Pod Stenorn • Mineralogija 163
Pod Stenom
Mirjan Zori, Vili Rakove in Igor Dolinar
Bralkam in bralcem priporočamo, da si preberejo tudi prispevek Razvrščanje kristalov po njihovih oblikah, ki ga je Mirjan Zorž objavil v nadaljevanjih v 76. letniku Prote-usa.
Nenehno naraščajoči promet skozi staro mestno jedro Škofje Loke je že pred desetletji presegel meje, ki sta jih obstoječa infrastruktura in potrpljenje meščanov še dopuščali. Gradnja poljanske obvoznice je bila zato že dolgo časa več kot nujna. V začetku leta 2011 so se končno začela dela na najbolj zahtevnem odseku obvoznice, predoru Pod Stenom. Predorsko cev so zaradi različnih za ta del sveta značilnih peripetij prebili šele aprila leta 2014, celotno obvoznico pa odprli za promet oktobra leta 2015.
Gradnja tunela je zaradi velikih množin izkopanih kamnin odlična priložnost za spoznavanje mineralne parageneze, do katere bi sicer ne mogli priti (mineralna parageneza je združba določenih mineralov v določenem geološkem okolju). V obdobju od začetka leta 2011 do konca leta 2012, ko je bilo kopanje predora najbolj intenzivno, so odkopani material odlagali na odvalu v bližini severnega vhoda v predor. Pregledovanje izkopanega materiala v samem predoru zaradi varnosti ni bilo mogoče, zato pa je bilo mogoče ob koncih tedna v miru pregledovati nasuti material in zbrati dovolj primerkov, ki so omogočili sestaviti sliko značilnih mineralov, ki predstavljajo tukajšnjo niti ne tako skromno paragenezo.
Geografski in geološki oris
3,9 kilometra dolga poljanska obvoznica se v severovzhodno-ju-gozahodni smeri izogne Skofji Loki skozi 710-metrski predor Pod Stenom, nato pa se nadaljuje v Poljansko dolino.
Satelitski posnetek Poljanske obvoznice. Zgoraj desno je viden odval pred vhodom v predor.
Vir: Google zemljevidi.
164 Mineralogija • Pod Stenom
Proteus TS/4 • December 2015
Primer dolomitne kamnine z večjo koncentracijo geod, katerih stene so obdane predvsem s kristali dolomita in kalcita. Foto: Vili Rakete.
Predor poteka v triasnih, jurskih in krednih plasteh, ki jih sestavljajo tektonsko pretrti črni apnenci, peščeni skrilavi lapo-rovci in glinavci. Kamnine dokaj na gosto prepredajo kalcitne žile. Te se ponekod razširjajo v obliki geod, v katerih je prostor za rast različnih mineralov.
Odval materiala, izkopanega v predoru Pod Stenom v juniju leta 2012. Na tem delu je v glavnem črni apnenec, prepreden s kalcitovimi iilami. Foto: Vili Rakove.
Minerali
Barit
Dokaj redko najdemo v razpokah drobne kristale barita, ki so sploščeni po pinakoidu c{001}, na obodu pa jih omejujejo še ozke ploskve pinakoidov, prizem in bipiramid. Kristali so bele barve in do dva milimetra veliki.
Pod Stenorn • Mineralogija 165
Sedlasto ukrivljeni romboedrski kristali dolomita in kristali kremena. Rumenkasti kristali so kalcit, ki ponekod orientirano preraščajo kristale dolomita. Kristal kremena meri šestnajst milimetrov v dolžino. Zbirka: Vili Rakovi. Foto: Igor Dolinar.
Kristali barita so splošleni po osnovnem pinakoidu c{001j. Obrobljata jih dva finakoida a{100j in b{010) ter prizma m{011) in bipiramida p(lll}. Vse risbe: Mirjan ¿orž.
Dolomit
Do pet milimetrov veliki kristali imajo enostavno romboedr-sko obliko. V nekaterih razpokah so kristali sedlasto zviti, kar je pri dolomitu značilno. Zaradi tektonskega širjenja razpok so nastali tudi nitasti kristali. Prizmatsko razviti kristali so nastali z elongacijo kristala v smeri, ki je pravokotna na ploskev rom-boedra. Če je bil orientiran drugače, pa je nastal stopničasto razpotegnjeni nitasti kristal. Kristali so bele barve. Zaradi ne-prosojnosti niti v njihovo notranjost ni mogoče videti.
Kristali dolomita so enostavni, ker jih omejujejo le ploskve romboedra r[101). Zaradi rasti v tektonsko razširjajočih se razpokah so se razvili tudi nitasti kristali, ki imajo prizmatsko obliko.
Kalcit
Pričakovano je bil najpogostejši mineral v razpokah kalcit. Njegovi kristali praviloma niso bili večji od deset milimetrov. Od vseh prisotnih mineralov je oblikovno tudi najbolj razgiban, kar je odraz dokaj velikega števila kristalnih likov in spreminjajočih se razmer v času njihove rasti. Najredkejši so skalenoedrski
166 Mineralogija • Pod Stenom	Proteus TS/4 • December 2015
kristali, ki so rasli prvi. V nadaljevanju so se razvili kristali strmoromboedrskih oblik, ki so počasi prehajali v prizmatsko oblikovane. Ob koncu rasti pa so nastajali sploščeni položno-romboedrski kristali. Večina kristalov je brezbarvnih in motnih, nekateri pa so rumenkasto obarvani. Bolj redki so brezbarvni prozorni kristali, bogati z gladkimi ploskvami. Nekateri kristali imajo ukrivljene ploskve. Nitastih kristalov nismo našli, kar kaže, da so bile razpoke v kamnini ob začetku njihove rasti že razvite. Redki so primeri orientiranega preraščanja kalcita po dolomitu. V ultravijolični svetlobi kristali fluorescirajo v rumeni barvi, ki počasi pojenjuje, ko ugasnemo izvor ultravijolične svetlobe, kar pomeni, da tudi fosforescirajo.
Kristali kalcita -zgodnejših generacij. Kristalni liki: osnovni romboeder r{101}, prizm i pjlOOj, skalenoeder s(211], negativni položni romboeder tij{011} in negativni strmi romboeder n2(021}.
Slika 8: Kristali kalcita poznejših generacij so prizmatske oblike. Ob zaključku kristalizacije se vedno razvijejo enostavni sploščeni kristali, omejeni s položnim negativnim romboedrom. Kristalni liki: osnovni romboeder r{101)t strmi pozitivni romboeder tj[201'), prizma p[100}, prizma drugega reda pj(110}, skalenoeder s{211}, negativni skalenoeder $i{211), negativni romboeder n{011), negativni položni romboeder ltj(012) in negativni strmi romboeder n2(021].
Pod Stenorn • Mineralogija 167
Romboedrski kristali kalcita z ozkimi skalenoedrskimi ploskvami. Ploskve so rahlo ukrivljene in imajo parketno strukturo. Kristal v sredini meri šest milimetrov.
Zbirka: Vili Rakove. Foto: Igor Doiinar.
Ploskovno bogatejši kristali kalcita prizmatske oblike merijo v dolžino do štiri milimetre.
Zbirka: Vili Rako-vc. Foto: Igor Do/inar.
Kremen
V geodah je bilo precej lepo kristaliziranih kristalov brezbarvnega kremena. Večinoma so prozorni in gladkih ploskev. Posamezni so motni do beli. Kremen in dolomit se vzajemno preraščata, kar pomeni, da sta kristalizirala istočasno. Največji kristali merijo do dvajset milimetrov v dolžino in so do pet milimetrov debeli. Omejujejo jih dobro razvite ploskve prizme m{100}, zato so prizmatskih oblik. Precej kristalov je bitermi-niranih, ker so se obarjali iz raztopin in se vsedali na dolomit. Večina pa jih je priraščena na podlagi. Na kristalih so pogoste še ploskve bipiramide sflll}, ki skupaj s ploskvami precej redkeje prisotnih desnih x'{511} in levih 'x{611} trapezoedrov omogočajo prepoznavanje načina dvojčenja. Kremen je na tem nahajališču prisoten v brazilsko in klinasto zdvojčenih kristalih. Prve najlažje spoznamo po značilni »V«-lameliranosti na ploskvah prizme in po mestih ploskev bipiramide s. Pri klinastih dvojčkih so ploskve bipiramide s zrcalno simetrične v ravnini (001), zanesljivo potrditev pa omogočajo ploskve obeh trapezo-
168 Mineralogija • Pod Stenom
Proteus TS/4 • December 2015
edrov, ki obrobljajo bipiramide s in se po dvojčenju preobrazijo v ditrigonalne bipiramide t.
Kremen se tudi pojavlja v nekaj milimetrov velikih nitastih kristalih, pri katerih se vzporedno strukturirane mlečne niti lepo vidijo.
Na levi je. brazilsko zdvojčeni kristal kremena z razvitimi ploskvami bipiramid s v dvojčičnih položajih. Na desni je klinasto zdvojčeni kristal s ploskvami bipiramide s v značilnem dvojčičnem položaju, ki jih obrobljajo ploskve ditrigonalnih bipiramid t. Kristalni liki: pozitivni r(101) in negativni z{011j romboeder, prizma m[lQQ), leva 's(21 lj in desna s'{lllj bipiramida, heksagonalna bipiramida bj[101], trigonalna bipiramida 1*211 /1j in ditrigonalna bipiramida /(5 11).
Markazit
Komaj nekaj milimetrov veliki kristali markazita so zelo tanki ali igličasti. Imajo enostavno obliko, ki jo določajo močno na-rebrene ploskve prizme m in bipiramide p. Kristali niso večji od dveh milimetrov in so zelo redki.
m
Prizmatsii kristali markazita imajo narebrene ploskve prizme tn{014}, terminaciji pa omejujejo ploskve bipiramide p{l 11}.
Pirit
Najdemo ga v temnem glinavcu, kjer kristali dosežejo do enega centimetra na robu kocke. Pogosto se pojavljajo tudi kot oprhi po drugih kristalih, zlasti kalcitu. Imajo enostavno kubooktae-drsko obliko z vsemi prehodi med kocko in oktaedrom.
Pod Stenorn • Mineralogija 169
Pri kubooktaedrskih kristalih pirita lahko prevladujejo ploskve kocke a{100) ali ploskve oktaedra v oflll}, motni pa so še vsi vmesni prehodi.
Siderit
Rjavi kristali so veliki do nekaj milimetrov. Imajo snopasto romboedrsko obliko z rahlo ukrivljenimi ploskvami. V parage-nezi se pojavljajo redko.
Snopasto oblikovani romhoedrski kristali siderit a obdajajo prizmatske kremenove in romboedrske dolomitove kristale. Kremenov kristal v sredini je dolg sedem milimetrov.
Zbirka: Vili Rakove. Foto: Igor Dolinar.
Viri:
Zori, M., 2004: Kremenovi dvojčki preraščanja. Proteus, 67: (>2 12. Ljubljana. Zori, M., 2002: The Symmetry System. Grosuplje: Samozaložba.