ŠTUDIJSKA Knjižnica .KRANJ, Titov trg. r-1 I odbor — Glavni I in odg. urednik I Dušan Rebolj — tel. 20-71, loR I 25 - Tisk iti klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRAN| iHHiH mmm mm* m ITvX55' KRANJ, PETEK, 31. MAJA 1963 LETO V — 5. ŠTEVILKA g V štirih letih bomo podvojili obseg proizvodnje - razširitev pnevmatikarne ® DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE ® Na zadnjem zasedanju skupščine kolektiva, ki je S bila 15. maja, so potrdili investicijski program za rekonstrukcijo avtopnevmatikarne, imenovali • komisijo za imenovanje novega direktorja podjetja, obravnavali poročilo centralne komisije za # analitsko ocenitev delovnih mest in poslovno poročilo o lanskoletnem delu obratne ambulante. V perspektivnem razvoju jugo- matiki. Biro za napredek proizvod-slovanske industrije je predvideno, da mora domača gumarska industrija do leta 1967 zadostiti vse domače potrebe po avtopnev- rekonstrukcijo avtopnevmatikar-nje v gumarski industriji v Beo- ne, ki naj bi bila končana do kon-gradu je analiziral sedanje razme- ca leta 1967. Ker bomo do konca re in razširjenost motornih vozil leta 1964 tudi zaključili rekonstruk- Odslej vsak teden na štirih straneh Neljubo nam je, dragi bravci, da se moramo najprej opravičiti za nekoliko daljši premor. Izšli smo zadnjič v začetkii aprila, zato razumemo vaše negodovanje, ko ste ostali dober mesec brez svojega časopisa. Sedaj so vse teikoče prebrodcne, zato vam lahko obljubimo, da boste *Savo« redno prejemali. Celo pogosteje kot doslej, ker smo se odločili obseg časopisa zmanjšati za polovico in izhajati redno vsak teden. Tako bodo ostali stroški nespremenjeni, vi pa boste na tekočem o vsem, kar vas in kar bi vas moralo zanimati o našem podjetju. Doslej smo morali oddajati v tiskarno rokopis in slikovno gradivo devet ali celo deset dni pred izidom. V bodoče pa bo ta čas skrajšan. Tako bodo posamezni članki, novice in informacije novejši in vsekakor bolj aktualni. Seveda pa zavisi vsebina časopisa in njegova vrednost od tega, koliko in kako boste v bodoče v njem sodelovali. Vabimo vas, da se vsakdo, ki bi bil pripravljen pisati v list, oglasil ob priliki v uredništvu. Pogovorili se bomo o vsem, kar vas zanima. UREDNIŠTVO v Jugoslaviji ter ugotovil, kakšne bodo potrebe po avtopnevmatiki leta 1967. Strokovnjaki trdijo, da se bo povečala potreba po vseh avtopnevmatikah, ozir. avtopiaščih od sedanjih 689.122 do leta 1967 na 1,169.955 plaščev ali od sedanjih 17.408 ton na 26.840 ton. Pri tem pa še niso vštete potrebe jugoslovanske armade in ne potrebe industrijskih podjetij, ki izdelujejo gradbene in poljedelske stroje. Da bi zagotovili takšno količino avtoplaščev in avtopnevmatik, so se glavni izdelovavci teh izdelkov — kombinat »Borovo«, tovarna »Tigar« Pirot in naše podjetje pred nedavnim sporazumeli za delno specializacijo. »Borovo« bo izdeloval v največji meri težke tovorne plašče, »Tigar« lahke potniške, »Sava« pa težje potniške in lažje tovorne. Da bomo lahko jugoslovanskemu trgu zagotovili zadosti težjih potniških in lažjih tovornih plaščev, smo se morali odločiti za 6.562 ton TEH.IZDEL, 39,53^ (Nadaljevanje na 3. strani) cijo proizvodnje tehničnih izdelkov, se bo obseg proizvodnje našega podjetja povečal od letošnjih planiranih 8800 ton do konca leta 1967 — to je v štirih letih — na 16.600 t gumenih izdelkov. Kakšna bo struktura oz. razmerje med proizvodnjo pnevmatike in tehničnih izdelkov, prikazuje pričujoči diagram! S 1. junijem je spet odprt naš počitniški dom v Crikvenici. V eni zadnjih izdaj »Informatorja« smo vas seznanili o tem, kje, kdaj in kako boste letos lahko prijetno letovali. Prav gotovo bo še vedno najprijetneje v Crikvenici — zlasti v juniju in v septembru, ko ne bo tolikšnega navala in ko bodo tudi cene ugodnejše. — Več o tem na 5. strani! Ali smo proti obveščanju? e RUDI BABNIK CNE SLU2BE ® Od kolektiva o delovnih uspehih podjetja, ekonomskih enot in posameznih delavcev v mnogočem zavisi bolj uspešno samoupravljanje. To je glavni razlog, da smo tudi pri FIN AN- nas v okviru finančnih služb orga-obveščenosti nizirali stroškovno knjigovodstvo. Po prvih štirih mesecih smo za 2,23 odst, nad proizvodnim planom - aprila 835,71 © Z 835.712 kilogrami narejenih gumenih izdelkov v mesecu aprilu • smo dosegli nov rekord podjetja. V primerjavi z mesecem • marcem smo naredili 4840 kilogramov več. Tako smo izvršili • v prvih štirih mesecih tega leta 35,56 odst. celotnega letošnjega • plana podjetja ali za 2,23 odst. nad letnim planom. Kako se je gibalo izpolnjevanje proizvodnega plana iz meseca v mesec, kaže diagram na naslednji strani! Črni stolpci ponazarjajo izvrševanje osnovnega plana, ki predstavlja porazdelitev naše ce- lotne obveze 8800 ton izdelkov po posameznih mesecih leta. — Beli stolpci pa ponazarjajo izvrševanje operativnega plana, ki ga naši strokovnjaki prilagajajo posameznim mesecem v letu glede na mož- Njegova naloga je ugotavljati učinke poslovanja ekonomskih enot ter po možnosti tudi učinke posameznih delavcev. Podatke iz obračuna ekonomske enote lahko stimulativno uporabimo pri nagrajevanju ter s tem dosežemo, da je načelo »vsakemu po njegovem delu« res maksimalno upoštevano. Stroškovno knjigovodstvo že nudi v tem letu podatke, ki so osnova za oblikovanje mase osebnih dohodkov ekonomskih enot. Med drugim bo letos stroškovno knjigovodstvo redno poročalo vsak mesec, kakšni so bili dejanski strašečih proizvodnja tako dobro raz- ški vsake ekonomske enote v raz-vijala, potem bi smeli pričakovati, merfu do planiranih oziroma, kak-da bomo letos celoletni proizvod- sna so odstopanja. Za prve tri ni plan temeljito prekoračili. Toda mesece tekočega leta že sestavljamo pred nami so meseci letnih dopu- poročilo, ker so bili predračuni se-stov in obdobje, ko bo treba za- stavljeni na podlagi podatkov iz radi popravila parnega kotla v (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) nosti same proizvodnje, nabave surovin, letne dopuste, povpraševanje na trgu, itd. Ce bi se tudi v prihodnjih me- o statutu Z letošnjo prvo številko našega časopisa ste prejeli na posebni zeleni prilogi objavljen projekt za izdelavo osnutka statuta in funkcionalno shemo podjetja ter. delavskega upravljanja v naši tovarni. Projekt obsega pregled in razpored odločb o bodočem statutu in bo služil kot osnova za nadaljnje delo v pripravah do dokončne izdelave statuta našega podjetja. Osnutek je na decembrskem zasedanju odobrila skupščina kolektiva in imenovala komisijo, ki naj usmerja izdelavo osnutka ter skrbi za njegovo predložitev kolektivu v razpravo. Da boste v bodoče stalno seznanjeni z nadaljnjim delom pri izdelavi statuta, smo vpeljali na tejle strani našega lista posebno rubriko »O STATUTU«. Upamo, da boste našli v njej vse, kar vas zanima in kar se tiče našega bodočega statuta. Tokrat objavljamo prispevek Boruta Žnuderla, diplomiranega pravnika in Prešernovega nagrajenca ljubljanske Univerze. Komisijo, ki naj usmerja izdelavo statuta, sestavljajo predsednik skupščine Rudi Nadiža-vec, predsednik upravnega odbora Mirko Klemenc, glavni direktor naše tovarne, direktor kadrovskih služb Miran Rižner, nekateri predstavniki družbenih in političnih organizacij ter nekateri člani strokovnih služb. — Skupščina je pooblastila to komisijo, da lahko pritegne k svojemu delu tudi druge člane kolektiva, če bodo tako pokazale potrebe. Komisija se je na prvi seji 9. aprila najprej konstituirala in izvolila za predsednika Rudija Nadižavca, za sekretarja pa štfe-fana Marcijana. Obravnavala je načrt organizacije dela za zbiranje in obdelavo gradiva za statut, da bi tako zagotovila čim boljše obravnavanje vseh vprašanj, ki so važna za življenje in delo podjetja. Ugotovila je, da je potrebno za dosego tega cilja predvsem sodelovanje vseh članov kolektiva. Statut je rezultat sodelovanja članov kolektiva in ima značaj dogovora članov delovnega kolektiva o njihovih pravicah in dolžnostih. Izdelan mora biti v skladu z ustavo in zakonom in mora omogočiti, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja. Zagotoviti pa mora tudi kar najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. — Statut mora vsebovati številna splošna načela in vodila, ki so splošna zato, ker izražajo skupna stališča vseh delavcev v podjetju in morajo priti do izraza v vseh primerih. Člani komisije so sklenili, da bodo za dosego teh ciljev delali po posebnem načrtu. Zagotovi naj kvalitetno in množično delo. Delo bo potekalo postopoma. — Najprej bodo obdelali normativni del statuta. Ta vsebuje uvodne določbe, določbo o poslovanju in organizaciji podjetja razen organizacije deiav. upravljanja. V pripravah so razdelili normativni del na več delov. Ti se nanašajo na ekonomsko-orga-nizacijsko ukrepanje, na kadre, na organizacijo, na poslovno politiko in na koordiniranje dela med ekonomskimi enotami, na izvajanje poslovne politike, na spremljanje in evidentiranje materialnega poslovanja, na poslovno politiko v širših družbenoekonomskih odnosih, na kontrolo in analizo poslovanja, na oblikovanje notranjih ekonomskih odnosov, na formiranje in delitev dohodka in na družbenoekonomski položaj delavca. Hkrati z uvodnimi določbami so zajeta pod temi naslovi določena delovna področja. Z nekaterimi od njih se v glavnem ukvarjajo posamezne službe — na primer kadrovske službe s kadrovskimi zadevami. Obdelala jih bo zato tista služba, ki je za obravnavanje nekega področja poklicana. Za druga področja pa bodo ustanovljene posebne komisije. Tako zadolžene službe in posebne komisije, ki bi jih lahko imenovali tudi skupinske komisije, bodo delale na osnovi okvirnih napotkov. Te bo izdelala za vsako komisijo posebej osrednja komisija, ki jo je imenovala skupščina kolektiva. Na osnovi teh okvirnih napotkov bodo zbirali gradivo in dajali ustrezne predloge za ureditev vprašanj s svojega delovnega področja. Prva podkomisija ali strokovna skupina je že sestavljena. V njej sodelujejo glavni direktor naše tovarne, direktor kadrovskih služb Miran Rižner, šef službe za izobraževanje Štefan Marci jan in pravnik Borut Žnuderl. Njihova naloga je do konca meseca aprila pripraviti predlog uvodnih določil in določb o poslovanju z vidikov družbenoekonomske ureditve. Osrednja komisija je sklenila, da morajo biti okvirna navodila za delo čimprej izdelana in poslana službam oziroma podkomisijam. Le tako bodo te lahko svoje delo končale do konca tega meseca. Osrednja komisija bo zbrano gradivo nato dokončno uredila, sama obdelala uvodne določbe in potem poročala skupščini kolektiva o rezultatih svojega dela. Komisija bo o svojem delu obveščala kolektiv stalno po časopisu, z »Informatorjem« in na druge ustrezne načine. Po prvih štirih mesecih smo za 2,23 odstotka nad proizv. planom - aprila 835,7 ton (Nadaljevanje s 1. strani) ma zaradi slabih zmesi. Pri to- obratu I ustaviti nekaj oddelkov, vornih avtoplaščih v pnevmatikar-če bomo dodobra izkoristili v ma- ni II je prišlo do manjšega izpada ju, juniju, juliju in v avgustu vse zaradi običajnih motenj, pri pot-razpoložljive delovne zmogljivosti, niških avtozračnicah zaradi okvare če bodo zlasti ključni stroji v va- motorja pri Herbert preši, pri to-Ijamah vseskozi umno izkorišče- vornih avtozračnicah pa zaradi poni, potem bndo izgube minimalne pravila kalupa za dimenzije 8,25 in zato izgledi za dobre proizvod- - 20. Pri avtoščitnikih je nastal iz-ne uspehe konec leta veliki. Za- nad zaradi pomanjkanja delavcev, vedati se moramo namreč, da za- Proizvodnja žičnih veloplaščev pa visijo od tega naš osebni dohodek, je izpadla zaradi pomanjkanja žič-naši življenjski pogoji in možno- nih jeder. Proizvodnja moped plasti za nadaljnje razširjanje pod- ščev še ni dosegla planiranega ob-jetja. sega. Ekonomske enote Izvršitev plana v % operativni osnovni VALJARNA I 116,53 110,80 STISKARNA 103,34 116,33 — velo in moped diafr. 64,53 19,86 PREMAZOV ALNICA 102,69 99,75 PNEVMATIKARNA I — velopnevmatika 106,98 109,77 — veloogrevne duše 95,16 98,41 — avtopnevmatikama 121,98 108,89 — avtoogrevne duše 458,40 386,75 TEHNIČNI IZDELKI 109,38 134,89 ROTACIJSKE PREŠE 134,04 106,32 PREVLEKE VALJEV 63,85 175,46 PREVLEKE — EKIPNO DELO — — PNEVMATIKARNA II — avtopnevmatika 96,06 107,39 — avtoogrevne duše 87,27 95,39 — žična velopnevmatika — — — moped pnevmatika 92,54 74,15 KONFEKCIJA VRHNIKA 78,61 88,19 SKUPNO TOVARNA 100,04 106,85 Prav je, če si nekoliko podrobneje ogledamo še, kako so v mesecu aprilu posamezne enote izvršile svoje obveznosti. Izvrševanje osnovnega in operativnega proizvodnega plana ponazarja zgornja preglednica. Vpiši se v tehnično gumarsko šolo enem stavku v ehe.m stavku v enem sta V enera stavku v enem stavku v enem si u mem stavku v enem stavku v enemi vk v enem stavku v enem stavku v en‘ tavKU v enem stavku v enem stavku v stavku v enem 'stavku v enem stavku em stavku v enem stavku v. enem stavk @ V komisijo za imenovanje novega direktorja našega podjetja pri ObLO Kranj so biU izvoljeni Rudi Nadižavec, Mirko Klemenc in Francka Drolc. ® Novi predsednik sindikalne podružnice je Blaž Studen iz gumarskega izobraževalnega centra, ki je bil pred enim letom predsednik komiteja tovarniške organizacije ZMJ. © V petek, 10. maja, je kolektiv obdaril s skromnimi darili petdesetletnike Klaro Šušteršič, Ireno Rorman, Stano Reš, Doro Bergant, Jožeta Šviglja, Jožeta Goloba, Franca Grosa, Feliksa Bogataja in Vinka Zaplotnika, za petindvajsetletno službovanje v naši tovarni Vinka Zaplotnika, Ivano Kržišnik pa ob odhodu v po koj — vsem iskreno čestitamo! © Novi upravni odbor sestavljajo predsednik: Mirko Klemenc, Jože Kordeš, Filip ing. Majcen, Slavko Pirc, Alojz Veselič in Peter Žigante ter njihovi namestniki Ančka Rakovec, Marjan škarabot, Alojz Krč, Stane Čebašek, Vule Cic-mil in Bogdan Majce. 0 Ne pozabite, da bomo volili v nedeljo, 16. junija v zvezni in v republiški zbor! © Ce hočeš letos udobno letovati v enem izmed naših počitniških domov ali v kakem drugem cenenem letovališču. potem se še danes prijavi pri referentu za družbeni standard Petru Žigantetu — obrat I, telefon 25! In še nekaj besed o izpadih v posameznih ekonomskih enotah Pred nekaj dnevi je razpisala ^__________ služba za izobraževanje v našem Zaradi pomanjkanja žičnih jeder podjetju vpis kandidatov v gu-v stiskami ni bilo mogoče izdelo- marski oddelek tehniške šole vati ne žične veloplašče in ne dia- Ljubljana, ki deluje pri našem fragme. Poraba avtoogrevnih duš gumarskem izobraževalnem cen-v pnevmatikami I je bila zaradi tru v Kranju. Pogoj za vpis je neustrezne kvalitete izredno viso- uspešno dokončana nekdanja in-ka. Izpadi v prevlekah pa so po- dustrijska ali sedanja poklicna sledica manjših naročil in pomanj- gumarska šola v Kranju. Ambrožičeva in Sire sta nova člana obtinske skupščine @ Na minulih volitvah v ZBOR © DELOVNIH SKUPNOSTI ob-© činske skupščine, ki so bile v @ petek, 24. maja, smo izvolili iz © našega kolektiva Miro AMBRO-© ŽIČ in Franca SIRCA. Pri sa-© mih volitvah pa smo pokazali, © da se nanje najbolje le nismo © pripravili. V obratu I je bilo © kar 13,44 % neveljavnih volilnih © listov, v obratu II pa 6,72%! © Smo se torej premalo zavedali © pomena volitev, ali pa smo vo-© livce preslabo seznanili z na-@ činom volitev? Za zbor delovnih skupnosti smo imeli v našem podjetju dve volilni enoti. V obratu I je bila volilna enota 15. Od 795 volilnih upravičencev jih je volilo 781 ali 89,23 %. V obratu II je bila volilna enota 16. Od 483 volilnih upravičencev jih je volilo 476 ali 98,54%. V obeh obratih je upravičeno izostalo z volitev 21 volilnih upravičencev, tako da ni bilo v našem podjetju niti enega neupravičenega izostanka. kanja delavcev, ki so morali na teren zaradi ekipnega dela. Izpad v prevlekah bandaž je nastal zaradi pomanjkanja materiala oziro- ODSTOTNO IZVRŠEVANJE OSNOVNEGA IN OPBRATIVNECA PLANA ZA PRVE ŠTIRI MESECE LETOŠNJEGA LETA 106.85 95.59 Vpisali bodo 30 slušateljev'. Rok za prijave in predložitev potrebnih listin je 10. junij 1963. Po tem roku bodo izbrali na kadrovski komisiji bodoče slušatelje I. letnika. Za kandidate s prav dobrimi in z odličnimi ocenami najvažnejših predmetov v gumarski šoli predvidoma ne bo sprejemnega izpita odnosno preskusa znanja. Kandidati z dobrimi in zadostnimi ocenami pa bodo morali opraviti preskus znanja. Vsak kandidat mora oddati v službi za izobraževanje kadrov naslednje listine: ▲ Takole pripravljamo nove zmesi za valjamo © Po vsej verjetnosti je bila © vzrok tako velikemu številu ne-© veljavnih glasovnic v obratu I © gneča na samem volišču. Po-© dobno kot za volitve v občin-© ski zbor bi morali razdeliti © vsem volilnim upravičencem Posamezni kandidati so prejeli © vabila na volitve z vpisano šte-naslednje število glasov: OBRAT © vilko, pod katero so bili posa-I: Mira Ambrožič 512, Hermina © mezni volilni upravičenci vpi-Ilijevski 164; OBRAT II: Franc © sani v volilni imenik. To na: Sire 287, Blaž Studen 157. © nam bo izkušnja za prihodnjič! Ali smo proti obveščaniu? (Nadaljevanje s 1. strani) nega časa ter točke, ki delo rela- leta 1962 ter sprejeti v prvem tro- tivno vrednotijo, meseeju tega leta. V težnji, da bi kolektivi ekonom- Posebno vprašanje predstavlja M enot c‘mholJ °b’'k- obvešcanje celotnega kolektiva o n™Znim "objavTZ’ ogUs- dosezenih poslovnih učinkih. Tre- ^ ekonoM enatah nutno obveščamo kolektiv o tem z tečnih osebnih dohod- L1*«««., t. mm* oglasnimi deskami, občasnimi izdajami Oglasne deske v ekonomskih eno- izračunani za 208 produktivnih delovnih ur. S tem smo odstranili so za ekonomsko enoto na,bol, za- nadomeM, s/izračunani na 'vodnja po vrstah izdelkZaU pol- PodlE "r^^^^lačin^zJa ■ ji, ^ ji- -L ■yY pomeni da so na ta način izra- izdelkov, podatki o izkoriščenem v . » * . ^ • ,■ ji v r r cunani mesečni prejemki rezultat obdobjT Sto^t posameznih de- meni nagrajevanja ki jih , ji- * 7 * kolektiv ekonomske enote sam. ro- lavcev, podatki o vrstah stroškov v , L. . , . . . / določenem obračunskem obdobju in '^“Zlil/i realni) prizadeva- ■ev za večjo storilnost. Torej, čim večji je oseb- A Konfekcioniranje veloplaščev v pnevmatikami podobno. Taki podatki naj bodo - neposrednemu proizvajavcu kot nt' Posameznih delavcev za osnova za orientacijo fj.^erja- posameznika, večja je nju interne poslovne politike v eko- ^ Pprizad,vnost, nomski enoti, ki zajema med aru- tudi politiko razdeljevanja ,7^, nacin prikazovanja osebnih 1. lastnoročno napisano prošnjo ske šole v Kranju, z vsemi osebnimi podatki, s po- £a vp;s pridejo v gim, tudi politik osebnih dohodkov po vloženem delu. Maso osebnih dohodkov eko-nomske en,te_ formiramo na pod- dohodkov naj hi torej vplival spodbudno na vse člane znotraj eko- JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL da so v nekaterih ekonomskih enotah sprejeli sklep, da teh podatkov ne dovolijo objavljati in izobesati na oglasnih deskah. Čemu bi se sramovali uspehov? Taksen sklep 3. zaključeno spričevalo gumar- lagi količinske proizvodnje cele poštev člani ekonomske enote, medtem ko odlo- datki o zaposlitvi, o sedanjem de- kolektiva tovarne »Sava« ter gu- ča o razdeljevanju te mase med delovnem mestu in o družbeno-poli- marskega instituta in gumarskega lavci ekonomske enote izključno ta tičnem udejstvovanju v podjetju izobraževalnega centra v naši to- enota sama. To odločanje se odra- . . - , - l j /•• in izven: varni, če so v letu 1962 uspešno ža v tem, da ekonomska enota ozi- ekonomske enote bi bil razumljiv v 2. rojstni list aU overovljen pre- zaključili gumarsko šolo. Pouk se roma njen samoupravni organ sam delitve. pis; bo pričel predvidoma jeseni! sprejema normative porabe delov- ^ ^ y ^ ?nm,ru je 0^f. ščanje kolektiva o rezultatih posameznikov pozitivno, ker bodo le-ti po samoupravnih organih zahtevali bolj objektivna merila oziroma takšne normative, ki ne dovoljujejo, bi posamezni delavci prejemali Predvsem poglobiti delo sindikalnih pododborov! najprimernej- neproizvodnih ekonomskih enotah hej, ko bomo prišli s skrajšanjem Na letnem občnem zboru sindi- načelu .vsakogar na . ....---- , „ , _ , , kalne podružnice, ki je bil v nede- še delovno mesto«, z boljšo tehno- — v strokovnih službah. S poslov- delovnega časa do prostih sobot in da - Im 28. aprila, so sprejeli naslednje loško in delovno disciplino in z iz- niki teh služb je treba priti do s tem do novih možnosti za boljši osebni dohodek na račun ostalih, okvirne zaključke: boljsevanjem tehnoloških postopkov normativov dela in do cenikov nji- počitek, za telesno Jn duhovno Pri strokovnih službah in po- . . , je treba še nadalje utrjevati pod- hovih uslug, da bo mogoče nagraje- sproščanje delovnega človeka. možnih ekonomskih enotah je inter- © Delavsko upravljanje je treba Le p[anirano naraščanje ob- vati po dejansko opravlienem delu, © Kakor v preteklosti naj se na delitev osebnih dohodkov dolo- še nadalje organizacijsko m vsebin- proizvodnje ob dviganju kva- po nalogah in opravljenih uslugah, tudi v bodoče skrbi za načrtno čena z razmerjem v točkah, zato se sko izpopolnjevati. S statutom pod- l2del^0v h0 zagotovilo zada- s čemer naj bi se olajševalo delo v družbeno-politično in strokovno tukaj razmerja v višini mesečnih jetja in z vsemi bodočimi samo- sf- sredstev za nadaljnje naraščanje proizvodnih ekonomskih enotah. izobraževanje članov kolektiva. To osebnih dohodkov ne spreminjajo, upravnimi akti je treba podrobno osei,nih dohodkov zaposlenih, za © Jasno je, da bo treba v bodoče zahtevata nadaljnje, vse bolj po- Ko bodo tudi za^ te ekonomske obdelati in razčleniti pravice in s^iade in za vlaganje v razširjeno spričo nadaljnje rekonstrukcije pod- globljeno delavsko upravljanje in enote veljala določena merila de- rcprodukcijo. Vse to je nujnost, če jetja računati na zmanjšanje sred- strokovno dovolj izobražen član lovnega učinka, bomo tudi v teh hočemo že letos preiti na skrajšani štev družbenega standarda. Seveda kolektiva bo kot nosivec 'delavske- enotah prikazovali razmerja v do- delovni čas, s čemer nas zavezuje pa zato tega področja ne smemo ga upravljanja lahko odrejal jasno sezenih osebnih dohodkih, novosprejeta ustava. zanemariti. Izbrati moramo nove, poslovno politiko podjetja za nje- Stroškovno knjigovodstvo si bo najprimernejše oblike in načine na- gov nadaljnji razvoj. še naprej prizadevalo, da nudi ko- © Med osnovne pogoje za nadalj- daljnjega reševanja stanovanjske © Novo izvoljeni sindikalni ple- lektivu čim več podatkov o poslov- m objektivno kot neposredni nje dviganje produktivnosti in za stiske članov kolektiva, smotrnega num naj se v svojem delu posveti nih učinkih tako podjetja, kakor v delavskem racionalnej’se gospodarjenje sodi izkoriščanja letnih dopustov, naj- predvsem poglabljanju dela v sin- ekonomskih enot in posameznikov, samoupravljanju po ekonomskih resni{no nagrajevanje po delu, po primernejšega prevažanja na delo dihalnih pododborih. Plenum naj Le tedaj bo možno koristno in pra- enotah ter s svojimi pobudami se dejanskem prispevku k uspehom in z dela itd. Zlasti pa bo treba bo njihov koordinator in pobudnik vočasno sklepati, ko bomo poznali nadalje izpopolnjevali gospodarje- podjetja. Človek mora občutiti v skrbeti za bolj organizirano izko- vseh predstoječih akcij. Sindikalni probleme, ki jih moramo rešiti, /z i}je v podjetju. višini svojega osebnega dohodka, riščan’e prostega časa, za bogatej- pododbori pa naj prično delati sa- tega izhaja, da morajo tako organi © Z varčevanjem, z boljšim iz- kako in koliko je prispeval k skup- še kulturno-prosvetno, rekreacijsko mostojno, na lastno pobudo ter samoupravljanja kot kolektiv v koriščanjem materialov, strojev in tlim uspehom. Sistem nagrajevanja in zabavno življenje ter udejstvo- brez čakanja na navodila »od zgo- celoti imeti cim večji pregled nad z racionalnejšim zaposlovanjem po je treba izpopolniti še posebej v vanje članov kolektiva. To še pose- raj«! vsemi rezultati poslovanja! razčleniti dolžnosti članov kolektiva — pro-izvajavcev in upravljavcev. Še nadalje je treba razvijati obstoječe in v bodoče razvite oblike ter sredstva obveščanja članov kolektiva, da bodo lahko tekoče, kvalitativno objektivno Upravljavci sodelovali Razmišljanje o skrajšanem delovnem času ... ... Ni dolgo tega, ko smo brali v dnevnem časopisju, da so v ljubljanskem »Litostroju« že prešli na skrajšan delovni čas in da imajo člani tega kolektiva sedaj po tri sobote zapored proste, vsako četrto pa delajo. No, precej pred Ljubljančani so pričeli delati v skrajšanem delovnem času v tovarni lesonita v Ilirski Bistrici. Tako ni prav nič čudno, če smo pričeli o tem razmišljati tudi v našem podjetju in če je posvetil temu vprašanju nekaj časa tudi upravni odbor na eni izmed zadnjih sej ...! Kakor veste, je predvideno 7. novo ustavo tudi skrajšanje delovnega časa od tedenskih 48 na 42 delovnih ur. Vse delovne organizacije naj bi prešle na tak skrajšan delovni čas najkasneje v dveh letih. Zato ne bo odveč, če se pomudimo pri tem vprašanju tudi mi, saj moramo zaradi težavnosti dela v proizvodnji ljudem pomagati k boljšemu počitku. Vse razpredene misli so zares samo razmišljanje. Pričakujemo, da se bo o predlogu razvila po kolek- g00 tivu in izven živahna razprava m ~ ’ da bomo lahko v naslednjih številkah našega tednika objavili vrsto člankov, ki bodo danes razpredene misli dopolnili, ovrgli, itd.! Naš proizvodni proces zahteva v večini ekonomskih enot delo brez prestanka, torej v treh ali vsaj v dveh izmenah. Zato z uvedbo sedemurnega delovnika ne bi uspeli. Tudi za delo v štirih izmenah, pa četudi samo na ključnih delovnih mestih in samo v nekaterih ekonomskih enotah, se ni moč odločiti, ker bi morali potem preče/ povečati število zaposlenih. Katera varianta je potem sploh sprejemljiva? Po vsej verjetnosti osemurni delovnik, po tri zaporedne proste sobote, četrta pa je spet delovnik. In kaj /e osnovni pogoj, ki ga planske' obveznosti, potem je glavna prepreka po vsej verjetnosti odstranjena. In da jo je moč premostiti ter izpolnjevati planske obveznosti v skrajšanem delovnem času, to dokazujejo podjetja »Litostroj«, tovarna lesonita v Ilirski Bistrici, itd. So pa še drugi ugovori, ki nasprotujejo odločitvi za prehod na skrajšan delovni' čas. V podjetju imamo precej na delo in z dela vo- V štirih letih bomo podvojili obseg proizvodnje - razširitev pnevmatikarne (Nadaljevanje s L strani) Ker smo vsa lastna sredstva že izčrpali za rekonstrukcijo tehničnih izdelkov, bomo morali najeti na), izvlečena tanjša krivulja pa ponazarja gibanje virov financiranja (čisti dohodek + amortizaci-;a). Debela krivulja pa ponazarja l,4oo 1,2oo l.ooo 800 600 4oo 2oo posojila, in sicer pri družbenih in- gibanja presežnih sredstev, ki bodo šla v sklade! (Vse vrednosti so podane v milijonih dinarjev in temelje na osnovi današnjih instrumentov delitve!) Ko spremljamo gibanje krivulje, ki ponazarja presežek, se nam za-stavja vprašanje: ali bomo zmogli letos, prihodnje leto, posebej pa še leta 1966 zadostiti potrebam po nadaljnjem izboljševanju življenjskega standarda našega delovnega človeka? Morali bomo! če bi se odrekli nadaljnji rekonstrukciji, bi bili slej ko prej obsojeni na propast. Ob vse večjem boju za 1 ' 1 V55T KNPSTTT S H V 1 . 1 -MTT.T JDNTR DTN l J 1 »375 J f ■>•••** M znesti iv- J \. 1871 /! / ^ 383/ V / • 449 PREŠ EŽEK X >* *••••••••• < K 378 3o2 \ [c 3 '< kreacija, itd.? Odgovor moramo najti v izboljševanju proizvodnih postopkov, v boljšem izkoriščanju materialov, surovin in strojev, v zmanjševanju izmeta, v boljšem izkoriščanju delovnega časa, v strokovnem in splošnem izobraževanju in usposabljanju delavcev za zahtevnejše posle, itd. Če bomo na primer samo z uvedbo statistične kontrole kvalitete uspeli zmanjšati izmet na četrtino od današnjega, nam ostane vsako leto nekaj sicer izgubljenih sto milijonov dinarjev. Kje pa so še izgube na račun neizkoriščenih strojev, izpadov zaradi neodgovornosti in neizpolnjevanja tehnoloških predpisov, itd.! Možnosti so in to precejšnje! — 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 197o 1971 zečih se delavcev. Zanje bi morali zagotoviti nemoten prevoz tudi moramo sploh izpolniti, če hočemo vsako četrto soboto. Kaj lahko preiti na skrajšan delovni čas? NA-REDITI V SKRAJŠANEM DELOVNEM ČASU PRAV TOLIKO KOLIKOR DOLOČA LETOŠNJI PROIZVODNI PLAN PODJETJA — TO JE 8.800 TON GUMENIH IZDELKOV! Če si upamo delati po pet dni v tednu in vsako četrto soboto ter izpolniti svoje V. 0 skrajšanem delovnem času odpiramo javno razpravo. Pišite nam, kaj predlagate, na naslov Uredništvo »Sava" Kranj bilo to moč izvesti, če bi se kranjska industrijska podjetja pomenila o najprimernejši obliki dela v skrajšanem času in o nemotenih avtobusnih prevozih. Kaj pa koristi, ki bi jih imeli, če bi delali samo vsako četrto so-soboto, po tri pa bi bili prosti? Menim, da jih ni potrebno posebej naštevati. Več časa bi nam ostalo za odmor, za razvedrilo, za najrazličnejše domače posle in opravila, za gradnjo stanovanjskih hišic, za vzgojo otrok, itd. Prav gotovo bi to prijalo našim delavkam, ki morajo doma še gospodinjiti in opravljati najrazličnejše zamudne in utrudljive posle. Še in še bi se dalo naštevati pomisleke, pa prednosti dela v skrajšanem delovnem času. Pa bodi dovolj! Te nanizane misli naj vas spodbudijo, da se oglasite in nam napišete, kaj menite o tem sami. Zaupam naj samo še to, da smo na seji upravnega odbora govorili tudi že o tem, kdaj bi prešli na skrajšan delovni čas. Predlog je bil, da v mesecu septembru ali najkasneje ' v oktobru letos! UREDNIK A Takole se bo v prihodnjih le-^ tih spreminjal presežek za sklade podjetja vesticijskem skladu ObLO Kranj v vrednosti 100 milijonov dinarjev, pri istem skladu OLO Ljubljana 300 milijonov in pri enakem skladu SR Slovenije 689 milijonov dinarjev. Poleg tega bomo najeli še posojilo — 1 milijardo 94 milijonov din pri splošnem investicijskem skladu za obratna sredstva ter posojilo pri jugoslovanski investicijski banki za nakup opreme v višini 1 milijarde 60 milijonov dinarjev. Prav zanimivo je pogled/ii, kako bomo v prihodnjih letih odplačevali obveznosti za najeta posojila, kako se bodo gibali viri dohodkov in kakšna sredstva bodo ostajala podjetju za sklade. — Iz diagrama se lepo vidi, da bomo letos in v prihodnjem letu imeli za sklade razmeroma malo sredstev — zlasti še leta 1966. Potem pa se bo stanje občutno izboljšalo, spet nekoliko poslabšalo, dokler se po letu 1968 ne bo odločno popravilo, črtkana krivulja ponazarja gibanje obveznosti za odplačilo glavnice (osnovna + obrat- trg in za potrošnika bomo morali Morda večje, kot si sploh predstavljamo. Le poiskati jih bo treba, analizirati, najti ustrezne rešitve, prijeti odločneje, pa bo šlo. Bodimo gospodarni v tovarni tako, kakor smo doma in preudarno razpravljajmo na vsaki seji delavskega sveta, v ekonomski enoti ali na zasedanju skupščine. Potem se bomo lahko čez čas potrkali na prsi in dejali: »Da, to smo storili, ker smo pričeli umno gospodariti.« preiti na velikoserijsko proizvodnjo ter se postopoma odrekati obrtniškim ali polobrtniškim postopkom ter maloserijskim izdelkom. To še posebej, ker bomo morali vsako leto tudi več izvoziti! Kako bomo torej reševali v prihodnjih nekaj letih pereče probleme, kot so stanovanjska stiska, prehrana, zdravstvena zaščita, re- Zakaj smo uvedli službo za laično kontrolo bolnikov na domu ? • ŠTEFAN HORVAT — KADROVSKE SLUŽBE e Ker morda še ne veste, zakaj smo uvedli službo laične kontrole bolnikov na domu, tokrat tudi o tem nekaj besed. O uvedbi te službe je že razpravljala lani 21. decembra naša skupščina in sklenila, naj opravlja posle kontrolorja eden izmed vestnih upokojencev podjetja. To zahtevno nalogo so zaupali Danijelu NARDINU, ki sedaj obiskuje bolnike na domu in kontrolira, če se držijo zdravnikovih nasvetov o zdravstveni negi. Precej težav smo imeli namreč v preteklosti, ker se nekateri bolniki niso držali zdravnikovih navodil. Zdravili so se precej dlje, kot pa je bilo to potrebno. Pod- Rekordno število nezgod v marcu in malo v aprilu © RUDI NADIŽAVEC - Kadrov- • ske službe © že nekaj let na-© zaj se ni pripetilo toliko ne-© zgod kot letos marca meseca. ® Bilo jih je kar 16, seveda naj-© več zaradi požara v stiskami, © ko so se poškodovali trije čla-© ni kolektiva med gašenjem, © trije pa med pospravljanjem © prostorov in čiščenjem kalu-® pov. K sreči pa se je v aprilu © stanje spet popravilo, saj smo ® registrirali le pet nezgod. Prelistajmo notes in preletimo nezgode v marcu! © R. F. je čistilka v higienski skupini. Na roki je imela komaj zaznavno ranico. Ko je čistila toaletne prostore z razkužilnim sredstvom, se je zastrupila. Bolovala je 6 dni. © L. A. iz tehničnih izdelkov je bil med prvimi, ki so pohiteli gasit požar v stiskamo. Ker je bil le preveč drzen, se je opekel po levem licu. Boloval je 12 dni. © Z. V. iz s tiskarne je dobila pri požaru hude opekline in je bolovala 31 dni. © J. S. iz mizarske delavnice se je med gašenjem požara udaril v gleženj desne noge in potem boloval 14 dni. ® M. A. iz pnevmatikarne II si je odrgnila desno roko pri previjanju žice za žična jedra. Bolovala je samo 2 dni. ® K. V. iz mehanične delavni, ce II je hotel popraviti na nožih za rezanje gume pri dvovalju rezilo s kovanjem. Ko je nože segreval, se je tleče oglje razletelo in delec mu je priletel v desno oko. Boloval je 1 dan. © Š. I. iz pnevmatikarne II je brusil na brusilnem stroju ventile za potniške avtozračnice. Ker ni uporabljal zaščitnih očal, mu je priletel v desno oko drobec brusilnega koluta. Boloval je 5 dni. © H. Z. iz poklicne gumarske šole je po požaru čistil kalupe. Pri nalaganju enega izmed kalupov na ročni voziček se je ta prevrnil in ga udaril v glavo. Boloval je 6 dni. © T. P. iz stiskame je čistil kalupe. Pri odpiranju pokrovov se je uščipnil v palec leve roke in boloval 9 dni. © ž. J. iz stiskame je čistil pogorišče in stopil na žičnik, ki je molel iz deske. Boloval je 5 dni. © B. F. iz gumarske šole je s sodelavcem razrezoval z dvovaljčni-ka potegnjeno ploščo. Rezala sta vsak na enem koncu in bila neprevidna, pa je slednjemu spodletel nož. Urezal je učenca v levo roko, da je boloval 19 dni. @ P. R. iz pnevmatikarne je bil pri vlaganju korda v stojalo nepreviden, zato se je uščipnil v prst desne roke. Boloval je 5 dni. ® K. J. iz pnevmatikarne I je z nožem rezal polivinilasto folijo. Ker mu je nož spodletel, se je urezal v desno nogo in boloval 19 dni. Zanimivo je, da na tem delovnem mestu prizadeti ni imel kaj iskati! @ Z. A. iz tehničnih izdelkov si je poškodoval zapestje desne roke, ker ga je goseničar stisnil med jetje je zato trpelo na izgubi delovnih dni, zaradi višjega bolezenskega staleža in zaradi velikih materialnih izdatkov. Po reformi socialnega zavarovanja je postala tudi tovarna delni izvajavec socialnega zavarovanja. To najbolj prepričljivo dokazuje obveznost, da moramo plačevali nadomestilo za osebni dohodek slehernega obolelega člana kolektiva, če boluje do 30 dni. To pa ni majhna obveznost, saj odpade na izostanke z dela za čas do 30 dni zaradi bolezni kar 90 % vseh bolnikov! Laične kontrole bolnikov nismo uvedli samo pri nas. V vseh večjih delovnih organizacijah naše komune imajo svoje kontrolorje že poldrugo leto. To predvideva tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju, kjer je jasno povedano, da ima kontrolor bolnikov na domu pravico kontrolirati slehernega bolnega člana kolektiva in izdati odločbo o ustavitvi izplačila nadomestila osebnega dohodka za čas delovne nezmožnosti, če ugotovi, da se bolnik ne ravna po vlaganjem nove cevi v opletilni stroj. Boloval je 9 dni. 9 P. A. iz konfekcije Vrhnika se je zbodla v palec desne roke pri začrtovanju gumiranega blaga. Bolovala je 4 dni. © G. A. iz pnevmatikarne II si je izpahnil levo roko v zapestju med dviganjem korda in vlaga- ztlravnikovih navodilih! njem v stojalo. Imenovani še boluje. Skupno je bilo izgubljenih 133 delovnih dni! In še nezgode v mesecu aprilu: ® K. A. iz tehničnih izdelkov ni uporabljala zaščitnih čevljev. Na nogo ji je padlo prazno jedro. Zaradi poškodbe še vedno boluje. @ J. S. iz valjarne II je zadel med polnjenjem trovaljčnega ka-landra v voziček za prevažanje zmesi od dvovaljev h kalandru. — Boloval je 9 dni. © V. V. iz pnevmatikarne I si je poškodoval dlan pri prevažanju materiala z dvigalom. Boloval je 11 dni. © Š. V. iz valjarne II se je urezal v desno nogo pri rezanju plošč, ker mu je spodletelo. © M. A. iz pnevmatikarne II se je pri čiščenju jaškov okrog vulkanlzacijskih preš uščipnil v kazalec desne roke. Ne gre za disciplinsko ukrepanje proti članom kolektiva, ampak za zaščito naših skupnih interesov! Ne gre za pijanost, toda že najmanjša količina alkohola te lahko onesreči, da pd-invalid za vse živ- ▼ staneš Ijenje! r-;'- " ; ! še vedno premalo previdnosti v obratu II V nosem podjetju vedno opozarjamo člane kolektiva na obratne nezgode in na njih posledice. Kaže pa, da vse skupaj v glavnem dosti ne pomaga. Naj navedem primer! Pred nedavnim smo pregledovali gasivsko opremo in gasivske naprave po ekonomskih enotah. Za vse skrbijo vzorno naši ga-sivci, pri čemer moram pohvaliti orodjarja Jožeta Goloba in Ivana Petriča. Obe orodjarni sta ob vsakem času vzorno urejeni, čisti in oprema na svojem mestu. Vse je pripravljeno za takojšnjo uporabo in dostopno, če nastopi sila. Pri pregledovanju smo obšli najprej obrat 1. Nikjer nismo našli, kar bi kazalo na nerodnost in malomarnost. Ko pa smo prišli v obrat II, nas je dežurni ključavničar opozoril že pri vhodu, da je aparat za gašenje v valjarni založen s kordom. O tem smo se pozneje tudi sami prepričali. Založen pa ni bil samo aparat za gašenje z ogljikovim dioksidom temveč tudi električni razdelilec, kakor vidite na sliki. Je mar po-tem čudno, če se je dežurni električar pridušal nad neredom? Pri vhodu v pnevmatikama pa smo naleteli na prizor, ki ga prikazuje druga fotografija. Ob Kako bomo volili svoje predstavnike na volitvah predstavniških organov? republiške skupščina ograji je stal varilni aparat, založen z ogrevnimi dušami. Te so ležale tudi na vozičku, na tem pa jeklenka z ogljikovim dioksidom. Kaj če bi se jeklenka prevrnila in pri pritisku plina okrog 190 atmosfer eksplodirala? Zlasti še, ko so delali v neposredni bližini delavci!? Da v bodoče ne bo treba več pisati o takih in podobnih neprijetnih stvareh, naj vsakdo na svojem delovnem mestu pazi na red in naj ne odlaga najrazličnejših predmetov na neprimerna mesta. N. N. e BORUT SNUDERL — KARDOVSKE SL splošni razpravi o naši ustavi so zvezna in republi Miške ustave. S tem so izpolnile svojo glavno na izvoljeni, že minil, bodo bližnje volitve prvi korak vseh volitev v bodoče in sestava novih skupščin se namenili v kratkem opisati naš novi volilni sistem. UŽBE 0 Po temeljitih pripravah in po izvedeni ška skupščina sprejele novo zvezno oziroma repu-logo im ker je tudi čas, za katerega so bili poslanci v izvajanju nove ustave. Način prcdstoječih im močno ločijo od dosedanje ureditve, zato smo se REPUBLIŠKI ZBOR GOSPODARSKI ZBOR PROSVETNO KULTURNI ZBOR SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR ORGANIZAC POLITIČNI ZBOR 12o 7o 7o 7o 7o Nove možnosti za gradnjo stanovanj # Z 9. številko »Informatorja« smo vas seznanili o novih mož-@ nostih za gradnjo stanovanj. Ker pa je časopis »Sava« name-® njen tudi svojcem članov kolektiva, objavljamo tokrat skrajšano @ verzijo gradiva iz omenjene izdaje. SESTAV SKUPŠČIN Najvišji organ oblasti v vsaki družbeno-politični skupnosti od občine do zveze je SKUPŠČINA. Občinsko skupščino sestavljata OBČINSKI ZBOR IN ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI. Odbornike občinskega zbora volijo občani neposredno, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni Ijud- Morda boste vprašali: Ali o svo- skupina, zavisi od števila del. ljudi občinska skupščina. OBČINSKI ZBOR ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Prva javna tribuna o gospodarskih problemih je bila 3. junija Javnih tribun kot neposredne oblike obveščanja se doslej v našem podjetju še nismo posluževali. Morda ne toliko zaradi zahtevnosti priprav kot zaradi tega, ker smo menili, da lahko posredujemo najrazličnejše informacije s časopisom, z »Informatorjem« in na sestankih. Prva javna tribuna v našem podjetju je bila v ponedeljek, 3. 6. Biti bi že morala štirinajst dni prej, toda zaradi odsotnosti predavatelja smo jo morali preložiti. Kdo je predaval in o čem, to vas prav gotovo zanima. Na nekatera aktualna vprašanja o gospodarstvu nasploh, o uvozu surovin za gumarsko industrijo in o vprašanjih skrajšanega delovnega časa je govoril Tone TREBUŠON, inženir kemije, ki je sedaj na Zvezi sindikatov Jugoslavije v Beogradu. Vprašanja, ki smo mu jih zastavili, pa so: 1. Kakšnega pomena je sedemletni plan razvoja gospodarstva v kranjski komuni in kako zagotoviti ob razvijajoči se industriji in drugih gospodarskih panogah dotok potrebnih strokovnih kadrov, kako reševati pri tem vprašanja družbenega standarda? 2. Kakšne so nadaljnje perspek- Ta naša prva tribuna je bila v Delavskem domu. Predavatelj je ponazoril posamezne podatke in prikaze z diagrami in zidnim listom. Vsem članom kolektiva, ki se zanimajo za naše gospodarske in družbene probleme, obisk toplo priporočamo tudi v bodoče, saj bomo odslej javno tribuno priredili še večkrat. je, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno-poli ličnih organizacijah in kmetje, ki so člani zadrug. Člane vseh ostalih skupščin volijo odborniki občinskih skupščin. D očim ima na primer po določilih republiške ustave SR Srbije okrajna skupščina v Srbiji po dva zbora (enako kot občinska), bodo nove okrajne skupščine v SR Sloveniji imele le en sam zbor. Okrajno skupščino bodo sestavljali odborniki, ki jih bodo izvolile izmed svojih članov občinske skupščine. Občine, ki tvorijo okraj, bodo v okrajni skupščini zastopane s sorazmernim številom svojih odbornikov. Člani občinske skupščine, ki bodo izvoljeni v okrajno skupščino, bodo še vnaprej ostali tudi odborniki občinske skupščine. Republiške in zvezna skupščina bodo imele namesto dosedanjih dveh zborov po novi ustavi pet ZBOROV.To bodo ZVEZNI ZBOR (v republikah REPUBLIŠKI ZBOR), GOSPODARSKI ZBOR, PROSVETNO-KULTURNI ZBOR, SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR in ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR. V sestavo zveznega zbora sodi tudi ZBOR NARODOV. jih poslancih v zvezni in republiški skupščini torej ne bomo odločali sami? Ali bomo izvolili le občinske odbornike? Kdo pa bo član ter novih zborov republiške in zvezne skupščine? Če hočemo odgovoriti na vse to, moramo začeti tam, kjer se tudi dejansko vse volitve začnejo — s kandidiranjem! ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE Volitve odbornikov občinskega zbora se izvede po volilnih enotah, ki jih določi občinska skupščina. Vsaka volilna enota ima več ZBOROV VOLIVCEV. Na zborih volivcev ima vsak volivec pravico predlagati po enega kandidata. Predlagan je lahko vsak občan, ki ima volilno pravico. Zbrani volivci se z dviganjem rok odločijo v posamezni skupini, vendar pa voli vsaka skupina najmanj 1 odbornika. Gospodarska skupina pa se deli še na dve podskupini. V prvi so volivci iz delovnih skupnosti s področja industrije prometa, trgovine, gostinstva in komunalnega gospodarstva ter obrtniki, ki so člani zbornic. V drugi podskupini pa so tisti volivci, ki so zaposleni v kmetijskih organizacijah, kmetje — člani zadrug in drugi kmetijski delavci. število odbornikov gospodarske skupine se med obe podskupini ne porazdeli po številu volivcev, ampak sorazmerno z družbenim proizvodom, ki ga posamezna podskupina ustvarja. V okviru teh skupin in podskupin se formirajo volilne enote. V posamezni volilni enoti se voli navadno enega, največ pa pet od- zvezna skupščina ZVEZNI ZBOR ZBOR NARODOV PROSVETNO KULTURNI ZBOR SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR ORGANIZAC. POLITIČNI ZBOR GOSPODARSKI ZBOR 12o 7o 12o 12o 12o 12o enega od predlaganih kandida- bornikov. Kandidate za odbornike tov, ki postajne tako kandidat zbora volivcev. Vsaka volilna enota ima več zborov volivcev. Kdaj torej kandidat zbora volivcev postane kandidat volilne enote? Za to je potrebno, da sprejmejo njegovo kandidaturo na zborih volivcev, ki zajemajo eno petino vseh volivcev volilne enote. Kakšen pa je način kandidiranja odbornikov v zbor delovnih skupnosti? Občinska skupščina nima posebnega gospodarskega, prosvetno-kulturnega in drugih zborov kot republiške in zvezna skupščina, vendar pa se voli odbornike v zbor delovnih skupnosti po štirih skupinah. To so gospodarska, prosveta in kultura, socialno zdrav- predlagajo delovni ljudje — volivci na zborih delovnih ljudi, ki jih skličejo po delovnih organizacijah. Predlaganje kandidatov poteka enako kot na zborih volivcev za odbornike občinskega zbora. Kako pa je s kandidiranjem v zvezno in v republiške skupščine? V vsak zbor zvezne skupščine se voli po 120 poslancev. V vsak zbor republiške skupščine, razen republiškega zbora, se voli 70 poslancev. Za volitve poslancev v republiški zbor je območje SR Slovenije razdeljeno na 120 volilnih enot — na 13262 prebivalcev se voli enega poslanca. Za volitve poslancev v zvezni zbor Je na območju Jugoslavije 120 volilnih enot — na s področja tega zbora volivcev; ta predlog pa morajo podpreti najmanj še štirje volivci. Kandidate za poslance v gospodarski, prosvetn,o-kulturni, social-no-zdravstveni in organi zacijsko-politični zbor lahko predlagajo delovni ljudje, zaposleni v delovnih organizacijah, s teh področij na zborih delovnih ljudi. Ti imajo seveda tudi pravico biti izvoljeni. Kandidat zborov delovnih ljudi za navedene zbore na območju volilne enote je tisti, ki so ga za kandidata izvolili zbori, ki obsegajo eno petino volivcev te volilne enote. VOLITVE Ko smo spoznali, kdo in kako lahko kandidira za odbornika ali poslanca posameznega skupščinskega zbora, se lahko dotaknemo še samih volitev. Kako torej potekajo volitve v republiško in zvezno skupščino? Poslance volijo najprej odborniki občinskih skupščin izmed kandidatov, ki so jih predlagali poslanci in delovni ljudje v delovni it skupnostih. Kandidati, ki so bili predlagani za zvezni oziroma za republiški zbor, so izvoljeni šele potem, ko se izrečejo o njih še občani neposredno. Kandidat je izvoljen, če glasuje zanj večina vseh volivcev, ki so vpisani v volilne imenike na območju volilne enote. Drugače se razpiše ponovne volitve. To velja v primeru, ko je le en sam kandidat. Če sta kandidirala dva, je za poslanca izvoljen tisti, ki dobi največ glasov. Neposredne volitve se opravijo le za izvolitev poslancev zveznega in republiškega zbo- ra. Poslance gospodarskega, pro-svetno-kulturnega, socialno-zdrav-stvenega in organizacij sko-ppliličnega zbora zvezne skupščine izvolijo izmed predlaganih kandidatov občinske skupščine in o njih volivci neposredno ne odločajo. Poslance zveznega zbora, ki tvorijo zbor narodov, izvolijo iz svoje srede člani republiških zborov. Republiški zbor vsake republiške skupščine voli v zbor narodov po 10 svojih članov. Upravni odbor podjetja je razpravljal na eni svojih poslednjih sej med drugim tudi o nadaljnjih možnostih za reševanje stanovanjske stiske članov kolektiva. Sprejel je sklep, naj kadrovske službe in stanovanjska komisija pri upravnem odboru podjetja skupaj proučijo predvsem možnosti zadružne gradnje in možnosti za odkup stanovanj ob določeni višini lastne udeležbe interesentov ter podjetja. Po informacijah, ki ...da ne znamo telefonirati Naivetji red in čistoča v mehaničnih delavnicah in rotacijskih prešah Za prvomajske dni je organizirala sindikalna podružnica tekmovanje med ekonomskimi enotami v čistoči in redu. Komisija, ki so jo sestavljali Ivan Roženberger, Anton Božič, strojni inženir in Rudi Na-dižavec, je 30. aprila zvečer pre- gledala proizvodne ekonomske enote in po posebnem točkovnem sistemu ugotovila, da je najbolj čista in urejena ekonomska enota mehanična delavnica II. Ogled prostorov se je pričel ob deveti uri in trajal več kot dve Jože Pelci se je poslovil ■ ■ ■ uri. Komisija si je ogledala vse proizvodne ekonomske eno,te in mehanični delavnici, ostalih oddelkov pomožnih dejavnosti pa si ni mogla ogledati, ker njihov predstavnik na ocenjevanje ni prišel. Ocenjevanje je potekalo po vnaprej določenih kriterijih za čistočo in red. Vsak član komisije je lahko razdelil med ocenjevane enote toč- men, saj je obsegal le dve točki stvo in skupina javnih služb. Po- 158.182 prebivavcev se voli enega samezno skupino tvorijo delovni poslanca. ljudje z ustreznih področij (gospo Poslance za republiški ali za darstvo, zdravstvo itd.). Število zvezni zbor ima pravico predlaga-odbornikov, ki jih voli posamezna ti na zboru volivcev vsak volivec Pogovorili smo se o svojih napakah... e AVGUST BENEDIK — E E TEHNIČNI IZDELKI ® V sredo, _______________________ S. maja je bila redna seja delav skega sveta naše ekonomske enote. Dnevni red je bil navidezno skro- Seveda veste ..., da večina ljudi pri nas sploh ne zna telefonirati! Ne samo, da ne znajo pravilno izbrati zaželene telefonske številke, ampak tudi ne vedo, kako se po telefonu sploh govori. Pri nas imamo kaj čudno navado, ki ji je ime NEOLIKANOST. Največkrat zaslišimo na drugem koncu žice, ko dvignemo po zvonjenju telefona slušalko, približno tele /besede: »Hi, a' siliš’š!? Povej gim'mu, de s’m že u redu ..!« ali pa kaj podobnega. Potem ugiblješ, kdo kliče, za kaj gre in komu je bil pogovor sploh namenjen. In tako delamo pri nas, kjer se tako zelo radi ponašamo s kulturnostjo ..! Ali je res tako težko povedati v slušalko, kadar koga pokličemo, ali če pokliče kdo nas, najprej svoje ime in priimek — na primer takole: »Jože Cvetku tu. Bi bili tako prijazni...« ali »Jože Cvetku tu. Ste želeli mene..!?« itd. Drugod v svetu velja napisano pravilo, da lahko položimo slušalko, če se nam oseba na drugem koncu žice, ki nas je poklicala, pred pričetkom razgovora ne predstavi. No, če bi se držali ta- kega pravila tudi pri nas, bi bila verjetno naša avtomatska telefonska centrala nekaj časa manj obremenjena..! Pa brez zamere, če se čutiš tudi ti prizadetega! Tloris razporeditve prostorov v stanovanjih, ki jih gradi za — trg stanovanjski sklad kranj-™ ske občine \\\\\\\\\\\\ balkon smo jih dobili pri občinskem stanovanjskem skladu, so možnosti za nakup stanovanj. Občinski stanovanjski sklad je razpisal že nekaj natečajev za dodelitev posojila graditeljem stanovanj v kranjski občini. Dva taka natečaja sta že zaključena, ker sta roka potekla. Pred nedavnim pa je stanovanjski sklad sprejel dopolnjen pravilnik o namenskem varčevanju oseb v delovnem razmerju, ki si žele pridobiti pravico do posojila za nakup stanovanja. Trenutno so največje možnosti za reševanje stanovanjske stiske v našem podjetju prav z namenskim varčevanjem. To potrjuje tudi sklep našega upravnega odbora, po katerem naj bi podjetje pomagalo pri reševanju stanovanjske stiske članov kolektiva s posojili. Stanovanjski sklad namreč že gradi in bo še gradil stanovanja za trg. Zato je prav, če povemo tudi nekaj o pogojih, ki jih morajo interesenti za nakup stanovanja izpolniti. Stanovanjski sklad gradi stanovanja za trg v severnem delu mesta, to je za kranjskim nebotičnikom. Gradijo dva tipa stanovanj in sicer v stolpičih s po 20 stanovanji. Prvi tip je dvosobno družinsko stanovanje z dnevno sobo, ki ima skupno površino 70 kvadratnih metrov, odkupna cena pa je 4,400.000 dinarjev. Kalkšna je razporeditev prostorov, vidite na načrtu desno zgoraj! Drugi tip je dvosobno družinsko stanovanje z bivalno kuhinjo, ki meri 53 kvadratnih metrov površine, stane pa 3,500.000 dinarjev. Žal načrta takega tipa stanovanj nismo mogli dobiti, povemo pa vam lahko, da meri kuhinja 11,43 m2 površine, dnevna soba 16,88 m2, spalnica 15,16 m2, predsoba 4,65 m2, kopalnica s straniščem 3,10 m2 in garderoba 1,67 m2 površine. Poleg tega pa ima sklad v programu tudi gradnjo enosobnih stanovanj in ustreznih garsonier. En tip garsonir bo imel 22 m2 površine in veljal na trgu 2 milijona dinarjev, drug tip s 40 m2 površine pa bo veljal 2,500.000 dinarjev. Kaj pa pravica do posojila? Kako si jo bo lahko interesent za nakup pridobil? Znana sta dva načina: 1. Osebi v delovnem razmerju, ki ima prihranjenih 30 % sredstev od celotne vrednosti stanovanja, bi posodil občinski sklad preostalih 70 % potrebnih sredstev za odplačilno dobo 35 let in za 1 % obresti. Interesent bi moral vplačati 15 % celotne vrednosti lastnih sredstev ali polovico takoj ob sklenitvi pogodbe, preostalih 15 % ali drugo polovico lastnih sredstev pa bi moral vplačati ob vselitvi v stanovanje. 2. Osebi v delovnem razmerju, ki ima prihranjenih najmanj 15 % sredstev od odkupne vrednosti stanovanja, bi podjetje posodilo še 15 % sredstev. Ta sredstva bi podjetje posodilo občinskemu stanovanjskemu skladu, tako da bi se njegov delež povečal od 70 na 85 %. Odplačilni rok bi se v tem primeru podaljšal na 40 let ob 1 % obrestih. Stanovanjski sklad bi vrnil podjetju posojena sredstva ob 1 % obrestih v dvajsetih letih. Možnosti za nadaljnje reševanje stanovanjske stiske torej so. Treba jih bo kar se da izkoristiti. Zato naj se vsi interesentje za dodelitev stanovanja čimprej oglasijo pri referentu za družbeni standard v kadrovskih službah! TEHNIČNI IZDELKI Na prvi javni tribuni bo predaval Tone L Tribušon tive jugoslovanske uvozne politike — kakšni so izgledi za uvoz surovin, ki jih potrebuje podjetje »Sava« za svoje nemoteno obratovanje? 3. Kako gospodarstveniki ocenjujejo lanskoletne gospodarske uspehe naše države in kakšno oceno zaslužijo letošnji štirimesečni uspehi? 4. Kakšne koristi pričakujemo od skrajšanega delovnega časa in na kaj moramo predvsem paziti, da pri prehodu na tak delovni čas ne bo upadla proizvodnja? 5. Kaj lahko storijo komuna in kaj delovne organizacije, da pride do ustalitve cen na trgu? 6. Kaj naj storimo v podjetjih in kaj naj stori komuna za razbremenitev žena, da se bodo v bodoče lahko bolj vključevale v družbeno življenje komune? V ponedeljek, 15. aprila letos se je poslovil od svojih sodelavcev v prevleki valjev dolgoletni sodelavec in tudi šef ekonomske enote Jože Pelci. Ob slovesu so se sode- Ko so se delavci poslovili od upokojenega Jožeta Pelcla, šefa ekonomske enote prevleke valjev lavci svojemu prijatelju zahvalili za sodelovanje, ga obdarili s skromnim darilom in zaželeli osebno zadovoljstvo in zdravje. Za naš list pa so nam poslali spodnjo fotografijo s prošnjo, naj jo v eni izmed številk objavimo. Ker je list zadnje čase precej zakasnil, je zakasnela tudi pričujoča fotografija ..! ke. Vsota podeljenih točk, ki so jih prisodili ocenjevalci vsaki ekonomski enoti, je bila končna ocena. Po takem načinu ocenjevanja so se posamezne enote takole odrezale: 1. mehanična delavnica II 2. mehanična delavnica I 3. rotacijske preše 4. —J. pnevmatikama II in valjarna II 6. prevleke valjev 7. premazovalnica 8. stiskama 9. pnevmatikama I 10. valjarna I 11- tehnični izdelki Komisija je ugotovila med pregledovanjem čistoče in reda v posameznih ekonomskih enotah, da so se posamezni kolektivi zares potrudili, četudi so morali omenjenega dne redno delati do 18. ure. Ogledala si je tudi reS v kurilnici obrata II, ki je bila res vzorno urejena in vsem za zgled, vendar te ekonomske enote ni bilo mogoče pregled napak na posameznih de- Feliks Podržaj, racionalizator, ki dela pri popravilu duš za rivalit cevi se le pr&pogostoma, pojavljajo v naši ekonomski enoti. To predvsem zaradi malomarnosti posameznih delavcev. Zato smo sklenili in tudi izvolili posebno komisijo, katere naloga je bila pregledati vsa delovna mesta in ugotoviti, v kolikšni meri lahko delavec sam vpliva na defektnost izdelkov. Komisija, ki so jo sestavljali Alojz Žagar, Anton Kern, Cvetko Bizaj, Janez Tomše in Vojislav Mitrovič, je v sodelovanju z Mirkom Bedekovičem in Ignacem Polajnarjem, ugotovila glavne vzroke. Delavskemu svetu je predlagala v odstotkih izraženo soudeležbo vseh naslednjih činiteljev: — brizganje, — fabrikacija rivalit cevi, — cevi, izdelane na jedrih, — nogometne duše, bolniške blazine, tlakomeri, itd., — ročna konfekcija, — ročna strojna izdelava klinastih jermen. Mirko Na seji smo se o ugotovitvah ko- lovnih mestih in razno. Poleg članov sveta so seji prisostvovali še . . , , .... , - . vodja proizvodnje obrata I Mi... . .. - . oceniti, ker so v kurilnici obrata I Bedekovič, šef naše ekonomske mls‘N temeljito pogovorih in spre' enote Ignac Polajnar in kontrolor "" ‘ t.-j. *- prve stopnje Vojislav Mitrovič. tistikrat opravljali popravila • Opisani primer kaže, da torej • lahko vzdržujemo v naših eko- • nomskih enotah red in čistočo. • Seveda pa je vprašanje, ali res • samo takrat, kadar gre za na-® grade? Na eni svojih zadnjih sej smo že razpravljali o napakah, ki jih delajo nekateri delavci na svojih delovnih mestih. Defektni izdelki jeli sklepe, s katerimi bodo zagotovili boljšo kvaliteto dela in izdelkov. Odslej bo vsakdo moral plačevati za izdelano defektno blago določen prispevek, ki pa ne more biti v enem mesecu večji kot 3.000 dinarjev. Ste že letovali v Starem Gradu na otoku Hvaru? ® Cas letnih dopustov je pred nami. Prav gotovo že razmišljate ® s svojimi domačimi, kje bi letovali lelois!? Z nekaj 'zadnjimi ® izdajami »Informatorja« smo vam že dali osnovne podatke ® o letošnjem načinu regresiranja dopustov. Tale rubrika »KAM ® NA DOPUST« pa naj vam pomaga, da se boste lažje odločili in prijetno letovali . . . Zadnjih nekaj let so nekateri člani kolektiva, ki ljubijo vročino, letovali v Bolu na otoku Braču. Ker so letos 'turistične usluge tam precej podražili, so v naši službi za družbeni standard poiskali drug primeren kraj. To je Stari Grad na otoku Hvaru. Tam ima namreč zagrebška občina Ivanič Grad lep počitniški dom z lastnim kopališčem. Dnevni pension je samo 1.000 dinarjev. Če upoštevate, da boste dobili za deset dni letovanja letos zase in za nepreskrbljene svoje po 800 dinarjev regresa, če boste letovali na primor v Starem Gradu, bo letovanje zares poceni. Zlasti velja to za meseca juniji in september. Ali poznate Stari Grad na Hvaru? Desno zgoraj vidite zemljevid zapadnega dela tega otoka. Stari Grad je mestece z okrog 800 prebivavci. Razvilo se je iz antične grške kolonije Pharos, edine jonske naselbine na naših otokih. Po vsej verjetnosti so osnovali naselbino kolonisti z egejskega otoka Para. Bila je največja na otoku Hvaru, ki je dobil ime verjetno po njej. V mestu in okolici so našli številne arheološke ostanke, kot so grobovi, napisi, denar, še danes pa so vidni deli obzidja nekdanjega antičnega naselja. Njegov pomen pa je pričel upadati, ko so Benečani v 14. stoletju zasedli otok in začeli razvijati mesto Hvar. Okolica Starega Grada je precej plodna, zato je jx>IjedeIstvo tamkaj dobro razvito. Razvoj trgovine pa je prinesel tudi razvitje vinogradništva in ribištva. Sedaj pridelajo od 60 do 70 vagonov vina. V mestu je tudi manjša tovarna za izdelavo plastičnih Pogled na starigrajsko pri-^ stanišče in mesto Stari ▼ Grad Takale je zapadna polovica ^ otoka Hvara (3 mm = l km!) snovi, hitro pa se razvija zadnje čase turizem. Prav gotovo je tja najhitrejše, a seveda tudi najdražje, z letalom od Ljubljane čez Zagceb do Splita, od tam pa z ladjo do Starega Grada; precej počasneje, a brez morske bolezni, z brzim vlakom iz Kranja skozi Zagreb do Splita in nato naprej z ladjo. Prijetno potovanje pa je tudi z ladjo od Reke ob vsej dalmatinski obali do Splita in naprej do Starega Grada. Kdor pa ima lastno prevozno sredstvo — seveda avtomobil, ta se lahko odloči za dvodnevno potovanje iz Kranja skozi Reko in nato po idranski, magistrali do Šibeni-a, od tam pa s trajektom na Hvar. Otok Hvar je namreč kar dobro povezan z makadamskimi cestami, zato je imeti na otoku lastno prevozno sredstvo zares užitek. Pa še nekaj! Kdor je ljubitelj odvodnega ribolova ali ribolova na parangal, ta naj ne pozabi potrebne opreme doma. Seveda pa priporočamo podvodnim lovcem, da se pred odhodom včlanijo pri Zavodu SRS za podvodne raziskave, sicer bo lov kasneje predrag. ® Za vse podrobnejše informa- # cije se obračajte v tovar- # ni na Petra Žiganteta, ka- # drovske službe, za podatke o # gostinskih uslugah pa nepo- # sredno na Ugostiteljsko po- # duzeče »Tvrdalj«, Stari Grad ® na Hvaru — telefon 21! Kdaj bomo pričeli graditi športni park? . . . Ne ustraske se vprašanja, ker zveni morda preveč zastrašujoče! Mislim namreč na skromen športni prostor — igrišče za odbojko, rokomet in morda za košarko, nekaj ruskih kegTjišč, malo senčnatega drevja in nekaj klopic za počitek pred mladinskim domom v Stražišču! 2e poldrugo leto govorimo o tem, da bi kazalo urediti ob našem mladinskem domu igrišče, na katerem bi našli dovolj razvedrila in možnosti za telesno krepitev naši mladi, doraščajoči delavci. Toda, ali bomo ostali samo pri govorjenju? Bomo stali prekrižanih rok, četudi je mladina sama pripravljena opraviti vsa fizična dela? Seveda bodo oporekali nekateri, češ le kje bomo dobili za to denar. Res, nekaj denarja bo že treba odšteti, toda ne toliko, kot si nekateri morda predstavljajo. Če bi nam naredil nekdo, ki se na projektiranje razume, načrt igrišča, izračunal, koliko zemlje bi bilo treba prekopati in zvoziti, koliko peska natrositi in koliko ugaskov presejati, če bi nam izračunal, koliko bi nas veljala napeljava vodovoda za škropljenje igrišča, koliko za osnovno opremo, kot so goli, koši, stojala za mrežo, klopce in stojala za rusko kegljišče, potem bi postala slika jasnejša. Ne pozabimo namreč, da je glavno tu, pri roki! To so za delo pripravljene roke mladih delavcev, ki stanujejo v domu in tistih učencev poklicne gumarske šole, ki bodo že letos ali drugo leto postali stanovalci mladinskega doma! Ker je pobuda tu, pa tudi volja, ne izgubljajmo časa. Omogočimo mladini, da si uredi okolico doma tako, kakor si je zamislila. Ah ni bolje, če se mladi ljudje izživljajo na igrišču, tekmujejo med seboj v raznih športnih disciplinah in se vzgajajo v tovariše, kakor pa da zahajajo v gostilne ‘n se shajajo na neprimernih mestih ter z neprimernimi druščinami! N. N. ""P Mladina pred volitvami v predstavniške organe - namesto 6 kar 16 odstotkov ® MIODRAG MILIVOJE VIČ — TEHNIČNI IZDELKI ® Pred nami so volitve v predstavniške organe. ® Poleg volitev v občinsko skupščino, ki so delno že mimo, delno pa so se končale v nedeljo, 26. ma-® ja, bomo volili drugi mesec še v republiško in zvezno skupščino. Da so letošnje volitve za nas ® izrednega pomena, to prav gotovo ni potrebno poudarjati. Saj se vsi zavedamo, da pomenijo pre-@ lomnico v našem nadaljnjem razvoju . . . Nov sistem volitev, ki smo ga govorno dejanje in zahtevno na- predstavniških organih izpolnijo pričeli izvajati, je že uresničeva- logo. Zato je naša naloga svoje vse tisto, kar od njih pričakuje-nje naše nove ustave. Pomeni naj člane dodobra seznaniti o načinu mo, potem je seveda razumljivo, volitev in o spremembah, ki jih da temeljito prerešetamo vsakega je prinesla v naše predstavniške mladega kandidata posebej. korak naprej k boljši organizaciji dela na vseh področjih. Nov sistem delitve, nova ustava in vsi organe nova ustava. Pa tudi o Zakaj smo imeli težave s prireditvijo »Gumarji pokažite, kaj znate!"? kandidatih je treba nove volivce ^a. volitvah bodimo enotni in nadrobno seznaniti! oddajmo priznanje zares najbolj- „ ,. .. Šim — tistim, ki bodo znali zasto- O vsem tem smo razpravljali na , naše $n vsejugoslovanske Spremembe, ki jih PH„M, r., “S, "S voj našega družbenega sistema, določene akcijske zaključke. O sprem ja kar se da aktivno tudi volitvah smo se že pogovorili na m a ma. Prav ^ volitve pomenijo proizvodnih konferencah, v načrtu pa je tudi organizacija zbora mladih volivcev. Na tem zboru sprejeti zakoni omogočajo slehernemu proizvajavcu, da lahko nemoteno uresničuje svoje pravice in dolžnosti. zlasti za tiste, ki prvič volijo, od- Ivan Lebar je eden naših naj-, bolj delovnih mladincev naj bi pregledali dosedanje uspehe in neuspehe v naši organizaciji ter sprejeli nove naloge. Glavni namen zbora pa je zavzeti skupno, enotno stališče, ko bomo izbirali najboljše ljudi v pred-_ ,.TT-r,x, ,T_„ stavniške organe. Tu mislimo na © Frane sTERN — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVOD- mladino, ki je bila doslej zasto-® vsaka prireditev, tako je imela tudi naša javna pri- pana v občinskih predstavniških reditev »Gumarji, pokažite, 'kaj znate!« svoje dobre in šibke strani, organih dokaj borno. V pretekli Predno pa se dotaknem ocene, moram povedati, kakšen je sploh mandatni dobi je bilo namen te prireditve. NJE Glavni namen je spodbuditi in dati priznanje tistim, ki dobro poznajo gumarsko tehnologijo kot osnovo naše dejavnosti. No, sicer pa mislim, da ne bo narobe, če celotni potek zadnje prireditve pogledamo pobiiže ter stopimo tudi malo za kulise! odra tudi ni klorna skupina. In ker je čas nekoliko tekel kot za stavo, smo seveda s pričetkom zamudili kakih petnajst minut. Priznati pa moram, da smo tu in tam pogrešili tudi sami. Žani bil na pričako- v občinskih predstavniških organih komaj 6 odstotkov mladincev, letos pa jih bo po predvidevanjih kar 16! To je najboljši dokaz, da mogla nastopiti fol- mladi aktivno spremljamo naš družbeni razvoj in v njem tudi neposredno sodelujemo. In če hočemo, da naši predstavniki v Zakaj prireditev ni bila v zgornji dvorani delavskega doma v Kranju, kakor smo prvotno na- bavni program ... povedali? Smo mar mladinci in vani višini. Toda, kdo je kriv"‘če organizatorji krivi, če vodstvo izostanejo člani ansambla ali pa delavskega doma, kjer smo pra- prireditev zamudijo? Smo bili Politična večerna sola za mladino je uspela © CIRIL DOMINKO PNEV- ske univerze Kranj. Pri tem mi- vočasno rezervirali dvorano, ni krivi tisti, ki smo se pehali in _ matticadma t d ■ - ,■ , - držalo besede m jo požrlo. To potili da rešimo kar se ie rešiti ® MA 11KAKNA I p Precej časa shm predvsem na tovariša Marje pa bil tudi glavni vzrok, da dalo?! ' ^ rnir,;'" r'rl x"1'' —:-----:" je prireditev v celoti potem klecala, kjer koli je bilo mogoče. Da ne bomo mogli nastopiti • je že minilo od zaključka ve- jančiča, ki je šolo pripravil, jo T . . _ ..C Černe politične šole za mladino, vseskozi vodil in tudi uspešno n m™0].-:,f ®T°da ne bo nič prepozno, če pripeljal do kraja. Ko je prišel, © povem v nekaj stavkih, kako je v uvodnih besedah navedel nekaj podatkov o sami šoli in o naših uspehih. Z nami je bil za-V sredo, 27. marca, smo se zb ra- dovoljen, pokaral pa je nekatere, pokažite, kaj znate!« Ce so vprašanja, ki jih je tekmujočim za- u-ugu Udi Lupili V »L J111 ju LCM11U,UU1111 za- ■ - , , . zgornji dvorani delavskega doma, stavljal dzpraševavec, odgovarjala " J p smo zvedeli komaj uro pred pri- prireditvi in njenemu namenu, o četkom napovedane prireditve, tem naj sodijo gledavci Lastna n v naši predavalnici in nestrpno ki so včasih po nepotrebnem za- Zato smo bili pred dilemo: prire- ocena m m ne more biti objek- ‘‘ ;xj, , nes'rPno ditev odpovedati in se osramotiti tivna. Toda za pravično presojo P k Va predstavnike Delav- ali pa se oprijeti zasilnega izhoda se je treba zavedati vseh pogojev, — prenesti vse potrebno jedilnico in v našo ki so vplivali na pripravo prire- nje vestno izmaknili. Naj prihod- 1 • ri 1 *-1 T - r-l r-, I 11 _ I prireditev speljati ditve in na njeno izvedbo! Pa še nekaj! Pravijo, da jc lah- njič sami primejo za delo in nam, ki smo prireditev poskusili dobro ko govoriti, težje pa nekaj storiti, izpeljati, pokažejo, kako se to To naj si zapomnijo predvsem stori. Sicer pa, ali mar ne pri- tam, pa naj bo potem uspeh še tako slab? Seveda smo se morali odločiti za zadnje, s tem pa se tudi odreči ozvočenju, primerni tisti, ki bi lahko pomagali, a so osvetlitvi itd. Zaradi premajhnega se našim prošnjam za sodelova- Šola za življenje nam bo koristila! znavamo vsi poznanega pregovora: »V SLOGI JE MOČ!«? Z lanskoletnega izleta v Mur- ski Soboti Tudi to se zgodi... Bilo je v Žužemberku. S prijateljem Francijem sva kot vneta spremljevavca borb za žogo na nogometnih igriščih hotela v nedeljo proti večeru zvedeti za rezultate prvenstvenih tekem. Na trgu sva vprašala skoraj vsakogar, ki se nama je zdel vsaj malo nogometnega »kibica«. Toda, kakor da so se bili. dogovorili, so nama vsi odgovarjali, da se za nogomet ne zanimajo! »Veš kaj!« pravi Franci, ko sva že skoraj povsem obupala,»greva v gostilno! Tam bova sigurno zvedela . . .! Rečeno —- storjeno. Francelj, ki je bolj pogumen kot jaz, je pobaral prvega domačina, ki je stal pri »šanku«: »Oprostite, ali veste rezultate nogometnih tekem?« Vprašani naju je začudeno pogledal in naposled odgovoril: »Ja vejsta, tejh stvari pa pri nas ne prodajamo!« Tone Šilc • TONE ŠILC — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE © V nekaj številkah našega lista sem vas seznanjal s potekom letošnjih predavanj v okviru šole za življenje. Govoril sem tudi o uspehih in o neuspehih. Prav pa je, da ob zaključku letošnje šole še en-kraj v nekaj stavkih ocenim to izobraževalno akcijo mladih članov kolektiva. Šola za življenje je tudi letos uspela, toda ne v takšni meri, kot na naši poklicni gumarski šoli. Da ne bom navajal vprašanj oziroma odgovorov, ki so jih napisali v zaključni anketi udeleženci šole, naj ponovim največkrat izražene pripombe! Zal so vzeli anketo nekateri udeleženci šole precej formalno, misleč: Hapreden duh Le nekaj let je tega, ko emo se čudili človeku petdesetih let, če je obiskoval razne tečaje želeč se strokovno izpopolniti ali si širiti splošno razgledanost. Imenovali smo ga fanatik. Skoraj da ga nismo razumeli, saj je bil izjema v času, ko je človek lahko z zvitostjo, zahrbtnostjo in komolčarstvom brez resničnega strokovnega znanja in širše razgledanosti napredoval. Danes nas resen, iznajdljiv in učinkovit lik starejšega učenca na tečaju ali v šoli ne preseneča več. Sprevideli smo, da se moramo stalno izpopolnjevati, če nočemo »Glavno, da nekaj napišem!« No, s tem so že pokazali, kako take in podobne izobraževalne akcije v podjetju ocenjujejo. Ostali pa so odgovorili prizadeto in izčrpno. Iz njihovih odgovorov je lahko vodstvo Delavske univerze Kranj ugotovilo, kaj bo treba v nadaljnjih predavanjih šole za življenje spremeniti in izpopolniti. Večina poslušalcev želi, naj bi predavatelji navajali več praktičnih primerov iz vsakdanjega življenja. Mnogi si želijo več predavanj o družini, o osebni higieni in o lepem vedenju. Nekaterim je bilo všeč vse, večina pa odgovarja, da jim bodo najbolj koristila zdravstvena predavanja in predavanja o izbiri zakonskega tovariša. To je zaostati. Ne bo minilo mnogo časa, in starejši učenec, ki si stalno nabira izkušnje ter poglablja znanje, bo nekaj vsakdanjega. Res se bo še vedno po nepotrebi oslanjal na svoje dolgoletne izkušnje, toda zavedal se bo, da samo izkušnje ne zadoščajo več! Cez nekaj let bo že tako, da bomo pomilovali človeka petdesetih let, ki noče obiskovati tečaje in izpopolnjevati svoje strokovno znanje ali širiti svojo splošno kulturno raven. Kako pa bomo gledali na 'takega človeka štiridesetih ali tridesetih let. . .? kar razumljivo, saj je bilo med slušatelji precej mladincev, ki bodo že letos ali pVihodnie leto stopili v zakon ali pa so si zakonskega tovariša že izbrali! Če naj govorim o superlativih o sami šoli, pa moramo grajati vse tiste, ki na predavanja niso prihajali redno. Povprečna udeležba je bila namreč 20 do 25 poslušavcev, prijavilo pa se jih je kar 41! Upam, da bo v prihodnje udeležba boljša! Po razdelitvi spričeval smo vsi slušatelji izpolnili posebno anketo, v kateri naj bi navedli svoje pripomb.e glede same šole ter s tem pomagali organizatorju — delavski univerzi, da bo naslednje leto pripravila še boljši program. Menim, da smo v politični šoli za mladino precej pridobili in da bomo sedaj lažje pomagali pri nadaljnjem poglabljanju in razvijanju delavskega upravljanja. Take in podobne šole bo še treba prirejati. Vanje moramo vključiti tiste člane kolektiva, ki imajo veselje do družbeno-političnega dela in ki bi se radi nadalje strokovno in družbeno-politično usposabljali! Takole potekajo mokre vaje naših prostovoljnih gasivcev, med katerimi pa je premalo y mladincev — zakaj? A Prizor s prvenstvene rokometne tekme jesenskega dela med ** »Savico« in našim moštvom v Kranju poleg Prešernovega gaja Koliko nam manika do najboljšega moštva na Gorenjskem? - Zakaj zmaga Dupelj? © DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE @ Prvenstveni boji za naslov rokometnega prvaka Go-@ renjske se še nadaljujejo, čeprav je prvak znan že nekaj tednov. Mlado moštvo »Partizana« iz Du-© pelj, ki je veljalo še pred letom za »outsiderja«, je nadmoeno, zaenkrat z enim samim porazom © proti okrepljenemu moštvu »Mladosti« in z 18 zmagami krepko v vodstvu. Praktično in teoretično © je že prvak ter bo jeseni nastopalo v conski republiški ligi. »Sava«, ki je prerasla iz lanskoletnega © nepomembnega moštva v organizirano ekipo, se bo morala zadovoljiti v skupni konkurenci verjetno © s tretjim mestom. Samo če »Mladost« izgubi še eno srečanje do konca prvenstva, se lahko po- Tudi namiznoteniška liga ekonomskih enot ie stekla O namiznem tenisu smo doslej že nekajkrat pisali, žal pa le o vzrokih, zaradi katerih ta panoga v našem podjetju ni in ni mogla zaživeti. Sedaj je glavna prepreka prebrodena in že pol meseca je v teku desetčlanska moštvena liga za naslov prvaka — najboljše ekonomske enote. nje A : službe za organizacijo proizvodnje B 5:0. V prvenstvu sodeluje deset moštev. Vsako moštvo nastopa s tremi igravci, ki igrajo med seboj po sistemu »vsak z vsakim«, dokler eno moštvo ne doseže pet zmag. Tak način tekmovanja po- NAMIZNI TENIS V prvem kolu tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: tehnični izdelki: mehanična II 5:0, pnevmatikama II : kadrovske službe 5:2, pnevmatikama I kaže, katera ekonomska enota ima A : pnevmatikama I B 5:l,gumar- zares najboljšo ekipo, saj samo ska šola A : gumarska šola B 5:0, en dober igravec še ne more zago-službe za organizacijo proizvod- toviti moštvu zmage. Zanimanje za šah kljub pri- 0 tekmovanju bomo podrobne-^ bajajočemu poletju še ni po- ie poročali v naslednjih številkah pustilo našega lista! © vzpne na drugo mesto. To je bežna oznaka trenutnih razmer v vrhu same prvenstvene lestvice. Predno pa je mogoče odgovoriti na vprašanje, ki ga nosi naslov, še nekaj besed o ostalih moštvih letošnjega prvenstva. »Mladost« je moštvo, ki zmore premagati vse nasprotnike, kajti fantje trenirajo s svojimi ligaškimi tovariši. To se jim pozna v taktiki, zlasti pa v igri okrog zona obrambe. »Radovljica« je veljala jeseni za favorita. Gladko je odpravljala nasprotnike, potem pa močno popustila. Moštvo ima dobre posameznike, toda brez bolj premišljene in taktične igre in boljšega vratarja ne bo večjih uspehov. Tudi Križani so precej obetali, toda z odhodom nekaterih igrav-cev v JLA je moštvo toliko oslabelo, da se ne more več upirati vodečim ekipam. Igravci iz Žabnice so letošnje odkritje — toda v pozitivnem in v negativnem smislu. Dobra, fizično pripravljena vrsta, v kateri je nekaj marljivih in nadarjenih igravcev, tem pa delajo žal škodo dva ali trije igravci, ki zaradi nediscipline ne sodijo v moštvo. To je ekipa, ki lahko preseneti že na jesen! »Savica« bo morala pričeti z vzgojo naraščaja. Dokler bo moštvo nastopalo s sedmimi igravci, toliko časa ne bo moglo kandidirati za višjo uvrstitev. »Storžič« z Golnika si še ni opomogel, odkar je prenehalo igrati na Golniku rokomet nekaj dobrih igravcev. Tudi v tem moštvu bo treba izmenjati enega ali dva preveč srborita igravca, saj moštvu bolj škodita kot koristita! Kaj pa »Sava«? Kaj nam torej manjka, da ne moremo nositi naziva prvak Gorenjske? Ne mnogo! Toda to, kar nam manjka, je mogoče pridobiti samo z redno vadbo, z načrtnim vigra-vanjetn posameznih načinov igre in z večjo mero srčnosti. Rokometni strokovnjaki pravijo, da je to moštvo z najboljšimi posamezniki. Morda, toda rokomet je kolektivna igra, kjer pride načelo »vsi za enega in eden za vse« do popolne veljave. Da je moštvo zares učinkovito, dokazuje v 19 tekmah (eno Je »Sava« dobila brez igre s 5:0 vv. o) doseženih 460 golov ali povprečno skoraj 25 na eno tekmo. Toda tudi povprečno po 15 doseženih golov pove marsikaj! To namreč, da obramba ni dobra in da vratarji ne dajo od sebe, kar bi lahko. Prikličimo si v spomin derby tekmo letošnjega prvenstva s »Partizanom« iz Dupelj. Po odličnem začetku, ko smo vodili s 6:1, nismo po načelu »vsi za enega in eden za vse« nadaljevali dovolj srčno, požrtvovalno. Pretiravali smo pri streljanju na gol, negodovali zaradi sodnikovih odločitev, prehajali mejo dovoljenega in sploh delali drobne, a pomembne napake. Potem ni čudno, če se je slika na igrišču spremenila in da so se prvaki Gorenjske iz Du- pelj po zmagi objemali od veselja! In poduk za nas! Pot k uspehom je trda. Včasih se je treba boriti za vsako stopinjo navzgor. Kar smo letos zamudili, storimo prihodnje leto! Pogoje imamo. Imamo namreč številne ljubitelje rokometa v našem kolektivu, ki so nam bili vseskozi ob strani in nas spodbujali. Z marljivim in nesebičnim delom v prihodnje se jim na jesen oddolžimo in pokažimo, kdo je res najboljši. Slabše v marcu In boljše v aprilu ® AVGUST POTUŠEK — OR-GANIZAC. — ANALITSKA SLUŽBA © Na krožkovnem prvenstvu Kranja je nastopila naša ekipa v marcu kompletna. Zato smo tudi podrli 379 kegljev ter zgrešili samo 33 metov. S tako igro smo zasedli 4. mesto in nekoliko popravili svojo uvrstitev. No, še bolje pa je bilo v tekmovanju za mesec april, ko smo zasedli s 374 podrtimi keglji in kar 47 zgrešenimi meti 3. mesto. REGLJANJE © VID GAZVODA — PNEV MATIKARNA II © Na občinskem sindikalnem šahovskem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo, 21. aprila, je uspela naša ekipa osvojiti prvo mesto in pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj. Za seboj smo pustili (moštva, ki so vedno favoriti na takšnih tekmovanjih. Največ zaslug za takšen uspeh imata vsekakor Ciril Habe, ki je tokrat prvič nastopil za našo ekipo, in Zvonko Vreg, ki je uspel z odlično igro premagati vse svoje nasprotnike. S tem pa ,e tudi dokazal, da je trenutno naš najboljši igravec. K uspehu pa sta seveda prispevala tudi svoj delež Vid Gazvoda ter Alojz Veselič. S to zmago se je naše moštvo plasiralo na izbirno tekmovanje gorenjskih občinskih prvakov, ki je bilo v nedeljo, 12. maja v Radovlpci. S prvakom radovljiške občine smo izgubili z rezui tatom 1:5, proti prvaku jeseniške občine pa z 1,5:4,5. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v republiški finale sindikalnih ekip SliTvenije, ki bb v Velenju. Vrstni red moštev v kranjskem tekmovanju 21. aprila: 1. SAVA 14,5 točke, 2. Iskra 13, 3. Tekstilindus 12,5, Planika 12, itd. Nogometno prvenstvo med ekonomskimi enotami ie v polnem razmahu V tekmovanju za mesec marec so naši tekmovavci takole podirali keglje in grešili mete: Potu-šek 47 — 1, Pogorelec 46 — 2, Ambrožič 45 — 2, Podjed 41 — 1, Arh 37 — 1, Reš 40 — 4, Toplak 36 — 6, Sušnik 34 — 7, Jakupak 28 — 4 in Sekne 25 — 5. Moštva pa so se zvrstila takole: Tekstilindus 433, Iskra A 394, Iskra B 388, SAVA 379, Enotnost 352, Elek- , , , , , . ................... stvo trajalo tja do srede junija, trama 350 Planika 342, Elektro © vsak teden dvakrat najbolj navdušeni navijači svojih moštev m Ce bQ or„anjzator;em _ koordi- KranJ 340 ln Kovinar 304 podrte ------ - . .. ... 6 J keglje nacijskemu odboru za šport in rekreacijo in vsem moštvom vre- ^ tekmovanju za mesec april me naklonjeno, bodo do takrat 4,3 smiiL takole podirali in grešili ndiprnl.i vsai šest kol Preostala mete- Toplak 67 0., Ambrožič odigrali vsaj sest kol. Preostala 4? _ , Petelinšek 42 - 3, Pogo- tn koIa P3 bodo nadaljeval, po re,ec 4j _ 3 Reš 39 _ 6’ pofu„ © V dosedanjih tekmah za prvaka med ekonomskimi enotami v © malem nogometu je nastopilo že 137 članov kolektiva. To tek-© movanje, ki ima izrazit rekreacijski namen, je preseglo vsa pri-© čakovanja. Na zmanjšanem igrišču v Cirčah se zbirajo sedaj © spodbujajo sodelavce za kar se da častne izide. Mimo je komaj prva tretjina org. proizvodnje (SOP) 8:1, meha-prvenstva. Kdo bo zmagovalec, še nična II : valjarna II 2:1, kadrov- me naklonjeno, bodo ni čisto jasno. Po vsej verjetno- ske službe : gumarski institut 2:1 sti bo odločila o tem tekma med in pnevmatikama I — stiskama poklicno gumarsko šolo in meha- 1:1; II. KOLO: pnevmatikama I : kolektivnih dopustih tako, da bo 35 __ 4 Košniek 34 — 6 Ja nično delavnico II, saj ti dve mo- SOP 11:2, gumarska šola : tehnič- tekmovanje končano do 15. sep- 28 — 7 Žnidaršičeva 23 štvi prekašata ostala. Prvenstvena lestvica polnem tretjem in četrtem kolu karna II — pravila tekmovanja dovoljuje- stiskama jo igranje samo v suhem vremenu, zato tudi nekatere tekme po večkrat odpadejo! — izgleda takole: ni izdelki 7:0, mehanična II : ka- tembra. po nepo- kadrovske službe 6:1, pnevmati-gumarski institut 7:1, valjarna II 2:1; III. kolo: pnevmatikama I : valjarna II 7:2, mehanična II : pnevmatikama II 2:1, SOP : gumarski institut 4:3 in tehnični izdelki : stiskama 3:1; 7, Sinkovič 20 — 10. Moštva pa so se zvrstila: Iskra A 396, Iskra B Po tekmi v malem nogometu 380, SAVA 374, Elektro Kranj 372, pa še krepek stisk rok, četu- Tekstilindus 365, Kovinar 335, di je eno izmed moštev na- Elektrarna 305, Planika 294, Gra-vadno poraženo ... dis 272 in Enotnost 269. MEHANIČNA DEL. II 5 .4 0 1 21:10 PNEVMATIKARNA II 5 2 2 1 17: 9 PNEVMATIKARNA I 6 3 0 3 32:21 TEHNIČNI IZDELKI 4 3 0 1 10:13 GUMARSKA SOLA 3 2 1 0 16:12 SL. ZA ORG. PROIZV. 4 2 0 2 13:22 STISKARNA 5 113 4:16 GUMARSKI INSTITUT 4 1 0 3 10:14 KADROVSKE SLUŽBE 2 10 1 3: 7 VALJARNA II 4 0 0 4 5:16 V dosedanjih tekmah so bili IV. KOLO: tehnični izdelki : me-doseženi naslednji izidi: L KOLO: hanična II 4:3 in VI. KOLO: tehnični izdelki : pnevmatikama I pnevmatikama I : stiskama 5:0. 3:2, gumarska šola : službe za Po vseh pričakovanjih bo prven- Nagradno tekmovanje Ali poznaš prometne znake? Zvezni akciji za varnost v prometu z geslom »SPOZNAJ PROMETNE ZNAKE« se je pridružila tudi komisija za vzgojo in varnost v prometu našega podjetja. Izdelala si je program dela za čas od 1. aprila do 30. junija 1963. V mesecu maju so že bila na sporedu predavanja o prvi pomoči na cesti im o vplivu alkohola na voznike med vožnjo ter o sodnih prekrških. Poseben poudarek pa je komisija hotela dati poznavanju prometnih znakov. Du bi vzbudili med člani kolektiva zanimanje za prometne znake, smo se odločili nekajkrat objaviti nagradno tekmovanje v obliki testov. Pii reševanju pazite na to, da boste izbrali med naštetimi odgovori vedno PRAVILNEGA in odgovarjajočo črko pred pravilnim odgovorom OBKROŽILI s svinčnikom! Ker ne moremo objaviti barvnih prometnih znakov, si moramo pomagati z opisom barv pri posameznih znakih. MED TEKMOVAVCE, KI BODO PRAVILNO ODGOVORILI NA VSEH SEST VPRAŠANJ, BOMO Z ŽREBOM PODELILI DESET NAGRAD PO 500 DINARJEV. ROK ZA ODDAJO ODGOVOROV JE SOBOTA, 15. JUNIJ. Odgovore oddajajte v uredništvo časopisa ali pa pri dežurnih vratarjih! fo« odhajali na letovanje v Bol na Braču, so nam tamkajšnji gostinci odpovedali usluznost. Zato pa smo našli nadomestilo v Starem Gradu na Hvaru. Kako ho letos tam, še nihče ne ve. Upam, da bodo prvi letovalci vse občutili na svoji koži in nam potem sporočili, kako je tam doli. ■Kar se regresov tiče, smo imeli precejšnjo vojsko. Težko je bilo namreč pojasniti nekaterim, da ni mogoče kar razdeliti denar za dopust ne glede na to, ali človek gre na letovanje ali ne. Če ste bili na letnem občnem zboru, ste se lahko prepričali, kako se je vsakdo >cu-faU za svoj prav. In ko sem že .............. Po precej dolgem in mučnem pre- zbor sindikalne podružnice, naj še moru se spet oglašam, dragi bravci! »pohvalim« vse tiste delegate svo- Moja popotna bisaga je spet na- jih pododborov, ki so raje odhajali ien‘-' to e 01 01 oj —••S • ro 5- O) £5 « <51! eS O.V) ZNAK ŠT. 1: Kaj označuje prometni znak? A nevaren klanec B 10 metrov padca na 100 metrov ceste C nevaren padec ceste 10% ZNAK ŠT. 2: Kaj pomeni prometni znak? A zavarovan železniški prelaz v oddaljenosti 40 metrov B nezavarovan železniški prelaz v ravnini ter oddaljenosti 240 metrov C železniška postaja ZNAK ŠT. 3: Kaj predstavlja prometni znak? A dovoljena hitrost do 50 km na uro za osebne avtomobile in motorna kolesa B vožnja mora biti hitrejša od 50 km na uro C največja dovoljena hitrost 50 km na uro ZNAK ŠT. 4: Kaj pomeni znak? A prepovedana smer za vsa vozila B prepovedana smer za vsa motorna vozila C obvezna smer ZNAK ŠT. 5: Kaj označuje prometni znak? A ravna cesta B splošna nevarnost C križišče s prednostno cesto ZNAK ŠT. 6: Kaj označuje znak? A dovoljen promet za kolesarje rdeče ; ; »odre I Ru - putsona; B prepovedan promet za ko- EN ODGOVOR PRAVILEN, lesa OSTALA DVA PA NEPRAVIL- C prepovedan promet za kole- NA. Obkroži vsakokrat črko sarje in motoriste pred tistim, ki je po tvojem ZNAK ŠT. 7: Kaj predstavlja mnenju pravilen! Ko se boš še ta prometni znak? čitljivo podpisal, odreži ves A prepovedano prehitevanje okvirjeni vprašalnik in ga oddaj B prednost pred vozili iz na- že jutri, da ne bo prepozno! sprotne smeri PRIIMEK IN IME: C prednost ima vozilo iz na- ............ sprotne smeri ZNAK ŠT. 8: Kaj dovoljuje ...........-........................ znak? A ustavljanje za kratek čas, NASLOV: ......................... da potniki vstopijo ali izstopijo B parkiranje prepovedano za osebne avtomobile in motorna .................................. kolesa C ustavljanje prepovedano EKONOM. ENOTA: ................. PRI VSAKEM IZMED ZASTAVLJENIH VPRAŠANJ JE Precej zanimivo je bilo tudi na zadnjem zasedanju skupščine, ko smo zvedeli, da pri nas prodajamo omenil letni občni električne motorje kar na kilo. Seveda mislim take, ki so že pokvar-Res se bojim, da smo pričeli polnjena, zato že komaj čakam, da v av[0 na »e{va dečka« vina, na- konkurirati Japoncem ki jo lahko izpraznim . . .! mesto da bi prisostvovali zboru. Za j ... ,,,.v • v , r „ drugo svetovno vojno Letm dopusti se bližajo, zato nameček pa so se se prav »pnjet- najprej kako besedico o letošnjem no« drli tam in preskušali svojesvet z ročnimi urami, katere so letovanju. Ker smo lani tako »vne- pevske poleg pivskih sposobnosti, prodajali kar na kilo. so pred preplavili Nagradna praznična križanka Tokrat razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada — 3.000 dinarjev, 2. do 5. nagrada — 1.000 dinarjev in 6. do 10. nagrada 500 dinarjev. Pravilno rešene in čitljivo izpolnjene križanke oddajte pri dežurnih vratarjih ali pa pošljite po pošti na naslov UREDNIŠTVO »SAVA« — NAGRADNA KRIŽANKA najkasneje do sobote, 15. junija Da ne boste po nepotrebnem tratili pisemske ovojnice, oddajte rešitve brez teh kar v uredništvu! PRIIMEK IN IME