NO. §5 Ameriška — -ft 7, T| | AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING Nc... • W / AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, September 2, 1986 VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Sovjeti aretirali ameriškega novinarja v Moskvi zaradi vohunjenja — ZDA trdijo, da je incident v celoti zrežirala KCB MOSKVA, ZSSR — Preteklo sredo so a8enti sovjetske tajne policije aretirali Nicholasa Daniloffa, novinarja ameriške tedenske revije L).S. News & World Report in ga obtožili'vohunjenja. Daniloff seje bil sre-*al z nekim sovjetskim znancem, ki mu je iz-r°čil nekaj dokumentov. Takoj nato je bil Daniloff aretiran. Sovjetski predstavniki trdijo, da je preiskava v teku. Daniloff je v KGB ječi Lefortovo v Moskvi. Ameriška vlada je takoj protestirala aretacijo Daniloffa in trdila, da je celo zade-v° zrežirala KGB. Sovjeti naj bi ukrepali zat°. ker želijo izpustitev oz. izmenjavo Da-oiloffa za sovjetskega državljana Gennadija aharova, uslužbenca Združenih narodov, 1 je bil aretiran 23. avgusta in obtožen vo-unjenja. Zaharov, ki tako kot Daniloff, Htnia diplomatskega statusa, je še vedno v zaporu v New Yorku. v Včeraj sta Daniloffa obiskala njegova Zena in sin. Ruth Daniloff je odločno zani-. a,a. da bi bil njen mož vohun in je rekla, da Je v ozadju KGB. Larry Speakes, tiskovni predstavnik , e*e hiše, je rekel včeraj, da zahtevajo ZDA fezpogojno izpustitev Daniloffa. Dodal je, a ZDA želijo kljub temu incidentu nadalje-^anje priprav za srečanje med predsednikom eaganom in sovjetskim voditeljem Mihai-01 Gorbačovom. Dobro poučeni viri v Rea-8an°vi administraciji ne izključujejo možno-stl nekakšne izmenjave, po kateri bi bil Da- 01 °ff izpuščen oz. izgnan iz ZSSR. ^ajnianj 67 ubitih v letalski nesreči v Los ngelesu — Trčila sta potniško in privatno letalo — Preiskava v teku LOS ANGELES, Kalif. — Včeraj opol-e sta trčila v zrak nad lem mestom mehiš-Potniško letalo DC-9, last družbe Aero-J*co. in privatno letalo tipa Piper. Obe le-1 sta treščila na tla, ubitih je bilo vseh otnikov in članov posadke na obeh letalih. Aenta|o DC-9 je padlo v predmestje Los 2 8^esa Cerritos, pri silovitem trčenju z ** ie nastala eksplozija in požar, ki je rJ6 ^ Privatnih hiš, deset katerih je pogo-ko° t*° t*a’ ^e^eva*c‘ niso ugotovili, koli-vj-b. živečih v teh hišah, je bilo ubitih, še n ° Pa P°Srešajo najmanj deset oseb. V ker^ef' -*e doslej znanih 67 žrtev. Na mehiš-et3lu je bilo najmanj 27 Amerikancev. 2rian^a* da je imel le-ta srčni infarkt ne-poljj353 Pred nesrečo. Kot kaže, kontrolorji niso °V V ^°S An8elesu privatnega letala hah nikoli 0Pazili na svojih radarskih ekra-ln niso bili v stiku s pilotom. trfeaV-*e,s*ta potniška ladja se potopila po •Ju s sovjetsko tovorno ladjo na Črnem 0riu — Število žrtev menda veliko Ponoč^^^A, ZSSR — Preteklo nedeljo Nahi ' ^ sovietska potniška ladja Admiral Pj0(jai°v tr^ila s sovjetsko tovorno ladjo Novo ^®sev na Črnem morju blizu hitro r°ss'ska. Admiral Nahimov se je zelo Pati d°t0p|*a> pravijo Sovjeti, kar daje skle-p0sadlevalnine. Dolar je ^ Naše življenje pred uradno 70-letnico NEW YORK, N.Y. - V času °d mojega zadnjega zapisa kronike svetocirilske iz New ^0rka, ki se je končal sredi julija, smo nad našim mestom dobili v ozračje pravo morečo soparico, ki nas je gnjavila in Pritiskala k tlom. In v takšnem ozračju, pa še v počitniškem obdobju ter razpršenosti naših slovenskih ljudi po Njujor-kem, nikakor ni pričakovati bujnega in spodbudnega živ-jenja pri Sv. Cirilu na Osmi, fiprav smo padli takorekoč s orajda v zadnji mesec dni Pred praznikom 70-letnice naše fare. Kljub temu, da je bil nedelj-s ' obisk desete slovenske ma^e °b vseh teh nedeljah bolj Podoba pasjosti v našem o-,račiu, vendarle se je opravlja-0 skorajda zadnje delo v prijavah za ta praznični dan. jry Koprivšek, ki je spet zbral naše cerkvene pevce v Prav> zbor, je imel z njimi re-ne tedenske vaje. Kako je na Koroškem j . Nadaljevanje s str. 2) p J^e*° nizko napram šilingu, d ? dobrim letom je bilo 500 • kar lo tisoč šilingov, da- Tul ^ pr*nesej° samo 7.500. A«,6 res P0Prosim vse rojake v v jenki in Kanadi, da bi čim vse Pj°magab- To je dejansko naš' moremo narediti za vem ^°ro^e brate in sestre in ^ma ^ mo^a Pro^oJ3 ne bo |ovSri%>svobodno in kon-kj 2ajVno rojevali probleme, telo cel°tno narodno nai/’v 0t Se ^izrazil dr' Regi‘ nik 0sPemik, glavni ured-revije P nas ^ ^e.^asno: Koroška je del na§j i ° na^a zernlja» to so niaga^i6’ k* jim moramo po-sarno ‘ ln resna pomoč je VenskV Vzg0-i'tv' odločne, sloki (30e’ katoliške inteligence, nar0ci.V°d'*a ta delček našega y a v boljšo bodočnost. Prejeipreteklih mesecih sem ke f, S?de^e darove za koroš-Ssoo- m enie: N*.N., Kansas k0 s, '''k’ Kalif., $500; Goj- Fla->S5r00K,alif-’ $10°; N-N” "'auke^ ’ ^ac°b Beznik, Mil- Krani e’ W‘S-, $500; Marko Prisr“ aCOrTlb’ IUm $6°-starša ^na Za^va*a v imenu ve lahj,"1 ^tudentov. Vse daro-sloy jn .°, Pokljate na moj na- ^°roŠko1 *50m ta*C°-’ Pos*a* na ^JtxL,rih Fowler K * ' Kansas 67844 Ivan Blejec je v tem času precejkrat prišel na Osmo in opravljal dela, potrebna okoli novega cerkvenega Baragovega okna, ki je nared pripravljen za blagoslovitev že vse od junija sem. V tem času je Ivan s pomočjo Karla Klesina temeljito očistil cerkev, tako, da so tla spet dobila potreben blesk, ki ga že niso imela na leta. Kristina Zajc je zaključila svoje naporno delo v nabiranju oglasnih čestitk za praznično brošuro ob tem pomembnem jubileju svetocirilske slovenske skupnosti. Miro Zupančič je skončal svoje tehnično delo v pripravi te jubilejne brošure, do tiste stopnje sicer, da je vse prevzel glavni tehnični del tiskarski strokovnjak Ivan Kamin, ki jo bo dokončno s pomočjo uradnega fotografa Gosarja izoblikoval in dotiskal. To je bilo delo v teh pasjih tednih opravljeno za našo obletnico skorajda nevidno očem naših faranov, še manj pa očem naših srenjčanov, za katere se nadejamo, da jih bomo videli vsaj ob priliki tega jubilejnega slavja slovenskega sv. Cirila na Osmi. Da ni bilo že lani čudovite Ludvikove zamisli nedeljskih popoldanskih maš na domačijah naših faranov, bi bile vse te nedelje za našo skupnost zares pasje, ker redki smo bili — skorajda preredki - ki smo stalno obiskovali domačo cerkev. Župnik, oče Robert se je vrnil iz počitnikovanja prav v to njujorško splošno in slovensko pasjost. Vendar so nam dale Ludvikove nedelje drugo, bolj življenjsko podobo. Za nedeljsko popoldne 27. julija je bilo oklicano, da bo maša na domačiji Jožeta Vo-dlana v Westchestru. Kar 67 nas je bilo. Mašo je spet opravil p. Stanko iz Ljubljane, strežnik mu je bil frančiškanski semeniščnik Andrej, prav tako naš poletni gost iz Ljubljane. Bralca pa sta bila gosta iz Koroškega, sestra dr. Zdravka Inzka in mož, ki sta ravnokar prišla v to našo deželo na poročno potovanje. Človek se kar nehote vzra-dosti, ki sliši zvočnost slovenske besede iz ust koroškega rojaka, vzraščenega iz tistega dela slovenske zemlje, koder je zibel našega naroda bila, koder ta jezik pokopavajo še skorajda tisoč let, pa še živi. Zato nikar ne bijte po nepotrebnem za našo govorico v Sloveniji. Bijte po partiji, ki je glavni vzrok stisk in razprtij na Slovenskem in na Jugoslovanskem. Grdina Pogrebni Zavod ^010 Lake Shore Blvd. 531-6300 10s3 E. 62. cesta 431-2088 " V družinski lasti že 82 let. - Svoboda je potrebna našim Korošcem, in svoboda je potrebna tudi našim ljudem na Slovenskem. Vsaka prava svoboda je pozitivna, ne rušilna. Takšna pa mora biti tudi borba zanjo. Skušnje med drugo svetovno vojno nam to zgovorno dopovedujejo. Vodlanovi so prostor lepo pripravili za mašo, po njej pa je postal prijetno veselični. Menda prav radi tega je spet pri nekaterih oživela misel na potrebo nekega stalnega poletnega prostora za našo njujorško slovensko skupnost. Trenutno pa še ne morem zapisati, ali smo že prišli iz mrtve točke v tem oziru. Naslednjo popoldansko mašo smo imeli spet na Long Islandu na domačiji Georgea Mosquina v Spring Riverju (10. avgusta). Nekaj manj nas je bilo kot pri Vodlanovih, po maši pa smo bili veselejši, ko je iz svojega meha Karl Klesin potegnil slovenske melodije, v ozračje je namreč hitela napoved, da so se njujorški Slovenci tod zbrali. Ob tej priliki sem spet videl Babnika in ženko, ki mi je povedal, da k Vodlanovim niso mogli priti, ker so imeli v širši rodbini krst. Krstili so prvorojenca, ki se je rodil sinu Andreju Babniku in ženi. Seveda zato je tudi sin dobil ime Andrej. Fantek je bil krščen v cerkvi, v kateri sta se Andrej in žena poročila, blizu njegovega doma in službe v okraju Putnam. Ravno v tem tednu, ko to pišem, pa Babnikova hčerka Marija, ki je poročena z Nej-četom Zupanom, pričakuje svojega četrtega otroka, ki bo morda punčka, da bosta imela dva lepa para otrok. Ta bo prav zagotovo krščen pri slovenskem Sv. Cirilu; tako nam bo pomagal ohranjevati našo slovensko faro na Njujorškem. Povedati pa moram, da nas je v tem času spet obiskala smrt. Začetkom julija je umrla Ema Vidmar, ki je živela v Glendalu. Njena mati je bila sestra našega umrlega dolgoletnega cerkvenega ključarja Vinca Ovca. Oče pa je bil Habjanov iz Stoba-Domžale. V našo cerkev ni hodila, vendar v srenji je bila poznana med našimi starejšega rodu. Tako so naši ljudje na Njujorškem odmaknjeni od farnega središča in jih ne znamo več pritegniti, ker za večino teh v večini naši pri cerkvi ne vedo. Nikdar niso hodili v mrliške zale kropit umrle Slovence starejšega rodu. Osebno sem to pred leti delal. Prav na Long Islandu je še precej razpršene slovenske krvi. Vendar naši mladi, ki žive tam, se zanjo ne zanimajo, zato skupnost premineva, ki je bila enkrat močna. Spominjam se, kako je bilo skoraj pred 40 leti, ob moji vrnitvi v rojstno deželo Ameriko. Obstal sem tu ob sv. Cirilu namesto, da bi šel k Sv. Vidu v Cleveland, kjer me je č.g. Ponikvar krstil — kar dvakrat. NI NAM VSEENO... Ta članek je izšel v avstralskem verskem in kulturnem mesečniku »Misli« (štev. 5, maj 1986) in sicer na uvodniškem mestu. Urednik je p. Basi! A. Valentine, OFM. Ur. Po nekaj letih miru se je po Avstraliji zopet razvnela gonja: love na »vojne zločince«, ki naj bi v skupinah povojnih beguncev prišli v Avstralijo. Če hočem biti iskren, se mi zdi zadeva izguba dragocenega časa vladne policije, ki ima gotovo kaj važnejšega na sporedu v obrambo avstralske svobode in demokracije. Pa tudi državne oblasti naj bi se raje posvetile reševanju gospodarskega položaja Avstralije, ki ni rožnato, kol pa da izgublja- Prvič za smrt in drugič za življenje. Tako mi je dal možnost, da sem že več kot polovico svojega in sv. Cirila življenja preživel ob tej njujorški postojanki. V njegovo zgodbo se zato vpleta tudi moja. Pred včerajšnjim v ozračju že ni bilo več pasjosti. Bila je lepa poznopoletna, skoro je-zenska nedelja. Na Osmi nas ni bilo pri deseti maši niti za Gospodovo omizje, ko je za nas posvetil vino in kruh. Na domačijah Toneta Babnika in Jožeta Groma pa se nas je zbralo kar okoli 90. Pri dveh sosedih pač, katerih družine so se razvejale, vsled tega pa je bilo lepo pogledati na zbranost pri maši. In še toliko živ-žava med nami! Vendar sem pomislil, koliko od teh bo našo skupnost ohranjevalo, ko že zdaj ne prihajajo vano. Oče Stanko je daroval ponovno Gospodovo daritev, in nam tudi ponavljal Njegovo besedo o vratih, ki vodijo v božje kraljestvo. Slišali smo o ozkih in širokih vratih, o lahkotnostih in naporih. Moderni človek se naporom rad izogne. Živimo pač v obdobju tehnološkega napredka in uživanje življenja je prijetnejše kot pa njega trpljenja. Vendar je to dano le nekaterim, drugim pa trpljenje. Že pred mašo smo se porazdelili po teh dveh domačijah. Le lep oltarni prostor nas je povezal v eno samo družino. Po maši smo šli nekateri na Babnikovo plat, drugi na Gromovo. Jaz sem bil na Gromovi in ni mi bilo žal. Karl Klesin je harmoniko svojo nategnil, Bogdana pa svoj glas še tu preskušala do skrajnosti, kar je pritegnilo dve mladi Slovenki, Marijo in Elo iz Belgije, nečakinji Jožetove ženke, in bilo je petja, da je odmevalo v gozd sosedni in prek jezera gladine. Judita Prelogova pa je hodila iz ene plati na drugo ter nabirala ljudi za omizja, ki se naj zasedajo v dvorani v Ridge-woodu, ko bo cerkvena svečanost in program končan na Osmi za 70. obletnico slovenskega sv. Cirila v New Yorku. To bo v soboto, 13. septembra. Začetek je napovedan za 4. uro popoldne. V Ridgewoo-du se bo nadaljevalo ob pojedini in plesu, pa upajmo tudi v življenjskem veselju... Tone Osovnik jo čas za prazne debate izganjanja strahov ter mahanja v prazno. Saj ni nobena tajna, da ima vsa zadeva politično ozadje. Najlaže je napasti nasprotno stranko s še tako neokusnimi in neosnovanimi očitki, da se le s tem kaj doseže v lastno korist. Žal tu ni ozira na dobro ime kogar koli, na katerega leti blato ter bo morda ostal umazan za vedno. In »vojni zločinec« je krilatica, ki pride od časa do časa tako zelo prav za razgibanje duhov... Vse to je seveda dobrodošlo novinarjem, ki kujejo dnevne zanimivosti in morajo sleherni dan hočeš-nočeš napolniti vse časopisne strani. Tudi ta zadeva ni ostala le pri napadih in debatah med politiki. V dnevnikih smo brali naslove kot »Are we harboring Nazi criminals here?« in podobno. Vse to je tudi služilo kot kaj uporabna vsebina radijskim in televizijskim poročilom kakor tudi programom kot npr. »Nazis in Australia«. In odprlo je cel<3 pot TV-programom o času stalinistične revolucije na Slovenskem. Dve leti so jih pripravljali, kot sem slišal, da so zdaj z njimi izrabili ugodno priliko. Ob koncu zadnje vojne je bilo po Evropi na stotisoče beguncev, ki so bežali z rodne grude, ali pa se niso hoteli vrniti v domovino, kjer je zavladala rdeča diktatura. V vojnih razmerah so izgubili dom, morda celo svojce, razočarani so bili nad zmago rdečih režimov: ti so po vojni maščevalno sodili vsem, ki so jim bili idejno kakor koli nevarni. V upanju, da ni ves svet tako krivično podel, so iskali dežele miru in demokratičnih ureditev, kjer bi lahko pričeli novo življenje. Avstralija jih je sprejela lepo število, tudi del naše slovenske begunske družine, za kar smo ji hvaležni. Kmalu je lahko občudovala njih poštenost in žilavo voljo do dela. Brez njih prihoda bi naša nova domovina danes drugače izgle-dala. Da, tudi begunci so ji pomagali v veliki meri do ekonomskega razmaha in blagostanja, ki danes žal tako očitno pada in propada. Če je bil med tako množico novodošlih kak vojni zločinec, pa še to je treba prej dokazati, bi bil to res tako majhen odstotek, da je danes — po štiridesetih letih — zelo krivično skoraj načrtno zbujati sumničenja do vseh takratnih beguncev ter jih znova postavljali na tehtnico. ■ Še za sezname »vojnih zločincev« in »narodnih izdajalcev« takoj po vojni vemo, koliko je bilo — vsaj pri nas — na njih imen nedolžnih oseb, katerih edini zločin je bil, da šo odklanjali komunizem. Pa naj bi res kaj veljala ta krilatica, če jo na koga pritisnejo da-(dalje na str. 4) V Sloveniji nedotaknjenega gozda ni več — Zdravih le 43,8% gozdov Med naravnimi lepotami Slovenije tako domačini kot turisti vedno omenjajo krasne gozdove. V zadnjih letih pa je postalo jasno, da gozdovi v Sloveniji hitro propadajo, kar velja tudi za večji del vsaj srednjeevropskega prostora. Rastoča skrb ekologov v Sloveniji in tudi večja skrb in zanimanje javnosti je sprožila vrsto razprav, od katerih spodaj objavljamo članek iz tednika Dolenjski list (št. 24, 12.6.1986). Ur. S slovenskega mladinskega kongresa aprila v Krškem je boleče odjeknil podatek iz posebnega sporočila javnosti, da je v Sloveniji zdravih le še 43,8 odstotka gozdov. Vsi drugi nezadržno propadajo. V podrobnostih se razlage o vzrokih umiranja gozdov, na katerega že nekaj let resno opozarjajo v razvitih državah, močno razlikujejo. Različne so tudi pojavne oblike umiranja. Vendar je enotna ugotovitev vseh strokovnjakov, da so škodljive snovi v ozračju odločilni vzrok za umiranje gozdov ter da je to celovita bolezen z zelo različnimi oblikami postopnega propadanja gozdov. Umiranje gozdov je posledica slovenskega razvoja, prehitrega in nenadzorovanega, preveč umazane tehnologije. Več kot polovico slovenskih gozdov so načeli ali uničili kisli dež, dimi iz visokih tovarniških dimnikov, onesnažene vode itd. Gozdarstvo samo seveda ne more preprečiti propadanja gozdov. To je široko družbeno vprašanje, vprašanje slovenskega obstoja. Kako bi si lahko obetali preživetje brez gozda, ki ima vrsto splošno koristnih funkcij za naravno ravnotežje? Neizmerno veliko znanja, prizadevanj, denarja in sreče bomo potrebovali za upočasnitev ali celo zaustavitev tega procesa. Na Bavarskem na primer, kjer je propadanje gozdov res bolj napredovalo kot v Sloveniji, računajo, da bodo za obnovo gozdov potrebovali 40 let. Začetki tovrstne emisijske poškodovanosti gozdov na slovenskih tleh gotovo sovpadajo z zgodnjim industrijskim razvojem na prelomu stoletja. Točnih podatkov ni, poznan pa je primer kmeta Jakoba Mlinarja, ki je leta 1926 začel odškodninski postopek zaradi občutne škode v gozdovih, ki jih je imel v Mežiški dolini, kar je rodilo prve analize drevja, prizadetega zaradi prevelike vsebnosti žvepla v zraku. Številne raziskave tega pojava, ki so bile v Sloveniji v letih 1926 do 1929, zaradi nesistematičnega proučevanja niso mogle dati prave slike stopnje poškodovanosti gozdov zaradi onesnaženosti zraka v Sloveniji. Posledice industrializacije pa so se na gozdovih najbolj boleče kazale v okolici Žerjava z rudnikom in topilnico svinca, Celja s cinkarno in drugimi onesnaževalci in Zasavja s premogovniki. Prve rezultate sistematičnej-šega proučevanja celotnega gozdnega prostora in prvo celovitejšo oceno površin in stopnje klasično emisijsko poškodovanih slovenskih gozdov je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo objavil leta 1976. Zajel je 22 tisoč hektarov gozdov. Od ocenjevanih je bilo 4.200 hektarov gozdov tako rekoč odpisanih, 17.800 hektarov pa vidno poškodovanih, vendar njihova eksistenca še ni bila ogrožena. Poleg tega so že takrat s kemičnimi analizami določili še 50 tisoč hektarov gozdov s tako imenovanimi nevidnimi poškodbami. Ker preučevanje ni zajelo vse Slovenije, so ta podatek že takrat ocenili za odločno premajhen. Skupno ugotovljena škoda ob zaključnem prvem obdobju proučevanja tako imenovane emisijske klasike je najbližja strokovni oceni, da je bilo v Sloveniji pod vidnim ali nevidnim emisijskim udarom okrog 100 tisoč hektarov gozdov ali približno desetina vseh slovenskih. V tem času so začeli nekateri večji sanacijski ukrepi pri vrsti velikih onesnaževalcev. Ponekod je šlo za resnično razbremenitev okolja, marsikje pa za posege, ki, v celoti gledano, niso veliko spremenili ali so problem le razpršili k še bolj oddaljenim sosedom. A vse skupaj je vendarle dajalo vsaj upanje, da se propadanje gozdov ne bo nadaljevalo s tako naglico. A se je. Presenečeni so celo največji pesimisti. Podatki posebne komisije, ki je lani ocenjevala zaradi ožiga poškodovane gozdove v občinah Ravne, Slovenj Gradec in Titovo Velenje, so zastrašujoči. Opozarjajo, da je propadanje gozdov imeli lani takšne razsežnosti, da je ogroženo redno gospodarjenje z njimi. 65,2 odstotka gozdov na tem območju bi sicer imelo možnost za preživetje, če bi se stopnja onesnaženosti zraka takoj občutno zmanjšala. V nasprotnem se postopno propadanje nadaljuje! 29 odstotkov tukajšnjih gozdov je že tako poškodovanih, da ne bi imeli stvarnih možnosti za preživetje niti v primeru takojšnjega zmanjšanja onesnaževanja zraka, 5,7 odst. gozdov pa je treba že izločiti iz rednega gospodarjenja. Letošnji popis kaže, da je slabo zdravstveno stanje slovenskih gozdov nasploh, ne le gozdov v tistem delu Slovenije, kjer je vpliv velikih onesnaževalcev zraka na zdravstveno stanje gozdov najbolj očiten. Vidne znake propadanja, redke, presvetljene krošnje, porumenele vegetacijske organe, suhe vrhove, kaže okrog polovica slovenskih gozdov. Propadanje gozdov v najbolj ogroženem delu Slovenije povzroča onesnaženje zraka in izjemno nizke temperature ter suše. Lanski ožig drevesnih krošenj je bil po zunanjih znakih popolnoma enak tistemu iz leta 1977, le da so vse razsežnosti veliko večje. Plinska pozeba je nastala zaradi dolgoletnega delovanja prekomerno onesnaženega zraka in pogostih močnih izpustnih sunkov v kombinaciji z vremenskimi ekstremi. Samo vremenskih neprilik nikakor ni mogoče okriviti, čeprav se nekateri nagibajo k temu, saj so bile tudi že hujše zime, a poškodb v gozdu, ki je bil drugače zdrav, ni bilo. Ožigi gozdov daleč proč od virov onesnaževanja pa pravijo, da so dokaz zelo različnih in veliko premalo znanih in raziskanih potov zračnih tokov in tudi gibanja onesnaženega zraka. Lani je bil opravljen dokaj temeljit popis slovenskih gozdov. Strokovnjaki so se odločili za popis v 4 x 4-kilometrski mreži. Popis daje podatke o 1.600 hektarih gozdov, podatki pa se nanašajo z veliko mero verjetnosti na površino okrog 750 do 800 tisoč hektarov gozdov od dobrega milijona hektarov, kolikor naj bi jih bilo v Sloveniji. Rezultati popisa so v grobem znani. Kar 56,2 odst. v popisu zajetih dreves kaže vidne zunanje znake umiranja gozdov v Sloveniji. Najbolj poškodovana in ogrožena drevesna vrsta v Sloveniji je jelka, ki je skoraj že odpisana, sledi ji smreka, ki je obolela v 73,9 odst. primerov. Poškodovani so tudi listavci in tako krepka tretjina bukev ni več zdrava. Najbolj ogroženi so že po pričakovanju gozdovi v slovenjgraškem območju, na dolenjskem območju je nepoškodovanih še nekaj nad polovico gozdov, čeprav so med posameznimi gozdnimi gospodarstvi oz. območji velike razlike. Dejansko pa zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji ni več nedotaknjenega gozda, vsaj ne iglastega. Rešitev? Gozdarski strokovnjaki jo vidijo samo v ozdravitvi in obnovitvi slovenskih gozdov. Zato pa je jasno, da bo treba najprej ukrepati drugje, ne v gozdovih, ampak tam, kjer je nujno treba zmanjšati onesnaževanje. Slovenski mladinci so na kongresu pokazali s prstom na nekaj takih onesnaževalcev, za katere naj bi izdelali in postopno izvedli program zmanjševanja emisije žveplovih in dušikovih oksidov ter drugih snovi, od vlade, republiške in zvezne, pa so zahtevali, naj z zakonom poskrbi, da nobena nova termoelektrarna, toplarna in drug projekt ne bodo zgrajeni brez čistilnih naprav. Cena ozdravitve gozdov bo zelo zelo visoka. Upati je, da jo bomo pripravljeni in sposobni plačati. Z. Lindič-Dragaš Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! Fantje na vasi imajo koncert CLEVELAND, O. - Moški zbor Fantje na vasi vabi na svoj celovečerni koncert, ki bo v soboto, 13. septembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek koncerta bo ob 7. uri, sodeloval bo Alpski sekstel, ki bo igral za ples in zabavo po koncertu. Fantje na vasi so znani kot dobro izvežban moški zbor in radi pomagajo pri številnih slovenskih prireditvah. Pevovodja je od zborovega začetka Janez Sršen. Fantje pojejo v čisti slovenščini in tako veliko prispevajo k ohranjanju slovenskega jezika v naši skupnosti. Prav je, da jim z lepo udeležbo na koncertu damo vzpodbudo in jih podpiramo. Napolnimo veliko dvorano v SND v soboto, 13. septembra! NI NAM VSEENO (Nadaljevanje s str. 3) nes, po tolikih letih? Človeku se ob takem iskanju pravice obrača želodec. Na ves glas bi zaklical, da bi odjeknilo po vsej Avstraliji: biti proti komunizmu še ne pomeni, da si nacist ali fašist! Ni pomenilo med vojno in takoj po vojni, pa ne pomeni tudi danes! Prepričan sem, da noben pošten značaj nima nič proti temu, da resnične vojne zločince zadene roka pravice. Ob tem se lahko samo čudimo, da jih še ni. Obenem pa je lahko vsak pošten človek mirne duše prepričan, da je po tolikem času komaj še kje kak posameznik, ki je imel srečo, da je doslej ušel kazni — ni pa ušel težki vesti in božji sodbi na pragu večnosti. A upira se mi tako očitna komunistična propaganda, ki hoče štiri desetletja po vojni umetno narediti vojne zločince in s pomočjo naivno naklonjenih oblasti predstaviti avstralskemu občestvu tako enostransko »pravico«. Nič težko ni raznim nezaželjenim izbrancem z zavijanjem dejstev in polresnicami naprtiti zločine, ki jih niso nikoli zagrešili, etnične skupine pa z ustrahovanjem držati na uzdi. Kaj se mora res spet ponavljali kruta zgodba povojnih let? Si je ka- tera koli etnična skupnost povojnih beguncev to zaslužila? Pomisleka je vredno tudi tole: odkrivanja nacističnih zločinov in zločincev kar noče biti konec. Kaj pa preganjanja, politični zapori in mučenja, umori in genocidi s komunistične strani po svetu, prav od leta 1917 pa do danes? Kje je pravica, kdo išče zadoščenje za žrtve sibirskih taborišč (še celo današnjih!), Katyna in našega Kočevskega Roga ter tisočev vrnjencev iz Vetrinja 1945, za žrtve madžarske vstaje 1956, ali Dubčekovega padca na Češkem 1968? Kje je pravica za žrtve v Tibetu, Kitajski, Vietnamu, Kampučiji, Angoli, Afganistanu? In še in še... Milijoni m milijoni človeških bitij je i^1' nilo brez sledu in brez solza s strani namišljenih gorečnikov za pravico. Bi nam še o tej žrtvah kaj povedali pri politični očitkih, v radijskih programi in na televizijskem zas*°n^ naše demokratične Avstralije-Če moramo poslušati le eno stran, je to znak, da prava demokracija tudi v Avstra ij* izgublja tla pod nogami.-• Le resnica nas bo osvobodi la! Cela resnica in nič drugeg3 kol resnica! MALI OGLASI IŠČEM Ženska v pokoju išče 3 6|St® sobice in kopalnico v bližin' sv. Vida. Oglasite se na 5602 Carry Ave., zadaj zg°' raj.____________________ Housekeeper Needed For a 3 bdrm. home in Brate-nahl. References needed-Please call 268-3497. ^ ^ Hilgerts Berry Farm ^ Peppers-Beans: 5 kinds 0 each. Picked or pick V0 own. Mon.-Wed.-Sat. ®t(!. Farm market open °a'orn Peaches, pears, apples. c 1-800-Hilgert. Rand^Ph^6j Hiše barvamo zunaj in zn° y Tapeciramo (We ve Popravljamo in delamo n kuhinje in kopalnice ter druga zidarska in mizar ;dela- i/lMlK Lastnik TONY KRISTAY Pokličite 423-4444 ali 729- Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 Sl. Clair Ave. tel. 881-W«* Kanadska Domovina Dr. France Hočevar in vračanje slovenskih beguncev iz Koroške ORONTO, Ont. - Skozi vsa esetletja od tiste dobe, ko so Angleži z lažjo in potvarami Jfačali jugoslovanske begunce (nied temi tudi slovenske) Titu v Pokol, mi je bilo neznano ‘ntedr. Franceta Hočevarja, ki se je nemudoma po končani v°jni z Angleži pogajal glede Vr.ačanja nasprotnikov stalini-st,cne revolucije v Sloveniji in Jugoslaviji.- . K°t dr. Hočevar sam pravi v ■ntervjuju z Markom Jenšter-f1®01 (°t>javljen pred meseci v ■ •)> je bil on 12. maja 1945 P0slan na Koroško, da se v enu 4. jugoslovanske arma-e (Hočevar je bil politični ko-v 'Sar Prve tankovske brigade cjeSestavu 4. partizanske arma-p ! k* je takrat operirala na ■■‘niorskem), zamenjal pol-Kovnika Boga Šiljegoviča, ki Dri* Prv'mi odredi 4. armade el na Koroško. Ker ta ni bil PoS*’ da b' SC Z AngleŽi J31 o teh in podobnih Vareh> je bil iz Koroške od- na. lcan 'n ga je dr. Hočevar nadomestil. Ko^rv^očevar je bil poslan na (j0 ° k° z navodili, naj nemu-ta a st0P> v stik s štabom bri-Vj d e®a korpusa in mu sta-se Za^tevi: Prva je bila, da beB|- Vo*‘ Partizanom stik s po- AnVlS' be8unci> in dru8a> da so se v2LVSe te Ijudi vrnej°> ker nrn,. V ,asu revolucije in vojne °11 "Jim borili. D kl0ni^0 zahtevo so Angleži od-tDogij1.’ ker partizanom niso Za ' Jamčiti njihovo varnost, kajti U^° S° bd* ^olj dovzetni, fev tisočev in tiso- jin, j e8uncev na Koroškem Ustva • .elal ve,'ke preglavice, borjjv1! 80 morali začasna ta-Pjevau ? Vse te (judi prehra-'ahka ' T° brez dvoma ni bila teve Tnalo8a- Zato so na zah- s*0van'tOVCev’ da se vs' ^u8°' sel vsa- Vfnej°> zagrabili to mika jn J tist’ (četudi sta angleš-sproto^^ka vlada temu na-Odgovoa k> so bili posredno AvstrjjJ0' Za ta okupirani del ^ako ■ Je na pobudo reziden- čnega ministra Harolda Mac-Millana v glavnem štabu feld-maršala Alexandra v Caserti, ki je 13. maja obiskal Celovec in se tam sestal z gen. Keithley-jem in njegovimi višjimi oficirji, to vprašanje bilo rešeno brez vednosti angleškega Foreign Office in ameriškega State Departmenta. (Tako trdi v svoji knjigi The Minister and the Massacres pisatelj Nikolaj Tolstoj.) Vloga dr. Hočevarja je bila pri tem v toliko pomembna, da je angleškim vojaškim o-blastem stavil že omenjene zahteve jugoslovanskih revolucionarnih oblasti, brez katerih bi morda Angleži ne reagirali tako kot so. Torej dr. Hočevar, četudi je ravnal le po navodilih, je soudeleženec in do neke mere kriv, da je prišlo do masovnega izročanja in pozneje masovnega pomora vrnjenih. (Izpolnjevanje povelj nadrejenih, ki so jih obtoženci prinesli na dan na procesih proti vojnim zločincem, so bila zavržena iz čisto moralnih razlogov. Kdor hote ali nehote sodeluje pri takih masovnih zločinih, ostane soodgovoren. Tako je odločilo sodišče v Niirnbergu.) V intervjuju z Jenšterlem je. dr. Hočevar izjavil tudi naslednje o sestanku zgodovinarjev, ki se je bil vršil na Brdu: »Srečanje je bilo posvečeno končnim operacijam za osvoboditev Jugoslavije in govorili smo tudi o vprašanju kvizlin-gov, ne samo slovenskih domobrancev. Mi takrat na Koroškem marsičesa nismo vedeli. Na primer tega, da je v Celovec 13. maja prišel MacMillan, ki je bil politični svetovalec v štabu pri feldmaršalu Alexandru. Pri Angležih zdaj veliko govorijo o tem, kako je z njihove strani potekala ta izročitev Jugoslovanom. Kdo je za to odločitev odgovoren? Angleži imajo tu več predpostavk. Sprašujejo se, ali je komandant petega britanskega (dalje na str. 6) . ŽUPNIJSKA HRANILNICA "> POSOJILNICA “SLOVENIJA” arh n .. avtorri0bi razne finančne usluge: Posojila za hiše, 1 e> potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji. POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE! URADI ^°rek a,1nin8 Ave- Toronto ^etrteK Sobot sreda, petek. "“W ,----------— 0'Vn's Line, Toronto K " RrnH-, s rtek sreda Petek, —--------- 10 a.m ^Sak ^ Pr' Sv' Gregoriju Velikem ^____ ek °d 4h do 8h zvečer Tel 10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. Tel 10 a.m. — 3 p.m. 1 p.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. ZANIMIVI NOVI DOKUMENTI Romanje v Midland bo 14. septembra TORONTO, Ont. - V nedeljo, 14. septembra, ob 11. uri dopoldne se bomo zbrali pri slovenskem spominskem križu v kratki spominski svečanosti za tiste Slovence, ki so med zadnjo vojno in komunistično revolucijo in takoj po njej umrli nasilne smrti. Nemudoma po tej spominski svečanosti bo Križev pot, nato kosilo, po kosilu pa sv. maša v cerkvi. Razpored romanja bo objavljen še v posebnih oglasilih in tudi na samem kraju zbirališča pri slovenskem spominskem križu. O.M. Ali Vam je znano... ....da so bili od komunističnih sodišč obsojeni na smrt le štirje duhovniki. V Ljubljani župnik Franc Cerkovnik in Peter Križaj, v Kočevju pa Franc Malovrh in Anton Šinkar. ....da so v Ljubljanski nadškofiji tri fare, kjer so komunisti umorili po dva duhovnika: Št. Jernej — župnik Franc Cerkovnik in kaplan Vinko Kastelic; Št. Rupert — župnik Franc Nahtigal in kaplan Franc Cvar; Hinje — kaplan Henrik Novak in kaplan Franc Kern. ....da so pred ustanovitvijo prve Vaške straže (17. julija 1942) komunisti umorili deset duhovnikov. ....da so bili vrnjeni kurati, štirinajst po številu, skupno z domobranci pomorjeni in da se za kraj njihove smrti in grobov še danes ne ve. ....da so ob svoji smrti bili duhovniki: deset mesecev - Franc Kern, kaplan v Hinjah; eno leto - Boriš Kerč, Tone Klo-bovs; dve leti - V. Kastelic, M. Šink, T. Polda, V. Zorman, Lojze Duhovnik; štiriinpetdeset let - V. Oblak, ob smrti star 76 let; štiriinštirideset let - J. Pravhar, ob smrti star 70 let. ....da so po končani vojni komunisti umorili 31 duhovnikov: Cerkovnik, Erzar, Jarc, KraŠna, Križaj, Oblak, Per-kan, Savelli, Strupi, Terčelj, Tom, Učak, Zavadlav, Goričan, Anton Kastelic, Pirec, Stupica in 14 kuratov. ....da so komunisti krivi smrti 77 duhovnikov in 34 bogoslovcev, Nemci 11 duhovnikov, Italijani 1 duhovnik, na Hrvaškem 8 duhovnikov, 5 duhovnikov pa so umorili še neznani morilci. ....da komunisti teh svojih zločinov še danes ne priznavajo in ne obžalujejo. Po seznamu pomorjenih duhovnikov in bogoslovcev v Sloveniji pripravi! Otmar Mauser Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino! TORONTO, Ont. - Da tako imenovana NOB pod kamuflažo OF ni bila nič drugega kot stalinistična revolucija in borba za komunistično oblast v Jugoslaviji, je že več ali manj znano in dokazano. Sedaj so na razpolago dodatni dokazi za to, in sicer v poročilih raznih misij nekdanje OSS (Office of Strategic Services - sedanja CIA), ki so delovale na ozemlju Jugoslavije med drugo svetovno vojno. Pred kratkim so bila ta tajna poročila deklasificirana in so sedaj na razpolago javnosti. Med prvimi, ki je ta poročila pregledal, je bil dr. Thomas K. Ford, profesor zgodovine in političnih ved na Mississippi koledžu. O vsebini teh dokumentov je v Slobodi - Liberty, ki izhaja v Chicagu, pod naslovom »RANGER: Last Mission to Mihailovich« napisal sledeči članek: V noči med 2/3 avgustom 1944, so trije agenti OSS, ki so bili poslani k letalski posadki reševalne enote, dodeljeni petnajsti letalski eskadrilj, s padali odskočili na ozemlje, ki je bilo v rokah nacionalističnih uporniških enot v Jugoslaviji. Namen te misije — s ključnim imenom »Halyard« — je bil, da najde in evakuira vse zavezniške letalce, ki so bili v varstvu čet generala Draže Mihaj-loviča. Pomembno je tudi dejstvo, da je ta misija vzpostavila neposredne stike med OSS in nacionalističnimi silami prvič po maju 1944, ko so bile te zveze pretrgane. To priliko, ki jo je nudila mišja Halyard, je izkoristil gen. William J. Donovan, direktor OSS, ki je pri predsedniku Franklinu D. Rooseveltu in gen. Henryju Maitlandu Wilsonu uspel dobiti dovoljenje odposlati v Srbijo moštvo obveščevalne službe. Gen. Donovan je o teh načrtih obvestil celo Tita in na njegovo presenečenje od partizanskega voditelja ni bilo nobenega nasprotovanja. Za voditelja te skupine, ki je bila znana pod imenom »Ranger« misija, je bil izbran polkovni poročnik Robert H. McDowell zaradi njegove temeljite izvežbanosti in izkustev na tem področju; gotovo je bil eden najbolj kvalificiranih zavezniških oficirjev, ki je kdaj bil poslan v Jugoslavijo. Več kot 25 let je preživel na Balkanu in na Srednjem vzhodu; med prvo svetovno vojno je bil član angleške obveščevalne službe, poučeval balkansko zgodovino na Michiganski univerzi in od 1. 1942 služboval v centrali obveščevalne službe za Srednji vzhod. McDowellova skupina, ki so jo sestavljali narednik-vodnik Mihael Rajacich, kapetan John Milodragovich, prvi po- ročnik Ellsworth Kramer in radiotelegrafist Mike Devjak, je prispela v Srbijo 26. avgusta in se po nekaj dneh razšla, da bi tako pokrili več teritorija. McDowellova odkritja, utemeljena na njegovih osebnih opazovanjih in po poročilih njegovih podrejenih, so splošno znana. Kar pa ni znano in kar tudi ni moglo biti znano vse do nedavnega deklasifici-ranja operacijskih poročil OSS, je primer, kako je sedaj McDowellovo poročilo potrjeno s poročili zveznih oficirjev s terena, ki so se nahajali pri partizanskih enotah. Kar tu sedaj sledi, je kratka zbirka Mc-Dowellovih bolj važnih zaključkov, katerim sledijo izvlečki iz različnih poročil ameriških zveznih oficirjev, ki so bili priključeni partizanskim enotam. McDowell je poročal, da so njegovi ljudje imeli popolno svobodo kretanja na ozemlju, ki so ga držali nacionalistični uporniki, dočim je bila ta svoboda oficirjem pri partizanih zelo omejena. (Skupina »Ash«) — Na področju Vojvodine: Članom te skupine je bilo dano »zelo malo svobode kretanja« in se jim ni dovolilo, da bi govorili s prebivalci. (Skupina »Willow«) — Srbski partizanski glavni stan: Zaradi omejitve delovanja misije v drugi polovici oktobra, je vodja te skupine poročal, »da je od tega dne naša navzočnost« v Jugoslaviji kot vojaška misija postala brezpomembna. (Misija »Geisha«) — Slovenija: Vodja te misije je poročal, da so bili partizani pripravljeni sodelovati do septembra. Po tem času so vse informacije postale brez vrednosti. (Misija »Špike«) — Makedonija: Vodja te misije je poročal, da so vselej vse informacije prišle iz istega vira in »partizani nam niso dovolili, da bi obiskali razne druge predele dežele«. (Misija »Arrow«) — Hrvaška in Slovenija: »Nismo mogli dobiti dovoljenja, da bi šli in videli borbene čete v akciji. Naš glavni vir informacije je bilo poročilo, ki ga je izdajal partizanski glavni stan.« McDowell je oporekal avtentičnosti teh partizanskih obveščevalnih komunikejev s trditvijo, da pretirano slikajo partizansko moč in da so prevarali zaveznike glede velikosti »osvobojenega« ozemlja, ki so ga partizani držali v Jugoslaviji- (Misija »Redwood«) — Na področju 5. korpusa: Vodja te misije je pisal: »Obveščevalni bilteni so nam dani kadar se njim zdi. Večina so vsi zelo ‘pobarvani’ in kar se tiče voja- (dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV «^«^^^^^jj>>Aftftaaai“.a?gtfaaaaaaaaaasaaaaaegaaaaaaaaaaaagags» V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 21. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Jeff Pecon orkester. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 4. — Proslava 30-letnice Baragovega doma, v avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 18. — Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo s plesom v SND na E. 80 St. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. 26. — Podr. št. 50 SŽZ priredi kosilo ob svoji 55-letnici v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3. pop. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Anion M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172: :»». Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 9. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Ray Champa orkester. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. Dr. France Hočevar in vračanje slovenskih beguncev iz Koroške (Nadaljevanje s str. 5) korpusa ali pa kdo višje od korpusa, ali je to odločitev MacMillana, ki je tedaj prišel v Celovec (kajti šele potem je prišlo do izročitve) itd. Na britanski strani ni jasno, ali o tem resnično obstojajo dokumenti ali pa se ne želi pokazati, kdo je odgovoren. Na vsak način pa je zanimivo, da so britanski zgodovinarji na Brdu pri teh vprašanjih operirali s številnimi detajli.« Na vprašanje, ki mu ga je Marko Jenšterle stavil, o nadaljnji usodi vrnjenih ljudi in če so angleški zgodovinarji o tem govorili, pa je dr. Hočevar odgovoril: »Saj nihče ne ve, kaj se je v resnici zgodilo. Ne oni, ne mi.« Kako more človek tako lagati! Saj danes že več kot pol sveta ve, kaj se je godilo v Kočevskem Rogu, Teharjih, Dravogradu, Mariboru, Škofji Loki in drugod v mesecu juniju 1945. Da dr. Hočevar o tem ne bi ničesar vedel? Saj je sam bil navzoč skupno z angleškimi štabnimi oficirji, ko so tovorili v živinske vagone predane domobrance, in kot nekdanji politični komisar ni imel nobenih utvar, kaj te ljudi čaka onstran koroške meje. »Lakirano pisanje in govorjenje«, kot to imenuje njegov tovariš Zdenko Zavadlav-Zde-ne, ga ne bo opravičilo njegove odgovornosti in sodelovanja pri tej za naš slovenski narod tako tragični epizodi naše narodne zgodovine. Kajti ta del naše zgodovine je pisan s krvjo desettisočev nedolžno pomorjenih. *- Otrtfltr VlausCr Kanadska Domovina Zanimivi novi dokumenti ških operacij in izgub tudi očitno netočni.« (Misija »Špike«) — Med nemškim umikom skozi Jugoslavijo v oktobru, je vodja te misije zapisal: »Partizani so nam dali poročila, ki so nakazovala, da so izvedli veliko več operacij kot pa so jih v resnici.« McDowell partizane dolži, da v kritičnem času v septembru in novembru 1944, ko so se nemške čete umikale iz Grčije in Jugoslavije, niso napravili nobenega resnega poskusa, da bi te čete zapletli v boj ali preprečili njihov umik. (Misija »Redwood«) — Že zgodaj v juliju in avgustu je ta skupina poročala, »da so partizani zadovoljni, če gredo lahko Nemcem s poti in jim puste zapustiti deželo«. (Misija »Špike«) — Ob obsegu nemškega premikanja je bilo vidno, da so jim partizani dovolili izhod in so zasedli mesta in vasi šele potem, ko so jih Nemci zapustili. (Skupina »Ash«) — Vodja te misije je poročal o incidentu, ki se je dogodil, ko je močnejši partizanski odred le kakih 200 m oddaljen od nemških vojaških pozicij, šel mimo brez da bi prišlo do streljanja od ene ali druge strani. Po tem je vodja misije sklepal, da prevladuje splošno mnenje »živi in daj živeti«. McDowell prav tako partizane dolži, da so v času, ko je bila njegova misija v deželi, pokončali manj Nemcev kot pa nacionalisti. Njegov narednik Rajacich je poročal, da je bil priča bojem med Nemci in četniki, kjer je padlo 65 Nemcev, 295 pa je bilo zajetih. Nadaljnjih 250 nemških vojnih ujetnikov pa se je nahajalo v njihovih rokah še iz prejšnjih akcij. (Misija »Redwood«) — »Tu v glavnem stanu ne eksistira borbeni duh... Tu vlada popolno pomanjkanje organizacije in čeprav je bilo na tone orožja in municije odvrženih s padali, se ničesar od tega ne uporablja.« (Misija »Špike«) — Pozno v oktobru je osebje »Špike« poskušalo partizane pripraviti, da bi blokirali ceste in uničili mostove, ki so jih Nemci rabili za svoj umik. Vodja misije je poročal, »da partizani temu nasvetu niso posvetili nobene pozornosti in so izvedli le nekaj jalovih in kratkih poskusov, da bi Nemce zaustavili«. Vodja »Špike« je takrat v svojem poročilu zapisal tudi sledeče: »Položaj, v katerem se je Draža Mihajlovič nahajal, je sedaj lažje razumeti kot v prvi dobi vojske. Težko se je bilo odločiti, kateri sovražnik bo storil Jugoslaviji več škode. PrčpriČan je bil, da so Titovi (Nadaljevanje s str. 51 partizani za deželo večje zlo kot pa Nemci in je bil pripravljen boriti se proti njim tudi, če bi to pomenilo začasno kolaboracijo z Nemci. Mihajlovič nadaljuje boj za svobodno in demokratično Jugoslavijo, ki danes vsekakor ne obstoja.« Predsednik Roosevelt, ki je reagiral na Churchillov pritisk, je ukazal odpoklic Mc-Dowellove misije. Na nasvet majorja Jamesa Klugmana, je OSS razmišljala evakuirati člane »Ranger« misije preko partizanskega teritorija, a so se premislili in se končno odločili za evakuacijo s teritorija, ki ga je držal Mihajlovič. To se je zgodilo 1. novembra 1944 in v teku treh tednov je McDowell pripravil in predložil svoje poročilo. Njegovo poročilo se je potem takole razpečalo: Eno kopijo je dobil veleposlanik Robert Murphy, eno kopijo polkovni poročnik Richard Weil, originalno poročilo je dobil gen. Donovan, šest kopij in originalni osnutek je prvotno obdržal Robert Joyce, ki je pozneje tri kopij6 izročil gen. Donovanu. Ostala poročila članov te misije niso cirkulirala. Neki uradnik O je potem s klasično izjavo ugo lovil, da so McDowellove in formacije »v nesoglasju« s prejšnjimi britanskimi Por0 '1 o stanju v nacionalistični Srbi- ji- . . McDowellovo poročilo o' moralo vzbuditi resne pornis e ke, ali je pametno nadaljevati z izključno podporo Tita in moralo vreči temno senco su mnje na vrednost prvotni poročil glede moči in učinkovi tosti partizanskega gibanja-Ker poročilo ni doseglo ne en ne drugo, se da ugotavljati. ^ kakšne mere je bila zaveZ!U. ška, zlasti pa britanska P®1 ka v Jugoslaviji pod P0*.'11 °' j pritiskom in ne pod voja * vidiki. V retrospektu so h člani misije »Ranger« Pr^ postopku, katerega izid je že naprej določen od PolltlK ih v imenu zavezniških strate teresov. « vil.198*’ Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na i®P® ^ drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PA HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopa m ■ telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno teleVl^e|0 mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, c*voPOStfa|e, soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelskf.[f-i-£i.O racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE H o bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobro o pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK. “SLOVENIA ,, RADIO PROGRAM HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Slovenci v Italiji: »Naša prva skrb je obstoj in razvoj naše skupnosti« Pogovor z Ivom Jevnikarjem, novim tajnikom Slovenske skupnosti Mladika (Trst, štev. 5-6/1986) Slovenska skupnost je na svo)ern 5. deželnem kongresu v Gorici dobila novega tajni-*ta' ^voljen je bil Ivo Jevni-**r* k' je naši javnosti dobro znan tako na političnem kot na drugih področjih našega jsvnega življenja. Veseli smo e izvolitve, ker je to pomem-na pomladitev v vodstvu franke, pa tudi zato, ker je v° Jevnikar že več let med rednimi sodelavci naše revije ln ,udi v našem uredniškem zd ,0rU ^ese*‘ smo’ čeprav bo ■ ai brez dvoma manj razpo-J'zljiv za naše delo. Zavedamo 6 Zgovornosti, pred katere a Postavlja ta nova obve-^ost, spričo stanja, v katerem Je znašla vsa naša skupnost, 1 Se je zaradi zamujanja zaš-n Z^a zakona dala zaplesti e akšni pasivnosti čakanja. ° a*na zaščita tako dobiva ravnost mitičen pomen, ki s Paralizira. Kaj meni o tem sku' tajnik Slovenske Tridentinsko-Južno Tirolsko, ki jasno govorita tudi o jezikovnih in drugih manjšinskih pravicah, poleg tega pa nudita sredstvo poudarjene samouprave. A posebno deželo so ustanovili šele leta 1963, vsem pričakovanjem navkljub — brez pristojnosti za reševanje manjšinskih vprašanj! To so znana dejstva, ki pa nam obrazložijo nastanek zamisli o globalnem zaščitnem zakonu. Ko so se vse prejšnje poti izjalovile, se je po vseh razočaranjih pokazala kot rešitev »globalna zaščita«, ki naj istočasno na vseh pomembnejših področjih zabriše posledice fašističnega uničevanja in postavi temelje za plodno in sodobno rast vse skupnosti. Zato pri njej ne gre le za jezikovne in šolske probleme, temveč tudi za gospodarska in prostorska vprašanja, za sodobna sredstva informiranja, podporo kulturi in prosveti itd. smod80VOr: Sl°venc' v Itali v boju za svoje pravi« ostali več obdobij. Po prve j “ oodoDij. po prv za U ?ravega boja za meje .ranitev >n uveljavit S "aiiuev m uveljavit je Š1 0C*nega tržaškega ožemi Čei ° Za t0> da se izpolnita n 'n 't* mirovne pogodi van-3 ',*ans*ce ustave o spošt Do^u narodmh manjšin in biti h 5aŠčiti’ ki Je mora jansicneŽne’ da dosežej° d enat ln ne z8°lj navidezi °Pravnost. P0 i bum ,ndonskem memora naTU” Cta 1954 50 se Slover tev ,rz^kem borili za uresni« bne °ka'' določil Pos PravioPatmenice ° manjšinsk na, m a’ k' mu je bila prilož s° j ,a ^ržaškem in Goriške bi Se ga *eta trajali napori, < sk0 uzakonilo slove ZaVeznikiVOnki S° nam ga dl vanju p ^speb> Pri uresnič dottsk °Sebnega statuta Lo bili redf3 mern°randuma bi ver'ln tttaJbni. Kaj še,« Uv-eij ^avn°st določil skuši v virip 'll na Goriškem ali ce >,ski Pokrajini ... tla ust 0 se upi osredotoč bunani^0 °bljubo po deži naj bi iJrl~JIU,ijski krajini’ priSotn ela ravno zaradi na Meniij °St' P0seben statu s,atmu da bo podobi 2a Dolino Aoste : To obdobje živimo že 15 let. Sprva — do Osimskih sporazumov — je kazalo, da uživamo Slovenci vse več simpatij, potem pa se je pokazalo, da je bilo veliko teh znakov le na površju. Osimo sam je z dvoumnim manjšinskim členom po eni strani ponovil obveznosti italijanske države do nas, po drugi pa zaradi nacionalističnih reakcij (v novonastali Listi za Trst, a tudi znotraj »tradicionalnih strank«) spet potisnil naše vprašanje v »boljše čase«. Dejansko pa čas dela proti nam. Pesimisti bi bili, če bi zanikali, da smo v povojnem času napredovali na mnogih področjih, da je naša skupnost v mnogočem kvalitetna, da so se odnosi med Slovenci in Italijani izboljšali. Vendar pomislimo, kaj bi bilo danes, če bi dobili zaščitna določila že pred nekaj desetletji! Nekateri so se pred 15 leti vpraševali, ali ne bo bitka predolga, ali nas ne bosta družba in država medtem ošibili. To se je zgodilo, vendar bi tudi pri drugačni manjšinski strategiji naleteli na isto ali podobno pomanjkanje politične volje, da se naši problemi rešujejo. Mogoče je pri nas res neko r--______________ I ! Josef's i j Now Featuring * Back to School • HAIRCUTS J S23$ Wilson Mills Rd., Richmond Hts., O ’ 461-8544 — 461-8545 pasivno čakanje na zaščito, ki naj vse reši. Naivno mišljenje, da bo tam rešitev tudi za najbolj podrobna in lokalna vprašanja. Vsekakor pa drži, da je sklicevanje na bodoči zaščitni zakon tudi orožje nasprotnikov, ki nam danes odrekajo to pa ono, češ da bo dovoljeno po zaščitnem zakonu. Čutimo tudi, kako skušajo na različnih področjih nižati raven že doseženih zaščitnih ukrepov, da bi ob dejanskem pripravljanju ali uveljavljanju zaščitnih določil ne imeli kakih »precedensov«, na katere bi se mi sklicevali. Vprašanje: V zvezi s tem, katere cilje misliš postaviti v svoj program, da bi stranka lahko čim bolje zastopala slovenske interese? Katere so pravzaprav osnovne točke tega programa. Odgovor: Osnovne točke Slovenske skupnosti bo v podrobnostih oblikovalo sicer novo vodstvo v celoti. Nekaj misli pa bi lahko takoj navrgel. Najprej bi omenil delo za globalno zaščito. To be še naprej naša skrb. Stališče Slovenske skupnosti je, da se moramo za zaščitni zakon boriti povezano v slovenski enotni delegaciji, istočasno pa tudi vsaka slovenska komponenta po svojih močeh in možnostih. Slovenska skupnost ima kot edina slovenska stranka v Italiji gotovo svoje odgovornosti in svoje poslanstvo. Kot članica šeststrankarske koalicije, ki vodi deželno upravo v Furlani-ji-Julijski krajini in več krajevnih uprav na Tržaškem in Goriškem, ima pravico in dolžnost, da od svojih partnerjev, ki pač odločajo v Rimu, zahteva jasnih in pozitivnih stališč do naših pravic. Zato se je SSk odločila za vrsto sestankov s strankami večine, na krajevni in vsedržavni ravni. Začeli smo kar pri ministru za deželna vprašanja Vizziniju, ki ima nalogo, da pripravi vladni zaščitni osnutek, o katerem pa že dolgo ni ne duha ne sluha. To naše prizadevanje, ki je v smeri skupnega cilja, torej zaščitnega zakona, so nekateri slabo razumeli ali pa so ga hoteli slabo razumeti. Čudi nas, da je kdo po tolikih letih sodelovanja v enotni delegaciji »zaskrbljen« zaradi teh naših korakov, ker se pač zdi, da sumniči, da bi SSk rada »razprodala« naše pravice! Odločno pa seveda zavračamo pristop, kakršen je na primer komentar v slovenskem glasilu Komunistične partije Italije Delu, ki podtika SSk, da je izbrala pot kompromisov, skrivnega pristajanja na protislovenska stališča, razbijanja enotnosti ipd. Mi poudarjamo, da so vse komponente enotne slovenske delegacije avtonomne pri svojem delu. Vsaka bi morala pritiskati za dosego skupnega ci- lja. Primerne so premišljene in dobro pripravljene enotne akcije, nujne pa so Še akcije vsake izmed komponent. Mi smo predlagali, da bi končno prišli do enotnega zakonskega predloga, saj smo Slovenci šibki, ko enotno nastopamo za globalno zaščito, o kateri pa govorijo zakonski predlogi SSk, KPI, PSI. Poleg tega bomo pač morali pokazati resnično enotnost, ko bo vlada res predložila svoj osnutek in ga bo morala narodna skupnost kot taka ocenjevali in obravnavati. Če smo bili Slovenci tega zmožni v času posebne vladne Cassandrove komisije, bi morali to doseči tudi v prihodnje. A dovolj o globalni zaščiti! Slovenska skupnost bo morala še bolj kot doslej poudarjati načelo, ki ga zadnja leta podpira tudi Ustavno sodišče, da manjšinska zaščita ni pristojnost, ki si jo prilašča osrednja državna oblast, temveč obveza, ki jo morajo spoštovati vse oblasti in vsi organi v okviru svojih pristojnosti. Zato zahtevamo in od dežele in od občin in od ostalih stvar-nejših, pogumnejših dejanj, brez čakanja za »globalno zaščito«. To velja za dvojezične napise, za poitalijančena imena naselij, pomoč kulturi, gospodarsko načrtovanje in druga področja. Izkoristiti je treba torej vsako priložnost, da se tudi sproti krepi naša življenjska moč in da se zagotavljajo slovenske pravice. Novo vodstvo ima seveda v načrtu posebej pomembno nalogo: organizacijsko okrepitev stranke, tudi v videmski pokrajini; pritegnitev mladih, ki kažejo vse več navdušenja za samostojno politiko; premostitev nesporazumov, ki so v zadnjem obdobju nastali v sami stranki. Najti je treba še priložnost za celovito razmišljanje o perspektivah in položaju naše narodne skupnosti, s pomočjo mislecev in strokovnjakov spregovoriti o dejanskih zahtevah skupnega slovenskega prostora, sožitju z večino, posebnem položaju Slovencev v videmski pokrajini, mešanih družinah, gospodarskih smernicah. Vprašanje: Slovenska skupnost je svoj čas bila za slovenskega matičnega politika »seizmograf slovenstva« na manjšinskem prostoru, a zdi se, da je takrat ostalo samo pri besedni ugotovitvi, drugače ni stranka v Ljubljani bila deležna nobene posebne pozornosti ali geste. Kaj ovira zbliža- nje? Odgovor: Slovenska skupnost kot samostojen subjekt želi predvsem pravičen in korekten odnos z oblastmi v matični Sloveniji in sploh Jugoslaviji. Slovenija in Jugoslavija imata pravico, a tudi dolžnost, hudo odgovornost, da podpirata našo narodno skupnost in da si v mednarodnem okviru, predvsem pri dvostranskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, prizadevata za priznanje naših temeljnih pravic. Med Slovenci v Italiji igra Slovenska skupnost kot narodnoobrambna stranka veliko vlogo, žal pa čutimo, da njeno delo ni dovolj upoštevano, pa čeprav so tudi uradni stiki urejeni. Če bi primerjali naš položaj s položajem Južne Tirolske, bi opazili, da Avstrija — vsaj z javnimi dejanji — krepkeje podpira svojo manjšino pri odnosih, ki jih ima z Italijo. Z večinsko nemško stranko, Južnotirolsko ljudsko stranko, pa ima avstrijska vlada stalne posvete o uresničevanju »paketa« in o drugih vprašanjih. Res je, ^''Slovenska skupnost med Slovenci v Italiji nima take vloge, kot jo ima Južnotirolska ljudska stranka med Južnimi Tirolci, vendar ima pri tem svojo krivdo tudi dolgoletno prišepetavanje ali celo neposredno navajanje k vključevanju v vsedržavne italijanske stranke. O eni izmed dveh favoriziranih italijanskih strank — socialistični — lahko milo rečemo, da se ravno ne preteguje, da bi nam zagotovila manjšinsko zaščito. V njenih vrstah so na krajevni ravni celo nekateri dejanski nasprotniki zaščite. Upoševati je treba potem, da na področju kulture, prosvete, gospodarstva, idejnosti še vedno nismo blizu zamisli o enakem spoštovanju in podpiranju vseh slovenskih sil v zamejstvu. Splošnejši pristop preferenčne pozornosti do enega dela manjšine vpliva pač na celotno skupnost, taJcO tudi na izrazito politično življenje. Vprašanje: Niti dva dni po izvolitvi si bil že pognan med deželne tajnike, med katerimi izstopaš ne samo zato, ker si najmlajši, temveč tudi zato, ker si edini Tržačan. Kako misliš, da Slovenska skupnost lahko nadaljuje svojo vlogo v krajevnih upravah? Že davno se je otresla želje, da bi se umaknila v svoj zaprti krog, se zanimala samo za slovenske stvari in škodoželjno gledala (Dalje na str. 8) Attention All Brides The American Home Publishing Co. offers a complete line of Wedding Invitations and Accessories for the bride-to-be. Several books are available to choose from and all at a 20% discount for Ameriška Domovina subscribers. Shop around and compare prices. You will agree the 6117 ^c,air Ave-American Home offers the BEST Cleveland, OH 44103 IN QUALITY AND PRICES._______Tel- 361-4088 ®« ,W. >TIT»#T!T< »5« »5« •Tf.i TST< »TT« »V«r!IT< iTS!« »TT« iTIToV« iTJTi >>!< >>T« >>T< >“< >T^«*.».' ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA KM*:ccccccccs::cscc«:ccccd Nadaljevanje »In vi verjele, gospod vikar?« je zaklical mežnar, še vedno v dvomu nad resnico. »Izkazalo se bo samo, če je vse to res. Pojdite sedaj domov, ljudje; vrnite se mirno k vašemu delu in ne delajte nepotrebnega hrupa. Bog bo pokazal, kaj hoče.« »Gospod, jaz moram k ljudem. Mati božja mi je to naročila.« Vikar je strogo pogledal Urško v oči. A spričo nedolžnosti v teh očeh in miru, razlitem po njenem obrazu, je omilil pogled in ji rekel: »Urška Ferligojnica, naredi to, kar ti narekuje srce.« »Hvala, gospod,« se je Urška sklonila do vikarjeve roke in jo poljubila. »Pojdi in pokliči mi Jana!« Ko je pripeljala Jana pred zakristijo, so bila vrata še vedno na stežaj odprta. Vikar je klečal pod velikim križem z glavo, globoko pogreznjeno med dlani. »Gospod,« je plašno rekla Urška, »pripeljala sem Jana.« Zdelo se je, da je ni slišal. Šele čez čas se je dvignil. »Že dobro, počakaj ga v cerkvi.« Urška je tiho odšla in obstala na svojem običajnem mestu ob Marijinem oltarju. Ni mogla moliti. Čutila je, da se je njeno življenje popolnoma spremenilo. Nič več ni bila otroško brezskrbna kot prej. Težila jo je odgovornost, ki ji je bila naložena od nebeške Matere. Nestrpnost, da bi to nalogo čim prej in čim lepše izvršila, je bila tolikšna, da v njej ni bilo prostora za ponos, da je bila prav ona za to izbrana. Niso je prevzele besede blagrov^nja in začudenja, ki jih je od vsepovsod slišala. Skrb, ki je glodala v njej, je bila večja. Kako naj začnem, kam naj grem? se je spraševala in niti pomislila ni, kaj vikar sprašuje Jana v zakristiji. V njej je bilo vse tako jasno. »Naredi to, kar ti narekuje srce,« ji je rekel vikar. Pa saj drugače tudi ne more, ne sme, četudi bi jo mučili in ji vse poti zaprli, našla bo novih, da izvrši zaupano ji nalogo. O tem je bila trdno prepričana. »Jan, povej mi odkrito,« je medtem vikar položil roko na njegovo ramo in ga odvedel na sredo zakristije, »vse mi povej,« je ponovil, »kar veš.« »Urška je bila tisto jutro izredno vesela in sproščena. Ovce so se mirno pasle, midva pa sva sedela na običajnem mestu, se pogovarjala, pela in molila. Nenadoma se je dvignil veter kakor pred viharjem. Urška je planila kvišku, rekoč, da gre pogledat za ovcami. Jaz sem obsedel na istem mestu in čakal, da se vrne. Bil sem nemiren, slutil sem, da se nekaj pripravlja.« »K nevihti morda?« »Da, tako sem sodil po svoji pameti. V notranjost pa mi je nekaj pravilo, da to ne naznanja nevihte. Začel sem moliti. Dolgo ni bilo Urške nazaj. Končno sem zaslišal ovce, ki so se bližale, Urške pa še ni bilo. Začelo me je skrbeti, vendar se nisem ganil z mesta, ker mi je Urška rekla, naj jo tam počakam. Končno je prišla. Že iz njene hoje sem zaslutil, da se je pripetilo nekaj izrednega. ”Kaj si doživela, Urška?” sem jo vprašal. ’’Jan, ti veš?” mi je odgovorila.« »Ali je bila začudena, ko te je to vprašala?« »Ne preveč, gospod, tako se mi je zdelo, kakor da je nobena stvar več ne čudi. Potem je rekla: ”Jan, Mati božja mi je naročila, naj ljudem povem, da ji na tem kraju sezidajo hišo.” ’’Urška, kako je to mogoče?” sem jo vprašal. Ona pa je nadaljevala Marijino naročilo: ”in me milosti prosijo. To je sedaj moje poslanstvo, za to bom odslej živela in tudi umrla, če bo treba.”« »Je nisi vprašal za podrobnosti, kakšna je bila Mati božja, kako se je prikazala, kakšen je bil Jezušček?« »Ne, nisem je vprašal, verjel sem.« »Blaženi otrok,« je ganjenost prevzela vikarja, da se je s težavo premagoval. »Potem sem ji rekel: ’’Urška, pomagal ti bom.” ’’Spremljal me boš na poti k ljudem,” je rekla. ’’Spremljal te bom,” sem ji odgovoril.« »Pa kako vendar, Jan? Oviral bi jo, ko pa ne vidiš.« »Vem, gospod. A nekaj mi pravi, da bom Urško spremljal na njenih poteh k ljudem. Kako, ne vem, a trdno sem prepričan, da bo tako.« Ko je Jan odšel, je vikar zapisal v svoje zapiske: Kamen je vzcvetel. Vrh Skalnice, kjer je samo skalovje, kjer ni vode ne dreves, kjer le ovce pulijo redko travo, se je na prvo po-binkoštno soboto leta Gospodovega 1539 Mati božja prikazala preprosti pastirici Urški Ferligojnici, po domače Pisko-vi. Naročila ji je, naj reče ljudstvu, da ji na tej gori sezida hišo in jo milosti prosi. Danes, prva pobinkoštna nedelja 1539, sem poklical Urško k sebi in jo zaslišal. V njenih odgovorih nisem našel laži. Za njo sem zaslišal še slepega Jana, ki je bil tisto soboto blizu kraja prikazanja in ni nič slišal, slutil pa je, da se je pripetilo nekaj izrednega. Trdno je prepričan, da bo Urški pomagal, čeprav je slep. Strašna kuga mu je pobrala vid. Nikdar več ne bo videl. Nad mano se dviga Skalnica. Če bo na njenem vrhu zablestela cerkev Mariji v čast, bo čudež dovršen, zakaj samo po čudežu bo na tistem skalnatem vrhu dozidana cerkev. Amen. VI. Prva pot med ljudi »Ne boš gnala ovc na pašo?« je mati vprašala Urško naslednji ponedeljek. Urška si je, sedeč na nizki skrinji, natikala grobe volnene nogavice. Materi ni takoj odgovorila, samo začudeno jo je pogledala. Nataknila si je še lesene cokle, na vrhu s slamo pletene. Snela je z žeblja za vrati platneno torbo in si jo vrgla prek ramen. »Za kos kruha bi te prosila; ne vem kdaj se vrnem.« »Kam pa greš, za božjo voljo, govori!« »Ali ne veš, kakšna je sedaj moja naloga? Mater božjo moram ubogati. K ljudem grem, da jim povem Marijino »Naša prva skrb je obstoj in razvoj naše skupnosti« (Nadaljevanje s str. 7) na težave drugih. Danes so ler-mocentrala, izguba delovnih mest in drugo predmet skrbi in zanimanja tudi za slovenske predstavnike, sinhroton v Bazovici pa je slovensko vprašanje. Bo mogoče dobiti solidarnost drugih strank? Odgovor: V deželni koaliciji sem res edini deželni tajnik iz Trsta, kar pa je pomembnejše: edini Slovenec sploh v strankarskem razponu pri nas. To ni moja izkušnja, temveč izkušnja prijateljev pred menoj na deželni in pokrajinski ravni: na nobenem pogajanju, tudi pri širših delegacijah, ni v zastopstvu drugih strank prisoten kak slovenski politik. Slovensko problematiko le izjemoma omenja kaka druga stranka. Solidarnost se največkrat meri z volivno ali drugačno koristjo. Zato se je Slovenska skupnost že pred leti odločila, da sodeluje v upravnih večinah, če so programi zanjo sprejemljivi. Idealnih programov pač ne more biti, s prisotnostjo tam, kjer se odloča, pa se lahko kaj koristnega doseže za naše ljudi, ali vsaj prepreči kaj škodljivega. Pri majhni stranki, kot je naša, je treba biti še večji realisti. Zapisati pa velja, da uživa SSk velik ugled, ki si ga je pridobila z dolgoletnim prostovoljnim delom svojih iz- naročilo.« »K ljudem? In sama? Tega ne boš zmogla.« »Ne vidim drugega izhoda. Razumi me vendar, mati, jaz moram k ljudem, moram!« je ponovila in vzela volneni šal za primer, da bi se zvečer zakasnila. Mati je spoznala, da bi bilo vsako pregovarjanje zaman; kako naj ji to prepreči? »Na, tu imaš kruh, pa vrni se pred nočjo. Nisi trdnega zdravja.« »Mati božja to ve, pa me je vseeno izbrala.« »Bojim se zate. Kako te bodo ljudje sprejeli? Niso vsi naklonjeni, da bi vzeli prikazanje za resnico.« »Tudi na to sem pripravljena. Pod Marijinim varstvom sem in se ničesar ne bojim. Zbogom, mati, in bodi mirna.« Ko je stopala mimo Tkalčeve hiše, je na klopi pod lipo sedel Jan. »Urška, ti greš?« jo je tiho poklical. »Da, Jan, grem. A ti danes ne moreš še z mano,« mu je z muko rekla. »Vem, samo oviral bi te. Pozneje pa pojdem. To vem. Gotov sem tega,« je še poudaril. »Povedala ti bom zvečer, kod vse sem hodila. Morda se boš kasneje tudi ti privadil, kot si se poti v Solkan. Še pomniš, kako ti je bilo prvič na tej poti? Sedaj pa hodiš kot po svojem dvorišču.« voljenih in drugih predstavni kov. Z boljšo organizacijo m še večjo podporo v javnosti in pri volivcih bi lahko še napre dovala in še krepkeje postavljala naše posebne zahteve m pa pri splošnih vprašanjih Pa žila na učinke, ki jih ^ 0 imajo na nas kot posamezni e in pa narodno skupnost. Termocentralo bi lahko na vedel kot primer strokovnega in političnega pristopa k vpra šanju, ki zadeva kvaliteto življenja vsega tržaškega Pre valstva. Strokovna komisija SSk v Trstu je vprašanje preučila z znanstvenimi meri -politično vodstvo pa je s te ^ nimi utemeljitvami na vS^ ravneh poudarilo nasprotov ' nje napravi, ki bi prinesla ve ko ekološko, zdravstveno gospodarsko škodo. Lahko bi našli še nekaj takih vidnih primerov, zar„e» katerih odpade predso e , da se slovenska stranka v kot kak »etnični sindikat«- sno pa je, da Je naša ^pno-obstoj in razvoj nase s P sti, ki pač ob kulturi, cer nem življenju, *Portu’ darstvu potrebuje tudi P ^ ko, vendar ob jasni zaves ’ ,e[ je naša skupnost istoČasn širše narodne skupnosti, tudi italijanske državne s Urška «n v^0 aišija ian°^2ee. so, nerazumljiv nja jo zmottJ0 3 na polje-jvej nam, * J linici? Se t.jer T'; rpeli" l0fu: ote*«’ t; G°«ni° »enujej»''V® STurf^-ki 13 nHu v daU' . *e poln0 ognje^. za ’°raZa ffse proti g0 % Gospo. i»