TRGOVSKI LIST mm
lir. mesečno 6. lir« Te-	d	»
u iTrtoi« i«fr«r* 9* nr	.Rokopisov ne vračamo.
Plača in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denrrniitvo 'STTJ&SSSVSŠ
C 0 N C E S S I 0 N A R I 0 E S C L U S I V 0 per la pubbliciti di provenienza italiaiia ed estera:	Ig IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE l*. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino)
1STITUT0 ECONOMICO ITAL1AN0-MILAN0, Via G. Lazzaroni 10.	|	g	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	ECONOMICO	IT	ALIANO-MILANO,	Via G. Lazzaroni 10.
fiflia>9 vsak torek k&tlcMitM in petek
Lmsaiiasm, iorek 16. decembra 1941-XX
i—iiinifi i n m ■iiiiiTrinniiiiim    miiii <i n ii iii uii nniiiimiii min mn n
fril-"! P^Mmezni %idffO številki lir
0*60
Naj višje cene za suhe jedilne gobe
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil prodajno ceno za suhe jedilne gobe — goban (jurčke) takole: v prodaji na debelo za lOOkg neto 9000 lir, brez mestne trošarine, franko skladišče;
v prodaji na drobno za mesto Ljubljana za 1 kg neto 105 lir, vštevši mestno trošarino, franko prodajalna.
Cenik mora biti nabit na dobro vidnem mestu v prodajalnah.
Naj višje cene za koruzno moko
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednje na-redbe:
Clen 1. — Najvišje prodajne cene za koruzno moko se določajo takole:
v prodaji na debelo, franko skladišče trgovca na debelo, brez trošarine, za 100 kg lir 187;
v prodaji na drobno, za mesto Ljubljana, franko skladišče prodajalca, vštevši vse trošarinske davščine, za 1 kg lir 2.10.
Trošarina za inesto Ljubljana znaša lir 0.02 na kg moke.
Cenik s temi cenami mora biti nabit v prodajalnah na občinstvu dobro vidnem mestu.
Naj višje prodajne cene za med
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil najvišje prodajne cene za trcani med takole: na	na
debelo drobno lir	lir
Med po teži, za kg neto............ 19.60	23.70
V posodah iz para-finirane lepenke,
za kg bruto	.	.	21.40	25.85
V steklenih posodah po lkg	.	.	24.—	29.10
V steklenih posodah po	800 g	.	.	19.50	23.70
V steklenih posodah po	750 g	.	.	18.65	22.65
V steklenih posodah po*	600 g	.	.	14.95	18.30
V steklenih posodah po	500 g	.	.	12,70	15.60
V steklenih posodah po	450 g	.	.	11.80	14.55
V steklenih posodah po	300 g	.	.	8.60	10.80
V steklenih posodah po	220 g	.	.	6.80	8.70
V prodajnih cenah na debelo je vštet davek na	poslovni	promet
brez mestne trošarine.
V prodajnih cenah na drobno za mesto Ljubljana sta všteta davek na poslovni promet in mestna trošarina.
Prodajalci morajo imeti odobrene cene nabite v obliki cenika v prodajalni na dobro viden način.
Vse tri naredbe imajo naslednje skupne določbe:
Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene, vsako zvišanje pa mora prej odobriti Visoki Komisar.
Kršitelji teh določb se kaznujejo po uredbi o cenah z dne
12. III. 1941, M. s. št. 358.
Vse tri naredbe so stopile dne
13. decembra v veljavo.
Poioiaš na mednarodnem
lesnem trgu
Zadnja številka dunajske strokovne revije »Internationaier Holz-markt« slika položaj na mednarodnem lesnem trgu v glavnih potezah takole:
Italija
Na italijanskem trgu krije potrošnjo v prvi vrsti domači les, uvoženi les pa je stopil v ozadje. V severnih pokrajinah se proizvaja predvsem material iz iglavcev. Nova sečnja je v polnem teku ter so se mogle prve pošiljke nove sečnje že poslati v predelavo.
Na jugu se predeluje predvsem bukev ter je manipulacija že dosegla takšno višino, da komaj še zaostaja za najboljšo inozemsko. Pri tem pa je izkoriščanje okroglega lesa mnogo višje ko v tujini. Posebnega pomena za Italijo so nove kulture topolov, ki je že postal nacionalno drevo Italije. Ob nastopu fašističnega režima zasajeni topoli so sedaj že večinoma zreli za sečnjo.
Zelo dobro je zaposlena industrija furnirjev in vezanih plošč. Posebno zadnja je tehnično tako napredovala kakor v malokateri drugi deželi.
Nemčija
Na šlezijskem trgu je lesna aktivnost zelo velika, predvsem zaradi številnih industrij v tej pokrajini. Velika lesna bogastva na
Obri, ob Visli in v Beskidih so zelo dvignila proizvodnjo, zlasti še, ker je povpraševanje po lesu tu zelo veliko. Posebno veliko lesa gre za rudnike; potrebujejo pa se ne samo jamski les, temveč tudi železniški pragi za rudniške železnice. Sečnja se je že začela. Čeprav primanjkuje delavcev, se vendar naročeni les precej gladko dobavlja. Naročitelji zahtevajo čim hitrejše dobave.
Stavbeni les je sedaj izgubil svoj prejšnji pomen. Proizvaja se skoraj izključno same les za industrijske potrebe. Le za pohištveno industrijo, ki sedaj zlasti izdeluje enotno pohištvo za delavske kolonije, se potrebuje tudi nekaj več lesa. Pohištvena industrija zelo naroča furnirje, zlasti iz hrastovine. Tudi po vezanih ploščah je mnogo povpraševanja.
Znatnejše povpraševanje je tudi po lesu listovcev, ki ga dobavljajo Nemčiji Madžarska, Slovaška in Romunija.
Madžarska
Madžarski lesni trg je vseskozi živahen, ker se zlasti za madžarski les listovcev zanimajo tudi mnogi inozemski kupci. Tako je večje količine bukovega lesa nakupila Švedska. Za bukovino pa
se zelo zanimajo tudi Nizozemska, Belgija in Švica. Švica je tudi stalni kupec oreha. Švica je sedaj sploh v Evropi eden največjih nakupovalcev oglja.
Rezani les iglavcev Madžarska še sama kupuje, ker se les iz Szeklerske dežele zaradi transportnih težav zelo težko spravi na trg. Madžarsko-slovaški lesni promet pa se razvija v zaželeni meri. Do 15. septembra so dobile madžarske firme samo 1100 vagonov (po 10 ton) rezanega lesa iz Slovaške. Še manjše so bili dobavljene količine tramov in drugega lesa. Ker je sedanji razvoj lesnega prometa za obe deželi neugoden, se pripravljajo pogajanja, da bi se uredil lesni promet na novi podlagi.
Francija
Cene za oglje, rezani les, bukove in hrastove prage, trame, drva in drevesno skorjo so bile določene z raznimi ministrskimi dekreti. Cene za jamski les, celulozni papir, brzojavne droge in orehov les pa so se uredile na podlagi predlogov lesnega odbora. Hkrati so se spravile v sklad z višjimi mezdami in višjimi transportnimi stroški.
Za pohištvo in dele pohištva je bilo s posebnim dekretom dovoljeno, da se cene zvišajo za 40%.
Rudarstvo v Italiii
Večje količine črnega premoga so samo na Sardiniji, manjše pa v dolini Aoste. Rjavi premog prihaja iz Furlanije, Istre in Sardinije, lignit pa se pridobiva v dolini Valdarna, v Umbriji, v pokrajini Gros se to in na Sardiniji, kjer je že dosežena letna proizvodnja pol milijona ton. Tudi v Istri, kjer je imela do konca leta 1918. svoje premogovnike Trboveljska premogokopna družba, se jo proizvodnja lignita močno dvignila. L. 1935. je znašala okrog 300 tisoč ton, lani pa je dosegla že 1 milijon ton. Vsa italijanska produkcija premoga krije eno četrtino domače potrošnje.
Nafta se pridobiva samo v Emiliji, v obratu pa je več velikih rafinerij in čistilnic za nafto, ki izdelujejo vse vrste bencina in lahkega olja. Ker ima Italija premalo petroleja, je problem preskrbe rešila velikopotezno s povečanjem proizvodnje nafte na sintetični način. Nafta se pridobiva iz lignita in raznih vrst škniljevca. Metana je v Italiji dosti, znatna pa je tudi proizvodnja motilnega alkohola.
Ležišča železne rade so na otoku Elba, v dolini Cogne ter v raznih lombardskih dolinah. Za proizvodnjo železa prihaja v izdatni meri v poštev železni kršeč, ki ga kopljejo v Toskani, dobro pa je organizirano tudi izkoriščanje titana in drugih rud, ki vsebujejo’ železo, ter celo morskega peska.
Znatna so ležišča svinčenih in citikovih rud, v manjših količinah se dobi srebro in bakrena ruda, nekaj je tudi ležišč molibdena: in mangana, proizvodnja antimona se lahko poveča, kromovo rudo pa dobiva Italija iz Albanije. Za proizvodnjo aluminija ima Italija na razpolago bogata ležišča boksita v Istri, Abrucih, Garganu in tudi v Dalmaci ji. Skoraj neizčrpni so tudi rudniki, ki služijo proizvodnji magnezije.
Pri svetovni proizvodnji žvepla in živega srebra zavzema Italija važno mesto. Največ 'žvepla daje Sicilija, rudnika živega srebra Idrija in Monte Amiano sta pa svetovno znana. Svetovno' znan je tudi italijanski marmor, ki je po kakovosti in količini najvišji v v pokrajinah Carrara in Luka.
Italijanska
trgovinska mornarica
Konec 1. 1939. je imela italijanska trgovinska mornarica 1360 parnikov s skoraj 2 milijonoma ton in 2367 jadrnic z okoli 100.000 ton. Na parnikih je bilo zaposlenih okrog 250.000, na jadrnicah pa blizu 400.000 oseb. Po tonaži sta-cloniranih ladij je na prvem mestu pristanišče v Genovi (nad 2 milijona ton), potem pa slede pristanišča Trsta (okrog 530 tisoč
ton), Napolija (330 tisoč ton) in Benetk (blizu 180 tisoč ton).
Pomorska pllovba je dosegla svoj višek 1. 1938., ko je prišlo in odšlo iz italijanskih pristanišč 159 milijonov ton ladij s tovori 36 milijonov ton. Prednjačila je Genova s tonažo ladij nad 23 milijonov ton in blagovnim prometom nad 7 milijonov ton, na drugem mestu so bile Benetke (tonaža blizu 12,
blagovni promet blizu 4 milijone ton), na tretjem Trst (tonaža blizu 12, blagovni promet nad 3 milijone ton), na zadnjem pa Ancona s tonažo 2 in pol milijona ton ter a blagovnim prometom 144.000 ton.
Italijansko trgovinsko brodovje je razdeljeno na štiri velike paro-plovne družbe: Družba Italia s sedežem v Genovi in podružnicami v Trstu, Napoliju in Palermu ima 37 ladij s 457 tisoč tonami ter glavnico 500 milijonov lir. Njene proge so vodile v Severno in Južno Ameriko. Družba Oriens ima sedež v Trstu, podružnice v Napo-liju, Genovi in Benetkah, 59 ladij z nad 443 tisoč tonami, 300 milijonov lir glavnice, potniške in blagovne proge pa za Afriko čez Suez in Gibraltar, z Azijo pa čez Suez in Avstralijo. Družba Tirre-nia ima sedež v Napoliju, podružnice v Genovi, Palermu in na Reki, 55 ladij s 156 tisoč tonami, glavnico 150 milijonov lir, proge pa za Tirensko morje, Libijo, italijanske otoke in zahodno Sredozemlje ter čez Gibraltar za Severno Evropo. Proge za Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje ima družba Adriatica, ki ima sedež v Benetkah, podružnice pa v Trstu, Genovi, Bariju in Napoliju ter 40 ladij s 138 tisoč tonami in glavnico 150 milijonov lir.
Svetovna proizvodnja kositra
»Pester Lloyd< ceni letošnjo svetovno produkcijo kositra na 246.000 ton, kar je že blizu 115% produkcijske kapacitete. Zedinjene države so letos v prvih devetih mesecih uvozile že 119.600 ton kositra, lani v isti dobi pa samo okrog 82.000 ton. Svetovna proizvodnja kositra je znašala letos od januarja do septembra 185.000 ton, lani v isti dobi pa 165.000 ton.
Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
1. Naknadno se k okrožnici odd. VIII Vis. komisariata z dne 24. novembra No. 4776/107 pojasnjuje, da bodo industrije neposredno dobavljale trgovinam nove zaloge preje za šivanje (sukanca) m prodajo občinstvu.
Na enak način se bodo dobavljale potrebne količine industrijskim ali trgovskim ali obrtniškim podjetjem.
Prodaja tem tvrdkam se bo vršila samo proti predložitvi bonov, izdanih od Trgovinsko industrijske zbornice.
2. Ženske učiteljske šole, ženske strokovne šole in ženske strokovne učiteljske šole morejo biti pooblaščene za dvig za ženska ročna dela učenk potrebnega tekstilnega materiala s pomočjo nakupnih bonov, izdanih od Zbornice za TI.
Za dosego nabavnih kart se bodo morale omenjene šole obrniti na Zbornico za TI s prošnjo in podrobno navedbo materiala,, katerega potrebujejo, navajajoč; pri tem kakovost in količino za vsak razred in število učenk posameznih razredov. Zbornica bo izdala nabavne bone za tkanine in preje posebej in posebej za sukanec ter prejo za vezenje in krpanje, po navodilih Vis. komisariata.
Zbornica, ki bi dodelila kaki šoli nakupne bone za naprošeni material, bo odštela že priznane količine od celotne količine, ki pritičejo šoli na podlagi- priobčenih odredb.
Šole naj upoštevajo, da morajo prošnje vsebovati le najpotrebnejše, ker je treba doseči šbednjo v sleherni potrošnji.
Za Vis. komisarja načelnik oddelka VIII: dr. Trstenjak s. r.
Nezakonita prodaja tekstilnega blaga
Visoki 'komisariat je razglasil:
Iz dobljenih informacij izhaja, da prodajalci na drobno prodajajo blago iz oblačilne in opremne stroke, za katero so predpisane nakaznice, ne da bi odvzeli zadevni odrezek nakaznice, in po mnogo višjih cenah kot so predpisane; dalje se vidi, da se je razvila tajna trgovina s tkaninami in drugimi predmeti oblačilne stroke od strani krošnjarjev, ki prejemajo blago od proizvodnikov in trgovcev, ki niso izpolnili dolžnosti glede prijave inventarja.
Nadzorstvo nad širjenjem takšnih prestopkov mora biti trajno in strogo in ga morajo vršiti vsi policijski in nadzorstveni oirgani.
Poleg predpisane ovadbe sodni oblasti se morajo težji primeri prijaviti Visokemu komisariatu, da se proti kršiteljem uvedejo vse sankcije.
Madžarsko-hrvatski plačilni dogovor
Ta mesec je stopil v veljavo madžarsko-hrvatski plačilni sporazum. Klirinški račun se vodi v pengih, tečaj peugoja pa je določen na 12.06 kune. Ta tečaj se more uporabljati tudi za stare posle. Za terjatve, ki so nastale pred 10. aprilom, bodo še posebna pogajanja. Po novem dogovoru se bodo zasebne kompenzacije dovoljevale le izjemoma.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 16. decembra 1941-XX.
Štev. 121.
Trgovei-špeceristi
naj dvignejo v pisarili Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine v Trgovskem domu cenike za sir.
Delavstvo Ljubljanske pokrajine
Iz statističnih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je razvidno, da je bilo ietos septembra ‘20.938 zavarovancev in 10.913 zavarovank, oktobra pa ‘21.000 zavarovancev ter 11.074 zavarovank.
Po strokah je bilo v oktobru število zavarovancev razdeljeno takole: hišna služinčad 353‘2, gradnja cest in vodnih zgradb 3228, trgovina 3166, visoke gradnje 2346, gozdno - žagarska industrija 2043, kovinska industrija 1639, denarni zavodi itd 1479, oblačilna industrija 1448, gledališča, svobodni zavodi itd. 1479, oblačilna industrija 1189, občinski obrati ll65, industrija kamenja in zemlje 1149, gostilne, kavarne itd. 1080, industrija hrane in pijače 1079, predelovanje lesa in rezbarstvo 947, higiena 879, predelovanje kože in njenih surogatov 685, industrija papirja 672, industrija tobaka 595, grafična industrija 570, kemična industrija 445, javni promet 384, zasebna prometna podjetja 331, industrija kože in gume ‘298, poljedelstvo 211, gradnja prevoznih sredstev 163 in centrale za proizvajanje sile itd. 139.
-	barva,	plesira	in
/P V 91 lirah kemično snaži L C I £4 Ul QII 0b]ekei klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Madžarsko gospodarsko
stanie
Madžarska bančna in trgovska d. d. je izdala poročilo o gospodarskem stanju Madžarske.
Poročilo najprej naglasa, da so dogodki 1.1941. dokazali neuničljivo življenjsko silo dežele ter pametno prilagoditev prebivalstva na nikakor ne majhne potrebe vojne. Poročilo nato podrobno navaja naloge vojnega gospodarstva ter s tem v zvezi s finančnimi nalogami, ki jih je morala rešiti država. Zelo povečani državni izdatki se zdaj krijejo na polovico e posojili, na polovico pa z davki. Vodenje potrošnje je ozko zvezano z novo davčno preureditvijo, da postajajo znatni deli ljudskega dohodka prosti za nacionalne namene, dočim bi se sicer uporabili za zasebno potrošnjo.
Nadaljnja poglavja poročila govore O' industriji in njenih novih nalogah, ki jih postavlja vojno gospodarstvo. Podjetja, ki so prede-
lovala predvsem čezmorske surovine, so morala postopno omejiti svoje obratovanje ter so mogla nadaljevati svoje delo samo zaradi stroge in tehtno preudarjene razdelitve surovin ter nadomestkov. Visoko konjunkturo so imela podjetja, ki so bila zaposlena za d> žavna naročila. Več novih tovarn teh strok se je ustanovilo. Pove* Čanje kapacitete tovarn zavisi od tega, če se morejo za prej uvaža-ne surovine dobiti doma nadomestne surovine.
Število v trianonski Madžarski zaposlenih delavcev je doseglo 880.000, kar je bil maksimum. Sedaj pa se more število vseh zaposlenih delavcev na Madžarskem (tudi priključenih pokrajin) ceniti na 1 milijon.
Ostali deli poročila govore o zunanji trgovini, razvoju kmetijstva in denarniških vprašanjih Madžarske.
Iz italijanskega gospodarstva
Fiat je prevzel prometno službo v Dalmaciji in Črni gori z ustanovitvijo dveh transportnih družb, od katerih ima vsaka 1 milijon lir glavnice. Prva družba »Societa Autotrasporti Dalmazia e Monte-negro« bo prevzela osebni in blagovni promet z avtobusi v italijanski Dalmaciji in Črni gori, prometne zveze pa bo uredila tudi z drugimi južno-vzhodnimi deželami ter prodajala avtomobile, avtomobilske dele, pogonsko gorivo in mazila. Druga družba S. A. Tra-sporti Spediziomi Interaaizionali, ki ima sedež v Turinu, pa bo v neomejenem delokrogu skrbela tudi za promet po vodi in zraku.
Nova trgovinska pogajanja med
„ _ in Hrvatsko se bodo pričela v začetku januarja, ker še niso rešena nekatera trgovinsko-poli-tična vprašanja.
Kemična industrija v Italiji šteje 6981 podjetij, v katerih je okrog 110 tisoč delavcev in nameščencev. V severni Italiji je 3684 obratov kemične industrije, v južni 1658, ostali pa so v srednji Italiji in na otokih.
2940 poročnih premij v skupnem znesku 1,06 milijona lir in
11.757 premij .za rojstva v skupnem znesku 12,90 milijona lir je bilo letos v septembru in oktobru izplačanih v Italiji. Te premije so bile uvedene 1. marca 1935. in od takrat je bilo za poročne premije izplačanih 204, za rojstne pa 367 milijonov lir.
Gospodarske vesti
Srbska vlada je carine za življenjsko važno blago zelo znižala oz. tudi popolnoma odpravila. Zlasti je odpravljena carina na živila.
Vsi gostinski obrati v Beogradu smejo pripravljati samo eno vrsto jedil. Sedaj bo ravnateljstvo za prehrano izdalo tudi enotne jedilne liste. Enotno kosilo velja sedaj od 30—60 din. Srbsko časopisje zahteva, da se kosila počene. Z uvedbo enotnih jedil in enotnih jedilnih listov hoče oblast onemogočiti črno borzo z živili.
Cena mleka je bila v Beogradu maksimirana na 6 din liter, v notranjosti Srbije pa na 4 din.
Vino se je v Srbiji v zadnjem času zelo podražilo. Liter navadnega vina velja že 50 din.
Industrija v Češko-Moravski se še nadalje ugodno razvija, kakor se je ugotovilo na seji Narodne banke. Naročil je toliko, da je popolno izkoriščanje kapacitete podjetij zagotovljeno.
Teden narodnega varčevanja priredi ta mesec Turčija. Prebivalstvo se bo pozvalo, da ne varčuje le denar, temveč tudi živila in druge potrošniške predmete.
V Nemčiji so začeli izdelovati radiatorje za centralno kurjavo zaradi štednje z železom iz porcelana.
Ovčjereja se je v Posarju hi Lo-taringiji od 1. 1933. dalje zelo povečala in je število ovac v teh pokrajinah naraslo že na 125.000. Za pastirje so priredili posebne poučne tečaje.
V gospodarstvu Varšave se kažejo znatne spremembe, kakor poroča »Das Reich«. Nemške tvrdke se urejajo navzlic vojni. Posebno velik je dotok v veletrgovino. Pomembne so tudi številne pravne spremembe. Poljske tvrdke zvišujejo svoje glavnice in pri tem prihaja nemški kapital v podjetja. Za industrijski razvoj Varšave je ugodno tudi to, da je zadosti domačih delovnih sil na razpolago.
Prisilno oddajo jajc je s 1. decembrom predpisal kmetovalcem švicarski prehranjevalni urad.
Omejitev dobičkov je uvedla Španija. Novi zakon zahteva odstopi-tev državi dobičkov, ki presegajo povprečne dobičke v zadnjih treh letih pred državljansko vojno. Nor-
malni dobiček ne sme več presegati 7 odstotkov.
Španska proizvodnja surovega jekla je znašala v prvih devetih letošnjih mesecih 404.000 ton, t. j. za 30.000 ton manj ko lani. Proizvodnja surovega železa pa je padla od 590.000 na 536.000 ton.
Tarifa za avtoizvoščke
je v Ljubljanski pokrajini določena takole:
lir
za prvih 500 metrov vožnje . 3.80 za vsakih naslednjih 100 m . 0.38 za vsaki 2 minuti postanka . 0.38 za prevoz prtljage .... 1.90
za prevoz psa..................  1.90
Za vožnje izven mestnih meja se zaračuna po 3 lire za kilometer.
Tarifa mora biti izvešena na dobro vidnem mestu v avtomobilu.
Avtoizvoščki, ki ne bi izvesili tarife, ki bi zahtevali višje cene od tarifnih cen ali ki ne bi uporabljali taksametra ali bi namerno predrugačili njegovo delovanje ali štetje, se kaznujejo v denarju do 2000 lir, v hujših primerih pa z odvzemom prometnega dovolila.
Veliko tiskarsko podjetje v Milanu
išče za takojšen nastop službe:
2-3 risarje, 1 fotoin-cizorja, 1 crkostavca,
1 tiskarskega strojnika, 1 litografista,
1 slikarja ali slikarico za oglase ter 1 tehničnega ravnatelja z »znanjem italijanščine.■■ Natančne ponudbe poslati na:
ISTITUT0 EC0N0MIC0 ITAUAN0 - MILANO,
Via G. Lazzatoni 10
IMMBWtWUKBlWMIWWMBWI
ZAHVALA
Ob nenadni bridki izgubi našega ljubljenega, dobrega brata, strica in svaka
VIKTORJA MEDENA
se v svoji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, neštevilnim prijateljem in znancem, ki so pokazali toliko ljubezni do prerano umrlega in toliko sočutja z nami. V naši bolečini in nesreči so nam bili izrazi njihovih čustev v uteho in tolažbo.
Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini v Ljubljani, Begunjah in Cerknici, nadalje gospodu podžupanu kot zastopniku mesta Ljubljane, predstavnikom Združenja trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine, predstavnikom Zbornice za TI, Zveze industrijcev, društva Trgovski dom, Ljubljanske borze, Ljubljanskega velesejma, Kmetske posojilnice ljubljanske okolice in vseh drugih ustanov in organizacij, med njimi zlasti zastopstvu pokojnikovih lovskih tovarišev, kakor tudi njegovemu ljubljanskemu uradništvu in delavstvu.
Globoko ginjeni se zahvaljujemo pevcem za njihovo poslovilno petje; vsem, ki so pokojniku poslednjič poklonili prelepega cvetja, darovalcem za bedne v njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani ter mu na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast in sočutje.
Pretreseni in z globoko hvaležnostjo se spominjamo sprejema v domačem kraju, kjer so našega dragega dočakali njegovi'uslužbenci, delavci', lovski čuvaji in domačini. Z ganotjem se zahvaljujemo za spremstvo na Viktorjevi poslednji zemeljski poti vsem mnogoštevilnim rojakom iz bližnje in daljne okolice, posebno predstavnikom uradov, učiteljstvu, šolski mladini, domačim pevcem za prisrčni zadnji pozdrav in govorniku na grobu za njegove blage, prijateljske besede.
	
V Ljubljani dne 13. decembra 1941.
Globoko žaluioii ostali
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega li«ta<, njen predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani