20. stev. V Kranju, dne 18. maja 1907. VIII. leto. Političen in gospodarskj list. Izhaja vsako soboto aaačnr In »tane H KftBJ l K . |>u po^ti za celo leto 4 K, za pol lati L K, n llliajl držav* stane frttt) K. 1'osamezna številka po 10 vin. N.i n irurhe brez istodobne vposiljalve naročnine se ne otinj. I'n-.I n i s i v o in upravnifttvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Mesečna priloga „SloVcnsHi Tchnilj1' Inscrati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt struni 20 K. Imerali se pla&ttjtjo Mpftj, Za manj a ozmnila se plačuje za petit-vrito 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naromiu.i, n klamacije, oznanila, sploh vse upravne zidove, uredništvu pa dopisi m novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirali. — Hokopisi se ne vrai ajo Politični del. ■ a a uuuuu 4% Po voiitvi. Nisc še končane vse volitve; ponekod je treba ožjih volitev, od drugod še ne poznamo volilnih rezultatov, toda nekaj je že gotovo: Klerikalci ne bodo imeli tiste moči v prihodnjem državnem zboru, katero so z gotovostjo pričakovali. Njim nasproti bo stala močna stranka socialnih demokratov, obstoječa iz kakih 80 mož, ki ne bode klerikalcev stiskali z rokavicami, temveč s kleščami ... Pa tudi naprednih poslancev raznih narodnosti de vedno pride toliko v prihodnjo zbornico, da se v Avstriji ne bo moglo vladati klerikalno. Tudi na Slovenskem volitve niso izpadle za klerikalce tako, kakor so si želeli, Na Štajerskem sla voljena dva napredna poslanca, eden pa pride v ožjo volitev s klerikalcem kljub temu, da se je v cerkvah, izpovednicah in na shodih z vsemi sredstvi delovalo proti svobodnim možem. Na Goriškem je tudi ožja volitev med enim naprednjakom m klerikalcem, v Ljubljani pa je dobil Hribar nad tisoč glasov več nego klerikalec Slovenska napredna stranka bo kljub volilni geometriji, katero je za klerikalce prikrojil Šušteršič, boljo zastopana v novem državnem zboru, kakor dosedaj. Se pri nas na Gorenjskem, kjer za klerikalce cvete najboljša pšenica, se vidno opaža, da proliklerikalna struja hitro napreduje. V radovljiškem volilnem okraju je bila oddana ena četrtina protiklerikalnib glasov. Ko bodo prihodnjič vsi železničarji imeli volilno pravico in Če se bo kmetska organizacija po okraju širila, je gotovo, da pri prihodnjih volitvah od- klcnka klerikalni nadvladi v tem okraju. V kam-niškem okraju je dobil izdatno število glasov Sršen, Čeprav so ni popolnoma nič agitiralo z naše strani. Celo v ljubljanski okolici, kamor se je zatekel Šušteršič kot v najbolj varen okraj, sta dobila nasprotna kandidata nad 1500 glasov. Naravnost presenetljiv izid pa so prinesle za nas Slovence nove volitve v narodnem oziru. Na Koroškem je voljen slovenski poslanec Grafenauer z nad 1200 glasovi večine proti nemškemu nacijo-nalcu, v velikovškem okraju pride Slovenec Ellers-dorfer v ožjo volitev z nemškim nacijonalcem. Tisti Šuštcršič, ki je celo na katoliškem shodu tako ostudno psoval Korošce, zlasti vodji Grafenauerja in dr. Brejca, pa je poslal čestitko na zmagi, katero so Korošci dosegli proti volji Šušteršičevi. Čast značajem! V Trstu z okolico so Slovenci skupno prejeli več glasov nego Italijani in v mestu samem je bilo za Slovence oddanih malo manj glasov, kakor se je Slovencev sploh naštelo pri zadnjem ljudskem štetju. Ali se vladi ne odpro oči, ali ne izprevidi, da je vse tako štetje le — kup goljufije. V Istri so se poleg treh slovenskih napravili trije .italijanski* volilni okraji* Kako italijanski so ti okraji, se vidi iz tega, da pridejo Slovani v dveh (!) volilnih okrajih v ožjo volitev z Italijani. Tudi na Štajerskem je dobil y celjski mestni skupini slovenski kandidat Hebek častno število glasov, v Mariboru pa je s pomočjo slovenskih naprednih glasov zmagal socialni demokrat Kesel proti najnevarnejšemu sovražniku Slovencev, vse-nemcu VVastianu. Z ozirom na tak izid volitev ne zremo z bojaznijo v bodočnost in se tudi ne strašimo strahovlade, katero nam je obetal kranjski papež — Šušteršič. LJubljana! V petek pred tednom je prinesel »Slovenski Narod* pisemce neke gospodične, ki nam pripoveduje o nemških «šmarnicah» v nunski in stolni cerkvi v Ljubljani. «Naj bi škof obesil kake tablice na vrala teh cerkva z napisom, daje vstop dovoljen le Nomcem,» tako protestira proti nemškim litanijam neznana nam gospodična, katere pismo pa nas je navdalo z veselim upom, da je v Ljubljani morda vendar še vedno par Slovenk .. . Človek bi morat dvomili nad Ljubljuno. 00% prebivalstva je slovenske narodnosti, nase največje mesto je Ljubljana, največ mtehgem e imamo v Ljubljani, ljubljanki škof je tudi Slovenec, — v glavni ljubljanski cerkvi pa se molijo litanije v presladki nemščini in pri tem je prostorna ta cerkev nabito polna. Kako je to mogoče, naj ugane, kdor more. In kdor je dobre volje, ta naj se smeje, zakaj: da ni peščica ljubljanskih Nemcev, n. pr. v nunski cerkvi preveč «na drenu* pri .smarmcaii*, se opravlja ta pobožnost tudi v stolni cerkvi v nemškem jeziku ... O, in kako malo, malo Nemcev je pri tem pobožnem opravilu, — nujveC sveta otrokom sliši Slave I «Slovenski Narod* je že neštetokrat spuinuil Ljubljančane na nemškutarjenje po buZjih tusafl ljubljanskih. Škofa in vso to gosposko su ju ze opozarjalo m pisalo na njihovo v nunskem jeziku. Zakaj, zakaj! Ali morda na ljuoo listi množici pobožnih slovenskih ženic, ki ne ruzumejo niti ene besedice tistega, kar jim pripoveduje, m PODLISTEK. Škof Jožef Juri Strossmayer In „ Narodna Čitalnica* v Kranju. Poleg zaslužnega prvoboritelja dr. Janeza 131 e i w e i s a , poleg duhovitega pisatelja našega dr. Janeza Mencingerja in pokg vrlega župana, cesarskega svetnika Karla Savnika — ima «Narodna Čitalnica* v Kranju vpisanega v svojo spominsko knjigo kot častnega člana tudi velikega jugoslovanskega škofa Jožefa Ju rja S t r o s s m a y o r j a. Leta 1803, kmalu po svoji ustanovitvi, se je obrnila -Narodna Čitalnica* v Kranju do škofa Jožefa Jurja Strossmaverja s prošnjo, da ga sme vpisati med svoje častne člane. Strossmaver je to blagohotno dovolil in podaril obenem mlademu društvu znesek 50 gld. Odslej je vezala .Narodno Čitalnico* v Kranju in škofa Jožefa Juija Strossmaverja nekaka ožja vez. Ob mnogih slovesnih prilikah se je naše društvo spominjalo slavnega Strossmaverja in vselej od njega prejelo iskrene izraze srčne zahvale. Ko je obhajal Strossmaver leta 1884 svojo sedemdesetletnico, mu je «Narodna Čitalnica* kranjska srčno častitala iu prejela v zahvalo jako laskavo pismo. Ko je lota 18U3 praznovala naša či-alnica tridesetletnico svojega obstanka, je poklo- nila Strossinaverju kot svojemu častnemu članu knjižico, naslovljeno «Tridesetletnica Narodne Čitalnice v Kranju*, katero je sestavil dr. Božidar Vodušek in podal v njej kratko zgodovino društvenega delovanja. Knjižici je priložila posebno pismo, v katerem jo posvečuje škofu. To pismo kakor tudi Strossmayerjev odgovor hočemo tukaj priobčiti kot majhen spomenik na slavnega hrvaškega škofa in posebnega prijatelja Slovencev. Pismo se je glasilo: Vaša škofovska milost! Ko se je ustanovila leta 1863 »Narodna Čitalnica v Kranju», drznila si je poprositi Vas, dič-nega prvoboritelja slovanske ideje, naj bi Vas smela imenovati časlmm članom svojim. Niste jej odbili prošnje, — in to štela si je in šteje si čitalnica še danes v največjo čast, — in želeli ste jej obdiiem v čaititem dop.sj z dne 12. maja 1803, da Bog blagoslovi v obilej meri plemenite njene namere. Vsemogočni uslišal je Vašo željo: krepko pro-cvitalo je naše društvo, prizadevajoče si vedno delovati za lepo zabavo in duševno spodbujo svojih drušlvenikov na narodni podlagi in za obuditev ter utrditev narodne zavednosti v duhu neumrlega Prešerna, ki počiva na mirnem pokopališču starodavnega Kranja, — dosezalo je na vse strani svoje smotre vso dolgo dobo društvenega obstanka do današnjega dno, — dobo tridesetih let. Zato pa jo bila -Narodna Ciuumca v fuauju* vsaj nekoliko upravičena, Ua je uprla svoj pogled vsaj za eden dan v jasno svojo preteklost, da se je radovala svojega lepega razvoju. In to bionia je dne 13. avgusla t. I., ko je slovesne praznovala tridesetletnico svojega osnutka. Ob tej priliki pa je čitalnica na svitlo dala tudi malo svojo kroniko v podobi broš urice -Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranju*, katero je na podlagi čitalnišnega arhiva sestavil g. Božidar Vodušek. To brošunco pnposlala je čitalnica svojim lastnim članom in dovoljuje si po svojem odboru predložiti jo tudi svojemu — najbolj čislanemu častnemu članu, Vaši škofovski milosti, ki sle blagoizvoleh zanimati se zanjo kot novo roj en ko že leta 1803, ter Vas ponižno prosi, da blagovolite vsprejeti to knjižico. Izrazujoč Vaši škofovski milosti najglobokejo udu nos t in naj odličnejše spoštovanje, beležita za odbor -Narodne čitalnice v Kranju*: V. Globočnik 1. r. Avgust Unutar 1. r. predsednik. tajnik. V Kranju, dne 2H. avgusta l«lJ3. Škof Strossmayer jo odgovoril dtie 4. septembra istega leta takole: Slavnoj .Narodnoj Čitalnici* u Kranju na pri-poslanoj mi knjigi spomenici čast mi se jn oviem molijo -naprej« grupod pred altarjem? Ali morda na ljubo tlo venski m klerikalcem t Moro«, a toi to dvomimo in no moremo verjeti I Ali pa morda celo na ljubo gospem in goepodicnam, ženicam in dekletom liberalcev ? Previvileni gospod knez in škof bi tega tami ne mogli verjetif Ali Nemcev pa je ? Ljubljani tako, tako malo, da bi te lahko do sitega namolili v eni cerkvi, pa, če bi magari prišli vsi! In bilo bi le prostora! Odveč bi bdo pitati o šenkiavlki narodnosti. Z Rima pač ne piha nemlka aapica, zato bi bilo čisto odveč, ko bi hoteli pisati o tem, ali bi se lenklavtki gospodje morali po kitajsko priklanjati, če bi neverjetnega jutra pričela iz Rima sem pihati n. pr. kitajska sapica! Škandal, tako imenuje gospodična v svojem pismu nemške -šrnar-nice» v stolni in nunski cerkvi v Ljubljani... Da, da! Pritrjujemo ji radi in iz vsega srca smo ji hvaležni za njene ostre, a odkrite vrstice, a nafto mnenje je, da moramo povedati še nekaj dru-ztga. Naj nam bo odpuščeno, da pišemo na naslov Ljubljane, a iz cele dežele prihajajo ljudje v Ljubljano in naši otroci so po ljubljanskih šolah, zato nam ne more biti vseeno, kaj delajo Ljubljančani! In naravno je, da se navade glavnega mesta po manjših mestih rade kopirajo kot nekaj posebnega. Dobro vemo, da so n. pr. v Kranju nemške litanijo čisto izključene, saj nimamo kar not enega Nemca, izvzemši tupatam kakega zanesenega uradnika. A gre se za stvar: če v Ljubljani molijo po cerkvah Slovenke nemško litanije, koliko moremo n. pr. v Kranju zahtevati potem v veliko manjših stvareh'r* Mislili bi tudi, da človek resnično moliti more le v materinem jeziku. Kako misli o tem naš škof, nam ni znano. A, pustimo to! Povedali pa hočemo, da nam ni in ni vseeno, Če molijo Ljubljančanke nemške litanije, dokler nam hoče biti Ljubljana — v vzgled! Gospoda, kaj pa naj rečemo mi po majhnih mestih takrat tistim svojim ženam, ki imajo n. pr. še vedno nemške molitvenike iz svojih mladih let in nemških šol, kaj naj jim rečemo takrat, kadar pridejo iz Ljubljane in nam pripovedujejo, da so srečale v tej in tej ulici to in to narodno gospo in gospodično in da so šle potem skupaj k -šmar-nicam» k nunam ali v stolno cerkev ? .. . Kaj naj jim rečemo? In, ali morda mislite, da je to čisto brez pomena za naše otroke, če jih vodite poslušat, heilig : heilig P . . . Prijatelji, pojdete enkrat tja pred nunsko ali stolno cerkev v času, ko minejo «šmarnice»! Verjeli ne bodetc, da so se molile tam notri nemške litanije, toliko Slovencev, slovenskih najboljših ženain deklet Vam pride iz teh dveh cerkva — od nemških tšmarnic*! In povemo Vam, da bodete z lahkoto skoro na prste sešteli tiste, katerih — ni bilo t Škandal je to, prevzvišeni gospod knez in škof, da so v Vaši stolnici in še v nunski cerkvi nemške «šmarnicu», a, Ljubljana, še tisočkrat večji škandal najtoplije zahvalili. Slavna čitaonica s ponosom može se obazrieti na minulih 30 godina, a Bože daj, da još za dugo i za dugo njeguje pravu pa-trioličku sviest u divnom onom Prešernovom kraju a med krasnim slovenskim narodom. Slavnoj čitalnici vazda prijatelj Strossmavr 1. r. V D j a k o v u, dne 4. rujna 1893. Pismo slove slovenski: Čast mi je tem potom najtopleje se zahvaliti slavni «Narodni Čitalnici* v Kranju za doposlano mi knjigo-spomenico. Slavna čitalnica se more s ponosom ozirati na minulih trideset let, a Bog daj, da bi še dolgo i dolgo negovala pravo patriotično zavest v krasnem onem Prešernovem kraju in med krasnim slovenskim narodom. Slavni čitalnici vedno prijatelj Strossmaver. V D j a k o v n , dne 4. septembra 1893. Opat Saba. Spisal II. S e r g j e j e v. Dalje. III. Pozno v noči je bilo, a v Nikotovi koči, ki je stala kako uro od duplskega gradu, je k prasketal ogenj in metal svojo motno svitlobo po pe je to, d« pobijajo tenemlkelitanlj* slovenske lene in dekleta rt vseh stanov, na čela jim pa prav tiste, katerih imen, prijatelji, ne bodete pogrešati nikdar pri nebeni narodni alavnoeti! In to je namen naših vrstic. Nepotrebno se nam zdi, da bi se namreč pri tem spominjali slovenskih mol in fantov, ker toliko dobre vere imamo se vedno, da se upamo, da teh pri nemških li Unijah ni dobiti! Če pa P A, saj še misliti ne moremo! Ogromna večina je pač lensk, od teh pa je zopet ogromna večina Slovenk .. . Pravzaprav nas malo briga, kako molijo -klerikalke*, a če gospe in gospodične, ki govorijo o narodu, gospe in gospodične, katere so odbornice In članice vseh mogočih narodnih društev, če pa te ženske, katerim naj bomo hvaležni za njihovo narodno požrtvovalnost, hodijo molit nemške litanije, to pa nam zares ni vseeno! Naj se li smeje človek, ko vidi, kako ti prižvrgolijo veselih obrazov od nemških litanij iz cerkve tiste naše narodne ženske, katere tako ponosno-veselo- navdušeno korakajo po telovadnici?... O, — -na zdar*! .. . Preljube Sokoliće, kako mislite Vi o tem? Če molite nemške litanije, kaj pa naj vendar rečemo priprostim, starim, pobožnim ženicam potem? 0 je štela zadruga f>0 glavnih in 788 opravilnih ddežnikov z plačanimi deleži K 22.18-S. Denarni promet: Prejemki v Radovljici K 1.54565299, izdatki K 1,512.877*78, skupaj ii.Uf.s iO-7 7. l'r-jernki na Jesenicah K 228.346*48, izdatki K 211.670*71, tkupaj 443.023 19. Skupni promet v Radovljici in na Jesenicah K 3,501.663-96. Hranil • vloge: Koncem leta 1906 znašale so hiarnln- \|..g,. K 1,*7 7*59*21. Vloleno na Radovljici trkom lita 1906 K 634.629*7 h. vloženo v Jesenice K 130.814*60, skupaj K 771.444*31, torej K 2,049.:i03 62. Dvigneno v Radovljici K 638.139*88, dvignenonaJn^riicahK60.2H^skupaj K 688.428*88, torej K 1 900.874*64; kspitalizovane obresO za leto 190*» znašajo K 78.046 63. Stanje hrai.. vlog v Radov.jici in Jesenicah iznaša koncem leta 1906 K 2.038.«»:» 1-27, oditevši stanje leta 1906 K 1,877.869*11, pomnožile so se torej za K 161.062 06. Posojila: Novih posojil se je izplačalo v Radovljici K 308.559 77, na Jesenicah pa K 34.150 64, skupaj K 342.710*41. Vrnilo pa v Radovljici K 235.434 18 in na Jesenicah K 1.207 60 skupaj K LMii »14P08 tedaj se je več posodilo K 106.068 73. Koncem leta 1905 znašalo je stanje posojil K 1,2*2 874 02 ter znaša koncem leta 1906 K 1,388.1142*76. Denarni ZSTOdi: Pri različnih denarnih zavodih jo bilo koncem leta 1905 naloženega denarja K 616.866*07, tekom leta 1906 nalotdo se je od centrale v Radovljici K 449.807* 16 in od podružnice na Jisenicah K 128.539*50 skupr.j K 578.340 66, torej K 1,194.701*73, dvignilo pa od centrale K 576.068*11 in od podružnice K 88.439 50, skupaj K 604.507*01, ostalo je torej naloženih K 530.194-12; k temu se prištejejo še nara »le obresti za 1. 1906 K 22.102*87 ter iznaša stanje koncem leta 1906 K 652.296*99. Hiša: Stanje hiše s stavbinskim prostorom je iznašalo koncem 1. 1906 K 35.983 80. V letu 1906 se je investiralo K 49.509*18. Vrednost hiše s prostorom koncem leta 1906 K 85.492*98. Čisti dobiček: Čisti dobiček za leto 1906 znaša K 7.918*76. Po sklepu občnega zbora z dne 14. marca 1907 se razdeli ta dobiček naslednje: Zadružniki dobe 5 1 , °<'0 dividendo od svojih deležev: K 1.215*40. Ravnateljstvo dobi v smislu § 14 zadružnih pravil 50 od čistega dobička K 395*93. Nadalje se dovoli izvanredna nagrada članom ravnateljstva K 400, članom nadzorstva pa za pota in vožnje k sejam K 200. Dovolijo se še naslednje podpore: Gasilnemu društvu na Boh. Beli K 30. Gasilnemu društvu na Brcznici K 30. Gasilnemu društvu na Kropi K 30. Gasilnemu društvu na Lešah K 30. Gasilnemu društvu na Ljubnem K 30. Gasilnemu društvu v Mošnjah K 30. Gasilnemu društvu v Radovljici K 30. Gasilnemu društvu v Ratečah K 30. Gasilnemu društvu v Ribnem K 30. Ljudski knjižnici v Radovljici K 150. Vodovodnemu odseku v Radovljici K 800. Obrtno-na-daljevalni šoli na Bledu K 50. Dijaški kuhinji v Kranju K 100. Radovljiški podružnici slov. plan. društva K 50. Dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju K 30. Akademičnemu društvu «Triglav> v Gradcu K 30. Šolskemu vodstvu na Breznici K 15. Šolskemu vodstvu v Lescah K 15. Kranjskogorski podružnici slov. plan. društva K 50. Društvu «Pro-sveta* K 50. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani K 100. Šoli pri sv. Jakobu v Rožu K 100. Skupaj K 2.521*33. Od ostanka čistega dobička K 5.397*43 prikloni se delni znesek K 791*84 posebnemu, znesek K 4.605*66 pa splošnemu rezervnemu zakladu. Rezervna zaklada prejšnjih let znašala sta K 66.277*89 ter po propisu K 5.397.43 znašata sedaj K 71.675*32. Sežiganje mrliče?. • Prah si bil in v prah se povrneš», nas uči cerkev. — Umrje človek. Izkopljejo jamo gotovih razmerov, spustijo v njo krsto, sasipljejo, narede rov in grob je gotov. Skozi stoletja ie pri nas pokopava edino na ta način. In navadili smo se temu načinu tako, da nam niti ne pride na misel, rszmišljati o njega napakah, ker se domnevamo, da se bo dosedanjim načinom pokopavalo ie na vekov veke. Vendar razvoj in napredek, ki si pridobiva tal v vseh strokah ljudskega mišljenja in dejanja, zahteva i tu potrebno spremembo. V mnogih državah so ie na prehodu do drugega načina pokopavanje in upeljavi njega ne bo možno ni pri nas le dolgo protiviti. Dosedanje pokopavanje ima predvsem velike zdravstvene napake. V mrtvem telesu nastaja brzo uničujoč proces. Bilkovinaste snovi se razkladajo vsled nedostatka kislika; protiven duh proizvaja ta gnjilobni proces. Mnoštvo grobnih živalic naseli se na mrliču in pomaga ugonabljati mehke snovi. Po dveh treh mesecih začne se tli vanje, ki traja leta, pronika v zrak in se spojuje s spod-nimi vodami. Z zrakom in vodo se širijo s pokopališča zdravju škodljive snovi. Znano je, da je v grobnicah zrak s strupenimi plini tako napolnjen, da usmrti; mrliškega zapaha na pokopališčih, posebno po daljšem dežju, je mnogokateri že opazil. Najnevarnejše pa je pokopavanje v zemljo v slučaju nalezljivih bolezni. Bacili, ki provzročajo nalezljive bolezni, imajo jako trdo življenje. -Bacili trebušnega tifusa* so bili v mrliču dokazani po 400 dneh, bacili tuberkuloze po 96 dneh do 2 in pol leta; prenosljivost tuberkuloznih bacilov je bila dokazana na živalih po 5 letih, tako trdi v svojih predavanjih profesor praške univerze dr. Zahof. Z mrliča pa prihajajo bacili v bližnje zemeljske plasti in v vode ter raznašajo tako epidemije, trpljenje in .smrt. Mimo tega je dosedanji način pokopavanja iz gospodarskega stališča neugoden. Pokopališča pri velikih mestih, kjer umrje na leto na tisoče ljudi, vzraščajo tako, da postaja vprašanje potrebnega zemljišča vedno kočijivejše. Ni pa zagrebanje mrliča v zemljo edini način, po katerem je možno ranjke pokopavati. 2e naši predniki so poznali drug, razumnejši način, pogreb z ognjem. Sežiganje mrličev ima toliko prednosti napram dosedanjemu polagajnu v glino, da je možno upali v njega skorajšnjo upeljavo vsaj v naprednih deželah. S sežiganjem mrliča izgine vsa nevarnost v zdravstvenem ozira. Razkladni proces, ki v zemlji traja leta, je pri sežiganju za uro končan. Ni strupenih plinov, ni zapaha; zarodke nalezljivih boleznih uniči žar; čista, bela pest pepela je vse, kar po ranjkem ostane. S sežiganjem mrličev se nikakor ne zmanjšuje pijeteta mrtveca. Pri misli na gnjijočega, s črvi prelezlega ranjcega, vstaja nehote groza in odpor. Nagli in očitni proces sežiganja ne vzbuja podobnih občutkov; spomin na umrlega ni spremljan z omenjenimi odpornimi okolnostmi. Sežiganje mrličev je gospodarska pridobitev. Pri večjem razširjenju bi bilo ceneje nego dose- enkrat gotovo vse. 2e radi trga vzroka moram dobiti Loti v roke, da mi ne morejo toliko škodovati. In seveda Flora, to krasno dekletce, mora biti moja. SIcer pa tudi Loti ni ena izmed naj-grših, da bi se je človek branil, v sili je pač vse dobro, a s%fže blago je seveda še bolje in to sta obe. Te dve moram na vsak način dobiti zase in drugič Loti tudi zlasti radi varnosti. Sicer v samostanu ne trpim pomanjkanja na ženskah, ker jih dojde iz sosednjega ženskega samostana cel legijon, a te raje prepuščam drugim menihom, ki ne gledajo posebno na okus in robo, a jaz kot poglavar samostana si moram že privoščiti kaj boljšega. Ha hal» Glasno seje zasmejal, a Niko ga jeprasal smeje: «Za vraga, ali v ženski samostan ne pride nobena, kiše ni zavžila rajskega prepovedanega sadu?* «0 pač in taka — itak pride navadno v moj objem. A včasih najde tudi slepa kura zrno, da jo dobijo drugi.* cProkleto 1 Saba, v tvoj samostan bi še jaz šel delat pokoro, ako je tako!* je pr pomnil Niko smehljaje in si iznova basal pipo. «0, seveda, še tebe potrebujem, da bi mi m u lil grano izpred ust, ko že sam dobro in često ležko dobim. Tudi do teh dveh golobic bo težko priti, ker sta zavarovani in jih čuva Viktor kot zenico očesa. Tepec, ki ne ve, (zakaj je Bog moškemu ustvaril žensko. In sedaj pa še ta vražji Emanuel, ki mora poleg teh dveh tudi meni pssti v roke« Tudi Pepota bi rad ugonobil, a vse seveda skoro ni mogoče. Meni je največ za dekleta, ko imam te, me živ vrag več ne vidi priti iz samo stana in tudi tisto votlino bodem pustil mogoče za zidati. Seveda takoj ne — ampak po teku kakega leta. Sedaj pa mi povej, kaj ti jo sporočil Gjure? «0 prav rad, Saba, ampak nekaj mu bodeš okroglih pomolil, saj vidiš, kako se trudi in leta k meni.* -Ne boj se in ne skrbi zato, to sam znam in zastonj ne maram ničesar! Posegel je v haljo in mu stisnil mošnjo denarja. -Samo to si izgovorim,* je pripomnil Saba — -da o vsem, kar veš o meni, molčiš, kakor si molčal dosedaj, in dobil bodeš šel* -Ne boj se, Saba! Tvoj prijatelj sem. Saj vendar vel, da sem poslal sina Gjureta za težaka v grad le raditega, da ti pomaga izvohuniti, kako bi se dalo odvesti Pepota in tedve devojki. A dosedaj mu je bilo nemogoče kaj povoljnoga sporo čili. Danes opoldne pa mi je povedal, da sta sklicala sinoči Emanuel in Pepo vse služabnike, jim naznanila, naj se dobro oborožijo, ker peti dsn, to je v nedeljo, hočejo napasti votlino in te ujeti — živega.* «Ti prokleti Pepo! Le veruj, da je moral pokazati Kmanuelu tisto knjižico — saj sam je n razumel, in ta se hoče osvetiti sedaj radi Loti in njegove matere. Ha, hal To je bila ženska . In da se hoče maščevati poleg Emanuela tudi Pepo, je umljivo radi Jvke.» Dalje prlh, danje pokopavanje; vložena pepelnice potrebuje mnogo manj prostora nego cela krsta; tudi okra-šenje pepelnice stane manje nego kinčanje groba. Sežiganje se vrti v posebnih stavbah, zvanih krematoriji. Lansko leto sem imel priložnost ogledati si krematorij v Saški kamenici (Chemnitz) Nemčiji. Stoji za mestom na pokopališču. V njem je kapela, kjer se vrle pogrebni obredi. Krsta mrličem postavi se pri tem pred oltar na pro-padlilče. Po dokončanih obredih se rakev poletoma spusti do spodnjih prostorov, kjer sta dve peči. Krsta se spravi s pomočjo vozička po tračnicah v razbeljeno peč. Mrlič ne pride do stika plameni ali gorečim ogljem. Sežiganje izvršuje na 1000* C razgret zrak. Lažji pepel krste odnaša naprava na poseben prostor, med tem ko težji pepel kosti propada v pepelnik. Popolno sežiganje mrliča traja ne celo uro in se plača sa to 60 ma-rek (72 kron). Pepel se dene v plehasto Ikatuljo z imenom zamrlega in dotičnimi dati ter se vloži v pepel-nico (urno). Pepelnice se postavljajo v dolge dvorane, z ribnjakom in cvetlicami v sredi. Po celi dolgi dvorani so v steni urne raznih forem, mra-mornate, kovinaste in dr. Z napisov seznavamo, da so to estanki ljudi z raznih končin starega in novega sveta. Pepel dotičnega umrlega pa si za-morejo sorodniki tudi seboj vzeti. Poslednji čas se širijo kreraatorji po raznih naprednih državah. Italija jih ima že 30, Nemčija 15, Anglija 12, Švica 4, Francija 3, Švedsko 2, Dansko 1. Japonci od davnih časov sežigajo mrličev; v glavnem mestu Tokiju je 7 krematorjev. Leta 1906 je bilo v samem Parizu 6664 mrliče« sežganih. Od I. 1876 do I. 1906 je bilo sežgano v krematorijih okolo 110 tisoč mrličev. V Avstriji so se prvi oglasili Čehi za sežiganje mrličev ali avstrijska vlada v celi državi ne dovoli nobenega krematorija. Znanoje, da cerkveni krogi v Avstriji ne dopuščajo sežiganje mrličev, dasi v katoliškem veronauku ni nikjer prepovedano sežigati mrliče; saj so tudi prvi kristjani sežigali mrliče. Katoliška cerkev v tej zadevi ostaja verna svojim tradicijam in kaže svoj glupi konservatizem. Slavni profesor teologije na dunajskem vseučilišču ni zastonj rekel, da je največje napaka katoliške cerkve nje konservatizem, ker noče živeti s tokom časa. Za to je bil pa dr. Er-hart tudi pregnan iz Avstrije ter je sedaj na univerzi v Wurzburgu na Nemškem. Edina sodnijska medicina bi morda bila, ki bi prigovarjala fakultativnem sežiganju mrličev. Ako se gre za nevarno smrt (umor, zastrupljanje i. t. d. bi seveda konstacija bila nemogoča. X. V. Tedenski sejem v Kranja dno 6. maja i L Prignalo sc je — konj, 185 glav goveje živine, 5 telet, 383 domačih prašičev in 6 ovac. — Plenica po*K 9*—, proso po K 7*—, rž po K 7*75 oves po K 8—, ajda po K 9.25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2*70 za 50 kg. Dopisi. □ □□□ □ Ispod Mangarta. Volili smo 109 Pogačnika, 45 Copa in 10 dr. Dermota. Da je Pogačnik zmagal, gre zasluga kranjskogor. kaplanu. Kaplan bo gotovo povišan brez kunkurza v dekana v kak vinorodni kraj. Reši ga o gospod! Ta zgaga naj v prihodnje skrbi raje za kake Marijine družbe i. t. d. Nikar naj pa ne prireja skritih shodov, kamor se vabijo le magnati, v hišo bivšega župana. Pogačnik naj se pa zahvali za tak izid le našim velikašem od župana doli do mežnarja. Ko bi bil Čop le 14 dni oglasil preje svojo kandidaturo bi Pogačnik debelo gledal vzlic vsem obljubam, ki so se mu dajale. Še eno tako zmago, g. Pogačnik, in potem «adijo».^Se že dani ob mejil K. Izid državnozborskih volitev. i. Na Kranjskem sploh: I. volilni okraj: mesto Ljubljana: Župan Hribar 2589, Kregar 1626, Etbin Kristan 641, Del Cott 618; potrebna je ožja volitev. II. vol. okr.: Sušterlič 4210, soc, demokrat Petrič991,2irovnik 687; izvoljen dr. Sušterlič. III. vol. okr.: Pogačnik 4112, soc. dem. dr. Dermota 791, Čop 664; izvoljen Josip Pogačnik. IV. vol. okr.: Demšar 4607, Novak 416; izvoljen Franc Demšar. V. vol. okr.; dr. Krek 4800, Sršen 721; izvoljen dr. Ivan Krek. VI. vol. okr.: Gostiočar 4731, Gruden 1405, soc. demokrat Kopač 1137; izvoljen Josip Gosti u ča r. VIL vol. okr.: dr. žitnik 54>48, Dekle t« 2986, soc. dem. Mozetič 168; izvoljen dr. I in. Žitnik, VIII. vol. okr. Povi • 4751, tOc. demokrat Cankar 1302; izvoljen Franc Po vse. IX. vol. okr.: dr. Hočevar 4564, Penra 1385, Gombač 870; izvo'j*n dr. Janko Hočevar. X. vol. okr.: Jaklič 3966, Skubic 331, It u dež 178, Rus 143; izvoljen Franc Jaklič. XI. vol. okr.: izvoljen Franc Suklje. XII. vol. okr: knez Auersperg 2187, Obergmll 1085; izvoljen knez Aueriperg. Godovi prihodnjega tedna: 19. binkoitna nedelja, Predivoj, Vitoslava, Ivo, Milan; 20. binkoitni pondeljek, Milodar; 21, Konstantin, Feliks, Negomir, Jelina: 22. Julija, Milen, Boža; Dezidirija, Budislava. Milorad; 24. Ivana, Daslav; 25. Urban, Kraiulja, Nosimir. Sejmi na Oorenjskem prih. teden: 25. v Št. Gothardu na Mali gori in Mengišu. Novičar. b b b - i □□□□□ Premeščeni so gg. Jakob Koch, pristav, z Jesenic v Ljubljano na državni kolodvor kot pro-mestni uradnik; Ivan Valant, aspirant iz Medvod, v Jesenice. Volite? T Kranju. Z namenom, da bi ubil narodno-napredno stranko, je dr. Šušteršič razun Ljubljane oropal vsa druga kranjska mesta — ali kakor jih je izvolil imenovati -gnje^da* — vsakega zastopstva v državnem zboru. Vsled tega se je ponekod malodušnost polastila mestnega prebivalstva in spočetka se je celo razpravljalo o vprašanju, če naj se meščanstvo po deželi sploh se udeležuje političnega življenja. Starodavni Kranj, ki že od nekdaj slovi po gorkcm rodoljubju, po odločnosti, naprednosti in zavednosti svojega prebivalstva, ni kratkomalo mislil na to, da bi vsled spremenjenih razmer vrgel puško v koruzo. Krepko hoče Se nadalje braniti svojo politično samostojnost, obdržati se hoče kot narodno-napredna občina in ohraniti hote v zvezi s Škotjo Loko svoje zastopstvo v deželnem zboru. Z ozirom na neugodne odnošaje v kranjsko-škofjeloškem državne-zborskem volilnem okraju narodno-napredna stranka v tej volilni skupini ni postavila svojega kandidata in zato so napredni volilci v Kranju nameravali vzdržati se volitve. Kakor hitro se je pa nekaj dni pred volitvijo izvedelo, da bodo nekateri neodvisni kmetje v okolici oddali svoje glasove Josipu Novaku na Jami, je pretežna večina volilcev kar zahtevala, da se narodno-napredna stranka v Kranju udeleži volitve. Protestirati je hotelo na ta način meščanstvo zoper frivolno klerikalno kandidaturo in pokazati, da je vsak Čai pripravljeno ramo ob rami s kmečkimi volilci stopiti na volilno bojišče za vsakega dostojnega kandidata, da le ni kandidat slovenskih ljudskih sleparjev. Brez posebne agitacije je 14. maja 176 volilcev oddalo svoje glasove Novaku, dočim so klerikalci zbobnali skupaj celih 49 možicev. Ako se še upošteva, da je bilo odsotnih nad 20 zanesljivih volilcev, ki so se mudili na deželi kot volilni komisarji, potem par ni težko uganiti, v čega vem taboru je pretežna večina kranjskega prebivalstva tudi za slučaj splošne in jednake volilne pravice. Dne 14 maja si je Kranj zopet osvetlil svoje lice. Čast zavednim volilci- m 1 Državnozboraka volite? T kranjsko-skofje-loškem okraja. Naš okraj se prišfcva že od nekdaj k najčrnejšim na celem Kranjskem. Tu še bujno cvete klerikalna pšenica in pohlepni pastirji neovirano strižejo svoje dobre in verne ovčice do kože. Ce v svoji preveliki gorečnosti posnamejo kedaj tudi nekeliko kože, se časih pripeti, da semintja prizadeti zaškripljejo z zobmi, stiskajo na skrivnem pesti v žepu ali si celo drznejo izreči kako robato zoper -gospode*. Toda vsegamogočni božji namestniki uduse navadno takoj v kali — če ne zlepa, pa zgrda — duh upornosti in ker jim pri tem bogoljubnem delu zvesto stoje ob strani pobožne ženice, se prav kmalu zopet vrnejo v farsko naročje — ponosni Gorenjci 1 O kaki zavednosti pri pretežni večini prebivalstva v tem okraju ni govora. Volilci se pokore komandi iz farovža in volijo vsa-cega klerikalnega kandidata, če se imenuje tudi France Demšar iz Cešnjice. Ne rečemo, da je Cočov France dostojnejši od Gostinčarja, ali brez dvoma je še večja dučevna ničla, kakor oni. Kljub temu so ga volili, in volili hi, kar se je že večkrat povdarjalo, prav tako tudi — škofovo metlo, če bi je tudi ne priporočal brihtni profesor Evgenij J a r c iz Kranja. Za časa volilnega gibanja pač ni bilo nikjer tako malo zanimanja kakor v kranjsko-škofjeloškem okraju in z ozirom na žalostne razmere v tem okraju se nI postavilo nasprotnega kandidata. Šele v zadnjem trenutku so se domenili nekateri kmetje v kranjski tkolici, da bodo oddali svoje glasove g. Josipu Novaku, posestniku na Jami. To se je zgodilo proti volji Novakovi, ki se je uprl tej kandidaturi in odvračal ljudi o i volitve. O kaki agitaciji ni bilo govora, a kljub Umu je dobil Novak 415 glasov, Demšar pa 4507. Cepilo se je 43 glasov, in 59 je bilo neveljavnih, mej slednjimi 13 glasovnic v Cerkljanski občini glasečih se na ime Franc Dcžman, kar zopet priča o izredni zavednosti klerikalnih volilcev. V Skofji Loki, v Poljanski ter Selški dolini in drugod so se napredni volilci že prej odločili, da se ne udeleže volitve in so strgali legitimacije. Navzlic najgršemu farškemu pritisku je prišla le dobra polovica volilcev na volišče. — Najboljši dokaz, da je v sedanjih pobesnelih časih na Kranjskem vse mogoče, je pač ta, da je Cočov France državni poslanec. Nadejamo se, da gospod poslanec svoje luči na Dunaju ne bo postavil pod mernik in da se bo od časa do časa vendarle nakitil s pavovim perjem, katero mu bo posadil njegov protektor dr. Krek. Morda bi pa dr. Krek s kakim dobro navitim gramofonom dosegel še lepši uspeh?! Profesor Jaro in dragi. Z ogromnimi žrtvami je pridobil Kranj svojo višjo gimnazijo. Občina se je vsled gradbe gimnazijskega poslopja močno zadolžila in plačuje vsako leto velike svote za vzdr-žavanje gimnazije, za obrestovanje in amortizovanje najetega posojila. Meščanstvo pa menda nima samo te proklete dolžnosti, da vedno le plačuje in plačuje, marveč ima vsaj tudi pravico zahtevati, da naj bodo na zavodu, za kateri je toliko žrtvovalo in Se žrtvuje, nastavljeni profesorji, ki s svojim nastopom ne bodo naravnost izzivali pretežne večine prebivalstva. Splošno je znano, da se je takoj iz prvega začetka delalo sistematično na pokleri-kaljenje kranjske gimnazije. Uspeh ni izostal. Kranjska gimnazija je postala prava filijala Škofove, in klerikalni profesorji delajo naravnost v roko škofovim zapadom. Će bo slo tako naprej, bo naša gimnazija kmalu nepotrebna. Dijaki se vzgajajo v klerikalnem duhu. Vabijo se na dom in mej njimi kroži klerikalno politično časopisje. Pripetilo se je lani, da je nek dijak za časa volitev v trgovsko zbornico zahteval od svoje gospodinje v imenu nekega klerikalnega profesorja -duhovnika glasovnico. Klerikalni profesorji porabijo vsako priliko, da pokažejo svoje nasprotstvo napram tistim, ki vzdržujejo gimnazijo. Tako se je smešnega Demšarjevega shoda udeležil celo sicer pohlevni začasni vodja dr. Perne. Ali ga ni bilo sram v tisti družbi? Menda mož v svoji naivnosti še danes ne pojmi, da je zagrešil veliko netaktnost. Dr. Debevec se je seveda tudi moral sititi tam v izobraževalnem društvu. Pravi tipus klerikalnega petelina je pa naduti profesor Evgenij J are. Ta človek je tlačil tisto ničlo, ki se imenuje France Demšar, kakor medveda na verigi po deželi in ga ponujal kakor Cič kobilo. Zabavljal je pri teh prilikah na liberalne volilce, posebej pa še na kranjske in drznil si je celo pretiti z bojkotom. V nedeljo se je na shodu zopet zakadil v kranjske naprednjake in v neki kranjski gostilni je pred nekaj ledni kar metal okoli z -barabami*. Prepričani smo, da nihče drugi ne pisari deloma hudobnih, deloma lažnivih dopisov iz Kranja v tisto umazano cunjo, ki sliši na ime «Lažislovenec* in -Smrdoljub*, kakor on. Z eno besedo, to domišljavo fante je predrzno do skrajnosti. Naj bi si kak liberalen profesor drznil tako nedostojno nastopali! Poživljamo slavni deželni šolski svet, da napravi že enkrat mir in konec tem škandalom na kranjski gimnaziji. Ce ne bo pomoči od te strani, pomagali si bomo sami. Kranjsko meščanstvo ne bo več mirno prenašalo izzivanj kakega Jarca. Demšarjev -shod* v Kranja. Minolo nedeljo je nek anonimen -volivni odbor* na skrivnosten način vabil somišljenike S. L. S. v Kranju k za-upnomu sestanku v prostore katoliškega izobraževalnega društva. Ćočov France je hotel dostojno zaključiti svoje politično romanje in pokazati svojo modrost tudi najožjim somišljenikom v Kranju. Vedeli smo že naprej, da si ne bo upal prirediti javnega shoda v našem mestu, a da se bo na tako strahopeten način vtihotapil v Kranj, pa vendar nismo pričakovali. Krog 8. ure zvečer se je v izobraževalnem društvu zbral cvet tukajšnjih klerikalnih veljakov: trije hlapci, nekaj komandiranih delavcev iz Pollakovc tovarne, mežnarji, grobokop, svečar Windischer, tukajšnji farovž, klerikalni profesorji korporativno na čelu z začasnim voditeljem dr. Pcrnetom in kot zastopnik kranjskega meščanstva usnjar Ivan Zupan. Da bi jim ne bilo predolg čas, privlekli so tudi še nekaj kmetov s Primskovega. Ko je bila ta mešana družba skupaj, našteli so ravno 51 glav. Neizogibni profesor Jarc, po milosti Šušteršičevi predestinirani naslednik Cočovega Franceta za kranjsko-škofjeloški mandat, je predstavil žalostnega kandidata in se pri tej priliki — kakor običajno — zaletel v kranjske liberalce. Demšar je nekaj jecljal in nergal, tako da so se muzali celo Primskovljani. Konečno je pa povedal zbranim volilcem in nevolicem, da mu je prav vseeno, ako ga volijo ali ne. Vidi se, da je možakarju državni poslanec že močno zlezel v glavo. Profesor Debevc Je duhovito razpravljal o temi, kako zabraniti izseljevanje v Ameriko. Do besede jo prišel tudi brihtni Zupan iz Podmesta, in vprašal je gospoda kandidata kaj misli kot poslanec ukruuti. da se malim obrtnikom ne bo godila škoda fss tovarnarjih! To globokoumno vprašanje je vzbudilo iplošno pozornost. Opozarjamo že danes drja. Šušteriiča, da naj ne zabi na usnjarja Zupana, kadar bo zopet rabil kakega kandidata u la Demšar! No, Cočovega Franc .ta pa Zupan vendar nt spravil v zadrego. Korajžno mu je odgovoril France iz Cešnjice in na mah rešil kočljivo vprašanje glede malih obrti: Potrudil so bom, daboS. L. S. tudi malim obrtnikom preskrbela - mašine! Ta odgovor je tako vsestranski zadovoljil navzoče poslušalec in jih prepričal o učenosti in zmožnostih kandidatovih, da so se takoj nato zadovoljni razšli. Usnjar Zupan pa še danes sanja o masinali, katere mu bo kupila -Slovenska ljudska stranka*. Drugi dan se je smejal ves Kranj in marsikaka šala se je zbila na Demšarjev ter Zupanov račun. In še eno dobro posledico je imel ta klavrni shod: Coč je s svojim smešnim nastopom odvrnil nekaj volilcev, ki se še sedaj vesele, da v torek niso šli kupovat — mačka v žaklju! Latinščino bi rad -Gorenjca* učil kranjski Jarec. V zadnji številki" »Gorenjca* se je namreč vsled pozne ure tiskal v par sto izvodih v nekem latinskem stavku nominativ namesto slabo pisanega pravilnega genetiva, pa že je imel ta kranjski profesorček svoj špičasti jeziček vmes in se hoče delati -učenega* po gostilnah. Temu nadutemu človeku svetujemo, naj rajši korigira vest-neje šolske naloge, ne pa stvari, ki ga brigajo toliko, kakor lanjski sneg. Dijaki c. kr. Franca Jožefa gimnazije v Kranja so imeli dne 11. t. m. običajni majnikov dan in so napravili pod vodstvom svojih učiteljev izlete na razne strani Gorenjske in Koroške. — Učenci 1. a in b in II. a razreda so krenili na Ja-vornik in odtod ob penečem se Šumu skozi divje-lepo sotesko Vintgar na Bled. — Učenci II.b razreda so si izbrali za smoter svojega izleta mesto Kamnik: pot jih je vodila skozi Šenčur, Zalog in Tunjice; v Zalogu so se poklonili slovenskemu pisatelju in vzgojeslovcu Mateju Močoiku pred njegovim rojstnim domom, katerega krasi lična spominska plošča; naTunjicah so si ogledali prekrasno cerkveno stavbo, pozidano po slavnem Petru Pavlu Glavarju in se divili nud očarujočim razgledom, ki se odpira s tunjskega hriba začudenemu potniku po kranjskem in kamniškem polju in po hribovju, katero oklepa to polje; v Kamniku so posvetili svojo pozornost mestnim zanimivostim, kakor so: starodavni grad Mekinje, ukusno urejeno zdraviliške in kopališče, Mali grad s trinadstropno gotsko cerkvico in sivo razvalino mestnega grnda; g. Jos. Nik. Sadnikar, c. kr. okrajni živinozdravnik, je bil toliko prijazen, da je dovol 1 učencem vhod v njegovo prezanimivo starinsko zhirko, njegova gospa pa jih je preljubeznivo pogostila. Njej kakor g. J. Grašeku, ki jo učence obdaril razglednicami naj-iskrenejša zahvala. Ob povratku so učenci po-setili Ljubljano in se ondi poklonili pesniku Francetu Prešernu pred njegovim spomenikom. — III.a in b razred sla se napotila v Bohinjsko dolino in k veličastnemu slapu Savice. — IV. razred se je obrnil v najskrajnejši kot Gorenjske in ondi poselil divni Belopeški (Klanski) jezerci in impozantni slap Peričnik. — Učenci V. razreda so jo mahnili preko prijaznega Sv. Jošta in tihega Sv. Mohorja v ljubko Selško dolinico in odtod v -pisano* Škofjo Loko, kjer so si med drugim ogledali tudi pivarno g. Luka Šmida. — VIL razred je krenil preko deželne meje na sosednje Koroško; pot je vodila izletnike mimo rajskega Vrbskega jezera v Celovec in odtod na zgodovinski važno Go-spesvetsko polje. — Izletniki so imeli večinoma lepo vreme; le tupatam je mala ploha nulo motila občno dobro voljo. 0 državnozborskih volitvah. Prihodnjič prinesemo natančneje število oddanih {lasov pri državnozborski volitvi, zlasti z Gorenjskega. V Kranja je bilo oddanih 234 glasov: za Jos. Novaka 176, za Demšarja 49, za Dermoto 3. — V H rastju za Novaka 15, za Demšarja 59. V Radovljici jih je dobilo 88 odstotkov, ivan Cop jo dohil 68, Pogačnik 30, dr. Dcrmola 9, J. Gogala 2. Slov. planinskega društva podružnica za kranjski Okraj vabi na veliko veselico, katero priredi v nedeljo, dne 2. rožnika 1907 v -Zvezdi* na korist -Prešernove koče* na Stolu. Začetek ob 3. uri popoldne. Vspored: Godba, petje, ljudske igre, ples, srečolov i. t. d. Vstopnina: Odraslim 40 vin., otrokom 20 vin. Prcplačila se hvaležno sprejemajo. Za jestvine in pijačo je skrbijeno. Z ozirom na eminentno rodoljuben namen, ki naj služi v proslavo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, se nadeja podpisani odbor kar naj-mnogobrojnejše udeležbe iz vseh krogov slovensko domovine. Planinskim pozdravom! Odbor plan. podr. v Kranju. Veselico prirede Ovsiški diletantje na bin-koštni ponedeljek, dno 20. majnika t. I. v prostorih gospoda Fistra. Vspored: Zaklad, narodni igrokaz v štirih dejanjih. Po predstavi: ples, srečolov, šaljiva pošta in prosta 7abavn. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 80 v, stojišča 50 v. Cisti dobiček je namenjen deloma tukajšnji šoli, deloma popravi potov. II. priloja „Gortnjeu" it 20 U I. 1907. Prestoverjae gasilno društvo aa Bohinjski Bistrici vabi k tlavnosti 25 letnice, katera bode na Binko4tno nedeljo 1907. Vspored: 1. Bi n kostno nedeljo ob 4. uri tjutraj budnica. 2. Od 8. do t1* ure dop. sprejem dotlih društev na kolodvoru. 3. Ob »,411. uri zbiranje gasilcev pred gasilnim donu m in ob II. uri odhod v cerkev k blagoslovu nove zaitave in zabijanje zebljev in potem svets mala. 4. Po sv. mali obhod po Bistrici in deliti-liraranje društev pred gasilnim domom. 6. Ob 1. uri pop. obed. ti. Ob 3. ori obhod na vozovih k bohinjskem jezeru. 7. Ob 7. uri zvečer koncert na vrtu gosp. Ivana Mencingerja. Svirs »Savska godba*. 8. Binkostni pondcljek ob 7. ari zjutraj prost izlet k izviru Savice. H koncertu je vstopnina 40 vinarjev za osebo. Gasilci prosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opomba. Cenj. gasilna druitva se prosijo, da vsaj 3 dni pred Binkolti naznanijo Število dollih članov. Družba it. Cirili il Metoda priporoča svoje nove razglednice s podobo priljubljenega nam pesnika župnika Fr. K«. Mtlka. Razpošilja jih pisarna družbe Sv. Cirila in Metoda in na to naj se obračajo rodoljubi s svojimi naroČili. V zalogi se nahajajo tudi še letošnje spomladanske razglednice, katere naj ne čakajo druge spomladi v prostorih trgo\ca g. Ivana Bonača v Ljubljani. Kadilnikovs koča nt Golici. Kadilnikova koča na Golici je že otvorjena od dne 12. majnika. Slov. plan. društvo je to kočo letos preskrbelo z izbornim provijantom. Nastavilo je za oskrbnika in oskrbnico zelo pripravno zakonsko dvojico, ki kaže, da ima vse potrebne zmožnosti za ta posel. Pripomnimo, da je Golica sedaj na južni strani popolnoma brez snega in da se Hora že krasno razvija. Jedi in pijače ni treba na Golici nositi, ker jo v Kadilnikovi koči Slov. plan. društvo vsega v izobilju založilo. »Jeseniški Sokol* priredi na binkoštni po-nedelek pešizlet v društvenem kroju na Bled. Odhod ločno ob 12. uri opoldne iz društvene telovadnice na Savi. Znamenje časa. Nek profesor kranjske gimnazije jc nekje na Gorenjskem za velikonočno procesijo nosil — nebo. Dijaki so zraven svetili. Kakor čujemo, %se bo pobožni Evgenij Jarc v Kranju vdinjal za ministranta. Morda ga Že na Tclovo vidimo za procesijo v lični beli srajci in rdečem kolar ju. Ni vrag, da bi si s tako uniformo konečno vendar enkrat ne pridobil srca kake bogate neveste. Bilo srečno I Učiteljsko društvo za kranjski okraj je imelo svoj letni občni zbor dne 16. t. m. ob pol 3. uri popodne v Podbrezjah pri Podnartu v ondotnem Šolskem poslopju. Udeležba je bila nenavadno velika. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič. žeblji is Krope pa brzojavni drogi. Doslej so na brzojavnih in telefonskih drogih s črno ali rdečo barvo naznačili letnico, kdaj je bil dotični drog postavljen. V Kropi pa je nekdo prišel na srečno misel, da bi se na omenjenih drogih zaznamovale letnice namesto z barvo z večjimi žeblji, ki bi se zabijali v droge. Na glavi bi imeli ti Žreblji vtisnjeno dotično letnico. Ta stvar sc sporočila poštnemu ravnateljstvu na Dunaju, katero je predlog odobrilo in v Kropi naročilo že več stotisoč žrebljev z vtisnenimi letnicami za brzojavne in telefonske drogove. Obrtno-nadsljevalna lola T Kropi. V Kropi snujejo obrtno-nadaljevalno šolo, katera bo on-dotnim obrtniškim vajencem gotovo donesla obilo koristi. Za ustanovitev se posebno trudi tamkajšnji učitelj, gospod Jožef Plemičar. Dijaški kuhinji T Kranja sta podarila povodom mojnikovt ga izleta II b razreda tukajšnje gimnazije v Kamnik: gg. Jožef Močnik, lekarnar in Martin Novak. c. kr. nad poštar, oba v Kamniku, vsak po 1 K. (Izročil upravništvu -Gorenjca* g. prof. Makso Pirnat.) Stari plavž v Kropi pri Podaarta. Pred nekaj dnevi so začeli podirati stari plavž v Kropi. Plavž je stal v gorenjem koncu prijazne Kropenske vasi in je mogočno gospodoval nad sosednjimi delavskimi hišicami in delavnicami, katere imenujejo v Kropi -vigence*. V plavžu so topili pred leti železno rudo, katero so kopali v Kropi. Dobljeno železo so potem raztegnili v Fužinicah nad vasjo v tanjše in debelejše žice, ki so bile sedaj pripravne da so iz njih kovali slavnoznane Kropensko žreblje ali -cveče*. Tako izginja s pozorišča stari plavž, ta častiljiv spomenik, ki je popotnika, prihajajočega v Kropo, že oddaleč pozdravljal, v domačinih samih pa budil lepe spomine na nekdanje srečne čase. katere so za Kropo, žal, prehitro minili. Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi v soboto, dne 25. maja 1907 v društvenih prostorih svoj II. zabavni večer s sledečim vzporedom: 1. Henkel: Jugoslovanska koračnica 2. Kocijančič: Pomlad in jeden, molki zbor. 3. Verdi: Odlomek iz opere -Ples v maskah*. 4. Juvanec: Pastir, moški zbor z tenor in bariton solo. 5. Parma: Slovanske cvetke. 6. Vilhar: Izgubljen cvet, čve-terospev. 7. Mill&cker: Lepa Poljakinja — mazurka. 8. Foerster: Napitnica, moški zbor. 9. Parma: Koračnica. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina sa člane 40 h, za nečlane 60 h. Ker je vzpored raznovrsten In zanimiv, je pričakovati obilne udeležbe. Odbor. Društvo svobodomiselnih sloves slik akademikov -Sava* na Doaaja naznanja, da se je na prvem rednem občnem zboru sestavil odbor ta letni tečaj sledeče: predsednik: med. Josip Klan, podpredsednik: phil. Kvgen Vavken. tajnik: inr. Mate Suhač. blagajnik: iur. Dragotin Vrečko, knjižničar: iur. Franc pl. Premerstein. arhivar: far. Josip Kemla, gospodar: phil. Ivan Knaflič, namestnika: phil. Radovan Matjalič, iur. Leopold Pečar, pregledniki: phil. Naode Marolt, iur. Franc Kan dare, phil. Rado Pavlic. Nesreča na železnici. Blizu postaje Dorocsma v bližini Segedina je skočil brzovlak a tira. Strta se je os pri postnem vozu. Spalni in jedilni vos sta popolnoma razbita ; 4 ljudje so mrtvi, 90 težko ranjenih. Kaikate f cerkvi. V Olomucu se je vršila nedavno kszenska obravnava proti sestrama Gizeli 1q Krni Peška, ker sta zadnjo pustno nedeljo prišli k rsni mali naravnost z malkarade, našemljeni in s krinko na obrazu. Deklici sta si izgovarjali, da nista niti pomislili, da imate krinki ter sta pobožno molili. Sodišče je obe oprostilo. Ponarejevalec vina. V Požunu je bil obsojen na mesec dni zapora veletržec z vinom 2ga VVolf, ker jo ponarejal vino. Razen tega je sodičče naročilo oblasti, naj mu izpuste nad 1000 hI ponarejena vina. Brezvestnemu trgovcu so prišli na sled po anonimni ovadbi. Angleški časnikarji na Kranjskem. Železniško ministrstvo je odobrilo program, ki ga jo predložila deželna zveza za promet tujcev na Kranjskem glede poseta angleških časnikarjev naši deželi. Angleški časnikarji si ogledajo Bohinjskojesero, slap Savice, Vintgsr in Bled. Težka lena. V Cikagu je nedavno umrla gospa Msurer, ki je tehtala 260 kg. Njen mož je bil v pri neri z njo malenkost, dasi jih nosi tudi 175 kg. Gospa Maurer že sedem let pred smrtjo ni zapustila svoje sobe, in sicer iz enostavnega vzroka, ker ni mogla več priti skozi vrata. Da so spravili mrtvo truplo iz hiše, morali so razširiti okno ter krsto vzdigniti s posebnim dvigalom, s kakršnim se vzdiga najtežje pohištvo. Krsto je neslo deset močnih mož. Stara nevesta. Poročila se je na stara leta 1 ():")!(tna vdova Miklič, gostilničarja iz Dolge vaai pri Kočevju. Moža je pokopala d. februarja letos, 8. aprila se je zopet poročila. Sedaj ima 5. moža I Ameriški železniški vozovi. Lepi in udobni železniški vozovi, posebno vozovi I. in II. razreda za brze in ekspresne vlake, so došli k nam is Amerike. Sedaj pa je dal izdelati veliki amerikanski železniški trust nove vozove, v katerih se ds po leti in po simi vrlo prijetno potovati. V vozovih je namreč priprava, skozi katero teče po leti hladna voda, da vzdržuje prijetno temperaturo, po zimi pa so tam vložene asbestne ploče, katere raz-greva enakomerno električni tok in je na ta način poskrbljeno za primerno temperaturo. Za zvišanje plač častnikom bo treba 7 do 8 milijonov K; od teh odpade na Ogrsko 25 milijona. Pri višjih častnikih se temeljne plače ne z\i-šaja, temveč šele uvedejo triletnice. Pri štabnih častnikih se pri vsaki šarži ustanove dve plačilni stopnji, tsko da bo vedno polovica štabnih častnikov v prvi, polovica pa v drugi stopnji. Generalske plače se le neznatne zvišajo. Stanarina se deloma všteje v pokojnino, a v ta namen se bo častnikom odtegovalo 2—3 ipo od gaze. Vojaško organizirani finančni strešniki Del avstrijske finančne straže se organizira vojsško, tako da dobe finančni stražniki srebrne trakove na s vet I ozelenili naši vili na rokavih, podobno podčastnikom, ki sluzjo čez postavno dobo. Tako adjustirani finančni stražniki bodo morali pozdravljati častnike a vojaki brez šarže pa stražnike. Razvoj reklame gre vspored no z razvojem trgovine. Pred državljansko vojno v Ameriki (t. j. pred letom 1867) se je smatralo za nekaj neverjetnega, da je tvornica Ferbank & C. plačala za en nklamni oglas 15.000 kron. Danes tako cena ni nič izvanrednega. Ista tvrdka potroši danes 4 in pol milijona kron na leto za reklamo. — Neka velika trgovina v Chiksgu razpošilja kataloge, ki štejejo 1200 strani s tremi predali na vsaki strani. Samo poštnina za razpošiljanje teh katalogov stane velikansko svoto 3 milijonov K. Izvanredni uspehi brezžičnega brzojavljenja. Iz Ne\v-Yorka javljajo zanimivo vest, da so dospele brezžične brzojavke iz mesteca Point Loura ob Tihem oceanu v Wa hington in Teksas preko cel amerikanski kontinent. Na atlanskem oceanu sta se srečala nemški parnik vVilholm II. in eden Cunardov parobrod. Oba sta imela aparate za brezžično brzo-javlianje na srednjo dolge distanse. Toda opazilo «e je, da so došle brzojavke tudi U trikratne daljave. Pri Gibraltaru sta parobroda pretrgala hrzo-javljanje; a v kanslu naenkrat občutili aparati na VVilhelmu električni tok in dospela je brzojavska s Cunardovega parobroda, ki je plul tačas ob Sardiniji v Sredom. morju. Brzojavka je tedaj prešla celo Srednjo Evropo po zraku. Ob sklepu lista. Olja volitev med Jelovnikom in Roblčen. Kakor je sedaj odločeno, ni zmagal pri zadnji volitvi dne 14. maja naprednjak Ježovnik, tem- več se vrli dne 23. L m. olja volitev med njim in Robičem. C Siki štivai kaadidarje na Dunaju so dobili 19.294 glasov. Seveda v tem niso obseženi vsi češki glasovi, kajti največ Čehov je glasovalo ta socialno-demokratične kandidate. Saj pripada naj-/eč dunajskih Cehov delavstvu in socialni demokrat je imajo edini češki dnevnik na Dunaju, namreč -Delnicke Listjr*. Teh glasov ne morejo nikakor krščanski socialci reklamirati zase, kajti kar je krščansko socialnega, je vse glasovalo sa G t s m s-nove kandidate. Prišteti jih js torej treba na drugo stran in tako se pokale, da krščanski ne le nimajo več ogromne večine na Dunaju, ampak da se že telo v manjšini. In da ni daleč do padca, so pokazale volitve, pri katerih k bilo vse polno -samostalnih* kandidatov proti oflctelmm krščansko-socialnim. V sadnji uri so se pa umaknili, stranka je vsem mogočim stanovom obljubila to in ono, skregani bratje so se pobotali, ali dolgotrajna ne bo ta posiljena sloga. Navzgor ne are več kričanako-socialna pot. Izpred deželnega sodišča. — Orožnike lažnjivo sumničili. V Šmerčevi gostilni v Mojstrani je bila v nedeljo 33. novembra m. 1. popoldne plesna veselica, ker je bilo ravnoisti dan proštenje. Po polnoči sta prišla v to gostilno dvs nemška tovarniška uradnika. Navzoči gostje so ju pozdravili s živio-klici, nakar so drugi s -heil* odgovarjali. Gotovo bi prišlo do krvavega izgreda, da nista navzoča kot gosta sedeča orožnika pomirila goste in jih istirala iz gostilne. O tej rabuki so se vršile pri okrajnem sodišču v Kranjski gori poizvedbe. Ta so kot priče zasličanl Anton JakelJ s Dovjega in delavca Janez Bertoncelj in Lovrenc Maček, oba is Mojstrane, krivo izpovedali, da so bili orožniki dotično noč vinjeni. Bertoncelj je celo trdil, da je drugo jutro srečal dva orožnika, ki sta nesla puški ob nogi ter se semintja majala. Kasnejša preiskava je dognala, da so bile vse te trditve neresnične, kar je več prič potrdilo pod prisego pri glavni razpravi. Zaradi krivega pričevanja je bil obsojen Bertoncelj na tri mesece, Jakelj in Maček pa vsak na dva meieca težke ječe. — Vrečo moke je mislil odpeljati, Jakob Sli bar, bivši hlapec pri Ivanu Pretnarju, trgovcu z moko v Zagorici, brez gospodarjeve vednosti, In jo hotel prodati v Lescah. Zaradi sumlji-vosti so ga orožniki na cesti ustavili, In poizvedbe so dognale, da je bila moka ukradena. Obsojen je bil na štiri tedne ječe. — V Ameriko jo je mislil popihati Janez Polenšek iz Gorenje vasi, na mesto da bi šel k naboru. Odpeljati se je hotel z gorenjskim vlakom, a so gs orožniki na Jesenicah prijeli. Obsojen je bil na 8 dni strogega zapora in «na 10 K denarne globe. Zahvala. P. b. gg. volilom ti volilnega okraja Radovljica—Kranjska gora- Triič, U so dno 14. maja glasovali zame, zahvaljuje« so iskreno na izkazane« zaupanja. Naš poru Je umeven če so pomisli, da Je poleg delovanja spovodnice, ptiinioo in drugih sredstev io škof birmoval ta tor bival skoro neprestano v našem volilno« okraju, vsled česar so tudi sicer miroljubni duhovniki i nepričakovano vnemo ili v bo| soper mene! No obupajmo in no vdajmo se, kaltl prišel bodo dan.....I Tam pa, p. n. gg. volilci, slava in hvalal MOSTE, dne 17. maja 1907. Ivan Čop* Poslano. o z Poziv. Vsi Usti, ki očitajo in razširjajo o meni pristranost v službi in da izvršujem kot meaoglednik v mestni občini Kranj protizakonite stvari, pridejo naj • svojimi imeni na dan, sicer jih Imenujem tem potom podle lažnjivce in ocrekovalce. Na klavnici, dne 17. maja 1907. Alojiij Broior. *) Za vsebino tega je urednMtvo le toliko odgovorno, kolikor šahtovi sakoa. Loterij ikti srečka dno 11. maja t. 1. Trat 73 f>l 23 68 3(5 I (Sparherd) £<• tn.ilo rnbljbn, za večjo družino nli gostilno se poceni proda. I*vo sc pri M Pavel Bizjaku, Kranj št. 102. jKL Kant V Hraniti priporoča slavnu., u občinstvu v nakup otroške vozičke od f> gld, - do 80 gld. M 12-4 košarice in kovčeke kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in (frobno. Nadalje opozorim slavno občinstvo na prsne „CARAMELLE", najbolje sredstvo zoper kašelj, naduho in razne notranjo bolezni, kom. 10 in 20 kr. Fateol rodilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr. Andropogon steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las. Milossovo. Karte za Igro, Palice. Srajce in nogavice Čepice in dečke In odrasle. Pipe za sode najboljše kvalitete (Eibonberen). Najboljše strune za gosli, citre in kitaro. Pelinkovac liter 1 goldinar 20 krajcarjev. Preblavica (Preblau-Sauberbrunn) l zaboj gld, «> ;">«). transponne vrče za mleko in druge k mlekar-niškim opravam spadajoče predmete pro^ajn po najnižjih etnah trgovina z železnino In špecerijskim blagom „Merkur" Peter Majdič ToVarnisKo zaloinlJIVo postte-BialniKoV iVdK« Kopenhagen 94 10- 1 Anton Adamič v Kranju nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl. priporoč.i k\ojo veliko zalogo vsakovrstnega M WJ 7 galanterijskega, norimberškega, modnega, drobnega blaga in igrač. Na* drobno in debelo! _ Največja tovarniška zaloga otročjih vozičkov, ročnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikom in palio za hribolazoe Največja izbera modernih kravat, srajo, ovratnikov, maniet, pasov, rokavic in nogavic v Cepiče, za dame in gospode. Slamniki *'.n dani«' in gospe d*, (fečae in deklice v bopali Vsa k) vrst ni izberi, istothrn §c okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi staven spadajoči okraski po ugodni ceni. Prepričajte se o nizkih cenah in solidni postrežbi! m Ustanmii.no i. mu C. KR. PRIV. OBČNA ZAVAROVALNICA Assicurazioni Generali v Trstu. Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron. Doaedaj Izplačane Jkode nad 860 milijonov kron. Diuilia zavaruje,: Na ii\l.)*-nj»' in duto v vsrh mogočih sestavah. Tekom lata 1006 toiviirovalg so je pri loj đrulm tU.MIT owb na ž\lj»'nj«' za kapital nad 140 milijonov Imn, Zojer požare, tatin.-.ki vlom, ;koile |>ii prevažanju, puAkodl e zvonov hi zn-alnih ok»«n Spnjen.a ludi zavarovanji: ZOpef tft]e«ne netgcdj |q turu. !»3 8-1 Pri (*j flrUtbl )s zavarovan na /uljcnj" Nje„M .svoto.il papež Pij X. in ptcvsvUsnl Lnezo^kfl ljul>ljan*ki Ani n Monaventura; ludi vsa posestva Nje^-a voiii'unstva cesarju avsirijskima. Glavni zastop v Ljubljani Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastni hiši. Največja zavarovalnica avsro-ogrske dižave. v v S »STAVBINSKE POTREBŠČINE II « kakor PORTLAD- in ROMAN-CEMENT, TRAVERZE, železniške šine, trstje za obijanje stropov, pocinkano pločevino, žico, žičnike, - -ŠTEDILNIKE, cevi iz kamenščine, železne VODOVODNE CEVI, okove za vrata, okna i. t. d. priporoča po zelo nizkih cenah ===== trgovina == „MERKUR" PETER MAJDIČ, Kranj. 376 ¥ JaVtia UndsHa Knjižnica „Narodne čitalnice" V Kranju. ¥ Knjige *p iz|>o*ojtijsjo vsak lorak in soboto ob ', a V«.i |>oj snihi dokl< rja pl. Trnku('Z)ja krmilno varstveno sredstvo se dobiva prislno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah iu tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z maslinom. Tovarniška zaloga: 236—13 Lekarnar Trnk6ozy, Ljubljana. Učenca za kovaško obrt sprejme takoj finlon J*ovak kovaški mojster v Radovljici. Vsaka ponaredba In ponatisek Jo kažnjivo. Edino pravi Thierryev balzam 1« i zeleno znamko nune. - 12 malih ali f> dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim za-^1033 klopom 6 K. 91 26-1 Thiwy«Vo <% X 4 .ti »t# fb ob &$f •prejme takoj v stalno drlo Alfonz Kovačič v Stražišču pri Kranja št. 18. (CBtiOČtfllO W "«-« w posteljno perje (j kilogramov: novo razcepljeno K 12*—; belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 18'—; snežno belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 30*—, K 36*—. Razposlja franko proti povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel Lobes pri Plznju, Češko. 3 1 Tinta tt. 73. •K H 4 4 Mita H. 73. Kavama „Prtiim" r Ljubljani priporoča vsaki dan s veži sladoled in ledeno kavo. Na razpolago so tudi vsakovrstni tu- in inozemski časopisi, najboljši biljardi, telefon, posebno gospodom kup- 4* čevalcem in rodoljubom z dežele se *r* priporoča za blagohoten poset. H Za mnogobrojni obisk se priporoča Karol Polajnar kavarn« Tilifn H. 73. h-i* l> l> 3* *> l> *■ *> =+ BB W -4 1 " y -f -| f f f •>• -f y yy y yy f ^ 8» 10-1 Telilo« it. 73. •la. letni ^kupnji vsaka tudi najtežja popravili izvršili iml.ineno in po nizkih cn.li. Popravljajo :e budilke po «<> vin. do l'4'i K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „INTACT". Kolesarske potrebščine Nil. Ako želite imeti uro res dobro popravljao k) Df dajajte takim, ki nrarije nili izmeni niso. 17 16 Samo 6 dni |(aVre-Jfew-YorK vozijo /.in.-sijr. o nnjliitrrjAi btz.)parniki francoske prekomorske družbe Edina nnjkrnjta črta 6*1 Bazd, Pariz in jiaVre V Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo £d* Šmarda oblast, potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta 18 v novi hiAi Pozor, gospodje in gospodične! V sv,,ji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že v«i« nego 80 let, se mi je posrećilo iznajti najboljše »red s Ivo za rnst las in proti njih It padanj u KAPILOR atev. 2. Povzroča, da poatanejo laaje dolgi In gosti, odatranja praha j ln vaako kožno hola sen na g« avl. Naročilu nuj bi si ga vsaka družinn. linam premnogo zahvalni«' in pnznalnie. Stane poštnine prosto nu vsako poito lonček 3 L 60 h, 2 lončka S K. Naroča nuj »e samo od mene pod naslovom 10 20 18 PETER JUR1Š1Ć lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji. 41 68-47 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovinolivama v IJ ubijani priporoča kot posebnost taga tn vm stroje u obdelovanje lata. Fran cii-turbine otobito sa lafine naprave ivesane neposredno i vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 8 ?. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 189-61 štedilnike, banje aa kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste iidelke v vseh barvah, trpežne ln cent priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. 17). ^odkraj$ck frizer za dane in gospode Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka na-mu i sproti hotela „Union" .vstcm laika Tiskarna I. Pr. Lampret priporoma vizitnice, zavitke i. t. d. Sladoled najfinejši, već vrst. vsak dan »veli ae dobiv.i pri E. Brandt, Kranj. M7 2 V najem te da ali pa tudi preda i L sep- tembrom 1907 hiša štev. 19 v Kranja, savsko predm. Več se izve pri lastniku. HI 8-3 ovl jtfajnj stroji so najboljši la družinsko rabo. Šiva|o, pošlvavajo, vežejo. — So nedoaeini aa obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln nazaj, — a^r Teko na krogljicahl Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel priporoma aa gojitev las In sa umivanje gU ve svoj tdrav niško priporo ćeni gorko in mrzlo tračni sušilni aparat Suši brez nad- letne vročine. Ne provziočuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloja mKomiiil Y9letK siriienii li zn-Saiik las Oddelek sa dame s separatnim vhodom. LJubljana mestni trg 19. 181-46 Kočevje na gradu. Anton Sokllč sobni slikar in pleskar v Kranju naznanja uljudno slav. občinstvu, da prodaja odslej tudi 86 ft —2 suhe in oljnate barve i><> nn jiiižjlii oenari. Obenem se priporoča tudi za izvrševanje sobnega slikarstva in pleskarstva, katera dela se izvrše najhitreje, točno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Anton Soklič Kranj štev. 192. JOS. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, HlomAkove ulloe akt. 4« Stav&eoo - ametno li koMtnikctJako kiioCivnCirstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d. Specijaliteta: 74—89 valjani zastori (RoUbalken). O ►O O s Najcenejša ln najhitrejša vožnja V Ameriko Je s paniki jSevernonemškegfa Lloyda' iz Bremena v ]*ew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska votnja traja 5 do 6 dni NatanCen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrod nega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobile v Izubijani edino le pri EDVARD TAVOAR-JU t Kolodvorskih micah it. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju». Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Heziko, Californjja, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno rez Galdeston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Golombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 22»—27 Kupujem staro zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni. l 88 26-11 »^V**^>M*^S0**^»y k as^isjaipaajasjsstsjaval «0 m Fr. CiI@i * urar l! LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana priporoča svojo bogato tovar-niiko zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov. Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom. Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno ln poštnine prosto. Kupujem staro zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni. ■ovo! sHjeeneJsa in najveeja domaća ekiportna tvrdka. Baiposiijanje švicarskih ur na TM kraja sveta! =v 31 oblikah= ia moćne kovino, flno ponikljane. Lud Ja krasna in polovioo oeneila ♦kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in sploh vsakomur. 17!» 26 m Kdor si hoće prihraniti oči, naj kupi Dobi se samo pri A. J. Ivanc-u Ljubljana, Bolne ulico, it. 8. Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mcga, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-klf verižice, uhani, prstani, obeski i. t d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, |e to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav- St. 602. Nikelnaata aoker- *™ mOSt. remoDtoar Hoskopr, trpežno Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, \t%/i™'*rU kateri se pošlje mtonj in poštnine Ista z dvojndtlm tršim sre- prOStO. brBimal.6mMtmnaPp0rer0,U M°Ške Ure» * tretJini ****** Velikosti. St. 505. Prava »rebrna cilin-der-reinontoar, trpežno kolesja in močni pokrovi, g!d. 485, ista z dobrim anker kolesjem gld. 595 in naprej. 6-20 4 fliMjaia (Mize j) £ a ti g Marije Terezije cisto Bogata zaloga po-blitva vsake vrste v vseb oenab. Ogle dala, slike v vseb velikostih. m 2i-2o zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za Vile, Specijaliteta: Gostilniški stoli. PobIStvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni, rfHBln čudovito poceni za bolele, vile In za letovišča 62 gld. Modrool Iz žična-tega omrežja, afrh Čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. M1MBMDIJUMV MOHI CO*COW»«' ZobOtehnični fttCijI Oton 5eyAl pri g. dr. E. Olofoočnikn v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, daljo VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE izvršuje 1004H to SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1. 1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadrnga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po 2 10 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 57*%, na menice pa po C%. — Eskoraptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do G. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.8G7. 151-42 ,Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec. Skofji Loki g. M. Zigon,tratika, gl. trg; Tržiču g. J. Aha-čic, trgovec; Radovljici g. Oton H o man, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HmŠiCi g. Štefan 1'odpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. U robu tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažiiuin, tralika; LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št.52, in tralika v Se- lenburgovih ul., št. G. Izdaja konsercij «Goronjcai Odgovorni urednik Lavoslav Mikus. Lastnina in lise k lv. l'r. Lampruta v Kranju.