. í LETNÍK IV - 8, NOVEMBER 1997 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Svetniki ne bodo ustavili plazu Zu miklavža te veselo Vojko Plevel: Vse vem in hkrati nič ne vem 'Sonata ftoHudda &*jično wwalettuA o&iojÁm in de&viaeij je ad t5.Hacte*ti6na dolje. 1/a6íjetU! InduAtiipnU cut* 7rjút. Púutjava 1 Cel.: 162 17 10 T^eioifU ad - IS'. «te. ďtůate od S. - 13. wte. KlJ) SLIKOPLESKARSTVO IN FASADERSTVO Mengeška 53a, Trzin 1236 Trzin Telefon: 061 724 240 Telefaks: 061 724 182 Mobitel: 0609 618 760 ANDREJ KRIZMAN s.p. # ACO MAJHENIČ s.p.mď Ljubljanska 91, 1230 Domžale tel./fax: 061 721-057 atelje za portretno in amatersko fotografijo ekspres color in č.b. laboratorij povečave in uokvirjanje fotografij foto reportaže fotografiranje za prospekte foto trgovina Delovni čas: od 8.00 do 18.30, ob sobotah od 8.00 do 13.00 OREL O V DOMZALAH avtotehna • Lf/lOCP SALON, LJUBUANSKA 110, DOMŽALE, TEL.061/716-092 1/7 AUOCU d.o.o. SERVIS, Kamniška 19, DOMŽALE, TEL.061/715-333 PRODAJA VSEH MODELOV OPEL, SERVIS IN NADOMESTNI DELI, AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE ZA VSE VRSTE VOZIL. UGODNI KREDITI za vse modele OPLOV: Corsa, Astra, Vectra, Frontera, Sintra. z dobo odplačevanja TOM + 5% do štirih let AVTOTEHNA VIS K0SEC ■ tehtna odločitev Ob nákupu vozil OPEL vam nudimo posebno presenećenje! OPEL -0- MOJ NASLEDNJI AVT0! MOTITI SE JE SVETNIŠKO Mrak se je že krepko razlezel po domžalskiii ulicah, ko je tisto turobno sredo predsednik občinskega sveta dr. Miha Brejc v sejni sobi občine Domžale přebral rezultate tajnega glasovanja o tem, ali naj občinski svetniki dopustijo nadalje-vanje osamosvajanja Trzina ali ne. Kljub temu, da je predsednik Sveta KS Trzin Tone Ipavec pred tem zbranim pojasnil, da smo se Trzinci na zboru krajanov skoraj enoglasno potegnili za svojo, trzinsko občino, in da so se zanjo v večini zavzemali tudi anketirani prebivalci Trzina, so občinski svetniki malodane soglasno rekli NE. Uradno je bilo glavni argument za takšno odločitev premajlino število Trzincev, čeprav nihče v resnici ne ve pravega števila prebivalcev našega kraja. Na sedežu KS pravijo, da nas je čez 4.000, na občini pa bi to številko najraje zmanjšali za polovico. Vendar to število niti ne bi smelo biti tako važno, še zlasti, če vemo, da je med sedan-jimi občinami v Sloveniji kar 55 takih, ki ne izpolnjujejo zloglasnega 13. člena zakona o lokalni samoupravi - se pravi, da imajo premalo občanov. Med 22 krajevnimi skup-nostmi, za katere so na državni ravni rekli, da bi lahko postale občine, pa jih ima zadostno število prebivalcev le 0. Ne morem si kaj, da ne bi spet pomislil, da so nas na občini odpravili na zelo birokratski način. Število, kot kaže pri drugih, niti ni tako pomembno, bolj je važna odločenost ljudi. Če bi se svetniki strinjali, bi to pome-nilo samo, da dovoljujejo še eno preverjanje volje krajanov o tem, ali so za svojo občino ali ne. Tega se očitno bojijo kot hudič križa. Odmevi v Trzinu kažejo, da se zdaj še več Trzincev ogreva za svojo občino, v vodstvu KS pa so odločeni, da bodo prizadevanja za občino nadaljevali do zmage. Kakor se Trzinci poznamo, lahko že zdaj, kljub črnim oblakom, rečemo, da bomo svojo občino imeli. Svetniki so se spet zrnotili. Čudno je, da se občinski možje tako radi zmotijo na škodo Trzina in v dobro Domžal. Zgodbo o tem, kako so se zmotili pri predračunu obnove kulturnega doma, verjetno vsi poznamo. Kulturni dom je bil, in je še, vreča brez dna, cena njegove obnove pa bo gromo-zansko presegla oceno, kakršno so na začetku v javnost poslali občinski svetniki. Velemožje na občini pa se lahko pohvalijo še z drugimi napačnimi ocenami. Soglasno so podprli obnovo domžalskega pokopališča, ki naj bi takrat, po njihovih ocenah, veljala kar solidnih 60 milijonov SIT. Zdaj pa so se stroški obnove povzpeli v astronomske višine - že čez 400 milijonov SIT, kar je skoraj za četrtino občinskega proračuna. S tem denarjem bi lahko zgradili 3 vrtce ali pa kupili kar 100 novih BMW-jev. Da ne govorimo, kaj vse bi lahko s tem denarjem naredili v Trzinu - najmanj bi (z izjemo obvoznice) dokončali vse občinske komunalne dolgove, kar bi krepko izboljšalo življenje v Trzinu. Ljudem v občini pa je, kot kaže, bolj važen zid okrog domžalskega pokopališča! Ob takih zmotah bi bilo verjetno še bušma-nom jasno, zakaj liočemo Trzinci iz občine Domžale. Kaj bomo pisali v delilveno bilanco, pa je drugo vprašanje. Urednik ► «a * r« f^i l--^* rt* p^ů ř^i rf* f«. ih ««i u«» «*» a*» s* v*> «<» 0 t^ e"* C> «"> o 0 «*> «"> o «"» c4» s4» H STARŠI! £ s4» es fi Najkasneje do 29. novembra 1997 lahko naročite darila za svoje fi fi malčke (v vrednosti 2.500 SIT), hi jih bo Miklavž izročii malčkom fi fi na miklavževanju 5.12.1997 v dvorani KUD v Trzinu. Darila lahko fi fi naročite v marketu Pri Jurju in v obeh trgovinah Flis. fi fifififififi^fifififififififi^fifi^t^^^^ ODSEV - glasilo KS Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Člani uredniškega odbora: Stane Mesar. Jani Mušič. Jože Štih, Tone Ipavec. Urša Mandeljc, Mojca Senica, Viktorija Pečnikar - Oblak in Nuia Matan Tehnično urejanje: Emil Pevec Fotografije: Mojca Ručigaj Lektoriranje: Marija Lukan Tisk: Bavant Trading d.o.o., Ljubljana Naklada: 1100 izvodov Glasilo Odsev izhaja enkiat mesečno in ga dobijo •»«plačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. Po rnnenju Miriislrelvo za kulturo Republike Slovenije 61 415 - 395/97 krajevi,i 6asopis Odsev spada med Proizvode informativnoga značaja iz 13. foćke larifne levllke 3, za kalere se plačuje 5% dávek od promele P*oizvodov. 12 VSEBINE: ŽUPAN MENGEŠA JANEZ PER: OBČINA NAJ BO PRIJAZNA LJUDEM 6 ŽUPAN LUKOVICE ANASTAZU Ž. BURJA: DOKAZI 0 KORISNOSTI LASTNE OBČINE SO 7 TONE PERŠAK: TRZIN Ml JE VŠEČ, KER IMA SVOJ ZNAČAJ 10 VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV 17 HITROSTNA KOTALKARICA BERNARDA LAGOJA: KRIVI SO PRIJATELJI 20 TABORNIK! TUDI V TRZINU 21 NOVA PRIDOBITEV STRELSKEGA DRUŠTVA TRZIN 22 MAZAČl SO MED NAMI 24 NOVICE IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER 25 DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI 28 Slika na naslovnici: Pogled na južni del Trzina iz zraka. Vidna je trasa bodoče obvoznice. (foto: Mojca) Čemu bi iskali poti. Če je ne mislimo pokazati svojim bratom? (J. W. Goethe) 4 - ODSEV SVETNIKI NE BODO USTAVILI PLAZU 5 edem podpisov svetnikov Občinskega sveta je potrebnih, da OS o sklepih glasuje tajno. Tega načina glasovanja se sicer OS redko poslužuje, v primeru sklepanja o predlogu Trzina za samoslojno občino pa seje to zgodilo. Občinski svelnik g. Tone Drugar (LDS) je předložil kar osem podpisov. Torej se je o predlogu glasovalo tajno in rezultat tajnega glasovanja je bil pričakovan (21 proli, 8 za). Torej se je OS većinsko odločil, da je proli težnjam Trzina za samostojno občino, kar je popolnoma v skladu s poslovnikom in je imel OS tolikokrat poudarjeno legitimno pravico, da lako sklene. Pri vsem tem moli le to, tla nikogar ne zanima, zakaj bi Trzinci želeli na svoje, pomembnejši so pravno-formalni razlogi in spet teče vse po starem. Ker z veliko gotovostjo lahko rečemo, kateri so bili (isti, ki so podprli trzinski predlog, se jim v imenu krajanov Trzina toplo zahvaljujemo. Tudi tištim ne zamerimo, ki so glasovali proti (čeprav tajno), močno pa jim zamerimo, da niso pripravljeni prisluhniti našim težavam in željam in se ob tem sprašujenio: komu služi občinska uprava s svojim i delavci, komu odgovarjajo za svoja dej an ja izvoljeni s vet nik i OS in kaj predstavlja za njih 4.500 krajanov Trzina? V tein času je bil izveden tudi Zbor krajanov, ki je bil, sorazmerno času, zelo dobro obiskan in tudi razpravljalci so bili v svojih izvajanjih konstruktivni. Z veseljem vam sporočamo voljo udeležencev, ki so samo z dvema glasovoma proti (praktično enoglasno), podprli prizadevanja Sveta KS za samostojno občino. Vsem udeležencem zbora, kakor tudi vsem krajanom (preko 300), ki so z razunievanjem odgovorili na anketo, katero smo izpeljali v posameznih delih Trzina, se v imenu Sveta, toplo zahvaljujem in želim, da bi nam tudi v prihod-nje ostali tako naklonjeni, tištim pa, ki so bili do naših prizadevanj malodušni in negativno naravnani, pa želimo, da bi v prihod-nje povedali svoje mnenje, Itali če je to negativno. Še naprej prebirajte naše glasilo in našli boste podatke, ki vam jih bomo posredovali; zakaj in kako delamo ter zakaj želimo lastno občino in to za dobrobit vseh krajanov, ne le za peščico intuziastov. Tone lpavec To bi lahko rekli po reakcijah, ki jih je slišati v Trzinu, po sklepu občinskega sveta Domžale, da ne pristanejo na začetek postopka za izdvojitev Trzina iz občine. Svet-niki so glasovali tako, kot so številni Trzinci napovedovali že v naprej. Jasno je, da je Trzin za občino preveč donošen, da bi se mu kar tako odpovedala. Svetnikom lahko zamerimo le to, da niso upoštevali volje Trzincev in pristali na ponovno preverjanje, ali so krajani Trzina res za občino. Kot izbrani predstavniki občanov bi morali bolj prisluhniti svoji bazi. Težava je v tem, da imamo Trzinci v občinskem svetu le tri trzinske predstavnike, pa še ti so v občinskem svetu predvsem člani strank in morajo upoštevati strankarsko lojalnost in strankar-ske interese. Resnici na ljubo je treba pove-dati, da so se vsi trije na občini zavzemali za upoštevanje trzinske volje, vendar so pri tem imeli premalo podpore drugih strankarskih kolegov. Ker je bilo glasovanje tajno, SO po vsej verjet-nosti prevladali lokalpatriotični pogledi in nekatere v naprej obljubljene podpore s strani posameznih strank niso prišle do izraza. To da so, kot izgovor za izid glasovanja, kakršen je bil, navajali podatek, da Trzin ne izpolnjuje 13. člena Zakona o lokalni samoupravi, se pravi, da nima zadosti prebival-cev, je Ie pešek v oči. V naši državi je namreč kar 55 občin, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev pa vseeno dobro delu-jejo. Većino drugih pogojev Trzin izpolnjuje več kot solidno. Končni cilj osamosvojitev V vodstvu KS Trzin napovedujejo, da bodo boj nadaljevali do konca. Pri tem jim je v spodbudo skoraj soglasna podpora osamo-svajanju, ki so jo izrekli krajani na zboru krajanov in većinska opredelitev za lastno občino med anketiranimi Trzinci. Ob tem pa je treba reči, da je podpora osamosvajanju precej bolj odločna v starem delu Trzina kot pa v novem. Tudi udeležba na zadnjem zboru krajanov, podobno kot na prejšnjih, je pokazala, da precej naših sokrajanov Trzin res dobesedno jemlje Ie za spalno naselje. Smo res le spalno naselje Verjamem, da je precej novih Trzincev res preobremenjenih s svojimi službenimi obvez-riostmi in da većino dneva preživijo v Ljubljani in okoliških krajih. Vendar mislim, da je greli, če imajo Trzin Ie za spalno naselje. Kaj pa njihovi otroci? Ti hodijo v Trzin v šolo, tu spletajo svoja prijateljstva in druge vezi. Tu se počutijo doma in tu poganjajo kore-nine. Tišti, ki nimajo otrok, pa imajo lahko v našem kraju tudi prijatelje ali vsaj sorodne duše. V Trzinu hodijo v trgovine, cerkev, tečejo ali se drugače rekreirajo. Radi bi kakšno zabavo, kulturno prireditev. Vse le potrebe se res da zadovoljiti tudi v Ljubljani, Domžalah in drugod, lahko pa bi precej želja uresničili kar v "svojem spalném naselju". Zakaj bi izgubljali dragoceni čas? Tudi pri tistih, ki pridejo v Trzin "samo spat", je pogosto slišati: "Radi bi to, radi bi ono. To ni dobro. Tega nam manjka." Ali menite, da je dovolj, če samo opozarjaš na napake in od drugih zahtevaš, da stvari popravijo, izboljšajo, ker je to le spalno naselje? Tudi med staroselci je precej takili, ki imajo zahtevne službe, ki imajo delà čez glavo in včasih komaj čakajo, da pridejo domov, da se vržejo v naslonjač ali pa kar v posteljo. Nekateri si tega skoraj ne morejo privoščiti. Poglejte na primer tistih nekaj še preostalih trzinskih kmetov. Pri njih je spanja presneto malo. Začuda pa v precej velikem številu pridejo na zbore krajanov. Odtrgajo si dragoceni čas in pridejo, da bi vplivali na razmere v svojem, našem kraju. Mogoče bi bilo prav, da se nad tem zamis-lijo tudi tišti, ki bi radi Ie spalno naselje. Takšno naselje je lahko urejeno, prijetno ali pa tudi nekaj povsem drugega. Lahko v njem kalijo mir predrzni dirkači, lahko ga povsem popacajo in popišejo razni niazači, njegove ulice lahko zasedejo zapiti in zadrogirani pubertetniki, ulice lahko preplavi nesnaga iz zanemarjene kanalizacije, lahko... Možnosti je veliko, ob tem pa se ni mogoče samo obrniti na drugi bok in reči, spim, sem v spalném naselju. Kakor koli že, bilo bi nepošteno do tistih v "spalném" naselju, ki jim je mar, kaj se Z našim krajem dogaja, ki poznajo razmere in jih skušajo tudi izboljšati. Anketa je pokazala, da so tudi med "novimi Trzinci" v većini tišti, ki mislijo, da bi bilo prav, če bi v Trzinu imeli svojo občino. Vse kaže, da se je plaz osamosvajanja Trzina že sprožil in da ga bodo zelo težko zaustavili. Miro Štebe PREDSTAVITEV ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Večkrat slisimo, da krajani ne vedo, kdo jih pravzaprav zastopa v vodstvu krajevne skupnosti, kdo so člani Sveta KS in kakšne zadolžitve imajo. V trzinskein svetu KS ima namreč vsak član sveta svoje področje, za katerega je zadolžen. Odločili srno se, da bomo v našem glasilu predstavili vse sedanje krajevne svetnike in njihove zadolžitve. Vsem bomo postavili enaka vprašanja. JOŽEFA KURENT Poklic: med. sestra - babica izvoljena na listi: SKD Odgovorna pri Odboru za socialna vprašanja. Katere naloge KS se ji trenutno zdijo najpomembnejše in odbora, ki ga vodi: Vsekakor doseči v Trzinu občino. V okviru le bomo lažje resili cei kup vprašanj, s kate-rimi se srcčujem kot članica Odbora za socialna vprašanja v naši KS. Naj uvodoma povem, da je bil ta odbor ustanovljen predvsem kot prostovoljna skupina za delovanje v smislu medresorske pomoči, sedaj pa se srečujem tudi z drugimi problemi, ki tarejo marsikaterega Trzinca. Takole na prvi pogled bi rekli, da je Trzin kar přemožen kraj in da tu socialnih problemov sploh ni, vendar mi je bilo v tem slabem letu, odkar odbor obstaja, posredovanih že veliko prošenj za pomoč. Pri reševanju le-teh imamo precej zvezane roke, saj smo brez vira lastnih finančnih sredstev, tako da vse posredujemo naprej na naslove, na katerih bi morali tovrstno problematiko reševati po službeni dolžnos-ti. Dodatna ležava pa je v tem, da želi večina, ki išče tovrstno pomoč, ostali anonimna, brez imen in polnih naslovov pa se pri formalnih inštitucijah ne da prav dosti doseči. In spet smo pri Trzinu kot občini, kjer bi po foji presoji morali imeti več posluha za •ake težave in predvsem zagotovljen denar ln prostore za delovanje. Naj nazaduje Predstavim še naše nacrte, ki jih ima naš odbor namen izpeljati, če si bomo le uspeli 'zboriti dovolj finančnih sredstev in bo med Trzinci dovolj velik interes. To so strokovna predavanja s področij: •zdrava prehrana za starostnike in bolnike, "Starši, mladi in mamila, '"lenopavza in tegobe, ki jo spremljajo, 'komunikacija otrok - družina, ' alkohol izem. "ačrtu imamo izvedbo praktičnega tečaja Nega bolnika na domu v sodelovanju s Pa-tronažno službo iz Domžal. Prav tako želimo v bodoče organizirati t.i. Uro zdravja, ko naj bi bila na razpolago patronažna sestra za brezplačno merjenje krvnega pritiska (hole-sterol). To so na kratko naši problemi, s katerimi se srečujeino, naši nacrti in želje. Ali jih bomo realizirali ali ne, pa je predvsem odvisno od denarja, ki nam bo na razpolago. JANE MUŠIČ Poklic: ekonomski tehnik lzvoljen na listi: SKD Zadolžen za Komisijo za kulturo, vz-gojo in izobraževanje, javno ob-veščanje in prometno varnost. Katere se mu trenutno zdijo najpomembnejše naloge KS in komisije, ki jo vodi: I. Urediti varno pot šolarjem, zavaravati križišče pri Zastopniku in om-ejiti in preprečiti nestanovalcem Trzina vožnjo po šol-ski poti Za hribom. Tu gre predvsem > za jutranje voznike J« iz Mengša in oko-liških krajev, ki se, da bi se izognili gneči na glavni cesti, peljejo kar skozi Trzin. Rešitev je čimprejšnja izgradnja obvoznice. 2. Povezati vse tri dele Trzina v celoto oz. zgraditi in urediti center, kjer bi se sreče- vali, rekreirali, oddahnili, ... Rešitev je nova občina, v kateri bomo imeli vsekakor več besede. 3. Ohranjanje okolja - preprečevati, da bi brezvestneži odlagali smeti v našem goz-du, večkratno organiziranje odvozov od-padkov in različne zbiralne akcije posa-meznih odpadkov, kot recimo stekla, za katerega pred trgovino Mercator ni več prostora. Spomladi, ko vsi obrezujemo žive meje, bi lahko odvažali obrezane dele,... ANTON ŽUPAN Poklic: elektromonter in komercialist, lju-biteljsko: srnučarski vaditelj lzvoljen na listi: SKD Odgovoren za športno problematiko. Katere se mu trenutno zdijo najpomembnejše naloge KS in komisije, ki jo vodi: Trenulno potekajo pogajanja za obstoj bru-narice, ki stoji na državnem zemljišču pri našem smučišču pri gradu Jable. Ta je slala tam že dalj časa, sedaj pa je obnovljena in nekomu to ni prav. Za obnovo se zahvaljujem vsem, ki so pomagali: g. Lapu, ga. Smrekar-jevi, ki je posredovala pri Heliosu, da smo dobili barve in vsem pridnim fantom. Zavzemam se tudi za ljudi, ki so ob izgradnji nove obvoznice najbolj prizadeti in menim, da je bilo tištim, ki so odločali, kje bo potěkala cesta, premalo mar za prebi-valce, ki ži vij o na tem območju. KOMUNALCI VARČUJEJO Zaradi vse večje porabe energije je naš planet vse bolj onesnažen. Vse več je izpušnih plinov, dima, jedrskih in drugih odpadkov ter izsekanih gozdov. V naši komunalni službi se teh ekoloških problemov vse bolj zavedajo. Da bi po svoje prispevali k zaščiti okolja, so se odločili, da bodo kar najbolj omejili porabo energije. Eden od prvih ukrepov, ki pa so ga najraje sprejeli, je bil ta, da ne praznijo več košev za smeti. Ugotovili so, da čim bolj so polní, več energije porabijo, da jih spraznijo. Sklep je jasen kot beli dan. Polnih smetjakov niti pogledali ne bodo več! Tu ga imate! Trzin pa se duši v smeteh. OBČINA NAJ BO PRIJAZNA UUDEM Zbor krajanov in anketa med skoraj 400 Trzinci sta pokazala, da je večina naših krajanov za ustanovitev lastne, trzinske občine. Med tistimi, ki temu nasprotujejo, je največ takih, ki menijo, da bi bila občina za Trzin prevelik zalogaj. Da bi videli, s kakšnimi težavami se ubadajo občine, ki so se izdvojile iz nekdanje občine Domžale, smo obiskali župane novih občin Mengeš, Lukovica in Moravče in se z njimi pogovarjali o tem, kaj jim je ustanovitev njihovih občin přinesla. Župan občine Mengeš Janez Per nam je zatrdil, da seje Mengšanom z ustanovitvijo občine uresničila stara želja. "Ze od vsega začetka smo si prizadevali za samostojno občino, saj sta bila Mengeš in Trzin neprostovoljno priključena k domžal-ski občini. Že ko sem sprejel predsedniko-vanje v svetu nekdanje KS .Mengeš, je bila ena mojih poglavitnih nalog ta, da se os-amosvojimo. Vse smo dělali za to, da bi dobili občino. Ko smo to končno dosegli, pa nas je vseeno malo presenetilo. Zakon o lokalni samoupravi je bil takrat precej nedorečen, nedodelan. Na začetku se je pojavila vrsta nepredviđenih zadev. Je pa res, da je Mengeš nekakšna zaključena celota s 6.500 prebivalci in ima vse pogoje za samostojno delovanje - pošto, zdravstveni dom, cerkev, pokopališče, šolo, dva vrtca, banke, trgovine in drugo primerno infrastrukturo. Na začetku je bilo precej proble-mov, saj nismo imeli niti prostorov niti ustreznih kadrov, ki bi znali delati na za-htevnih področjih. Prvi meseci so bili iz-jemno težavni, kasneje pa smo se pri- lagodili in moram reči, da smo opravili veliko delo. Zelo težko je bilo, na primer, sestaviti prvi občinski proračun ko občina še ni bila kadrovsko primerno močna niti ustrezno tehnično opremljena." Med Trzinci je večkrat slišati pomisleke, da bi v primeru, če bi postali občina, morali imeti v svoji občinski upravi več zaposlenih, da bi se razrasla občinska birokracija. Župan Janez Per nam je povedal, da imajo v men-geški občini trenutno 9 zaposlenih in ob tem poudaril, da so vsi pošteno obremenjeni z delom. Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v katerem so: • Oddelek za splošne zadeve, ki opravlja strokovne in organizacijske naloge, po-membne za delo organov občine - v njem so 3 sistematizirana in zasedena delovna mesta. • Referat za infrastrukturo - 2 delovi mesti -trenutno je zasedeno le eno. • Referat za družbene in društvene de-javnosti ter gospodarstvo - sistemizirani in zasedeni 2 delovni mesti • Referat za finance in stanovanjsko gospodarstvo - sistemizirani in zasedeni 2 delovni mesti. Mengeški župan nam je podrobneje predstavi! delo občinskega urada v svoji občini in treba je reči, da imajo vsi zaposleni dovolj zadolžitev. Poudaril pa je, da je zanj bistvo nove občine v tem, da se lokalno samoupravo približa občanom. Občani morajo čutiti, da se nekdo neposredno zavzema za njihove probleme vseh vrst -da skrbi za občino kot tako, da skrbi za njen izgled in za vse spremljajoče prireditve v občini. Sicer pa se tujci prej kot domaćini odzovejo na drobné spremembe v Mengšu, ki prispe-vajo k urejenosti kraja, kot so: prebarvanje mostov in namestitev cvetličnih korit, postavitev reklamnih tabel, prometna signalizacija s potřebními prometnimi znaki, postavitev oz. obnovitev avtobusnih postajal-išč in ureditev pokopališča. Ob tem je treba povedati, da so Mengšani, odkar imamo svojo občino, postorili tudi celo vrsto pomembnih stvari za izboljšanje življen-jskih razmer v občini. Med drugim so v nekaterih ulicah obnovili kanalizacijo in druge infrastrukturne vode, obnovili most preko Pšate v Loki, trenutno gradijo novega na cesti proti Kamniku, preuredili so čisti/no napravo, v nacrtu imajo ureditev tržnice in sploh jim volje do delà ne manjka. Janez Per pravi, da zdaj bolje vidijo, katere stvari so najbolj r/ujne, čeprav za vse ni vedno dovolj denarja. Pravi, da je imela prejšnja občina več denarja kot novonastale, vendar so denar porabljali drugače, kot bi ga zdajšnje občine. Mengeški župan se strinja, da je potrebno čimprej opraviti delitveno bilanco med ob-činami, naslednicami stare občine Domžale, čeprav meni, da Mengeš z bilanco verjetno ne bo prav veliko pridobil. Ko smo ga vprašati, kaj meni o trzinskem prizade-vanju za osamosvojitev, pa nam je rekel: "Če želite moje osebno slališče, menim, da bo potrebno v Trzinu izredno veliko energije in moćne volje pri realizaciji tega zahtevnega nacrta. Ko smo ponovno postajali občina, sem ponudil Trzincem, da se odločimo za skupno občino, saj sem měnil, da je Trzin, predvsem stari del, bistveno bolj povezan z Mengšem kot z Domžalami Bili smo skupna fara, pokopališče je še vedno skupno, precej Trzincev je hodilo v šolo v Mengeš. Imel sem številne šošolce iz Trzina, v starem delu kraja sem za vsako hišo celo poznal domaće ime. Poznam vrsto starih Trzincev, ki so mi neskromno odvrnili, naj se mi priključimo Trzinu." Župan Janez Per je ob koncu pogovora Trzincem zaželel čim uspešnejša po-gajanja za ustanovitev nove občine in izrazit skromen pomislek, da je morda najugodnejši trenutek žal mimo. Miro Štebe DOKAZI O KORISTNOSTI LASTNE OBČINE SO 'yř up an obči-séLs ne Lukovica Anastazij Živko Burja nam je, ko smo začeli pogovor, zatrdU, da v Lukovici naše probleme z osam os vajanjem bolje poznajo, kol mi mislimo. Pri tem je najbrž mislii na vzroke, ki so pripeljali Trzin do tega, da razmišljamo o iastni občini. Sicer pa nam je povedal, da pri njih sprva ljudje niso bili tako navdušeni za osamosvojitev. "Ljudje so bili proti, saj niso vedeli, kaj bo osamosvojitev sploh přinesla. Jaz pa sem se zelo zavzemal za občino. Ves čas namreč poudarjam, da domačini lahko največ naredijo za svojo občino. Tujci jim ne bodo nikoli přinesli toliko, kot lahko naredijo sami. Ob tem pa tudi že na republiki do-zoreva spoznanje, da mora biti občina prijazna do ljudi. Da je ona zaradi njih, ne pa oni zaradi nje. Tudi tišti, ki so bili prej proti občini, zdaj počasi spoznavajo, da je bilo le prav, da smo se osamosvojili. Kljub temu, da smo se spopadali s težavami - še pose-bej velikimi takoj po osamosvojitvi, saj nismo imeli niti primernih prostorov za občino, zdaj že lahko dokažemo, da je dobro, da smo samostojna občina. Dokazi za to so in to na vseh področjih! Res je, da vsi ljudje nikoli niso z vsem zadovoljni. Nekateri pravijo asfall ni vse, voda ni vse. To je res. Za tište, ki to že imajo, vodovod ali asfaltirana cesta ne pomenita posebno veliko, še kako veliko pa lo pomeni tištim, ki lega nimajo. Isto je s telefonom." Gospod Burja je ob tem tudi zatrdii, da v njihovi občini ne poudarjajo preveč politične pripadnosti posameznikov določenim Političnim stránkám, poudarjajo pa gospo- darsko funkcijo občine - tisto, kar jih združuje. Prizadevajo si, da bi kar najbolj uredili in izboljša/i življenske razmere vseh na svojem območju. Med prednostne naloge so uvrstili dobre cestne povezave z asfaltiranimi cestami med vsemi naselji in zaselki. Vprvem ietu, ko so se osamosvojili, so asfaltirali 10 km cest, lani 8 km, letos pa spet 10 km. Prej ko so bili še v domžalski občini, so na njihove m območju letno pridobili po 300 metrov aslaitnih převlek. "Prizadevamo si, da bi vsem našim občanom zagotovili osnovne stvari: ceste, vodo, telefon. Upamo, da bomo tako pripomogli k temu, da bi ljudje iz hribovitih predelov ostali na svojih domačijah in da ne bi zapuščali občine. Ob tem pa poudarjam, da je družba dolžna poskrbeti tudi za šolstvo, zdravstvo, kulturo, šport - za tište osnovne stvari in pogoje za življenje, drugo pa morajo ljudje narediti sami. Pravijo sicer: pripada nam to, to,to..., vendar ni res. Vsak mora imeti zago-tovljene osnovne življenske pogoje, za vse drugo pa mora poskrbeti sam. Zase ne za-htevam posebnega županskega sedeža in raznih privilegijev. Hočem bili enakovreden drugim. Sem iz tega kraja in nočem zase kaj več. Ne zahtevam niti plače, saj hočem dokazati, da se da nekaj narediti, če se hoče. Zavzemam se za poštenost, doslednost. Vemo, pri čem smo in kaj želimo naredili. To je moj način delà." Po razširjenosti teiefonskega omrežja je bila Lukovica ob osamosvojitvi med občinami v Sloveniji na predzadnjem mestu, prihodnje teto bodo, kot zatrjuje župan Burja, prvi. Telefon bodo pripeljali v vsako hišo, telefonske centrale pa bodo uredili v Lukovici, Blago vici in na Trojan ah. Občina bo v krátkém dobiia svojo čisti/no napravo in zbirainik odplak. "Smo enostavno finančno prešibka občina, da bi lahko přenesli zahteve komunalne službe iz Domžal, ki nam ponuja svojo čistilno napravo. Razmišljamo o lastnem komunalnem podjetju, saj so cene odvoza odpadkov, vzdrževanja cest, vodovoda itn., kakršne nam postavlja dom-žalska komunala, previsoke, finančno nismo sposobni prenesti njihovih zahtev." Lukovica je specifična občina, saj nima neke-ga izrazitega centra. Je razpotegnjena občina, ki^ pokriva razgibano območje nad dolino Crnega grabna. V njej živi v osmih krajevnih skupnostih s kar 66 naselji in zaselki, približno 4.600 ljudi, po dolini pa je razporejenih več manjših središčnili naseiij, največja je Lukovica, ob njej pa so še Prevoje, Blagov-ica in Krašnja. Preko ceiotne dolžine občine, celih 22 km, bodo v kratkem zgradili novo avtocesto Ljubljana-Maribor. Avtocesta jim bo odvzeia nekaj zemljišč, hkrati pa bodo z njo nekaj tudi pridobili. V občini nimajo posebno razvile industrije, večina prebivalstva se ukvarja s kmeti-jstvom, vendar so bili prvi med vsemi novonastalimi občinami na območju stare občine Domžale, ki so spreje/i prostorski načrt ureditve svoje občine. V njem so med drugim predvideii ureditev več industrijskih območij, kjer bodo spet oživili obrt in pod-jetništvo, ki sta bila pred drugo svetovno vojno bolje razvita. "Zdaj vemo za vsak tolar, kje je porabljen. Za prejšnjo občino tega nismo mogli reči. Govorili so nam sicer, da so k nam vlagali več kot nam je pripadalo, vendar to težko verjamemo, saj polem naša infrastruktura ne bi smela biti v takih zametkih. Ne bi smeli biti tako nerazviti. Izkušnje iz prejšn-jega obdobja kažejo, da sredstva niso bila pravilno razporejena. Zdaj imamo nad tem precej boljši nadzor. Kljub težavam, s ka-terimi se srečujemo, moram reči, da so plusi večji od minusov. Kar se tiče Trzina, pa sem prepričan, da imate vi drugačne probleme, kot jih imamo mi. Prav gotovo pa boste s svojo občino pridobili več, kot imate zdaj," je zaključit župan Lukovice Zivko Burja. Miro Štebe Pogovarjali smo se še z županom Moravě. Ker je bila redakcija tega časopisa takrat že zaključena, bomo pogovor objavili v naslednji številki. Bodimo skromni, saj pod son-cem tudi ne pomenimo veliko. Večine izmed nas se čez sto let ne bo nihče spominjal. Življenje je prekratko, da bi druge dolgo-časili z govorjenjem o naših malenkostnih uspehih. Raje spodbujajmo druge, naj nam spregovore o sebi. (Dale Carnegie) INTERVJU VOJKO PLEVELJ: VEM VSE, PA VENDAR NIČ NE VEM V Trzinu živi kar nekaj novinarjev. Tokrat sva pobliže spoznali gospoda Vojka Plevelja, novinarja pri Radio Slovenija. Navdušeni nad njegovo pri-jaznostjo in dobro voljo sva se z veseljem lotili pogovora. Zakaj ste postali novinar? Zato, ker sem radoveden. Ha, ha, ha, ... Ali ste radovedni samo na enem področju ali pa vas zanima več stvari? Pravzaprav me zanima več stvari. Od nek-daj pa me zanima predvsem to, kaj se dogaja malo dlje od clomačega dvorišča. Vaše področje je politika? Politika je zelo širok pojem. Je vse in nič. Če vzamemo politiko v najožjem pomenu besede, kot boj za oblast, parlament in podobno, je to le en segment. Je pa seveda ta segment prevladujoč, ker je v ključnem trenutku tudi odločujoč. Jaz se ukvarjam z zunanjo politiko oz. z dogajanjem po svetu, se pravi v naši širši okolici. Moje delo pa zajema vsa dogajanja od kulturnih, družab-nih gibanj, pa do oblik uveljavljajnja do-ločenih interesov in urejanja družabnih odnosov. Praktično zajema vse od kulture do znanosti. Poročali ste tudi iz tujine ... Ja, enkrat sem šel za daljše časovno ob-dobje, malo pa sem se tudi selil. Najprej sem bil v Alriki v Nairobiju, od tam pa sem šel v Izrael. Z Bljižnjim vzhodom sem se veliko ukvarjal že prej, ko je bil za nas še bolj vznemirljiv. No, saj je še, ampak takrat je bil precej bolj. Poročal sem za radio in televizijo, iz Afrike pa tudi za časopis Delo. Takrat smo imeli še skupno dopisniško mrežo (Delo, Radio in Televizija), potem pa smo se razšli, ker so načini delà za radijske, televizijske in ča-sopisne medije različni in se časovno prikri-vajo. Za dopisnika je to precej velik zalogaj, medtem ko v tujini novinarji ne pokrivajo niti dveh medijev hkrati, kaj šele radio in televizijo, ki sta si zelo različna. V to so nas silili stroški, ker je že samo bivanje v tujini drago. Ste hodili po terenu? Ja, v Afriki sem imel sedež v Nairobiju, potoval pa sem po celem kontinentu. Torej bili ste povsod, kjer se je zgodilo kaj zanimivega? Ja. Šel sem za nosom. V tistem času, to je bilo konec osemdesetih let, je bilo najod-mevnejše odpravljanje režima rasnega razlikovanja v južni Afriki.To je bilo obdobje, ko so iz zapora izpustili Nelsona Mandello. Začel se je proces preureditve tedanje Afrike po sodobnih demokratičnih normah. Ali ste bili sami v Afriki? Ja. Kar se tiče Slovenije sem bil večinoma sam. Délai sem praktično za vse medije. V Afriki so me obiskali tudi Trzinci, in sicer celotno moštvo planinske odprave na Kilimandjaro in Mount Kenijo. Úspěšnost odprave smo potem proslavili s piknikom pri meni doma. Kaj pa v Izraelu? Tam sem bil pa edini Slovenec. Kot dopisnik sem přišel tja okoli leta 90-91, ko se je Slovenija še borila za svojo samostojnost. Drugače pa sem bil v Izraelu tudi v času Jugoslavije, ko odnosi z Izraelom niso bili dobri. Ali bi ocenili vaše delo za nevarno? No ja, konec koncev se ti lahko kaj zgodi tudi, ko prečkaš cesto. Stopnja nevarnosti se zmanjša s stopnjo izku-šenosti. Več ko imaš iz-kušenj, bolje znaš oceniti razmere. Določene stvari, ki izgledajo predrzne, to sploh niso, pač pa bi lahko rekel, da so pre-računljive v smislu lastne zaščite. Mnogokrat so nesreče pogojene z neiz-kušenostjo. Stvari je moč izvedeti tudi po ovinkih. To so pač takšna območja, kjer so redno medsebojno sprti. Ali se vam je kdaj pripetilo kaj nevar-nega? Dogajale so se najrazličnejše stvari. Da bi se počutil ogroženega, to ne. Nekajkral pa mi je bilo vroče. Še med libanonsko državl-jansko vojno, ko se praktično ni vedelo, kdo na koga strelja, sem délai daljšo televizijsko reportažo. Takrat želiš dobiti informacije od vseh strani, zato da je zgodba čim bolj plastna in nepristranska. To naj bi bila težnja novinarja. V Libanonu je bilo takrat toliko milic, da sem jih težko preštel. Vsaka je imela svojo postojanko in vsaka je zahtevala svoje papirje. Podnevi je to šio, sploh če si si zapomnil, v katerem žepu imaš ustrezne papirje, ponoči pa si se lahko kdaj tudi zmotil. Vendar pa dlje od tega, da so se "drli", ni šio. Vroče pa mi je postalo tudi na letalu iz Izraela v Libijo, saj državi takrat ništa bila v prijateljskih odnosili. Če bi v Libiji opazili izraelsko vizo v mojem potnem listu, bi se mi verjetno ne pisalo nič dobrega. Preostalo mi ni nič drugega kot "preureditev" uradnega dokumenta. Vizo sem pač iztrgal iz potnega lista. Da bi se izognil podobnim nevšečnostim, sem imel kasneje dva potna lista ter vize na posebnih listih in ne v potnem listu. Vendar bili ste izkušeni? 0 ja, seveda. Zelo resno sem začel delati že med Studijem novinarstva in sicer na televiziji v zunanje-političnem uredništvu. Kasneje sem se tam zaposlil in veliko hodil po svetu. Največ po Bližnjem vzhodu in državah v naši soseščini: Grčija, Turčija,... Praktično ni celine, kjer ne bi bil in na takšen ali drugačen način o tem pisal-delal reportáž. Teh izkušenj je bilo kar dosti. Bil pa sem tudi urednik v zunanje političnem uredništvu TV Slovenija. Vedno me je zanimalo širše okolje, v kalerem živimo, še posebno zato, ker sem mnenja, da smo Slovenci zelo zaprti in se bojimo raznih prepihov. Ti so včasih koristni, res pa je, da moraš biti na njih pripravljen. Tega pri nas manjka, še posebno sedaj, ko se toliko ukvarjamo z notranjimi zadevami in niti ne vidimo, kaj se dogaja po svetu. Kaj pa dopisništvo iz tujine? Ne, ne. Dopisniška mreža teče normalno naprej. Je pa tako, da domaći dogodki, ki so se upravičeno namnožili in so za nas seveda bolj zanimivi, izpodrivajo vedenje o širši okolici in pravzaprav pozabljamo zakaj v končnem smislu gre. Stalna dopisniška mesta pa spremljajo seveda tudi finančně težave. Stroški bivanja so visoki, poleg tega pa stane tudi tehnična oprema. Cena neposrednega javljanja gre v tisoče dolar-jev. Včasih smo se temu izognili s telefonskim:' linijami, danes pa na to gledajo kot na tehnično zaostalost. Kakšna je bila pot do informacij? Ali ste se lahko zanesli na pomoč domači-nov? V vsaki državi imate uradne vire informacij, na katere se lahko opřeš kot na osnovo. Te so vedno naravnane v interesu države. V vsaki državi si ustvariš tudi svoj krog ljudi, poznanstev in raznih ustanov. Ker tam živiš in tudi lažje razumeš dogajanje, kot če bi pisal-delal doma. Meni je bilo vedno gro-zljivo pisati o državi, kjer še nisem bil. Dokler nimaš osebnega vtisa, je to zelo težko. Dosti lažje je razumeti določene tokove, način razmišljanja, okolje, in tudi lažje predvidiš dogodke in reakcije nanje, če si tam prisoten. Zakaj niste več dopisnik? Zdaj delam na radiu in ob-časno še potujem, odvisno od denarja, Zakaj ste pravzaprav opustili dopisništvo? To povleče za seboj tudi zasebno življenje. Ko si mlad, je lažje. Starejši ko si, več imaš otrok. To praktično pomeni službo 24 ur dnevno in vsi se morajo temu prilagajati, kar konec koncev ni brez naporov ne za dopisnika ne za njegovo družino. Počasi si zaželiš tudi malo drugačnega ritma življenja. Kar še ne pomeni, da ne greš ven, le živiš ne tam. Ob delovnih problemih v tujini imaš tudi zasebne. Moraš si poiskati stanovanje, otrokom poiskati ustrezno šolo, kar ni tako preprosto, še posebno če se seliš. V določenem trenutku nimaš več želje lotiti se tega. Ali vas je vaša družina spremljala? Ja, seveda. Bili so z mano v Nairobiju in Izraelu. Koliko časa pa ste bili tam? Vsega skupaj pet let. Potem pa se je tako obrnilo, tudi s šolami, da se je bilo najbolje vrniti. Vraćanja namreč niso prijetna in pre-prosta. Naše okolje zna biti včasih zelo težavno in nima pretiranega razumevanja za povratnike. To je sicer odvisno od posamez-nika, vendar ni vedno prednost, čeprav bi to lahko bila. Koliko tujih jezikov govorite? Aktivno dva - angleško in franeosko. Dru-gače pa se člověk naleze vseh jezikov vsaj toliko, da ko odpreš časopis, veš, kje je športna stran. Ha, ha, ha ... Jeziki so si v bistvu zelo podobni. Večji problem so za nas eksotični jeziki kot sta arabščina in hebrejščina. Je pa res, da nisem naletel na državo, kjer se vsaj za silo ne bi govorilo angleško. Gospod Voj ko nama je še povedal, da je sicer rojen v Šiški, vendar pa je v Tminu že 20 lei. Nanj ga vežejo sami lepi spomini. Meni, da je naš največji problem vsakod-nevni zamašek na cesti, ki nas povezuje z Ljubljano. Za upal nama je še, da mu je časopis Odsev zelo všeč in meni, da je potreben in tudi korišten za premagovanje odtujenosti krajanov novega in starega delà Trzina. Mojca Senica Urša Mandeljc INDUSTRIJSKA CONA BO LE DOBILA VEČ VODE Čeprav so nam med nedavnim intervjujem predstavniki Komunalnega podjetja, na naše začudenje, zatrjevali, da so vodovodne cevi s širšim premerom že speljane od črpališča na domžalskem polju do banke v Trzinu, so "komunalci" šele v teh dneh položili večje vodovodne cevi od Mengeške ceste preko območja, kjer naj bi zrasel novi center Trzina, do Pšate. Upamo, da bodo večje cevi le pripeljale vodo do banke do •akrat, ko bodo na tistem območju gradili štiripasovnico. Od banke naj bi namreč večje vodovodne cevi speljali v industrijsko cono v svežnju drugih del pri obnovi ceste M-IO. Upamo, da v Komunalnom podjetju zdaj le vedo. do kam so potegnili vodovod, "euradno pa smo tudi slišali, da ^_sešele v zadnjem hipu spom- nili, da bodo v kratkem na območju bodočega centra Trzina zarohneli gradbeni stroji, in da bi bilo prav, da vodovoda ne bi speljali prav tam, kjer bodo v naslednjih mesecih kopali temelje za nove hiše. Vodovodna cev naj bi bila zdaj zakopana tam, kjer ne bo motila prihodnjih gradbenih del. DELA NA OBMOČJU T-l 2 STEKLA Pred dnevi so vozniki, ki so se v kolonah cijazili proli Ljubljani ali pa se vračali domov, na območju poseke pred industrijsko cono že lahko videli bager in druge grad-bene stroje, s katerimi so začeli urejati dostope do prostora, kjer naj bi v prihodnjih mesecih zrasla bencinska črpalka. Investitorji so nam sporočili, da so dobili vso potrebno gradbeno dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje, in da so že prižgali zeleno luč za postopno urejanje vmesnega območja med novim Trzinom in industrijsko cono, ki ga urbanisti in drugi strokovn-jaki zdaj imenujejo T-l2. V prvi fazi bodo zgradili bencinsko črpalko, v naslednjem obdobju pa pride na vrsto přepotřebná povezovalna cesta med obema naseljema. Njena ureditev naj bi se pokrivala z ured-itvijo obvoznice okoli Trzina. TONE PERSAK: TRZIN Ml JE VŠEČ, KER IMA SVOJ ZNAČAJ V prejšnji številki smo objavili začetek pogovora z našim sokrajanom, predsednikom Demokratske stranke Slovenije, Tonetom Peršakom. Trzinci ga v glavnem bolj poznamo kot politika, malo manj pa vemo o njegovem življenju, zato tokrat objavljamo še drugi del pogovora, v katerem se nam je Tone Peršak nekoliko představil tudi po tej strani. Rodil sem se leta 1947 na Štajerskem, v Slovenskih goricah, predelu, ki je v Sloveniji že po tradiciji med najbolj zaostalimi. V mladosti sva se z materjo veliko selila. Hodil sem v pet različnih osnovnih šol, najdalj pa sva živela v Spodnjih Ivanjcih. Tam je bolj znana sosednja vas Negova, kjer je živel Ivan Kramberger. S 13 leti sem bil pastir pri nekem kmetu, po končani osnovni šoli sem obiskoval srednjo šolo v Murski Soboti, nato pa sem šel na fakulteto v Ljubljano. Studiral sem primerjalno književnost in literarno teorijo, v četrtem letu pa sem šel še na AOFRT, tako da sem najprej diplomiral iz režije, polem pa še na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti. Režiral sem v glavnem v gledališču, délai pa sem tudi filmske in televizijske režije. Kot gledališki režiser sem deloval praktično v vseh slovenskih gledališčih, nekaj pa tudi v drugih takratnih jugoslovanskih republikah. V Sarajevu sem bil celo dve leti in pol v službi. Ze tam sem začuti! probleme, ki so kasneje pripeljali do razpada Jugoslavije. Izredno veliko sem se pogovarjal z Ijudmi iz gledal-išča in intelektualci, in že v tistih časih, od leta 1975 do 1978, sem bil prepričan, da bodo problemi, ki so bili takrat še prikriti, izbruhnili na plan, ko bo uplahnila moč partije in avtoritete, ki jo je imel Tito, ne bo več. Takrat smo se glede tega precej prepirali, mnogi tega enostavno niso verjeli, vendar se je kasneje vse uresničilo. Ves čas ste tudi pisali. Pisal sem že vse od začetka. Pisateljska orientacija me spremlja tako rekoč že od "M otroštva, zato sem tudi šel študi-rat primerjalno književnost. Že v osnovni šoli sem pisal pesmice in podobne stvari, pisal sem tudi v srednji šoli, kjer smo imeli šolsko glasilo, sodeloval pa sem tudi z eno od revij v Murski Soboti. Kot študent pa sem že začel pisati resneje. Od vsega začetka sem pisal čisto literaturo in hkrati tudi publicistiko. Do zdaj sem izdal 9 knjig, od tega 3 romane, 2 knjigi novel, potem pa tri knjige gledališke in politične publicistike. Prav zdaj je izšla knjiga politične publicistike Slovenija čez 20 let. Poleg tega so publiki predstavili že tudi nekaj mojih iger. Na televiziji so uprizorili dve moji televizijski igri, na radiu so predvajali 8 ali devet mojih radijskih iger, pred leti pa so uprizorili tudi mojo gledališko komedijo. Največ pozornosti je pritegnila komedija Podnajemniki, ki so jo na televiziji predvajali kar dvakrat. Bila je zelo dobro narejena, dobra pa je bila tudi igralska zasedba, zato je naletela na dokaj dober odziv. Kot član Društva pisateljev Slovenije ste zakorakali v slovensko politiko. Nekaj časa sem bil v vodstvu Društva in takrat sem se začel intenzivneje ukvarjati s problematiko centralizma. Kot predstavnik DPS-ja sem přišel v ustavno komisijo pri tedanji skupščini, v kateri smo pripravili stal-išča ao zveznih amandmajev, s katerimi je Slovenija že takrat parirala Beogradu, pripravili pa smo tudi amandmaje k repub-liški ustavi, ki so bili sprejeti leta 1989 in so omogočili prve večstrankarske volitve. Tone Peršak se je v tistem času vse bolj uveljavljal med slovenskimi intelektualci, ki so se zavze/nali za osamosvojitev Slovenije, za večstrankarski sistem in demokracijo. Ta prizadevanja so ga pripeljala na čelo Demokratične stranke Slovenije. Zanimalo pa nas je tudi, kdaj je prise! v Trzin in kako gleda na življenje v našem kraju. V Trzin sem přišel pred 9 leti. Zdaj z ženo in dvema otrokoma, štirinajstletno hčerko in enajstletnim sinom, živim v hiši v Kidričevi ulici. Na Trzin gledam, bi rekel, zelo pozitivno. Kot sem že rekel, tudi sam izhajam s podeželja in tudi žena si je vedno želela živeti v hiši - ne v bloku. Čeprav smo v Ljubljani živeli v bloku. Sama lokacija Trzina je taka, da nam daje malo podeželskega občutenja in utripa, hkrati pa je naselje tako blizu Ljubljani, da je ta hitro dosegljiva. Po drugi strani pa ima Trzin tudi nek svoj čar. Ima nek karakter, mogoče zaradi svoje zgodovine. Vedno se mi zdi dobro živeti v kraju, ki ima nek, jaz bi temu rekel značaj, in o kraju lahko kaj poveš. Novo naselje ima sicer nekakšen spalni značaj, vendar ima kraj kot celota le nek svoj izraz in se z njim lahko identificiraš. Seveda pa ima Trzin tudi svoje probleme, še največ jih je přineslo hitro širjenje naselja. Vsi deli naselja niso tako organsko povezani v celoto, zato se prav zdaj ukvar-jamo s temi povezavami in ureditvijo centra. Sodelujete tudi pri delu krajevne skupnosti? Seveda. V zdajšnjem mandatu, od leta 1994, sem v občinskem svetu, zato sem vabljen na seje sveta KS in s KS tudi drugače sodelujem, v prejšnjem mandatu pa so me občasno vabili na pogovore in k sodelovanju. Ker sem politik, mislim, da je dobro, da spoznavam življenje svojega okolja na vseh ravneh in da sodelujem tudi pri reševanju posameznih problemov kraja in občine. Menite, da bo Trzin samostojna občina? Mislim, da bo Trzin slej ko prej posatal občina. Kot poslanec v parlamentu sem se zavzemal, da bi odločitev prepustili volji prebivalstva v posameznem okolju. Ko smo sprejemali zakon o lokalni samoupravi, sem se trudil, da bi vanj vnesli tudi možnost izjemnih razlogov za ustanavljanje občin -to je zgodovinske, gospodarske in razne druge pogoje. Mislim, da bi bilo prav, da bi v Trzinu omogočili še eno preverjanje volje krajanov glede tega. Na prvem referendumu je bila veiika zmeda okrog tega. Ljudje, ne samo v Trzinu, ampak tudi drugje v Sloveniji, enostavno niso vedeli, kaj naj bi to přineslo- in so se pač odločali pod različnimi vplivi. Mislim, da bi bilo zdaj, ko so stvari bolj jasne, prav, da omogočimo še eno preverjanje volje. Kar se tiče Trzina, pa menim, da je naselje že CEZ DOBRO LETO KONEC PROMETNIH TEŽAV? Nacrt odseka bodoče štiripasovnice, na začetku novega naselja, ko še poteka po trasi sedanje magistralke (uvoz v naselje pri Grmeku, izvoza ni več). neka zaokrožena celota in da počasi dobiva vse polrebne pogoje za samostojno življenje, tako da bo prej ali kasneje prav gotovo postal občina. Živite v Kidričevi ulici. Mislite, da ste prebivalci te ulice dobro povezani med seboj? Naša ulica bi bila lahko povezana še bolj. Res je, da se povezujemo med seboj bolj po prijateljski ravni. Naša ulica je že tako velika, da je pravzaprav že kar kol nekakšna velika vas, vsaj za slovenske razmere. Zato menim, da bi bilo glede reševanja nekaterih skupnih problemov dobro, da bi se še bolje povezovali. Tu mislim na primer skupinska televizijska antena, za kar sem se pred leti precej trudil, pa ureditev problema zaklonišča na koncu ulice, kar pa je že problem celotnega Trzina, ne le naše ulice. Dobro bi bilo, da bi bolj stopili skupaj glede urejanja same ulice in njene okolice, potoka na primer. Nekaj smo poskušali, nekatere stvari smo hoteli urediti z ustanavljanjem ulične skupnosti, vendar poznamo kup stvari, ki bi jih morali rešiti. Na primer problemi z ograjami, nadstreški, lopami za vrtno orodje in utami, pa problem parkirnih mest, saj ima veliko družin po dva avtomobila, ki so jih zdaj zaradi premajhnih garaž prisiljeni parkirati na pločniku. Tone Peršak je zanimiv sogovornik in nam je v pogovoru predstavi! še ceio vrsto zan-imivih pogiedov. Mogoče bomo o tem pisali še kdaj drugič. Miro Štebe Kaže, da bo Trzin končno le dobil obvoznico. Čeprav so njeno gradnjo že večkrat napovedovali in nato začetek del iz leta v leto, iz meseca v mesec prelagali, naj bi 17. novembra le slavnostno podpisali pogodbo z izvajalcem, podjetjem SCT, o obnovi magistralne ceste M-10 skozi Trzin. Pogodba naj bi doiočala, da bo sanacija končana v 14 mesecih, kar pome-ni. da naj bi bile konec prihodnjega leta oz. v začetku leta 1999 prometne težave Trzina rešene. Izvajalci naj bi lakoj po Podpisu začeli z deli od meje z občino Bežigrad proti naselju. Železniško progo bi přestavili za par deset metrov južneje, na travnike, po njeni sedanji trasi pa naj bi speljali še dva vozna pasova ceste, tako da bi magistralko spremenili v štiripasovnico, kar bo precej povećalo njeno "pretočnost". Malo od avtopralnice in Baron bara se bo štiripasovnica ločila od sedanje trase magistralke in bo nekako po sedanji železniške proge obšla naselje, v neposredni blizini Tro-janškovih (v bližini gasilskega doma) pa bo přečkala polja in travnike in se nekako pri sedanji Kržišnikovi hiši, (ki jo bodo podrli), vrnila na sedanjo traso magistralne ceste M-10. Ob štiripasovnici bodo uredili pešpot, vzdolž celotne trase pa bodo uredili tudi kolesarsko stezo. Na obvoznici bodo tri križišča. Če gledamo z domžalske sirani, bo prvo na sedanjih kmetijskih površinah nedaleč od gasilskega doma, kjer se bo na štiripasovnico navezovala cesla iz Mengša, drugo bo nekoliko južneje od križišča z uvozom v novo naselje, Iretje pa tam, kjer je že sedanje križišče z uvozom v industrijsko cono. Uvoz v novo naselje pri avto-pralnici bo ukinjen, malo za avtopralnico pa bo nov uvoz v naselje, vendar bo samo enosmeren, tako da se bo tam v naselje lahko samo pripeljalo, ne pa le-tega tudi zapustilo. Nekaj deset metrov za tem pa bo uvoz v k novi bencinski črpalki, ki bo stala pred industrijsko cono. ŽIVINO SMO IZVAŽALI NA MALTO, V ITALIJO IN DRUGAM Ena najlepših in najmogočnejših starih hiš v Trzinu je stara Tajčarjeva hiša nasproti "kasarne" pri Štefetu. Gospodar hiše in posesti je zdaj Rajko Kmetič, član rodbine, ki se lahko pohvali z najdaljšo neprekinjeno tradicijo mesarstva v Trzinu. Rajko, ki je po pokliču tudi mesar, je bil sprva mesar v domači mesnici, leta 1959 pa se je zaposlil pri Emoni kot referent nabave. S tem je pravzaprav nadaljeval drugo tradicijo, saj sta bila tudi njegov oče in že prej ded trgovca z živino. Ker že najstarejše kronike Trzina poročajo, da so bili Trzinci tudi dobri trgova z živino in pa mešetarji, smo želeli zvedeti tudi kaj več o tej dejavnosti. Ob tem je treba povedati, da je po naših podatkih mešetarstvo v Trzinu že izumrlo • to so bili posredniki pri nakupih živine, o trgovanju z živino pa nam je Rajko lahko povedal takorekoč iz prve roke Moj oče se je že zgodaj, še v stari Jugoslaviji, začel ukvarjati s trgovino z živino, tako kot prej njegov oče. Že kot 18 let star fant je šel od doma. Izhajal je namreč iz številne družine, v kateri je bilo kar 11 otrok, od tega 5 fantov in 6 deklet. Poročil se je v Radomlje, kjer je mama najprej imela mesarijo. Potem sta se preselila na Rodico, nazadnje pa je od brata Franceta odkupil hišo z mesnico pri Herletu v zgorn-jem delu Trzina. Midva s sestro Vero sva se že rodila v Trzinu, drugi starejši otroci pa še v Radomljah in na Rodici. Mesnico "Pri Herletu" je prevzela mama, oče pa je ves čas trgoval z živino. Leta 1937 je podedoval to hišo, Tajčarjevo do-mačijo, hkrati s hišo pa je podedoval tudi 80.000 takratnih di.:arjev dolga. To je bilo toliko denarja, da bi lahko kupil dve taki kmetiji. Dober konj je bil takrat vreden 3.000 dinarjev. Dolg je bilo treba izplačati pri banki, kajti njegov oče se je zadolžil, da je dvěma sinovoma plačal odhod in kasneje vrnitev iz Amerike. Po živino v Vojvodino in Srbijo Živino je nakupoval največ po Vojvodini in Srbiji, od kodér jo je z vagoni pošiljal v Slovenijo. Največ je vozil v Kranj, kjer je bil vsak ponedeljek živinski sejem. Vsak teden je tja običajno pripeljal po en vagon goveda in en vagon prašičev, se pravi po 20 glav živine in po 50 prašičev. Po en vagon prašičev, včasih pa tudi goveda, pa je pošiljal tudi v Ljubljano. Ob tem je tudi izvažal: govedo na Malto, v Italijo in na Dunaj, zaklane prašiče oziroma svinjske polovice pa na Češko. Klali so veči-noma v Ljubljani. Tam so na primer zaklali po 150 prašičev in jih v hladilnih vagonih poslali na Češko. Trzinci pa se spominjajo, da so včasih tudi v Trzin, na železniško postajo pripeljali večje črede živali. Za trzinske potrebe sicer ni bilo treba posebno dosti mesa: po eno govedo, dva prašiča in dva teleta na teden, pa je bilo dosti, vendar so v Trzin včasih pripeljali tudi več živine in prašičev. Tako so na primer pripeljali vagon prašičev in jih nato od postaje kar peš gnali k ogradam pri mesariji pri Herletu. Prašiče so potem klali doma ali pa so jih prodajali okoliškim mesarjem. Govedo pa so običajno s postaje gonili v hleve pri tej, Tajčarjevi domačiji. Ob tem pa so tam zbirali tudi živino, ki so jo kupovali po okoliških vaseh, še največ na Moravškem. Ko so nabrali zadosti živali, pa so jih naložili na vlak in jih odpeljali h kupcem. Na Malto so živino pošiljali z ladjami iz reškega pristanišča. Tam se je zbralo po več trgovcev, običajno kakih 20, in vsak je prispeval določeno količino goveđi. To je bilo odvisno od velikosti pošiljk, ki jih je določila država. En trgovec je lahko prispeval toliko glav, drugi toliko, tretji pa toliko. Urad kar v gostišču Vaš oče je bil precej markantna oseba. Precej starih Trzincev se ga še spominja v nepogrešljivem zelenem hubertusu, s širokokrajnim klobukom in z obvezno cigaro v ustih. Bil je postaven, visok, z lepo urejenimi brki in na stara leta s snežno be-limi tasmi. Pravijo, da je imel v ljubljanski gostilni Pri Slamiču kar svoj kot, kjer se ga je najlažje dobilo. Ja, tisto je bilo pa v Evropi in še prej pri Mik-liču, tam nasproti želez-niške postaje. Takrat je bilo zmeraj treba kaj, ali telefonirati ali pa poslati telegram. Ker v tistih časih telefonov ni bilo toliko kot zdaj po vseh vaseh, je dal trgovcem v Vojvodini kar telefonsko številko tistega gostišča, tako da je tam čakal na poziv ali pa je od tam klical po terenu. Tam je imel takorekoč svoj urad. V tistem času pa je vaša mama vodila mesnico v Trzinu. Pravijo, da je Kmetičeva oziroma Herletova mesnica najstarejša v Trzinu. Lahko bi rekel, da ima naša mesnica res najdaljšo tradicijo neprekinjenega delo-vanja, ampak to zato, ker mama izhaja iz družine Metnih, ki so imeli mesnico že prej. Mama se je izučila doma pri svojih, pri Metnih, potem pa je šio to tako rekoč iz roda v rod Moja mama je bila takrat, ko je še vodila mesnico, edi-na izučena mesarka v Jugoslaviji. Z mesarstvom so se sicer ukvarjale tudi nekatere druge ženske, vendar je bila moja mama edina izučena za mesarko. Edina je imela učno dobo in vse potrebne papirje kot mesarka in kot obrtnica. Kasneje se je za mesarko izučila tudi moja sestra Mici. Za mesarja pa sva se izučila tudi midva z bratom Mihom. Dalj časa sem mesnico vodil jaz, med okupacijo sem bil kar sam, kasneje, tam nekje okrog 55. leta, pa je mesnico prevzel brat Miha, nasledil ga je njegov sin Miha, zdaj pa mesnico vodi Mateja, Miha pa ima svojo mesnico v Ljubljani. V Trzinu je bilo veliko mesnic Včasih je bilo v Trzinu veliko mesnic. Pred drugo svetovno vojno je bila tako mesarija pri nas, imeli pa so jo tudi pri Ogru, pa pri Jurju, pa še pri Metnem. Še prej jih je bilo, kot se spomnim iz pripovedovanja mame in očeta, še več. Vendar pa so v tistih mesari-jah doma samo klali, meso pa so prodajali KIVIJl BOGATO OBRODIJO TUDI V TRZINU Ko smo v prejšnji šlevilki objavili sliko o nenavadno dolgih bučkah, ki so zrasle v Trzinu, se je na nas obrnilo več Trzincev. ki so nas veselo seznanjali, da pri njih bogato rodi kivi. Saj poznate tište kosmate sadeže s sočnim in okusnim zelenim mesom in črnimi pečkami, ki so ga k nam uvozili iz Nove Zelandije? Velika večina ljudi je sprva mislila, da gre za južni sadež, kot kaže, pa mu dobro prija tudi naše podnebje. Sadike kivijev ali aktinij, kot jim učeno rečejo, so podobne ovijalkam, saj se odlično razrastejo po ogra-jah, pergolah in podobném. Imajo dokaj goste temno zelene liste in lahko dajo kar gosto senco, ko pa še obrodijo, pa razveselijo vsakega vrtičkarja. Na naši sliki so kiviji, ki so zrasli na vrtu Milana Kuferšina o katerem smo pisali v prejšnji števil-ki. Pravijo, da bodo obrali več 10 kg sočnih sade-žev. O zelo bogati letini so nas obves-tili tudi iz družine Francita Mušiča, dobro bero kosmatih sadežev pa so imeli tudi pri neki družini iz novega naselja. drugod. Z mesom so se vozili kar okrog in iskali kupce. Take mesarije so bile pri Tomažiču, pa tu, pri Tajčarju, in pri Bra-marju ... Spomnim se še, kako smo sprva imeli še leseno mesnico. Mesarija je bila iz lesenih tramov. Ze pred drugo svetovno vojno pa smo mesnico in klavnico obnovili in naredili tako, kot mora biti, da ustreza potrebnim higijenskim pogojem - sem sodijo keramične ploščice, kavlji za obešanje mesa iz nerjavečega jekla itn. Prav zaradi tega je bila naša mesnica po vojni sprva edina v Trzinu, ki je še lahko delovala, Leseno mesnico, ki je pri Herletu stala kar na dvorišču, pa smo prodali frizerju. Kar na hlodih smo jo žvalili do križišča ob gasilskem domu, kjer je stala še precej časa kot frizerski salon. Iz prejšnjih časov se tudi še spominjani, kako smo za ohranjanje svežega mesa na bajerju lomili led. Največkrat je led sekal Arhov oziroma joščev ... s svojo tovarišijo, po trije furmani, pa so ga s konji vozili v mesnico. Pravo ledenico so prvi imeli pri Tomažiču. Led so rabili tudi za převoz mesa na železnici. Vagoni so imeli na vsaki strani in pod streho posebne komore za led, tako da je meso lahko brez posledic prestalo po par dni vožnje. Se spomlnjate še kaj iz življenja starega Trzina? Če se niso tepli, ni bilo veselice! Ha, ha, ha, ... Pa še tako je bilo. Tu nekje, pri mostu prek Pšate, pri Gregcu, je bila meja. Tisti na tej strani so bili "ta spodni", tisti na drugi pa "ta gornji", pa so se tepli tudi med sabo. No, ampak ko sem jaz "rasel gor", je bilo tega že vse manj, prej pa je bilo drugače. V mojem času so se še malo stepli, predvsem starejša generacija, ampak kaj hujšega ni bilo. S čim pa ste se ukvarjali ob prostém času? Prav dosti prostega časa ravno ni bilo. Ampak nogomet smo pa igrali. Ni bilo kaj hujšega, vendar medkra-jevne tekme pa smo že imeli, z Loko ali pa Domžalami na primer, Vendar takrat nismo imeli kakšne posebne opreme. Igrali smo kar v svojih, navadnih čevljih. Ko si šel po tekmi domov, pa so ti podplatí zazijali. Rad sem imel tudi smučanje. Hodili smo na Dobeno. Samo takrat ni bilo tako kot zdaj, saj smo morali vse "preštamfati", da smo se potem spustili v dolino. Drsali smo pri Jablah, kasneje pa tudi pri Iliriji. Ko sem bil še manjši in je še delovalo športno društvo Sokol, pa sem bil tudi okrajni prvak v športnem mno-goboju - v orodni telovadbi, skoku v daljino in v višino, v teku in podobno. Večino časa ste preživel v zgornjem delu Trzina pri Herletu? Ja, tu, k Tajčarju, sem prihajal zelo redko, Včasih sem přišel z očetom, še zlasti takrat ko so zorele vrtne jagode, drugače pa me celo stara mama ni spoznala in me je vprašala "Čigav pa si ti?" Odgovori! sem ji, da od Tajčarjevega Miha. Njega je pa že poznala, ha, ha, ... Zdaj ste pa v tej hiši, v spodnjem delu Trzina. Ali kaj več veste o njeni zgodovini in mogoče tudi, zakaj se reče pri Tajčarju? Tega pa ne vem dosti. Pri Tajčarju naj bi pomenilo pri Dojčerju, se pravi pri Nemcu. Od kod naj bi to prišlo, ne vem. Vem tudi, da se je tako tu, kot pri Herletu, reklo tudi pri Vahtarju in da so se povsod pisali pri Kmetiču in da so bili vsaj daljna žlahta. Kar se te hiše tiče, nad vrati je v kamen vkle-sana letnica 1882, je pa morala tu že prej stati hiša. Ko smo v hiši prezidavali in sem kopal v tla, sem meter pod tlemi še naletel na neke druge temelje, pa tudi pod sedanjo pečjo so starejši temelji neke druge peči. Verjetno pa je bila tudi neka povezava s sosednjo "kasarno". Ko sem kopa! za vodovod, sem meter pod površino naletel na ostanek nekašnega lesenega poda, ki je zaudarjal po konjih. Ti ostanki so še pod zemljo, ne vem pa, kaj naj bi pomenili. Drugače pa o zgodovini te hiše ne vem prav dosti. Miro Štebe ANKETA - SVETI MIKLAVŽ ADA VENGUST: Hočem, da mi Miklavž přinese Skratka bolj malenkosti, ne preveč dragih punčko, sladka- stvari, rije in še kaj. Dařila mi prinese kar na tla. Še prej mu napišem pismo in ga dam na mi-zo, potem pa pride ponoći in ga vzame. Urša Mandeljc in Viki Oblak Bilo je nekako pred tisoč petsto leti v deželi Likiji v Mali Aziji. Ob morski obali je sedel star ribič Jakob s svojo ženo Apolonijo in krpal ribiške mreže. Jakob in žena sta se pogovarjala. da je tamkajšnji duhovnik Miklavž pravi svetnik. Zelo strogo se posti in tudi zelo pobožen je. Ljudje govorijo, da ga bodo izvolili za škofa. Miklavž se je temu upiral, a ljudi ni mogel prepričati. Postal je škof v mestu Miri. Tudi kot škof je živel sveto, molil, se postil in pomagal revežem. Ob večerih se je ogrnil v star plašč, da ga ne bi nihče spoznal. in hodil po mestu, da bi videl. kaj delajo njegovi vemiki Če je naletel na kako revno hišo, je na skrivaj položil na okno sadje in drugo hrano. Ko je umri, je vse mesto jokalo, ko so ga nesli na pokopališče. Kasneje so njegovo telo přenesli v mesto Bari, kjer še danes počiva v cerkvi. ki mu je posvećena. Se danes je povsod, kjer žive Ijudje z dobrim in usmiljenim srcem, z njimi sv. Miklavž Trzince smo tokrat spraševali, kdo je sv. Miklavž, kakšna dařila jim nosi in kaj menijo o miklavževanju. Lojzek: Tisť, ki prinese darila. Pisal mu bom pismo, da mi prinese avtočka. Pismo bom dal kar na moje kolo v garaži. MOJCAJAPEL: Vse stare tradicije bi morali obnavljali. Otroci bi morali za Miklavža dobiti samo par fig, jabolk in orehov, kot je bilo včasih. Zdaj pa je vsega preveč. Jaz mislim tako.kjer imajo, naj dajo, kjer nimajo, pa naj drugi dajo. Zbira naj se za tište, ki nimajo, ne pa tako kot zdaj, da dajo tištim, ki že imajo, revež pa še zmeraj ostane revež. LOJZEK in MARTIN: Martin: Ne vem, kdo je sv. Miklavž. Rad bi, da mi prinese preprogo z avtostezo, ampak drugačno kot jo že imam, pa av-točke, sladkarije in garažo, ki sem jo že imel, pa se je polomila. Napisal mu bom pismo in ga dal na okno, da ga bo sv. Miklavž vzel. Da bi za Miklavža dobila kakšna večja darila, to ne. Včasih teta kupi copate, drugače pa vsi dobimo samo sadje in bonbone. Piševa mu nikoli, ker sam ve, da mora prinesti, pripraviva pa mu krožnik. na okno. Če sedajle pomislim, prvo stvar, kar si želim, je ... zdrav sinko. Bolj realno pa Miklavžu pustim, da sam izbere. NELA in KRISTINA (osnovnošolki): Ha, ha, ha ... Sv. Miklavž so starši. Po mojem je Miklavž izmišljen ali pa mogoče tudi ne. Da Miklavž ve, kaj mora prinesti, mu napiševa pismo, potem pa ga vzame, pre-bere in nato prinese darila. Pismo mu dava na okno ali pa zraven rože. Letos pričaku-jeva, da nama bo prinesel sladkarije, pa oblačila (kapo, šal, rokavice), radio, prazne kasete za snemanje. KATJA L1MPEL in PRIMOŽ NOVAK: Seveda veva, kdo je sv. Miklavž: no, ma-jčkeno poznava njegovo zgodovino. Vsako leto pričakujeva, da nama bo kaj prinesel: bonbone, suhe fige, tako kot vsako leto. DANE SEVER: Sv. Miklavž? Ja vem, kdo je to -škof. Sigurno mi bo kaj prinesel, ampak se moram še spomniti, kaj, in listek mu moram napisati. Potem pa ga dava skupaj z sinkom MAJA PELAN (osnovnošolka): Miklavž sta mami in oči. Če mi bo kaj prinesel, ne vem, ker mu še nisem pisala. Ko bo čas za to, mu bom napisala pismo in ga dala na okno ter mu nastavila pehar in nogavico. Od Miklavža pa si želim igrico Sega, ki jo priključiš na televizijo. JAN TRSTENJAK: Kdo je sv. Miklavž? Hmmm ... ne vem. Če mi bo letos kaj pri-nesel^ še ne vem. Želim pa si igrico za računalnik, stričke za power ran-gerse, spider-mana ... pa marmelado. Pismo sem mu napisal samo enkrat in ga nato dal na okno. Letos pa ne vem, če mu bom pisal. ZA MIKLAVŽA BO VESELO December je mesec dobrodušnih možičkov z doigimi belimi bradami, ki se trudijo kar najbolje obdarovali, še zlasti tište, ki si to zaslužijo, in hkrati sprazniti denarnice vsem "sponzorjem". V zadnjem času je nastala prava zmeda, ko ne vemo, kateremu od teh možičkov naj bi namenili več pozornosti. Tisti, katerih denarnice to zmorejo, pravijo, da je najbolje kar vsem. Kaže, da se bo to zgodilo tudi v Trzinu, čeprav navdušenje za dedka Mraza vztrajno upada, ima pa dobro lastnost, da ni vezan za noben datum. Sprva je v našem kraju kazalo, da bodo do- brodošlice Miklavžu, Božič-ku in dedku Mrazu pripravljali kar vsi naenkrat, zdaj pa je urnik že nekoliko jasnejši in izgleda, da le ne bomo hodili drug drugemu v zelje in slabili naše organizacijske sposobnosti v neplodni konkurenční tekmi. Prví so v sodelo-vanju s KUD-om in župnijskim uradom s pripravami začeli člani skupine, ki je že v prejšnjih letih pripravljali miklav-ževanje v Trzinu. Ker skupino vodi naša časopisna soborka Urša Mandeljc, smo jo kar v redakciji "nahecali", da je napisala nekaj o tem miklavževanju. MIKLAVŽ PRIHAJA... MIKLAVŽEVANJE V VRTCU ŽABICA Spominjam se, kako sem še kot otrok vsako leto v začetku meseca decembra, zavita v šal in puhovko, vsa vesela in polna pričakovanj odkorakala s prijateljicami v cerkev, kjer je bila igrica in obdaritev otrok za Miklavža, Še sedaj imam na te čase lepe spomine in želim jih še dolgo obdržati. A to ni moj edini cilj. Take občutke želim deliti z drugimi otroki. Želja po teh je bila močna in se mi je tudi uresničila. Pred štirimi leti sem vso stvar vzela v svoje roke. Najprej skrajšano verzijo predstavili vsem otrokom, ki so se zbrali na ploščadi Napredka. Tudi letos nismo pozabili na najmlajše. Na začetku novembra se je zbrala vsa stara druščina in začela z novo predstavo Miklavž prihaja ..., ki jo je leta 1924 napisal dr. Ivan Lah. Seveda sem jo prav za trzinske, in mogoče še za katere otroke spet priredila jaz. Urša Mandeljc Trzinu nas je vzelo zelo resno. Kupilo nam je nekaj oblek. Z našo igrico pa smo poleg Trzincev razveselili še otroke iz Krašnje ter obiskali dom ostarelih v Mengšu, poleg tega pa je trzinski Miklavž in njegovo spremstvo teden pred Miklavževim večerom obiskal večino krajev v okolici in otrokom razdelil nekaj sladkarij in se pogovoril z njimi. Tudi naslednje leto nismo ostali praznih rok. Poleg igrice v Trzinu smo se s sem se z g. župnikom dogovorila, da miklav-ževanje prenesemo v KUD v Trzinu, nato pa smo pričeli z delom. Po Trzinu smo "pobrali" mlade igralske talente, jaz pa sem zrežirala in koreografirala predstavo-opereto Miklavž prihaja. Kljub temu, da nisem imela izkušenj, mi je s pomočjo Francija Banka, ki mi je pomagal pri glasbi, uspelo. Cela zadeva se je ponovila tudi naslednje leto, mogoče še bolje kot prvič. KUD v Starši! Dařila v vrednosti 2.500 SIT za svoje malike lahko narolite v marketu Pri Juriu in in v obeh trgovinah Flis najkasneje do 29. novembra 1997 V vrtcu Žabica Trzin so nam povedali, da se jim zdi prihod Miklavža bolj družinski praznik in da bo tistega dne malčke v vrtcu Miklavž razveselil le z orehi in sadjem, da pa jim je zagotovil, da po domovih ne bo skoparil. Precej bolj vesel bo obisk Božička. 18. decembra bo otroke obiskal v dvorani KS in jih obdařil z lepimi božičnimi dařili. Otroci in njihovi starši pa bodo lahko uživali tudi ob gledanju igrice Božično drevo. Program bodo popestrili otroci iz trzinskega vrtca, saj bodo prikazali svoje igrice, plese in recitále. Glavna organizatorja te božično novoletne zabave bosta vrtec Žabica in Športno društvo Trzin. Ob tem moramo posebej pohvaliti neutrudne organizatorje v ŠD Trzin, ki postajajo vse vidnejši dejavnik družabnega življenja v Trzinu. KATOLISKI PRAZNIKI V NOVEMBRU: VSI SVETI, ZAHVALNA NEDEUA, PRAZNIK KRISTUSA, KRALJA VESOUSTVA Mesec november zaznamuje nekaj lepih katoliških praznikov. Prav gotovo, da prvi praznik v mesecu, dan mrtvih, daje svoj ton celemu mesecu. Takrat se spomn-imo svojih mrtvih sorodnikov in prijateljev, že narava sama pa nas v novembru sili k otožnosti in razmišljanju o življenju in smrti. Vendar je november tudi vesel mesec, saj dnevu mrtvih sledi Martinova nedelja in zahvalna nedelja. O cerkvenih praznikih v tem delu leta smo se pogovarjali s trzin-skim župnikom Pavlom Krtom. Povedal nam je: "Ob praznovanju dneva vseh svetih je v ospredju molitev za rajne, ki so pri Bogu. Tudi mi živimo in smo v Bogu in bomo nekoč med svetniki. Glavna molitev je pobožnost sv. rožnega venca, med katero pri vsaki desetki izrečemo kakšno prošnjo. Katoliška cerkev še vedno stoji na načelu, da je rožni venec, kot ponavljalna molitev, zelo močno sredstvo za naše zahvale in prošnje ter lahko tudi pomoč pokojnim. Že roženvenska pobožnost v oktobru je uvod v praznik vseh svetih. Letos so pri teh molitvah sodelovali predvsem fantiči, ki pa seveda niso ves čas pridno sedeli in mislili na svoje besede, ampak vse malce popestrili s sme-hom in večkrat kaj bolj na hitro povedali. Zgodaj popoldne, ko v cerkvi opravimo bogoslužje božje besede, se na mengeškem pokopališču zberejo verniki iz Trzina, Jarš in Mengša. Vsi trije župniki si razdelimo delo. Molimo za pokojne papeže, duhovnike in vse božje ljudstvo. Ko pogledaš po grobovih, se vse prevečkrat čuti tekma za prestiž, saj rože in sveče nič ne pripomorejo k odrešitvi tis-tih, ki so nas zapustili, iskrena molitev pa. Seveda je tudi zunanjost potrebna in pravzaprav namenjena Ijudem. Odpovejo se denarju, ko kupijo sveče in rože, ki gredo v nič. Kljub temu so te daritve Bogu všečne, saj so darovanje poznala že ljudstva iz stare zaveze. Uradno se praznik vseh svetih imenuje dan spomina na mrtve. Ta naziv nosi v sebi dokončnost, ki po našem verovanju v večno življenje nima smisla. Le zakaj bi hodili na grobove in se spominjali tistih, ki jih več nikjer ni. Molitve, darovanje rož in sveč ter bogoslužje opravljamo v misli na vstajenje. Naslednji dan ima cerkev svoj praznik - spomin vseh vernih rajnih. Takrat opravimo tri maše za vse tište, ki so umrli, pa še ne gledajo božjega obličja in so še v vicah. Nič nečistega ne pride do Boga, zatorej se mora vsaka duša po smrti otresti vseh navlak, ki jih je přinesla s seboj. Tudi vinogradniki z vinom počakajo, preden okusijo njegovo žlahtnost." Se dve lepi nedelji sta del leta, ki nas bo vsak čas zapustilo - zahvalna nedelja in praznik Kristusa kralja. Vsi radi po končanem delu potegnemo črto in pregledamo opravljeno delo. Kristjani to opravijo na svoj način. "Zahvalna nedelja je praznik, ki v sebi nosi že celotno sporočilo. Pred oltar razstavimo mnogo darov zemlje: cvetje, krompir, fižol, grozdje, ... Za vse to smo Bogu hvaležni,' najbolj pa za življenje, ki nam ga je podařil! Za vse normálnosti in malenkosti smo premalo hvaležni. Šele ko opazimo defekt-nost, bolezni in tegobe, se zamislimo in smo veseli, da smo zdravi, normalni, sreč-ni. ZAHVALA JE NAJLEPŠA PROŠNJA. Trzinska cerkev je hvaležna vsem, ki skr-bijo za zunanjo lepoto in urejenost: Jaku in Ivi Narobe, organistu in pevcem, zvonarjem in vsem, ki kakorkoli prispevajo in poma-gajo. Dobro delo je kot obisk svete maše, saj se nedeljska maša začne že s pripravo svetišča. PRAZNIK KRISTUSA KRALJA VESOLJ-STVA je zadnji pred adventom in nam oči obrača nazaj na prehojeno pot cerkvenega leta ter nas vzpodbuja, da se zazremo naprej, da bomo živeli in delali tako, kot od nas želi On, da bi nekoč prebivali v Njegovi družbi. »Ničesar ni, kar bi ne dolgovalo svojega obstoja Bogu stvarniku.« »Vsako ustvarjeno bitje ima svojo lastno dobrost in svojo lastno popolnost.« (Katekizem katoliške cerkve, stran 103) Viktorija Pečnikar Oblak JEMCEVA DO KONCA ŠELE SPOMLADI Z veseljem smo poročali, da so začeli z obnovo Jemčeve ceste, vendar se je zagon kmalu polegel. Ni povsem jasno, ali gre za nagajanje ali je zmanjkalo denarja ali pa res ne vedo, kje so tam pod zemljo speljane razne napeljave, vemo le to, da so gradbene stroje odpeljali in da jih bodo, po izjavah izvajal-cev, spet pripeljali šele spomladi. Predstavnik izvajalcev nam je zatrdil, da bi vsa potrebna delà za obnovo Jemčeve ceste lahko speljali v zelo kratkem času - govoril je kar v dnevih in ne tednih, mesecih ali letih, kot jih za prekla-danje papirjev na občini rabijo "načrtovalci". Obnova Jemčeve je že zelo star občinski dolg in bi bilo pošteno, da bi ga kar najhitreje izpolnili. Verjetno bi obnova ceste, ki se v času prometnih konic po gostoti prometa spreminja skoraj v ma-gistralko in ki je živl-jenskega pomena za lepo število živih ljudi, lahko dobila prednost pred obnovo pokopališča v Domžalah. Prav gotovo ne bi terjala toliko denarja! Pa še to! Krajani so nas opozorili, da bi se pri obnovi Jemčeve od mostu pri Pšati proti Kmetiču lahko zgledovali po tem, kako so stvar uredili v Loki. Tam so ob Pšati naredili zaščitni zid - škarpo, nad njim pa pločnik, ki so ga ob bregu Pšate zavaravali z ograjo. V Trzinu je breg Pšate še neure-jen in ga zarašča grmovje, ki ovira pogled v križišču s Habatovo cesto. Namesto da bi se načrtovalci odločili za dolgoročnejšo in navidez dražjo rešitev, so raje na drugi strani odstranjevali živo mejo, breg Pšate pa je še problematičen in bo čez čas prav gotovo terjal ureditev. Ali tudi vam, drage dame in gospodje, beži čas tako hitro kot nam v teatru Cizamo? Verjetno tudi, kajneda. Čas je neusmiljen, teče, pa če to hočeš ali ne. Pa vendar, nekaj malega smo le naredili. Kot sem vam že omenil v novembrski številki Odseva, bomo sodelovali na POP TV-ju v Jonášovi oddaji Brez zapor. Sodelovali smo. Perfor-mans smo naredili, kot se temu reče, "korektno". In kaj ta -korektno- pomeni? Ha! To pomeni, da zadeva ni bila narejena najslabše in obratno, da ta zadeva ni bila narejena najboljše. Torej, korektno. Prišepnili smo vam tudi, da bomo v Cankarjevem domu delali in to na samem knjižnem sejmu -svinjarije. In delali smo jih. Da, drage dame in gospodje, delali in to v slogu, ki ga v tem trenutku spremljate v medijih za predsedniškega kandidata. Imeli smo vse, kar imajo veliki. Naši edini nadstrankarski kandidat je bil gospod Edgar P. Rašič s sloganom "Drzno zoper svinjarije". Na sceni niso manjkale mažuretke, tatice, pocestnice, sm-rkavci (to so ljudje, ki jim teče iz nosu). Telesni stražarji so v Murinih oblekah ter z mobiteli v rokah budno spreml-jali svojega gospodarja, ki je že kot kandidat krojil usodo navadnih občanov. Seveda je bil na sceni tudi klošar, kajti v deželici na sončni strani Alp, kjer se piše zgodba o uspehu, je, moje drage dame in gospodje, klošar sedaj najbolj perspektivni poklic. Da pa bi bila zadeva popolna, kot se za svinjarije spodobi, ni manjkalo na koncu ne aretacij ne streljanja in klanja. Samo golaža ni bilo. Bile pa so klobáse. Klobáse, katere je ljudstvu ponujal sam predsedniški andidat gospod Edgar P. Rašič. In omenim naj tudi to: vse to je snemala nacionalna televizija. Ne vem, res ne vem, kje so bile POP TV, A kanal, TV 3 itd... Je pa res, da se zanimata za snemanje impro tekem, ki se bodo odvijale v KUD-u France Prešeren, POP oziroma Gajba TV. V igri je več variant, a še ni nič dolo-čenega. Da, drage dame in gospodje, tudi letošnje leto bo v Impro ligi zelo, zelo vroče. Vse ekipe so preklemansko dobre, pa čeprav sta ligo prostovoljno zapustili kar dve skupini. Ena je naša: Kultourzinka, druga pa gledališče Ane Monroe. Kot mogoče že veste, je sedaj Roza hišnik v gradu Jable. Torej naše barvě bo v letošnjem letu za-stopala ekipa Franc K. Ampak, ampak, da ne boste mislili, da smo ostali obrnili hrbet Impro ligi in da se gremo zapečkarje. Ni govora! Jure, ki je tako ali tako že v skupini Franc K., in Robert, aliaz Zip, se bosta poskusila v moderatorstvu ali po domače v vođenju Impro tekem. Brigita in moja malenkost pa bova prestopila v sodniške vrste. Nekaj časa bomo vsekakor vsi opravljali nekakšno pripravništvo, nato pa ... bogovi, moč bo v naših rokah! Ha, ha! In še to! Prva tekma, na kateri bo sodelo-vala naša skupina, bo sedmi (7.) decem-ber, tekma se bo odvijala v KUD-u France Prešeren v Trnovém ob dvajseti uri, Franc K-ujev nasprotnik pa bo: nova, vendar ver-jemite, zelo dobra skupina mladih igralcev, ki slišijo na ime: Pofočkani. Torej, drage dame in gospodje, sedmega decembra v KUD-u France Prešeren. To bi bilo za ta mesec dovolj, se vidimo. Kje? V teatrih seveda! In vendar, kot vedno za vse vas, ki ste trpeli in prebili do konca tega članka: Lep gledališki pozdrav! VABILO TRUNKE IN TRZINCI Vabimo vas, da se v prijetni, razposajeni družbi svojih najbližjih, svojih prijateljev, sosedov, sokrajanov in drugih veselih ljudi družno poslovite od tega leta in nazdravite novému letu 1998 na TRZINSKEM SILVESTROVANJU v dvorani kulturnega doma v Trzinu. Zabava se bo začela 31.12.1997 ob 20. uri zvečer, trajala pa bo do jutranjih ur naslednjega leta. Poskrbljeno bo za pijaco in jedačo (topli ter hladni bife) in seveda tudi za zabavo. Vabita vas Športno društvo Trzin in Gloria bar TELEFONI SO USODNI Se zavedate koliko pomembnih stvari si v zadnjem času ljudje povedo po telefonih? S slušalkami ob ušesih opravljajo drug drugega in vse po vrsti, obujajo spomine, urejajo posle, se pritožujejo, kregajo, si šepetajo nežne neumnosti ali pa hkopejo in stokajo, pa še druge neumnosti jim gredo po glavi. S pomočjo telefonov se lahko tudi zasovra-žijo, sprejo, razjezijo ... Koga lahko zadane celo kap, če preveč živahno vleče na ušesa. Da se to ne bi zgodilo v novem naselju v Trzinu, ki je spalno naselje, je nekdo raje odtrgal slušalko. Saj veste, potem so pa sitnosti: zavija sirena rešilca, firbci letijo z vseh strani, kakšna histerična ženska se lahko začne emeriti itn. Kdo pa bo v takém spal? MAJDA ŠE večne resnice. Oči Majde Ogrinc znajo brati te zgodbe in njene roke znajo otipati tudi tište, najbolj skřite oblike. Iz na oko brezobličnih kosov lesa zna Majda izluščiti lepoto, jim dati nov pomen in drugačen sijaj. Ko je pred leti v roke vzela kos lesa, sta jo njegova razgibana struktura in no-tranji čar tako prevzela, da je morala lepoto, ki jo je začutila, pokazati še drugim. Les je postal njeno najljubše umetniško gradivo. V njem lahko oblikuje svoja viđenja, spoz-nanja, občutke in hotenja. Svojo umetniško poslanstvo je začela že zgodaj, saj ji je bil čut za lepo položen že v zibel. Sprva jo je pritegovala umet-niška fotografija, kasneje pa se je vse bolj predajala poslikavam raznih materialov in upodobitvam svojih doživetij in čutenj. Zdaj jo uvrščajo v mlajšo generacijo slovenskih obliko-valcev samorastnikov, njene umetnine pa so bile deležne že številnih pohval in ugodnih ocen, med drugim tudi prof, dr. Mirka Juterška in Zdeslava Jamška. Prvo razstavo svojih lesenih skulptur je Majda Ogrinc pripravila v začetku leta 1996 v mengeški Oranžeriji, še istega leta pa je razstavljala v kamniški kavarni Veronika. Pred kratkim je svoje novejše izdelke predstavila v gostišču Zlata kaplja v Radomljah, stalno razstavo pa je postavila prav v Trzinu, v pritličju Piramide v industrijski coni. Majda Ogrinc v svoje stvaritve pogosto vgrajuje ure in jim tako poleg umet-niške in dekorativne da še uporabno vrednost. Urni mehanizmi oživljajo umetnine in jim hkrati dodajajo časovno komponento omejenega brezčasja. Barvě, ki jih Majda nanaša na lesene skulpture, odkrivajo naravno in njeno sporočilnost, predvsem pa njeno viđenje in notranje razpoloženje. Nove barvne kombinacije dajo obžaganemu lesu drugačno življenje in pomen, nad-grajujejo delo narave in ga poveli- čujejo. Nekatere od stvaritev s prav zanimivimi mešanicami barv, nanešen-imi na vzorce lesne površine, izžarevajo nove občutke in spo-znanja. Najpo-gostejši element, s katerim se Majda v svojem poustvarjanju naravnih mojstro-vin ubada, je čas, njegova končna neskončnost in naša ujetost v trenutke. Skladne barve na razgibani strukturi lesa se na svoj način vklapl-jajo v prostor in mu dajejo novo dekorativnost. Umetnica v svoje stvaritve večkrat vgradi tudi druge materiale, kot so vrvi, platno, verige, kar jim daje še večjo izrazno moč in estetski videz. Majdine ure vabijo k ogledu, saj ob pazljivem opazovanju postanejo del individualne pripovedi vsakega od nas, hkrati pa kar vabijo, naj jih vzamemo s seboj, v svoje domove ali kot posrečena in okusna darila damo svojim prijateljem in znancem. Nekatere od ur so prilagojene potřebám posameznih kupčev, saj so na njih razni simboli in motivi, ki govorijo o namembnosti ur in prostorov, v katere naj bi jih oběsili. Takšne motive pa v Ateljeju Piramida na željo kupčev tudi upodobijo na posamezne ure. Treba pa je poudariti, da gre pri tem ob neponovljivosti narave vedno le za unikatne primerke. čevuarska 8, jarše, 1 230 domžale tel./fax: 061 / 714 - 871 mobitel: 0609 / 616 - 707 Oic Trzin tel.: 061/162 - 24 - 24 Pred prvim novembrom so člani družine Abe, po domače Mačkovi temeljito uredili okolico znamenja ob Mengeški cesti, ki mu pravijo tudi Mačkovo znamenje. Družina iz roda v rod skrbi za urejenost tega znamenja, ki so mu rekli tudi mrliško ali pa kužno znamenje. Tokrat so skrbno očistili temelje znamenja, okrog nasuli bel pešek, k znamenju pa so položili lep šopek cvetja. Skrbna družina Mačkovih si zasluži vse priznanje, treba pa je tudi reči, da tudi za večino drugih znamenj v našem kraju ves čas požrtvo-valno skrbijo nekateri posa-mezniki. Zaradi njihovega truda je vtis o urejenosti našega kraja precej boljši. Les je trd, a topel, intimen. V člověku vzbuja ugodje, domačnost. Grče in letnice, vrezane vanj, govorijo o bežečem času in krutosti življenja, hkrati pa vlivajo občudovanje, in očesu, ki zna opazovati, govorijo S Rekreacija še vedno poteka! '«ZI* • ponedeljek: košarka (moški) od 20.30 do 22.00 • torek: nogomet (moški) ' od 20.30 do 22.00 • sreda: telovadba (ženske) od 19.30 do 20.30 Zaradi premajhnega števila udeležencev odbojka ob četrtklh odpade! ŠD Trzin vam tudi sporoča, da imate možnost najema telovadnice ob sobotah in nedeljah. Informacije dobite pri Igorju Kralju. ' DA BI BILA NASLEDNJA OTROŠKA OLIMPIADA ŠE BOUŠA Poročali smo, kako lepo je uspela letošnja prva otroška olimpiada, ki sta jo pripravila vrtec Žabica Trzin in trzinsko Športno društvo. Da bi bili otroci kar najbolje SAHOVSKE NOVICE ALEKSANDER NADJ GRE DECEMBRA NA MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V FRANC1JO Za leto 1997 bi lahko rekli, da je v znamenju Trzinca Aleksandra Nadja, saj je nagradilo njegovo dolgoletno delo za šahovnico. Želje mlađega Aleksandra, ki je, kot smo zapisali že v prejšnji številki Odseva, učenec 6.A razreda OŠ Trzin, so se končno uresničile. S svojim šahovskim znanjem, vztrajnostjo in veseljem do šahovske igre ter z letošnji-mi rezultati na šahovskih tekmovanjih je dobil možnost za sodelovanje na letošnjem najpomembnejšem šahovskem tekmovanju za mladince - na svetovnem šahovskem prvenstvu v francoskem městu Cannes, ki bo od 8. do 12. decembra. Dobre igre skozi vse letošnje leto, še zlasti pa tište na evropskem prvenstvu v Estoniji, so bile za Aleksandra odlična priprava za bližnje svetovno prvenstvo. Aleksander za tako pomembno in dolgo tekmovanje potřebuje tudi denarno pomoč. Nekateri krajani Trzina, OŠ Trzin in krajevna skupnost Trzin so mu že obljubili, da mu bodo priskočili na pomoč. Aleksander se ob tej priliki že v naprej lepo zahvaljuje za pomoč in podporo. Prepričan je, da bo na prvenstvu, ki bo čez slab mesec, lahko pokazal svoje šahovsko znanje in se izkazal. Meni, da bo dostojno predstavlja! ne le sebe in Trzin, temveč tudi Slovenijo. Šahovski mentor Vladimir Nadj pripravljeni tudi za naslednjo olimpiado, o kateri prireditelji že razmišljajo, je Športno društvo v sodelovanju z vrtcem v telovadnici OŠ Trzin pripravilo telovadbo za otroke od enega do šestega leta starosti. Telovadne vaje, ki naj bi potekale vsak četrtek od 16.00 do 17.30, bodo prilagojene starosti, velikosti, teži in moči posameznih otrok. Telovadbo bodo sestavljali gimnastični in atletski del ter igre z žogo. Med drugim bodo malčki delali stoje, prevale, preskoke, hodili po gredi, poskušali se bodo v tekih, skokih v višino in daljino, nogometu, košarki, odbojki, badmintonu in drugem. Prijave so sicer zbirali do 12. II., vendar se zamudniki še lahko prijavijo, prvič pa naj bi se srečali v četrtek, 13.11.1997. Mesečna članarina znaša 2.000,00 SIT. Vse dodatne informacije dobite pri Igorju Kralju, tel. 712-103. KLJUB DEZJU NOGOMETAŠI ZADOVOLJNI V nedeljo, 12.10.97, je Športno društvo Trzin, kot smo že poročali v prejšnji številki Odseva, pripravilo nogometni turnir v malem nogometu 3 na 3. Klub temu, da je deževalo in da se niso mogli pomeriti na asfaltnem igrišču pred šolo, so bili organizatorji, ki _so tekmovanje přestavili v telo-vadnico OŠ Trzin, zadovoljni. Sodelovalo je kar sedem ekip iz občine Domžale. Prvo mesto je dosegla ekipa VIBA, za kar je přejela pokal in 10.000,00 SIT, druga je bila ekipa AKTIVA, ki je přejela 6.000,00 SIT in tretje mesto in 4.000,00 SIT pa je osvojila ekipa BACARDY. Organizatorji ponosno poudarjajo, da prizadevni zmagujejo, ob tem pa se zah-valjujejo za sodelovanje glavnemu spon-zorju Gloria baru. Naj pa še povemo, da je Baron bar iz novega delà Trzina za organizatore "sponzoriral" pizze. ŠD Trzin je v nedeljo, 9.11.97, organiziralo tudi košarkarski turnir 3 na 3 v OŠ Trzin. Rezultate bomo objavili v naslednji številki. Iz ŠD tudi sporočajo, da se že zelo zavzeto pripravljajo na prihajajočo smučarsko sezono v Dolgi dolini. Obljubljajo, da bo letošnja smuka, če bodo na nebu v zadostni meri odprli zapornice s snegom za Trzin, še boljša in zabavnejša kot lani. V kratkem pa bodo verjetno tudi objavili razpis za alpsko šolo smučanja. Vsi, ki vas to zanima, bodite pozorni in ne zamudite priložnosti! fj ^NG** IZDELOVANJE VSEH VRST NADGRADENJ NA MOTORNIH VOZILIH, POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE ZVONE VRHOVNIK TEHNIČNI DIREKTOR Gorenjska c. 20 D, 1234 Mengeš, »: 061 737 - 530 061 737 - 641 Fax: 00386 61 737 - 530, SLOVENIJA mobitel: 0609 629 - 898 BERNARDA LAGOJA: KRIVI SO PRIJATELJI Ponavadi so za slaba dejanja pri mladih krivi prijatelji. Včasih pa je tudi obratno. Bernarda Lagoja je imela srečo. Prijatelji so jo navdušili, da za hobi začne z hi-trostnim kotalkanjem. Sedaj se s tem športom resneje ukvarja v kotalkarskem klubu Pirueta v Domžalah. Tekmuje v kategoriji starejših deklic in že dvakrat je osvojila naslov državne prvakinje. Zakaj, kdaj in kako si začela? Za hitrostno kotalkanje so me v tretjem razredu navdušili prijatelji. Ta šport je bil v tistih časih zame samo kot popoldanski krožek. Kasneje smo se udeležili nekaj tek-movanj, nato pa sem se s tem športom začela resneje ukvarjati. Kakšna je oprema za ta šport? To so rolerji z petimi koleščki, čelada in ščitniki za kolena in komolce. Rolerji zdržijo kakšno leto, koleščke pa moram večkrat za-menjati. Vso opremo si moramo kupiti sami, kar pa znese kar precej (rolerji stanejo okoli 500-600 DEM). Kakovostne, primerne rol-erje prodajajo Ie v Kranju v posebni trgovini ali pa v Italiji. Kakšna izgleda proga za rolanje? Vozimo se v krogih, po parkiriščih ali stezah. Kakšni so trening? Treniram v Ljubljani za Bežigradom. Za začetek imamo suhi trening, kar pomeni, da najprej tečemo. Nato si obujemo rol-erje in začnemo z drugim delom ogrevanja. Sprva rolamo počasi, od 10 do 15 krogov (vsak krog ima od 250-300 m). Ko smo dovolj ogreti, pa začnemo zares. Prav VARNOST UCENCEV V CESTNEM PROMETU Skrb za prometno varnost je ena od pred-nostnih nalog življenja in delà šole, česar se zaveda tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki vsako leto ob začetku šolskega leta, skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poskrbi za večjo varnost otrok. To je pomembno, saj takrat prihajajo na šolo prvošolci, ki potrebujejo posebno skrb in pozornost. Tudi starejši učenci potrebujejo po počitnicah kar nekaj časa, da lahko samostojno in varno sodelujejo v prometu. Tudi v Trzinu je bilo ob začetku šolskega leta opaziti povećano aktivnost za zagotavl-janje prometne varnosti otrok. Policija je izvajala pooštren nadzor na nevarnih pre-hodih, prvošolce smo opremili z rumenimi ruticami, da bi bili v prometu bolj zaznavni. Žanje je šola organizirala posebno prometno učno uro, v kateri so si ob prisot-nosti miličnika ogledali križišče pri gasilskem domu. O prometni varnosti so se pogovarjali z učenci na prvih razrednih urah, s starši pa na prvém roditeljskem sestanku in na Svetu staršev ter Svetu šole. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izdal posebne plakate "SPET SMO TU", ki so opozarjali voznike na začetek novega šolskega leta. Najpomembnejše delo pa nam ostaja, ko se konča prvih nekaj tednov pouka in se velika pozornost v sredstvih javnega obveščanja in izvajanje velikih akcij konča, nevarnosti, katerim so izpostavljeni učenci, predvsem na nevarnih prehodih, pa ostajajo. Zato prosimo za pomoč starše, druge prostovoljce, društva upokojencev in druge organizacije, ki so pripravljeni sodelovati pri skrbi za čim varne-jše prihode in odhode učencev v šolo. Do sprejema novega zakona o varnosti cest-nega prometa, ki predvideva, da bodo imeli ti prostovoljci ustrezne pripomočke, je vloga spremljevalcev v tem, da zberejo otroke na robu pločnika in presodijo, kdaj je prečkanje ceste najbolj varno. Ne smejo posegati v promet, vendar že s tem, da ob robu ceste ustavijo otroke in zberejo najprimernejši trenutek za prečkanje ceste, pomagajo predvsem mlajšim otrokom, ki těžko ocenijo hitrost vozil in njihovo oddaljenost, kar je zdaj imamo dva meseca počitnic, potem pa bomo s treningi zopet začeli, ampak Ie v telovadnici, zaradi vremenskih razmer. Kakšne so možnosti poškodb? Velike. Jaz sicer še nimam veliko izkušenj s tem, saj sem si Ie enkrat močneje poškodovala koleno. Imam pa prijatelja, ki je ravno toliko star kot jaz, pa si je lani "zbil" vse zobe, tako da ima sedaj umetne. Kje vse tekmuješ in kakšni so tvoji uspehi? Tekmujem v Sloveniji in v tujini. Tekmu-jemo med klubi (v Sloveniji jih je pet). Točke s posameznih tekmovanj med seboj seštevamo in v končnem seštevku dobimo državnega prvaka. Lani sem bila državna prvakinja na dolge proge, letos mi je to uspelo na kratkih progah. Kako na vse to gledajo tvoji starši in prijatelji? Vsi so zelo veseli. Kaj nameravaš v prihodnje? Še dve leti mislim rolati, dokler hodim še v osnovno šolo, potem pa bom še viděla, če me bo še veselilo. Urša Mandeljc Mojca Senica Biti junak v eni minuti ali v eni uri je lažje, kakor prenašati vsakodnevno življenje v tihem junaštvu. (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) predpogoj za varno prečkanje. To je še posebno pomembno v času, ko semafor ne deluje, kar se tudi večkrat pripeti. Prosimo vse, ki ste pripravljeni sodelovati v akciji, pa čeprav samo za krajši čas, da se prijavite v tajništvu šole, kjer boste lahko dobili podrobnejše informacije. Ravnatelj šole: Franc Brečko TABORNIKI TUDI V TRZINU il V Domžalah že vrsto let deluje taborniška enota Rod skalnih taborov. Zato smo se odločili, da to dejavnost nudimo tudi v Trzinu. Rečeno-storjeno._ Lani so se tako pričeli prvi sestanki na OŠ Trzin. Ustanovili smo družino Mravljice. Zanimanje za tabornike je bilo dokaj veliko, mednje pa smo včlanili predvsem mlajše, osnovnošolce od I. do 4. razreda. Dogajalo se je kar precej stvari. Udeleževa-li smo se izletov, tudi v Avstrijo, kjer smo si ogledali svet v malém, se peljali z ladjo po jezeru in si ogledali nastop ptić ujed na gradu. Pred novim letom smo imeli čajanko, ki je bila v znamenju šaljivih iger in obdarovanj. Izpeljali smo letno in zimsko olimpiado, ki sta vsebovali športne aktivnosti. Udeležili smo se mnogo taborniških tekmovanj, na katerih smo dosegli kar dobre rezultate. 22. aprila (dan tabornikov) pa so vsi mladi nadebudni taborniki svečano zaprisegli in postali člani taborniške oganizacije. Na tej svečanosti so přejeli tudi rdeče rutice, katere nosijo medvedki in čebelice. Preden pa se je vse začelo, se je spodobilo zapeti še taborniško himno. Imeli pa smo tudi dva vrhunca, in sicer zimovanje ter letno taborjenje. Na zimovanje smo se odpravili v prijetno kočo na Smrekovcu. Za tište, ki ne veste, je to na Golteh. Na kratko bi povedal, da je bilo to 5 dni vragolij na snegu, ustvarjalnih delav-nic, šaljivih tekmovanj, petja, igranja, itn. Taborjenje ob reki Kolpi - izkušnja, na katero je mnogo nadebudnežev čakalo vse leto. Poleg zabave, kopanja, iger, pa se je kazalo pravo taborniško življenje. Spali smo v šotorih. Imeli smo svojo zastavo, ki smo jo ob zborih dvigali in spuščali. Vsak dan smo imeli taborniške aktivnosti, kot so izleti, streljanje z loki, vožnja s kanuji, orientacija in seveda preživetje v naravi. Malo starejši so si v gozdu postavljali bi-vake. Večeri so potěkali ob taborniškem ognju, okrog katerega se je vedno kaj dogajalo: taborniški krst, taborniške poroke, kulturni večeri. No, tako smo preživeli taborjenje, na katerem smo si nabrali novih moči za uspešno delo tudi v letošnjem letu. Novi sestanki so se že začeli in potekajo ob Petkih na OŠ Trzin. Taborniki so razdeljeni na 5 vodov, ki jih vodijo izkušeni vodniki. Se posebej me veseli, da imamo za izva-janje aktivnosti zelo veliko prostora, katerega nam nudi šola, nekaj pa si ga •zborimo sami v naravi. Trenutno nas je v Trzinu okrog 50 tabornikov, zelo pa bomo V£seli, če se bo opogumil še kakšen mlad nadebudnež in tudi sam okusil nekaj taborniškega življenja. Članek bom končal s taborniškim geslom, na katerega bi se morali ljudje večkrat spomniti: Z NARAVO K BOLJ-ŠEMU ČLOVĚKU! Jurij Anžin - načelnik družine trgovini: Trzin, Kidričeva ul. 12, H: 711 - 499 Mengeška ul. 9, S: 711 - 061 vabi v oktobru Trzince k nakupom po ugodnih cenah: pivo Union svetio 0,51, stekl. 114,00 SIT /kos P —T vino belo 11 Vinag 163,40 SIT /kos vino Briško belo 11 204,90 SIT /kos c vino Muškat Otonel 0,75 1 304,60 SIT /kos i E 1 3 m i sok Pfaner pomaranča 21 50% 275,00 SIT /kos 1 1 ■ .£ 3 i salama domaća "Čadež" 1.851,30 SIT /kg 1 > a i o o 1 napolitanke Manner lešnik 450 g 273,20 SIT /kos o OS? 1 čajno pecivo 400 g Napredek 450,50 SIT /kos It? I čokolada Milka 100 g (vsi okusi) 115,00 SIT /kos 1 §■ t kava mleta Zlati Minas 100 g 119,00 SIT /kos 1 9 c 1 1 N 1 moka T-400 gladka 1 kg 107,00 SIT /kg 1 1 TJ _ 1 testenine polžki Ceres 500 g 101,60 SIT /kos 0= 1 riž Splendor 1 kg 107,00 SIT /kg 111 kumare delikatesne 650 g ETA 254,10 SIT /kos 1 • 1 hrana za pse Darling 1.200g 236,00 SIT /kos 1 1 prášek pralni Ariel 3,6 kg PVC 917,00 SIT /kos 4* Pripravljamo različne narezke po naročilu! V trgovini na Mengeški 9: diskontne cene pijač, olja, sladkorja! Se priporočamo. SD Trzin je ponosno na mlađega in odličnega strelca JERN^A ADLESÍČA (21 let), ki je pred kratkim prestopil iz domžalskega SD. Kakšni so tvoji začetki ? Ker sem precej visok, sem začel s košarko, potem pa so mi zdravniki zaradi poškodbe na peti svetovali, naj s tem športom prene-ham. V šoli sem se nato vključil med střelce. Ali si takoj dosegel dobre rezultate, si talentiran ? V šoli sem streljal med boljšimi, počasi pa sem postajal še vse boljši. Kateri so tvoji prvi uspehi ? Te sem dosegel še s serijsko puško, ko sem bil še pionir. V prvem letniku srednje šole sem začel streljati s standardno puško. Z domžalsko ekipo SD sem postal mladin- ski državni prvak leta 1994. Kateri so tvoji najpomembnejši do- sežki? Osmo mesto na državnem prvenstvu in pa to, da sem bil član mladinske reprezen- tance Slovenije, s katero smo šli na med- narodno tekmo na Slovaško. Kako si přišel v državno reprezen- tanco? Na t. i. kontrolkah , ki potekajo štirikrat letno, me je komisija, ker sem imel dobre rezultate, izbrala za državno reprezentanco. Kakšni so raziogi za prestop v Trzin? Gotovo so ti všeč naše dobre strelke. Ha, ha, ha. V Domžalah smo imeli ekipo, katera je razpadla po odhodu kolega Simona. Zmanjkalo je volje pri ostalih prijateljih. Na tekmovanjih sem sicer dosegel dobre rezultate, ampak ekipno nismo bili uspešni. Poskušal sem še dve leti, potem pa sem se VM1 BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7h DO 19h V SOBOTO OD 8h DO 13h letos odločil. S tekmovanj sem poznal střelce iz Trzina, pa sem vprašal Damjana Klopčiča, če bi me hoteli vzeti v ekipo. Potem sem moral prositi za razrešitev v domžalskem klubu in tako sem s 5. oktobrom uradno střelec SD Trzin. Moral sem si kupiti le opremo, puško pa sem dobil v klubu. Kako potekajo treningi in koliko časa porabiš žanje? Trening imam dva do trikrat na teden po uro in pol. V šoli so me prijatelji vedno spraševali, kako zdržim toliko časa na enem in istem mestu in kako lahko kar naprej delam ene in iste gibe. Za to je potrebna absolutna koncentracija. Na tekmovanjih lahko na primer střelci izgubijo tudi do dva kilograma telesne teže. Nekateri pa padejo skoraj v trans, pozabijo na vse in vidijo samo črno piko, kar se meni še ni zgodilo. Imaš še kakšne druge hobije ? Zelo rad poslušam glasbo, všeč mi niso le hrvaške in podobne popevke. Ti si član naše najboljše ekipe v 2. ligi. Kdo pa sta še tvoja partnerja ? Andreja Mušič in Božo Habjan. Nacrti za prihodnost ? Zase bi rad letos dosegel povprečje vsaj 570 krogov (od možnih 600 krogov). Ekipno pa, da bi iz 2. prestopili v 1. ligo. Kakšne rezultate morate doseči za 1. ligo? Od oktobra do aprila se izvrši v naši ligi 11 tekem med posamičnimi ekipami in potem se najboljša - zmagovalna, uvrsti v višjo ligo. Letos smo odigrali dve tekmi, od katerih smo eno izgubili, kar ni najboljši začetek. Trener in střelec Damjan Klopčič je z Jernejem zelo zadovoljen in pravi, da je trenutno naš najboljši střelec, hkrati pa tudi vzpodbuda za Andrejo in Boža. Zaveda se vseh naporov na tekmovanjih in dodaja, da je za dober ekipni rezultat zelo pomembno aktivno sodelovanje vseh treh članov ekipe. Na tekmi, ki so jo pred kratkim izgubili, je to še posebno prišlo do izraza, saj je zaradi nezadovoljive pripravljenosti enega izmed tekmovalcev izostal uspeh in izničil napore ostalih dveh. Posebna pohvala velja strelcema SD Trzin Urošu Zajcu in Borutu Kumpu, ki sta precej napredovala. Za konec SD Trzin vabi k sodelovanju vse mlade, zainteresirane za streljanje s pištolo, stare od 16 do 18 let, da bi bilo mogoče sestaviti ekipo pištolašev. V VRTCU NE POZNAMO DOLGOČASJA Kar těžko je poročati o vseh zanimivih dogodkih v vsakdanjem življenju našega vrtca, saj vsak dan prinese kaj novega in razburljivega. Pa vendar nekaj dogodkov le izstopa in je prav, da jih vsaj omenimo. V oktobru smo obiskali slaščičarno "Sker-ca" v Trzinu. Zelo prijazno so nas sprejeli in nam pokazali postopek priprave piško-tov, zraven pa so nas tudi pogostili. Tisto dopoldne bo otrokom prav gotovo ostalo v prijetnem spominu. Mali šolarji pa so se odpravili na obisk v trzinsko pekárno, kjer so si ogledali, kako pečejo kruh. Naslednji dan so otroci v vrtcu že znali sami speči kruh. Vzgojiteljice že načrtujemo, kako bodo naši otroci kar najlepše preživeli veseli december. Skupaj z otroki, morda tudi s pomočjo staršev, bomo okrásili naš vrtec. Pripravili bomo miklavževanje ter božično-novoletno zabavo v kulturnem domu v Trzinu. To prireditev bomo organizirali skupaj s Športnim društvom Trzin. V tem mesecu smo v vrtcu Žabica pripravili plavalni tečaj za predšolske otroke, ki bo trajal še v decembru. Otroci se učijo pla-vanja v kranjskem bazenu, skupaj s ŠD Trzin pa smo pripravili tudi telovadbo za otroke od prvega do šestega leta starosti v telovadnici OŠ Trzin. Letos smo si vzgojiteljice kot prednostno nalogo postavile vnesti kar največ gibanja in športa v naš vsakdan. Vanja Pančur SPOMLAP1 ZAČETEK GRADNJE CENTRA TRZINA PIKAPOLONICE SO OBISKALE TEHNIŠKI MUZEJ Saj poznate tišti večni otroški zakaj in kako. Mlade nadebudneže zanima prav vse, zakaj je to tako, zakaj, zakaj. Da bi pomagala odgovoriti na nekaj teh zakajev, se je vzgojiteljica skupine pikapolonic v trzinskem vrtcu Janja Luin Jeverica odločila, da otroke skupaj s starši povabi na ogled tehniškega muzeja Bistra pri Vrhniki. Njena ideja je bila zadetek v polno, saj je zadnjo soboto v oktobru proti Bistri iz Trzina odpeljal poln avtobus otrok in njihovih spremljevalcev, na koncu pa so vsi zatrjevali, da bi na takšne izlete radi še šli. V muzeju, ki je urejen v prostorih staro- davnega samostana, je bilo na ogled toliko zanimivosti, da udeležencev niti ni preveč motilo, da so bili v muzeju tistega dne brez elektrike. "Bomo pa še enkrat prišli, ko bo elektrika! Saj je tu toliko videti, da enkratni obisk ni dovolj!" so vsi zatrjevali, k dobri volji pa je kasneje prispevalo tudi okusno kosilo v restavraciji ob izviru Ljubljanice na Močilniku. Izlet ne bi bil popoln, če ne bi poskrbeli tudi za zabavne igrice in tršici Janji idej zanje ni primanjkovalo. V nekaterih igricah so sodelovali tudi starši in na koncu se ni vedelo, kdo je bolj upehan, otroci ali njihovi očki in mamice. Po zadnjih, še neuradnih podatkih, naj bi meseca marca na območju bodočega centra Trzina, ki ga bodo urejali na zemljištu južno od trzinske osnovne šole, zabmeli gradbeni stroji. Občinski svet občine Domžale je namreč potrdil náčrte in s tem prižgal zeleno luč za urejanje centra. Predstavniki krajevne skupnosti so pred tem s predstavniki Kraškega zidarja, ki bo 'zvajalec del, in občino dosegli sporazum, da bo investitor v lastni organizaciji in z lastnimi sredstvi na območju centra zgradil objekt, ki ga bo brez nadomestila předal v posest KS Trzin. V objektu bo približno 500 m bruto površin, izdelan pa bo do po-daljšane 3. faze, kar pomeni, da bo šio za zaprt objekt z grobo zunanjo ureditvijo in z urejenimi komunálními priključki. Objekt se bo nahajal na severozahodnem robu centra oziroma območja T 3, k ot ga projektanti imenujejo. V bližini tega objekta bo trg, ki naj bi ga krasilo spominsko obeležje, ob njem pa bo, kot načrtujejo, stala tudi višja poslovna stavba. Trzinski predstavniki so tudi dosegli, da bo v sklopu bodočega centra Trzina zgrajen tudi nov vrtec. O tem, kaj bo v posameznih stavbah je zdaj še težko govoriti, saj jih bodo investitorji ponudili trgu. Zatrjujejo pa, da je tudi v njihovem interesu, da upoštevajo zahteve Trzincev in da bi v center pripeljali res tište dejavnosti, ki v center sodijo. Vsak fanatizem, ki podvomi vase, je izgubljen. (Thomas Mann) MAZACÍ SO MED NAMI Med drugo svetovno vojno so ilegalci OF ponoči po stenah pisali gesla proti okupatorjem in drugim sovražnikom in kaže, da se je v Trzinu ta duh še ohranil, le da v izrojeni obliki. Leta pač! Razvoj gre povsod naprej, pri nočnih mazačih pa kaže, da peša. Zdaj jih nihče ne ustreli, še zapreti jih nočejo. Mi-moidoči se samo zgrozijo: "Se eden ubog na duši". Ampak v tem je verjetno le nekaj resnice. Packe na zidovih, ki vse bolj kazijo naš kraj, niso posebno estetske. Njihovi avtorji ne obvladajo slovenščine - kaj šele pravopisa, včasih se trudijo z angleščino ali pa kakim balkanskim, mogoče celo nemškim jezikom, pa jim ne uspeva najbolje. Risati ne znajo, saj nisem videi še niti enega lepo na-čečkanega kroga, povrhu pa tudi niso posebej duhoviti ali pa iz-virni. Ponavljajo že nič ko-likokrat bolje izpisane grafite in se tolažijo da Punck ni mrtev, kažejo, da ne vedo, kaj je pomen napisa Čefur raus, da ne vedo, kaj sploh pomeni tisto, kar pišejo in kracajo. Noćnim mazačem, ki se po- ' dnevi očitno nočejo pokaza- - ti, pa je treba priznati vztra-jnost. Tokrat so popisali vrtec, spravili so se celo na brunarico v gozdu ob trzinskem smučišču, podobe svojih duš pa so pustili tudi na celi vrsti trzinskih ograj, na škarpah, zidovih, transformatorskih j postajah in drugod. Fantje in dekleta, ki to počno, zmotno fPi aansi ti'Jo^/š' r mislijo, da so revolucionarji. So le mazači in žal to precej slabi. Po svetu se je ponekod razvila podkultura grafitov in drugih stenskih slikarij. Vendar gre pri tem za duhovite, izvirne in tudi celo dekorativne slikarije. Trzinski mazači pa se s svojo nemočjo in nez-možnostjo le izživljajo in znašajo nad stvarmi, ki se jim ne morejo postaviti v bran. Če bi bilo v mazačih kaj idej, moči in revolucionarnosti, bi to lahko ko-ristneje izrabili kje drugje in jim mazanje nili ne bi prišlo na misel. Njihovi vrstniki, ki so sposobni, za take neum-nosti nimajo niti časa, niti nočejo pasti tako nizko. Žal je to govorica tistih, ki so na poti neuspeha. COLNU SO VRNILI ŽIVLJENJE IN SIJAJ Se spomnite, kako smo spomladi, ko smo pisali o divjih odlagališčih smeti po Trzinu in njegovi okolici omenili tudi ubog čoln, ki ga je lastnik enostano porinil v goščo na robu trzinskega gozda? Naš članek je spodbudil skupino mladih Trzincev, ki so prav po detektivsko s pomočjo oznak in številk čolna na luški kapitaniji v Kopru ugotovili kdo je lastnik zavrženega čolna. .______ 5.":- * V, loBfe ■ - - ,í ? y. - Foto: Miro Prepričali so ga, da jim ga je odstopil, potem pa so se zavzeto spopadli s propa-dajočo lupino. Čoln so potegnili iz grmovja in ga doma povsem razstavili, potem pa s pravo zaljubljensko pozornostjo in vztra-jnostjo na čolnu obnovili, očistili in popravili vse, tako da je po mesecu dni zasijal, kot bi ga pravkar pripeljali iz tovarne. Izdelali so mu tudi prikolico in ga za začetek opremili z mostorjem s 75 konjskimi močmi. Metod in Milan Marolt, Mare Kajfež in Andrej Nemec niso mogli skriti zadovoljstva, ko so čoln prepeljali na morje in ga spet spustili v ..^^•ai*««.! njegov element. Niso sicer imeli šampanjca, vendar je bil tudi krst s pivom kar soliden, še zdaj pa ne morejo prehvaliti prijetne prve vožnje ob slovenski obali. Fantje si že pridno nabirajo pomorske izkušnje in če bo po sreći, bomo v prihodnjih številkah že lahko poročali 0 pustolovščinah štirih morskih volkov iz Trzina. Huda vest je mutast birič. (slovenski pregovor) Tu našli so poslednji mirni dom, v naročju matere jim je topló. Kako so srečni, da nič več za naše težke boje ne vedo. (Iz pratike Vodnikove družbe) Listopada gredo duše v nebo kakor čebelice iz panjev. (Slov. ljudski rek) Listopad — To je mesec, v katerem pada listje z drevja, kar beseda že sama pove. Toda naš slovenski zapis iz I. 1576 ima ime listagnoij, kar je bilo v XIX. stoletju zamenjano za listopad. To ime najdemo že v starih cerkveno-slovanskih zapisih. Čehi, Poljaki, Slovenci in Ukrajinci uporabljamo to ime še dandanes. Staro slovensko ime listognoj, ki pomeni, da odpadlo listje deževje in vlaga spreminjata v listov gnoj, ni bilo "puristom" po volji. Ko so I. 1843 Kmetijske in rokodelske Novice prinesle natiskano novo ime listopad, se je to ime obdržalo. In naj to lepo ime obvelja tudi za naprej. Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737 785 AKCIJA "JESEN 97" Skuter PIAGGIO TYPHOON in radio ALARM samo 359.700,00 SIT Motorna žaga PARTNER 370 samo 33.600,00 SIT Motorna žaga HUSQVARNA samo 71.064,00 SIT Pretočna črpalka za tekočine samo 10.920,00 SIT Motokultivator UNO 5S samo 199.815,00 SIT Kosilnica na dve nitki HUSQVARNA Mondo samo 29.800,00 SIT Akumolatorski polnilci BOSCH, POKO od 5.608,00 SIT dalje Preizkuševalec kisline akumolatorja samo 671,00 SIT Preizkuševalec tekočine hladilnika samo 671,00 SIT Brisalci za stekla od 1.194,00 SIT dalje Dodatne STOP LUČI od 1.440,00 SIT dalje Motorna kolesa TOMOS APN 6 - ALPINA samo 134.800,00 SIT Sobna kolesa - VIVA DIGITAL od 32.160,00 SIT dalje Agregat za pranje vozil od 31.318,00 SIT dalje WdtěM MA OgHOUSOs olja CASTROL, VALVOLINE, ELF, MOBIL; MAPETROL, PROTO in RSL, antifriz - koncentrat in razredčeni, akomulatorje FIAMM, zimske in letne pnevmatike SAVA, PNEUMANT, dodatna oprema prtljažnik! FAPA; tepihi, sedežne prevleke, spojlerji, volanski obroči - športni, rezervni deli - pločevina, mehanični rezervni deli, žarometi in drug material za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa ROG, ATALA, KASTLE, SKUTERJI PIAGGIO, ročno elektro in navadno orodje in drugo. Plačilo tudi na 1 + 7 čekov ali kreditom brez pologa. Trgovina je odprta vsak dan od 8h do 19h, v soboto od 8h-12h. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI IN KONKURENČNOSTI CEN! TRGOVINA BURNIK NOVICE IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER Glavna planinska sezona je že mimo, ampak mi ne mirujemo. Če nismo dejavni v hribih, se pač več dogaja v dolini. Jesenske počitnice smo s skupino osmošolk izkoristili za priprave na tekmovanje Mladina in gore, ki nas čaka v soboto, 15. 11., v Pod-lehniku. Res je, da je važno sodelovali in ne zmagati, a kljub všemu držite pesti. Ze zadnjič smo omenjali, da na-meravamo v društveni hišici začeti z mladinskimi planinskimi srečanji. Prvo bo potěkalo v ožjem izboru, da se natančneje dogovorimo za program, drugo sredo v naslednjem mesecu pa se že dobimo v širšem krogu na znanem mestu ob 20. uri. In da ne pozabimo. Tudi izlet smo imeli ta mesec. Z otroki s planinskega krožka, smo v nedeljo, 9. II., obiskali Županovo (Táborsko) jamo pri Grosupljem. Bilo je lepo in nazaj grede predvsem deževno, a nam to niti najmanj ni pokvarilo dobre volje. To je na kratko vse. Do prihodnjič, ko se oglasimo z vtisi s tekmovanja, pa lep planinski pozdrav! Planinski krožek na OŠ Trzin poteka »sako sredo od 16.00 do 17.00 -vabljenl vsi, ki bi si radi pridobili gorniško znanje in se imeli » gorskem svetu lepo. BLIZA SE 15. ROJSTNI DAN PD ONGER TRZIN V PD Onger Trzin že razmišljajo o bližnjem jubileju društva. Februarja bo namreč minilo 15 let, odkar smo Trzinci dobili svoje planinsko društvo. Člani bi radi jubilej proslavili kar se da dostojno, idej je kar nekaj, izvajalce pa bo treba izbirati. Da o denarju ne govorimo. Najbolj zagrizeni člani načrtujejo, da bodo jubilej počastili z obiskom gora na Novi Zelandiji. Predsednik PD je bil letos že tam. DO IVI Z ALE Audi AVTO SERVIS DOMŽALE Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061 716 185 ( BAHNE8) CISTOCfl čišćenje, vzdrževanje In varovanje objektov Lobodova 18,1236 Trzin NAREDITE Ml TO PRODAJALNO SPET ZELENO! To je izjavil glavni lastnik ranjkega kioska za sadje in zelenjavo ob Mlakarjevi ulici, ko je videi v kakšnem stanju je kiosk preživel spore o lastništvu in uporabnosti proda-jalne ter ostrostrelske vaje smrkastih metalčev kamenja. Kiosk, ki je včasih koristno služil trzinskim gospodinjam im jim veselo praznil denarnice, kasneje pa se je spreme-nil v eno najbolj motečih trzinskih znamenitosti, bo kmalu, verjetno že ob koncu pomladi, v Trzin začel privabljati trume obisko-valcev, še zlasti pa botanikov. Iz strogo zaupnih virov smo namreč izvedeli, da ga namerava lastnik spremeniti v botanični plevelnim vrt z najbolj nezaželenimi vrstami plevela. Ideja je genialna in osvežilna, saj povsod drugje razkazujejo že stokrát viđeno cvetje, tako bujnega plevela pa ne najdeš na vsakem koraku. Prav bi bilo, da bi svoj delež primaknila tudi KS, in iz daljnih krajev priskrbela še kakšen eksotičen plevel. Vsi bodo s solzami v očeh zaploskali. FRANCI KUNŠIČ JE DOBIL NAŠO NAGRADO V prejšnji številki Odseva smo vam postavili nagradno vprašanje, ali veste, koliko gostinskih Iokalov je v Trzinu. Odziv ni bil posebno velik, med tistimi, ki so se oju-načili in poskusili prešteti vse lokale (ne pa vseh tudi obiskati), je pravilno povedal, da je teh Iokalov 21, Ie Franci Kunšič iz novega delà naselja. Člani uredništva smo mu iskreno čestitali in mu izro-čili lično lon-čenko mede-nega žganja Kanilo, ki ga je v nagradni sklad prispe-valo podjetje Bahne iz Trzina. Nagrajenec je ob prejemu nagrade ocenil, da je bilo naše nagradno vprašanje težko, komplicirano. Povedal pa je: "V Trzinu je 21 gostinskih Iokalov. To še ne pomeni, da vse ludi poznam. To sem bolj uganil. Iskreno se zahvaljujem za nagrado. Prepričan sem, da je medeno žganje prav tako dobro, kot je lepa steklenica. Upam, da se bo v času božičnih in novoletnih praznikov točilo tudi v trzinskih go-stilnah, kar pa ne bi smelo veljati za šoferje." Ob tem naj povemo še zanimivost: na lončenki Kanila je upodobljen veliki pečat mesta Kamnik iz sredine 15. stoletja. V sredini je sv. Marjeta (od 19. stol. naprej Veronika). Pečat se je izgubil med 2. svetovno vojno, na lončenki pa je kopija odtisa, ki ga hranijo v muzeju v Ljubljani. Nova in rabljena vozila po ugodnih cenah! Tudi na kredit ! 061/715 - 771 S & Fax.: 061/ 714 - 821 A/OVO A/OVO NOVO A/OVO NOW A/OVO A/OVO A/OVO A/OVO A/OVO WOVO A/OVO A/OVO A/0 NAREDITE NEKAJ ZASE! OBIŠČITE NAŠ KOZMETIČNI SALON, KJER VAM NUDIMO VRHUNSKO NEGO KOŽE OBRAZA IN TELESA! KOZMETIČNI SALON IN DROGERUA V INDUSTRIJSKI GONI V TRZINU -__POSLOVNA STAVBA PIRAMIDA 001/188-1MO, BMnlea 14. TRZM Da bi bili postopki za nego obraza in telesa kar najbolj uspešni, je potrebno v prvi vrsti doseči sprostitev. Prav zato pred vsako nego obraza in telesa pričnemo s sproščujočo masažo in digitopresuro. Pri tem moramo doseči čim boljši pretok energije, da bo koža pripravljena do popol-nosti sprejeti vse postopke pri negi obraza in telesa. Med delom reakcija na koži opozarja na morebitno nepravilno delovanje ustrezajočega organa. Ta opažanja nam pomagajo pri samem postopku in pri izbiri izdelkov za domačo uporabo. Naslednji postopek je čišćenje obraza -površinsko in globinsko. Poseben poudarek je na negi aknaste kože - globinsko čišćenje in po potrebi napotitev k dermatologu. Učinek pa je viđen po približno petih ne-gah, seveda ob upoštevanju navodil, glede na podaljšanje nege in prehrane doma. Po čišćenju obraza vam nudimo ustrezno masko (izdelki Decleor, Matis). Med njimi pa so: # AROMAPLASM - maska oskrbuje tkivo s potřebními vitamini in proteini ter pospešuje proces zdravljenja. Na obraz nanašamo 10096 naravno kata-plazmo, ki vsebuje: - laneno seme (pospešuje celjenje, deluje antiseptično, pospešuje krvni obtok), - pšenične kalčke (pospešujejo čelično obnovo), - mandljev zdrob (pomirja kožo, daje ji prožnost, napetost), - sezamovo in lešnikovo seme (preprečuje dehidracijo). # ANTI AGE MASKA - maska na bazi morskih alg ima trojen učinek: remineral-izira tkivo, vlaži in napne kožo (lifting). » OBLIKUJEMO VAM OBRVI ter vam jih na vašo željo tudi pobarvamo, barvamo tudi trepalnice. NUDIMO VAM: - DEPILACIJO - odstranjevanje dlačic po telesu z naravnimi smolami - učinkovitost od 3 do 4 tedne. - EPILACIJO - trajno odstranjevanje dlak po obrazu z električno iglico. PEDIKÚRA: Ob številnih negovalnih pro-gramih pa ne zanemarjamo storitve, ki je še posebnega pomena, saj ima vsak peti Slovenec težave z vraščenimi in otrdelimi nohti, žulji, otiščanci in trdo kožo. Pedikerstvo je humano delo, poteka vzporedno s preventivno medicino, ki preprečuje tudi resna obolenja. Stopalom posvečamo vse premalo pozornosti kljub temu, da so za člověka, predvsem za delovne ljudi, najvažne-jši del telesa in je treba zato z njimi ravnati temu primerno. Pri nas strokovno poskrbimo za vse te vaše težave in vas rešimo teh neprijetnosti. TELO: SCULPTURAL - to je maska za telo - postopek za učvrstitev in preoblikovanje določenih predelov (priporoča se 10 tretmajev 2 do 3 krat tedensko. Postopek omogoča popolno nego za: učvrstitev, tonus, preprečevanje in nego strij po porodu, nego pri hujšanju. ICE - COLD SLIMING: ODPRAVLJANJE CELULITA (DO 6 CM V OBSEGU NOG IN PASU) NEGA ROK - MANIKÚRA: čišćenje, tonifi-ciranje, piling, tonificiranje efleraž in digito-presura, topla maska, ponovno tonificiranje in nato vtiranje kreme. NAREDIMO VAM DNEVNI IN VEČERNÍ MAKE UP IN VAM NUDIMO TUDI IZOBRAŽEVANJE V TEM. CENE STORITEV: NEGA OBRAZA: 4.000,00 MAKE UP: 2.000,00 DEPILACIJA: 2.000,00 BARVANJE IN OBLIKO- 1.000,00 VANJE OBRVI: PEDIKÚRA: 2.500,00 MANIKÚRA: 2.000,00 IZKORISTITE UGODNE CENE (do 31.12.1997) IN NAS OBIŠČITE. tel.: 061-16-21-800, Blatnica I, TRZIN - PIRAMIDA. Ljudje smo predolgo živeli drug ob drugem. Danes smo do-umeli, da moramo živeti drug z drugim. Naučiti se moramo, da bi jutri živeli drug za drugega. (Raoul Follereau) Najvišji stolpi se začenjajo pri podnožju. (Thomas Alva Edison) Trije "preveč" in trije "premalo" pogubijo člověka: preveč govoriti pa premalo vedeti; preveč zapravljati pa premalo imeti; preveč dobro o sebi misliti pa premalo dober biti. (španski pregovor) Tudi moledovanje šolarjev ni omehčalo odločne učiteljice. Rušilni stampedo učencevje naietel na nep-rehodno oviro iz gumijevk, pod nosom pa se lahko šolarji obrišejo tudi za končití izlet. Umetniški vodja, ekonom in dirigent Franci Koprivšek: "Največjo krivdo pripisujem neuspelim turnejam in 'fušanju' na razvezah. Upam, da bodo fantje pekli dobre marone. DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI Naši flharmoniki so živi dokaz, da pregovor 'za malo denarja malo muzike" v resnici drži - Pod Odsevovim drobnogle dom so se tokrat znasli prostozidarji - Je nasilne šolarje doleteia zaslužena kažen ? - Domaíin * s. p. Letkar postaja vodilni mrežar doma in v tujini ŽALOSTĚN KONEC ZGODBE O USPEHU "Se včeraj med vodilnimi, danes pozabjjeni! Glasba je bila vse kar so imeli!"-to sla Ie dva izmed bombastičnih naslovov svetovnih tiskanih medijev ob novici da so trzinski filharmoniki tik pred razpadom. Na tiskovni konferenci nam je njihov umetniški vodja, dirigent in ekonom Franci Koprivšek zadevo opisal takole: "Skupaj igramo že enajst let, doživeli smo veliko slabega in Iepega, v zadnjem času pa so se težave pričele kopičiti: neprihajanje na vaje, nekateri fantje "fušajo" z nastopanji na porokah krstih in razvezah, bistvo vsega pa so finančně težave - zelo slab obisk na turnejah v Torontu, Pančevu in Ajdovščini, pa tudi prodaja nove zgoščenke "S tabo mi živeti ni" je porazna. Skratka, ni denarja!" Glasbeniki se bodo morali pač znajti kakor pač vejo in znajo, petim pa je njihov sindikat že ponudil delo kostanjepekov na vpadnicah štajerske magistralne ceste. i i i i i i i i i i i i NOBENEGA DVOMA NI VEČ - PROSTOZIDARJI OBSTAJAJO Je njihovo tajno delovanje razkrito? Morda, kajti našemu sodelavcu (naj zaradi lastne varnosti ostane neimenovan) se je posrećilo infiltrirati med njihove vrste in ovekovečiti ritual svečanega maltiranja. Prihodnji mesec: vse o skrivnostnih žrtvovanjih, daritvah in • pravilniku njihovega de-I lovanja. Privrženci te skrivnos-tne združbe s straho-spoštovanjem opazu-jejo Mojstra med obredom. Nekateri akterji so v stanju transa. šit --------------: KONTROLKA IZBILA SODU DNO Ko so v petek ob 8.45 učenci 6. a izvedeli, da jih čaka nekakšna kontrolka iz biologije, so se zdrznili... Najprej so poskusili z moledovanjem omehčati svojo učiteljico, ker pa se ta ni dala pre-govoriti, so ubrali drugo pot, Začeli so tarnati, jadikovati, metati predmete na kateder ter se n'a koncu verbalno, nato pa tudi fizično lotili "neuvidevne" tovarišice. Pri tem uničevalnem pohodu so se jim pridružili še tretje in sedmošolci, za seboj pa so puščali razbito vse in vsakogar. "Solstvo Ijudem, usmerjeno izobraževanje - go home ter zemlarca, Zemlja je ravna!" so kričali med pouličním divjanjem, medtem pa so obděláni in pretepeni delavci šole uspeli obvestiti za to pristojne organe o neljubem dogodku, ki so svojo nalogo vzeli zares in že v večernih urah sta bila v Trzinu zopet vzpostavljena red in mir. Posebna komisija bo skušala analizirati dogodke in ugotoviti delež krivde posameznikov, vsi udeleženi šolarji pa so dobili ukor in prepoved udeležbe na valeti, odpadel pa je tudi končni izlet v Postojnsko jamo. UredniŠki odbor v ilegali: Inhant, Stempihar, Trampuž, BOSOVNIK, Žioga* Predstavnik za javnost g. Ned Work ne skriva zadovoljstva: "Pogoji za pridobltev standarda JUS 2400 so zelo zahtevo), toda nil to zmorerao! Menager: Čiřil Trg - Metod Prevajalec: Mare Bo« Nekaj fotografij: Emen Thaler Mrežarstvo s. p. Let kar - njihov največjl odjemalec je mreža za Metelkovo bolečíne v vratu, glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje v rokah..? občutek bolečin pri srcu, v želodcu, pljučih..? bolečine v križu, nogah in mravljinčenje..? FIZIO CENTER TRZIN BREZ BOLEČIN NAD BOLEČINE! M FIZIO CENTER TRZIN to/. 162 18 37 11. 0. C Trzin • Hladovec 10 ___, PREGLED PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU MANUALNE MEDICINE Brez boUlin nad boUline: SSS Vodja terapevtske skupine v Fizio Centru Trzin je ruski zdravnik dr. Vladimir Borissov, specialist manualne medicine in akupunkture. Úspěšnost pri zdravljenju MREŽARSTVO S. P. LETKAR PRAZNUJE 30. LETNICO OBSTOJA Kot je izjavil njihov predstavnik za javnost g. Ned Work, s svojo proizvodnjo pokrivajo skoraj 40% svetovnih potreb po mrežah in spremljajočih storitvah. "Ponosni smo na naše mreže, kajti brez njih ne bi uspele takšne delovne organizacije in združbe kot so: Mrežni marketing, očesne mrežnice, TV mreža, kabelsko omrežje, tiho-tapske in servisne mreže ter nenazadnje tudi Mreža za îVjr'%. . i" t'ffîê* Metelkovo. Trenutno . .iVi f ' i'i'idišii* imamo 11 zaposlenih, naše storitve pa so konkurenčně ter ekološko neoporečne in izpolnjujejo pogoje standarda JUS 2400, v decembru pa nudimo tudi 10% popust za gotovinski nakup," je bil zgovoren g. Ned Work. ŽELITE POSTATI IN OSTATI VSELEJ GIBČNI IN ZDRAVI? Pregledi in zdravljenje so neboleči in pri-jetni. Že po nekaj obiskih se boste počutili mnogo bolje. K nam hodijo tudi športniki in poslovneži. Vsi pacienti, ki se pri nas zdravijo zaradi težav s hrbtenico, lahko BREZPLAČNO preizkusijo terapevtsko masažo. Manualna medicina je tudi v Sloveniji vse bolj iskana oblika zdravljenja različnih težav s hrbtenico in gibali. Učinkovito in brez bolečin zdravi vzroke težav in ne le simptomov. Pri manualnem zdravljenju so ključnega pomena izurjene terapevtove roke. zagotavlja kombinacija različnih tehnik in metod manualne medicine, ki so vse za bolnika neboleče in nenevarne. Pri svojem delu uporablja dr. Borissiv mehko mišično - energetsko tehniko, miofascialno sproščanje in kranio.sakralno zdravljenje. Najboljše rezultate daje kombinirano zdravljenje s fizioterapijo. Z manualno medicino lahko odpravite sledeče težave: GLAVOBOLE, VRTOGLAVICO, BOLEČINE V VRATU, RAMENIH IN ROKAH, BOLEČINE PRI SRCU, VOIHU ALI IZDIHU, BOLEČINE V KRIŽU, MRAVLJINČENJE V ROKAH IN NOGAH ... [ I.O.C.Trzin,HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/162 1837 OCALA ZA VSE PRILIKE OPTIKA Zaradi zmanjševanja ozonskega ovoja okoli Zemlje naš vid vse bolj ogroža premočna svetloba, zato ni čudno, da se vse več ljudi odloča za zaščito svojih oči pred premočn-imi sončnimi žarki s sončnimi očali. Za-ščitna sončna očala pridejo še kako prav voznikom, pa tudi vsem, ki se dosti gibljejo na prostém. Očala pa v zadnjem času postajajo tudi vse bolj nepogrešljiv modni dodatek. Petičneži si zdaj omislijo že cele kolekcije očal, praktično za vsako priložnost ali obleko druge. Izbirajo lahko v res pestři ponudbi oblik očal in njihovih okvirjev ter med najra-zličnejšimi barvami in odtenki stekel. Tudi v Domžalah in Mengšu nad izborom očal ne moremo biti nezadovoljni. To velja še zlasti za tište, ki se odločijo za nakup očal v prodajalnah Optika Martine Škofic. Prav tako kot velja, da obleka naredi člověka, velja tudi, da očala narede člověka. Ne bi verjeli, kako lahko pravilno izbrana očala prispevajo k podobi člověka! Lahko vas narede bolj resne, pametne, bolj vesele in razposajene, celo zasanjane ali pa ure-jene...Lahko poudarijo vaš okus ali pa vas naredijo mladostne in nagajive. Ljudje, še zlasti dekleta in otroci, ki so zaradi slabšega vida prisiljeni nositi očala, so pogosto žalostni in se počutijo omejene, vendar to ne bi smel biti razlog za malo-dušje. Očala nosi ogromno ljudi in to ne le tisti s slabším vidom! Precej ljudi je spoznalo, da z očali lahko tudi spremenijo svoj videz, nenazadnje pa si z njimi lahko zašči-tijo tudi oči. Še pred leti so bili tisti z zelo slabim vidom prisiljeni nositi očala, katerih leče so spominjale na dno steklenice za pivo, zdaj pa so leče z dioptrijo, tudi tište z največjo, že prav elegantne in se le malo razlikujejo od običajnih očal. Za večino ljudi, ki se z očali nikakor ne morejo sprijazniti, pa so na voljo tudi kontaktne leče, ki lahko rešijo še tako zagrenjene. Gre pravzaprav za družinsko podjetje Škofičevih, ki ima na tem področju na našem območju najdaljšo tradicijo. Že pred četrt stoletja, leta 1975, je Martina odprla svojo prvo prodajalno očal v Kamniku, leta 80 pa so sedež podjetja preselili v Domžale, na Ljubljansko 87. Petnajst let zatem, maja 1995, so lokal Optika odprli še v Mengšu, na Slovenski 24, v kratkem pa bodo, nedaleč od sedanjega lokala v Domžalah, v novem kompleksu v bližini gostilne Keber, odprli še novo očesno ordinacijo. Vse to priča o kakovosti ponudbe in uslug v podjetju Optika Škofic. Stránkám lahko ponudijo res bogat izbor očal z najrazlične-jšimi stekli in okvirji, najpomembnejše pa je, da imajo posluh za vsakega posameznega kupca. Svojim stránkám se posvetijo v celoti in jim kar se da strokovno in prijazno svetu-jejo ter pomagajo pri izbiri. Poleg očal v prodajalnah Optika Martine Škofic stránkám nudijo tudi pribor za shran-jevanje in čišćenje očal, tam pa je mogoče dobiti tudi kontaktne leče, seveda pa tudi pribor za njihovo shranjevanje in čiščenje. Ugotavl-jajo, da se vse več ljudi zaveda pomena zaščite oči pred premoćno sončno svetlobo, saj se vse več strank odloča za zaščitna sončna očala. Vedno večje pa je tudi povpraševanje po zaščitnih očalah za delo pred računalniškimi ekrani in drugimi monitorji. Ko člověk opazuje stranke, ki se Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel.: 714 - 006 Delovni čas: vsak dan 8.00-12.00 in 16.00- 18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš Tel.: 738 - 980 vrstijo v Optiki Školic, šele spozna, kako očala lahko pomagajo ljudem, jih ščitijo in celo polepšajo. Očala postajajo vse bolj nepogrešljivi spremljevalci našega življenja! BOGMORJA NEPTUN nikov so bili preoblečeni v vojake, viteze, rablje, menihe in pirate, prvošolčki pa v sužnje, ki so na okrašenih nosilih nosili boga Neptuna. Vloga boga Neptuna je letos pripadala najboljšemu četrtošolcu srednje pomorske šole Ediju Fetahu iz Trzina. Septembra je bil v Portorožu jubilejní 50 Neptunov krst prvošolcev Srednje pomorske šole v Piranu. Dijaki starejših let- Nasvidenje 15. decembra! ERAR MONTAŽA IN SERVIS VSEH VRST OGREVALNIH NAPRAV centralna kurjava, plinske instalacije, solarno ogrevanje, vodovodne instalacije DRAGO CERAR i.p. Zupančičeva 11, 1236 Trzin Tel.: 061/713-037 Mobitel: 0609/628-451 0609/648-389 sadje zelen java "PRI MARTINEZ" vab,. PESTRA P0NUD8A VSEH VRST SAD JA IN ZELENJAVE, 0SVE2ILNIH PU AC IN DRUGIH PRIBOUSKOV DNEVNO SVEZE SEZONSKO SADJE IN ZELEN JAVA, vsak dan od 8.30 do 19.00. pri martinez, trzin, mlakarjeva 7 TEL.: 061/ 716-734 HTV SERVIS GORENCs.p. Ljubljanska 44, Trzin telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, ■ PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike BAHNE') CENTER ZA TUJEJE^KE DUDE d.o.or « tečaji tujit • seminarji1 • prevajanjeMîTKi • lektoriranja^ ■ /. , Slamnikarska 1, 1230 DOMŽALE Tel./fax: 061/716 913 AVTOSERVIS ttltEGORC «1.0.1». prodaja, montaža in servis avtomobilskih gum. optíčna nastavitev podvozij za osebna in tovorna vozila in avtopralnica. FRANC GREG0RC, S.p. Steletova 2,1234 Mengeš tel.: (061) 737-289, fax: (061) 737-141. SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da posKusite naše slaáčice. Izdelujemo vse vrste tort, potíce in drobno pecivo. Stalno so na zalogi tudi torte za diabetlKe. Imamo velik, izbor otroških tort, tudi popularnoga Huga in punčko Barbi. Odprto imamo vsak. dan, tudi ob nedeyah In praznikjh od 7.00 do 22.00. HE POZABITE, PRI OGRU BOSTE VEDNO DOBRODOŠLI! Trzin, Mengeška cesta'26, tel.: 715 699. STROJNO KUUCAVNICARSTVO vlečne. kljuke (EURO), kovin»ki zaížitni loki za terenska vozila, i vitli WARN, prodaja in montaža avtoradijev in alarmnih naprav. TOMAŽ KOGOVŠEK Ul. pod gozdom 37 1236 TRZIN Delovni čas: 7-15 Tel.: (061 ) 722-367 Fax.: (061 ) 722-367