Poimenovanje ulic na Vevčah in v Zg. Kašlju
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Gostinčarjeva ulica — Martin Gostinčar, rojen 1896 v Zg. Kašlju, ubit leta 1944 v Guznu pri Dac-hauu; delavec. Bil je predvojni kandidat KP in na iniciativo CK po-slan kot prostovoljec v Španijo, kjer se je hrabro bojeval in prena-šal svoje vojaške izkušnje (bil je v prvi svetovni vojni) na mlajše borce. Nekaj časa je bil komandant saniletnega voda v internacionalni brigadi; bojeval se je na frontah pri Madridu, na Aragonski fronti, pa Zaragosi ter na drugih frontah. Bil je tudi v četi Matija Gubca (Dimi-trov bataljon), kjer so ga vsi spoš-tovali in cenili zaradi izredne hra-brosti, požrtvovalnosti in nesebič-nosti. Po padcu španske republike se je z ostalimi internacionalci po-mikal v Francijo, kjer jih je zajela t. i. »garde mobile« ter jih strpala v taborišče Arglies. Na poti proti domu so ga zajeli Nemci (skupaj s Cimermanom) in ga odvedli v kon-centracijsko taborišče Guzen pri Dachauu, kjer so ga pokončali sku-paj s Cimermanom zaradi upora (napad in uboj dveh paznikov). To je bilo v tistih okoliščinah izredno junaško dejanje.
Viinjevaijeva ufica — Anton Višnjevar, rojen 1922 v Zg. Kašlju, padel 1945 v boju blizu Moravč; po poklicu pleskar. Pred II. svetovno vojno je bil aktiven skojevec, takoj v začetku vojne pa je odšel v parti-zane. Padel je tik pred osvobodi-tvijo kot komandant vojnega po-dročja Kamniško-Zasavskega ba-taljona.
Trlnikova ulica — Ivan Trtnik, rojen 1. 1922 na Vevčah, po poklicu vodovodni inštalater; predvojni skojevec, od I. 1941 aktivist OF. Od leta 1942 borec II. grupe odre-dov, I. 1944 padel kot komandant kurirjev Šlandrove brigade na Ve-likem Ratitovcu. Viki Trtnik, rojen 23. 12. 1919naVevčah,popokIicu mizar. V OF se je vključi! septem-bra 1941. Deloval je na terenu kot mladinski aktivist; v partizane je odšel julija 1942 in je bil borec Vasjevega bataljOna — Vzhodno dolenjski odred. Padel pa je že konec avgusta istega leta. Njegovo partizansko ime je bilo Miško. Kraj smrti: llova gora. Mirko Trtnik, rojen 2. 10. 1911 na Vevčah, padel leta 1944 pri Trojanah; zidar. Zidal je bunkarje in je bil vodja neke zi-darske ekipe. V partizane je odšel leta 1942. Bil jc v zaščitnem bata-Ijonu Glavnega šlaba in je imei čin poročnika. Pred vojno je bil akti-ven član društva Vzajemnost v Za-logu.
Bacciavillova ulica — Milče Bac-eiavilla — Puškin, rojen 1923 v Za-logu, padel 1944 v okolici Drvarja; izučen zlatar. Leta 1939 je postal član Skoja, leta 1940 pa član parti-je. Aktivno je deloval med mladino v Polju, udeleževal se je sestankov in akcij v Slapah/ sodeloval je pri V/ajemnosti, hil je izbran za člana okrožnega komiteja Skoja Ljub-Ijana —okolica.Novembra 1941 je bil arctiran in odpeljan na otok Tremiti v taborišče. Tam je aktivno dcloval med interniranci kot član ()[¦ in KP. Po kapituluciji Italije je sodcloval pri ustanovitvi I. in II. prckomorske hrigade in je skupaj z
njima prispel v domovino. Sodelo-val je v bitki za Korčulo kot komi-sar čete. Razporejen je bil v Drvar — 13. brigada Rada Končarja. Kot delegat mladinske organizacije je bil poslan v Drvar na kongres mla-dine. Med potjo je padel v zasedo v bližini Drvarja, kjer ie tudi padel (leta 1944).
Papirniški trg — Imenuje so po bližini Papirnice Vevče. Na tem trgu je spomenik padlim papirni-čarjem — borcem NOV.
Grajzeijeva ulica — Albin Graj-zer, rojen 15. 2. 1922 v Smledniku na Gorenjskem. Leta 1940se je pri Andreju   Cimennanu   (Vrhovče-
vemu Andreju na Vevčah) izučil mizarske obrti. Kot poštenega, do-brega, zavednega in naprednega tovariša ga je Skoj v Polju leta 1940 pritegnil v svoje vrste. Bil je tudi član delavskega kulturnegadruštva Vzajemnost v Zalogu.
Kot član Skoja se je že pred vojno izkazal pri vseh političnJh ak-cijah in pri izvajanju zaupanih mu nalog. Že. 8. aprila 1941 se je od-zval pozivu KP in kot prostovoljec vstopil v bivšo jugoslovansko voj-sko. Po razpadu stare Jugoslavije mu je uspel pobeg iz ustaških zapo-rov v Žagrebu. Vrnil se jc na Vevče, se takoj vključil v delo OF ter začel zbirati in skrivati orožje, strelivo in drugo opremo razpadle armade bivše vojske. Ko je bila ustanovljena partizanska Zaloška skupina, je takoj prijel za orožje in stopil v njene vrste; to pa je bilo že junija leta 1941.
S svojo iznajdljjvostjo, drznostjo in osebno hrabrostjo si je med borci kaj hitro pridobil popolno zaupa-nje. Poverjene so tnu bile \edno zelo zahtevne in težke naloge, ki jih je veslno in uspešno izvedel, kar je /bujnlo zasluženo pri/.nanje in mu dvigalo tako ugled med borci kol pri vojaških in političnih vodstvih kraja in enot, v katerih je delal. Ja-nuarja leta 1942 ga je CK VOS od-poklieal i/ borbene enote na ile-
galno delo v Ljubljano, kjer so mu bile zaupane najbolj tvegane in na-jodgovornejše naloge. Po vrnitvi iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje Dolenjske (še v letu 1942) je postal komandir zaščitne enote vojaško-političnega vodstva NOV in Po Slovenije in kot takemu so mu bili zaupani v varstvo najvišji voditelji, katere je največkrat spremljal s svojo enoto na dolgih poteh širom po Sloveniji, Hrvaški in Bosni. Pot ga je med drugim tudi pripeljala do Vrhovnega poveljstva NOVin POJ in osebno do tovariša Tita, s kate-rim je že leta 1942 vzpostavil redne kurirske zveze za potrebe sloven-skega revolucionarnega vojaško-političnega vodstva.
Imel je tudi sposobnosti za po-veljnika večje enote in jeseni leta 1943 je bil dolofen za komandanta bataljona VOS. Leta 1944, ko je bila marca meseca ustanovljena prva brigada vojske državne varno-sti (VDV), pa je postal komandant 1. bataljona te brigade na Dolenj-skem. Še istega leta je bil imenovan za namestnika komandanta bri-gade v isti brigadi. V vseh akcijah
bataljonov, katerim je poveljeval, in brigad, se je izkazal kot zelo hra-ber borec in poveljnik, predvsem pa je bil vedno dober tovariš in je imel zelo razvit čut za človeka. Prav zaradi njegove osebne hrabrosti in večkrat tudi zaradi prevelike drz-nosti je tudi padel v bojih z narod-nimi izdajalci dne 1. 4. 1944 v vasi Matraj nad Stično na Dolenjskem. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 20. 12. 1951.
Cesla španskih borcev — Na tej
cesti so se pred vojno skrivaj sesta-jali nekdanji španski borci. doma-čini Gustinčar, Cimerman. Jeriha in Bobnar.
Pečinska ulica — Imenuje se po krajevni skupnosti Pečine na Reki. ki je pobratena s KS Vevče — Za Kašelj.
Skojevska ulica — Imenuje se v spomin na padle skojevce ? Vevč in iz Zg. Kašlja.
Anžurjeva ulica — Lojze Anžur, rojen 1916 vZg. Kašlju.popoklicu avtomehanik. Od leta 1941 aktivist OF, od 1943 borec NOV. Lela 1945 je padel kol komandanl lan-kovskega odreda na Jami pri Žu-žemberku.
MOČILNIKARJEVA   ULICA
— Franc Močilnikar, rojen 1909 v Zg. Kašlju, po poklicu tovarniški delavec. Bil je aktivist OF od usta-novitve OF v Zg. Kašlju I. 1941. Kot tak je bil tudi aretiran in odpe-Ijan v Polje na zaslišanje (belogar-disti); leta 1943 so ga ustrelili pod pretvezo, da je hotel pobegniti. Delal je skupaj z Andrejem Lovše-tom in Francem Hribarjem — Str-garjem (predvojni komunist).
Kudrova ulica — Ivan Kuder, rojen 1904 v Zg. Kašlju, umrl leta 1963 (20.7.) v Zg. Kašlju za posle-dicami vojne; delavec. Aktivist OF na Vevčah in v Kašlju. Delal je z Leopoldom Mačkom, leta 1942 pa je odšel v partizane (GuMeva bri-gada), k jer je ostal do konca vojne. Kuder je bil aktivist OF od leta 1941, po vojni pa je bil družbeno-politični delavec.
Ulica Minke Bobnai' — Poime-novana je po skojevki Minki Bob-nar, ki je tam stanovala. Bila je dvakrat internirana; prvič na Rabu,
drugič pa v Auschwitzu, od koder se ni več vrnila. Izhaja iz napredne družine, kjer sta živela tudi Ivan Bobnar ter narodni heroj in španski borec Stane Bobnar. Ivan Bobnar je bil borec NOV in POS; prav tako pa je bil borec NOV in POS Franc Bobnar — Gedžo.
Klemenova ulica — Franc Černe — Klemen, rojen 189S v Dobru-njah, umrl I. 1955 v Zg. Kašlju. Po poklicu je bil delavec. Bil je pred-vojni revolucionar in komunist. borec NOV, po vojni družbenpoli-tični delavec. Je nosilec Partizanske spomenice 1941.
Berčičeva ulica — Miha Berčič (1911—1973) iz Sostrega, mizar po poklicu. Bil je predvojni revolu-cionar, soustanovitelj Molniške čete, borec 11. grupe oredov in VII. korpusa NOV; po vojni družbeno-polftični delavec, nosilec Partizan-ske spomenice 1941.
Avgustinčičeva ulica — Viktor Avgustinčič-Zmago. rojen 1923 na Vevčah; delavec. Od I. 1941 ak-livist OF na območju Vevč in Kaš-Ija, udeleženec pohoda II. grupe odredov prek Gorenjske na Štajer-sko; leta 1942 je padel na Jelovici.
Nadaljevanje prihodnjič