List <)2. 0k i o s p dar i brtnišk m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr, poáiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. decembra 1864. Gospodarske stvari. deneš koliko zrn ki jih poskusiti hoćeš, pa tako da Kako se spoznava * da seme kaljivoV UVUU11UV CJI u. , rvi jm jjuojtvueiu IJUOCS, [Ji* tžtKU, U, se zrno zrna ne dotikuje ; to vkup zloženo cunjo po tem vtak v topi vodo in ko si to storil, deni na srednje gorki (12 do 17 stopinj gorkote) pa temni kraj kupiti • 111 i ------j O --- \" ' wwvj/í*ji j ^ v* ».ik v tvy I Ui i> 1 Ci j Kdor si semena ni sam pndelal, ampak ga mora (kmetje jo položijo med slamo v postelji); tù se z vodo se lahko goljufa. Treba tedaj, da ga skuša že, moči tako kadar ga kupi ali saj predno ga seje! Zlasti kadar si seme kupi od semenskih barantačev, je previdnosti treba, da ne kupi starega, zaležanega, nekaljivega se- kumarah itd menih, ktere dolgo, da se kal prikaže. Ta skušnj pri vseh tacih semenih, ktere hitro kalijo , kaj dob. kakor pri mnozih deteljah, lanu, ogeršici, žitu, grahu, mena. Dvojna škoda ga po takem blagu zadene > pri travah in pri vseh druzih se- d enar je zavrgel , to je eno ) mesti lepega pridelka, ki ga celó drugo pa je > da pričakuje, ga nima nic na-ali P peta skušnj kalij 7 fVVM WM.WOUJ«» , tO je, orv. Liojuj iX v U C JJ 1 IJ pokrito, se z mo in seme potem ni zakrito menih, ki imajo oljnate dele v sebi, kakor je lan in več druzih semen. Skuši se pa to tako, da se tako seme z dvema nohtovoma zmečká. Ce je oljnata teko- obila in čvrsta , in je seme od znotraj belo in ne lag čina rumenkasto in ni suho. je znamenje dobre kaljivosti. , da prst mora biti lahka, gorkota primerna in enakomerna. Na Francozkem imajo vse veče šta-cune, ktere kupčujejo s semeni, posebne take semenske kolibice, kjer tako skušajo vsako seme, predno ga več kupijo. Kdor pa to skušnjo delà, mora že nekoliko vaj en biti. Druga skušnja je z vodo. Vsako dobro seme mora v vodi na d n o pasti; seme, ktero plava na vodi, ni dobro. To skušnjo pa priporočamo sadnih peškah in koščicah, posebno pri češnjah ; kar semena, ktero na vodi plava in je tedaj gluho, naj Al motil se boš, ako povsod misliš, da pri nekterih pozveduje že delj časa Gospodarske skušnje. * Sova in kmetijstvo. Dr. Altům v Miinstru j ali Je res 7 da pegasta sova samo škodljive živali pokončuje, pa izvedil je iz gnjezd se zavrze. brž ta poskušnja prav gotova zastran starosti in kalji- kori s tne živali tako kjer sove svoje blato popuščajo 7 da zraven vosti ; ne, ne "J ^ » ^ ▼ ^^ » ^ v* ^ v J * IV V 1 1 ^ l 11 V/ /il V Clil LCi i\ \j y vicu ! če se je mlado seme v veliki vročini p o- se more šteti 16 koristnih škodljivih žival ta sova pokončuje tudi gospodarstvu pokončanih škodljivih čuk pa, kterega rev- da na » VWW ^ "V^ ^»v . VV V-/W JV ^JIMU v âw W r T V/WU* V • VVftU«. F l> 1 A V U1 IO tiilil 9--V; U l ) V 1 sušilo, ne bo kalilo več, vendar pa pade na dno; čeka naj večkrat nahajamo pribitega na hlevih itd., nasproti pa se primeri, da tudi še kalj ivo seme plava liko več škodljive živali pokončá kakor koristne. ve na vodi. Da je tedaj tako seme včasih težje kot voda da tedaj na dno gré), si ne moremo drugace misliti kakor tako, da ga voda nekako posebno v-se vleče. Pri mnozih zrelih semenih, kterih specifična teža je blizo enaka specifični teži vode, pa ta vodna skušnja člověka še lože goljufa, ker kak mal razloček teže med M Taurus a ali družba za zavarovanje živine. Ravno kar je vodstvo te družbe 7 ktera ima Du semenom in vodo že naredi, da se seme v vodo potopí ali pa da plava na vodi. de- Dene se namreč nekoliko zrn na naji svoj sedež, pa po vseh deželah našega cesarstva svoje opravnike, na svetio dalo svoje pravila (štatute) Tretja skušnja je z ognjem. Skuša se pa seme tako. ako Je seme dobro , raznese vročina seme, telj no vroc pleh; ——-----,--------------------, da poči in odskoči ; ako je pa seme slabo , obleží na plehu. Ako 100 zrn tako poskusiš, se dá celó natanko izvediti, koliko funtov dobrega ali slabega semena je, ali z drugimi besedami reje primešanega novému. in pa natanke po goje, po kterih bo živino zavarovala (asekurirala) ^ v i v/ p x v ~ — kr. državno ministerstvo je 16 no- vembra 1864 potrdilo te pravila darjem boj Ker je ta asekuracija važna vsem našim gospo kteri Novice' se hočej škode pri živini svoji varovati v 9 9 na priliko, v enem centu čeno, koliko starega semena Cetrta listu novega leta naznanile vse kar je vediti treba gospodarjem, kteri želijo zavarovati svojo živinico. skušnja je ta, da v kako vol nato ali platneno cunjo ali pa kosmati papir (Fliesspapier) 422 Zgodovinski pregled najimenitnejših iznajdeb 169. Rudni sveder. Tega je prvi Leh marin leta 1714 popisal; v tem času je tudi Bartels v Zellers- iia polji umetnosti 5 vecl 9 obrtnije itd. feldu rudno vrtalo (Bergbohrmaschine iznajdel. 170. Rudokopstvo, rudar ij a. Kedaj in kako se Je 160. Poleg Gallett-ovi ,,A.llg. Weltkundeu posiovenil % Dragotin Sauperl. Po abecednem redu. (Konec.) (Predor (tunel). Že v Babilonu so takošen rudokopstvo začelo, nihče razodeti ne more: morebiti in se tako ru- se je po naključbi kaka kovina najdla darija začela. Kakor zgodovina priča, so bile zlato srebro in bakro prve kovine, ktere so se najdle , iU ktere so za orodje vsake baže , za lepotilo in kinč slu- žile. Pred vsemi drugimi podzemeljski prehod zidali, da so ž njim dve kraljevi poslopji spoili. Velikánsko delo te baže je predor pod Tamizo (the Thames-tunnel) , kterega se je po mnogih spodletelih poskušnjah 1. 1823 franeozki inženir Brandi prav goreče poprijel in vkljub mnogim neugodnim na- narodi so menda prebivavci prednje Azije in Egipćani, kteri so prvi izobraženi bili, najpoprej kovin iskali in jih rabili, dokler se ni za člo-veštvo tako imenitno železo najdlo. Ta iznajdba se je zgodila pri narodih sprednje Azije že pred vesoljnim potopom; pa po hudih nasledkih te povodnje se je ključbam vendar-le srečno dognal. je ta predor občinstvu odprl. avgusta 1842 se skorej popolnoma izgubila ) tako ) da so ljudje dolgo 161. Prepisovavna mašina (Copiermaschine). Pri zmiraj večem razširjanji kupčijstva se je tudi dopiso-vanje zeló množilo, tako, da Je težavno bilo, vse liste prepisovati. Hrepenelo se je tedaj po kakošni umetni napravi, ktera bi to trudapolno prepisovanje nadome-stovala. Tako so bile iznajdene prepisovavne Prva, o kteri vemo, je gotovo brez rudnine bivati morali. Ko so se kraji na Evfratu in Nilu in na azijatskem primorji medzemskega morja zopet obdelovali, so tukaj tudi najpoprej spet kovino in rudnino naj dli in rabili. Iz Mojzesovik bukev vemo da so Asirci in Kaldejci zlato , srebro in bakro imeli in zgodovina nas uči, ) y taista, ktero je mašine. leta 1792 da so Feničani te kovine dobivali iz lastnih rud ali jam. Kaj bolj natancnega pa se o tem prav tako malo dá povedati, kakor o začetku jud Low Herz F i ers heim v Frankobrodu javno na prodaj ponujal. Drugo je iznajdel leta 1795 slavni an-gležki mehanikar Jakob Watt v Birminghamu, in tako je veliko drugih takih mašin na svetio prišlo, ktere pa do sedaj še niso brez pomanjkljivosti. Presa. Sravbna preša je že v starih časih da so egiptovskega rudokopstva. Toliko pa je znano Egipćani tudi v tej znanosti, kakor v mnogih drugih iz- urjeni bili in v ze po pravilih umetnosti rudarili. e 500 162. let pred Mojzesom je najdel Abraham, prvi oče He-brejcev, pri svojem popotovanji po Hgiptu in bližnjih deželah tamkaj toliko zlata in srebra i da ga je za de- znana bila. Lobsinger v Norimbergu je v ze rabil (Glej tudi: „Tiskarstvo" in „Br- prešo za tiskanje na usnje, platno itd. Hidrostatično prešo je Neal leta 1806 iznajdel; hidravlično pa B r a m a h leta 1817. PPHPHMRHHBHP 163. Probkovi zamaški (zamaški iz probkove ali korkové skorje ali plute, Korkstopel). Čeravno je plu-tavina ali probka že dolgo znana in za mnogo reci pri- narje rabil (glej: I. Mojz. 13, 2; 23, 36 itd.) Z železom pozneje seznanili, in so ga ob času Mojze- so se se sovem že topiti znali. 171. Samonét (Pyrophor) ; (snove i ktere se same pravna bila, so vendar še Je v 17. stoletji začeli, ž njo steklenice (flaše) mašiti. Se v 16. stoletji, ko so sedaj navadne steklenice iznajdli, so jih še dolgo mašili vžgejo, ako se iz zaprte posode vzamejo in na zrak pridejo); najbolj znani je Homberg-ov (leta 1710), tudi golúnov samonét imenovan. 172. Samovoz (samoték, Draisine). Viši logar žl. Drais (Dre) v Manhajmu je leta 1817 voz na dve ko- lesi iznajdel, kteri je sam tekel. Izprva je bil ljudem z vsec in tudi korišten bil 7 ako ga vsak znal prav zamaški iz navadnega lesa ali iz kovine. V lekarnicah so probkovi zamaški še le konec 17. stoletja navadni bili. 164. Puške s takimi ključavnicami ali celini 7 da in se majhno kladevce na kapico ali vžigalnico vdari, tako puška sproži (Gewehre mit Percussionsschlos-sern). Takošne puške je iznajdel leta 1807 F o r sy t h e, zasluži čast te dobro voditi. To pa je ravno težko biio, zato pa se je ta iznajdba kmali pozabila. 173. Sapniki, mehovi, pihala (Geblàse). V 17. stoletji so bili iznajdeni leseni topi lni čni mehovi ali sapniki; toda iznajdec tega za vse delavce z ognjem imenitnega orodja ni prav znan. Prav verjetno in je tudi dobil patent za-nje 165. Rake (mrtvaške truge) nahajamo najpoprej o začetku 17. stoletja v Norimbergu. iznajdbe izurjeni norimberški orglar Janez Lobsinger, kteri je v sredj 16. stoletja živel ; pa svojo iznajdbo seboj v grob vzel. Se le pozneje ome- — - v - — ---------o- nja profesor naravoslovja v Kielu, Samuel Re y her, 166. Rakete ali raketeljni so bili že v poprejšnih da sta okoli leta 1630 brata Martin in Miklavž Schellhorn, mlinarja v črnograški vasi Schmalebuche leséne mehove napravljala, ktere pa sta zeló skrivala. do- stoletjih znani, na Kitajskem in v Indii že v starodav- nosti navadni; v izhodnjo-rirnski armadi so jih v stoletji , v ostali kršćanski Evropi v 14. in 15. stoletji rabili (sosebno Mihael Miethen leta 1427). Na An- gležkem jih je general Congre ve (zatoraj „Kongre- Ti sapniki so bili od 17. stoletja povsod vpeljani 7 kler ni najnovejša iznajdba sapnikov z v r o c i m vovi raketeljni") vpeljal in zboljšal; v Avstrii je stotnik Augustin posebno raketno krdelo ustanovil, ktero je leta 1821 pomagalo v neapolitanski vojski. zrakom te řeči spremenila. (Glej: tudi „Meh, pi- ha v nik" 102). 174. Secji lov. Seče, slede, slanike arenke) so Holandci že v 12. stoletji lovili; jih vsoliti pa je okoli 167. Razbota (Differenzialrechnung). Njen začetnik 1400 po Kristusu Bock eis ali Beukel iznaidel Leibnitz leta 1674; posebno so jo brata Ber- Je . . . n o u i 11 i in pa de Hôpital rabili in zboljšali. ali saj zboljšal. 175. 168: Rinoplastika (ranocelska operacija, po kteri Sedla za jezo še v starih časih 7 ko so se niso znane umetno napravlj znana Člov Indu u li c* ti a vj 11 d lij ski zdrav i te lj B kot skrivnost pri Baj nos Evropi redi) je že menda v Je peljal 7 v se in leta 1442 sici- lico in drogi še samih šabrak (konjskih odéj) posluževaii, bile, in so v svoji sedanji podobi s škelo, z zadnjo ostala rodovini Ko po- v sredi 4. stoletja navadne postale. Da so jih takrat že res rabili, nas zagotovlja neki ukaz pomrl ('umu, je bila. skorej pozabljcua , uu^ici jc u* v (leta 1811 — 1816) zopet z dobrimi nasledki rabil potem ta rod cesarja Teodozij a od leta 385 po Kristusu. Bile so dokler je ni Grafe velike in težke, in so od zadej naslombe imele, zatorej so bile tudi naslanjači (cathedrale, Lehnsessel) ime- novane in podobne prav bogato ozaljšanim stolom. Bolj navadne so pa še le bile v 7. i n 8. stoletji. 176. Sejavna mašina (sejalnica). Leta 1665 jo je iznajdel Locatelli v Celovcu. 177. Sever nic a , veterna roia? ki kaže 32 vetrov. Kakor se navadno pripoveduje, je Karol Véliki ob koncu 8. in v začetku 9. stoletja prvi vlake vetrov ali vetromete razdelil in veterno rožo iznajdel. Pa gotovo je, da so nemške imena čvetirih poglavitnih mér, kamor vetrovi držé — Ost (vzhod), Sud (poldne, jug), West (zahod), Nord (polnoó , sever) — že pred tem cesarjem znane bile ; pa ravno tako gotovo je tudi, da Eginhard, življenjopisec Karolov temu cesarju ne priiastuje vseh sedaj navadnih 23 imen različnih ve-trometov, ampak le 12. Toliko pa se vendar sme ver-jeti, da, akoravno so že menda pred Karolom Velikim razloček 12 različnih vetrometov poznali, je vendar on temu razločku večo veljavo dal, ker jih je z nemškimi imeni imenovah 20 unih imen pa je še le pozneje na svitlo prišlo , in ta razloček je še le potem praktično vrednost dobil, ko je bil kompas (magnetna igla) povsod vpeljan. 178. Skřit (skrilne ploščice, Schiefertafeln). Skrilne ali škrilne tablice je prvi Scherer leta 1812 umetno izdelal. 179. Slisavnik (slišavni tulj, Hôrrohr) je Delia Porta leta 1560 iznajdel. 180. Smodnik, glej: „Strelni praha št. 188. 181. Stavstvo, zidarstvo. Stavstvo je silne starosti; njegovega začetka ne smemo pri nikakošnem posamez-nem narodu iskati; vsak narod je bil v to posiljen po svojih okoliščinah , da je mislil na naprave, po kterih bi se varoval slabega vremena in divje zverine. Pri tem se ve da so bile podlage in osnove začetnega stav-stva zeló različne, ker so se morale ravnati po različni vremenski in naravni kakošnosti zemlje, in po različnem stavivu (Baumaterial) tistega kraja. V deželah, kjer je veliko lesa bilo, so se izprva ljudje naučili iz débel votlih dreves, ki so jih iz začetka varovale, z mnogo-vrstno pletenino zvezane bájte delati; drugi ob vodi bivajoči narodi so si napravljali svoje strehe iz trstja in bicja pa tudi lesene stanovanja na vodáh. V goratih in kamnitih krajih etiopskih in egiptovskih, so se naj-pred v votlem skalovji poskrivali, ali so si pod skalami stanišč izkopali ; drugi so si kopali jame v zemljo. Pozneje so si zmiraj bolj in bolj stanovitnejših in pro-stornejših prebivališc želeli; stanišča so stavili bližej skupaj, in tako so se začele sela in vasi. Med tem, ko so v lesovih krajih débla začeli obsekovati in boljše zvezovati, so si v drugih brezdrvnih krajih zmislili, opeko (cegel) iz ila nerejati in ž njim zidati ; cegel so izprva samo na solncu sušili in še le pozneje v ognji žgali. Ravno tako so se polagoma naučili, neobdelane, lomljene kamne izsekovati in tako uredovati, da se je ž njimi brez apna ali mavte (moltra) močno zidovje stavilo. Da je to zidanje z neobtesanimi kamni pri starih narodih v prvih časih povsod navadno bilo, ne uči samo izvirna zgodovina Peruvijancev in starih prebivavcev Angležkega in Skotskega, ampak tudi stara povestnica Egipčanov, Indov, Asircev, Persijanov, Etruskov, Grkov in Rimljanov. In med tem, ko tako imenovano ,,pa gansko zidovje (pagan — wall)" še dandanes za to stavbo na Angležkem in Skotskem pričuje, pozve-damo iz zgodovine Peruvijancev , da so znali v starodavnih časih tempeljne po tem načinu zidati , in sicer v taki dôbi, ko še niso ne železnega ne bakrenega orodja imeli! Pri mnogih narodih še nahajamo zida-rije in poslopja, ktere pričajo, s kako veliko umetnostjo, s kakim dolgim in težavnim trudom so zidane , kakor nas tega zgodovina stavništva z brezštevilnimi izgledi uči. Mnoge zidarije starega veka, posebej grŠke in rimske, so se sedanjim staviteljem v izgled, kar nam priča, na kako visoko stopnjo stavništva in zidavstva so bili že stari narodi dospěli. 182. Stearin (lojec, Čista lojevina). Prav prav so se svece zboljšale, ko so leta 1819 iznajdli, pripravljati stearinsko kislino. Ta se dobi, ako se iz govejega in koštrunovega za pridelovanje sveč pripravljenega loja poprej oljnati deli (elain ali o lain) izcedijo , in se le ostala bela, po kemičnem ravnanji spremenjena masa ali snova za narejo svec rabi. Posebno so Chev-reul, Hoard in Ma ni cl or to izdelovanje zeló zbolj-šali, in odslej se je mnogo takih fabrik ustanovilo, ktere veliko boljšo svečavo delajo, kakor je poprejšnja bila. 183. Steklo (glaz). Sploh se misli, da so Feničani pridelovanje stekla iznajdli, in Pii ni pripoveduje, da so feniški trgovci pri mestu Ptolomeji na Sirskem po naključbi stekleno zmes najdli in napeljani bili, jo umetno izdelovati. Oni so namreč tamkaj na mořském obrežji blizo belske reke (Belus) v peščeni planjavi la-dijo pristavili, in ko so hotli zakuriti, pa kremenov niso imeli, so velike kose solitra, kterega so na svojih ladi-jah seboj peljali, podlagati, in po kosilu so najdli kose grobega stekla, ktero se je napravilo, ko se je v ognji sol s kvarcovim peskom stopila. Odslej so steklo zeló zboljšali in zlepšali. Celó steklene zrcala so bile, kakor Pli ni pripoveduje, že v Sidonu iznajdene, pa vendar so imeli v starih Časih navadno ogledala iz kovine; pri Jobu beremo, kako trde in močne so te zrcala bile; in od Mojzesa (1500 let pred Krist.) vemo, da je judovske žene pregovoril, naj svoje rudnate ogledala dajo, da se iz njih velika umivalnica v svetem šotoru naredi (glej : II. Mojz. 38, 8). — Tudi velika starost lonca rije se spriča iz Mojzesove zgodovine ; Grki v Atenah, Korintu in Samu so že davno lončarske posode delali. Trgovec De mara t, oče Tarkvinija Priska (617 pred Krist.) je Etrurce in Rimljane podučeval v lončarskem rokodel-stvu, čegar takratno izvrstnost etruške vaze pričajo). — Belo, čisto steklo (crownglass, Kronglas) je iznajdel Filip žl. Caquerray leta 1330; šipe za zrcala so na Angležkem leta 1673 rabili; pet let pozneje je pripravil Thewart že vlité plošce, in konec tega stoletja (okoli leta 1700 je Ravenscroft prvo izvrstno flintovo steklo (flintglass, Flintglas) izdelal. 184. Steklene okna. Sedanje steklene okna so še le v 6. stoletji navadne postale. Se najdemo v Tor-čelu (Torcello na Laškem) cerkev, ktere okna se z velikimi na železnih tečajih visečirni mramornimi plo-ščami zapirajo, kadar ravno osvetljenja ni treba. Stari Jutrovci, Rimljani, Galci, in verjetno tudi vec ljudstev severne Evrope so imeli okna iz prozornega rogovja (rogovine). Jutrovci so tudi rabili oboknice z mrežami; Kitajci so že dolgo okna zapirali s prozornim papirjem ali brušcenimi ostrižnicami. V 1. kristjanskem stoletji so se na Laškem začele okna iz sadrenega špata (Gyps-spath, iz slide, Marienglas), v 2. so jih delali iz tenke prozorne rogovine. V Galii so jemali tudi razun rogov tenko strugano usnje. Na Rusovskem so še zda.) okna iz slide navadne, ktere so sosebej za vojaške barke zeló pripravne, ker se ne sterejo, naj topovi še tako pokajo. V zgodovini ob začetku 6. stoletja živečega frankonskega kralja Hildeberta razločno beremo, da je cerkev v Parizu zidano s steklenimi okni ozaljšai ; sploh so jih v francoskih cerkvah že zdavnej imeli. 185. Stereotipijo (po kteri se črke celih strani na eni edini plošci nabirajo in skladajo), je iznajdel nemški duhovnik Janez Mu lier leta 1709. V drugi polovici 18. stoletja so jo Firmi n Didot, Her li an in Hof-mann zboljšali, najbolj pa leta 1804 angležki grof Stanhope. V najnovejšem času je Kronhelm ste- reotipijo iznajdel, po kteri je mogoče, iz enega edinega kalupa ali tvorila sedem do osem zlitkov napraviti. 186. Stope za kaso. Stope za kašo ali krupo, s kterimi se žitno zrnje olušči in zokrogli, so bile v sredi 17. stoletja na Nemškem iznajdene, in tukaj najpoprej razstavljene. Vendar se je ta iznajdba kmali razširila na Holandskem, kjer so v Zardamu leta 1660 najpoprej tako stopo postavili. Drugi pravijo, da se je v Koogu holandsko pridelovanje krupe in kaše začelo. 187. Strelni bombaz (strelna pavola). Leta 1846 sta ga profesorja Schônbein v Bazelu in Bottger v Frankobrodu oba ob enem in istemeasu iznajdla; mislilo se jo od začetka, da se bo namesti strelnega praha (smodnika) v vojski rabiti dal. Vendar se ni za ta namen prav praktičen skazal, in tako se sedaj le navadno rabi pri razstreljanji in razbijanji zidovja in skalovja. 188. Strelni prah (smodnik). Po navadnem mnenji je bil smodnik konec 13. stoletja iznajden, čeravno nekteri trdijo , da so Evropejci že v 9. stoletji neka- košno znanje o kemični sestavi strelnega praha imeli. Roger Baco, ki je leta 1294 umri, je poznal moc solitrovo, kteri, če se vžge, zagrmi kakor grom. Pravi iznajdec moči strelnega praha pa je , kakor se pripoveduje, menih Bertold Schwarz, kteri je okoli leta 1290—1320 v Moguncii živel. Morebiti se je ta iznajdba že nekaj let poprej zgodila, in stnodnik se je že v voj-skah rabil, toda le pri posameznih priložnostih. 189. Strelno orozje (puške, topovi itd.) V 14. stoletji so se, saj v zahodnji Evropi, puške, meta lnice (Wurfgeschiïtze) in topo vi ali kanone iznajdli. Kmali po iznajdbi strelnega praha so začeli umetno puške na- {»ravljati; po starih letopisih so na Nemškem topove že eta Í313 rabiti jeli. izprva so imeli lun tne ključav-nice (luntnike, luntne celine, Luntenschlosser) do začetka 16. stoletja; potem so iznajdli, najbrž v Norimbergu, celin s kresivnim katnnorn in jeklenastim kolescem, potem so sledile muškete, zeló zboljšane, in v najno-vejšem času so bile puške s kapica m i (Kapselge-wehre) iznajdene. Najstarejši iz železa narejeni rn o ž-narji so kamnene kroglje lućali, in tudi kanone (tope) so od začetka le s tem nabijali in basali. Ko so Arabci na Spanjskem leta 1331 Alicante obsodali, so že takošne metavnice rabili, in gotovo so se Spanjci te nove iznajdbe od Arabcev naučili. Med tem, ko so od začetka topove iz železnih šib kovali , so se pozneje naučili, jih vlivati, in že leta 1372 so Avgsburžani proti krdelu obsednikov vojvoda Janeza Bavarskega svoje mesto z vlitimi topovi branili, med kterimi so posebej tri velike imeli. V najnovejših časih to smrtonosno orožje še bolj dovršujejo; —čega priče so nam? 190. Sfrelovód (odvod bliska, Blizableiter). Strelo-vod je iznajdel leta 1752 slavnoznani dr. Benjamin Franklin v Filadelfii. Prvi strelovod v Evropi je leta 1754 v vasi Brednic blizo Znojma na Moravském premonstran Prokop Diviš postavil, kteri o Frank-linu ničesa vedil ni, in mu tedaj enaka čast te iznajdbe gré: na Angležkem najdemo prvi strelovod še le leta 1762 v Payneshillu, kterega je dr. Watson naredi!. 191. Stremeni. Stremene so v 6. stoletji začeli rabiti. Poprej so bili , kakor je še zdaj na Angležkem navada, na javnih krajih, trgih , pri mestnih hišah in drugod, visoki kamni pripravljeni, ali pa prenesljivi stolćeki, da so jezdeci ložej konje zasedali. Vojaški konjiki so imeli tudi na svojih sulicah posebne kljuke, na ktere so pri zasedanji z eno nogo stopili; včasih je tudi zadostila usnjata petlja^ali remen , ki je bil v ta namen na sulici privezan. Se le v 6. stolotji najdemo v bukvah o uranem vojskovanji, ktere je neki cesar grški M aur ici sam zložil, stremene popisane, kot dve železni stopnici (scalae; k ložejemu zasedanju in odse- danju kónj. 192. Strojarstvo. Gotovo so že v najstarejših časih živalske kože za kožuhovino in usnjino rabili. Izprva so kosmato stran živalskih kož navnoter k truplu obraćali, in so malo porajtali na to, da je zunajna mesna stran slaba lepotija bila; pa polagoma so spoznali grde te oblačila, in so kaber na od zunaj obraćali; toda ne-prijeten je bil sedaj smrad od znotraj. Tako so že bili posiljeni, kože tako pripravljati, da bi jih lahko brez te neprijetnosti nosili. Kakor Grenlandci še dan danas kože severnega jelena s scavnico razmehčujejo in strojijo , tako se je to menda v starih časih sploh godilo, dokler niso iznajdli, skorje, čreslovine in drugih snov za strojenje. Najstarejši Grki in Rimljani so se oblačili v živalske kože in so spavali na njih, in odslej se je raba kožuhovine včasih pomnožila, včasih zmanj-šala, pa najbolj je ostala v mrzlih krajih navadna. Da je strojarija v jutrovih deželah iznajdena^ bila, ni dvomiti. Kakor Kitajci trdijo, jih je cesar Si-n-fang ucil, kože stroj iti. Plini pripoveduje, daje bil Tihi (Tychius, Tv%iog) iz Beocije, iznajdec strojarstva s Čre-slom; pa ti tako imenovani iznajdeci so navadno le ta-košni ljudje bili, ki so kakosno umetnost najpoprej v svoji domovini razširili, ne pa je sami iznadli. Veliko pozneje je bila j irhar ij a iznajdena. ( Glej : ,,Jirha- r i j a" št. 63. i . 193. Svečava cestna in ulična je že bila leta 360 po Kristusu navadna; v Londonu je bila leta 1414 post a v n o vpel jana. 194. Svečava plinova (gazna). Nova iznajdba iz zadnjih let 18. stoletja je bila tako imenovana termo-lampa (svetilnica , ki sveti in ob enem tudi greje), ktero je Francoz Filip Le bon napravil, in leta 1769 narodnemu zavodu (nacionalnemu institutu) oznanil. Ce je ravno potem niso toliko obrajtali, so se vendar po njej naučili, gaz ali plin za svečavo rabiti. Posebej se je ta svečava na Angležkem dovršila, ker se tam mnogo za to potrebnega dobrega premoga najde, in je sedaj v vsi izobraženi Evropi vpeljana. Na Nemškem jo je prvi začel Wickel v Vircburgu leta 1786. Dandanes ji hoče svečava s kamennim olje m predstvo vzeti. Glej: ,,Pe tro 1 e u m." 195. Svetlotisk. Prve še slabe poskusnje v svetlo-tisku so se godile že leta 1814 na Francoskem, toda pravi iznajdec njegov je Daguerre leta 1839. 196. Svilarstvo (zidoreja). Menda po pravici se smé Ki taj ce m prilastiti reja svilne gosenice ; saj si jo to ljudstvo pripisuje, in v tem kraji visoke Azije je bila ta reja že v starodavnih časih navadna, ker tukaj svilnica v prostém naravnera stanu živi. Evropejci so izprva od Kitajcev le toliko zvedili, da se v tej deželi ljudstvo najde, ktero je imenitno zastran svoje sviloreje. Zato so tudi Grki ime „ser", ktero v kitajskem jeziku „svil-nico" pomeni, rabili, in ž njim imenovali vse dežele, kjer se svila prideluje (oí žíjos*;, populi, qui serieum conficiunt). Kupčija azijskih karavan seje nekaj sto let precl Kristusom polagoma čez mongoljske pustopoljine do severnega Kitajskega razširila, tako da so kupčevavci odtod tudi zmiraj svileno tkanino, in pozneje tudi odmotano svilo seboj na Sirsko prinašali, odkodar se je kakor posebna dragocena in redka roba tudi na Grškem in v drugi Evropi razprodajala. Gotovo je, da se je iz Kitajskega že v starih časih svilarstvo v izhodnjo In-dijo in odtod v Perzijo vpeljalo, in pravo pridelovanje močne svilenine se je gotovo v izhodnji Indii začelo. 197. Šah. Iznajdbo te igre (njej podobno igro kostke so že stari Egipćani poznali, kakor se iz starih egiptovskih na stěno malanih podob vidi;) Per-zijani indijanskemu braminu, z imenom Eben Dahar i prilastuj ej o, kteri je v 5. stoletji živi in izgajitelj bil mlađega kralja Behrama. Hotel je s to igro kraljevića kratkocasiti. Iz Indije je prišla ta igra v 6. stoletji v Perzijo, in skorej ob ravno tistem času tudi na Kitaj-sko in Arabsko. Od Arabcev so se nje Evropejci na- V* I • učili. 198. Šreteljnice (Schrotthiirme). Prve je Watt leta 1760 zidal. 199. Štempeljski papir, glej „Kolek" št. 77. 200. Štepihi zvrtáni, arteški. Arteški štepihi so v v nekterih evropejskih deželah že delj časa (od leta 1126) znani, in imajo svoje ime od grofije Artois i izr. Artoà) na Francozkem ; toda kdo je prvi za take štepihe potrebni sveder iznajdel, ni prav dognano, vendar piše Ramazzini (leta 1691), da so to umetnost naj poprej okoli moderskega mesta poznali in urili. Odtod je prišla po Dominiku Cassini-tu, kterega je kralj Ludevik XIV. iz Laškega na svoj dvor pozval, na Francozko, kjer se je posebej v artonski grofii zeló razširila. Od ondod se je ustanovila na x\ngležkem, Nemškem, v severni Ameriki in v drugih deželah. 20L Štukatura (gipsarija, izdelki iz mavca, gipsa, štuka). Štukatura je že bila Grkom in Rimljanom (alba-rium ali coronarium opus) znana; pozneje pa se je ta iznajdba zgubila, in še le Margaritone jo je leta 1300 zopet iznajdel; na Nemškem je še le bila konec 17. stoletja znana in v 18. stoletji sploh vpeljana. 202. Tehtnica (vaga), že v najstarejših časih znano orodje ; tako imenovana m o s t o v n i c a ali stotovna vaga (na kteri 1 funt 100 funtov potegne) je bila ob začetku tega stoletja v Strasburgu iznajdena. 203. Telegrafija, glej „Daljnopisje", št. 30. 204. Temničnica, glej „Camera obscura*4, št. 21. 205. Termomeler, toplomer, glej „Barometer in ter- inometer", št. 8. 206. Terra cot ta (kuhana ilovica). Izdelke iž nje že v starih časih nahajamo; pa še le grof Caylus v prvi polovici 18. stoletja je te starine bolj opazoval; pa vender se je v zadnjih dveli s to le tj ih malo kaj iž nje izdelovalo ; še le v najnovejšem času se je začel S ch in-kel bolj ž njo pečati, in med drugimi so Ver der-ovo cerkev v Berolinu z izdelki iz take ilovice olepšali. 207. Tiskala in pumpe, kakor tudi gasivne brizglje ali sisalke so že v starih časih znane bile, in kakor Vitruvi v svojem delu o stavništvu piše, jih je prvi mehanikar Ktesibi, ki je 200 let pred Kristusom v Aleksandrii na Egiptovskem živel, ustrojil. Da so take sisalke res za ugašenje ognja pripravne bile, nam priča Heron aleksandrijski, ki je bil Ktesibiov učenec, in kteri že uči, kako se mora velika brizglja z dvema škorjama, ki neprenehoma vodo meče (Stoss-Spritze) napraviti in uravnati. Vendar se zdi, kakor da bi ga-sivnih sisalk ne bili kmali povsod rabili, in še le iz časa cesarja Trajan a se dolocno vé, da so se pri požaru mesta Nikomedije v Bitinii (sedaj Ismid v Natolii) gasivnih sisalk in sičev (gasivnih veder) poslužili. 208. Tiskarstvo. V 15. stoletji se je iznajdba zgodila, ktera je za izobraženje celega sveta velike važnosti in imenitnosti, namreč iznajdba tiskarstva (Buch-druckerkunst) ; čast te iznajdbe gre Nemcem, dasiravno so si jo tudi Holandci prilastiti hotli. Ne dá se tajiti, da ne bi bili že leta 1423 podobic svetnikov z nekterimi vrstami besedi, pozneje tudi majhnih šolskih bukvić v les rezali; toda prava tipografija s premakljivimi tiskarski mi črkami se je še le nekaj let pozneje iznajdla. Izprva se je vsaka knjižna stran v posebno leséno ploščo vrezovala, ker še niso vedili, da je mogoče, mnogo posameznih pismenk izrezati, jih kakor je treba sostavljati, in zopet razdevati. Brez dvoma se je vec bistroumnih mož na enkrat s temi začetki tiskarstva pecalo; zatorej so se tuđi mesta Moguncija, Harlem in Strasburg za čast te iznajdbe pravdale. Naj več za-slug pa si je gotovo pridobil mogunski mestni žlaht-nik Janez Guttenberg, imenovan „Gánsfleisch" (ne „SorgenlochkV, kakor se je včasih bralo), ker je on naj poprej rabil namesto lesénih plošč premakljive tiskarske Črke , in namesti poprej navadnega sukavnika pa prešo ali tiskavnico, in tako gre njemu res ta ime-nitna čast, prvemu začetniku sedaj navadnega tiskarstva biti. Po mnogih poskušnjah je vse sv. pismo prvokrat natisnil leta 1455 ali 1456. — Knjižna tiskavnica (Buchđruckerpresse) namesti poprejšnjih lesenih plošč, po kteri je tiskarstvo tako imenitno povzdigo in razcvet dobilo, je bila, kakor iz starega štrasburškega pisma vidimo, že leta 1436 v Strasburgu vpeljana, med tem ko na Francozkem še leta 1458 nobene take preše poznali niso, ker je takrat kralj Karol VIL nekoga v Strasburg poslal, da bi se tamkaj tiskarstva naučil. — Tiskarsko crnilo sta še le leta 1450 ali še nekaj pozneje Fust in S ch offer iznajdla (zadnji je tudi vlite tiskarske črke zelo zboljšal); poprej je Guttenberg rabil navadno pisavno tinto, ali pa lampine saje. 209. Tkavska mašina, iznajdena po Braun-u v Nimvegnu leta 1676. Glej tudi: „Jacquardova ma- šina", št. 61. 210. Tobak (duhan), je přišel po španjskem me-nihu Roman Pane leta 1496 v Evropo; leta 1560 je dobila kraljica Katarina Medicejska od Janeza Niko ta (zato tudi „herba Nicotiana" imenovan) prve to-bakove rastline. V prvi polovici 17. stoletja so tobak na Holandskem sejali, in pozneje tudi na Nemškem, kjer so se ž njim po španjskih vojščakih cesarja Karola V. seznanili. Ne prekletje papeža Urbana VIII., ne pridige duhovnikov, ne prepoveđi vladarjev (na Rusov-skem n. pr. je, kdor je tobak rabil, svoj nos zgubil) niso mogle razširanja tobaka zadržavati. 211. Trakarji, pasarji in premarji so bili vAugs- burgu že leta 1403. 212. Trakarske statvice. Konec 16. stoletja so bile trakarske statvice iznajdene, s kterimi se več trakov na enkrat tkati dá; prve so na Nemškem in Holandskem ustanovili. Pa izprva so v nekterih deželah, kakor na Holandskem, Gdaňskem in drugod mislili, da je treba vpeljavo takih statvic po deželni oblasti prepo-vedati, ker so se bali, da bi ne, če se bo v tako krátkém času brez velikega truda mnogo trakov naredilo, po teh mašinah veliko delavcev živež zgubilo. Vkljub vsemu temu preganjanju so se trakarske statvice vendar le zmiraj množile in zboljševale. V Gdaňskem mestu so imeli že leta 1586 trakarske statvice s šesterimi ko-lesi, kterih iznajdec je neki zavoljo omenjenega uzroka k smrti obsojen bil; v Hamburgu so se take statue leta 1676 javno sežgale; naSaksonskem so še bile leta 1720 prepovedane. 213. Turško-rdeče barvanje je bilo v Indii že poprej znano, pa je še le leta 1747 na Francozko prišlo. 214. IUtramarin (neka prav lična zamorska višnje va barva) je že neki Grkom znan bil; v novejšem času sta ga skoraj ob enem G u i m e t v Parizu in G m e 1 i n v Tibingi iznajdla. 215. Ure. Ure so že v starem času iznajdene bile. Izprva so si narodi starodavnega časa s tem pomagali, da so dan po razlicnem stanu solnea, in noČ po raz-ličnem stanu zvezd delili. Solnce samo jih je po svojem razlicnem stanu (legi) napeljalo na iznajdbo soleni h ur, ktere so že poznali naj starejši narodi, ki so radi naturne prikazni na nebu opazavali, ktere so se, zmiraj po enakem redu ponavljale: kakor Babilonci, Kaldejci, Feničani in Egipćani. Kakor Diogen L aer ti pripoveduje, je kaldej ski astronom B ero sus prvo soleno uro in razdeljenje dneva v dvajset ur iz Azije na Grško prinese], kjer jo je Anaksimander Mileški 600 let pred Kristusom nekaj zboljšal, in njegov učenec Ana-krimanes to iznajdbo še bolj dovršil. V Rimu so solnčne ure še le leta 263 pred Kristusom imeli. — Vodne ure so že menda v časomerji tako izurjeni Kaldejci imeli; toda od Egipčanov še je le to bolj gotovo. Saj Vitruvi pripoveduje, da je okoli leta 245 v Aleksandrii živeći Ktesibi vodne ure iznajdel, in poprej že tudi vodne orgie. V Rimu je bila prva vodna ura leta 156 pred Kristusom. — Ure s kembeljni in k o 1 e s i (Gewicht und Ràderuhren), ktere so naj poprej kot turnske, potem kot viseće stenske ure v navado prišle, so bile menda v 11. stoletji iznajdene, da si tudi tega prav gotovo ne vemo. Kot njih iznajdec veljá opat Gerbe rt (pozneje papež Silvester II.) leta 996. — Turnske ure že Dante omeni (leta 1228). Iz- 1)rva pa so bile te ure zeló zeló redke, in so se skorej e v kloštrih nahajale. Ž njimi so se navadno le ime-nitni vladarji obdarovali, in v kupčii so skoraj da popolnoma neznane bile. V 14. stoletji so naj poprej v nekterih mestih javne ure izpostavili. Pa ure so še le takrat postale občno blago vseh ljudi, ko je nemški umetnik Peter Hele v Norimbergu leta 1500 nosljive ure, tedaj stenske in žepne iznajdel. Imenovale so se prve žepne ure zavoljo svoje jajčasto-okrogle podobě, in ker so v Norimbergu iznajdene hile: „Norim- berške jajČica." — Zavito zmet ali vibo (Spi-ralfeder) pa je še le 1. 1678 Hautefeuille; morske ure (to je, ure, za po morji) in časomere (Chronometer) pa Harison leta 1725 na Angležkem iznajdel. 216. Ure elektromagnetične je v najnovejšem Času W h eat s tone na Angležkem iznajdel. 217. Valjna mašina (Walzmaschine), prva je bila iznajdena v Hall-u na Tiroljskem, začetek 16. stoletja. 218. Velblod (neka mašina, s ktero se dajo ladije, ki glogoko grejo, čez plitvine vzdigovati) je leta 1658 Baker v Holandu iznajdel. 219. Veterna roža, glej: „Severnica" št. 177. 220. Větrovka (vetřena puska) je menda v Norimbergu od tam leta 1570 umrlega mehanikarja Janez a Lobsinger-ia iznaj dena bila, in je vzročila iznajdbo zračne sisalke ali vetrotega (Luftpumpe); glej : zračna sisalka"), ne pa narobe , kakor so nekteri tr-dili, ker je vetroteg še le leta 1650 znan postal. Iznajdba vetrene puške se je tedaj zgodila leta 1560 , in v sredi 17. stoletja že govorijo nekteri francozki fizi-karji, med njimi tudi Mer senne, o njej kakor že davno znani iznajdbi. 221. Vilice. Miznih vilic v poprejšnih časih niso poznali, in še le v sredi 15. stoletja jih najdemo najpoprej na Laškem. Na Ogerskem še celó na dvoru kralja Matija Korvina leta 1470 niso navadne bile; na Francozkem in Angležkem so še dolgo časa pozneje manjkale. 222. Vio loncel, mali bas. Njega je mašnik C ar die u ob začetku 18. stoletja iznajdel. 223. V lag orner, higrometer. Najpoprej ga je na-redil Molineux leta 1679; Saussure ga je zboljšal leta 1183; pa še le v novejšem času sta ga Daniel in Avgust za natančneje opazbe pripravnega storila. 224. Vodne kolesa, ravne — (Turbinen) je Four-neyron v Besançonu iznajdel leta 1827; Ruhlmann v Kamenicah in Nagel na Prusovskem sta jih zeló zbolj šala. 225. Vozila; ž njimi blago in ljudi prepeljevati, so že v starem veku uměli, in Gerki so iznajdbo vozov bogovom připisovali. V Egiptu so že davno imeli vozove na kolesa, Palestina jih je pozneje dobila. V prvih kršanskih stoletjih so se vozovi redko rabili, voženje v pokritih vozovih se je k večemu le imenitnim gospém spo- dobilo, ker je jahanje sploh navadno bilo. Prve kočije so se vpeljale na dvoru francozkega kralja Lu-devika Lepega. Verjetno je, da se na Francozkem starorimske „-carrucae" nikdar niso celo spozabile. ter so pri mnozih priložnostih, n. pr. bolnikom prav ko-ristne bile, kakor so tudi v „char" (izr. šar) skrajšano rimsko ime ohranile. Od začetka so jih dvorske gospé večkrat rabile, pozneje tudi gospé druzih stanov; zato je Ludevik Lepi leta 1294 ukazal, da je meščanskim gospem prepovedano, takih vozov se poslužiti. Koliko so odslej te vozove zboljšali, ne vemo; toda še leta 1405 je Isabela, sopruga kralja Karola VI. pri svojem slovesnem prihodu v Pariz sedela na vozu, čegar sedeži so na remenih viseli. Ta zadnja poprava se je iznajdla na Ogerskem, in se je le polagama po drugi Evropi razširila. Poslanec orgerskega kralja Ladislava je Marii, soprugi francozkega kralja Karola VII. leta 1457 prelepo kočijo daroval, nad ktero so se na francozkem dvoru zavoljo nj enega prijaznega guganja in zibanja pri vožnji mocno razgledovali. 226. Vrezovanje podob po tako imenovani ,,črni u-metniji" pri bakroreztvu (schwarze Kunst) je prvi Sie- gen leta 1643 iznajdel. 227. Vrtanje kamnja pri rudokopstvu se je naj poprej v Goslaru na Hanoverskem leta 1150 rabilo. 228. Vrtna rij a. Z vrtnarijo so se že v naj sta-rejših časih pecali, in že v predzgodovinskem veku so imeli rastlin o znan ske ali botanične vrte. Okoli leta 2007 pred Kr. so se hvalili viseći vrti babilonske kraljice Semiramide kot eno sedmerih prečudnih del sveta, in pozneje so sloveli perzijanski vrti zavoljo svoje prekrasne naprave. Znano je, da so med narodi starega veka posebej Rimljani sloveli zavoljo svojih le-pih vrtov in poslopji, ktere so na kmetih imeli. Prva naprava botaničnih vrtov tedaj že sega, kakor smo rekli, v predzgodovinski čas: Hekate in Me dej a ste v Kolhu mnogo strupenih in koristnih rastlin imele, ktere nam argonavti naštevajo. V zgodovinskem času je bil menda Teofrast prvi, ki je rastlinski vrt imel in ga svojim učencem izporočil; pozneje sta se pogan-jala kralja Atal F il o m et or v Pergamu in Mitri dat Evpator v Pontu v napravi vrtov, v kterih sta stru-pene in zdravilne rastline imela. Tudi Rimljanom bo-tanični vrti niso neznani bili. — V 3. stoletji pred Kristusom se je začela prava cvetličarija (Blumenkultur . Na Spanjsko je prišla vrtnarija še le v 8. stoletji po Kristusu, po Arabcih ; v 16. stoletji je posebej na Francozkem in Holandskem prav prav navadna postala ; pa naj bolj pospešajo jo vrtnarske družbe (Gar-tenbauverein), ktere so se še le v sedanjem stoletji ustanovile. 229. Vtkan je zlatili nit v druge snove. Kedaj je to iznajdeno bilo, se ne da več določiti; Plini pripoveduje, da je bitinski kralj Atal, ki je blizo 134 let pred Kristusom živel, umetnost iznajdel, niti iz samega čistega zlata v druge oblačila vtikati ; pa menda so to že poprej znali, ker že v druzih bukvah Mojzesovih (pogl. 28.) beremo, da, ko se je za velikega duhovna Arona oblačilo delalo, so naj poprej zlato klepali , v niti rezali, in potem v svilo vtkali. — Zlati in sreberni drat je bil v novejšem času iznaj den. 230. Vz vis ano pézanje (Hochátzekunst). Sled o njem najdemo že v starem veku; posebej pa so ž njim v srednjem veku orožje, meče, sable in druge take reci ozalševali. Na kamnu ga je rabil Senneřelder leta 1809; v natis na kovini E b e r h a r d v Darmstadtu leta 1824. 231. Zar ar ovanje do smrtno. Prvo takošno družtvo je vpeljal škof Allen na Angležkem leta 1706; na Francozkem so bile take društva do leta 1787 prepovedane. 232. Zazigavno steklo (vžigavnik, vnetilno steklo, niti, ter se Brennglas). Nj ego va moc je vsaka molitevna ura ž njimi oznanjevala. ie že bila Grkom znana. Ker pa je v ti s te m času 7 molitevnih ur bilo (po sed- á 1 . ^ • • • 1 • 1 1 1 t 1 ^ m m m - _ Roger Ba co leta 1270 se je že pečal ž njimi; toda merih delih brevirja), je zvonjenje tudi navadno nado- naj veče je napravil Cirnhausen (leta 1685), kteri tudi zbiravno steklo (Collectivglas) iznajdel. Par- mestiio ure. kterih še sploh ni bilo. Tako imenovane „cimbále" ali ure z muziko iz ubranih zvonov so ker-o v vžigavnik, cegar presredje imao cevlje in da- se na Nizozemskem začele. Prve take cimbále so menda ljine njegovega ognjišča (od sredine zažigavnega stekla, bile v Alostu v belgijski izliodnji Flandrii leta 1487. 241. Žage, mlini % zago. Kedaj so se prav za prav Brennweite) ne prav 7 čevljev, je do sedaj znano vnetilno t e k 1 o. ^^HHHH naj vece žage začele, je nam popolnoma neznano toliko vemo y 11 vfiiuv u w a - . ---o ------~ xaviílittuu , xv-/ lj v / 1x xv \j 233. Zazigavno zrcalo (Brennspiegel). Take zrcala da so v 4. stoletji po Kristusu na rekah Roer-i in Mo- mso je že rabil A r h i m e d pri obsedanji mesta siraku- zeli na Nizozemskem že taki mlini bili, kteri škega, in Pro klus pri osbedanji Carigrada (514 leta debel, ampak tudi kamne z žagami razrezavali. Ker so ~ * " ...... pa že Grki znali mramor z žagami razrezavati, je skorej verjetno , da so takošne žage od začetka bolj za razre- po Kristusu). Janez Regiomonton (leta 1450) Je napravil prvo veliko parabolično zažigavno steklo. Od 17. stoletja so bili v tem delu izvrstni posebej Vile tte, zavanje kamna kakor lesa rabili. Pozneje, posebej od 14. Cirnhausen in L e f e b u r e. 234. Zemljomerstvo g!ej : G e o m e t r i j a", št. 49. stoletja, so se prave žage za dilje zeló pomnožile. (Glej veku 235. Zemljovidi (Landkarten), so bili že v srednjem pred Aga to de m ono m (AyaO-o- tudi: „Le s ena roba" št. 93.) Železnice. nemških znani celó V ze prej na Harcu, so ze dolgo časa ruđah, in sicer imeli železne šine najpo ôaîuœv Dober duh) kteri Je v -----------------Í " -----x*«*^ XLXX^ÍL /iUlUÛUC OHXV^, po stoletji po Kristusu kterih so rudne gare ložej vozili: v tem pa najdemo zemljopisu ali geografii Klavdija Ptolomeja zemljovide dodal, med kterimi so nekteri, ki jih je neki žeAnak-simander (500 let pred Kristusom) izdal. — Prve prvi začetek železnih cest; toda v rabili iznajdeni Angleži. Oni veliki m eri so jih še so najpoprej v svoj ih oglenicah v Novem Gradu (Newcastle) kolovoz z okrog-zemljovide v baker rezane najdemo v Parizu, kjer je limi šinami iz litega železa napravili, pozneje, da bi se holandski bakrorezec Melhior Tavernier leta 1504 šine tako hitro ne drobile začel zemljovide v baker ali med rezati. Zdaj so ime- železa. Te vozove so ? iz kovnega ali valjanega m se najpoprej ljudje potem konji leta 1814 so med mestom Leeds in nitno zboljšane. Prvi zemljovid slovenske dežele vlekli, in pokraj in v slovenskem jeziku je izdelal in na svitlo bližnjimi orglarnicami cesto s parovoz[ napravili ? na dal neutrudljivi naš rojak, gospod Peter Ko z 1er leta kterih so se tudi ljudje lahko peljali. Se le, ko so od leta 1827 Perkins, Timotej Bur stall in Janez 1853 --- u i/ / drugokrat leta 1864. 236. Zlatoklepanje je menda že v starih časih znano Hill parne mašine imenitno zboljšali bili bilo ; sedan ji način je bil v Norimbergu leta 1150iznajden. Zračna sisalka (jvetroteg, Luftpumpe). To 237. druzih deželah spoznavali korist ? so tudi v in imenitnost take vožnje po železnih cestah, in povsod so se začele na-mašino, po kteri se zaprti zrak da stanjšati ali zgoščati, pravljati, posebno na Angležkem in v severni Ameriki. je iznajdel devinski župan O ton žl. Guerike leta Na evropejskem kontinentu so prvo železnico od No 1650 ob času ko _L \j f/ , kj kj t/ao U J ivu JC XIV k> v^ a u cvj a n« J.Í11JÍJ1VUU.V.U liLUUV/l^H uw JL^TX \jka.o) 111 UH y, IV X J C 1C "/5 I il L | UUl^rt; UiiOlj enako iznajdbo storil. Guerike je že leta 1654 na dr- v letih 1833 do 1835 napravili. V Avstrii ste bile prvi Robert Ba y le na Angležkem že rimberga do Broda (Fiïrth), ki je le 4/5 milj dolga bila žavnem zboru v Reznem (Ratisboni) javne poskušnje dve železnici (s konji) od Budejevic do Linea vstánov-delal s svojo mašino v pričo cesarja Ferdinanda 111., ljene v letih 1825 rimskega kralja Ferdinanda IV., mnogo knezov izbor- 1832 in od Linea do Gmundna 1834 1836. Sedaj je že skorej ves svet z železnim nikov in drugih državnih stanov; zatorej nje ni leta obročem obdan, in povsod se nove železnice naprav- 1685 iznajdel, kakor nekteri trdijo, ampak že leta 1650. (Glej tudi: „Větrovka", št. 220). 238. Zrakomér, glej: „barometer", št. ljajo. Prvo atmosfersko (zrakokrožno) železnico je poskusil V il lan cev leta 1826. 243. Žganje. Žganje je bilo menda že v ^^^■■■■■■■■■■■■■H staro day- 239. Zrcala. Že v starih časih so zrcala (ogledala, nih časih v Indii iznajďeno; zakaj rajževo žganje (ali špegle) rabili, toda takrat so bile navadno iz kovine, arak) je bilo že ob časih Aleksandra Vélikega (okoli včasih tudi iz trdih črnih kamnov, kakor n. pr. iz ob- leta 325 pred Kristusom) v Indii znano, in palmové in dateljnove vina Indijancev in Arabcev, o kterih PÍ in i piše , bile. sidiana. Steklene zrcala še le najdemo v srednjem veku zrcala s podlivki (mit Folie) so naj 5 popřej v Muranu pri Benetkah delali konec 16. stoletja; vlité je The-ward na Francozkem leta 1688 iznajdel. so menda tudi le najbolj iz rajževca sestavljene Evropi je raj že vec (Reisbrandwein, Arak) po 240. Zvonovi. Zgodovina nas učí ? da so tudi zvo- s 1- nove že v starih časih poznali. Praznik boginje ride se je z zvonjenjem oznanjal, in v Atenah so du- jenje njegovo. Žganje je sedaj povsod znano arabskih zdravnikih znan postal. Po krivem imajo Raj- munda Lulla leta 1305 za iznajdeca našega žganja; toda mnogo je storil za boljše pripravljenje in razšir- žali- în hovni boginje Cibele pri svojih daritvah zvonové ra- bog i v večo škodo kakor prid človecanstvu ! Pa v cerkvah so se jih še le pozneje posluževali. glasom cerkvenih zvonov so se v prvih časih verni kristjani k božji službi zvali. Popřej so se po poseb- tekavcih ali na hrup „svetih desak" zbirali. Naj Slovensko slovstvo. "'h' Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji nih poprej je menda v Bordoj i (Bordeaux) rojen škof A ni ci j. Mam, IL leto 1864. Na prodaj pri bukvo Pavlin v Noli na Kampanskem cerkvene zvonové Gerberju po 60 kr v ta namen vpeljal, in odtod tudi ime latinsko : „cam-panaa za velike, prave turnske zvonové, in „nola" spisal 5U M. Kar smo v hvalo rekli 1. zvezku , veljá tudi za manjše zvončke posebej v kloštrih. zerau Dobro vstreza vsem, ki se učijo slovenšćine stoletji v kloštrih zvonové že rabili, in konec 6. stoletja je so v ze imelo več mest zvonové v svojih turnih. Okoli leta 550 naj se piše ali saj niso pretrdni v nj se piše prav slovenski ? in da pa se jim pove, kak naj tudi kaj in m tako so bili na Francozkem vpeljani. Pa od začetka se je teljevih vodilih, po kterih naj se lotvi , iix ^cv i/uui ^««.«j Ce prav pa smo vsi edini o pisa pre mi nj V Z njimi samo ob nedeljah in praznikih božja služba množi in lika dar se mnogo ločimo v pisanj od kod oznanjevala; toda po ukazu papeža Sabiniana (od neki to? misei nas uuuaja, ua m i-a&nua i^uaj* leta 604) se je moralo ž njimi tudi ob delavnikih zvo- iz trojih vodil, ktere povdarja učeni gosp. pisatelj Mi nas o b h aj da ta razlika zhaj ravno sam ; k a j t enemu je bolj vsec fc s staro materj y Krains erglânzen, haben sich die Yerhàltnisse in den enemu l j u d s k a g pa kako b1 i ž nj tega ali tega kraja, enemu letzten Decennien, insbesondere seitdem das ..Princi/) der k mogoče J Vlci o v, uaoiu vpi a Y1VJ ti j-'v v* ? v celó po tri. Ktere se tedaj poprimimo da se daste a reci Od tod tudi Nationalitaten" die Forderung nach „Gleichberechti pravičiti po dve obliki ali še g un g der Nationalitaten" mehr als blosse Schtagwôrter ? Ozir vsega tega smo tud mi pisatelj mi y> Jezičniku k y k der Publicistik geworden shut, fast rollstandig geândert. se nam y da govoril: „razii astitega gosp. pisatelj m J° m i k v prvem Wir haben die Stadien dieser Umwandlung mit ange Al zdí se hen. Als Schulknaben wurden wir in den ersten držati se te zlate prislovice. slednjih razgovorov o r-u: ali To m di, > povsod iz treh po ali sme è pred om ízpuscati ali ne glasnik ali ne, in bi y sicer ne skorej zasmehov Prav po : ve da šaljivo) ki izpuščaj d êde vse, kar se je dozdaj pisalo o r-u; ,,Deutschgesinnte dreissiger Jahren g e str aft, wenn wir tins anmassten. unsere Muttersprache zu sprechen; wir wurden von den Gespielen aus „besseren Familien", die nur deutsch re-de ten und das Slavi sche verhôhnten, geneckt und gemie-den; als ,,Student en" sahen wir schon eine Spaltung in und mk m H H HH H ^H^^HH ^ „Slavischgesinntr" (oder „Deut zlogih , ki se komú zdé bolj resnični in gotovi, sche" und „Nationale)", welche vom Anfang der vier naj uu,ub,u ? * ---- --- se sleherni ravná, dokler m kteri sam tako ravnamo y da dog pravda y o se y> lis adhuc sub judi a Ce ziger Jahre an immer scharfer und bestimrnter auftrat. Seit dem Jahre 1848 und noch mehr seit dem Oktober y ne zabredemo v „Kolobocijo" . o kteri y wenn man svari slavni Ravnikar. Ze zavolj prisiovice, še bolj v se dog pravde ne bi hotli nikog pa Pl i860 kanu man lie h urtheilen sprechen; die „deut sche Par te i", will kaum i befan g noch und h von H^H^^I Parteien-die nur in der Haupt yy tati s samodržcem ali tiranom, tudi na to ne obraćati: stadt Laibach existirt und der sich vereinzelte Stimmen „sic volo, sic jubeo stat pro ratione P? pisanj v eni w , otav y* vj ; - - v enem časopisu držimo luntas se y knjigi, , kdo nam hoče zameriti? Ze u Da enega aus einigen Lands!ádten anschliessen, ist im Verhâltnisse gosp Žě zu den „Nationalen' £ so gering und bedeutungslos y dass picevega ,, mika mladi prihodnost bo oportuniteta", ne pa po prislov y Novi sie in keiner wichtigeren Frage mit Einfluss uuftreten oder durchgreifen kanu. Nicht bloss das Landvolk und boj ostali, ki bodo r pisali brez è ; die kathoUsche Geistlichkeit sind jetzt die Trager und kazala, kaj bode bveljalo z vse Reprâsent antén des Slovenisrnus ; fast die gesammte In e v Ker se jezik mora pokoriti, da izgovarja r brez telligenz, das geistige und matérielle Kapital des Landes. HH ■ I H I H schaart sich mit Rewusstsein und Stolz urn das natio- nale Banner. Man mûsste blind sein oder nicht sehen wollen, um diese Thatsache zu ignoriren. Krain ist ge- besedah: smrt, gora, vrt itd., se morajo že či privaditi ——"" žastega r-a. eporedni „Jezičnik" „Novicam" zavolj r-a tudi Pri vsem tem pa, da je r nika marsiktero grenko zabelil ogl y ročajo y kajti z ves to že od ga tka ndar živo pripo- genwàrtig thatsáchlich ein „slavisches Land", in welchem svojega spostujej prislovico: „Da se resnica prav spozna čuti treba an 40 — 50.000 Deutsche leben ; in alien Schichten der Bevôlkerung weht der slavische Geist; in Schule und Ce je y> dva zvoná je „Novicam" ----- J- - X - # J «VVV...V. » ) -^v.wv 'V ' Jezičniku" Schleicher kažipot, Amt, in der Kirche und in der Familie, in der Oeffent obé cenj firmi lichkeit, wie im sociálen Verkehr herrscht die sloveni * Die slovenische Literatur. Eine historische Skizze von Professor dr. Kl 1864 smo ga že, ko je prvic Revue Drugi zvezek tega delà, ki topil beli dan, pozdravili radostno, je přišel nedavno azdelkih na svitlo in sicer kot poseben iztisek iz casnil yy und VII. Band 1864." dveh • V • vejsi • v M y sih se zacenja s p. Markom Pohlinom in sega do vorgebracht hat" itd. itd. sche Spr ache oder ist im Begriff, ihre Herrschaft aus-zudehnen. — Wie gesagt, diese Umwandlung hat sich inner halb dreier Decennien vor unseren Aug en ro Uzo g en ; wir mïissen diese „vollendete Thatsache" acceptiren und es bleibt nur unsere Aufgabe, nachzufragen, was in so kurzer Zeit diesen machtigen Um- und Aufschwung her- opisuje slovstva našega, —- drugi pa obsega naj no kratkih črticah zgodovino slovenske ^^H^mmHuapro- visoko Povabilo na naročbo novega časopisa v sloven literature, tako, da nemški svet vidi začetek in skem jeziku. dek slovstva našega. Gospodu profesorj čisla nemški učeni svet, gré hvala, da ki ga Pričakovali smo . da se bode o novem letu odkod y delà in delovanje Slovencev na polji slovstvenem raz-odel ljudém, ki od literature naše nič ne vedó in ki je lotil tega drugod prikazal kak politicen časopis v slovenskem je- ziku, pa ni. nam Je y Potreben kot ribi voda. Zatoraj se je v Celovcu na- Prišlo je novo leto, časopisa pa mislijo, da, kakor je „iznajden" še le bil 1848. leta narod slovenski, tako tudi njih literatura obstaja le im Lallen." Dober sad Klu nove knjižice se je uni- pravil „Slovenec", kteri ima najpoprej blagi namen y yy dan ze pokazal v „Globos y podučevati in omikovati vse Slovence v vseh rečeh , ki se tičejo sv. Cerkve , politike , narodnosti, svobodě in severni Nemčii izhajočega časnika, trdi Nemec dnik tega v narodnega gospodarstva; drugič podpirati visoko vlado AAA A A ..i « 1 • m é • A • . • pod v njeni imenitni pa težki nalogi toraj naznanjati 1I1U1 liUOijU^t^c* , li vi-L Xivm^v/ , ^ u U" » J---- --------- i— ------- -----o 7--J ----J --------J--- Klunov'i knjigi popravlja Issleibov spis potrebe in želje, rane in bolečine vselej zvestega slo-o Slovencih, kteri si je predrznil po svetu poslati smeš- venskega naroda ; in tretjič Slovencem dopovedovati, uč nico y da je beseda „slovensk v se y tjdba novih kaj koli se po svetu g odi, kaj novega iznajde, in kako časov ! ! Ker nam Slovencem mora tudi za to mar biti, svet sploh napreduje. Beseda bode čista in pravilna / i i lâlli i • kaj g narodi o nas mi slij m ejo , moramo tedaj livaležni biti možem, ki bodisi v kakem slovanském ali ne zraven pa kmet domača, da jo lahko razume tudi prosti beseda bode vselej resna in pravična, pa tako ni uiii mozem, ki uouisi v jv čtivem si o vans Ke m — ilj. mškem ali laškem in francozkem jeziku vendar mirna in pohlevna. „Slovenec" bode vselej ka- — « cl i • w n « # A • • naš pošteno razglašajo priporočamo Klui poznati začetek in razvitek slov. slovstva HMHH? ktere ..„.od in naše slovstvo, in zato delo vsem Nemcem, kteri želij temu še nekoliko vrstic dostavimo da prof. Klun toličan, Slovenec in Avstrijan. Izhajal bode za zdaj dvakrat na teden, vsako sredo in saboto, v obliki slavnoznanih „Novic." Sloven dobro pozná narod, o kterem je spisal mično svojo knji- za pol leta jHHMHHHBMH| 1 HkHHH^H^HHp o š t ' žico. Na strani 17. tako-le piše \7euzeit „Bildung gold gold 70 kr., za četrt leta 1 gold. 40 kr veljá v Celovcu za celo leto ' und synonyme Begri/fe ware iér^H yy y Deut s chl h und Wahrend bis in die in Krain fast za celo leto gold 30 kr., za pol leta gold. 20 y za četrt leta 1 gold. 40 De naj yy u slovenische Schriftstel- se pošilja v Celovec (Klagenfurt) trgo Rossbacher-ju nur als vereinzelte Sterne am titerarischen Rimmel v frankiranib listih. in sicer hitro, da se vé število iz- y 429 ti praviti. Drag je papir r> tisk in k ) zatoraj vembra prvi koncert, v slavo dveletnega obstanka, kte se bode le nekaj maleg ke potreba vec tisov tiskalo . kak Je za lk ^BMBBBBB Kd in vse po redu dobivati jih toraj volje, vse šte rega je počastilo izvanredno odlično občinstvo. Zbori so se tako dobro obnesli ) naj se sk Slovenci ! zlasti vi visokovredni gg. duhovniki, uče- , kakor še morebiti nikoli po-Sam presvitli ban Sokčevič z velikim županom stopil po dovršenem koncertu med ? niki in župani morodci vsi izdihovali ir naprav j u vsi ve slavne čitavnice in vi čč. > g lejt imamo, po cem smo do dolg upi arodn Slovenec naprava , IiaiUUIitt rec JC , IU1 aj vi^uua, kxck JU puujjii« ^ » nnwo^im J^ ajlicu * , jva,i aliu. je CUCU vès narod na vso moč. Vsem naj tedaj bode srčno nazocih Slovencev brž razjasnit; potem je še enkrat nobena d o b i čar s k a Ip pred. Kukulj pevce, da jih pohvali. Kakor je že znano slednja pesem pri omenjenem koncertu dr. Benjamin Je bila je po 77 Kdo Je mar 9" toraj vredna da podp znamenuje v hrvaščini „kdo Svitli ban je poprašal ?", kar mu j Je ; kaj eden priporočen ,,Slovenec", podpirajte ga z denarjem in do pisovanjem 7 da dolgo dolg razširja od leta pustil dvoi živo pohvali 1 pevce ter je med glasnimi živioklici za- Drugi koncert je priredilo 77 do leta Božj pomoc t Prvi list pride na světlo v saboto 14. januarja. Celovcu 20. decembra 1864. Janez Božič, vrednik Ozir po svetu. il ud i ca s o vj el i. Tri sto medvedov! bo morebiti izkliknil marsi- kter naših bravcev, ko bode bral napis ta, da so „vjeli hudiča* i to ni mogoče li U U 1 v^ rt . - l \J lil Ui v^ v v M. je to bilo, naj povedó sledeče vrstice. bo djal kdo drug. Kako Na Poznanskem (Posen), to je, tišti poljski deželi 7 med vasjo ktero ima zdaj pruska vlada v svoji oblasti, Ravičo in Jutrošinom, je neki kmet nedavno 550 to- larjev v loterii dobil. Ko tisti dan, ko je denar po-tegnil mož vès vesel sedí s svojo ženo in 6 let staro hčerko pri večerji, se odpró nagloma vrata in notri se přivalí črna kosmata pošast z volovsko glavo in gore- Družina se prestraši, da trepeče kot šiba cimi ocmi. 7 naj se nevte- pošast pa z grozovitim glasom kruli goma dá v loterii dobíjen denar. Mož v silném strahu seže po 200 tolarjev, ki jih je imel v omari, in jih dá kosmatinu, rekši, da ostalih tolarjev ne more dati, ker jih ima pod streho skřite , po ktere pa ponoči z lučjo ne more zavoljo ognja tem hipu pa potegne pošast laterno izpod kosmate kože in terja z istim groznim glasom, naj gresta obá po denar pod streho. — Ko se to v hiši godi, nek žandarm , ki je po naključbi memo hiše jezdaril, sliši ropot, stopi raz konja přiveze in se podá v 7 hišo, kjer 7 ki ga zunaj vidi ženo v medlevicah na tleh ležati, otroka pa v nekem kotu plahega čepeti. Ko žandar vpraša, kaj pomeni luč pod streho, mu odgovori deklica, da je h u die gori. Žandarm stopi v vežo pod stopnice ter caka, da pride hudič z gospodarjem doli. Kmali pritavata doli, gospodar nem in votlo renci. Ko stopi kosmatinec bled ko zid, hudič pa v vežo z žakljem tolarjev, ga zgrabi žandarm in mu mahoma potegne šemo z obraza. In kâj se pokaže zdaj ? so sed hišnega gospodarja je. Žandarm pokliče brž več kmetov na pomoč, soseda „hudiea" pa zveže in zvezanega izroči stražnikom tako dolgo, da prijezdi iz mesta nazaj in pozve Kmali se vrne z ukazom 7 7 kaj naj se ima ž njim zgoditi, čez noč ostane „hudic" pa, da ga vsak vidi, naj ga žandarm peije v hudičevi opravi po vsej vasi v mesto v ječo, kjer bo sleparski ropar skupil na mestu zvezan; drugi dan cesar iskal, in y ivj ^L hjvj OÀ^^-fdi oivi i ujjai j v^^oui da si on in vsak drug potepúh njegove baže zapomni, kdaj je „hudiča" dělal. Dopisi. Kolo treljani 20. t. m. Prva pesem „Zvezda" dr. Gust. Ip u V céva Je ze poslu globoko ganila; drugi zbor,,Uto nulá" od Križkovskega, ki je zares krásen in umeten- je se pevi", isj se sta vij povzdignil Čuvstvo 7 po teli tretj m pa „ vodj Slav. Lžičařu je pa prouzročil tako uzhitjenj Primorski na-pevcev gosp. moral od konca do kraj 7 da še Je enkrat zapeti. Spiel je pod Lžičař devet primorskih napevov v krasni venec ki ni samo ugoden za uho, ampak se tudi srcu prileže kakor malo ktera pesem. Živo priporočam Lžičařeve ter jim prerokujem, 7 7 „Prim or či ce" čítavnicam vsem, da se boj prikupile ž njimi poslušavcem Za Matico slovensko se bojo začeli tudi tukaj o novem letu zbi rati prineski; ker ima vsakteri nalogo delovati v svojem okrožj 7 se adjamo bogatega vspeh Na grebski pravoslovni akademiji je letos nekaj čez 70 pravnikov iz vseh krajev Jugoslavije ; med temi nas je Slovencev deset m sicer v letu trij letu pa štirje. Iz Stajerskeg v 2 pet letu tudi trije 7 Y 7 iz Goriškega in Koroškega pa po jede Kranjskega trij ) Trstu 22 dec u* "V (Oporoka Kalistrova.~) Ni krnalu kaka dogodba napravila v našem mestu in še 3 po svetu toliko govorice, kolikor g. Kali st dalje smrt in pa oporoka njegova, o kterih so že Nov: 77 adnje omenile. Ker je ta mož skoraj vse neizmerno zapu premoženje — še ve se ne, koliko milij î stil Kranjcem in daroval blizo pol milij zato pac podob 7 Dna ubogim, da v kratkem omenim nekoliko o njegovem življenji, pa da posnamem važniše točke iz njegove oporoke, ki v izvirniku pred manoj leži, da se napčnega po časnikih do sedaj o oče osobe in občine popravi 7 kar se tem pisalo in da zvedó zadevaj resni co. Kalister je bil rojen v vasi Slavini na Notranj- skem ; roditelja mu ništa zapustila premoženja ništa skrbela. da bi se bil izobrazil. 7 pa tudi Ali nadomestila to, kar mu njegova pře- je odgojitev za- bistra glava je branila. Pretesna mu je bila že v mladosti domaća hiša; iz ozkih mej domaćega življenja stopivši začel se je ubadati in upirati ter si je še v postonjskera nek-danjem okrožji z marljivostjo in spretnostjo prislužii toliko, da je v letu 1840 kupil prvo hišo v Trstu. Se potem se je preselil v Trst, kjer je v 57. letu svo- jega živenja 17. decembra t. 1. po kratki pljučni bo- lezni umri. Po preselitvi na Adrijo še le se je spustil v velike špekulacije. Ker sta mu prebistri um in sreča kupoma množila premoženje, raztegnila so se njegova započetja po najvećem delu Avstrije. Tisočerim je dajal delo in kruh; izmed tisoč in tisoč opravil imel Je tudi Iz Zagreba 22. dec. cveta pevsko društvo „Kolo", najmanjše v vseh natančnostih v svojem spominu; nič se ni zgodilo brez njegovega naročila in njegove ved-Kako veselo se raz- nosti. Vse je sam pregiedal in preudaril ; s železno bi vam rad povedal. Po- marljivostjo je délai dan na dan od zgodnjega jutra do četkom letošnjega šolskega leta pristopili so k njemu poznega večera. Svojim zunanjim služabnikom je vsem vsi pravniki naše akademije kteri so pevci, m razun lastnoročno dopisoval samo v slovenskem jeziku. teh še mnogo drugih, ki so do zdaj bili članovi na Živel je sam jako zmerno in varčno in to je zahteval zavoda, tako da tudi od svojih podložnikov. Koristne naprave, izvrstno nemško stran cikajočega šteje zdej čez 70 pevcev. Napravilo je „kolo" 16. no- dijake je blagodušno podpíral, dokler je živel. Trža- 430 čanje so ga jako spoštovali, kar soje očitao pokazalo Tudi „postave in pravice za vsakega" bi ute-pri njegovem pogrebu. Sešlo se je ta dan na trgu gniie dopasti posebno praktičnim ljuđem. Izdatelj sam pred njegovo palačo (via Torrente) na tisoce svetá y 80 duhovnikov med njimi 25 redovnikov, in velika je pa nekaj narodarskih spisov dodal. Kaj pa mno- bodo zadnje pôleprinesle y se ne vem ker bo „Citalnica" gotove že v prvi polovici pri- žica pogrebcev je spremi jala njegovo truplo do sv. Jošta. kmali, Smrtno oznanilo se je izdalo v slovenskem, laškem in hodnjega mesca zagledala beli dan. nemškem jeziku. j pa zvedili bomo Iz srca dobro srečo! želimo Važniše točke iz njegove oporoke (testamenta) Iz Ce I ovca 20. grud. F. P. Drage Novice" 1 80 te-le : Glavna dediča sta njegov sestrić gosp mmj viivfvu ^ * pL ' -1" ' y ^ • . Ve rade stavite spominke rodoljubnim možem in zvestim Gorup sinom majke Slave upam toraj, da bote tudi blago- in bratranec gosp. F. Ka li s ter, oba vrla slovenska voljno majhen prostorček ođločile rajnemu Placi du rodoljuba; Javor nik u. Umrli je bil Kranjec iz Trstenika na vdovi je zapustil 3 hiše v Trstu, svobodno sta- Gorenskem domá. Rodil se je 22. velikega srpana 1804. v kteri si bodi njegovih hiš y in srebra, vso hisno 20.000 gold. Po izvrstno dovršeni gimnazii se poda. kakor mu je opravo velel poklic, v St. Pavelski samostan na Koroškem; tù novanje, letnega vžitka, veliko zlata in polovico čistega dohodka od fabrike v Ajdovščini; da svetu slovo, ter obleče častito sukno sv. Benedikta. osobám, ki so mu po rodu in krvi najbliže, Bogoslovje je dovršil v Celovcu in 24. velikega srpana vsakej 50.000 gold.; 20 živečirn str nič em vsakemu 500 gold.; svojim služabnikom nad 14.000 gld.; 1831 bil za mašnika posvećen Ker so njegovi • 1 V • viksi kmetom dolžnikom v nekdanjem postojnskem dohtar sv. pisma dobro spoznali izvrstne zmožnosti in obširne vede mlađega duhovnika, so ga poslali na Dunaj, da bi bil Prvi okrožji je odpustil vès dolg; drugim je zapustil manjše dežel) naredi prav dobro, rigorosum (o je/Jcih jutrovskih 1 1-r /\ n rv v \ -r 1 ^ rm /I dedščine in kmetije; ko se pripravlja za dru- zega , gold. rojstni vasi Slavini je poročil obresti od 20.000 ni več misiil na dohtarstvo. ga pokliče pokoršina v dušno pastirstvo, in tako kratke m ga pošlejo v y ki se imajo na večne čase vsako leto tako de- Celovec, da bi v ondašnjem bogoslovji učil iztočne jezike. Tu ostane in z dobrim vspehom svojo službo opravlja do leta 1850. Tačas zapusti Celovec, ter gre liti, da vsaka hišna številka svoj del dobi; enako oporoko je storil tudi za Koče, rojstno vas njegove vdově potem za vse druge vasi slavinske • i « ^ • I • . • « • ^ znasa fare y kterim poslednjim je poročil istino y ki v Št. Jur, eno uro od Št. Pavla v labodski dolini za žup- nika y 50.000 gold.; 40.000 za 10 štipendij ubogim učencem kranjske kronovine s tem pristavkom, da se ima posebno gledati na Notranjce; kjer je bil skrben oče svojih ovčic do smrti y ki ga je zbog prehlajenja 30. listopada tega leta dohitela. Ijuden Rajni je bil trclnega y moškega y vsacemu prizanesljiv , značaja, vsacemu pn-sebi oster, nikoli ne pregledljiv. Bil je neutruden duhoven, pobožen redovnik, katoliškej ubožnici v Trstu in v Ljubljani, čemur je dokaz, da je bil kot vsakej 3000 gold., razdeliti oba magistrata imata to miloščino skozi bogoslovsk profesor več ? let nadzornik in voditelj bene liktinskih kle- samostanu. Bil je svojim bratom lju- ćem rikov v doma posto nj skej bolnišnici '000 gold; beznjiv sobrat, svojim prijateljem veren in neomagljiv ubogim vdovám v Trstu 2000 gold., enoliko druže. Bilje pa tudi pošten sin slovenske matere, kajti tudi ljubljanskim; darove razdelita magistrata; v ptujem kraji, na meji Slovenije, ni pozabil, še manj pa s lavi ns kej cerkvi 2000 gld. ; za maše 400 gld. se sramoval milega glasu, kojega je čul iz ust rodi- Dohodke od 80.000 gold., po smrti njegove vdove teljev svojih. Rad je citai slovenske knjige in časnike je namenil ubogim slavinske in postoj nske fare in sploh slovensko slovstvo podpiral. Al ne le to pa Ij u b 1 j an skega mesta. Noben dolg y ki Je na kaki kmetii, ne sme se iz- terjati hotel je tudi slovstveno polje obdelovati. Začel je namreč po nasvetu nepozabljivega vladika A. M. Slomšeka, VI- y plaćuje 4% m _ • _ ako znaša manj od .1000 gold., dokler dolžnik socega prijatelja svojega, sv. pismo prevedati in razlagati. íz da l je 1818. leta ..Prve Mozesove bukve" v dveh roje posnetek Kal i strove oporoke. Ž njo si je zvezkih na 520 straneh v veliki osmerki. Neugodne postavil ranjki večen spomin; marsiktera roka bode bla- okoljŠine so bile vzrok, da je daljno izdajo ustavil, goslavljala rnožá še tedaj, ko bodo njegove kosti že Da bi se kmali našel mož, ki bi pričeto delo nadaljeval! davno prah in pepél. Iz Trsta 23. dec. Naša čitavnica je pristopila Matici; ob novem letu se začnó tukaj nabirati novci Ne bom se spuščal v kritiko omenjenih dveh knjig, rečem s tne da so za 48. leto ne dobre ampak lzvr- -------, wv. «„«„j ixu^.,«,! oun-., in lepo bi bilo, ako bi imeli ves stari zakon ali za Matico, ker je takrat najugodniši čas; nadjamo se, vsaj 5 Mozesovih bukev tako poslovenjenih in razloženih, da se bode dosti nabralo. Čitavnica vrlo napreduje, uči kakor so prve. se razun petja tudi slovensčina; v nedeljo je bil glavni zbor; volitev srečna; voditelji so gospodje: Na prêt, Op nič, Sorč,Tripković. Odborniki so gospodje: C e g n a r (tajnik), Gorup, Jelovsek, Kovačevi č, dr. Muha, Pleše, S kulje vic, S vet i na, dr. Šust, Trifič (blagajnik), Turk, Vilhar, Zorman, Ž Naj toraj v • f zivi njegov blagi spomin v zgodovini v a- zvestih rodoljubov in slovenskih pisateljev, njegov duh pa naj zasluženo plačilo vživa tam gori, „ubi scientia destruetur et linguae cessabunt." h Ćelavca. * (Čilavníca. Nov slov. časopis J Po-slednjo nedeljo je bila v naši čitavnici kaj lepa veselica. mut (tajnik). Med temi sta Gorup in Turk milijonarja Snidilo se je družnikov okoli 50. Najprej je in vrla rodoljuba. Besede s plesom bodemo imeli 21. jan. in 5., 18. in 26. februarja. } 11 Gradca 21. dec. i. J. Gerš ako va „Ci- talnica" se priđno natiskuje, pet pôl je že držaj obeta biti kaj zanimiv, posebno dr. Prelogov spis govoril profesor bogoslovja visokocastiti g. dr. Val. Nemec in dokazoval, odkođ so dobili gorotanski Slovenci sv. krš. vero. Ves govor je bil prav učeno in temeljito osnovan. gotovih. Za- Potem se je pela g. Ipavčeva v ezda í za tem je sledila prva v naši čitavnici zala gospodična F. gla- o krvnem kroženji, kterega kinčita dva lesoreza soviru in nam je igrala tako lepo, da pohvale in plo-kaj dobro na Dunaji izdelana; potem ,.pota človeške skanja ni bilo ne konca ne kraja; za njo je sledila omike", krasen spis od dr. S. Subica, ki se je iz Du- tombola naja preselil v Gradec; kjer ući na trgovski akademiji. y SO prišle potem več na čveterospevov in korov in slednjiČ , pri kterih je sila veliko vrsto domače igre 431 snieha in veselja. Prav hvaležni smo vsi odboru, da nam s^o prazni; zaslužka pa cisto nobenega ni! je oskrbel tako kratkocasen večer. " " "* Pri priložnosti Ce je bilo kdaj pomoci treba, je gotovo zdaj naznanjam, da skorej začne na svitlo dohajati nov v tem prežalostnem času. Na milosrčnost in na tudi politicen časopis v slovenski besedi. Ime mu bode „Slovenec". Pričakujemo, obilno podpore od vseh strani. da dobro znanje naših nadlog našega visoko čislanega gosp* najde ta novi časnik okrajnega predstojnika stavimo popoino z au- panje, da ne bo pozabil našega kraja na pravem mestu i iz čitavnice). V nedeljo 18. zarad imenovanih velikih stisk prav živo priporočati, in ? I I2 Ct'lja. decembra zvečer je bil pred veselo igro „Domaći prepir" svesti smo si, da bode potem tudi Nj. eksc. Ijudomili in pred tombolo letni zbor, v kterem je bil za leto deželni naš poglavár gotovo vse svoje moči napel 1865 izvoljen ves popřej šnj i odbor, g. dr. Kočevar da revam našim doide kakoršna koli pomoč! Kar moje pa enoglasno, kar per acclamationem, za vodja izvoljen. pismo pripoveduje, je žalibog! živa gola resnica, — Veselice, ki jih bode čitavnica za zimski čas na- kdor ne verjame, naj pride sem, pa naj sam gleda prepravila, je odbor odločil le-te: 31. dne t. ni. večerná žalostni stan naših ljudi. "i • ' w 1 • T\ 1 • # i r\ m • r\ *-h f — ____, ^ ^ ^ t zabava in šaloigra: „Raztresenci", januarja 1865 ve- liki ples v dvorani gostivnice pri jelenu; 22. januarja t. m. lépo besedo s tombolo Iz Manině 23. dec. —Naša čitavnica je imela 18. beseda in ples v čitavnici ? kteri se je snidlo prav februarja beseda v spo- veliko udov obojega spola. Program besede je bil sle- v dvorani gostiv- deči : Govor. min Vodniku: pleaH^^H^HH^^I^^^^^^^H^^^^Hl^^^^l nice pri jelenu ; 27. februarja ples v čitavnici; 19. marca Zvezda — napěv G. Ipavčev. Zagorska napěv G. Ipavčev. Perice beseda in tombola ? aprila beseda in tombola 7 m 30. Cvek-ov in 5. Domovina napev e aprila ples. Vsaka veselica se začne ob pol osmih zve- čer. gosp G. napev M. Tomčev. Vrli e govoril 0 nedolžni igri tomboli in potem nova 18. dnevom t. m. se je začela za čitavnico s krepkimi besedami spodbujal moj stre , ki jih imamo toliko zaželjene gledišne igre v petji, glasoviru, citrah in goslih, kakor tudi ravna- ti oba V ze celjsko so tudi vendar enkrat v naši čitavnici se prikazale in telja glediščiniga, naj na vso moč podpirajo mlado /^v -1 ti a • Il r\ w> n v\ virv v\ i it • M i- « ^ O ^ Z ^ rv ^ 1 ^ w ^ ^ ^ ___^ ^ ! - ^ v * ci- vesel začetek je storil se z veselo igro : „Domaći prepir." tavnico. — Po govoru je sledila pesem za pesmijo, v Pa o tem kaj več Seiiožfce ^6. grudna. ? prihodnji krat revščina kterih so se zopet naši vrli pévci prav dobro obnesli ki jih je V našem okraji velika Pri tomboli se je igralo za krasne dobitke slaba, da ' " ^ ^ —.. . W * J * ~----------LU lUIUUWlI OW JV £J { pri bornem življenji obdržati? ktera se Ni priti v solo. Lj u d m i l a — po berilu romanov fantastična gospica — nasproti pa B oži d ar, ki do zadnje ure ^ ne nobene druge pripomoći kakor edine te, da se nas ne vé, ali bi bil raji praktikant ali ljubljenec njeni visoka naša vlada usmili - ~ ' ^.....----- ----1 —: -------: c*—u 7 ste more. in nekoliko s žitom pripo- bile poglavni nalogi v prvi * iivvtIA> UUUJIII , lil IMHltVU O /J l l U 1JJ. JJ Tedaj gospodje, kteri ste na mestu igri ,Strup. Gospodičnja T. pomagati morete, bodite 7 d a î nam v pripomoć kila je velika, zakaj škrinje, hrami E. je pokazala zopet danes svoj izvrstni talent. Pa tudi o zidar odlikoval prav posebno. R. se Je kot ; odri 7 Mater Ljudmilino je izvrstno delala gospodičnja H pa tud gospodičnj in ste manjše svoj iialogi (roli) lepo izpeljale. Mnogokratni in na ko igre z vsestranskim ploškom ponovlj očitno k t slava-klici so občno zadovoljstvo, ktero je veljalo pred > končana izvrstni sami > bila tako gromoviti slava-klici priču- kajti komaj joči gospej pisateljci „Strup da se dvo tre Radostni naznanjamo, da se ta teden pride druga nj igra v natis «« -- — ------ i-------o" "J Pred igro in po tej igri je igral naš he ster z veliko in zasluženo pohvalo Vilharj Sokolovo popotnico", neko Straasovo „poljko" in pa ^uvliulv ▼ vj v tux vv/ * overturo iz opere „Ciganka Drug )) Kljukec i ti presneti „Kjuke u igra in vi oce v bila Godr njac , rv«j o.,«, -v ,—«------- za popokati ! Naj se skusi kdo z gosp a kaj sta počela ta večer známi? To je bilo smeha I^.-i at • __ ____: I.J^ ______ za ..Kljukca' m kd z gosp za )) Godrnjača"! Vsak hip bil ta „Kljukec" kot drug zdaj kot bahac barokar ba v drugi obleki pred nami ? ZiUaj Kui uauaKš uaiuxvai, zdaj o^ uuwioujui u«, godec, zdaj parliral kot lašk mašinar, zdaj kot grli se botavljal kot natrkan v ski obleki vabil čmrnega starca, zdaj kekljál kot še- petave in vsem se vedel tako mojstersko, da res Je bil itd jeder Zoll ein Komikei Godrnjač" pa tudi v vsakem" premiku, v vsakem pogledu, v vsaki besedi tako, da ga rad imeti. Spominjali smo se ; viditi danes ta dva gospoda v čisto p r o t n i h m rolali j sta Nestroj in Scholz prav živo dunajskih šaloig > f vsak ) uni s živo v kterih ta z j mirno svojo iwu-mw, v«**«, juuunjv« mi imamo po svoje Nestroj a in Schol komiko in gosp Ali po svoje Ijevala Dunajčane , da tudi gosp. da v po vsem tem tedaj čuda ) je vsakdo tako vesel zapustil čit v pondeljek? bot ; zadnj večer tega leta , pa je napovedana spet neka druga celó posebna veselica Južni Sokol." Dobra došla! k napravi f) Kako pri ljubij so božičnice ki jih ze vec let pod vodstvom svojega rudljivega skrbnega rav- telj gosp prof. dr. Vončina-ta napravlja družb katoliski h, rokodelskih pomočnikov, spet na sv. Stefana dan reduta, ki že dolg< kazala j pred za- četkom je bila tako nagnječena kdor > da od strane je mor gledati in poslušati ; pri poznej Pa tudi zadovoljnost z vsem, kar se je v živih podobali iz sv. pisma predstavljalo in kar se je deklamovalo in pelo v slovenskem in nemškem jeziku Dobro ste se skazali vrli podmojstri; bila tako Kar nam Je jbolj v srce ) bil bena naprej pogovor t pri županu o nekdanjih in sedanjih časih"; tako lepo gladko govorili so vsi (g. Bitenc, Hinterlechner in Rus) in zraven peli da bilo res Mariacher, rojen Tirol pel in čudo ! izvrstno zložene Heidrich Vodnik sam vesel bil, ko bi ga bil slišal. slovenske pesmi tako lepo, da bi bil . J dobo ? Stolni dekan gosp. dr an u iz Rima přinesli ktero n. ti Pog so gosp s papeževo po so mu podělili sam sv. Oče v priznanje govili velicih zaslug* o katoliških misijonih v * Ze od nedelj tedna se ijski učenec pog domá iz Rakitne mu je pripetila kaka grozna nesreča. 5 br pridni gim ko ne j se Ko e bilo naznanilo zavarovanje živine na nuau. „ixwv^ upisujem», smo přejeli iz Dunaja iz gotovega vira novico, da str „T auru s-a" , N ze družbe za natisnj se m Ap snuj tam drug in bolj asekuracija pod imenom kaj " PoČakali bomo tedaj še te, da vidimo ? kako r ičar iz domaćih in ptujih Gospôska zbornica državnega zbora na Dunaji je te dni imela dve kratki seji. — Od denarstvenega odbora v zbornici poslancev izvoljeni davkovski odsek šteje primanjkavo ^deficit) za leto 1865- na 77 milijonov 774.006 gold., pa utegne še veča biti, ako se prav zlo ne zmanjšajo stroški. — 21. dne t. m. je umri na Dunaji nadvojvoda Ludevik, poslednji brat rajn-cega cesarja Franca 1., v 80. letu svoje starosti ; od 1835 do 1848 se je posebno vdeleževal vladinih opravil. a r — Vrednik fcr. Tuvora na Dunaji zopet zbira dražbo, ki gre na velikonočně praznike v Jeruzalem; 25. sušca odrine in ostane do 21. aprila v sv. deželi ; 250 fl. se plača za vse potne stroške; vredništvo „Wien. Zei-tung" p a pove vse na drobno. — ..Domobran" piše, da se v hrvaški dvorni kancelarii delà na to , da se j u- goslavenska akademija odpre brž ko je mogoče.— poslednji seji je županija varaždinska po većini glasov sklenila, da noče več skupščine imeti in ne prazne komedije-igrati. „Domobran" misli, da duh magjar-ski je temu sklepu razlog. — Sv. oče so razglasili okrožno pismo (encikliko), ktero v 80 stavkih po-gubljive po mote sedanjega brezbožnega modroslovja pre-klicuje. — Angležki minister Palmerston je unidan v nekem zboru s krepko besedo zagovarjal svobodo tiska, rekši, da brez slobodnega tiska je vsa druga sloboda san in pena na vodi. Mož je resnico govoril, pa kaj, ker resnica oči kolje! — Poljska pravda v Berolinu , ki je trajala 6 mescev, je pri kraji ; većina pričujočih je oproštena, le nekoliko jih je obsojenih v zapor, med beguni pa je 11 na smrt obsojenih. * • * N i u Dnarni zapisnik Matičini. ' (Dalje.) : . V 1 j Prenesek iz 51. lista „Novic" . . '....., 7898 gold. 84 kr. Milosti, g. Legat Jernej, skof tržaško-koprski in nekteri slovanski mestni duhovni v Trstu 100 gold. — kr. Gospod dr. Pogačar Janez Kriz., stolni dekan v Ljubljani, kot ustanovnik..........10 „ — „ „ \Vitenc Andrej , glasovirar v Ljubljani, kot ustanovnik..................25 ,, — „ ,, Sajovec Janez, kaplan pri sv. Križu, kot ustanovnik....................10 „ — „ „ Peternel Mihael, profesor na realki v Ljubljani,, kot ustanovnik..........10 „ — „ ,, Ku«ar Jožef, trgovec v Ljubljani, kot ustanovnik ................10 „ — „ ,, Bartol Baltazar, župnik v St. Joatu, kot ustanovnik......... . 10 „ — „ „ Skofic Janko, župnik v Suhoru, kot ustanovnik....................10 „ -— „ Za letni donesek: - „ Gnezda J., prefekt v ljubij. Alojzijeviscu 2 „ , — „ „ Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku . 2 „ — „ „ Zelen Jožef, posestnik v Senožečah . . 2 „ — „ „ Dolinar J., učitelj na Crnučah ... 2 „ — „ „ Holin Edvard, bukvovez v Ljubljani . 2 „ — „ „ - Hohn Hugo, c. k. poatni urad. v Ljubljani 2 „ — ,, „ Hohn Robert, urad. pri železnici „ 2 „ — ,, „ Zupančič Janez, lokalist v Blagovici . 2 „ — ,> „ Namre Anton, župnik v Smartnuv. . . 2 „ — „ ,, MalnarSič Jož., duh. pomoćnik v Smartnu 2 „ — „ „ Ničman Henrik, bukvovez v Ljubljani . 2 „ — „ Skupaj 8105 goTd.~84 kr. (Dalje prihodnjič.) • (,Y Ljubljani 18. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. ■■ ■ '■ ■ ■ Loterijne srećke: V Gradcu I . JI. 15. 88. 9. 20 .. . 24. dec. 1864: - - ia »j.j na Dunaji J 4ÎI. 7 J. ló. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 4. januarja. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiwtis. Tiskar in založnik: Joitf filâmiÈ v Ljubljani.