JE V ZRAKI STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. junija 2006 • Leto XVI, št. 25 Še tretja nova škofija v Sloveniji MURSKA SOBOTA PRIPRAVLJENA NA UMESTITEV PRVEGA ŠKOFA V nedeljo bodo v Sloveniji umestili še tretjega škofa, tokrat v novi murskosoboški škofiji. Prvi pomurski škof bo dr. Marjan Turnšek, doslej profesor na Teološki fakulteti v Mariboru. Čeprav se prireditve, povezane z novo škofijo, vrstijo ves teden, bo osrednji dogodek v nedeljo popoldne, ko v Murski Soboti pričakujejo 5 ali celo 10 tisoč vernikov oziroma udeležencev umestitve prvega škofa v cerkvi svetega Nikolaja, ki tako postaja stolna cerkev. V novi škofiji živi po uradnih podatkih nekaj prek 95 tisoč katoličanov, za njihovo duhovno žvljenje skrbi 50 duhovnikov. Med večjimi prireditvami, ki spremljajo nastanek nove škofije, je tudi natis zbornika s prispevki o zgodovini krščanstva v pomurski škofiji, - zbornik so predstavili v ponedeljek -v soboto pa bo v soboškem kinu Park slavnostna akademija s pripovedmi v prekmurščini in prleščini, nastopom mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, mešanega pevskega zbora Orfej in zbora Vugaš. Slavnostni govornik bo Jožef Horvat, poslanec v državnem zboru. Osrednji nedeljski dogodek – razglasitev škofije ter škofovo posvečenje in umestitev – se začne popoldne ob petnajstih. Pomurje si je že dolgo želelo svojo škofijo. Kako bo prvi škof poskušal uresničiti pričakovanja vernikov, je za tednik Družina rekel: »Iskreno moram povedati, da nimam odgovora v žepu. Edini odgovor, ki ga lahko jaz prinesem, je Kristus, saj samo on odgovarja na vsa pričakovanja in želje ljudi. Vem, da se to sliši zelo splošno. Predstavljam pa si, da je potrebno potem zelo konkretno, na kraju samem, najti odgovore na vprašanja ljudi.« Pomurska, še bolj prekmurska značilnost je, da tu živi največ evangeličanov v Sloveniji. Zato je v Moravskih Toplicah tudi sedež evangeličanske (edine) škofije na Slovenskem s škofom mag. Gezo Ernišo. »V tem smislu je to verjetno najbolj ekumensko izpostavljena škofija na Slovenskem. Mislim, da je to tudi prednost, da je lahko veliko boga stvo. Zavedati se moramo, gre za dve veji krščanstva, ki sta obe izšli iz Kristusa, za sestri, ki delata za isti cilj... Predvsem mislim, da bomo največ naredili, če bomo znali živeti mirno skupaj, se znali pogovarjati, iskati skupne stvari in na njih zidati,« ocenjuje prisotnost evangeličanov v novi slovenski škofiji. Tudi za madžarsko skupnost v Prekmurju in Rome dr. Marjan Turnšek pravi, da je etnična raznolikost zanj naloga, izziv, kot priložnost za učenje. Zelo verjetno bi škof dr. Marjan Turnšek kaj podobnega povedal tudi o sodelovanju s katoliškimi verniki v Porabju, vendar ga o tem doslej ni nihče vprašal. Priložnosti za to bo nedvomno še dovolj, tako za vprašanja škofu, in zlasti za njegovo sodelovanje s Porabjem. Znano je, da se na Gornjem Seniku pripravljajo na obeležitev 20. obletnice smrti priljubljenega duhovnika Janoša Küharja. Slovesnosti bodo prihodnje leto, kar seveda ne pomeni, da ne bo pred tem novi škof navezal stikov s Porabjem. Po novih škofijah v Celju in Novem mestu torej še velika slovesnost v nedeljo, 25. junija, ko bo postala tudi Murska Sobota »škofijsko mesto«. eR »KO PESEM SRCA VNAME…« 10. junija je Kulturno humanitarno društvo Alvador desetič po vrsti priredilo srečanje pevskih zborov od Čedada do Monoštra z naslovom Ko pesem srca vname. Kljub precejšnjim težavam organizatorjev pri zagotavljanju financ se je srečanja v Arboretumu Volčji Potok udeležilo 23 zborov iz Slovenije, avstrijskega, italijanskega in madžarskega zamejstva. Porabske Slovence je tokrat predstavljal Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem iz Monoštra, ki ga vodi Tomaž Kuhar iz Murske Sobote. Prvi nastop nove pevske skupine v Porabju je uspel, želijo si pa, da bi se jim pridružilo še nekaj pevcev iz Monoštra, Trošče, Židove, Slovenske vesi. Zapeli so dve pesmi, porabsko ljudsko z Gornjega Senika »Bejli list papirja« in belokranjsko ljudsko »Vse tičice lepo pojo« v priredbi Tomaža Kuharja. Nastopu zborov je sledila krajša proslava ob 10. obletnici prireditve, na kateri so spregovorili Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, Igor Teršar, direktor JSKD RS, Rudi Šimac, predsednik Zveze pevskih zborov severne Primorske, ter Magdalena Tovornik, višja svetnica predsednika RS za politične zadeve. Govorniki so pudarili povezovalno moč slovenske pesmi znotraj države in na območjih ob meji ter vlogo pesmi pri ohranjanju slovenstva nasploh. Po zapetih skupnih pesmih (Slovenec sem, Oj, Triglav, moj dom, Vsi so venci vejli, Vstajanje Primorske) se je glavni organizator prireditve predsednik društva Alvador Peter Razpet zahvalil vsem zborom za nastop ter jih pozval k sodelovanju tudi naslednje leto. M. S. 2 MLADINSKI GODALNI ANSAMBEL GLASBENE SREDNJE ŠOLE IZ SZÉKESFEHÉRVÁRA V SLOVENIJI Mladinski godalni ansambel topili smo z naslednjimi sklad-kakor tudi naše učence. Za druženja lahko srečali z rav-Naša glasbena šola želi nadaljeglasbene srednje šole Lász-bami: J. S. Bach: Koral iz kan-prijetno doživetje se zahva-nateljem glasbene gimnazije, vati kulturno-glasbeno sodeloló Hermann je od 26. do 28. tate, W. A. Mozart: Cerkvena ljujemo profesorjem kranj-Lászlóm Balázsem, ki je po vanje med mestoma. Ravnatelj maja 2006 gostoval v Sloveni-sonata v F-duru, G. F. Händel: ske glasbene šole, predvsem rodu Vojvodinec, ter s pred-naše šole Szabolcs Tóka je zaji, v Kranju. Sodelovanje med Koncert za orgle in orkester v njenemu ravnatelju Petru stavnikom mednarodne mla-prosil Petra Škrjanca – 18 let našo in tamkajšnjo glasbeno je bil ravnatelj glasbene šole šolo traja že dalj časa, naš an na Reki, bil je dirigent raznih sambel ljudske glasbe je na orkestrov in pevskih zborov, stopil v Kranju leta 2004, lani že 18. leto vodi glasbeno šolo maja so pa gostovali učenci in v Kranju, sedaj se kot dirigent učitelji kranjske glasbene šole pripravlja na uprizoritev opere v Székesfehérváru. Seviljski brivec – za dirigiranje Prvi dan so nas pozdravili v združenih orkestrov na zaključmestni hiši, kjer smo potem nem koncertu IX. evropskega imeli tudi koncert. Na sporedu mladinskega glasbenega smo imeli naslednje skladbe: festivala, ki ga bodo priredili J. S. Bach: Koncert za violino naslednje leto maja na Madžarin orkester v E-duru, E. Grieg: skem. Gospod Škrjanec je z vese-Suita »Holdberg«, Ede Terenyi: ljem sprejel predhodno vabilo. Kodeks iz Transilvanije, Béla Tudi omenjeni festival bo služil Bartók: Romunski plesi. So dolgoročnemu sodelovanju na lista sta bila violinistka Ivett glasbenem področju. Glasbena Nagy in orgelski umetnik srednja šola László Hermann si Szabolcs Tóka, prva je pro bo pa tudi v prihodnje prizadefesorica, drugi pa ravnatelj vala, da bi s svojimi mednarodnaše šole. Dirigent orkestra je F-duru, J. S. Bach: Koncert za dinske glasbene organizacije nimi stiki popestrila glasbeno bil István Major. violino in orkester v E-duru, E. JEUNESSE, ki ga je naša vio-življenje našega mesta. 27. maja smo imeli koncert v Grieg: Dve elegični skladbi. linistka Ivett Nagy pozdravila Szabolcs Tóka zgodovinskem delu mesta, v Naravne lepote Slovenije – ču-kot znanca, kajti poznata se z ravnatelj Glasbene sredrimskokatoliški cerkvi, ki je dovite gore, reke, jezera -so mednarodnih tekmovanj ter nje šole László Hermann, zgrajena v gotskem slogu. Nas-fascinirale tako nas, odrasle, glasbenih kurzov. Székesfehérvár KURATORIJ JAVNEGA SKLADA PODELIL PODPORE Na začetku junija je zasedal maternem jeziku podelil dimpešti: za romanje v Slove-forintov, za mladinsko šport-program: 80.000 forintov, kuratorij Javnega sklada za slovenskim organizacijam, nijo: 100.000 forintov, za ude-no srečanje v Slovenski vesi: za dan manjšin: 80.000 fonarodne in etnične manj-društvom in inštitucijam na-ležbo na državnem srečanju 100.000 forintov, Državni rintov. šine. Kuratorij je ob tem, da slednje podpore: Lokalni in Porabskih Slovencev: 100.000 slovenski samoupravi: za Na tej seji je kuratorij odločal je sprejel poročilo uprave manjšinski samoupravi Šte-forintov, Društvu porabskih državno srečanje Porabskih tudi o otroških in mladinjavnega sklada o lanskem vanovci: za romanje k Sveti slovenskih upokojencev: Slovencev: 400.000 forintov, skih kolonijah. Projekt za gospodarjenju, podelil tudi Trojici 100.000 forintov, za za deseto obletnico društva: Slovenski manjšinski sa-lončarsko kolonijo je prijavipodpore manjšinskim orga-vaški dan: 100.000 forintov, 80.000 forintov, Slovenske-moupravi Dolnji Senik: za la lokalna in manjšinska nizacijam in inštitucijam. za srečanje s prijateljsko ob-mu kulturnemu društvu slovenski kulturni in športni samouprava Števanovci, Odločil je tudi o podpori čino: 90.000 forintov, za spre-Avgust Pavel iz Szombotela: dan: 110.000 forintov, Sloven-le-temu je kuratorij podelil manjšinskim časopisom. Ča-jem Slovencev iz Budimpešte: za božični koncert: 50.000 ski manjšinski samoupravi 198.000 forintov podpore. sopis Porabje je za obdobje 80.000 forintov, za srečanje z forintov, za romanje: 100.000 Mosonmagyaróvár: za orga-Dodatne informacije o razod januarja 2006 do marca nekdanjimi vaščani: 90.000 forintov, za nastop gledali-niziranje pustne prireditve: pisih dobite: 2007 dobil 23.094.257 fo-forintov, Osnovni šoli in ške družine Nindrik-indrik: 110.000 forintov, Slovenski Državna slovenska samorintov podpore, kar na letni vrtcu Števanovci: za srečanje 50.000 forintov, Zvezi Slo-manjšinski samoupravi uprava, Gornji Senik, Tel: ravni pomeni 18.475.406 OŠ Bogojina in Števanovci: vencev na Madžarskem: za Gornji Senik: za romanje: 94-534-024; forintov. 80.000 forintov, za srečanje Porabski dan: 300.000 forin-110.000 forintov, Slovenski Državna slovenska samo-Na 5. srečanje manjšinskih prijateljskih šol: 100.000 fo-tov, za sodelovanje na prire-manjšinski samoupravi Sa-uprava, izpostava Budimpegledališč se je prijavila gle-rintov, za posnetek verskega ditvi »Pesem ne pozna meja«: kalovci: za romanje: 100.000 šta, Tel: 06-1-3422-721; dališka skupina Veseli paj-dogodka: 90.000 forintov, za 100.000 forintov, za 3. sreča-forintov, Slovenski manjšin-Zveza Slovencev na Madžarsdaši iz Števanovcev, ki je smučarsko kolonijo: 150.000 nje slovenskih pevskih zbo-ski samoupravi Andovci: za kem, Monošter, Tel. 94-380za priprave dobila 764.190 forintov, Otroškemu vrtcu rov: 100.000 forintov, za od-vaški dan: 110.000 forintov, 208. forintov. Števanovci: za rokodelske kritje spomenika v Zalaváru: Slovenski manjšinski sa-Ferenc Kranjec Kuratorij je za kultur-delavnice: 50.000 forintov, 110.000 forintov, za dan slo-moupravi Budimpešta: za član kuratorija ne in verske programe v Slovenskemu društvu v Bu-venske kulture 2007: 100.000 slovensko mašo in kulturni Porabje, 22. junija 2006 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurju LENDAVA/ LINDVA, ŽUPNIJSKA CERKEV SV. KATARINE Tau je stari kraj, šteri ma velko preminoučnost. Vö iz zgodovine znamo, ka je prva cerkev bila postavlena v Lindolveschirichunu v doubi slavskih velikašov Pribine pa Kocelja; tau se pravi že leta 852, gda jo je požegno (konsekrero) solnogrački püšpek Liupram. Moremo pa praviti, ka o toj prvoj lendavskoj cerkvi nega nikšega ekster znamenja. Ešče tau ne vejmo gvüšno, gde je stala. Pravijo pa, ka je ok. 1100 bila napravlena drüga, dapa ta tü nej dugo zdržala, ka so jo zbantüvali ešče pred sredinov 13. veka Mongoli. Tak mo remo pravti, ka je nej do konca vöraziskano štera pa kakša je vö zgledala cerkev v (Dolnjoj) Lendavi po tistom, se pravi v doubi kesnoga srednjoga veka. Zatok pa ne moremo niti pomisliti na tau, ka ne bi Lendava, šteroj so tak v Lendavi, kak v Prekmurji (terra Transmuranos), vküper z malonej pau zalske županije gospodüvali erešnji Haholti-Bánffyji, nej bi mela svoje varaške, farne cerkvi. Mogla je tau biti velka gotska cerkev, bar takša, kak jo poznamo indri v Prekmurji pa indašnjoj Sloven-ski okroglini, povejmo v Soboti, Turnišči, pri Gradi (inda Gornjoj Lendavi) ali pri Sv. Juriji. Mislimo si leko, ka so staro, z več sto lejtami zaznamüvano lendavsko župnijsko cerkev do konca vničili Törki. Ovačik ne bi te sčista na novo zidali komaj v sredini 18. veka, po sej silnij bojnaj, ka so jij za Törke pa Kruce preživeli tüdi v Lendavi. Stanje je gratalo boukše v časi, gda so Lendavo prek vzeli knezi Esterházyji. Njim ide dika, ka so na gnešnjom mesti, gde je že v začetki 16. veka bila nekša menša kapela, po zreloj baročnoj modli, napravli lejpo, v hajovi in prezbiteriumi völbano cerkev. Ma lejpo podoubo tüdi zvüna. Lepau je postavlena s törmom proti glavnoj vilici; zvonik je eden najakšij pri nas, ka ga kinči prava baročna dinamika in po lükovoj formi napravlena streja. Zidanje je teklo, kak smo že pravli v sredini 18. stoletja, med lejtami 1749-1751, pod patronatom Esterházyjov, njuva pa je bila tüdi vola, ka so cerkev posvetili Katarini Aleksandrijskoj (3. stol.), kralovskoj princesi, devici in mučenici, kak kažeta meč pa palmova vejka v njenij rokaj na glavnon oltarnom kejpi, nej pa, kak se leko na kakšom mesti čita, ednoj drugoj, ovači fejst včenoj Katiki, sv. Katarini iz Siene (14. stol.). Notri se toj slogovnoj noti dobro prilejga odlična cerkvena oprema. Leko povejmo, ka ide za trno kvalitetna dela, štera so mogli zgotoviti samo velki meštri. Po tom, ka so meli Esterházyji dobre zveze z glavnimi avstrijskimi baročnimi meštri, si mislimo, ka je za lendavsko cerkev oprem a importerana, uvožena z Beča ali pa od nindri blüzi Esterházyjovoga dvora v Eisenstadti. Tak se nam kažejo napravleni vsi stranski oltari, med šterimi v desnoj, tau je južnoj stranskoj kapeli, je umetniško pa ikonografsko močno Križanje, poleg oltar z Antonom Padovanskim, naproti stogi Florjanov oltar, naprej pa Marijin oltar pazita dva vogrskiva svetnika. Moremo pravit, ka je odlično ohranjena indašnja predganca, štera ma na prejdnjoj strani figure štirij evangelistov, nad baldahinom pa v trampeto (po priliki poslednje sodbe) traubi angel Mihal. Glavni oltar, šteri ma v sredini olnati kejp s podoubov sv. Katarine Aleksandrijske, napravo ga je talijanski mešter Barazutti VESELJE SAKALAUVSKE FOLKLORE V KRAŠČI Na pozvanje predsednice Turističnoga drüštva Cankova Hilde Vogrinčič je leko preživela veseli zadvečerek Folklorna skupina Zveze Slovencev iz Sakalovec na Ferencovi kmetiji v Krašči. Turistično drüštvo je vküper s soorganizatorji pripravilo velko fešto, če gli je vrejmen vkriž djalo malo. Depa nika se nej štelo, narod je čako zanimivi program za cejli den. Letos so že pripravili 12. srečanje tašni krajov, steri ležijo kaulek ijrašnje vode, mlake v Sloveniji in tau pri Ledavski mlaki v Krašči. Drüštva so prišla od Tolmina, steri kraj leži pri italijanski granici, do Bohinja, Velenja, Dobrovnika, vsevküper dvanajset. Za program so meli okroglo mizo, ogled turistični znamenitosti v okolici Krašči, kulturni program, družabne igre pa veselico. Sakalovska mladina je sodelovala z goričkimi plesi v kulturnom programi, stere je nota navčo mentor Zoran Domjan iz Tešanovec. Sprvodila ji je pa domanja mentorica Elizabeta Kovač. Na harmoniki je sprvajo plesalce Boris Velner iz Vučje Gumile pa zdaj že od drügim en nauvi muzikant na bobeni Branko Bauman, steroga nam je vcuj spravo Boris. Njiva dva vküper sta ma tak davala, ka če so mladi Sakalavčarge steli ali nej, so mujs mogli svoje peté flajsno vrtiti. Ka pa, gda so z odra dola prišli pa so staupili na pijačo k Ferencovim! Boris pa Branko sta svojo škir naprej vzela pa sta igrala do trde kmice! Folkloristi so se tak prejkdali plesi, ka so ške na tau pozabili, ka so se doma pripravlali na družabne igre. Vrag si z igrami! Kumar so se malo vönalecali pa je že pa za nji bila muzika. Igro je ansambel Horizont iz Maribora. Gda sta domanjiva muzikanta slobaud vzela od nji, so se postavili na oder pa do paunači plesali pa li plesali. Bili so srečni, ka so se tak dobro leko meli v Sloveniji. Preživeli so lejpa doživetja, zakoj se trno lepau za(h)valijo predsednici drüštva gospe Hildi Vogrinčič. Klara Fodor Foto: György Kovács leta 1800, ma v svojom ogrodji ešče štiri velke, monumentalne baročne skulpture, štere predstavlajo velke cerkvene vučitele: sv. Ambroža, sv. Avguština, sv. Gregora pa sv. Hieronima. Poleg vsega povedanoga je ešče nekaj falatov, kažejo pa historistične lastnosti. Vöni ob cerkvi za pravo dušno kulturnozgodovinsko podoubo našega časa trno simbolično skrbijo trije patroni; stari, kamniti sv. Florijan, koristen kak priprošnjik pred vsigdar nevarnim ognjom, pa dva bronastiva: sv. Števan (István király) kral, lendavskoga kipara Ferenca Királya, pa blajženi mariborski, lavantinski püšpek Martin Anton Slomšek, mariborskoga umetnika Milana Dreva. Vsi pa so obrnjeni na cesto, štera pela mimo… Janez Balažic Porabje, 22. junija 2006 4 »OD MURE DO MORJA« »Namen priložnostne razstave v Körmendu seveda ni, da bi z njo potrjevali izvirnost Kološevega ustvarjalnega genija, temveč se želimo z njo simbolično pokloniti umetniku, čigar ustvarjalno bivanje se je zlilo z njegovo animo, ženo Piroško. Od doma pri Rabi jo je zaneslo do Kološeve krajine ob Muri, od tam pa oba v širjave morja,« je zapisal v zloženki, ki je izšla ob otvoritvi razstave umetniškega fotografa Jožeta Kološe Kološa v Körmendu, rojstnem mestu njegove soproge Piroske Csihár, kustos in umetnostni zgodovinar Janez Balažic. Z otvoritvijo razstave v Körmendu se je uresničila dolgoletna želja gospe Pirike, kakor so jo klicali Prekmurci, čeprav sta se z možem že leta 1959 preselila na Primorsko. Toda povezanost s Prekmurjem je ostala tako tesna, da je gospa Piroska moževo zapuščino po njegovi smrti (l. 1998) prepustila mestni občini Murska Sobota, tako zanjo skrbi Pokrajinski muzej Murska Sobota v okviru nastajajočega Kološevega kabineta umetniške fotografije. renčerja, generalnega konzula R Slovenije v Monoštru Marka Sotlarja ter nekdanje sosede iz ulice v Murski Soboti, kjer sta zakonca Kološ živela, sta pozdravila župana Körmenda in Tudi tokratno razstavo je priredil Pokrajinski muzej, soorganizator je bil Mestni kulturni center iz Körmenda. Navzoče, med njimi veleposlanika R Slovenije v Budimpešti Andreja Ge-Murske Sobote, István Bebes in Anton Štihec. O tem, kako bo skrbel Pokrajinski muzej za umetnikovo zapuščino, je spregovorila ravnateljica muzeja Metka Fujs. Razstavo je obiskovalcem predstavil njen kustos Janez Balažic, ki je svojo predstavitev zaključil z naslednjimi mislimi: »Kološevo ustvarjalno slo se je, človeško življenje dolgo, napajalo v veri v duha in neizmerni moči ljubezni. V tem duhovnem obilju pa ne kaže prepoznavati zgolj sentimentov, temveč skrajno resno in umetniško domišljeno držo Jožeta Kološe Kološa, ki ostaja s tem, kar je zapustil, trajno vpisan v zgodovino umetniške fotografije.« Razstavo je odprl veleposlanik Andrej Gerenčer, ki je izrazil upanje, da bo ponovno oživelo sodelovanje med Körmendom in Mursko Soboto. Umetniške fotografije, s katerimi je Jože Kološa Kološ v marsičem prehitel svoj čas, so v razstavnem prostoru grada Bathyány na ogled do 20. julija 2006. M. Sukič MEMORIZIRANJE KONTRA POZABLJIVOST (2) Kot profesorja tujih jezikov me najbolj vznemirja vprašanje, kaj bo z učenjem tujih jezikov, če bomo razvijanje spominske sposobnosti potisnili v ozadje. Psiholog Rubinstein meni, da bomo postali »trenutni ljudje«, kajti preteklost bo za bodočnost umrla. Preteklost nepreklicno utone v pozabo. Ne bomo razpolagali z znanjem, ki temelji na preteklosti. V ekstremnem primeru se lahko zgodi, da ne bomo razpolagali več niti s kratkotrajnim spominom. Ko bomo hoteli končati stavek, se bomo zavedli, da smo pozabili, kako smo ga začeli. Iz tega izhaja, da se ne bomo mogli učiti tujih jezikov, ker ne bomo razpolagali s sposobnostmi, ki so potrebne, da si zapomnimo nove besede. Mislim, da smo še v pravem času, ko bi se morali začeti ubadati z vprašanjem, kako bi lahko razvijali poleg ostalih možganskih funkcij tudi spomin. Ta tema ima danes že bogato strokovno literaturo, ki ne temelji le na hipotezah, temveč na eksperimentih. Da bi svoj spomin uspešno razvijali, je potrebno ustvarjati asociacijske zveze, kar je temelj uspešnega pomnjenja. Eksperti predlagajo celo vrsto vaj in organizirajo tečaje, ki številčno že skoraj dosegajo tečaje tujih jezikov. Te vaje so kar zanimive,sestavljajo jihnaprimer zaporedne številke in predmeti ali zaporedne številke in pri vsaki druga številka, potem zaporedne številke s črkami, zaporedne številke z obrazi, zaporedne številke z imeni. Teh je lahko od dvajset do sto. V svoji domišljiji moramo najti neko asociacijo med zaporedno številko in danim pojmom, predmetom, osebo oziroma številko. Če tega ne storimo, prav gotovo ne bomo imeli nobenega »zadetka«. Nalogo lahko preberemo samo enkrat, v pičlo odmerjenem času. Nato sledi naloga, da po spominu napišemo, kaj spada k določeni zaporedni številki. Potem zračunamo, koliko odstotkov smo rešili pravilno. Naloge naj bodo vedno daljše, čas naj bo sčasom sorazmerno krajši in bomo lahko opazovali svoj napredek. Potem pridejo na vrsto težje naloge, in sicer trojne povezave, na primer zaporedna številka, fotografija in ime ali zaporedna številka, slika in datum itd. Druga metoda je pomnjenje gesel, to je takšnih ključnih besed, ki pomagajo rekonstruirati informacije. Včasih smo lahko priče takšnih priprav na maturo, ko profesor »izdela« določeno temo iz zgodovine, ki je obenem tudi maturitetna tema, in zahteva, da se učenec to dobesedno nauči. To je tista metoda, ko se učenec ne bo naučil razlikovati pomembnega od manj pomembnega, ker se mora vse enako naguliti na pamet. Lahko se tudi zgodi, da učenec vse skupaj pozabi ali pozabi ravno najvažnejše elemente. Smotrno je ravno pri zgodovini in prav tako tudi pri nekaterih drugih predmetih, da k vsaki temi zapišemo ključne besede, ki jih dijak brezhibno obvlada v vsakem dnevnem času tudi čez nekaj let, na podlagi katerih lahko rekonstruira eksplikacijo določene teme, eksplikacijo njene vsebine. Ta metoda je znana že od starih časov, kajti to je bila tudi temeljna metoda slavnega rimskega retorika Cicera. Pogoj uspešnosti te metode je, da tako dolgo ponavljamo verigo ključnih besed, dokler se stoodstotno ne vsidrajo v naš spomin. Drugi pogoj je, da razpolagamo s potrebnim besednim zakladom, s katerim lahko rekonstruiramo dano temo. In zadnji, nič manj važen, pogoj je, da razpolagamo s potrebnim znanjem skladenjskih struktur, ne le s teoretično podlago, temveč tudi s praktičnim znanjem. V tem primeru bo učenec imel zaželjeno samozaupanje, da bo na vprašanje z obvladanjem določenih podatkov v lepo oblikovanih stavkih odgovoril in bo vedel tudi to, čemu kaj sledi. To bi bilo tisto, česar bi se morali dijaki dobro naučiti v šoli. Profesor bi jim moral dati možnost za ustne vaje, da bi lahko o danih vprašanjih pri pouku debatirali, nastopali s kratkimi predavanji itd., namesto tega, da morajo vedno le pisno odgovarjati na vprašanja ali celo le s testi, ko morajo iz štiri inačic izbrati eno, popolnoma formulirano trditev. Žal, pri nas je to dominantna oblika spraševanja celo pri pouku tujega jezika. Morda je to eden od vzrokov, da se učenci ustno zelo slabo izražajo tako v svoji materinščini kakor tudi v tujem jeziku. Suzana Guoth Porabje, 22. junija 2006 5 DOSTA LEPŠE JE V ZRAKI Nega tašoga človeka, šteri bi ešče nej zmišlavo od tauga, kak dobro bi bilau, če bi se mi tö tak leko nosili po lufti kak ftiči. Prvin je tau samo ena senja bila, gda je ešče tehnika nej bila tak moderna kak gnesden. Zdaj, če stoj ške, leko si željo spuni, z letalom, s helikopterom ali z zračnim balonom se leko zdigne nad zemlo. Gda sam še mali bijo, vsigdar sam na nebo gledo pa sam tau čako, naj zaglednem edno letalo, eden fligar. Od tauga sam zmišlavo, če gnauk velki baudem, te mo se za pilota včijo pa mo letala vozo. Gor sam zraso, dapa od tauga nika nej gratalo. Pa itak, na Porabskom dnevi v Andovci sam emo priliko, ka se leko v luft zdignem, istino, ka samo za kratek čas, dapa zato sam v lufta bijo. Nej z letalom pa s helikopterom, liki z zračnim balonom. Vsi tisti, šteri smo se v luft zdignili, se leko zavalimo Pištani Bartalaniči iz Brezovec. On je pripelo svoj zračni balon, naj dostim želje spuni. On de nam malo od svoje lübezni gučo. • Kak se je začnila ta lübezen? »Mi smo meli evropsko prvenstvo 1994. leta. V Moravci sem bijo v slüžbi kak vodja zdrževanja, pa ge sem bijo tam v aero klubi kak predstavnik, pa sem pač penaze mogo riktati. Pa sem še notra bijo v izvršnom odbori. Gda smo dobili balonarsko prvenstvo, te smo nej meli balona pa nej balonarov. Pa te tak na brzino smo küpli en balon pa štirge smo se javili, ka mo šli delat izpit v Ljubljano.« • Kakšni izpit ste mogli naprajti, ka leko letite z zračni balonom? »To je skurok taši izpit kak za • Baloni so vse gnako velki ali je razlika med njimi? »Moj spada med male balone, dapa nej med najmenše. Eden padaš moj dobi balon, ka de leko dvadvajsti lidi gorpelo. Tisti je trikrat vekši kak moj, košta pa devetdesetosem gezero eurov.« • Kak visiko se leko z balonom v luft zdignate? »Če ideš brez maske, ges sem bijo štirigezero dvejstau mejtrov visiko. Naš slovenski rekord je desetgezero sedemstau. Svetovni rekord je pa sedemnajstgezero šeststau. Samo so tak šli oni gor, ka so meli masko pa ejkstra napravlane košare.« • Kelko fokov je bilau tam vrkar na štiri gezero mejtrov, gda ste tam bili? »Sprtulejt smo šli. Spodkar je bilau deset, vrkar pa minus petnajst. Dostakrat je tak, ka deš gor gezero petstau metrov pa je fejst mrzlo, gda je spodkar toplo. Ge tak, gda je pa tau naopek.« • Kak dalač ste vidli, gda ste na štiri gezero mejtrov visiko bili? »Meli smo srečo, ka smo meli lejpo vrejmen. Balaton, Ljubljano pa cejlak do Triglava se je vse vidlo. Najbaukše je pa leteti včasin po dežgi, zato ka te se vidi najbaukše.« • Kelkokrat se zdignete v luft z balonom, mislin na keden? »Odvisno od vrejme, kedensko tak dvakrat, trikrat.« • Ka je najhitreje, ka eden balon leko leti? »Tau je odvisno od vötra, mi zgoraj smo že leteli šestdeset kilometrov na vöro tö.« • Ka je lejpo v tejm, če človek z balonom leti? »Gda se z balonom zdigneš v luft, tam je taša tišina, ka nika, nika ne čüješ. Samo od časa do časa tisto šumenje, gda mi kürimo. Tau je užitek, drügo ne morem na tau prajti. Pa tau je še v tejm lejpo, ka če od zgoraj gledaš dol, od tistec je vse gnako lejpo, vse države so enake, pa nejgajo meje. Pravijo, ka najbola güšno je na zemli, ali dosta lepše je, če gledaš doj na zemlau iz zraka!« Karel Holec Porabje, 22. junija 2006 športnoga pilota. Moraš meti izpit iz meteorologije, tehnike letenja, navigacije, postopke v sili. Potem še moraš meti šestnajst vör vožnje z inštruktorom. Pa te on da potrdilo, ka ti leko deš na državni izpit. Gda te izpit napraviš, tau te že vala po cejlom svejti, tak kak vozniško za auto. Tau nede tak hitro za volo tisti šestnajst vör vožnje, zato ka je tau odvisno od vremena. Minimalno za tau nücaš dva-tri mejsece. Za cejli izpit pa eno leto trbej.« • Po izpiti ste meli včasin svoj balon? »Eno leto potistim sem si küpo balon. Te sem šau malo na državno prvenstvo, pa te sem se še uvrstil na svetovno prvenstvo, ka smo bili na Japonskom, na otoku Kiušu. Tam je bilau stau sedemdvajsti balonov, ka smo tekmovali. Potistim smo pa šli na balonsko fešto. Tü je bilau stau, tau so tisti, šteri ne tekmujejo, samo kažejo reklame na balonaj. Oni za te reklame dobijo od firme pejneze. Zato ka te balonarski šport je tak drag, ka ne moreš se sam zdrževati.« • Ka je v tejm tak drago? »Tau sami ne vejmo. Samo balon, taši kak je moj, košta štiridesetdvej gezero eurov. Tau platno, ka je na kupoli, trigezero kubikov plina ma v sebi. Tau platno pride skur dvajsti gezero eurov. Te še k taumi pride košara, gorilnik pa bombe (pa-lack), štere so iz rosfraj materiala. Edna taša bomba z inštrumenti je bila te, gda sem ges küpo, sedem gezero mark.« • Kakšni plin (gáz) nücete vi pri zračnem baloni? »Mi propan nücamo. Nej propanbutan, kak šteroga domau kipüvamo. Propan je močnejši, zato ka ma vekšo kalorično vrejdnost. Pa zmrzne tüdi pri minus štiridvajsti stopinjaj.« • Kelko bomb mate gnauk v košari? »Na gnauk mi s seuv pelamo na taša mesta, gde ne vejš pa ne poznaš teren, kauli stau kil toga plina. Tü doma na Goričkom, če letimo, tü pa mamo s seuv samo tri bombe. Če pa demo v planine, te pa šest, sedem. Na vöro kauli petdeset-šestdeset plina dojde, dapa tau je od dosti vse odvisno. Mislim od višine, od temperature pa od oseb, ka se pelajo. Je pri nas edno tašo pravilo, ka gda staneš pa dojsedeš, moraš meti še edno bombo v rezervi.« • Kelko kil zdigne v luft vaš balon? »Te balon gnauk zdigne gor kauli osemstau petdeset kil. Tü je pa od tauga odvisno, kak je vöni vrauče. Če je vöni fejst mrzlo, te leko več pelaš, če je pa vrauče, te pa menje. Tau je pa zato, ka znautra v baloni, na platni je največ leko temperatura staudeset stopinj. Balon pa leti na razliki temperature v baloni pa zvüna. Na primer, če je zvüna trideset stopinj, znotri pa staudeset, te je razlika osemdeset stopinj. Tej osemdeset stopinj razlike zdigne šeststau kil.« • Kelko mora minimalna razlika biti v temperaturi, gda se balon ešče zdigne? »Tau je tü relativno, bar tam kauli petdeset stopinj. Sploj segreti ga tö nej slobaudno, zato ka te platno zažgemo. Brezi tauga tö z balonom samo šeststau vör leko leti. Mi vsakšo vöro moramo vpisati v balonarsko knjigo, gda smo v lufti. Tau zato trbej, ka če eden balon od tauga več leti, te je že on nej gvüšen za volo platna.« 6 DOBITNICA PRIZNANJA »ZA PORABJE« BRIGITA KORPIČ Letos je priznanje »Za Porab-kak ena držina. V ausmoj vöri nomsko srednjo šaulo odla v potrpežljivi bili, nigdar so me Zadnji deset lejt notradamo od je« dobila mlada, agilna so-smo začnili pa največkrat smo Csepreg. Stejla sam na visoko zatau nej bantivali, dosta leko deset do petnajset natečajov za delavka Slovenske zveze, ste-pudne že doma bili. Donuk šaulo tö titi, dapa nej so me njim tö zavalim, ka so mi nik-delovanje, programe. Tau se ra je dugo paut zopojdla od smo se vse navčili, ka je trbelo. goravzeli. Tau že zdaj fejst ša-dar nika nej silili. človek tö na svoji kauži navči, tistoga mau, ka je nej vüpala Peti klas sam začnila že v Vara-njalivam, dapa leko, ka bi se te Najprvin smo ešče nej meli na ka trbej skrb meti, ka če se zdigniti telefon, ka če de stoj ši v šauli Arany János. Od prvo-mojo živlenje nej tak obrnaulo, moderno tehniko, računalni-kakšnakoli mala hiba notragučo knjižno, pa do tistoga ga klasa sam se včila slovenstji. kak se je. Leta 1987. sam začni-ke pa elektronsko pošto, zatok pučujsna, te že ne dobimo pejmau, ka je gratala zavedna, Tau je te nam normalno bilau, la v Varaši v Kulturnom daumi sam te dja mogla članke natip-naze. Dapa hvala baudji, tau se suverena govornica sloven-ka se včimo slovenstji tö. Isti-delati, 1. marciuša l. 1991 sam kati na eden format, ka smo je nej dostakrat zgodilo. Zvün ščine. Dugo paut od tistoga na, ka so bili v klasi taši, ešče pa prišla na Zvezo. Istina, ka v cajtungi meli. Leko povejm, tauga še delam pri pripravi mau, gda je mislila, ka se v vesi tö, ka sta oče ali mama sam najprvin nej stejla se titi, ka je vejndrik tau najbola po-cajtunga. Zdaj, ka že mamo slovensko zatok trbej včiti v magalo pri taum, ka zdaj telko moderno tehniko, nej kak na šauli, ka doma starištje slo vejm pa razmejm slovenstji. začetki, mi že tipkati skoruk vensko gučijo, pa do tistoga Najprvin sam nej dosta raz-nej trbej, dapa pomagam s mau, ka je zvejdla, kaj po mejla, ka je v knjižnom djeziki tejm pri novinaj, ka dja tö meni biti Slovenka, zamej bilau. Tau je tö istina, ka sam vsakši članek tapreštem, pa če ska Slovenka. O svoji mlaše se včiti tö vtrgliva bila. Dapa najdem kakšo hibo, te tisto vö či lejtaj je etak gučala: pomalek mi je dosta vse šlau popravim. Gda pa pripelamo »V Varaša sam se narodila, v samao v glavo. Pomagalo mi je novine iz tiskarne, te raztalam Slovenskoj vesi sam gorarasla. tau tö, ka so kaulek mene do-po vesi pa patjivamo na pošto. V našoj držini nas je šest bilau, sta slovenstji gunčali, ka smo Naročnike (előfizetők) tö dja z nami so se držali starištje od dosti gostov meli iz Slovenije, „prejkmam”, vtjüppišem, vooče, baba pa dejdak. Leko po najbole iz Prekmurja. Te sam dim evidenco, tak ka če stoj vejm, ka sam se od nji navčila goraprišla, vejpa oni tö skoruk ne dobi cajtunge, te sam buma slovenstji gunčati. Starištje so tak gučijo kak mi, zakoj bi ma dja kriva. Zvün novin sam skovogrstji gunčali z menov. Tau Vogrin ali Vogrinka bila, pa ka sam se bodjala. Mlada sam pa te sram bilau. Začnila sam ruk vcuj pri vsakši knidji, kolepa zatok, ka da je moj brat tri njim se te nej trbelo slovenstji bila pa sam nej prakso mejla v pomalek gledati pa razmeti darji ali članke popravlam ali lejta stari bijo, je prišo v špita-včiti. Malo smo njim zato ne-tejm, kak pa gde trbej začniti slovenstji televizijo, radio sam kaj tehnično pripravlam. Fejst le, pa je ranč tau nej vedo po-voščeni bili, gda so oni prvin z edno nauvo organizacijov. poslüšala. Od tistoga mau pa, me briga tehnika, računalnik, vedati vogrstji, ka ja pa nej. Te odšli iz šaule. Dja sam se rada Dapa tau delo je nej samo ka odi k nam v Porabje biblio-fotokopirni stroj, kakoli, tak je moja mati prajla, ka tašo več včila slovenstji, vejpa dosta se za mene nauvo bilau, litji za bus, vsigdar dem po slovenstje ka če kaj nauvoga tjüpimo, nede, ka maloga ne navčijo mi je nej trbelo včiti. Skoruk vsakšoga, steri smo prišli na knidje. Leko povejm, ka zadnja mena včasin vse trbej vedeti vogrstji. Tak so te z menov oni vse sam razmejla, tisto malo, Zvezo delat. Najprvin je zatok lejta že vogrstje knidje sploj pa nücati. samo vogrstji gunčali. Gda je ka pa nej, tisto mi je pa brž ešče nej telko dosta dela bilau nej štem. Tau ne pravim, ka v Mislim, ka človek vse ne mora moj brat mali bijo, te je mama v glavau šlau. Dobro sam se kak zdaj. Radi smo bili, kakoli eni knidji stauprocento vsak-našteti, ka dela. Tak mislim, ka samo šest mejsecov leko doma včila, zatok sam leko išla po malo smo kaj leko tanaprajli, šo besedo razmejm, dapa če zvün tauga sam vsakšomi pobila z njim, ka je mogla nazaj sedmom pa osmom klasi tö na zorganizirali za šaule, kultur-mi drudji den kakšna rejč na-magala, če sam vejdla, stokoli titi delat, tak ka je brat z ba-državno slovensko tekmova-ne skupine, porabske lidi. Ško-pamet pride, te poglednam v se je k meni obrno.« bov goraraso. Gda sam se pa nje v Budimpešto, v Csillebérc. da, ka smo se že zdaj tak vcujv-slovari ali pa pitam koga. Hva-• Predsedstvo se je enotno dja narodila, te je že leko tri Tau je eden najvekši pionirski zeli, ka več male stvari ranč ne la baudji, zdaj že z djezikom odločilo za tebe pri priznalejta doma bila z menov. Zdaj tabor bijo, gde so tau tekmo-vejmo ceniti, pa se že völkim nejmam »völke« probleme, dje nji. Kakšno čütenje je bilau je ešče itak tak, ka z menov vanje meli za vse manjšine na tö ne moremo tak veseliti kak tak, ka eno rejč pet-šest fele tau zate? doma najbola vogrstji gučijo, Vogrskom. Slovenstji mlajši, tistoga ipa.« vejm prajti, v narečji po seni-»Fejst sam rada bila, gda sam z bratom pa slovenstji. Zaman ekipe smo bili iz šaule iz Po-• Znala si po domanje gun-ško, štensko, prekmursko ali čüla, ka je predsedstvo mene vejo, ka vse razmejm pa vejm rabja, iz Varaša, z Gorenjoga čati pa nika malo knjižno, knjižno. Istina, ka tü pa tam vöodebralo za priznanje, vejpa gunčati. Vsigdar se vösmedjejo Senika pa Števanovec, tak ka dapa če je kakšen Ljubljan-sama ne vejm, če je zdaj tau mojo delo je nej vidno, vsigdar z mene, če slovenstji gučim, ka je nej žmetno bilau med prve čan brž gunčo po telefoni, ti v narečji ali v knjižnom, dapa sam bola ozajek, zatok se njim prej čüdno pa vöobrnjeno gu-tri notra priti. gvüšno nej vsedno bilau. tau se še tö navčim.« zdaj tö zavalim. Mauč mi da, čim. Te pa dostakrat raj nika Žau, tau pa moram prajti, ka »Najprvin sam ešče telefone • Ka je tvojo delo na Zvezi ka se splača dober biti. Z lüne povejm.« sam nej vejdla, zakoj se vči-nej stejla goravzeti, ka sam se pa pri novinaj? dami je težko delati, depa tak • Kak je pa bilau v šauli? Ali mo slovenstji. Samo tau sam bodjala, ka nemo razmejla. »Mojo prvo delo je na Zvezi mislim, če je človek veseli, te v vam je kakšen školnik tapra-vejdla, ka doma mi slovenstji Istina, sploj na začetki smo še knjigovodstvo pa računovod-dobro volau spravi drugoga tö. vo, zakoj se slovenstji včite, gučimo, zatok se moram včiti. ranč telefon nej meli. Moram stvo, za novine tö. Vse se k Vüpam, ka mo še leko dugo lejt zakoj je ta prgišča Slovencov Tau, ka je zamejstvo pa identi-prajti, ka sam nej dosta raz-meni drži, gde so kakšni pej-delala, leko na pomauč vsikšona Vogrskom, zakoj gučijo teta, tau sam zvejdla dosta tjes-mejla, sploj pa če je nekak z nezdje vcuj (vöplačanje raču-mi, steri de me proso.« doma ovak, kak se v šauli nej, skoruk te, gda sam prišla Ljubljane zvau. Mogauče bi nov, računanje plač, honoravčite? na Zvezo delat.« v narečji vejdla kaj povedati, rov, delo z davčno upravo itd.), Z Brigito Korpič se je »Prva štiri klase sam v Sloven-• Kak si prišla na Slovensko samo tau me je pa sram bilau. pripravim proračun na začetki pogovarjala: skoj vesi ojdla v šaulo. Tau je zvezo delat? Zatok sam se te rajši abala od leta, na konci pa obračun. K Marijana Sukič vaška šaula bila, tak smo bili »Po osnovni šauli sam v eko-telefona. Moji kolegi so sploj mojomi deli se držijo natečaji. Porabje, 22. junija 2006 7 MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. KMICA V kmici je kmično. V najvekši kmici pa je najbole kmično. V najnajbole kmičnoj kmici pa je črna kmica. Pa je s tou kmico tadale etak, ka mlajši stra majo od té kmice, starejši lidge pa nej. Na, mlajši največkrat stra majo, gda so sami v najbole kmičnoj kmici. Pri sosedovom Pepiji je s kmicoj vcejlak ovak kak pri drugi mlajšaj. -Vörvlem, ka se bojiš kmične kmice, -je tumačo Petri, ka se njemi je domou midilo, prva de nouč. -Vej si pa eške pojbiček pa se moraš bojati kmice. Moraš stra meti, ka si eške takši mali, -je gučo za njim, čiglij je Peter za glavou vekši od njega pa dvej leti starejši. -Vej gda boš že vözraščeni pojep, kak sam ge, stra tamine. Dapa nej tamino ranč eden keden, kmična kmica se je trno krepko doteknila sousedovoga Pepija tö. Bilou pa je tou tak, ka sta njegva mama pa ata odišla sousedom pomagat nika kouli zidarije. Tou je bilou ranč pri Petrovi držini. Pepi je nej šou, ka je un doma emo bole čedno delo. Sejdo je za velkim stolom v künji pa pomalek tašteu nikšno velko knigo. Tou pa rejsan dun trbej prajti, ka že s petimi lejtami vej sousedov Pepi vse taprešteti. Na, Pepi je šteu knigo, čas pa je pomalek ta šou. Pa je s tejm, kak je čas tašou, tam v knigi gratalo vsebole čüdno. Tak je Pepi z velkimi očami začno tašteti od nikšnoga Drakule, ka lidam krv pidje. Pa je po tistom že v nouči punoga mejseca odo koulivrat nišni napou človek pa napou vuk. Pa je venej že spadnila kmica. Pa je začnilo Pepija že stiskavati pri srcej. Pa bi ga stiskavalo tadele, če bi nej prišla domou stariša. Vcejlak normalno so šli spat. Sousedov Pepi je že tapozabo, ka je šteu v kusti knigi. Pa bi vcejlak pozabo tö, če bi ga nej gor prebidila grmanca. Kmična kmica je nagnouk gratala srebrno bejla. Tam nin nad njim je znouva zgrmalo, pa brž po tistom se je eške bole srebrno bejlo oblisnilo. Najprva ga je malo strousilo. Po tistom stisnilo kouli srca, ka bi se že brž po tistom spoumno, ka je prešto v knigi. Ja, nikak si je nej mogo pomočti. Najbole na svejti si je zaželo, ka bi leko spau pri mami pa pri ati. V njiva sobi. Zmejs TUDI V SAKALOVSKEM VRTCU med njima. Ka bi pasko mela na njega. Tak nagnouk je zgrabo svoj vankiš in že opero dveri v sobo od mame pa ate. Oba sta spala, kak če bi se nej nika godilo. Pomalek se je potegno med njiva in zaspo, kak bi venej sploj nej grmanca vužigala bliske na nebi. Zazrankoma se je prva zbidila mama. Gledala je sina Pepija pa se čüdivala, ka li ga je pripelalo v postelo med ato pa mamo. Vej ga je pri obedi tou pitala tö. -Vejta ka, - je enjo gesti prtepeno grbanjovo župo pa jiva pogledno globko v oči. - Velka grmanca je bila skur cejlo nouč pa sam si tak brodo, ka vaja leko stra lovi za šinjek. Pa sam zato prišo do vaja, naj se ne bogita, naj vaja nede stra. Pa sam dun dobro napravo! Vej sta pa cejlo nouč spala kak medveda v zimi. Trno sam veseli, ka sam si tou zbrodo. Na, že brž po obedi je sousedov Pepi tumačo mlajšom, kak se un ne pisti postrašiti od nikšne grmance. Pa njim je eške povedo, ka se uni več takšoga tö nedo bojali. Samo SO ZAKLJUČILI ŠOLSKO LETO naj vözraščeni gratajo, ranč takši, kak je un sam. radi obnove kulturnega doma in vrtca hodijo malčki že nekaj tednov v začasni vrtec v stavbo stare šole. Novo šolsko leto pa bodo gotovo začeli v obnovlje- Miki Roš nem vrtcu. PETEK, 23.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PREDJAMSKI GRAD, 10.35 (G)RAJSKI LJUDJE, DOK. ODD., 11.25 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.06.1991, 13.50 DUHOVNI UTRIP, 14.05 STUDIA SLOVENICA, DOK. MESECA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: JEZIK, 16.30 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, ANG. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 VURBERK 2006, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 1.25 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, PON., 2.15 VURBERK 2006, PON., 3.35 INFOKANAL PETEK, 23.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 ŽANDAR NA POTEPU, FRANC. FILM, 11.30 SP V NOGOMETU: ČEŠKA -ITALIJA, 13.30 HRVAŠKA -AVSTRALIJA, 15.50 ŠPANIJA -SAVDSKA ARABIJA, 18.00 OBZORJA DUHA, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. LIT. NAD., 20.00 SP V NOGOMETU, 20.50 FRANCIJA -TOGO, 23.15 VARUH SANJ, KAN.-AM.I FILM, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL SOBOTA, 24.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.06.1991, 13.45 PRVI IN DRUGI, 14.05 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 15.00 ŽELENI OTROCI IN DRUGE TEŽAVE, NEMŠ. FILM, 16.25 SLOVENSKI MAGAZIN -DOLENJSKA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ENOTNI V ZMAGI, D.N., DOK. ODDAJA, 21.10 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.40 BABUŠKE, BELG. NAD., 23.30 KO ZAPREM OČI, SLOV. FILM, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.10 ČEZ PLANKE: MAURITIUS, 3.20 INFOKANAL SOBOTA, 24.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 SKOZI ČAS, 11.00 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 11.30 SP V NOGOMETU: ŠPANIJA -SAVDSKA ARABIJA, 13.30 FRANCIJA -TOGO, 15.30 KOŠARKA NBA ACTION, 19.30 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 20.15 VIHARNI DNEVI, NEMŠ. FILM, 21.50 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. LIT. NAD., 22.50 NIKOLI OB DESETIH: DA PHENOMENA, 23.50 SOBOTNA NOČ: MAYOR OF SUNSET STRIP, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 25.06.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 MIKONOS, GRŠKA DOK. ODD., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVO JITVE -TV DNEVNIK 25.06.1991, 13.40 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI, NAN., 14.25 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 14.55 POSVETITEV IN UMESTITEV MURSKOSOBOŠKEGA ŠKOFA DR. MARJANA TURNŠKA, 18.00 MUZIKA -VLADO KRESLIN V VIDEOSPOTIH, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEBI SLOVENIJA, KONCERT OB 15-LETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE, 21.35 PORTRET DR. JOŽETA PUČNIKA, DOK. ODD., 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 25.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.40 SKOZI ČAS, 11.50 VELIKA NAGRADA 8. MEDNARODNEGA ZBOROVSKEGA TEKMOVANJA MARIBOR 2006: APZ TONE TOMŠIČ, SLOVENIJA IN MEPZ CANTEMUS, SLOVENIJA, 12.20 ČEZ PLANKE: MAURITIUS, 13.25 HIŠNI RED, AM. FILM, 15.30 MEDNARODNI PLAVALNI MITING, 16.30 SP V NOGOMETU 16.50 STUTTGART: 1B - 2A, 18.50 SP V NOGOMETU, 20.50 NÜRNBERG: 1D - 2C, 23.15 ATLETSKI MITING, 23.25 ULIČNA KOŠARKA, 23.30 UMETNOST GLASBE IN PLESA - MOZARTOVO LETO, 1.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.06.2006, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -VRANA VRANI NE IZ KLJUJE OČI, IZV. NAN., 11.10 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 11.35 TURISTIKA, 12.00 KONCERT MIE ŽNIDARIČ Z BIG BANDOM RTV SLOVENIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 26.06.1991, 13.50 DOMOVINA IN DRŽAVA, DOK. ODD., 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 VESELA HIŠICA -JOGURTOVA RDEČA KAPICA, LUTK. NAN., 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: NA POČITNICE, 16.40 BISERGORA: KRUHOVA ZGODBA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ROJENI V DIVJINI, FRANC. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRŽAVE DR. JANEZOM DRNOVŠKOM, 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 PODOBA PODOBE, 23.20 MONROE: SOŠOLCI LETA 1976, ANG. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -PON., 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 ROJENI V DIVJINI, PON., 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 SP V NOGOMETU: 1B -2A, 14.00 1D -2C, 16.30 COLOMBA, FRANC. FILM, 18.10 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 20.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.30 FUTURAMA, 22.50BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL TOREK, 27.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.35 VURBERK 2006, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VRE ME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.06.1991, 13.45 POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRŽAVE DR. JANEZOM DRNOVŠKOM, PON., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 OBISK V AKVARIJU, 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 BIOTOPI: REKA, KI TEČE PO SVOJE, 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD STRMOL, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 STARA TRTA ZA VSE VEČNE ČASE, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 BITKA PRI LEPANTU, NEMŠ. DOK. ODD., 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.20 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.15 BIOTOPI, PON., 1.45 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.20 INFOKANAL TOREK, 27.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 ARITMIJA, 12.35 STUDIO CITY, 13.35 SLOVENSKI MAGAZIN – DOLENJSKA, 14.00 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ. DOK. SER., 14.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 16.30 STUDIO SP V NOGOMETU, 16.50 SP V NOGOMETU, 1F - 2E, 18.50 STUDIO SP V NOGOMETU, 20.50 SP V NOGOMETU, 1H - 2G, 22.50 STUDIO SP V NOGOMETU, 23.30 DRUGI PRIHOD, ANG. DRAMA, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL SREDA, 28.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, 6.30 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 KNJIGA MENE BRIGA, 10.20 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, ANG. DOK. SER., 11.15 TEBI SLOVENIJA, KONCERT OB 15-LETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 28.06.1991, 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.40 ŽELODKO SUPERCA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE: POLJUB, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 JUTRI V SCALI, ANG. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 PROJEKT OSAMOSTVOJITEV, DOK., 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 DURIAN, DURIAN, HONGK. FILM, 4.00 INFOKANAL SREDA, 28.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.25 ŽUPAN SUNSET STRIPA, GLASB. DOK., 12.00 SP V NOGOMETU: 1F - 2E, 14.00 1H - 2G, 16.05 NIKOLI OB DESETIH, 17.05 TEKMA, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.55 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 NEISHA S SIMFONIKI RTV, 22.00 PREIZKUŠNJA SRCA, DANS. FILM, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 29.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 POTEPANJA: PO LETALIŠČU, IGRANO DOK. ODD., 10.35 SNOBS, AVSTR. NAD., 11.00 PODOBA PODOBE, 11.30 IZZIVI: IRAN, 11.55 OPERACIJA 2-1-13-62, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.06.1991, 13.55 PORTRET DR. JOŽETA PUČNIKA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.00 HIŠA EKSPERIMENTOV: STRELOLOGIJA, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 KNJIGA MENE BRIGA, 23.15 GLASBENI VEČER, 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.25 ŠTAFETA MLADOSTI, 3.15 INFOKANAL ČETRTEK, 29.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 LYNX MAGAZIN, 18.30 PRIMORSKI MAGAZIN, 19.00 BRIGADA, RUSKA NAD., 20.00 SP V NOGOMETU, 21.00 FRANCES TUESDAY, ANG. DRAMA, 22.40 GROZNI OTROCI, FRANC. FILM, 0.20 FUTURAMA, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Pismo iz Sobote VSE PO STAROM Nete vörvali, depa v Soboti je nouvo tou, ka je vse po starom. Rejsan, v Soboti je že dugo nej bilou tak po starom, kak je bilou po starom té zadnje mejsece. Depa demo lepou po redej, pa te brž vedli, od koga vam gučim. Kak prvo, ves Soboto, ka šké varaš biti, je znouva zgrabila nogometna evforija. Ranč tak je, kak je inda bilou, gda je bilou eške vse po starom. Klub Mura je s svojimi labdobrsarami prišo iz tretje lige v drugo. Ka si nouri!? Vej pa znouva mamo svoje heroje, pa nej trbej brigo meti nej za viske cene, nej za srmaštvo pa nej za vsikšoga drugoga brezi slüžbe. Kak drugo, tadale se kouli varaša zidajo velke baute. Vejn je ves Sobota svetovni rekorder po zozidanimi diskontnimi bautami. Vse je vcejlak po starom! Nej važno, če lidge pejnez nemajo! Najbole naprej valaun je tou, ka lidge baute vidijo, velke baute, pa si brodijo, kak bogati smo vsi vküper, ka takše mega baute mamo. Na tou psihologijo so političari že davno gorprišli. Kak tretje, poilitiki se tadale delajo nouri. Na, ne smem prajti, ka lažajo, ka bi me leko stoj od nji za gezik zgrabo pa gnau na birovijo. Nej, naši pilitičari ne lažajo, uni se samo tak po mlašeče nouri redijo. Kak si naj ovak tumačim napisani guč sobočkoga žüpana. V njem piše, kak je njemi najbole za lidi pa nej za nika drugo. Boug moj, vej pa tou nej trbej gučati, tou vsikši političar mora delati! Vej pa vejn ne brodi na Marsovce ali na kaj drugo! Sto takše guči, ne laža, liki se nouri redi. Depa tou je eške üše od lažanja. Tou znamenüje, ka so naši prejdnji norci? Nej, brodim si, ka je nej tak. Na, tou, ka kak se naši prejdnji ravnajo, je tö vcejlak po starom. Kak štrto, je po nouva po starom tou tö, ka smo Sobočanci nazaj gizda vi. Ja, brodimo si, kak smo najbole prejdnji v našoj krajini. Boug moj, vej pa je tou smrten grej. Kelko pounim, pa vejm, ka dobro pounim, je gizdavost velki grej. Na, te grej je tö nika vcejlak staroga, ka se je té mejsece na nouvo obüdilo k žitki. Tak, zdaj ste spoznali, zakoj je v Soboti nouvo tou, ka je vse vcejlak po starom. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa si od toga brodi vcejlak po svoje. Una bi škela eške vse kaj drugo staro. -Vaaaaaaaj, če si zbrodim, kak je bilou, gda je v varaši eške sploj nej bilou asfalta, -grata vcejlak nostalgična. -Kakšo lejpo blato je bilou po poštijaj pa po križnati potaj. Pa bi gnesden tö leko kaj takšoga njali, ka bi te mlajši vidli, kak je inda bilou, po starom. Depa tou mojoj tašči Regini ne dojde. Nostalgija jo tira tadale. -Vaaaaaj, eške pounim, kak smo peški ojdli. Nej pa kak gnes, ka eške do souseda moraš z avtonom, -si ma šegou gledati svoje inda slauke noge. -Pa bi gnesden tö trbelo kaj takšoga si vözbroditi, ka bi se več peški odlo pa menje z avtoni. Tak si je na glas brodila moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pa si brodim, ka so jo nej čüle samo moje vüje, liki eške vüje tisti najbole prejdnji, ka sedijo na naši občini. Vej pa v Soboto vse bole žmetno prideš z avtonom, ka nega placa nej na poštiji, na parkplaci pa eške menje, vej ji pa sploj nega. Pa tisto z blatnimi poštijami je ranč tak istina. Vse bole so vcejlak po starom. Cejle so lüknjaste pa blatne. Ranč tak, kak je inda bilou. Rejsan, v Soboti je nouvo tou, ka je vse čidale bole po starom. Miki ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT