46. štev.
V Ljubljani, četrtek 20. februvarja 1919.
Današnja številka obsega 6 strani.
Velja v Ljuhlj&iii:
'*•*-« leto	.	K	56.-.
?JOl leta .	.	n	28-—
lete .	.	.	„	34--
*a raesec.	.	.	„	5 —
Velja »o i>ošti 1..
'® Mio leto naprej	K601-
'tR Pol leta „	„ 30-
s* 6«trt leta *	„15*-
Xt» «1 mesec ,	» 5*
50
K a pisincnenaročbebres pošJHatve denarja se ae aititt.no azšrat.
Naročniki naj pošljejo
' .' naročnino &MF" po nakaznici, " is®
Oglasi se računajo po porabljenem prostora in sicer J mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je no Starem trgu štev. S9. Upravnistvo je a a Marijinem »rgn štev. 8. — Telefon štev. 360.
Izhaja vsak . dan zjutraj.
Posamezna številka velja SO vinarjev.
Vprašan jem glede Inseratov I. dr. Se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi stsaj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovenski »separatizem" in Hrvatje.
. Na Hrvatskem smatrajo gotovi Politični krogi Slovence kratkomalo za največje separatiste med Jugoslovani. Tako piše n. pr. „Riječ SHS" sledeče: »Kako oni u Ljubljani zamišljaju na-W državu, teško je uopče razabrati. Cini se, da je se sjete samo kad su o nevolji. Takvu državu doduše ni u Ljubljani ne bi smatrali za nuždno zlo,
na žalost, takva država nijemoguča." Kakor bi mi potrebovali Jugoslavijo samo radi, želodcev! Sicer pa „Riječ SHS“ nefiote govori o separatizmu s |v°je strani, ko izraža možnost, da ^ovence lahko doleti kaka nesreča. Mislimo, da je vsaka eventuelna neteča Slovencev, obenem nesreča celokupnega jugoslovanskega naroda. Navsezadnje pa je treba dobro ločiti med Slovenci in »separatizmom".
Kakšen je slovenski separatizem, dokazuje tudi to, da je Hrvat pokojni Mandič zastopal leta in leta čisto slovenski okraj v dunajskem državnem zboru in istrskem deželnem zboru. V l^tri, kjer smo imeli že dosedaj neposredne stike s Hrvati, nismo mi nikdar delali razlike med Hrvati in Slovenci. Smatrali smo se vedno za pripadnike istega naroda z dvema imenoma. V Istri so kraji, kjer ljudstvo, umeje se da pod uplivom sistematičnega italijan’ hujskanja, sploh ni hotelo ničesar čuti o Hrvatih, pač pa so ljudje zatrjevali: Mi smo Slovenci, dasi so govorili istrsko-hrvatsko narečje. Toda mi Slovenci tega razpoloženja ljudstva nismo nikdar izrabljali v svoje separatistične namene, pač pa je naša inteligenca tudi v takih krajih delovala pod egido hrvatstva. A kako plačilo smo dobili za to? Da so nas Hrvatje o vsaki priliki prezirali in žalili. Našli so se celo posamezni hrvatski učitelji, ki so ljudskošolsko mladino v šoli hujskali proti Slovencem. Mi smo vse to potrpeli na ljubo miru, dokazovali dalje v dejanju, kako razumemo hvatsko-slovensko vzajemnost in zato dalje dobivali od Hrvatov v plačilo prezir >n psovke. Saj je n. pr. — da nave-
demo le en izgled — dr. Cervar, ki je sedaj — Bogu bodi potoženo — kot „veščak“ na mirovni konferenci v Parizu, šel s svojim hrvatskim eks-kluzivizmom tako daleč, da v Opatiji ni hotel razumeti slovenskega, pač pa je s Slovenci govoril nemški, češ, Opatija je hrvatska zemlja. In zato, ker je Opatija hrvatska zemlja, se sme tam pač govoriti nemški, a ne — slovenski! Tako izgleda narodno edinstvo po pojmovanju iz-vestnih Hrvatov! Res je, dr. Červar je politik svoje vrste, ki ga noben pameten človek ne smatra resnim. Toda vzlic temu dr. Cervar s svojimi nazori ni osamljen. Slovenec skoro ne more priti v hrvatsko družbo, da ne bi ga žalili. Posebno pesmico o tem bi vedeli povedati tudi naši dijaki na zagrebškem vseučilišču, ker smatrajo hrvatski dijaki svoje slovenske tovariše za nekake pritepence in jim dajo o vsaki priliki občutiti svoj prezir. Hočejo nas na vsak način prisiliti, da se moramo odpovedati svojemu književnemu jeziku. To je naš greh, naš separatizem. V kavarniški družbi moramo vsak hip slišati očitanje in pouk: Kaj treba, da imate Slovenci svoj književni jezik? Opustite ga in sprejmite hrvaški književni jezik. V časopisju pa se pojavljajo zbadavanja o slovenskem separatizmu ... ki končno ni drugo nego bolj previdno zavita varijacija onega prvega očitanja. Ali je pa to sploh mogoče izvršiti kar čez noč? Saj smo Slovenci že poprej, ko so se nam še stavljale vse mogoče ovire, delali na zbližanje našega književnega narečja srbohrvatskemu. Sedaj bomo mogli to vršiti tem lažje, ker skupna država tega zbliževanja ne bo več ovirala, ampak nasprotno, pospeševala. Pri tem pa bi nam morali iti seveda nasproti tudi Srbi in Hrvati, tako, da se nekega dne srečamo na sredi’ pota. Razvoj bi mogel to prinesti, a potom nasilja se take stvari ne dajo izvršiti.
Slovenci ne mislimo na to, da bi bili političen narod. Politično hočemo biti samo Jugoslovani. Toda slovenska kultura — pa najsi je še tako skromna — je danes fakt, ki bi ga morali
upoštevati predvsem naši ljudje ono-stran Sotle. Ta slovenska kultura nam je toliko dražja, ker se je rodila v resnici v bolečinah in v težkih bojih z nemško-avstrijskimi nasilniki. Ravno tej svoji lastni kulturi in lastnemu književnemu jeziku se imamo zahvaliti, da stoji slovensko ljudstvo danes kulturno višje, nego ono velikih in mogočnih sosednih, gospodujočih narodov. Na Primorskem je n. pr. med Slovenci, ki tvorijo po veliki večini kmetsko prebivalslvo, mnogo manj analfabetov, nego med Italijani, ki tvorijo skoro izključno mestno prebivalstvo. Vzlic temu, da je bila Hrvatska v vprašanjih šolstva že pol stoletja popolnoma avtonomna, dočiin smo se morali mi tepsti za vsako ljudsko šolo, je med Hrvati trikrat več analfabetov, nego med Slovenci. Morda smatrajo Hrvati tudi to za slovenski separatizem? Verjetno je. Toda razlika med nami in Hrvati je pač ta, da smo mi v preteklosti delali, a Hrvatje — frazirali.
Tako je bilo v preteklosti, ko smo bili sužnji in tako je danes, ko smo svobodni. Hrvatje kriče, da jim centralna vlada krati njih avtonomijo, a kriče na Slovence, da so separatisti. To prikrajševanje hrvatske avtonomije pa je dosedaj obstojalo v tem, da so Hrvatje po stari navadi držali križem roke ter čakali, da jim bodo letela pečena piščeta v usta, dočim je slovenski separatizem obstojal v tem, da so naši poverjeniki pač delali. Poverjenik za socijalno skrbstvo g. Prepeluh piše v tem oziru: »Zadnjič smo pri centralni vladi v Belgradu vprašali, kako naj uredimo n. pr. vpiašanje invalidov, da bo pozneje enotno. Minister nam je dejal: »Storite kar morete najboljšega, mi danes tega še ne vemo. Saj ste pametni ljudje, bolje bo, da storite vsaj nekaj, kakor pa nič-. Nadalje smo vprašali, kako je urediti razne panoge socijalnega zavarovanja, kakor n. pr. pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, nezgodno zavarovanje železničarjev, nezgodno zavarovanje rudarjev itd. Odgovorilo se nam je, da so to več ali manj stvari, ki jih moramo rešiti sami".
Kakor v teh, tako je tudi v drugih
vprašanjih. Mi delamo sami, ker razmere še niso toliko urejene, da bi se moglo vladati centralno, medtem pa Hrvatje kriče, da se jim krši avtonomija in kriče na Slovence, da so separatisti.
Mi pa bi samo želeli, da bi med nami Jugoslovani bili sami taki separatisti, kakor smo mi Slovenci, da bi bili oni tako globoko uverjeni, kakor mi, da je bodočnost nas vseh: Srbov, Hrvatov in Slovencev le v močni in edinstveni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kočevska samoodločba" in še marsikaj.
So nekateri ljudje, ki vzvišenega Wilsonovega nauka o samoodločbi narodov nočejo ali ne morejo prav razumeti; med te spadajo seveda razni avstro-ogrski aristokrati in tudi naši Kočevci ali »Kočevarji" (kakor se sami imenujejo po nemškem „Gotscheer“). Z vso resnostjo hočejo imeti svojo avtonomijo in (menda pokrit? Koridor do Trsta in do Dunaja, da se jim pomaranče in sladkarije ne bi zmočile! — Čudimo se, da se dobe med Slovenci ljudje, ki pripisujejo pritožbam (!) „Gotscheer Bote“ sploh kakšno važnost in ki žele, naj bi se jezikovne določbe za Kočevski otočič »omilile" — v isti sapi pa poročajo o nesramnostih in izzivanju kočevskih »deutsch-la.ndarjev"!
Temu nasproti je treba vendar enkrat za vselej pribiti:
1.) da kočevsko narečje nikakor ni identično z nemščino;
2.) da Kočevci sami, ko še ni bilo toliko nemških šol, zlasti po deželi ne, po veliki večini sploh niso znali književne nemščine, pač pa jako dobro slovenski in svoje kočevsko narečje. Tako je bilo, kakor pravijo stari ljudje, še pred 60 — 70 leti, in še pozneje;
3.) da Kočevski otočič nikakor ni narodno enotno ozemlje;
VLADIMIR LEVSTIK.	27.	nadaljevanje.	|
Višnjeva repatica.
Inštruiral je tudi pri Smučiklasovih, ki so dajali večerjo in trideset kron. Gvidon in Silva sta opazila zadnja dva dni, da prihaja raztresen in nasajen. Z nejevoljo je sledil predmetu in popravljal žadirčneje nego doslej; včasih je izgubil nit, podprl glavo ter m°lčal po cele minute; lena učenca sta se drezala ® komolci, skrivala za mizo in mu kazala jezik, zadaje se s tem, da ju ne vidi. Rovan je sovražil *naduto smrkljo«, ki se je štela že napol za damo 'u koketirala, čeprav je še dišala po plenicah; toda v ^učiklas je ukazal skupne lekcije, češ da se več naučita, V resnici je menda sodil inštruktorja po ®ebi ter gonil h Gvidonovim uram Silvo, da ne bi anta kvartala, in k njenim Gvidona, da bi ostal Rovan v mejah učnega načrta .. . Silva je zavijala ?či, zverala se na stolu, vlekla rokave čez komolce m prekriževala noge tako umetno, da se je videlo noter tja pod hlačne čipke ; videč, da je učitelj slep za te zelene čare, ga je začela ignorirati in molčati na vsa vprašanja. Brat je zehal ter dajal nemogoče odgovore; v sobi je dišalo po ostrem parfumu gospodične Nine in po izhlapinah sitih ljudi; večerno solnce je umiralo na osladnih tirolskih lovcih, ki so krasili steno. Rovana je dušilo v grlu.
»Neznosen kmet!« je mislila Silva, sekijaje si ustnico z zobmi, »Kaj mu roji po glavi?« Škodoželjno je začela ugibati, ali ni mogoče zaljubljen v
Nino, ki je katerikrat posedela ž njimi. Tako rada bi ga bila videla na kolenih : obožujem vas, prelepa Silva, brez vas ne morem živeti ! Pustila bi mu, da jo poljubi, nato pa bi se smejala bedaku v obraz, kakor je videla v kinu . . .
Pa tudi Rovanu se je zdelo, da nastopajo v hiši njegovega dobrotnika važne izpremembe. Izza vrat v sosednjo sobo, katerih Gvidon ni bil zaprl, je slišal odlomke Smučiklasovega razgovora z ženo, ki so se vrtili o velikih nakupih.
»Nov lestenec sem naročila in nove kozarce; v salon pride bronasta vaza, v obednico srebrn nastavek,« je hitela gospa Tončka. »Namizno perilo bo menda še dobro — kaj praviš, papaček? Tu imaš cigare, tu cigarete; dražjih nisem našla; šampanjec pride, likerjev imam pet vrst; kuhar iz ,Imperiala‘ zahteva štiristo kron, in hotelir pravi, da ga posodi samo, ker si ti . . . Že dolgo bi rada par srebrnih kandelabrov; mislim, da bi zelo pristojali mizi. Ali je frak gotov? Ne, ne, v tistih čevljih ne moreš-kakšno mnenje bi dobil o tebi! Moja toaleta je pre; srčkana, Ninkina tudi, Silvica bo .einfach reizend*; Gvidončku sem naročila tale vzorec. Egon ve sam, kaj mu je treba, on je rojen za aristokrata. Da, cvetlice; nanje sem čisto pozabila.«
Hišni oče je menil, da tudi preproge v salonu in obednici niso več »comme il faut«; gospa Tončka naj kupi nekaj številk velikosvetskih časopisov, da bodo ležali po mizah, kipec nage plesalke za v salon, pa športno sliko, angleški lisičji lov, ki se praši v
knjigarjevem oknu:
»Saj veš, jahači v rdečih frakih; obesi jo tako, da bo na očeh Možu je treba dokazati, da ne plesnimo v malomestni zabitosti, marveč gremo s časom naprej. Silva naj se pripravi, da zaigra na klavir, kadar bo prilika ugodna, in ti pomisli, kaj boš govorila, da ne bo zabava brez okusa in fine smeri. Pohlina bomo vendar posekali!« je dodal zmago-zavestno.
Rovan je posnel, da govorita o grofu. Za vse na svetu bi bil rad videl sovražnika iz oči v oči; misel, da ga utegne srečati na instrukeiji, ga je elektrizirala. Toda Gvidon, ki je tudi nastavljal uho, je poparil njegovo upanje:
»Naši so vsi neumni,« je šepnil učitelju in porogljivo spačil obraz. »Papa moleduje okrog Pohlina, da bi ga seznanil s tistim grofom, in že naprej pripravlja vse za pojedino, ko ga povabi; mama ekser-cira z mano vsak dan po dvakrat, kako se bom moral vesti —«
»Gvidon!« se je ogorčeno skremžila Silva. »Taceat mulier!« Prijatelj indijancev je skomignil z rameni. »Po naše bi rekli, babe naj drže jezik za zobmi — kaj ne gospod inštruktor ? Dolgčas se dela po hiši od samega bontona, ,o‘ skozi nos, pravita Silva in Nina; papa se ne more navaditi. Ali to me vendar veseli, da takrat ne bomo imeli ure, veste? Mama je že povedala! tiho, Silva ! Nič vam naj ne bo žal; gledal bom, da pofulim za vas pest dobrih cigaret.«	(Dalje.)
Iz tega sledi, da je kočevsko „nemštvo“ umetno vzgojena cvetka, j ki je bujno cvetela pod avstrijsko j vlado, kateri pa mi ne bomo prilivali, :
Ne glede na to da morda sploh j kočevska kolonija ni bila enotno -narodna, ko se je naselila za časa Karla „Velikega" ali še preje po naših krajih [:bila je namreč kazenska kolonija in morda sploh narodno mešana:] — ne glede na to je kočevsko narečje tekom stoletij privzelo toliko j slovenskih besed, da je danes za pra- ! vega Nemca sploh neumljivo, in da ! ravno tako priprost Kočevec, ki ni j pohajal nemških šol, nemščine ne i razume.
Kdo naj toraj dobi avtonomijo in komu na ljubo naj se omilijo jezikovne določbe? Nemščina na Kočevskem ni domač jezik, Kočevščina pa ni pismen jezik. Kočevci niso pristni Nemci, ampak narodna mešanica.
V prejšnjih časih so bila, kakor J znano, mesta po vsej Avsto-Ogrski • ponemčena ali vsaj nemškutarska. i Okolica pa je govorila povsod samo na- j rodni jezik. Na Kočevskem tedaj kočev- i sko narečje in iz potrebe — slovenski. ! Potom šolske germanizacije so se ! razmere na Kočevskem seveda zelo ' spremenile. Vendar pa ne moremo ' priznavati nemščini pravice na celem | Kočevskem ozemlju; dosti je, ako pri- j znavamo nemščini pravico do obstanka v mestu samem, toda ne na škodo impozantni slovenski manjšini. Kočev- j sko mesto je danes slovensko - nem- ; ško mesto, okolica pa je še pristno i kočevska, nikdar pa ne nemška, čeprav se še mladim fantičem vtepa v j glavo nemška nadutost.
Šolstvo se mora tedaj temelji- ! to in takoj preurediti!
V mestu Kočevju naj bodo slo- ; venske in nemške ljudske šole, nem- j ška gimnazija pa je nepotrebna in se -naj zapre. Šulverajnske šole naj se takoj zapro. Na deželi v okolici pa naj se povsod vpelje slovenski pouk, saj znajo Kočevci okoličani še danes bolj slovenski nego nemški, ali pa — ako hočejo — naj si okoličani vzdržujejo svoje šole v kočevskem narečju, nemške šole pa so v okolici popolnoma nepotrebne.
In kaj naj rečemo o uradih? Menda je vendar jasno, da za Kočevce ne more biti nobene izjeme? Saj imajo pravico vlagati prošnje v nemščini — to je vendar več kot k u lan t n o! Ali naj se uradi SHS zaradi njih poslužujejo notranjega nemškega uradnega jezika? Ali naj jim morda prošnje celo v kočevskem jeziku rešujejo? Naravnost čudna pa se nam zdi opazka nekega dopisnika v „Slovencu“, naj se postavi v Kočevje posadka — 50 mož regularne srbske vojske! Za Kočevce bo pa menda vendar zadoščala še žandarme-rija. Naj se jim mestna policija — ako imajo katero — vzame in nadomesti z orožništvom slovenske narodnosti, pa konec besedi!
Zahtevamo tudi od naše vlade, da ne samo po Kočevskem, ampak po vsem ozemlju Slovenije takoj zapre vse šulverajnske šole, in da razpusti nemško-iredentarska društva „Schulverein“, »Siidmark", „Turnve-rein“, „Sangerrunde“ itd., ker ta društva so podružnice inozemskih društev in špijonska gnezda sovražnih držav. Na celem svetu ni države, ki bi trpela na svojem ozemlju ekspoziture sovražne države v obliki društev. Ako hočejo Nemci imeti društva, naj jih napravijo — toda z delokrogom za državo SHS. In šolstvo? Kjer je dovolj nemških otrok, naj se napravijo nemške šole, ampak na stroške nemških starišev iz dotične občine. Nemška šolska društva pa so nepotrebna.
Nemškim zabavnim društvom naj se dovoli obstoj, pa se jim naj gleda strogo na prste! Tako „Casinou, „Theaterverein“ itd. Nemške hranilnice naj se postavijo pod strogo nadzorstvo, zlasti glede vporabe čistega dobička. Kar je »Kranjska hranilnica" 10 let nazaj dala podpore „Casinu" in „Theatervereinu", naj se zaseže in od rečenih dveh društev izterja, v dveh letnih obrokih v obliki davka! — v korist invalidom slovenske narodnosti. Gledišče in zabave pa si
naj plačujejo kazinotje iz svojega žepa, ne pa s slovenskim denarjem!
Opozarjamo na to deželno vlado za Slovenijo, naj izžene iz Jugoslavije vse nemške agitator-j e kot sovražne državljane, mirni Nemci pa lahko ostanejo.
Isto veljaj tudi za druge narodnosti, ki nastopajo sovražno proti Jugoslaviji. Caveant consules!
Iz koroškega vilajeta.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Vedno interesantnejša poročila prihajajo sedaj tu sem iz koroškega vilajeta. Zlasti nastopanje nemških najetih kričačev nasproti ameriški komisiji se mora osvetliti z imenom „Potjonikinove vasi". Dobil sem zanesljivo poročilo o nemškem nastopu v Lješah pri Sv. Jakobu v Rožni dolini. Na dan, ko je komisija došla v to slovensko vas, so Nemci privlekli iz Beljaka en vlak najetih, dnevno z 10 K plačanih nemških kričačev, katere sta vodila prosluli Moser iz Ro-žeka in slovenskim vojakom dobro znana nemška veledama, poštarica Schuster iz Št. Jakoba. In rjoveli so svoj urnebesni „hajl", toda Amerikanpi so se čudili, kako je to mogoče, da je ta mala vasica ,tako številno obljudena.
Nemški teror ni dovolil, da bi slovenski prebivalci svobodno izrazili svoja čuvstva napram komisiji, tako daleč so se spozabili, da so pretepli in opljuvali junaško slovensko dekle Anico Sitarjevo, ki se je osoko-lila pozdraviti Amerikance z „Živijo“. Neljube, zavedne slovenske može Nemci internirajo v Beljak.
Med nemškim vojaštvom prevladuje rdeča garda, ki razvija po vsej deželi svoj teror. Med gardisti in meščansko stražo je te dni došlo v Beljaku do krepkih spopadov, tako da so strojnice govorile. Bili so tam veliki izgredi.
Ko je ameriška komisija odšla iz Št. Jakoba, so nemčurji uprizorili velikansko slavnost, aranžirali so nekak sprevod, ki je svečano pokopaval „Jugoslavijo“. Ali te razgrete bu-tice bi vendar rade dobivale živila iz Jugoslovije, kajti slanina na Jesenicah jim zelo diši.
V Podrožčici na demarkacijski črti so bile te dni vedno komisije zaradi svobodnega transporta živil za Čehoslovaško in nemško Avstrijo. Tu se je jasno pokazala nemška trdovratnost in intransingentnost. Nemci so brez vsakih argumentov kratkomalo zahtevali, naj se jim dovoli svobodna vožnja do Jesenic. Naš odgovor je bil „ne" in obveljal je slovenski predlog, da slovenski železničarji vodijo le transporte živil do postaje Podrožčica, kjer jih potem prevzemo Nemci. Osebni promet je izključen.
Mnogo smeha so v Podrožčici vzbudile gorostastne vesti o poškodovanju predora v nemškem časopisju. Predor je povsem intakten. Železniški tiri so bili v nekaj urah urejeni. In znate kaj je poškodovano v predoru? Poškodovana je „cesarska krona" na predorovem pročelju. Šrapnel jo je nekoliko preluknjal. To je vsa škoda. In pa velikanski napis »Francisco Jo-sepho I so slovenski topničarji sneli in ga vrgli v večno pozabljenje.
Jugoslavija.
Italija mobilizira proti Jugoslaviji.
Belgrad, 19. febr. (Izv. por.) Uradno se poroča, da bo Italija vpoklicala v vojaško službo nekaj starejših letnikov. Ti vpoklici so v zvezi z eventuelno vojsko proti Jugoslaviji, če bi zavezniki odklonili italijanske imperialistične težnje.
Vzroki odstopa ministra Jovanoviča.
Belgrad, 18. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča, da leži vzrok demisije ministra za prehrano Jovanoviča v prvi vrst; v njegovem slabem zdravstvenem stanju, ki je oviralo, da se ni mogel posvetiti v taki meri svojim nalogam, kakor bi to bilo potrebno. V svoji ostavki opozarja minister na težkoče, s katerimi se je imelo
in se ima še boriti njegovo minister-stvo. Zagovarja režim vezanega prometa, v katerem vidi edino sredstvo, da se preskrbi vso deželo ? potrebnim živežem. Naposled apelira na vlado, naj olajša njegovemu nasledniku delo in mu da širša pooblastila.
Pod italijanskim jarmom.
lzdajica.
Po Krasu se potepa neki Viktor Nagajne iz Divače, znani zapravljivec, kateri opravlja službo vohuna, za kar prejema judeževo nagrado, na dan K 12. — Vsled njegove ovadbe sedi mnogo zavednih Slovencev v ječi.
Zavedni slovenski železničarji.
Trije železničarji so peli v neki gostilni v Lokah slovenske pesmi. Bilo je tam tudi nekaj italijanskih oficirjev, ki so jim pa petje zabranili, češ, da se v Italiji ne sme peti slovenskih pesmi. Železničarji so jim pa odgovorili: „Tu ni Italija, tu je slovenska zemlja, katero so Italijani le začasno zasedli". Bili so aretirani in proti njim je vložena obtožba pri vojaškem sodišču radi veleizdaje.
Narodna zavednost goriških beguncev.
Na kratek poziv v časopisih je do danes podpisalo protest proti italijanski okupaciji Goriške in izjav za državo SHS nad 13.000 goriških beguncev. Med njimi nad 3000 iz Gorice. Dosedaj je podpisalo protest in izjavo nad 100.000 goriških Slovencev. — „Comando di presidio" v Podbrdu (Goriško) je zahteval od prebivalcev, da morajo podpisati izjavo za Italijo. Ljudstvo je to zahtevo odklonilo in vsak podpis odreklo.
Sijajna zmaga.
Zagrebška „Narodna politika" priobčuje iz Krka pod 12. t. m. sledeče poročilo: Včeraj je bila v Vrbniku nabita brzojavka na Orlando v katerem mu šef glavnega vojnega stana javlja, da je po težkem boju slavno spopol-nil zmago, zavzevši močno trdnjavo Vrbnik. Ranjenih in mrtvih ni, ujeti pa so trije stari, vsak z več nego 80 leti. Italijanska vojaška komanda je radi tega pregreška zbesnela. Uvedli so takoj preiskavo pri župniku, kaplanu in še nekaterih. Našli seveda niso ničesar, a zato so župana Grško-viča internirali v Gorici. — Kakor se vidi, naši ljudje v zasedenem ozemlju vzlic vsemu preganjanju še niso izgubili poguma in dobre volje!
Slovanski svet.
Poslknik Tušar odpotoval v Prago.
Dunaj, 19. febr. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Čehoslo-vaški poslanik Tušar je odpotoval v Prago in ostane tam nekoliko dni.
Češka narodna skupščina.
Praga, 18. febr. (Lj. k. u.) Če-slov. tisk. urad poroča: Prva točka dnevnega reda današnje seje narodne skupščine je bilo poročilo odseka za državne nameščence glede uvrstitve oficiantov, oficiantinj in pisarniških pomočnikov po 13 letni službi v II., po 20 letni službi v I. in po več kakor 20 letni službi v 11. činovni in plačilni razred državnih uradnikov. Zakon so sprejeli brez debate v 1. in
2.	branju. Nato so nadaljevali debato o predlogu posl. dr. Boučka, naj se dopolni § 303 kazenskega zakona o agitaciji raz leco. Po debati je bila seja zaključena. Prihodnja seja v četrtek popoldne. Po seji sta posl. Vlkova-Kuneticka in dr. Schiezl izročila načrt glede razveljave celibata žensk v državni službi.
Stavka v Koščicah.
Bratislava, 18. febr. (Lj. k. u.) Filialka Čehoslov. tisk. urada javlja iz Košič: Stavka na železnicah in na poštnih uradih je končana. Samo v nekaterih tvornicah delavci še niso pričeli delo.
Mirovna konferenca.
Izročitev formalne note jugoslovanske države WiIsonu.
New York, 18. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tiskov, urad poroča: Neposredno pred odhodom je bila Wiisonu izročena formalna nota jugoslovanske države. V tej noti izjavljajo PašiČ, Vesnič in Trumbič v imenu vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev svojo pripravnost, da predložijo teritorijalna sporna vprašanja WiIsonu v razsodbo. To pa zaradi tega, da se doseže prijateljski sporazum, predno pade odločitev glavnih vprašanj na mirovni konferenci. Predmet tega posvetovanja ne bo samo vprašanje Reke in Dalmacije, temveč tudi nasprotujoča si londonski .in rimski dogovor. Nota iste vsebine je bila dostavljena tudi italijanski delegaciji. Jugoslovani so izjavili, da želijo rešitev teh vprašanj v skladnosti z Wilsonovimi 14 točkami.
Pariz, 19. febr. (Lj. k. u.) Dunaj, kor. urad poroča: „Agence Havas" je izdala nastopno uradno poročilo: Delegati aliiranih in asociiranih držav so v torkovi seji, ki je trajala od 3. do 6. ure popoldne, vzeli na znanje, zahteve, katere so stavili zastopnik Srbije Vesnič, zastopnik Slovenije Žolgerin zastopnik Hrvatske TrumbiČ. Proučevanje vprašanj glede mej iz-vzemši onih, ki se tičejo Italije je bilo poverjeno komisiji, katera se je bavila z rumunskim vprašanjem.
VVilson upa, da bo mir sklenjen meseca junija.
Ženeva, 18. febr. (Liub. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Predsednik Wiison namerava po svojem prihodu v Boston priobčiti obširen komentar k zvezi narodov, v katerem bo izrazil upanje, da se bo sklenil mir meseca junija.
Konferenca na otokih Prinkipi izostane.
Budimpešta, 18. febr. (Lj. k.
u.) Glasom Čehoslov. tiskov, urada javlja brezžična brzojavka iz Nevv Yorka:	Nameravana konferenca n®
otokih Prinkipi se ne bo vršila. Mirovna konferenca v Parizu bo poizkusila, rešili rusko vprašanje na kakršenkoli nov način.
Političen pregled.
Kakor v stari Avstriji! V stari Avstriji je bila navada, da so postavljali na vsa mogoča mesta juriste. Prišli smo bili že tako daleč, da so opravljali uradniki 9. ali 8. plačilnega razreda posle, ki bi jim bil kos vsak sluga. Kakor se zdi, hočejo — vsaj v slovenskem delu Jugoslavije — nadaljevati to prakso. Prevzeli so ne-le razne nebodijihtreba doktor juriš, marveč so sistemizirali še nova, samo juristom pridržana mesta. Toda k temu so prišle še druge „dobrote“, ki jih niti v Avstriji nismo imeli. Ustanovili so povsem nepotrebno prometno ravnateljstvo, samo zato, da §0 mogli zopet namestiti nekaj nepotrebnih juristov. Poleg tega so postavili na čelo prometnega ravnateljstva profesorja, ki utegne biti dober zgodovinar, ki pa o železnicah ne ve dosti več, kakor, da teče železnica na štirih kolesih. Ravno tako so imenovali za ravnatelja dopisnega urada profesorja, ki utegne biti izvrsten klasičen filolog, ki pa o žur-nalistiki razume — da se izrazimo prav milo — zelo malo. Z ozirom na ta dva slučaja smo čuli, da se mislijo za prvo razpisano mesto gimnazijskega ravnatelja potegovati neki železniški uradniki in žurnalisti. Zakaj pa ne? Predpogoj vsake redne uprave je vendar, da so na vodilnih mestih ljudje, ki razumejo svojo stroko. Toda ne! To načelo se ni upoštevalo v stari Avstriji in kakor se zdi, se ne misli upoštevati niti v Jugoslaviji. Pri popolnitvi raznih mest ima odločevati samo sorodstvo, botrstvo in klikarstvo. Sposobni ljudje pa se odrivajo v stran. Znan nam je slučaj, da se je potegoval neki dovršen trgovski akademik, ki je bil do razpada Avstrije podravnatelj žitnega zavoda v neki nemško-avstrijski pokrajini, kjer je tudi organiziral vso žitno-nabavno
Službo, na primerno mesto v Jugoslaviji. Temu možu so ponudili pri nas službo mlinskega revizorja, ki jo more opravljati vsak podčastnik, a na vodilna mesta v prehranjevalni stroki postavljajo juriste, brez potrebnega strokovnega teoretičnega znanja in brez praktičnega izkustva. Pri teh razmerah se seveda ne smemo čuditi, gre vse narobe in če posebno prehranjevalna služba noče, pa noče tunkcijonirati.
Za sk icanje državnega veča 'h pokrajinskega zbora za Siove-vlart’ s°g'asnem sklepu deželne cm » se P°šlje ministerskemu pred-činr V Be'Srad Pr°šnja, naj se skliče . PrsJ državno veče in pokrajinski or za Slovenijo, in sicer slednji naj-sneje do konca marca 1919. i * udi zapadno od Soče. Na P otestnem shodu v Beogradu proti aiijanskim zahtevam, govoril je tudi *.LJ- Stojanovič, član naučne akade-'le» ki je med drugim naglašal: „Mo-goce ni bilo na svetu še mitinga, ka-er* bi zastopal pravičnejšo stvar, ka-0f jo današnji. Ni naš namen dokazati, da so vsa po Italijanih zasebna ozemlja iztočno od Soče in vzdolž dalmatinske obali, naša last, ne, mi
se zbrali, da protestiramo proti hjihovemu činu. Dokažemo celo lahko to, da so tudi kraji onstran Soče S) ’ v kolikor prebivajo tam beneški Slovenci, na katere smo v burnih dneh ~T~ skoro pozabili. .Tudi ti so kri naše £rv* in zato zahtevamo, da se cela “eneška Slovenija priklopi Jugoslaviji. jJoslej je imel slovenski jezik v teh krajih le v cerkvi nekoliko zavetja, da-nes najbrž niti tega ni več. Tudi ti naši bratje imajo popolno pravico, združiti se z nami v svobodni Jugoslaviji, v kateri si oddahnejo od italijanskega robstva.
»Državotvorna stranka." V Sarajevu so imeli te dni »ustanovitelji" nove skupne Jugoslovanske stranke Politično konferenco, o kateri poroča lj. kor. urad po citatu »Riječi SHS“, da je ugotovila definitivno narodno edinstvo. O tej idealni stranki piše glasilo Lorkovičeve Napredne Demokratske stranke med drugim sledeče: O ustvaritvi enotne stranke, katero so ze pred njenim rojstvom krstili za »državotvorno« stranko po vzgledu bivših avstro-madžarskih oligarhov ki so poznali le »staatsbilctende« ’ in »staatserhaltende« narode in stranke ni iz Sarajeva nobenega poročila. Izvoljeni so odbori, toda v teh odborih ni nobenega člana iz Srbije in Črno-gore. Stranka naj se osnuje za vse ozemlje SHS — brez teh dveh važnih Činiteljev? Ce opomnimo, da je Dalmacija sklenila, da se bo izjavila za stranko šele po vrnitvi dr. Trumbiča ju da SLS sploh ni zastopana — pojem je jasno, da vkljub vsemu naporu m pogumu gotove gospode uspeh ni tak, kakoršen bi moral biti. — Toliko v informacijo naši javnosti.
Italijani proti Francozom na Reki. Vedno bolj se opaža v laškem časopisju nezadovoljnost s Francozi ha Reki. Sprva bilo je Italijanom skrajno heprijetno, da je prišlo francosko vojaštvo, sedaj pa jim zopet ni všeč, da So jih prehiteli Francozi v gospodarskem oziru in da deluje njihov kapital že v celi Jugoslaviji ter si hočejo Ustvariti v Reki pod pretvezo mor-®kega oporišča — kakor pravi »Resto del Carlino« — skladišče za svojo astno kupčijo. Italijani imajo vedno P°Jna usta najkrasnejših fraz in gesel skupnih interesih latinskega plemena, s, Praksi pa se pokaže prava italijan-'<a grabljiva in nenasitna narava.
Dopisi,
Cerklje na Dolenjskem. Člani °kr. bolniške blagajne si dovoljujemo vPrašati, kdaj se bo sklicala vendar Seja ali občni zbor okr. bolniške blagajne. Pri zadnji seji meseca avgusta I914.se je dognalo, da je pri blagajni zelo velik nered. Ker je bil takratni blagajnik mobiliziran, se je morala seja zaključiti brez nadaljnih ukrepov. Ukr. glavarstvo v Krškem kot nadzorstvena oblast naj stori primerne korake, da se nemudoma skliče seja.
Litija. Železno metlo »Jugoslavije" bo treba poslati za nekaj časa v Litijo, da bo tukaj po vseh kotih temeljito pomedla. Naši nemškutarčki in „rajhovci‘‘, katerim so se v prvih dneh demobilizacije tresle hlačke, so postali zopet prevzetni in se kaj trdne počutijo na naših tleh. Pa kako ne, saj jih naši narodnjaki dvigajo kar nad oblake in jih časte kot kaka zvi-šena bitia. Ko je na prošnjo litijskih tržanov‘ravnatelj topilnice »rajhovc" Stolzhauser, ki ima v Litiji udobnosti, da jih niti v nepremagljivem „rajhu“ ne bi imel takih, obljubil proti plačilu električni tok za razsvetljavo trga, se
je znani narodnjak in dobrotnik S--------
navdušeno izrazil: »Hotel sem gosjjo-da Stolzhauserja kar na mestu objeti za njegovo izjavo". Da, gospodje, — če delajo tako litijski prvaki s tujci, ki so vedno in ob vsaki priliki spletali bič za nas, potem seveda še tudi dočakamo, da bodo različni Stolzhdu-serji, Preiss-i, Dietz-i, Elsnerji itd. častni člani naših naprednih društev. Nečuveno je tudi, da se pobira od teh zagrizencev članarina in darovi za narodna društva. — Pa seveda, če je tak revež, da ne more odriniti mesečno več kakor 2—5 kron za narodne namene, se mora iskati primanjkljaj pri Nemcih in nemškutarjih, ki pa seveda odrinejo vsaj poštene vsote, saj dobro vedo kako lepo se da z žulju slovenskega trpina, nastlati sebi mehko, gorko gnezdece. In vas gospodje, ni nič sram?
O, ustiti se in predlagati je kaj lahko, a ko je domu na altar treba položiti dar potuhne koj junak se, saj v tistem nima prakse.
Toliko za danes. Pa se še vidimo!
Iz Škofje Loke. Precej časa je minulo odkar si je tukajšnja »Narodna čitalnica« nabavila nov oder in skoraj bi bil strohnel, da ne bi sedaj žali-bog prestavljeni predsednik g. dr. Kobe s svojim samozavestnim in energičnim nastopom posegel med zaspane Ločane. V prvi vrsti gre zahvala seveda njemu, ne smemo pa pozabiti marljivega in delavnega g. A. Škerjanca, ki je sam z dobrim vzgledom pokazal pot naprej. 15. t. m. smo priredili „Charleyevo teto«. Igralci in igralke so skoraj vse vloge igrale dobro. Občinstvo je bilo zadovoljno v vsakem oziru.
Radovljica. Tu ima še vedno nemškutar O. Homann glavno zalogo tobaka, ta, ki je bil Slovenec le takrat kadar mu je »neslo«. Upajmo, da se to sedaj popravi, ko se itak namerava oddati vse trafike invalidom. Na trgu pred svojo prodajalno — pravijo — se košati še vedno »nemška gospa«. Nc omenjali bi ženske osebe, ker tukaj nočemo vračati barbarom Nemcem l njihovo kulturo, ki so cinično gazili i najsvetejša ženska čustva, a v tem slučaju je stvar drugačna. Pod njeno gostoljubno streho se je shajalo v se, k a r č u t i nemško: Attems, Kaltenegger, Luschin, Matthias, Friedl, dr. Eger in dr... kdo bi vse naštel? nemškutarja Jellouschegg in Novak, trikrat presrečna, da jima je dovoljeno senčiti se pod temi hunskimi hrasti, in — slovenske krvi žejen vohunski oficir, izvržek človeštva, Managetta. Slovenca nobenega, le čisto najstru-penejše nemško gnjezdo. Ni nam mari do privatnih stvari, a tu se gre za javno, krvavo resno stvar. Slovenska inteligenca v Radovljici si ni upala skoro na dan, ne glasno govoriti, vse je bito denuncirano, vse sumljivo, državi nevarno: je tri iško življenje, med tem ko se je nemškutarja ošabno šopirila po trgu, izzivajoče glasno govoreč: »Heill" Zato pa sedaj narod hoče vedeti, kaj je delal tukaj po večkrat na teden krvnik Managetta z nič boljšim Vestom; zato zahteva, da se pajdaši naših zakletih sovražnikov pokličejo na odgovor. To pravico ima, zato Vas, kompetentna gospoda, poživljamo glasno: storite tu svojo dolžnosti — Do inorodcev, četudi so obogateli od žuljev naših kmetov, hočemo biti vi-težki, ako so mirni in ponižni, nika-
kor pa ne bomo trpeli, da bi se v Jugoslaviji šopirila za Slovence nad vse zaničujoča n e m š k u t a r i j a.
Jesenice. Kmalu bodo štirje meseci, odkar smo se otresli švabskega jarma. Človek bi mislil, da je vendar že dosti časa, da bi se bilo lahko vse nemštvo pognalo čez naše meje, a žal, temu ni tako. Strastni nacijonalec svetnik Fried, t. j. tisti, ki je že v Jugoslaviji rekej prosilcu za kurjaško mesto: Sie kennen nicht deutsch, ich kann Sie nicht brauchen — se še vedno šopiri na Jesenicah. Dobil je iz Ljubljane dovoljenje, da ostane tukaj dobiva plačo, ima lepo stanovanje na škodo naših ljudi, nakazan mu je premog in aprovizacija. — Za Boga! ali smo res take šalobarde? Ali so nam Nemci res vtepli toliko suženjskega duha, da si ne tipamo nastopiti proti njim? Ali nočemo slišati obupnih klicev iz Korotana, niti vedeti o grozodejstvih, ki jih počenjajo tam Švabi nad .našimi nedolžnimi ljudmi? Privlekli so jih v Celovec in zaprli v jezuitski kasarni v spodnje mrzle prostore, kjer so morali nočevati lačni na golih tleh, pokriti le s svojo obleko. Druge so vlačili okoli, jih suvali in tepli ter na vse načine žalili in poniževali; drugi zopet so z begom komaj rešili svoje življenje. In mi?! Ali naj še naprej redimo modrasa na svojih prsih? — Gospoda, ne govorite: »mi smo nobel, moramo pokazati, da smo kulturen narod«, — čenče, slabost, suženjski duh! Ravnajmo z Nemci po njihovi kulturi, pokažimo, da nismo vač otroci, vrnimo jim milo za drago, zob za zob. — Govoril sem pred kratkem z odličnim Korošcem. Rekel je mnogo trpkih besedi o ljubljanski gospodi, in po pravici, kajti kdor si radi svojih koristi ne upa nastopiti odločno možato, naj odloži svoje mesto. Ne sprejemajte nazaj v službe raznih Laschanov, ampak poženite jih tja, kamor spadajo, sicer s svojim ravnanjem gojite boljševike. G. železn. ravnatelj, Vas pa pozivamo, da takoj odredite strogo preiskavo o slučaju Friedovem in da ga brez odloga pošljete tja, kamor ga vleče srce
— med Hune.
Socljalno - demokratski teror. (Jesenice, 17. febr.) »Osterreichischer Metallarbeiterverband", socijalno - demokratična strokovna organizacija ima še vedno svojo podružnico na Jesenicah, kateri poveljujejo jugoslovanski socijalni demokratje s svojim neizprosnim terorjem. — V soc. dem. organizacijo so se vpisali vsi nemški uradniki tovarne kranjske industrijske družbe na Savi, dobro računajoči, da jih jugoslovanski socijalisti na ta način ne vržejo preko mej, dočim mečejo socijalisti jugoslovanske delavce z vso nasilnostjo ven iz tovarne, čeprav so tam pustili polovico svojega življenja. Tako so sociji v pondeljek 17. t. m. vrgli ven 21 let v tovarni služečega delavca v Žičami, Ivana Korošca, predsednika jugoslovanske strokovne zveze. Okoli 20 socijalistov je pristopilo k njemu ter zahtevalo njegovo odstranitev, češ, da škoduje socijalni demokratični strokovni organizaciji, ki še vedno nosi gorenje nemško ime/
— Dalje groze isto Petru Rozmanu, preddelavcu v mrzli valjarni. — Razmere so postale neznosne vsled nasilne socijalistične agitacije, ki meče jugoslovansko delavstvo na cesto, dočim favorizira razne nemčnrje, ki dobivajo večdnevne dopuste, kot Moretti, da se lahko potikajo po nemški Avstriji. Da so razmere neznosne in opasne, ni čuda, če se vladni soci-jalist Anton Kristan na shodih sam izraža o Koroški, da ni vredna kaplje krvi.
Kostanjevica. Krajevna organizacija J. D. S. je imela v nedeljo 16. t. m. ustanovno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 150 somišljenikov in somišljenic po večini kmetov iz vseh vasi občine. Sprejele so se resolucije o agrarni reformi, o uvedbi demokratične^ uprave v občinah, okrajih in okrožjih ter o podržavljenju mostov v Kostanjevici.
Celje. (Narodna zavednost in naši trgovci.) Kočljiva stvar tole, dasi
izgleda čisto^nedoižno, posebno še v naših mešanih krajih. Prvi hip bo gotovo vsakdo dejal, če si količkaj zaveden Slovenec, vendar ne boš kupoval tega ali onega pri Nemcu. Želeti bi bilo, toda merodajna je tu tudi cena, ki more biti postranska stvar le kakemu vojnemu dobičkarju, ali pa še celo temu ne. Pretežna večina odjemalcev pa se — docela umljivo — ravna po ceni. In v tem oziru naši slovenski trgovci ljudi naravnost odbijajo od sebe. Evo vam vzgledov:’ Slovenska tvrdka S. prodaja gotovo vrsto blaga po 100 (sto) K meter, dočim prodaja Nemec P. isto vrsto blaga za spoznanje slabše kvalitete po 32 K meter torej celih 68 K razlike. Slovenska veletrgovina M. prodaja neko robo po 38 K, Nemec R. isto po 21 50 K. Slovenec K. srajce po 80—85 K, Nemec L. ravno take po 50—60 K. Pa Še nekaj interesantnejšega! Nedavno gledam v slovenski trgovini neko blago in med svitki najdem listič s ceno 19 K za meter. To je bilo veselje! Toda za njim je prišlo bridko spoznanje, to je bila predvojna cena predvojnega blaga. Nalašč vprašam po sedajni ceni — odgovor je bil naravnost uničujoč: 240 K za meter. Torej 221 K mora imeti dotičnik dobička pri enem samem metru in sicer samo zato, ker mu je blago ležalo 3 ali 4 leta v skladišču. Ce to ni vnebovpijoče, pa tudi ne vem kaj. Kako naj torej zahtevamo od ljudstva, da naj kupuje pri naših tvrdkah, ki na tako naravnost nečloveško nesramen način odirajo naše ubogo ljudstvo. Žalibog velja slično tudi o precejšnjem številu naših gostiln, ki istotako mislijo, da smejo na račun narodne zavednosti ljudi odirati do skrajnosti. Ali so ti gospodje tako o-mejeni, da ne uvidijo, da ta metoda ni prava za vzgojo narodne zavednosti ali pa so samo po besedah slovenski trgovci, čutijo pa prav po či-futsko.	—e—.
Dobrna pri Celju. Naš nadučitelj, ki je bil nastavljen po protekciji Volks-rata in posredovanju g. Stallnerja proti kraj. in okraj. šol. svetu, dasi niti kompetiral ni in čeprav se je vložilo že velikokrat na vseh merodajnih mestih ljudske zahteve, kakor smo izvedeli, vendar sedi še vedno mirno na svojem mestu. »Živela Jugoslavija« — tako norčevaje se kličejo tudi preje narodni ljudje skupaj z Nemci in nemčurji, saj na Dobrni se sme Jugoslavijo sramotiti javno in skrivno!
Slovenska Bistrica. (Žalostno.) Narodna vlada je bila pred kratkim prisiljena izdati stroge odredbe glede policijske ure, (zmerni ljudje jih'imenujejo mile), ker se je hotel gotov del Slovencev iz veselja nad vstaje-njein Jugoslavije naravnost utopiti v popivanju. Naš položaj pa je še sedaj takšen, da nam je treba za resno delo skrajne treznosti. To je vsak, ki kaj misli in čita. V Slov. Bistrici smo si komaj ustvarili majhno slovensko družbo — inteligence in upali smo najboljše, da bo ta inteligenca posvetila svoj prosti čas resnemu prosvetnemu delu med našim nepoučenim, od šta-jercijanstva zastrupljenim ljudstvom. In res se je začelo po prevratu naj-upapolnejše delovanje, ki pa je sedaj čez noč utihnilo. Naša inteligenca se naravnost vlači iz ene nemčurske gostilne v drugo in se pri tem spozablja tako daleč, da popiva z ljudmi, ki so nam leta 1914 stregli po življenju in delovali celo svoje življenje, kot tudi ves vojni čas, proti naši domovini. Minulo nedeljo smo s prazničnimi čustvi pričakovali prihoda ljubljenih bratov Srbov — in bralci, zatisnite si oči— naša akademična inteligenca, ki je potem pozdravljala brate Srbe, jih je pričakovala v gostilni med odpuščenimi nemčurskimi uradniki, prejšnji dan pa so celo noč popivali v gostilni moža, ki je bil leta 1914 najhujši preganjalec slovenske inteligence. Tako sramotno se del naših Jugoslovanov že dolgo obnaša, vsi opomini so bili doslej zaman, — bili smo torej primorani, to rodoljubje iz šentflorjanske doline javno pribiti; če pa še to ne bo zaleglo, bomo kmalu priobčili tudi imena teh narodnih dvoživk.
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo dne 16. februarja t. 1. se je vršil v tukajšnji ljudski šoli shod J. D. S. Udeležilo se je shoda tako ogromno število domačega občinstva, da sta bila razred in hodnik nabito polna.
Nemci napadli Velikovec.
Napad odbit. Kršitev premirja.
Ljubljana, 19. febr. (Lj. k. u.) Včeraj ob devetih zvečer so Nemci med Arlsdorfom in Neudensteinom napadli Velikovec. Sodelovala je nemška težka artilerija. Napad je bil ob desetih zvečer popolnoma odbit. S tem so Nemci prekoračili demarkacijsko črto in kršili premirje.
Vzroki železniške katastrofe v Trstu.
Od 450 vojakov nad polovica mrtvih.
Trst, 17. (Lj. k. u.) Katastrofa na tukajšnjem kolodvoru južne železnice je žalibog večja, kakor se je videlo na prvi hip. Več vagonov leži popolnoma razbitih kar na kupu in pod razvalinami je še mnogo trupel, katerih še niso mogli odpraviti, ker so kar zapičena med železjem in lesom voz. Izprva je bilo navedenih 150 ranjenih in mrtvih. Število žrtev pa je žalibog večje. Od 450 vojakov, ki so bili v vagonih, se ni rešila niti polovica. Dostop do kraja katastrofe, kjer še nadaljujejo delo za rešitev ponesrečenih, ni mogoč, ker je popolnoma zastražen po italijanskih vojakih.
Trst, 17. (Lj. k. u.) O vzrokih strašne železniške nesreče, ki se je dogodila snoči na tukajšnjem kolodvoru južne železnice, se poroča od druge strani: Včeraj zvečer se je odpeljal iz Trsta daljši vlak samih vojakov, ki so potovali na dopust v Italijo. Ta vlak je moral čakati dalje časa v Nabrežini. Ko je hotel okoli enajstih ponoči nadaljevati svojo pot, je ostalo iz doslej še nepojasnjenih razlogov zadnjih deset voz ločenih od sprednjega dela vlaka, ki se je že jel premikati. Teh deset ločenih voz je jelo držati nazaj in se spustilo po navzdol viseči progi v čimdalje hitrejšem diru proti Trstu. Na telefonsko obvestilo iz Nabrežine so v Trstu premaknili tračnice na ta način, da so prileteli vozovi na mrtev tir pred Šiložem in da se je tako preprečila na kolodvoru vsaj druga večja nesreča. V ubeglih desetih vozovih je bilo okoli 450 vojakov. Sprednji vozovi so se pri sunku v Trstu popolnoma razsuli, zadnji vozovi so se manj poškodovali, tako da so vojaki v zadnjih vozovih zadobili manjše poškodbe ali pa so se rešili, dočim se nahaja pretežna večina težko poškodovanih in mrtvih pod razvalinami sprednjih voz. Že medpotoma, ko so vozovi dirjali proti Trstu, je poizkušalo več vojakov skočiti iz voz. Prejkone so ostali ob progi mrtvi ali močno poškodovani; to se do sedaj še ni dalo dognati. Ko so dirjali vozovi iz Nabrežine navzdol, je zlezel vojak iz voza na streho in od tam k zavori. Žalibog njegovo prizadevanje ni moglo ustaviti voz v groznem diru.
Dnevne vesti.
Minister dr. Kramer odpotuje danes zopet v Belgrad.
Vseučiliška komisija ima svojo Vlil. redno sejo v petek, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v palači deželne vlade, Bleivveisova cesta 10/11. Posebna vabila ne bodo razposlana.
Slovenci in sodišča Nemške Avstrije. Naš poverjenik za pravosodje in nemško-avstrijski drž. tajnik za pravosodja sta se dogovorila, da ne bodo sodišča obeh držav delala nobene razlike med lastnimi in med državljani druge države. Slovenci bodo torej uživali pred sodišči Nemške Avstrije iste pravice, kakor tamošnji domačini in ravnotako državljani Nemške Avstrije pri nas.
Nemška nasilstvanaKoroškem. Deželni vladi dohajajo vsak dan poročila o barbarskem ravnanju koroških Nemcev z našimi ujetniki in s prebi-
valstvom, ki se priznava k Jugoslaviji. Tako n. pr. je bil poročnik Zmagoslav Kristan, ki je bil ujet dne 26. decembra 1918 pri Št. Pavlu, trpinčen in zasramovan na vse načine, dokler ni ubežal iz ujetništva. Civilnemu prebivlstvu, ki čuti slovensko, groze s smrtjo in mu ne dajo pri aprovizaciji ali sploh ni-kakih življenskih potrebščin ali pa vsaj v slabši kakovosti. Protokoli z dotič-nimi osebami se pošljejo v prevodu na pristojno mesto, da se osvetli, kakšna usoda čaka Slovence, ki bi prišli v Nemško Avstrijo.
»Ironija usode". V včerajšnjem „Slov. Narodu41 se je g. J. obregnil ob »Jugoslavijo" radi zadeve majorja Lavriča. Nočemo nikogar po krivici napadati in tudi g. Lavriča rte. O njem smo priobčili svojčas, kar so nam sporočili koroški begunci, ki so poznali razmere. Jokaje so nam pripovedovali reči, ki so se nam zdele neverjetne, a pripovedovali so jih rnožje-veljaki: duhovniki, učitelji, župani, katerih verodostojnost je nad vsak dvom. — Če g. Lavrič ni kriv, kakor pravite^ kriva pa je gotovo bivša naša Narodna vlada, ki je postavila na tako odgovornosti polno mesto kot je bilo Lavričevo, moža, ki ne zna sl j venske ga in ki si torej ni znal pridobiti zaupanja ljudstva in vojaštva, kriva je še pa posebno vlada, ker kljub ope-tovanim opominom in prošnjam Korošcev ni poslala pravočasno izdatne pomoči. Obžalujemo in pomilujemo, da je trpel g. Lavrič, a žrtve drugih niso manjše. Ne bilo bi pa treba ne teh in ne drugih žrtev, ko bi bil na Lavričevem mestu mož kakor je general Majster v Mariboru, ki je zbral okrog sebe prostovoljce ter vkljub temu, da mu začetkom Narodna vlada tudi ni dajala potrebne pomoči, pač pa delala ovire, vedel vendarle zbrati dovolj močno četo in nam je z energično roko rešil — zeleno Šta jeisko.
Za naše junake na koroški fronti je gospod dr. Gerlovič, kateri deluje v Podroščici kot zdravnik, iz posebne prijaznosti prevzel razdelitev perila 1500 kosov, katerega je damski komite nabral.
Ne razumejo nas! Računski u-radnik finančnega ravnateljstva gosp. Franz Goritschnigg je uverjen, da se mu je od naše strani zgodila krivica. Ugotavljamo, da krivice nočemo delati nikomur in da smo ravno glede vprašanja drž. uslužbencev nemške narodnosti prav dobro informirani. Ako g. Goritschnigg v svoji naivnosti noče razumeti, koga so nazivljali ljubljanski Slovenci svoječasno „karfijolec“, naj se obrne do prof. dr. Binderja, čegar verni drug je bil kot nemški turnar. V časih pred prevratom Goritschnigg ni bil tako naiven. V uradu od njega nisi čul slovenske besede, pa če bi dal zanjo magari cekin. Svoje otroke je imel v nemški šulferajnski šoli neposredno do zatvoritve tega zavoda. Saj verjamemo, da so mislili njegovi dedje Goričniki popolnoma drugače, zato tembolj obžalujemo, da hoče nositi njih potomec Goritschnigg naen-\krat slovansko lice samo zavoljo ljubega slovanskega kruhka. Srčnih čutil Jugoslavija ne bo oplemenila piav nobenemu nemčurju: ravno tako malo Goritschniggom kot različnim dr. Kaiserjem, ki nosijo danes vojaško čepico s kokardo SHS, pred leti pa so še posedali s črnordečežolto trikoloro v ljubljanski kazini.
Goriški učitelji(ce) vpokojenci in vdove, kateri niste še zadostili pozivu^ Višjega šolskega sveta, storite to takoj, ker — dogovorno z referentom Viš. šol. sveta — se bodo pričele nakazovati draginjske doklade v ponedeljek, dne 24. t. m. in v to svrho so potrebni zahtevani dokumenti. Odsek.
Nalezljive bolezni. Na kozah je obolelo v črnomeljskem okraju sedem, v ptujskem okraju pa pet oseb. Na pegastem legarju ste oboleli v Ljubljani dve osebi. V posameznih okrajih pa se je pojavil tudi tifus.
Poštni promet z Nemško-Av-strijo. Od 19. naprej sprejema nemška avstrijska poštna uprava v pisemskem prometu samo navadna pisma in vzorce, navadne in priporočene dopisnice. Poštne nakaznice pa samo do zneska
100 kron. Z 20. svečanom se prekine poštno-nakaznični promet z nemško Avstrijo popolnoma in sicer se smejo poštne nakaznice do 100 K za nemško Avstrijo sprejemati še do vštetega 19. svečana.
Državna podpora prijavljenim brezposelnim se izplačuje vsak petek onim z začetnimi črkami A do M in vsako soboto N do Ž, vsakokrat od 9. do 11. ure dopold le na magistratu (bivša mestna posredovalnica za delo in stanovanja).
Narodno Socijalna Zveza v Ljubljani prireja sedaj več shodov in sestankov širom Slovenije. Povsod vlada med delavci in uslužbenci raznih strok, izredno veliko zanimanje za N. S. Z. Ustanavljajo se nove podružnice in že obstoječe se oživljajo. Dokaz, kako slovenski delavec upošteva svojo narodno strokovno organizacijo. V nedeljo 16. 2. se je vršil zaupni shod v Zagorju ob Savi. Vzlic vsemu terorizmu stoji podružnica trdno. V torek je imela N. S. Z. shod predilniških deiavcev in delavk v Litiji. — Vodstvo N. S. Z. je tudi posredovalo pri ravnatelju predilnice radi delavskih plač in pri okrajnem glavarstvu radi podpor. V četrtek zvečer ob 7. uri se vrši shod slovenskega delavstva v Mariboru. V nedeljo 23. t. m. več delavskih shodov in sestankov. Od vseh strani prihajajo želje naj se prirejajo shodi ter delavci trumoma pristopajo k N. S. Z. Še neorganizirani delavci in uslužbenci: Vsi v Narodno Socijalno Zvezo!
Glasbena Matica. Spored I. sin-foničnega koncerta slovenske vojaške godbe iz Maribora (45 do 50 izvrstnih godcev) obseza sledeče skladbe: 1. Anton Dvorak: Kmet navihanec. Uvertura, Opus 37 2. Schubert: Sinfonija v H- molu (nedovršena) 1. Allegro-moderato. II. Andante con moto. 3. Jan Pešta: Jugoslavija. Koncertna uvertura, posvečena generalu Maistru. — Odmor. — 4. Smetana: Vyšelirad. Prva sinfonična zlika iz cikla „Ma vlast“. 5. Goldmark:	Sakuntala. Uvertura,
Opus 13. — Koncert vodi kapelnik gospod Ferdo Herzog. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Dobrodelna sinfonična koncerta vojaške godbe iz Maribora v Ljubljani poseli tudi slovenski ljubljenec gospod general Maister s svojo soprogo.
Pomanjkanje časopisnega papirja. Lastniki sarajevskih tiskarn so naznanili vsem uredništvom, da bodo morali v najkrajšem času ustaviti delo, ker primanjkuje najpotrebnejšega papirja za časopise.
Trsat na prodaj. Kakor poročajo z Reke, bo zgodovinski grad Trsat na Sušaku pri Reki prodan 4. aprila na javni dražbi. Hrvatska javnost je na tej prodaji zelo zainteresirana.
Grosuplje ali Velike Uplje. Poverjeništvo za promet je svoječasno odločilo, da se imenuj postaja Grosuplje od sedaj Velike Uplje. Ali je to pravilno? Ali sta v grosupeljski okolici vasi Velike in Male Uplje? Pričakovali smo, da se na „Slovenčev“ poziv —-ljudstvo odločuj — oglase Grosupeljčani in okoličani ter končnoveljavno določijo postajno ime — ali čakali smo do danes zaman. Nasprotno pa smo doživeli slučaje, da je že marsikdo pri imenovanju postaje „Ve!ike Uplje“ začudeno vprašal : Kje pa je to. Upamo, da ta naš poziv ne bo zastonj in da se Grosupeljčani odzovejo ter določijo pravilno ime: Grosuplje ali Velike Uplje. Pričakujemo pa tudi, da nam poverjeništvo za promet samo pojasni vzrok, zakaj se je odločilo za Velike Uplje. Vozni redi se tiskajo; beseda Velike Uplje ostane, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je to imenovanje grosupeljske postaje pravilno, ali pa je le prestava iz nekdanje nemške spa-kedranke „Grosslupp“. Naš poziv naj ne bo zaman!
Verižna kupčija z duhanom. Nikjer se ne izkoriščajo tako ubogi kadilci, kakor ravno v Ljubljani. Za zavitek duhana po 60 vin. zahtevajo ljubeznive trafikantinje K 180, za zavitek po K 180 pa kar K 3 —. Poleg tega pa roma duhan v velikih množinah ria deželo v zameno za živež. Svalčic pa se ne dobi skoraj nikjer, dasiravno jih nakaže tobačna tovarna
zadostno število. Finančna oblast naj po svojih organih preišče skrivališča verižnih kupčij z duhanom in kmalu bo red, saj vendar nismo več v ko-rupini Avstriji, kjer „navaden“ človek ni dobil ničesar brez protekcije.
Ah vaš roman je grozno lep da, ga še konca učakati ne morem-In zato prosim vas če, bi 'Mi en malo že naprej izdali če, se Hortenzija in Alfred na zadnje poročita. In lepo za; hvalim Katica Pekove, kuharica pri gnadljivi gospej hauptman Steiner; Stona. Tako se bere v zadnji številk1 „Kurenta“, ki se dobi po vseh trafiki za eno krono.
Zvišanje skočnin za državrt* žrebce. Vsled izredne draginje krmil in drugih potrebščin za žrebce je deželna vlada za Slovenijo, oddelek kmetijstvo v Ljubljani zvišala skočnino za državne žrebce po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, in sicer za žrebe«; težkih pasem na 30 K, za žrebce lahkih pasem na 25 K. Zvišanje velja za skočno dobo 1919.1. Nihče ni dolžan j plačati višje skočnine, nego je določena. Ta odredba ne zadeva žrebcev, ki so zasebna last.
„ Iz italijanskega ujetništva je usel narednik Mirko Hvalec, ki pripoveduje, da se jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Italiji godi zelo slabo. Cehi so imeli ravno tako prehrano kakor italijanski vojaki, Jugoslovani pa morajo stradati.
Kdo ve? Vojnemu dopolnilnemu poveljstvu Ljubljana je došel mrliški list o Antonu Mesojedec, umrlem dne 9 novembra 1919. v rezervni bolnici v Kiralyhida na Ogrskem brez vsakih osebnih podatkov. Komur bi bil imenovani znan, se naproša, da sporoči z navedbo tuuradne štev. 2391/E po možnožti njegovo rojstno leto, bivališče in pristojnost (občina, okraj).
Kdo kaj ve izmed vračajočih se iz Rusije o Francu Repinc. Zadnji njegov naslov: Prisonier de guere, Gorod Ardatov, Simbirska gubernija, Rusija. Zadnjič je pisal meseca oktobra 1916. Kdor kaj ve, naj sporoči njegovi materi Mariji Repinc, Laški Rovt, p bohinjska Bistrica, Gorenjsko. Stroški se povrnejo!
Književni glasnik.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino, četrti zvezek. V Ljubljani 1918. Last in založba „ Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta“. Cena vezani knjigi K 4 50. Knjiga vsebuje več prijetnih in zanimivih črtic za mladino s primernimi slikami. Mladina jih bo rada brala in se zabavala ob njih.
V založbi tiskarne Ign. Granitza v Zagrebu so izšli sledeči prevodi M svetovno znane literature: N. L. Tolstoj: Kreutzerova sonata, cena K 4' . Maksim Gor kij: Gradiči Okurov, K 4'—in Hans Aanrud:! O malim 1 j u d i m a i životinjama. I Sa sjevernih polja i selišta, cena K 4’—• ;
Peter Bezruč: Šlezke pesmi« Prevel Fr. Albrecht. Pravkar je izšel v založbi Slovenske Socijalne Matice v Ljubljani prevod »Šlezkih pesmi" Petra Bezruča z lepim posvetilom avtorjevim in izčrpnim predgovorom prof-dr. V. Martineka. Občinstvo opozarjamo na to knjigo, ki bi morala postati duševna last vsakega slov. človeka, kot je že davno prešla v meso in kri narodu češkemu. Bezruč ‘je edefl najkrepkejših evropskih pesnikov, žarišče njegove samobitne pesmi tvorijo nacijonalno-socijalne borbe na sporne!" ozemlju češko-poljsko-nemškem. FU'
žine, plavži, rudokopi, to je Bezruče^ milje, nasilno potujčevanje s stran* oholih Nemcev in Poljakov, beda teh zatiranih sedemdeset tisoč, ko se s trudom še vzdržujejo na povrhu, je siže njegove pesmi. Strašna je ta pesem* kakor iz ognjenih globin zemlje pr*' vrela, zato zbiča dušo čitatelja s tak' šnim neodoljivim krutim čarom, da j® ne pozabiš nikoli več. V tej pesm' vidiš to ni literatura, to je življenje« to je krčeviti krik tistega, ki v po.' slednji uri, umirajoč nasilne smrtj» bruhne svojo bol in svoj odpor v svet. Zato je Bezručeva pesem tako naša, tako slovenska. Čitajoč te slike, se zdi, da govori pesnik o našem za11'
ranju, naši bedi in boli, našem tisočletnem umiranju. In najsi smo danes svobodni, nam je ta knjiga najdragocenejši izraz naših težkih borb v preteklosti in resen opomin na bodočnost. Zato jo mora poznati vsak Slovenec. Knjiga se dobi v vseh slovenskih knjigarnah. Naročila sprejema tudi Slovenska Socijalna Matica v Ljubljani, poštni predal 91. Cena K 7-—. Končno opozarjamo, da se začasno obrača na upravništvo Demokracije in ol o v. Soc i j a 1 n e Matice le pismenim potoni in sicer na naslov: Ljubljana, poštni predal 91 in ne več Ljubljana, Kolodvorska ul. 5.
Narodno gledišče.
^ePertoar Narodnega gledajoča. Dramsko gledališče: V četrtek, 20. februarja popoldne ob ti 'K diiaška proslava Vodnikove stoletnice: Predavanja, deklamacije in Veseloigra v petih dejanjih „Veseli dan“ ® »Matijček se ženi". Izven abone-?enta. Igrajo dijaki iukajšnih srednjih Sol, V petek 21. februarja: „ ... ulica Štev. 15“ burka v štirih oddelkih ob Pol 8. zvečer za „Č“ abonement. V soboto, 22. februarja: „Voznik Henšel“ drama v petih dejanjih. Izven abone-menta. Naslovno vlogo igra g. Ignacij Borštnik kot gost. V nedeljo, 23. februarja zvečer ob pol 8. »Tugomer" lzven abonementa.
Operno gledališče: V četrtek, 20, februarja ob pol 8. zvečer se ponovi na vseobčo željo meiodioz-na frant^ska opereta „Cornevillski zvonovi1'. Izven abonementa. V petek, februarja ostane gledališče zaprto. v soboto, 22. februarja zvečer ob pol 8- opera „Manon“ za „A“ abonement. v nedeljo, 23. februarja popoldne ob Pol 3. „Smrt majke Jugovičev". Izven abonementa. —• Zvečer ob pol 8. opera Jevgenij Onjegin". izven abonementa.
Važno za p. t. obiskovalce iz dežele! V nedeljo se vršita dve dramski predstavi in sicer .popoldne ob pol 3. v opernem gledališču „Smrt majke Jugovičev" izven abonementa in zvečer ob pol 8. v dramskem gledališču »Tugomer" izven abonementa. Uprava je sklenila uprizoriti te dve
visoki ceni. Kje jih dobi, ni znano, samo trgovec, stari odjemalec jih ne dobi. Ali se urad za ljudsko prehrano nič ne briga?
Velika tovarna mesnih kon-serv v Karlovcu. V Karlovcu začne v kratkem delovati tovarna mesnih konserv, ki bo največje podjetje te vrste v naši kraljevini. Istočasno se otvori tudi tovarna za predelavanje kosti v umetna gnojila.
Za trgovske zveze Dalmacije z deželami entente. Split, 16. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča : Pokrajinska vlada za Dalmacijo je poslala tukajšnjim poveljnikom francoskega, angleškega in ameriškega brodovja posebno poročilo, da pojasni zunanjemu svetu naše gospodarske razmere in potrebe in da tako utre pot trgovskemu obratovanju v interesu gospodarskega razvoja Dalmacije. Poveljnikom je bil izročen popis vseh onih stvari, ki jih potrebujemo in popis onega blaga, ki bi ga Dalmacija mogla dati v zameno. Blago, ki ga Dalmacija potrebuje, je: premog in koks, modra galica in žveplo, bencin in petrolej, avtomobili in gumi, mo-
Zadnje vesti.
Konfinacije v Ljubljani in v Gradcu.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 19. februarja službeno: Potem ko je ljubljanska deželna vlada bila že opetovano, in zlasti o priliki mariborskih pogajanj, izjavila, da so konfinacije ljubljanskih Nemcev samo odgovor na konfinacije v Gradcu bivajočih Slovencev in da je vsak trenutek pripravljena te konfinacije preklicati, ako se isto zgodi v Gradcu, je danes nemška deželna vlada za Štajersko deželni vladi za Slovenijo naznanila, da je pripravljena odrediti takojšni izpust vseh v Gradcu konfiniranih Slovencev, ako isto stori ljubljanska vlada s konfiniranimi Nemci. Na tej podlagi so se danes tako v Gradcu, kakor v Ljubljani ob osmih zvečer preklicale vse konfinacije.
Poverjenik dr. Verstovšek v Mariboru.
Maribor, 19. febr. (Lj. k. u.) Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek se je mudil danes v Mariboru ter posetil generala Maistra in okraj-
torji vsakih vrst, lekarski in kemični j	nega	glavarja	dr.	Lanjšiča in	voditelje
produkti, tekstilni proizvodi, čevlji in j	strank.	Jutri	se	odpelje	v Belgrad,	kjer
obutev, železo in jeklo, razne kovine, '	'	----—j ■
žeblji, razno orodje, vsakovrstni stroji, ognjišča in peči, sesalke, električni materijal, lokomotive, vagoni in sploh železniško gradivo, stekla, manufak-turno, keramično in porcelansko blago, barve, strojno olje itd. Blago, ki bi ga mogla dati Dalmacija v zameno, je: cement in surovine za cement, vino, žganje, kaibid, suhe slive, južno sadje, višnje, mrčesni praški, fižol, lovorovo listje, rožmarin in rožmarinovo olje, les, kamen in marmor. Za izmenjavo blaga med dalmatinskimi in zavezniškimi kraji je pogoj, da se uvedejo parobrodne proge, četudi za sedaj morebiti samo 14 dnevne. Pokra
jinska vlada je zaprosila za seznam j terjev urad: Kakor se čuje, je
bo konferiral z ministrskim podpredsednikom dr. Korošcem.
Italijani odklanjajo Wilsona kot razsodnika.
Pariz, 19. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Že včeraj popoldne je bilo objavljeno, da se italijanska vlada izrecno brani, sprejeti razsodbo, ki jo žele Srbi. „Matin“ poroča, da je italijansko odposlanstvo, ki deluje v imenu italijanske vlade, resnično odklonilo razsodbo Wilsona, ko je povprašalo Orlanda.
Atentat na Clemenceaua.
Pariz, 19. februarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Reu-
bilo
vseh trgovskih, industrijalnih podjetij in eksportnih tvrdk, s katerimi bi mogla stopiti v stike, in da se v to svrho uredi reden poštni, brzojavni in denarni promet.
Izvažanje jajc. V mirnih časih so slovenske dežele izvažale za deset miljonov kron jajc na leto. To je to-
danes oddanih na Clemenceaua 5 strelov, ko je ravno vstopil v svoj avtomobil. Clemenceau je bil ranjen na glavi.
Aretirani italijanski vohuni.
Zagreb, 19. februarja. (Izv. por.)
Tukajšnja vojaška policija je aretirala
nastavi',,	*-	uv*.	..	.	,	danes dva italijanska vohuna, ki sta
Pri!?,elr EMSLffltS 1“ 1 v i4> .a**™ po«*.., o
nemirih, revoluciji m neredih v jugo-
gledališča iz dežele, da se le-ti ude-	kako upoštevati. Danes eksporta ni,
leže teh dveh, vedno razprodanih	ker je izvoz v inozemstvo sp’oh pre-
Prnc! C? a Mn!	•	i	i	i	_	 II/-*	tninn	ni	toin
predstav. Prosi se, naj se interesenti zglase v pisarni radi vstopnic.
Mesto intendanta za opere in operete je prevzel g. Rukavina.
Gospodarstvo.
Znižanje obrestne mere. Zastopniki slovenskih hranilnic in posojilnic so na sestanku dne 17. t. m. v Ljubljani sklenili, predlagati svojim upravnim odborom znižanje vložne obrestne mere na 2°/o.
Razdeljevanje soli. Pišejo nam: Kaka to, da vlada pošilja sol samo velikim trgovcem, tako, da morajo hoditi po sol po 5 ur daleč in še več. V Brežicah je n. pr. dobil sedaj že dvakrat po vagon morske soli vele-fržec Lipej. Sol pa dobi le oni, ki vzame, ali kupi toliko čebule ali pralnega praška, kolikor soli. Zakaj daje ylada takim ljudem priliko, da ljudstvo Izkoriščajo? Mož je namreč nakupil več tisoč kilogramov čebule v špeku-Iscijske namene, a mu je konec vojne Jiaredil križ čez račun, pa bi si sedaj j1?tel pomagati s soljo. Najbolje bi bjlo, da vlada pošlje, sol na okrajno Stvarstvo, da jo razdeli po občinah, ? ne, da bi se podpiralo te vojne mili-i0?arjč» da ljudstvo pitajo s svojo eb“lo in pralnim praškom.
. Drože. Trgovec z dežele nam P‘se; v i(Stih je bilo objavljeno, da bodeta tvrdki Košmerlj nasl. in Zalo-k?r dobavljali droži samo za mesto Ljubljano in okolico, trgovci naj pa jjaroče od tvrdke Fischl v Celovcu, i'vrdka Fischl radi pomanjkanja ma-tertjata noče pošiljati na Kranjsko, s ljubljanski tvrdki pa ne smeta pošiljati svojim starim odjemalcem na deželi. Zato pa prodajajo po deželi razni Bosanci tn celo neki Korošec je nosil poln naramnik, seveda po pretirano
povedan, a vzlic temu ni dobiti jajc. Kje je vzrok? Kmetje imajo dovolj jajc, a jih ne prodajajo, ker imajo tudi dovolj denarja, s katerim si itak ne vedo pomagati. Ali ne bi se dalo temu odpomoči, da bi se za jajca dajala kot kompevzac.ja sol, petrolej, sladkor in vžigalice? Na ta način bi do-b ne-le dovolj jajc za potrebe prebivalstva naših mest, ampak nam bi jih še preostalo za izvoz v kompenzacijske namene z Nemško Avstrijo ali zasedenem ozemljem, posebno za sol in petrolej. Primerna organizacija nabave jajc bi gotovo v kratkem od-poinogla pomanjkanju jajc po naših mestih, a primerna kompenzacijska kupčija z jajci z inozemstvom, pomanjkanju soli in petroleja. Priporočamo to stvar v razmišljevanje prehranjevalnemu uradu.
Razno.
Ludendorff je sokrivec umora ruske carske družine. Iz Novega Yorka se poroča: Odbor za javne informacije je objavil dokumente, s katerimi dokazuje, da je Ludendorff pripravil padec Kerenskega in nastop Trockega in Lenina v vseh podrobnostih in da so nemški generali naredili boljševiško revolucijo na Ruskem. Nemške banke in drugi denarni zavodi so dali na razpolago milijonske vsote. Ludendorff je sokrivec umora ruske carske družine.
Bivši cesar Wiljem II. cepi drva. Holandski dopisnik „Daily Maila" je bil gost grofa Bentiricka na njegovem gradu in je imel tam priliko videti Viljema 11, ki je cepil drva. To je bila neki Viljemova priljubljena zabava še ko je sedel na prestolu. Skoda, da ni bil Viljem drvarjev sin. Bil bi brez škode kazal svojo blazno podivjanost.
slovanskih deželah. Aretiranca sta pri zaslišanju priznala svojo krivdo. Istočasno je bila aretirana tudi neka deklica iz Pule, ki je bila v stalni zvezi z obema vohunoma.
Skupščina Starčevičancev.
Zagreb, 19. feb. (Izv. por.) Današnja skupščina Starčevičeve stranke prava se je vršila v znamenju kon-troverze za in proti separatizmu. Do-čim so zagrebški pristaši stranke zahtevali avtonomijo za Hrvatsko, so se izjaviji govorniki iz province za centralizem. Večina se je izjavila sicer za separatistično politiko, vendar pa se je na zborovanju pokazala že tako močna centralistična struja, da je morala stranka odnehati v marsičem. O debati sami se varuje najstrožja tajnost. Vodstvo stranke bo izdalo jutri poseben komunike o resolucijah skupščine. Jutri bodo naznanjeni tudi kandidati za Državno Veče.
Italijani spletkarijo tudi v Albaniji proti nam.
Pariz, 19. februarja. (Izv. por.) V krogih udeležencev na mirovni konferenci se zatrjuje, da dela rešitev albanskega problema največje težkoče. Italijani ščuvajo Albance, naj zahtevajo samostojno Albanijo od Valone do Drača z vzhodno mejo Peč-Mitro-vica in upajo, da se jim tudi v Albaniji posreči oškodovati Jugoslavijo.
Nov zagovornik edinstvene ideje Jugoslovanov.
Zagreb, 19. febr. (Izv. por.) V Koprivniku je pričel izhajati nov list »Demokrat", ki stoji na stališču edinosti Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Narodna zastava v Nemčiji.
Berlin, 19. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Državni odbor je včeraj sklenil, da se črno-rdeče-žolta zastava v Nemčiji uvede kot narodna zastava.
Listnica uredništva.
Maribor: Dopisov brez podpisa in natančnega naslova ne priobčujemo. J u g o-slovanskivoj aki: Red mora biti povsod. Ce se vam godi krivica, se lahko pritožite svojemu poveljniku.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Mpirlnn učen brijačkom poslu, traži bri-mtuUCu) jačkog obrtnika, makar biio u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku 200 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na upravu npvin.
532 10- 1
5 j/n rdečega šelaka se proda. Naslov pri i'y upravništvu.	534	3—2
Duhovnik-beguaec SMSg? MiS
na upravništvo pod „Začasno“. 543 5—1
Vnlnonn hisnn za moške in ženske ob eke,
I UiiiuliU UldyU kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, usnje, pralno in in toiletno milo, pralni prašek, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko in med, kavni nadomestek, cikorija, kava. Izboren rum-esenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan 1. nadstr.	547	4—1
V računskem oddelku SfSSS
prakso, zmožna vseh pisarniških del ter popolnoma slov. in nem. jezika vešča išče primernega mesta najraje v Ljubljani ali Mariboru. Cenjene ponudbe pod „Računarica“ na Anončno pisarno Al. Matelič, Kongresni trg »/1.	_______________________ 545	3-1
Prostovoljna dražba
febri (sobota) ob 10. uri dop., Vegova ul. 2 II. nadstr. levo. Omare, stensko ogledalo in podobe, svilena salonska garnitura, luster, druga garnitura s spalnim divanom, kopalna banja.	544
K|inj en takoj kanarček (samica). Naslov l\U|fl 013 pove upravništvo 543 2—1
spretnega, se h sprejmetakojza trajno delo. P. Obid, urar v Krškem. 542 3 1
Prnrljl ep večja množina pšenične in ov-1 i UUfl Ou sene slame. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo „Jugoslavije“ pod geslom .Slama 1000“.	540	3—1
Trflilf S m*achh Serbov moli slovenske dje-lIlfJIUG vojke, ako bi htele korespondirati sa njima, da bi se izučili slovenskog jezika. Pisma neka se šaijejo na Ljubo Oroševiča, I. poljska baterija srpskih trupa, Kazaze p. Sinče vas, Koroško	538	8—1
Kontrolna blagajna
po ugodni ceni proda. Ogleda se dopoldne v Kolizeju 16., Ljubljana.	549	3—1
Urarskega pomočnika,
Naročajte „Kurenta“
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvu,kurenta* v Ijufoljani, Marijin trg štev. 8.
Dnnhnna vsake vrste po zmernih cenah DullUUilu dobavlja redno tvrdira Fran Me-disa, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—20
I6pq oq ,okal1 za restavracijo, gostilno, ka-SolstS 05 kor tudi za skladišče, v Ljubljani ali v bližnji okoliei. Ponudbe na g. Sojer Vekoslsva, Hrenova ul. štev. 17 v Ljubljani.
44« 8-7
PuhIIles nad 1000 k8- se Prodn P° zmern'
UGUUIS ceni. Vprašanja na Franc Cerar,
468 10-4
ceni. Vprašanja Stob-Domžale.
Karbidne svetiljke točno na drobno In
debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.	438	20—7
V«* nntnitf ali skladiščar išče službe MII pUUtm splošno trgovsko izobražen, 36 let star mož pri kakem večjem podjetju v Jugoslaviji. Pod ,,Potnik ali skladiščar" na 1. Jug. anončni in infor. zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 517 5
7nrUn in	s' želita dopisovati s
iLUInu lit uluitnu starejšima inteligentnima gospodoma. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Veselje do življenja. 519 2—2
Čjiiijin se sprejme na dom, za popravila Oilllju otroških oblek. Naslov v upravništvu Jugoslavije.	520	2—2
yi fl 0! rum in slivovko po nizki ceni,, imata ^Tll ;0 I Ulil v zalogi večjo množino Cernak & Val, Ljubljana.
521 3-2
PncPcfl/rt V4 Vre oddaljeno I U5C31VI/ 0(j Žalca na srednjem hribu, obstoječe iz 3 oralov njiv, 3 oralov gozda in ravnotoliko pašnika (sadovnjaka) ter dvemi manjšimi gospodarskimi poslopji, se takoj proda. Naslov pove pod „14 000 K“ uprav-ništvo ..Jugoslavije".	535
Trda metrska drva
v celih vagonih se po ceni oddajajo. Pismene ponudbe pod ..Redka prilika11 na upravništvo.	479	3—l
Priporoča se novo otvorjena
gostilna Lovro Rebolj
^	v Kranju, pri Žumru.
Točim več vrst dobrega starega in novega vina in je tudi vedno skrbljeno za jedila. 52832
66°|0 milo za britje
se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja
Janko Pintar, Spod. Šiška,« Ljubljana.
otel „Beii m" v Celju
488 3
priporoča cenj. gostom najboljša domača Vittfj ter vsak čas topla in mrzla jedila kakor tudi popolnoma na novo urejene sobe za prenočišče.
Dragotin Bernardi, hotelir^
/lini t‘0 kava, čaj in namizno olje. Ponudbe MIlJl 00 na poštni predal št. -5. 522 2—1
||Apnj/n se sprejme, ki bi imela takoj plačo, Uuuliivu za krznarico. Naslov pove uprava Jugoslavije.	523
Za blagajničarka
dična, ki je dovršila trgovski tečaj z dobrim uspehom. Najrajši v trgovino. Dela en mesec brezplačno. Preskrbljena pri stariših. Naslov pri upravništvu Jugoslavije.	524
ifflnitoiliotinta mlada. inteligentna, se išče Aajmuiiolliljuj za značajnega in izobraženega mladega gospoda, v svrho trgovskega podjetja, lnteresentinja naj izvoli poslati svojo sliko in naslov v Ljubljano poštno ležeče „Značaj“.	525	3—3
r^TTdeč kupim ali	zamenjam za sladkor.
rCO, Ponudbe na 1. B., 11. voj. okr. odsek SHS, Ljubljana.	527	2—8
t/oionan ki je dovršil prvo gimnazijo, želi VajslltiG' vstopiti v kako trgovino z ma-nufakturnim blagom. Več se izve pri L. Rebolju v Kranju.	_________5-9	o—-
Korespondenca. SfGSSlnto&S1-
teligentnim gospodom. Ponudbe pod „Samo-tarka“, na upravništvo	lista.	533	2—2
Izjava.
Odvetnik
Dr. Vekoslav Kukovec
je zopet odprl svojo pisarno v Celju
v lastni hiši v Šolski ulici št. 21 (prej slovenska
489 2-2
gimnazija).
M
Podpisana obžalujeva, da sva g. Janeza Verhovnika dne 4. svečana 1919 v Žičah javno na časti razžalila ter prosiva istega za odpuščanje.
V Žičah, dne 15. svečana 1919.
Marija Airbroš. Karl ltešnik.
belo, 1. 1917 in 1918, rdeče 1. 1918, črno dalmatinsko 1. 1917 nudim po nizkih cenah.
MILKO JESIH 456 1 Ljubljana, Florijanska ulica 36.
Pozor!	Pozor!
Mikakegaveriženjaveč! j
Vsi, ki želite odpomoči navijanju ! cen, storite najboljše, da si brez iz- j kaznic nakupite manufakturnega 1 blaga v poljubni množini v skladišču ! na Francovem nabrežju št. 1 (Fili- j pov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 10 2
POZOR! <§~
§f Slovansko podjetje
priporoča gg. trgovcem in uradom v mestu in na deželi vse 53931
pisarniške potrebščine
na debelo in drobno
po najnižjih cenah. Razpošiljam vse
vrste narodnih razglednic.	1	.	—*
Dobavljam in preskrbujem gg. trgovcem	j ________________________________________________——
raznovrstno blago	najboljše	kakovosti,	j	.
jos. Omersa zavarovalna družba „FEfl KS
trgov, agentura in komisijska trgovina ;	I	ff
Ljubljana, Dunajska cesta 6/1. •	zavaruje:
   — i	a)	proti	škodam,	ki	nastanejo	vsled	požara	ali	strele,
Pozor! j	kakor	tudi vsled gašenja, podiranja ali izpraz-
 I	nenja	na hišnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, pohištvu in premičninah	vsake vrste, na
zalogah blaga, živini, poljedelskih zalogah in orodju, b) proti škodam po požaru ali streli	na poljskih in
travniških pridelkih v poslopjih in	kopicah. 483
Ve
celo
pol
četr! en 1
za c za za za
[
k(
ra
ra
ja
ui
v<
z<
ei
Čl
v
n
v
z
F
I. jugoslovanski umetni zavod
za povečanje slik
po vsaki fotografiji do naravne velikosti. Slike se izdelujejo tudi z oljnatimi in akvarelnimi barvami. — Delo- umetniško izvršeno, cene zmerne. — Izvršujem tudi najmodernejše vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.	:
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Veličan Bešter, fotograf in slikar
429 3-3 Ljubljana, Križevniška ulica št. 2.
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlagaSko
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Start trg 19.
Pozor!
Trgovci!
Vsled opustitve, oziroma izdelovanja novih izdelkov, prodaja se sledeče blago pod tovarniško ceno:
Kocke za juho, la S000 kosov K 25'—, kocke za guljaš (Graf) 1000 kosov K 35’—, naftalin, karton, 100 zav. K 0*50, pravi škrob, krema za čevlje, kava s sladkorjem mešana itd. itd. Zahtevajte cenik.
F. ŠIBENIK
fldria-izdelki
Ljubljana. Gosposka ulica 10.
Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo:
Generalni zastop zavarovalne družbe „Feniks“
v LJUBLJANI, Sodna ulica št. 1,	■■■	—
a«r in krajevni zastopniki.
Živo apno, portland cement, zidno opeko
v celih vagonih dobavlja najceneje tvrdka	470	10—5
Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1.
se išče kot tih družabnik za trgovsko $ podjetje v zelo prometnem mestu Slo-venije, kjer se nahaja premogokop in _	druga industrijska podjetja. Velik uspeh
podjetja zasiguran radi narodnostnih razmer. — Ponudbe pod „Kapitalist" na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	518 51
Kapitalis!
Mast, slanino, suho meso i salamu (Braunšvajger)
razašiljem 11 sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20'kg po dnevni cijeni.
la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
5a kavin nadomjestak u paketima ‘/4^ po K 6’50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovar.je (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu siobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	20	is
1	J	^	tvomka suhomesnate robe l masti,
VJf 1 gj O V I O ^ Nova Gradiška, Slavonija.