Ptujska pisma. (Sodobna premišljevanja). Pal}«.] ReSi moramo, da so Slovani v turških vojskah dosti več storili za Nemce kot Nemci za Slovane. Ko so 1. 1529 Turki napadli Diunaj, bilo je med dunajskimi brambovci ve<5 vojakov iz slovenskih dežel, med njimi naš slavni Janez Kacijanar, ki je s Slovenci branil takozvana ,,Koroška vrata". L. 1532 se je napotil sultan Soliman s silno armado naravnost proti Dunaju, da bi poiskal cesarja, toda vrli hrvaški junak Nikola JurišiŠ, ,,ki nemški ni znal niti brati niti pisati ter se jo vselej cirilsko podpisoval", mu je v mali trdnjavi Kisek na Ogrskem zaprl pot. Tri tedne je sultan oblegal trdnjavo, kri je tekla v potokih, a Jurišič se ni udal, Po tritedenskem brezuspešnem obleganju se je sultan vrnil nazaj v Oarigrad in cesar je bil rešen. Rešil ga je slovanski junak JuriŠifi. Zato pa je sultan tem strašneje divjal po Stajerskem in Hrvaškem, vse je oropal ter odpeljal seboj 30.000 kristjanov;. SlovencaKacijanar in Pavel Bakič sta pri Lipnici naletela na zadnji oddelek fer ugrabila veliko Tnrkov, konj in dragocenosti. In da so 1. 1G83 rešili Dunaj Slovani s slavnim poljsklm kraljem Ivanom Sobieskira, ve že vsak otrok na slovenski zemlji. Pozneje koncem 16. in 17. stoletja se je vsaj nekaj storilo za varstvo južnih dežel. Mnogi kraji na Hrvatskem, na Kranjskem in Stajerskem so so utrdili, skrbelo se je za orož.jo in municijo. Celo oddalinili so se pa južni Slovani za časa princa Evgena Savojskega. Princ Evgon jo bil po rodu Francoz in najslavnejši avstrijski vojskovodja. Zmagal je Turke v slavnih bitkah ter jim vzel rodovitne dežele in lepa mesta,. Poleg tega pa je bil državnik, ki je vedel, da je prihodnjost Avstrije na jugu. Za njegovega 5asa so že mislili na izgon Turkov iz Evrope. Ce bi bil prišel za njim le še en izvrsten državnik, ki bi bil izvajal njegove načrte, tedaj bi bili Turki že davno v Aziji. In Avstrija bi bila dandanes prva, 6e ne edina moč na Balkanu! Toda za slavnim princem ni bilo sposobnih in dalekovidnih mož, zato so njegovi načrti padli ž njim v grob. . Tudi cesar Jožef II. (1780—1790) je bil hud nasprotnik Turčije. Še pod njim je 1. 1789 slavni Lavdon osvojil mesto Belgrad. Toda ponemževalna politika tistega 6asa, je na jugu, zlasti na Hrvaškem, izzvala najhujši odpor. In ta ponemSevalna politika je ostala na dnevnem redu od tistega 6asa do danclanes. Ob enem se je Avstrija sprijaznila z gnilo TurSijo. Starokopitni minister Metiernich, ki je vodil 40 let avstrijsko politiko, je bil nem in gluh za stok in jok uboge ,,raje" v turški sužnosti. In istih misli je sedanji predstavitelj naše zunanje politike. DedšSino osvobojenja Slovanov izpod turškega jarma pa je za princ Evgenom prevzela Rusija. Ta je od 1. 1790 do 1. 1878 v neštetih slavnih zmagah vzela Tiirčiii kos za kosom ter osvobodila narod za narodom. V. L. 1877 sem bil še celo mal deček, a prav dobro se spomlniam, kako so Ijudje govorili o rusko-turški vojski. Povsod je bilo veliko veselje, ker so Rusi tako naklestili Tiirka. Poznejo sem govoril o tem z gospodom, ki je bil ravno takrat jiavzoft v neki nemški družbi, ko se je bila raznesla vesela vest, da je Plevna padla. Ni mi mogel opisati, kako so bili Nemci vsled te vesti razburjeni in potrti. Nemci so namreft takrat soruistvovali s Turki; pa ne le Nomcl, ampak t^di Madžari in Angleži. Angleži so se zdaj spa- metovali, Nem^i in Madžari so pa ostali dosledni, strupeni sovražniki vsega, kar je slovansko. Madžari so po plemenu in duhu sorodniki Turkov, zato so se v prejšnjih stoletjih vedno družili s Turki zoper avstrijske vladarje. Kakor so tlačili Turki vse druge narocle, tako delajo še dandanes Madžari. Nobenih pravic ne dajo ne Slovakom, ne Srbom, neRumunom! Kako pa zatirajo v zadnjeun feasu Hrvate, to presega vse meje, to je škandal za celo Evropo sploh in za Avstrijo še posebej. Slovanska ,,raja" na Balkanu je postala svobodna, dobri hrvatski narod, ,,predzid krščanstva", ki je toliko krvi prelil za Avstrijo, pa se v istem Času zasužnji. Te krivice se bodo še hudo maščevale! Ni še dolgo tega, ko je pisala brezzoba graška židinja ,,Tagespošta", da je na svetu ena sama država, ki od zadnjih slovanskih zmag nad Turki še trše pritiska na svoje slovanske državljane, in to je Rusija, ki ne da Poljakom nobene svobode. Grcla židinja, udari se po zobeh! Poglej, kako delajo Madžarl s Slovaki in Hrvati! Glej, kako tlačijo Neraci Poljake v nemškern cesarstvu! Pa saj ni treba iti tako dalefi. Poglej na Koroško in Stajersko, kako so tlaCijo prestolu udairi Slovenci. Dr. Steinwender je rekel dne 11. julija 1897 v Celovcu na nekem shodii: Wir Deutsche konnen zwar dem Staate dienen, aber wir werden in keinem Staate die Dienerrolle spielen, deiin wir sind ein Herrenvolk und zur Herrschaft miissen wir kommen". Smisel tega stavka je: Mi Nemci smo gospodje, poklicani v to, da zapbvedujemo drugim. — In tega se še dandanes držijo na Koroškem, kjer nimajo Slovenci nobenih pravic. Ce na kolodvoru zahteva kdo vozni listek v slovenskem jeziku, že ga hoČejo zapreti! Graška židinja, poglej na Koroško in pusti Rusijo v miru! (Konoo prihodnjifl.)