi zastrti, oj, kje so še zarje Matjaževih dni! Leva grupa vojščakov: Nikdar ne zapade trohnobi in smrti, kdor v pesmih in pravljicah ljudskih živi. ,3... , Poveljnik telesne straže: Neka žena tava tu po dvoru. Kaj je niste videli? Tu*le mimo morala je priti. Prvi vojščak: Prav nikogar nismo videli. Če pa bil je res kdo tu v dvorani kraljevi, ni bil človek, temveč duh. Drugi vojščak: Duh je bil, poveljnik. Jaz sem sanjal čudne sanje. Zdi se mi, da bomo gosta še imeli danes v naši sredi. Poveljnik: Čenče. Prvi vojščak: Tudi jaz sem sanjal čudne sanje. Če jih premišljujem, čutim v srcu, da veliko bolj kot prejšnje dni pod križi in težavami trpi na zemlji rod človeški dandanašnji. Poveljnik: Čenče. Tretji vojščak: Jaz pa pravim, da se bliža dan, ko bo odrinil kralj Matjaž na plan. Prvi vojščak: Tudi jaz sem tvojih misli. V sanjah videl sem zemljo krvavo, polja opustošena, njive poteptane, prazna mesta, prazna sela, krove razdejane. In vse polno bednih starcev, stark, vdov, sirot, skoro ves človeški rod, iznemogel od bo* lezni, izkažen od zmot in lačen------- Poveljnik: Kdaj pa bil je še drugačen... Prvi vojščak: In vdove, starci, starke in sirote, vsi sestradani, bolni in bedni, so korakali v procesiji nepregledni------- Tretji vojščak: Kam? — 20 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Prvi vojščak: In po dolgi, dolgi, mukepolni poti so prišli na polje ravno in široko. In na polju ravnem in širokem ležal je kraj moža mož, vsi mrliči, vsi ubiti od svinčenega dežja, od pred? smrtnih krčev zviti, komaj še ljudem podobni. In od severa do juga, in od vzhoda do zahoda, se je nesla neutolažna tuga. In na to podobo smrti in strahote sipalo je solnce rdeče žarke. In vdove, starci, starke in sirote so zagnale tak obupen plač, da se je od groze stresla vsa široka plan. Še jaz zaplakal sem sred sanj. Tretji vojščak: Saj pravim vam, da bliža se naš dan. Poveljnik: Pravice ni na svetu, to je res. Prvi vojščak: Kaj pravica! Pravic je sto. Če svoje sanje pre= mišljujem, vam povem, da srečnih dni prinesla ni in jih ne bo nikdar ljudem. Poveljnik: Petsto let že služiš v naši vojski, pa ji še ne veš namena. Na svet pravico nesti, to prva je naloga njena. Prvi vojščak: Pravic je sto, dobrota je le ena. In ta naj bo trpečim ljudstvom prinesena. Drugi vojščak: Jaz mislim, da tako kot dan današnji še niso bili vredni in potrebni usmiljenja ljudje. Poveljnik: Potrebni, to je eno. Vse kaj drugega je vredni. Prvi vojščak: Jaz pravim, da je vreden vsak, ki je potreben. Poveljnik: Dovolj teh čenč. Tu mimo morala je iti žena. Kako je k nam prišla, ne vem, saj straže so na vratih našega gradu. (Prvemu vojščaku:) Poglej v dvorano poleg. 4. Mamica (stopi zopet skozi vrata. Vsi ostrme): Kralj Matjaž, daj utehe, tolažbe trpinu, in v pravljični bodi naklonjen dobroti ubogemu, bolnemu mojemu sinu, zapuščeni, nedolžni siroti. Po tihi in tajnostni poti ga peljejo sanje v tvoj grad, vsaj za hip naj otroka zamoti tvojih tajn, tvojih bajk blagodat. (Odide proti desni.) Poveljnik: Stoj! (Prikazen koraka mimo poveljnika in vojščakov, gleda pred se in se ne ozre. Na desni strani izgine. Vojščaki zro začudeni za njo, tudi poveljnik je osupel. Nekaj tre? notkov ne izpregovori nihče besede.) — 21 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. x Drugi vojščak: Duh. Duh matere------- Prvi vojščak: V procesiji nepregledni med množico sem videl tudi ta obraz. Drugi vojščak: Kaj sem dejal poprej? Še gosta bomo imeli danes v naši sredi. Poveljnik: Težko, da bi se kralj prebudil danes. Tretji vojščak: A jaz vam pravim: predno bo ta noč minila, bo s stolpa straža trikrat zatrobila v rog. In kralj Matjaž se bo prebudil. Drugi vojščak: Še vedno se je nekaj nenavadnega zgodilo, če sem sanjal čudne sanje. Še zdaj skeli me v dnu srca gorje člo* . veško, ko se spomnim nanje. Siroto videl sem, otroka. Ubog in zapuščen je taval brez tolažbe okrog in brez miru. Na? to je nežna in drhteča roka trkala obupno na vrata našega gradu. Poveljnik: Čenče. Jaz pravim, da se kralj ne bo prebudil. Zakaj bi straža trikrat v rog trobila in kralja trudnega budila! Tujca ne bo med nas. Nikomur ni na zemlji znano, kje naš grad leži in naše taborišče. Ne rečem, da mogoče človek ta in oni nas ne išče. A kdor nas išče, išče nas povsod drugod, le pod Gorjanci ne. Ta kraj jim je neznan. Odkar smo sem se preselili, ne bo nikoli več po naših tleh človeška stopala stopinja. (Na stolpu zatrobi straža trikrat zapored v rog. Vsi ostrmijo, kralj Matjaž počasi dviga glavo in odpre oči. Prav tako vitezi krog mize. Vojščaki in poveljnik straže stoje v vojaški pozi in zro nepremično v kralja. Vstopi vratar.) 5. Kralj Matjaž: Kdo me budi iz stoletnega spanja? Vratar: Gorjanski čarodej se ti globoko klanja, kralj Matjaž. S seboj ima otroka. Prosi te ponižno, da ga sprejmeš. Tudi njih svetlost so, Mesec, princ lazurnih dalj, še z njim. Kralj Matjaž: Otroka je pripeljal, praviš? Vratar: Tako je, kralj Matjaž. Kralj Matjaž: Vso dolgo noč stoletno se mi je sanjalo o bedni deci, o sirotah. Vratar: Sirota je, čarovnik mi je pravil. Kralj Matjaž: Potem sprejet naj bo s posebno slavo in častjo. Peljite me v moj hram, pripravite mi praznično obleko. Pred zbranim dvorom gosta bom sprejel s kraljico. A pri* — 22 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X sleci naj vstopijo. (Kralj v spremstvu vitezov na levo, vratar na desno.) 6. Drugi vojščak: Kot sem dejal, tako se je zgodilo. Prvi vojščak: Zdaj vidiš tudi ti, poveljnik, da je velik smisel v sanjah. Poveljnik: Čenče. 7. (Grča, Peterček, Mesec vstopijo. Dvorana se zalije v belo luč.) Grča: Pozdravljeni, vojščaki slavne vojske nesmrtnega kralja. Vsi (razen poveljnika, ki zaničljivo gleda prišleca): Pozdrav? ljeni, častiti gostje! Prvi vojščak: In tudi ta obraz sem videl med množico v procesiji nepregledni. Kako ti je ime, otrok? Peterček: Peterček. Kje pa je kralj Matjaž? Prvi vojščak: Takoj bo tu. Na prestol tamkaj sedel bo s kraljico ter te pozdravil prav prisrčno in prijazno. Povedali so mu, da si sirota. Sirote ljubi. Peterček: Kaj res le spi in spi vse dni in vse noči? Prvi vojščak: Res. Tretji vojščak: On spi in čaka, da napoči čas njegov. Prvi vojščak: Povej, kaj ne, da je divjala krvava vojna po ne? srečni zemlji? Peterček: Joj, kakšna vojna! Očeta so ubili, mamica mi je umrla. Prvi vojščak: A vedno nate misli. Njen duh je plaval danes po dvoranah naših in prosil za te. Čim bolj jo ljubiš, bolj je v tvojem srcu. 8. (Z leve zadoni rog. Glasnik naznani: «Kralj». Kralj in kraljica prideta s spremstvom v dvorano. Kralj sede na prestol, kraljica kraj njega.) Kralj Matjaž: Pozdravljen, princ lazurnih dalj, pozdravljen čaro? dej gorjanski, posebno bodi pa pozdravljen ti, otrok! (Vsi se globoko priklonijo. Čarodej rine Peterčka v ospredje, bliže k prestolu.) Peterček: Pozdravljen, kralj Matjaž, pozdravljena Alenčica, kra* ljična in nevesta tvoja (kralj in kraljica se spogledata in smehljata), pozdravljen ves tvoj dvor, vsi vitezi junaški in vojščaki tvoje slavne vojske! Kralj Matjaž: Kaj me poznaš? Peterček: Poznam. In pesem vem o tebi. Ta4e (pokaže s prstom) je pa kraljična in nevesta tvoja. — 23 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Kralj Matjaž: Odkod pa veš, da je kraljična in nevesta? Peterček: Pesem pravi tako. Kralj Matjaž: Pesem? (Kraljici:) Prijetno slišati, kaj, žena? (Pe* terčku:) Jo znaš na pamet? Peterček: Znam. < Kralj Matjaž: No, pa jo nam povej! Peterček: Belca kralj Matjaž za jase, bridko sabljo si opaše, poslovi se od neveste, od Alenčice vesele, pa pokliče svoje zveste. In na brze kakor strele konje posadi junake, proti jutru z njimi dirja, čez vode, gore, močvirja, čez megle in čez oblake. Eden ga za drugim praša, kralj, povej, kam pot gre naša? Toda kralj Matjaž ne čuje ne besede, ne prašanja, \ belca svojega priganja, da ognjene strele bljuje, da leti ko ptič po zraki. ¦V sled za njim drve junaki. Sedmi dan ob uri rani na široki in prostrani kralj Matjaž poljani ustavi četo in junakom pravi: Preleteli smo ko ptice zemljo starega trinoga, tamkaj žlahta naša uboga hude še trpi krivice. Tu smo na svobodni grudi. , A naš rod, ki vzdiha v tlaki, vreden je svobode tudi, ;:¦> dragi bratje in junaki. In zato vas v boj krvavi kličem pod zastavo trojno. Kdor udan ni brezpogojno, lahko se nazaj odpravi. — 24 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Dokler solnce ne obsije svobodne nam domačije, smo do smrti ti udani, vitezi reko mu zbrani. In junaški boj so bili v zvezi z bratskimi junaki naši bratje in rojaki, zemljo vso osvobodili. Ko se četa je vrnila s kraljem pod domače krove, se velika polastila žalost duše je njegove. Mnogo je svobode, pravi, a še več udov, sirot v naši širni očetnjavi. Pa je zopet šel odtod solze plakajoč srebrne, Bog ve, če še kdaj se vrne. Kralj Matjaž: Tvoja pesem mi ugaja. Resničnega se marsikaj v njej sliši. Alenka: Sem stopi, Peterček, to rožo vzemi za spomin, od kraljice ¦Alenke. Kralj Matjaž: Veš, v pesmi je pomota. Seveda gori ne vedo, kako se pletejo zadeve naše. Alenka je kraljica, moja žena, že davno moja žena poročena. Alenka: Ampak Alenčico imamo tudi. To je naša hči. Kralj Matjaž: Vesel in dobre volje sem postal. Nocoj je lep večer. Naj pride še Alenčica. V dvorani slavnostni pa naj gostija se pripravi. .-.¦¦. Alenka: Kraljična s spremstvom in dekleti naj v dvorano pride. (Nekaj ljudi spremstva odide.) Ti, Peterček, pa pomni; s kraljično lahko govoriš, kar znaš in veš, le s sabo je povabiti ne smeš. Ko bi pa izpregovoril le besedico o tem, — poslušaj dobro, kaj ti zdaj povem — ko bi izpregovoril le besedico o tem, da zapusti očetovske naj dvore, zbesnijo v tistem hipu vsi duhovi ljubosumni naše gore in ves Matjažev grad svoj sen zasanja spet za sto in sto, morda za tisoč let. Če pa ostaneš tu pri nas, je prav mogoče, da nekoč nastopi čas, ko pojdeš z njo, s kraljično na zemljo. Peterček: Tu pa ne smem ostati. Na svetonočni praznik sem po* — 25 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. x vabljen v gozd. Kaj ni že pozno, mojster Grča, ne bova zamudila? Grča: Nič se ne boj, otrok, o pravem času pojdemo od tod. Mesec: Le brez skrbi. Peterček: Kaj ne da, kralj Matjaž, ko prideš ti na zemljo z brezšte* vilnimi vojskami, takrat bo šele vojna prava------- Kralj Matjaž: Pač, vojna bo, a ne krvava. Ne ene kapljice ne bo prelila krvi nedolžne vsa oborožena moja sila. Zato se zbira moje vojske moč v tem skritem, nedostopnem kraju, da nekoč, do zadnjega očiščena, dodobrega prebrana, zaščito da božanstvenemu delu človeškega duha pred zlo nakano zlobne volje. Le ena bo postava razglašena, a razglašena bo povsodi, kjer se križajo človeške poti: Usmiljen bodi, ker svet bo prerojen in izveličan le v dobroti. (Vojščaki in poveljnik napeto poslušajo, vojaki prikimavajo kraljevim besedam, poveljnik se drži jezno.) Peterček: In takrat bodo dobri vsi ljudje? Kralj Matjaž (se zamisli, vsi zbrani strme vanj, kot da težko pri* čakujejo njegovega odgovora): Tega pa danes še ne vem. 9. Glasnik: Kraljična Alenčica. Kralj Matjaž: Pozdravljena, prežlahtna hčerka moja. Alenčica: Pozdravljen moj kraljevi oče, pozdravljena, kraljeva mati, pozdravljeni vsi zbrani. (Zapazi Peterčka.) Ah! Kako sem se prestrašila! Alenka: Goste imamo, ljubo dete. Sem, kraj mene sedi. Vidiš, to je Peterček, ubog otrok z zemlje; saj princa že poznaš, in moj* stra čarodeja tudi. Alenčica: Pozdravljen, Peterček! (Mu poda roko.) Peterček: A, ta=le je Alenčica. Kako je lepa. Še lepša od kraljice. Alenčica: Vso dolgo noč stoletno se mi je sanjalo o bednem otroku. Prav Peterčku je bil podoben revček. Alenka: Razveseli ga, Alenčica, razkaži mu ves grad in k jezeru ga pelji, kjer se labodi molče prevažajo in v temi se jim svetijo peroti. Alenčica: Greš z mano, Peterček, razkažem ti naš grad. Peterček (čarovniku): Lahko grem? Ne bomo zamudili? Čarovnik: Pojdi. Kraljični reci: Prosim, prosim, zelo me bo, kra* ljična, veselilo. Peterček: Prosim, prosim, zelo me bo, kraljična, veselilo. Alenčica: Pa mi podaj roko. — 26 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Peterček (pomoli roko). Alenčica: Ah, ne tako. Tako. (Mu pokaže gesto, kako ponudijo kavalirji dami roko. Otrojca odideta, poveljnik gleda jezno za njima.) 10. Kraljica: Otroka sta odšla. I midva, kralj Matjaž, podajva z gosti se in spremstvom v slavnostno dvorano. Kralj Matjaž: Tako se naj zgodi, kot ti želiš, kraljica moja. (Da znamenje, spremstvo odhaja. Poveljniku): Poveljnik, naj veseli se danes ves moj tabor. In glej, da bo krepčilo bogato dano vsem vojščakom. In polkov tam za jezerom v votlini zadnji ne pozabi! Poveljnik: Zgodilo se bo vse, kot ukazuješ, kralj. Kraljica: Iz moje pa kleti naj slednjemu vojščaku vrč najboljšega natočijo. Poveljnik: Zgodilo se bo vse, kot ukazala si kraljica. Kralj: In straže menjaj v stolpu in pri vratih. Telesna straža, kaj* pada, ostane. Poveljnik: Slušam. Kraljica: Izvolita, premila gosta. Že dolgo, princ lazurnih dalj, po* grešala sem radost vašega obiska. Mesec: Kraljica, tudi jaz------ (Odidejo na levo, poveljnik na desno.) 11. Prvi vojščak: Na ples pripravljajo se in na pir, a jaz potrt sem nekako že ves večer, odkar smo se zbudili. Drugi vojščak: Tudi jaz. Tretji vojščak: Ampak Alenkinega, bratci, se bomo le napili. Prvi vojščak: Ne vem. Če svoje sanje premišljujem in prikazen, ki smo jo gledali poprej, se me loteva, kakor sem sicer brez straha, skorajda bojazen. Drugi vojščak: Tudi mene, bratci, muči nekaj, kakor skrb, ki ji ne veš imena. Ne vem zakaj, vesel ne morem biti. Tretji vojščak: Zvrhan vrč Alenkine starine, pa vsaka skrb in vsa bojazen mine. Prvi vojščak: Povem vam, bratci, meni se dozdeva, da do pijače ne pridemo nocoj. Tretji vojščak: Kaj nisi cul, kaj ukazala je kraljica? Prvi vojščak: Natanko. Ampak to*le vam povem, v vseh petsto letih, kar jih tolčem v naši vojski, sem slišal danes prvič, da je kralj, sam kralj Matjaž dejal: Ne vem. — 27 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Tretji vojščak: Kaj to! I kralj i modrijan težko odgovor najde, če otrok sprašuje. Drugi vojščak: «Tega pa danes še ne vem,» to so besede kraljeve, ki tudi mene plašijo. Tretji vojščak: Jaz pravim vam, kot.sem poprej dejal, naš dan se bliža. Ko vina prineso, zvedre se tudi vama glave. Prvi vojščak: To vem, da moje nič ne razvedri nocoj. In za otroka , se bojim. Poveljnik naš mu ni naklonjen, posebno ker je šla kraljična z njim. Drugi vojščak: Poveljnik naš otroku je zaviden. Tretji vojščak: In tak naj bo poveljnik. Drugi vojščak: Pst! Prihaja. 12. Poveljnik: Duh žene, ki ste zrli ga poprej, je grad zapustil. Da mi bolj strogo pazite odslej! Tretji vojščak: Poveljnik, kaj pa vino, ki ga kraljica nam poklanja? Poveljnik: Natakajo ga v kleti v vrče. Prvi vojščak: Duh matere otrokove je grad zapustil, a v mojo dušo padla je še težja mora. Pred sabo vidim še bolj strašne sanje. Ne bo se, bratci, še odprla gora. Pred sabo vidim dolgo, dolgo noč. Brez kraja, bratci, bo pričakovanje. Poveljnik: Kaj premišljuješ, če se pir slavi? Prvi vojščak: Naj premišljujem jaz, saj poveljuješ ti. 13. Kraljična: A tu, kjer si že bil, je kraljeva dvorana. Za to4e mizo spi moj oče svoj stoletni sen z najbližjim spremstvom, a tam stoji telesna straža. Peterček: Povsodi je lepo, povsodi, najlepše pa pri jezeru, kjer nad vodo drhti otožni spev labodji. Kraljična: A gori ni lepo na zemlji? Peterček: Je in ni. Ljudje so cesto zlobni, da je težko živeti ž njimi. Ko bili so še starši živi mi, takrat lepo je bilo, da. Kraljična: A zdaj ni več? Peterček: Odkar je mamica umrla------- Kraljična: Kaj? Mamica ti je umrla? Peterček: Očeta pa na vojni so ubili. Kraljična: Ubili? Peterček: Tam jih pobijajo do smrti, dobre in hudobne, vse. Še tiste, ki otroke imajo in skrbijo zanje. Kraljična (ogorčeno): Kako si drznejo! Poveljnik: Kraljična, smem izpregovoriti par besedi s tabo? — 28 — X Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X Kraljična (odločno): Ne. Zdaj z gostom govorim. Počakaj, Pe* terček, tja na očetov prestol sedi! Takoj se vrnem in igračo najlepšo svojo ti prinesem za spomin, ubožček moj. (Odide.) 14. Poveljnik: Slišiš, bratec, Alenčica ti je naklonjena. Peterček: Tako je dobra! Ko bi ta šla z mano-------(začuje se šum kot oddaljeno grmenje). Poveljnik: Če ji porečeš, poj de prav gotovo. Peterček: Ne smem. Poveljnik: Zakaj ne smeš? Peterček: Kraljica je dejala------- Poveljnik: Kaj pa, dejala je, ker se boji, da hčerke svoje ne izgubi. Poslušaj mene, kaj ti pravim! Povabi jo seboj in ona pojde, prav gotovo pojde. In srečen boš, in druge boš osrečil, ker če kraljično vzameš sabo, odpravi se na čelu s samim kraljem vsa naša vojska na zemljo. Peterček: Kraljica je dejala------- Poveljnik: Poslušaj mene, jaz ti dobro svetujem. Prvi vojščak: Povem vam, da pogubil bo otroka. .15. Kraljična: Tako, izvoli, ljubi Peterček. (Mu prinese igračo.) Poveljnik (tiho): Poslušaj mene, ne zapravi prilike, ki ti ne bo nikdar več dana. Ovenčan s slavo, bogat in srečen pojdeš na zemljo------- Kraljična: Res, drag si mi postal in mil, ubogi Peterček. Če mislim na slovo od tebe, mi pri srcu je težko. Poveljnik: Govori! Peterček: Kraljična, ko bi ti hotela — — (Šum, kot da grmi v daljavi.) Kraljična: Kaj? Peterček: Kraljična, ko bi ti hotela z mano (zagrmi bliže in silneje). Kraljična: Kam? Peterček: Na svet! Pridi! Pridi! Prinesi blagor bednim! (Votlo bobnenje po vseh prostorih Matjaževega gradu. Tema.) Alenčica: Kaj si mi storil! (Plaka in ubeži.) Peterček: Alenčica, Alenčica, kraljična! 16. (Z leve prihitita Čarovnik in Mesec. Prostor se za hip raz? svetli. Ko odide Mesec, zopet tema). Čarovnik: Peterček, sedaj pa hitro (ga prime za roko in ga vleče za sabo. Vsi trije odidejo. Peterček plaka. Za Čarovnikom — 29 — 5{ Pavel Golia: Pri kralju Matjažu. X vstopi kralj Matjaž in najbližje spremstvo ter sedejo za mizo na svoje prejšnje prostore. Vsi so potrti in zaspani.). Prvi vojščak: Gorje sem slutil, gorje se je zgodilo. Drugi vojščak: In spet pred nami zeva dolga, dolga noč, ki je ne bo nikoli konca. Tretji vojščak: A v kleti se suši po vrčih vince neizpito. (S stolpa zadoni zamolklo rog. Rdeča luč, kot v začetku.) Kralj Matjaž: Rog naznanja, da so gosti zapustili naše dvore. Pre* dragi vitezi, vojščaki moji zvesti in udani, ves moj grad------ (Kima z glavo vse niže in niže in zaspi. Prav tako spremstvo krog njega.) Prvi vojščak: Kralj je zaspal, pa dajmo svojo pesem, bratci! Desna grupa vojščakov: Mi kralja Matjaža stražarji smo zvesti, mi ga čuvamo skrbno v osrčju gore. Leva grupa vojščakov: Stoletja že spava tu v svoji bolesti, ž njim udani vojščaki in vitezi spe. Desna grupa vojščakov: Nekoč zasijala bo velika zora, napočil človeštvu bo veliki dan. Leva grupa vojščakov: Široko takrat zazijala bo gora, s svojo vojsko prihajal kralj Matjaž bo na plan. Desna grupa vojščakov: Prinesel bo narodom srečo in spravo, prinesel bo ljudstvom dobroto in mir. Leva grupa vojščakov: Ves svet mu prepeval bo hvalo in slavo, vsa zemlja slavila bo radosten pir. Desna grupa vojščakov: A v gosto temo so še časi zastrti, oj, kje so še zarje Matjaževih dni! Leva grupa vojščakov: Nikdar ne zapade trohnobi in smrti, kdor v pesmih in pravljicah ljudskih živi. Vsi: Mi kralja Matjaža smo zvesti stražarji, mi ga čuvamo skrbno v osrčju gore. Oj, spijo še žarki Matjaževih zarij, molčijo še pesmi visokega dne. (Kimajo z glavo vse niže in niže in zaspe.) Zastor. — 30 —