7$A>S7/C e .Sveta pokora, ali fedem poftnih pridig, ktere je pridigoval v letu 1846 P. •luiiliim ]VaItran 9 duhovin franzhifhkanarfkiga reda, in kaplan predmeftne fare »Marijniga osnanenja« v Ljubljani. ~*SsQOB9|* V IJubljaiii 1849. V salogi in na prodaj pri J. Giontini, bukvarji na velkim tergn Nr. 237, % : 02000 •' 0 . K a s a 1 o. ->«3SC88S»*- I. poftna pridiga, Hran V vod, od fprarhevanja vefti fploh .... 1 II. poftna pridiga, od shalofti ali grevenge.13 III. poftna pridiga, od terdniga fklepa ali naprejvsetja ..... 25 IV. poftna pridiga, sazhetik in vftanovljenje fpovedi, nje potrebnoft in korift.37 V. poftna pridiga, od dveh nar navadnifhih pregrerhkov per oprav- Ijenji fpovedi.49 VI. poftna pridiga, od fprafhevanja vefti in oprave fpovedi pofebej 63 Vil. poftna pridiga, od sadoftenja ali pokorjenja, fklep.75 o :■ I. In on je fam v - (e fliel. Luk. 15 . 17 . Jl^odi po.sdravljen , o fveti poftni zhaf! zbal gna¬ ti e in svelizhanja, zhaf shalofti in vefelja! Kdo med Kriftjani ne bo shaloval, bi ga farna mali zerkev, f kelliam terplenja v roki, in s jokajozhi- mi ozhmi k shalovanjn opominja, ki ga s shalost- nim glafam na goro Kalvarjo klizhe, in mu kri- shaniga Jesufa v duhu kashe. Kriftjan! to je greh storil, tvoj greh je tega kriv! Shaluj tedej, in po- fli in jokaj fe; sakaj Bog fam fe je sa-te poltiI, je sa le jokal, in kervavi pot potil. Pa fe tudi ve- feli, in od velelja pofkakuj; sakaj refhen fi fvojih grehov ,-refhen in ozhifhen fi, f kervjo Kriftufa fi odkupljen, kakor fprizlm je fv. Peter, rekozli : »Vedite, de nifle f trohlivim slatam ali frebram refheni, am¬ pak, s drago kervjo Kriftufa, neomadeshaniga, in zhifiiga jagneta.« 1. Petr. 1. 18. 19 Povsdigni jv oje ozhi o zhlozek! in premifli veliko ljubesin krislia- niga Jesufa ! Poglej njegove nedolshne roke , rafteg- njene na krishi, de bi tebe grefhnik! objele; po¬ glej njegovo fveto glavo, nagnjeno, de bi te kufh- nila, poglej njegovo boshje ferze, odperto, de bi te v fvojo ljubesin vselo; glej njegove rane, is kte- rih kri odrefhenja tezhe, de bi te oprala od tvojih grehov. Vefeli fe torej, o grefhnik! Jesuf je terpel, de bi ti svelizhan bil, Jefus je umeri, de bi ti vezh- no shi vel! Nifi fhe sgubljen, fhe je pomozh sa-te, fhc te zhaka gnada in ufmilenje, zhe f fkefanim in sgre- vanim ferzam h krishanimu Jesufu pertezhelh, in fe v savelje njegovih ran fkrijefh. Moli, polti fe, jo- l 2 kaj in delaj pokoro; »m zhe fo tvoji prehi tudi ru- dezhi kakor fhkerlat, bodo kakor foeg beli.” Jsai i. 18 . . O de bi fe pazh la fveti poftni zhaf prav veli¬ ko grefhnikov k Bogu vernilo! f S kakfhno fkerbjo, kolikfhno ljubesnijo vabi mati zerkev fvoje sgubljene otroke, de bi fe k njej vernili! S’ nad vfih prishniz fe flifbi: „pokoro delajte !“ Tudi v’ mojih pnftnih pridi¬ gah ne bote drusiga flifhali kakor: „ c Spreobernite fe k rneni, pravi Gofpod vojfkndi trum, in jeft fe bom h vam ohernil.“ Zah, i.3 Kaj sapufti hudobni fvojo pot, naj fe k Gofpodu verne, in on fe ga bo ufmilil; k nafhimu Bogu, ker per njem je veliko odpufhen- ja.“ Isai. 55- 7 . V priliki od sgubljeniga fina vaf bom poduzhil v fvojdi poftnih pridigah, kaj de vam je Boriti, zhe skelite pravo in refnizhno pokoro delati. Sgubljeni fin fe je bil s rasujsdanim shivljenjem od fvojiga ozheta lozliil, kakor fe vfak grefhnik s grehi od fvojiga ne- befhkiga o/.heta lozhi; ali danef ga vidimo na poti fpreobernjenja. Pred majhnim zhafam je fhel v plujo deshelo, in je zelo premoshenje v hudobnim slav¬ ljenji sapravil. „Potem pak, ko je bil vfe sadjal, pra¬ vi fv. pifmo, je velika lakota v’ tifti desbeli vftala, in sazhel je pomankanje terpeti.“ Luk, i5- 14» In de bi fi lvojo lilo in potrebo nekoliko polaj- fbal, »gre, in fe nekimu meftnjanu tifte deshele v flufbbo ponudi, in ta ga pofhlje na Gojo prifta\o fvinje paft; in on je shelel fvoj trebuh napolniti s otro¬ bi, ki fo jih fvinje jedle, al nobeden mu jih ni dal.“ Luk. i5. 16 Sdej fe mu ozht odpro, sdej sazhne Ivoj shalosmi lian premifhljevati, sazhne fposnavati, de fi je fam toliko filo in revo napravil, ker je ljubi dom, ker je dobriga ozheta sapuftil! — „ln je fhel fam v fe“ pravi fv. pifmo. O frezhno fposnanje sgubljeniga fina! To fpos- nanje famiga febe je sazhetik fpreobernjenja, je per- va stopnja poli pokore. / 3 O zhlovek! zhe hozhefh po poti svelizhanja hoditi, uzlii fe nar pred fam febe prav fposnati. Ka¬ ko fe to fposnanje famiga febe dofezhi samote, hote danef fhliriiali Ti pa fveti duh! duhluzhi, in refnize ! rasfvetli mene, in moje poflufhavze, de bi ta poflni zh.d pet delov pokore tebi k zhalti, in febi k svelizhan- ju prav samogli prevdariti, in (i k ferzu vseti, de fe tako po isgledu sgubljeniga fina k Uzhelu vernemo, kteriga fmo f pregrefhnim in hudobnim shivljenjem sapuftili. Sazhnem v imenu Gofpodovim! 1 . »Boshje kraljeftvo je snotrej v vaf.« Luk. 17. 2 1. pravi Kriftuf. Zhe farni v fe gremo, kaj najde¬ mo? Najdemo poftavo v febi, ktera nam osnanuje, kaj je dobro, kaj je hudo, kaj je ftoriti, kaj opustiti; postavo, ktero je Bog fam v’ ferze vfaziga zhlove ka sapifal, »ne f zhcrnilam, (ti n to) ampak s duham shiviga Boga, ne na kamnite table, ampak na mele- ne table ferza.« 2. Kor. 3 - 3 . Veft, ki zldoveku bo- shjo poftavo osnanuje, bo tudi njegov toshnik, pri- zha in fodnik. Veft grefhniku vfefkosi vpije: ti fi grefhil, ti fi Boga rasshalil, ti fi kasni (fhtrafinge) vredin ! Veft je zhujezh petelin, ki neprenehama poje, kader je Bog rasshaljen; veft je ferzhni zherv, ki vedno gloda, zhe je zhlovek v fmertnim grehu; veft je jokajozh fmertni svon, ki smerej svoni, zhe du- fh;t v fmertnih teshavah, to je, v’ fmerlnih grehih leshi. Saftonj o zhlovek! fe trudifh nadleshno veft potola- slnti, raftojn pojozhiga petelina saklati, soperniga zherva umoriti, glafezhi svon, ki te vedno is fpanja budi, vftaviti, saftonj je veftvoj trud, vfe tvoje per- sadevanje. Petelin bo pel, zherv bo grisel, in svon fe bo glafil. »Strafhni hrup je vfelej v njegovih ufhefih, pravi Job, in kader je mir, ga na tihim 4 nadleshje." Job. i5 21. Sato je huda veft podobna mi, ki nikoli ne pozhiva, ampak ki jo vedno kolef- zbiki premikvajo. Grebi, grehi o zhlovek! fo tifti fvinzbeni tehtniki (gvibli), ki kolefzhikam tvojiga ferza, to je dufhi pokoja ne dajo. O frezbni nepo- koj grefhuika ! morebhi je ravno ta nepokoj sa- zbetik pfaviga pokoja, in nebefhkiga miru! Zhlo¬ vek enkrat vfaj fe osri na uro fvoje dufbe! Ka¬ ko je? Koliko fi she dobriga ftoril? kaj ti pravi tvoja veft? Zhlovek! zhe ln zhefli odgovor na to dobiti, nikar fe po fveti ne oseraj, sakaj fvet je v’ temoli; poglej v’ fvoje ferze, tir luzb gori, ki jo je Bog fam persligal, jutrena svesda isvelizbanja! Pojedi; pojdiva - fe, vpralhaj fvojo veft, in ona ti bo pravi odgovor dalo. Okriftjani! poflufhajmo v’felej fvojo veft; sa¬ kaj ona je glalboshji! Kdor je temu glafu sveft, bo tud Bogu sveft, ker veft ga bo tudi per nar rnajn- fhih grefhnih preflopib opominjevala. Kdor fvojo veft pofluflia, tifti bo fam febe fposnal. Pa veft farna fhe ni edeni gUf, po k'erim Go- fpod k nam govori. On ima fhe veliko drusih po¬ tov k nafhimu ferzu, fhe veliko drusih perpo- mozbkov, po kterih naf k fposnanju perpelje. Go- fpod govori k nam po fv. evangelii, ki ga od prish- niz poflufhamo, in v bukvah beremo; govori k nam po mnogoterih pergodbah, ki fe na fveti pergode; govori k nam v terplenji, v’ kterim fvoj dufhni ftan premifhlujemo; govori tudi s gnadopoluimi nagibi, ki v’ nafhim ferzi novo luzh pershgo. O kako veli¬ ko ]e boshje ufmiljenje do grefhnikov ! O koliko jih je she farno boshja befeda, ki fo jo poflufhali, v nove ljudi fpreobernila Neka neframna gr.efhniza v Antiobii, Pelagija s imenam , je fhla nezhimernb napravljena v’ zer- kev, ne de bi fe poboljfhala, ampak de bi druge k fvoji mefeni ljubesni preflepila. Ravno je Ihkof Non pridigal od fmerti, fodhe, in vezhnofti, in 5 grefhniza fe mozhi boshje befede ni mogla vbrane- ti; bila je omezhena, gre farna v Te, tožbi folse, fi ver.die fvelimu fkofu k nogam, fe podvershe ojftri pokori, po kteri velika fvetniza polurne. O fvela Telagija! Kaj te je k fposnanju, in k pokori perpel- jalo? Boshja befeda, kaj ne? „Sakaj siliva je befeda boshja, in niozbna, in ojfrejfhi, ko na obe f.rani reshejozhi mezh, in pre- fune, de dufho in duh, museg in kofti lozhi, in je fodnik mifel, in namenov v ferzu.“ Hcbr. 4 12. Ko je fv. Jakob od Markia na Milanfkim od Magdaleninih fols pridigval , je 36 nar neframni- fhili shenfk fvoje pohotno in gerdo shivljenje sa- pustilo. — O zblovek! zhe bozhefb fam v fe ili, poflufhaj boshjo befedo , pa ne poflufhaj je le s nnajnimi ufhefmi, ampak tudi s’ nfliefmi duha; poflufhaj, ne le kar boshji flushabnik s-nad pri- shnize govori, ampak tudi kar-notranji uzhenik, f\eti duh tvojimu ferzu govori, in bofh fam febe fposnal, Jgnazi Lojoljfki je na rani bolehova', ki jo je bil na vojfki dobil. De bi mu prevezh dolgzhaf ne bilo, je bukev profil; in dali fo mu shivljenje Jesufa, in fvetnikov. To branje ga je fpodbodlo, de je sazhel fam febe premifhlje'ati. Jgnazi je fpos¬ nal, de fvetniki fo veliko vezhi vojfhaki, kakor nar terdnejfhi foldatje; gnada boshja mu je ferze shodila in ogrela, sazhel je po nauku Jesufa Kriftu- fa shiveti, in fe sa nebefhko kraljestvo vojskova¬ ti; in glejte! zerkev ga zhafti sdej in ga med nar vezhi Tvojih fvetnikov fhteje. Kako je perfhel Igna- zi k fposnanju, in pokori? Ker je duhovne bukve bral! Kaj fo-fvetniki ftorili, naj premifli vfak, in poleni naj uprafha fam febe, — kaj pa jest ftorim Tako premifhljevanje zhloveka k fposnanju, in poboljfhanju shivljenja perpelje. 6 Margareta Kortonfka je s nekim mladenzhem p let v mefeni in pregrefhni Ijubesni shivela. In ta mladenzh je bil enkrat na poli, ko fe je ravno k nji namenil, od tolovaja ubit. Imel je fvojiga sveftiga pefa per febi, kteri je tri dni per mertvi- mn truplu fvojiga nefrezhniga gofpoda ostal. Tretji dan pertezhe s shaloftnim zvilenjem in t ulcnjeni k Margareti, jo prime sa obleko, kakor bi jo botel opomniti, dnaj sa njim gre. Margareta fi mifli,de fe je moglo kej pofebniga pergoditi, gre sa pfam, in kushe jo perpelje na tisti kraj, kjer je nje ljubzhik, to je nje sapeJjiviz mertev le«hal site fkorej napol od zhervov fneden. Grosa, fud, in strah jo fpreleti, kb merlviga niladenzba sagleda, f klerim je p let rasujsdano shivela Kje je tvoja dufba ? savpije, pa ne dobi nizh odgo ora, bila je she od vezlini- ga fodnika obfojena. In glejte ravno ta nefrezhna jiergodba je dala Margareti perloshnost in nagib, rle je v fe flila in Iaft.no fvojo dufho otela. In ko¬ liko dmsih tazih sgledov je fhe, po kterih lo fe pofvetnjaki preftrafhili, in fe poboljfhali. S dobro¬ tami in nadlogami, s vefelimi in shaloftnimi per- godki modri in ufiniljeni Bog ljudi obifhe — m jih na pot poboljfhanja vabi in klizhe. —■• 2 . Vender v fi perpomozhki , ki nam jih mili Bog da v poboljfhanje, malo ali zelo nizh nesdajo, zhe zhlovek fa miga febe ne fposnava in fvojiga shivljen- ja ne premifhljuje. Saftonj poflufha pridige, saftonj bere duhovne in poboshne bukve, saftonj fo vfi boshji nagibi in opominji vefli, zhe zhlovek fam vfe ne gre, in zhe to, kar je flifhal , ali bral, na-fe ne oberne, zhe fe po vefti, in fv. evangelji ne fprafhuje. Sato je k fposnanju famiga febe fkerb- no, vlakdanje fprafhevanje potrebno. K takimu 7 fprafhevanju naf she v ftari savesi modri Sirah opominja rekozli: ..Moj fin, fprafhuj fvojo riufho v’ fvojim shivljenji ! w Sir. 37 - 3 o. Ktemii naf tudi fv. apnit. Pavl opominja: Skufitefe, ali fte v’veri: prevdarite fe farni." 2. Kor. i 3 . F) Pa 0I1 ljudje fe Je v pofvetnih rezheh fprafhujejo, in prevdar- jajo, kako bi kaj vezli bogaftva .s.unogli vkiip fpra- vili, kako bi fe bolj mebkotno shiveti dalo, kako iii li fvoje posemeljfke dni o f 1 a j f/1 ali; farno Ivojo veft fprafhali, in fvoj duflini stan preilkati, k te¬ mu nimajo vefelja, ne zhafa! Sato joka prerok Je¬ remija sdihujozh : „Vfa deshela je popolnama kon- zhana, ker nikogar ni, de bi fi k ferzu vsel. w Jerem. 12. 11. - Veliko bolj fkerben sa fvoje svelizhanje je bil kralj David, »moj greli, pravi on, je vedno pred mojimi o zli mi!" Pl. 5 o 5 - »Jefit fim po 110- zlii v’ fvojim ferzu miflil, in premifliljeval in finn febe ifprafheval” Pf 76. 7. Kavno to bi mOgli v fak vezher ftoi ili. Skerben gofpodar prerajta, preden gre fpat, perhodke in potrofbke vfaziga dneva; in mi bi na fvojo duflio ne porajtali, kako pred Bo¬ ga m Poji? Morebiti je danef sadnji dan, ki f mo ga pre- sbiveli, in sadnja nozb, ki jo sazhnemo , in zhe fe ne bomo danef fbe prefodili, naf bo Bog fodil; in zhe daneffvojih grehov ne obsbalujemo, morebiti she juter ne bomo vezli zhafa imeli, de bi farni v fe fhli, obshalovali ,'in pokora ftorili Ob Kri- ftjan prevdari , in prcmifli, koliko jih, bres de bi na to mil’1 ili, nanaglama umerje; kolikflina predersnost je to, de kriftjanov vezhi del fpat gre bres de bi fvojo veft fprafhali, kaj pomolili, ali faj kako fveto mifel, kak poboshen sdihlej k Bogu poflali. O prolim vaf, per svelizhanji vafhih dufh vaf profim, fprafhujte bojo veft vfak vezher! Kdor vfaki dan fvojo veft fprafha, temu je fko- 8 rej nemogozhe, de bi v grehu dolgo zhafa shivel, sakaj veft, ki jo vfak dan studi, ga bo kmalo k pokori perpeljala. v Kaj de pa tudi vfakdanfko fprafhevanje vefti nizh ne pomaga, zhe fe zhlovek le poverhama, le po navadi fprafha, Lres de Li refnizhno voljo imel, lam febe, in boje pregrehe prov fposnati To fhe ni sadof.i, de fe zhlovek le zhes unanje djanja fprafha, ampak mora pofebno preifkali , kteri je njegov nar Jjubfhi greh, mora preifkali snotranje nagnenja in nagibe bojiga ferza . s kteri h vezhidel nahfhi grehi isvirajo, Kakorhitro zhlovek fposna j»virke, is kterih greh pride, fi mora persadevati jih tako rekozh samafbiti, de fe pozlutfi greha odvadi. Grehi, k fo v djanji dopernefheni, imajo v ferzi fvoj sazhelik, kakor nam pove fam Jesuf, ki pravi: »is ferza pridejo hude mifli, vbijanja, pre- 1'heftva, loternije, tatvine, krive prizhevanja, pre- klinovanja.« Mat. i5. ig Kdor tedej fvojiga ferza ne Varje, kdor hu¬ dobnih mifel, in stelja v febi nesatera, tud v sunanjim djanju grehov proft ni. JNi pa fhe sadofti lamo pretnifliti: Kaj fim danef hudiga ftoril, ampak mi fe, moramo tudi po- prufhati, kaj fim danef dobriga samudil Kdor ima perloshnoft dobro Itoriti , in ne (lori, mu je v’greh. She ajdovfki cefar Tit po imeni fe je vfaki vezher poprafhal, ali je zhes dan kej dobriga ftoril, ali ne, in zhe fe ni vedil obeniga dobriga dela fpom- niti, je shalaftno rekil : »Perjatli ? danafhni dan fim sgubil!“ Ref sgubljen je dan, zhe ni f prid¬ nim delam in dobrimi' djanji dokonzhan ! O koli¬ ko dobriga fe samore v enim dnevi ftoriti , zhe fe prav’ oberne! Dan pa fe prav, in po volji bosliji oberne, zhe pred vfim drugim vfak fvoje dolshnosii natanjko dopolni, sakaj pomerjene opra- 9 vila je Bog v fazi mu naloshil, torej bi bilo lili narobe, ko bi mati tako hotla shiveti, kakor nuna, rokodelz ta= ko, kakor minili 5 kaj taziga je zhes voljo bosbjo, sato ker je nafprotno dolshnostim fvojiga ftanu. Dan dobro oberniti, (e pravi nadalej, duhovne in telefne dela mi¬ lobi, dela kerfhanfke ljubesm dopernafliati; po- Itaviin, ubogim od fvojiga kej podeliti, bolnike obifkati, in jim poftrezlii, shaloftne tolosbiti , ne¬ vedne v kerfhanfkim nauki , in v fv, veri poduzhiti, greflinike k pokori opominjati in tako dalej. Na take dela ljubesni bo Bog na fodnji dan pofcbno gledal, in bo miloflljiv tiftim, ki fo fvojimu blisli- njiinu miloft in ufmiljcnje skasali, kakor naf pre- prizlia fv. Jakob, ki pravi: »Taifti bo fodbo brcs ufmiljenja imel, kteri ni ufmiljenja fkasal; ufmi- 1 jen je pak liri lohkejflii fodbo.” Jak. 2 i5. Bres ljubesni pak, ktera je shivljenje naflie dufbe , nam ne bo fhe tako poboslino shivljenje nizh pomaga¬ lo, kakor naf uzlii fv. Pavl, rekozh: Ko bi vfe je- sike ljudi in angeljzov govoril , ljubesni pak bi ne imel, bi bil le donezbi bron ali glafezhi svoriek ; in ko bi snal prerokvati, in ko bi vfe fkrivnofti vedil , in ko bi vfe fposnanje in vfo vero imel, tako, de bi gore prevftavljal, ljubesni pak bi ne imel, bi nizli ne bil; in ko bi vfe fvoje premo- slienje ubogim rasdelil, in ko bi fi fvoje truplo foshgati dal, ljubesni pak bi ne imel, bi mi vfe nizh ne pomagalo” 1 . Kor. i3. l, 2 , 3. Dobro delati fe tudi pravi: savoljo Boga kej terpeti; famiga febe krotiti, premagovati, to je, fe satajiti. Jefus pravi: »Ako kdo hozbe sa menoj pri¬ ti, naj sata ji famiga febe.” Luk g. 23. »Tifti pa, ki lo Kriftufovi, fo fvoje mefo kri- sliali s grehi in sheljami vred.” Gal. 5 24 - Poftavim, ko bi bil rasshaljen, te nagnenje k jesi in ferdu fili; zhe pa ne ftorifh, v kar te togota nagiba, zhe flahiga ne vojfbifh, in ne govorifh, 2 10 zhe miren in krotak* oftanefh, takrat fi famiga fe¬ be satajil Ker fmo v’ft grefhniki, moramo tudi vli fpokorniki bili. Kriftuf nam pravi, de bres pokore nobedin svelizhan ne bo.” Zhe fe ne bote fpokorili, bote vfi pogubljeni.” Luk. i3. 3. In fv. apost. Pavl fam od febe tako govori: »Tarem Ivoje telo, in ga v fushnost filim.” j. Kor. g 27 . Ne dan tedej ne fine minuli, bres de bi fe v eni, ali drugi rezili kaj ne premagali, in Bogu daru fvojiga satajenja ne pernefli. Mi Kriftjani, ali she bodimo vfaziga, ali nifkiga slami, ne fmemo po mehkim, sloshnim shivljenji hrepeneti, in ne pred vfim beshati, kar nam je teshavniga in soperni- ga. Oh tako mehko, in lahkotno shivljenje bi ne bilo shivljenje fpokornikov, ampak melikushnih po- fvetnjakov. Tako je shi.vil nekimosh, od kteriga fv. Fran- zhifbk Kfaver fpomni. Ta mosh je bil grosno bo¬ gat, in staven tudi dobriga ferza , je rad ubogej- me dajal, je bil pofhten, brumin, s eno befedo poboshen, bogabojczh mosh. t Samo eno je fovra- sliil, namrezh, de bi bil famiga febe satajil, de bi fi bil tej; ali uni rezili kaj pei tergal, fvojimu meh- kiimi shivljenju kej odrekil, raji bi bil polovizo Ivo- jiga p emoshenja ubogejme dal, kakor fvojimu mehkolnimu shivljenju flovo dal. Pa fv. Franzhifhk Kfaver, ki je dobro vedil, de fe po lazim shiv- lenji ne pride v nebefa, je mosha tako dolgo na¬ govarjal, in mezhil, de ga je navadil, famiga febe satajevati , ojftrejfhi shiveti, in fi tako nebo per- shiveti. O de bi pazh ta sgled danafhnje kriftjane fpodbodil, de bi ne hrepeneli tako po vefeljizah in ftrupenih flodkoftih zhafniga shivljenja, ki v pogubljenje peljejo. Per fprafhevanji vefti je tudi treba preifkati, is kakfhniga namena in nagiba fino ftorili kej do¬ briga. Oh kolikokrat fi millimo, de fmo kej do- 11 briga ftorili, kar vender pred Bogam nima ne že¬ ne, ne saflnsbenja, ker morde lega nifnjo savolj Boga, is ljubesni do Boga, k zhafti boshji, in po volji boshji ftorili, ampak is nutorniga nagnjen¬ ja is navade, ali pa fhe is prcvsetnofti, in hva- loslieJjnosti, de bi ljudem dopadli, ali pa is kak- fhniga drusiga fhe flabfhiga namena. O zhlovefh- ko ferze! Koliko svijazh imafh, de hudobije sa- krivafh! — ali bodo pa take hudobne svijazhe tu- tli pred Bogam sakrite ostale? — Gorje nam — snane fo mu — in po njih naf bo fodil ! O pre- Ijuhesnjivi ! koliko jih bo na 1’odnji dan, ki fi bodo mi f lili, de imajo prav veliko dobrih del; pa go- fpod, ki ferza preifkuje, jih bo previshal, de ni¬ majo nizh dohriga. O kako oframotena ho taka ne- frezhna dufha per 1'odbi 1'lala, ki v shivljenji od pofvetnolli oflepljena mifli, de ima dovelj dobrih del, in ki jo bo vender ojftri fbdnik sa- \ ergel! O kriftjani! zhe hozhemo is fpraflievanja fvoje vefti, kaj prida imeti, bodimo odkritoferzhni farni do lebe ; de le nam ne bodo enkrat — preposno ozlii odperle, de ne bomo fhe le na fodni dari, fhe le pred ojftrim fodnikam fposnali, kako po- majnkljivo je bilo tifto dobro, kar fmo ftorili, ka¬ ko rasdeljeno fmo imeli vedno fvoje ferze me Bogam ' in fvetam, med boshjo, in laftno ljubesni jo, med neb.im in semljo. O kako malo ljudi je, ki bi bili odkritoferzhni proti blishnjimu; pa fhe maju jdi je, de bi bili odkritoferzhni farni do febe. Tu¬ di neklerim danafhnjiga zhafa, ki fe poboshne fhte- jejo, hi samogel Jesuf, kakor nekdcj fvojim uzhen- zam rezhi: „Ne vefte , kaziga duha otrozi de fte.” Luk. g. 55 . Prerok Jeremija pravi: „Vfih ferze je hudobno, in nesapopadljivo: kdo ga bo fpos- nal? Jeft gospod preifhem ferze, govori fv. Duh, in ftoi im fJednjimu po njegovim djanji.” Jerem, 17.9. to. 12 Klizhimo torej per fprafhevanji Noje vefti vkfelej k Bogu s prerokam Davidam rekozh: »Ti O gofpod rasfvellifh moje fvetilo: moj Bog! rasJVetli mojo temo! Pf 17. 2g. Kilo fposna pre¬ grehe? ozhifti me od fkrivnih grehov, in obvaruj fvojiga hlapza pred tujimi grehi. Pf. 18. i 5 - Tako ljubi poflufhavzi! tako grefhnik, gre- fhniza ! mora biti 1'prafbevauje tvoje vefti, zhe fe hozhefh prav fposnali, in fv o jih grehov zliiflo ob- toshili. Naj ti tedej ne bo s a d o Tt i, fe ]e po ver- hu, hitro, in po vezhim fprafhati, ampak preifhi vfe fvoje sbivljenje, in vfe fkrivne nagibe fvojiga forza. Tako fprafhevanje ti bo odperlo in raso- delo rane Ivojiga ferza, in te nagnilo j de bofh per fvojim nebefhkim vfigamagozbnim sdravniku per milim Jesufu pomozhi sdravja ifkal, in jo gotovo tudi najdel. Arne n. II. Koliko najemnikov v’ liifhi mojiga ozheta ima obilno kruha, jeti pak tukej od lakote konez jemljem! Luk. 15- 17. (‘firosno koriftna,in pofebno poftnimu zhafu per- merjena poboshnoft ali andolit je obifkanje in pre- mifbljevanje fvetiga krisbeviga pota. Obifkanje lye- tiga krisbeviga pota ima fvoj sa/.lietik od tiftiga ver- niga zhafa kerfbanftva, ko je vfako leto veliko jeser (tavshent) od ljubesni do fvojiga isvelizharja Jesufa ushganili kriftjanov s nar dalnjili krajev Iveta, lveto deshelo, kjer je Kriftuf sbivel, terpel in umeri, obifkalo. Tjr; fo popotvali veliki gvefhniki, ali is laftniga nagiba, ali pa po povelji. zerkve, de bi fveto semljo f Tvojimi folsami rolili, na klero fe je prezartana kri Jesufa Kriftufa zedila. — O kako je l)ilo vfaziga kriftjana ferze gianjeno in omezheno, ko je jel po ftermi poli na Kalvarjo iti, in fam per lebi premifhljevati: tukej je pred vezli fto leti moj Gospod in Bog bodil, tukej je moj isvelizbar tesbik krisb na fvojdi nedolslinih ramah nefil; ta semlja je njegovo drago kri pila, na teli kaninja pezbinab je ftesbkim krisbem vezhkrat padel; tukej, na tem hribi je bil na krisb perbit, tu je in, v velizih bole- zbinali lVojo dufho nebefhkimu ozhetu isrozbil, in sa moj greh, sa mojo preveliko hudobijo kervavo fmert ltoril. Ob per takim premifbljevanji, kteriga romarja ferze fe ni od sbalosti tajalo, in kteriga ozhi nifo bile f| folsami oblite! In saref perpoveduje fv. Franzhifhk Sales, de jih je vezli od prevelike sha- lofti in britkofti na tem fvetim kraji pometlo. O frezhna fmert lazdli romarjev ! Tiftim pa, kterim ni bilo mogozbe v Jerufalem iti, in tifte 1'vete kraje obifkali, po klet ih je nafh isve* 14 iizliar teshik krish nefil, in teshavno pot fhel, dovo¬ lijo rinifki papeshi ravno tifte odpuftke, kakor'ro¬ marjem v Jerusalem, zbe v nafhih zerkvah krishev pot obifhejo, molijo, in premifhljujejo: kako de fe je namrezh nafli isvelizhar nedokshen, in fvet fam na febi, sa naf grefhnike daroval; in na to visho je tudi njegov krishev pot podoba o tifliga pota po¬ kore, po kteri mora grefhnik iti, zhe fe hozhe s Bogam (praviti. — Pervi naftop ali fhtazjonje: „Jesuf je k fmerti obsojen.•* Uzhi fe is tega o grefhnik! kako morafh ti lam febe k pokori obfoditi. To fe pa sgodi s odkritoferzhnim fprafhevanjem lvoje vefti, ktera ti nasnani, de (i grefhnik, in dc li kasni vredin. Drugi naftop je: Jesuf usame krish na fvoje rame: O kolikfhna tesha je leshala na nedolslinim Je- sufu ! glej f tem krishem je nelil Jesuf vfe hudobije zeliga vefolniga fveta. In ravno pregrehe, in hudo¬ bije fveta fo Jesula bolj shgale in bolele, ko vfe ter- pinzhenje trupla. Ravno tako shaloft mora tudi grefhnika navdati, fvoje nerodno in pregrefhno shivljenje fposnavfhiga, ferzlmo grevengo mora on obuditi zhcs fvoje pregreho in hudobije, in to je njegov drugi naftop na poti krisha, in pokore. In pertim fhtazjonu ali naftopu sagledamo danef sgublje- niga fina: koliko najemnikov, shaluje on, v’ h i f h i mojiga ozheta ima obilno kruha, jeft. pak tukej o lakote konez jemljem! — ( S temi befedami sgubljen fin ni le fvoje sadolshenje fposnal, ampak je tudi shaloft obzhutil, ko je previdil, kolika nadloga ga tare, ker fe je od fvojiga ozheta lozhil. Sgubljen fin je morde takole fam per febi premifhljeval in sdiho- val: Jeft nefrezhna firota, odložilen lim od fvojiga dra- siga ozheta, od bratov in fefter, odlozhen od sveftih perjatljev, od ljube domovine, in omagujem tukej, in nobeniga ni , de bi s mano ufmiljenje imel. Tele negnjufne shival i fo moja drushba, ki me vedno na moje grehe opomnja, Jeft nefre^Jren ! kaj fini ftoril! 15 O moj preJjubesnjivi ozlia ! ki fim vaf tako slo ras- shalil, nje fle? O de bi vaf pazh samogel fhe enkrat viditi, in s vami govoriti, in vaf odpufhenja profiti, de bi vaf pazil samogel tudi fproliii, me flie enkrat ne sa fina, sakaj tega imena nifim vezli vredin, am¬ pak sa nar manjfhiga blapza gor vseli, de bi faj t.n- kej od lakoti ne poginil. Glejte lukej, preljubesnivi! sgtibljcniga fina fkefaniga in sgrcvaniga. In tako gre- vengo bi mogel vlak grellinik obzhutiii , ki hozbe od- pufbenjc fvojib grehov sadobiti, sakaj bres grevenge ni odpufbenja. S grcvengo pa samorejo tudi nar ve¬ zlo grebi odpnfbeni biti. Kako fe greveng« dofeshe, in kakflina mora biti, bomo danef premifbljevali, i. Zhe hozhefb o zldovek! pravo grevengo dofezbi, dobro premifli, kaj de je greli, koliko dobrot ti od- vsame, in v kolike nadloge te pahne. Kakfbno veliko hudo je greli, tega mi v'tem sliivl jetiji nikoli ne bomo popolnama fposnali, sato ker nifmo vftan sa- popafti, kdo je Bog, kteriga skalimo, in kdo je zldovek, ki le podftopi, njega shaliti. Sam Jesuf Kriftuf Bog in zldovek je prav fposnal, in obzhutil, kaj de je greli; in to obzhutenje je storilo, de je sa- volj greha na oljfki gori kervavi pot potil. Kaj je tedej greli ? - Greli je sanizhevanje boslije, rasshalenje nar vikfhiga Gofpoda. M i fe nifmo farni naredili, ampak Bog naf je is nizli vftvaril; ali fe te¬ dej ne fpodobi, de livar fvojimu ftvarniku fluslii, lilapez fvojimu Gofpodu? In kaj lino mi drusiga, kakor blapzi nar vifbiga Gofpoda, podloslini nar ve- zhiga kralja ! Kolika hudobija je to , le pomiflite, zhe ldapez zlies voljo fvojiga Gofpoda ravna, in mu po- korfhino odrezbe ! Ali ne safluslii savolj lega kasiio- van ali flrafan biti? Kolika hudobija je, zhe podlo- shen liozlie fvojiga kralja umoriti, ali nesaflusbi taki 16 hudobnesh fmerti? — In vfe to grefhnik ftori. Grefh- nik je nepokorin lil a pez, kteri fvojimu Gofpodu pra¬ vi : „Jeft ne boni flush.il.** Jerem. a- 20. Vfe, kar je Bog vitvaril, je njemu pokorno, svesde, folnze, niefez, drevefa, selifha, in sverine vfih plemen; —farni zhlovek fefvojimu ftvarniku vftavlja, nozhe fposnati fvojiga Gospoda, mu nozhe flusbiti! Glej grefhnik! kako fi Bogu nehvaleshen ! Sa nekej prasne zhafli, ktera ko dim sgiue, sa nekej oftudniga, shivinfkiga vefelja , ki fe ga morafh fam pred feboj framovati, ti je Vezli mar, ko pa sa zliaft fvojiga Gofpoda, ko sa prijasnoft boslijo, ko Sa isvelizlianje fvoje dufhe! O kolika nehvaleshnoft, koliko rasslia- Ijenje vezhniga Boga! ( Sveta Magdalena od Pazi zlo ni mogla sapopafti, kako debi zhlovek fmertin greh florili mogil; in nekteri lvelniki fo fe na želim shi- voti trefli, in fo trepetali, žlic fo le od fmertniga greha govoriti flifhali. Rasshaljenje je pa toliko vezhi, kolikor vezhi je ljubesin tiftiga, kteri fe shali. Le pomifli o zhlovek! koliko dobriga ti je she Bog fkasal! Kje je ozha na fvetu , de bi fvoje otroke tako preferzhno ljubil, ka¬ kor Bog naf ljubi ! Glej, o zhlovek I Bog te je is nizli vitvaril, ti je neumerjozho duflio dal, de bi njega fposnal, molil, in ljubil. Vfe, kar vidi fh na nebu in na semlji, je Bog savolj tebe vitvaril. Solnze, de ti lije po-dnevi, mefez de li fveti po-nozhi, semljo, de ti fad rodi v shivesli, in vfe shivali je tvoji pokoi f hi ni podvergel. £ She vezli, angeljam zlo je sapovedal, de te imajo varovati, de fe ti kej slia- Jiga ne pogodi. Tudi fvojiga ediniga fina Jesufa ti je na semljo poflal, de te je od vezhniga pogubljenja odrefhii. O grefhnik! fposnaj ljubesin boslijo! Bog fam pride na semljo, in je tvoj brat, ja zlo is lju- besni do tebe terpi, kervavi pot poti, in umerje sa¬ te ! Glej, kako teshko Jesuf terdi krisli is ljubesni do tebe na goro Kalvarjo nefe; kaj drusiga nefe na fvo- ir jih ramah, kakor tvoje grehe! On terpi bolezhine, ki bi jih ti mogel terpcti. Lej Jerusalemfke shene fo fe jokale, ko fo Jesula toliko terpcti vidi le: Ali Jesuf fe proti njim oberne, in jim rezhe: »Hzhere Jeru¬ salemfke, nikar ne jokajte zhcs mene, ampak jokajte farne zhes febe, in zhes fvoje otroke.« Luk. $ 3 . 28. Sami zhes febe fe imamo tedej jokati, in zhes fvoje grehe; sakaj ravno nalili grehi fo Kriftufa is- dali, prodali, bizhali (gajshlali), ga krishali in umo¬ rili, in kdor koli greh ponavlja, ..iopet fina boshjiga fam febi krisha, in saframuje.“ Heb. 6. 6 Od Japanesarjev fe perpoveduje, de ko fo jim ker- fhanfki milijonarji fv. evangelji osnanvali, in jihuzhi- li, kako je Bog is ljubesni do naf zhlovek poftal, in na krishu umeri , sazhudeni in vefeli so savpili: O kako dober, in ljuhesnjiv je Bog kriftjanov! In ko fo fli- fhali, de imamo tudi sapoved, ktera sapoveduje Boga ljubiti, fo fe savseli in djali, kako sapoved? ali je li potreba sapovedati tifliga ljubiti, kteri naf tako slo ljubi? ali ni nar vezhi frezha njega ljubiti, in nar vezh nefrezha, njega ne ljubiti? Ko fo pa flifhali, de fo Ihe zlo taki krifljani, ki ne le ne ljubijo Boga, am¬ pak ga lhe shalijo, in preklinjajo, fo polni nejevolje rekli: O hudobno, in gerdo ijudftvo ! Kje vender prebivajo ti nehvaleshni ljudje? — O kriftjani! s brilkim ferzam moramo fposnati, de po vfi pravizi saflushimo to ozhitanje, ker vemo, de je Jesuf is ljubesni do naf zhlovek poftal, in ga vender shalimo, in ker de fi ga ravno vfaki dan savolj nafhih hudobij na krisli raspetiga vidimo, vender ne jenjamo od greha. Jn v refnizi, kje bi samogli k vezhi grevengi obudeni biti, kakor ravno per nogah krishaniga Je- sufa ? Bog mora sa greh terpeti, Bog mora savolj greha umreti. Kako ftrafhna hudobija mora vender greh biti! Zhe zhlovek to premifli, in shivo prevdari, in vender fhe greh na greh naklada, in Jesufov^o refhnjo kri s nogami tepta ; ali ne saflushi v vezhno 3 18 pogubljenje savershen biti?! ve deje ftrafhno zelo vezhnoft neisrezhene muke (martre) terpeti, pa ali ni tudi ftfafhno in fhe ftrafhnejfhi, Boga na krish s grehi perbijati, in ga, ko nam fhe na krishi Iju- besnjivo roko podaja, od febe pahati. O pekel! pe¬ kel ! koliko jih je, ki ne verjejo, de fi, dokler fe va-nj ne svernejo ! In ravno satd, ker ne verjejo de je pekel, shive bres strahu v grehih, in fvojimu po¬ gubljenju naproti hite. Kjer pa je fhe vera na vezhne kasni (fhtrafmge), tam je fhe smiram upanje fpre- obernenja in poboljlhanja. Ref mifel na pekel in vezhnoft je she veliko grefhnikov fpreobernila ; „sakaj ftrah Gofpoda je sa- zhetik modrofti.“ Pf. no. 10 Sato je profil kralj David rekozh : M Prebodi f fvojim ftraham moje mefo: ker fe bojim tvoje fodbe,“ Pf. tl8. 120- Kaj je 4 Simona Zirenejza od sazhetka drusiga perfililo, de je Jesufu pomagal krish nefti, kakor ravno ftrah? Sakaj fv. evangelji pravi: „de fo ga per- morali, de je njegov krish nefel.“ Mat 27. 3 a. Pa lak ftrah fe fzhafama v ljubesin fpremeni; in marfi- kteri potim krish s’ \efeljem nofi, ki fe ga je od konza bal in ga le pcrliljen nofil. Kdor Jesula sazhne is serza ljubiti, nemore potem nizh vezli bres njega shiveti. To je ohzhulil fv. Pavl, sato je rekel: »Kdo nafbo od ljubesni Kriftufove lozhil? ali nadloga ali brit- koft? ali lakota? ali nagota? ali nevarnoft? ali pregan¬ janje ? ali mezh?« I11 kaj samore ftrafhnejfhiga biti, ko sgnba Boga, lozhenje od njega na vezimo? ( Sv. pifmo perpoveduje od nekiga mosha, kterimufo bili njegovi bogovi ukradeni. Kokor hitro je to sapasil, je sazhel jokati, in vpiti, in ko fo ga vprafhali; sakaj de tako slo joka, je odgovoril: moje bogove, katere fim fam naredil fo mi prozh vseli, — in me prafhate, kaj ti je! Bukve fodn. 18.24. Ti pa kerfhanfki zhlo- vek ! zhe li fe po fniertnih grehih od praviga, shi- 19 viga Boga lozhil, ali ne bofli shaloval, in klizal: Jeft fim fvojiga Boga sgubil, praviga, slu viga Bo¬ ga? kam fe hozhem podali, kam oberniti ? moja dufba nikir pokoja nc najde, fvojiga Boga fim sgu¬ bil , o velika, o neisrezhena sguba! »O de bi imel sadolti vode v fvoji glavi, in de bi moje ozhi bile E otoki folsa! de bi jokal nozh in dan savoljo sgu- e fvojiga Boga,“ Jerem g. 1 . 2. V refnizi prav, in pravizhno je, de fvoje gre¬ he v ferzi niozhno obshalujemo, fvoje grehe, ki fo nam nar vezhi dobroto, Boga odvseli, in nam vezhno nefrezho, pekel perpravili, sato ker fmo sh-njimi tiftiga rasshalili, ki je v.fe ljubesni vredin; ki naf je is nizh vftvaril, f fvojo kervjo odrefhil, in naf f preobilnimi dobrotami obdaroval. Pra- vizhna je nafha shalost zbes tako veliko hudobijo, zhes tako nefrezho , v ktero fmo po grehi sabredli; pa ta shalost ne fme bres upanja biti. Tudi Ju¬ da jShkarjot je fvoj greh obshaloval, pa njegova shalost ni bila Bogu perjetna grevenga, ampak ger- da obupna, f ktero je, kakor pravi fv. Jeronim, Bo¬ ga bolj rasshalil, kakor s isdajanjem fvojiga boshjiga mojftra Pravi kef ali grevenga mora s upanjemodpu- fhenje fhetako velizih hudobij, in grehov od Boga sa- dobiti, fklenjena biti.” Otrozhizhi moji! pravi fv. Janes, to vam pifhem, de ne grefhite; zbe je pa kdo grefhil, imamu befednika per ozheti, Jesufa Kriftufa pravizhniga; on je fprava sa nafhe grehe, in ne le sa nafhe, ampak tudi sa grehe vliga fve- ta.“ i. Jan. a. j. 2- t Skrf.m grefhnik na Jesufa veruje in upa, de mu bo po nefkonzhni milofti odpuftil in to, upanje od- pufhenja ftori, de ga grefhnik sazhne ljubiti. Torej ii mifli o grefhnik, in sdihuj, kako bi jeft Jesufa i 20 ne ljubil, ki mi po toliko ftovjenih grehih odpu- fhenje ponuja? kako bi ga ne ljubil, ki je tako dolgo moje pokore zhakal , ki je fhe zlo fam kef v’ moje ferze poloshil, kteriga zhes fvoj greh zhutim. Ref veliko grefhnikov je, kteri v fvojim grefhnim ftanu veliko shaloft obzhutijo, tode ne savolj greha, ampak savolj zhafne fhkode, savolj framote pred ljud¬ mi, ali pa is strahu pred fmertjo, in nefrezhno vezh nofijo, ktera fe jim blisha. Sapravljiviz poftavim ima shaloft, sato ker je premoshenje satratil, in ga sdej berafhka paliza zhaka; on fe joka, ne sato, ker je Boga shalil, ampak sato, ker je ob vfe perfhel, de ga sdej revfhina tare. Tam fe dekliza joka in sdi« huje, ne sato, ker je fmertno grefhila, in Boga shalila, sakaj ta greh je she vezh let bres strahu dopernafhala, ampak sato, ker je sdej nje greh ozhi- ten poftal, ker je pred fvetam ob pofhtenje in v fra- moto perfhla. Grefhnik na fmertni poftelji shaluje in joka, ko fpovednik k njemu pride, pa ne zhes grefhno shivljenje, ampak sato, ker fe IVnerti boji, ker bo mogel fvet, ki ga je ljubil, v kratkim sapuftiti, sato ker sdej velike bolezhine terpi, in ker ga fhe vezhi na unim fveti zhakajo. —- Oh grefhnik tak kef ne velja nizh , taka greven- ga ni Bogu dopadljiva- ker le is natornih nagibov i$- vira. Ti greh le sato obshalujefh, ker ti fhkoduje; na to visho ne Jjubifh Boga, ampak le famiga febe, in ravno sato tvoja grevenga Bogu ni prijetna in te tudi ne more svelizhati. Tako grevengo je imel An- tijoh na fmertni poftelji, in je bil od Boga saver- shen.” Ta hudobnik, pravi fv. pifmo, je Gofpoda profil, in ni od njega milofti prejel " 2. Mnkab. 9. i 3 Na to, kar fe od sunej kashe per grevengi, fe je malo sanefti, pofebno per revnih, in bol¬ nikih. Pokora bolnika je tudi vezhkrat bolna, pravi en zerkveui ozhe. O kako goljufive fo folse, in lepe 21 befede! Nekteri menijo, de imajo grevengo, zhe jo le molijo, ali is bukev berejo; ferze njih pa nizh sa- to ne ve, kar bres premiflika s shnabli blebeta. Tako le samore fizer fpovednik goljufati, pa ne vfigave- dozhiBog, kateri ferze pregleduje. „Raslergajte fvo- je 1’erza, ne pa fvoje oblazhila, in fpreobernite fe k Gofpodu, fvojimu Bogu; sakaj on je dobrotljiv, in miloftljiv, poterpeshljiv, in veliziga ufmiljenja, in rad odjenja od tega, f zhimur tepe.” Joel. i. ) 3 . Prava grevenga ne obftoji v sunajnih snamnjih, ampak le v ferzi, ktero greh fovrashi. Tifti prav ter- ka naperfi, pravi fv. Avgufhtin, kdor hudobijo is perf vershe. Nobedin naj fe ne sanefe na folse, ki is ozhi teko, zhe sraven tudi ferze ni savoJj greha shaloft- no; in nobedin naj tudi ne obupa, zhe ne more sa- volj lvojih grehov jokati; sakaj tak obzhutik natore ni smerej v nafhi oblafti. Kef ali grevenga je, kakor mati katolfhka zerkev uzhi, ftud in fovrafhtvo gre¬ ha, je shalolt ferza, shalost dufbe, de je greh delal in Boga rasshalil; ob pravi grevengi fe grefhnik i'ra- muje fvoje nehvaleshnofti Bogu sa tolikanj boshjih dobrot; rad bi vfe neftorjeno ftoril, kar je ftorjeni- ga; rad bi vfe dal, ako bi bilo mogozhe, poprejfhno nedolshnoft fpet sadobiti; persadeva fi vfo s gre- ham ftorjeno fhkodo popraviti, in pohujfhanje po¬ ravnati, in fklene rajfhi vfe va fveti sapnftiti, vfe terpeti, in tud shivljenje rajfhi sgubiti, kakor boshje sapovedi fhe kedej prelomiti, in Boga rasshaliti. Sakaj, „kaj pomaga zhloveku, ako vel fvet sadobi, lvojo dufho pa pogubi?” Mat. 16. 26. Grevenga mora pa obfezhi vfe tvoje grehe, mo- rafh savolj vlih shalovati, fe sovolj vfih kefati,, vfe od perviga do sadnjiga fovrashiti in tudi nar manj- fhiga; sakaj vfak greh je pred ozhrni nar ( Svetejfhiga gnjufoba, vfak greh dul bi fhkoduje. Zhe ravno s majhnim grebani nalha dulha ni umorjena , in od. 22 Boga lozhena, vender le bolna poftane, in zhe nam ravno majhen greh gnade boshje ne odvsarne, jo vender pomanjfha, in ne bomo mogli pred v ne¬ bela, de bo tudi nar manjfhi greh sbrilan. »Ref- nizhno li povem, pravi l’v. Matevsh evangelift, ne pojdelh od tod, predin sadniga vinarja nasaj ne dafh.” 5 . 26. Nihzhe nafni v ftanu sagotoviti, de je ta, ali uni greh majhen pregrefhik, doftikrat naf laftna ljubesin (lepi in moli; drugazhne fo fodbe boshje, in drugazhna je fodba ljudi. »Kdor maliga ne zhi- fla, bo fzhafama padel.” ( Sir. 19. 1. »Kdor je svelt v nar manjfhim, bo tudi sveft v vezhim, in kdor je v majhnim krivizhen , je tud v vezhim krivizhen.” Luk. 16, 10. t Svetniki fo tudi sa nar manjfhi greh pokoro delali, in nifo nehali, dokler fe nifo s refnizh- no grevengo s Bogam fpravili. Vfi grehi tedej nam morajo biti soperni, in v refnizi moramo sheleli, de bi nobeniga tudi nar manjfhiga ne bili ftorili. Preljubesnjivi! tako tedej objokujmo in obshaluj- mo greh, in vezhkratne famosuftmi, ampak is globo- zhine režimo in sdihnimo: »Gofpod, bodi mi grefhni- ku miloftljiv!“ Jesuf, lin Davida, ufmili fe me! Obu¬ dimo v fak dan, preden gremo Ipat, kel zhes fvoje grehe. O kako nevarna je nozh ! morebiti fe no- zoj sdrav vleshefh, in jutri bofli she mertev. Mo¬ rebiti de ponozhi nanaglama in nevarno sbolifh, in ne bofli vezli ne zhafa ne mozhi imel , fe fpo- vedati. Zhe fi pa popred fvoje grehe obslialoval, pa ne farno is ftrahu, ampak is prave ljubesni boshje; te samore taka popolnama grevenga tudi bres fpovedi opravizhiti, zhe le slielje imafh, ka¬ kor hitro ti bo mogozhe, le fvojih prepreli mafhni- ku obtoshiti. Tako grevengo je imela Marija Mag¬ dalena. »Veliko grehov, pravi Iv. Lukesh evange- lilt je Magdaleni odpufhenih, ker je veliko ljubila.” 7. 47* 23 O frezhna Magdalena! ne savolj tvoje molits ve, ne savolj ojftriga pofta , ne savolj salajenja in krotenja fo ti bili tvoji grehi odpufheni, ampak sa¬ volj tvoje ljubesni! O koliko premore ljubesin, pra¬ va, gorezha ljubesin ! Ona sbrifhe grebe, odpufti kas¬ ni fedajniga in perhodniga sliivljenja, odpre umer- jozhimu, zhe je ravno velik grefhnik, naenkrat nebefa. To vidimo nad fkefaniin na defnizi Jesufa krishanim tolovajem. „Ljubesin pokrije, po befe- dah fv. apofteljna Petra, veliko fluevilo grehov. w 1 . 4 - 8 . Bres praviga kefa, bres ljubesni pa ni odpu- fhenja grehov, tudi zhe le jih fpovemo. Veliko fpovedi je nevrednih is pomanjkanja grevenge. Ve¬ liko jih bo na fodnji dan reklo: Jeft Hm fe ven- der vfako leto {povedal, in nifim nikoli nizh sa- molzhal; sakaj mi pa ni bilo odpufheno? Satd bo dobil odgovor, ker fi fe merslo, in bres notranji- ga obzhutenja, bres prave grevenge fpovedoval; satd ker li vezli let v ravno tifli hudobni navadi shivel, fe ravno tiftiga fmertniga greha smerej fpovedoval, in ga smerej fpel flori), satd ker fi per vlaki fpo¬ vedi poboljfhanje obljubil, pa fe nikoli nifi po- boljfhal; povej sdej fam: sakaj fi pogubljen? Takfhni kef, takfhna grevenga pa, ktera, ka¬ kor je bilo rezheno , is gole ljubesni do Boga is- vira, je velik — nar vezhi dar boshji, sa kte- riga ga moramo ponishno in saupno profiti. Bog fam pelje vezhidel zhloveka k pravimu in ftano- vitniniu fpreobernjenju. Novo ferze mu da, de greh ftudi in sapufti, in Boga ne le savolj njego¬ vih dobrot, ampak nar bolj savolj njega famiga ljubi, in tako je zhlovek fpet boshji otrok, in jerb vezhniga sliivljenja. Prava popolnama ljubesin do Boga je krona in fad vfiga , in po velikofti lju¬ besni je zhlovek Bogu dopadljiv. Bres ljubesni pa ni mogozhe odpufhenja in opravizhenja sadobiti. 24 »Kdor ne ljubi; oftane v fmerti.” pravi IV. Ap. Ja- nes l. 3. 14 - Le s gorezho molitevjo, 1' terdnim saupanjem fe gnada take ljubesni sadobi. Grefhnik, kteri fvojo nefrezho in flaboft prav fposna in v Boga saupa, sazhne k'Bogu is ferza sdihovati, in ga pomozlvi profiti. Taziga fkorej zelo ni treba k molitvi perganjati, ali ga moliti uzhiti, njegova revfhina in flaboft ga farna perganja, in pomozbi boshje profiti uzhi, Dokler pa grefbnik ne moli, fe tudi fhe ne fposna, in fe ne mifli fhe fpreober- niti, gnada boshja ga fhe ni sbudila in shive vere fhe nima. Preljubesnjivi v Kriftusu shrani poflufhavzi! tako moramo tedej greh obshalovati, tako fe kefa- ti, zhe shelimo, de nam bo grevenga fad odpu- fhenja rodila, in naf sopet s rasshaljenim Bogam fpravila. Vfe grehe mora tedej nafha shaloft ob- fezhi, mora s saupanjem, de bomo po nji odpu- fhenje sadobili, fklenjena biti, in pa is gole, zhifte preferzhne ljubesni do Boga, rasshaljene dobrote, isvirati. Le taka grevenga pregrefhni- ga in hudobniga zhloveka, boshjiga fovrashnika, vezhniga pogubljenja vredniga, samore fpreoberniti in prenarediti, de je potlej fpet bosliji otrok in dedi 7 ,h vezhniga shivljenja. Sa tako grevengo grefh¬ nik m grefhniza tedej Boga profi , ponishno, pre- lerzhno profi; in vflifhal te bo, dal ti bo duha pokore, dal ti bo fkefano in ponishno ferze, in vshgal bo v dufhi tvoji shar fvoje vezhne ljubesni. A m e n. ITI. Vsdiguil fe bom, in pojdem k fvojimu ozhetu. Luk. 15.18. J^res tolashbe in pomozhi, viiga fkefaniga, in v nar vezhi shalost utopljeniga fmo danef ledin pre- mifldjevali, sgubljeniga finu fmo flifbali njegovo brilko toshbo, vidiki njegove grenjke folse — - ko¬ mu smed naf fe ni v ferze krnili]? Ali danef ga vidimo nekako mirniga, pololashaniga; lej fklenil je, terdno je fklenil fe v fvojo drago domovino, k ljubimu ozhetu verniti! »Vsdignil fe bom, pravi poln saupanja, in pojdem k fvojimu ozhetu.« O hvale vredna misel, o fetzhno govorjenje, o lepi fklep! Sakaj to ni kej lahkiga, fe is poti greha, na pot pokore podati. Treba je tukej notranjiga boja, treba je premagovanja, predin de fe smaga dofe- she in tak fklep ftori, ker fi fpazhena natora in peklenfki fkufhnjaviz vfe persadenela, dufho, ki fe k Bogu liozhe verniti, od nje namena odvernili. Tako morebiti je hudoba tudi sgubljeniga fina ho¬ tel odverniti od njegoviga naprejvselja, in gaje po- ftavim takole fkufhal: Kako? k ozhetu fe hozhefh verniti? nesvefti! nehvaleshni! hudobni vhajaviz! Kako fi bofh upal pred oblizhje tiftiga ftopiti, kte- riga fi tako ftrafhno rasshalil ? Miflifh, de te bo fprejel, ker fi fe proftovoljno od njega Jozhil? Ali ti ne bo, ko te sagleda, jesno duri saklenil, in te sapodit rekozh: V frezhi fi me sanizheval, in sdej, ker te nadloga tare, pridefh k meni? poberi fe fpredmene, ne posnam te ! Tode fkefani mlade- nizh odgovori fkufhnjavzu : Oh, saref nilim vred in, de bi mi ozba odpuflili; ker velika je moja hudo¬ bija; pa fhe vezhi je miloft in ljubesin mojiga 4 26 ozheta! On ne bo gledal na moje sadolshenje in hudobijo, ampak na moje v shaloft utopljeno ferze; na moje folse, na moje sdihovanje, na moj terdni fklep, fe poboljfhati — in ob, gotovo bo odpultil fke- fanimu, nefrezhnimu otroku. Pa hudizh ga snabiti fhe fkufha, in mu pravi- zhe te pa ravno ozha ITie v fvojo gnado fprejme, ti vender ne bo vezli tako dober, kot popred, te bo terdo imel, in ka¬ ko bofh samogel v(e to prenefli, ki fi she toliko zhafa mebkiga shivljenja navajen? Ali mladenizh milo in ferzlmo odgovori: Vfe rad preftojim, dele fhe miloft sadobim; naj me smetja, naj me ftra- liuje, naj me tepe, de le fvoj dolg plazham; fej bres shalofli in pokore nizh vezli shiveti rtozhem; zhe me fhe tako ojftro ima, lej drusiga nifirn sa- flushil, frezhen bom in bogat sadofti! de le ozhe- tovo prijasnoft fhe sadobim. — Pa fkufhnjaviz fhe ne neha mladenzha motiti, rekozh : Na vfako visho tedej fe zliefh verniti mehkozhutni, flabotni mladenizh! pomifli fej dolgo, in teshavno pot; poglej vender hribe, vode in pufhave, zhes kte- re bofh mogel iti, kako lahko fe permeri, de te kaka divja sver popade in rasterga! de te tolovaji dobe in vbijejo! Ali bi ne bilo boljfhi, de bi fhe nekaj zhafa tukej oftal? fej bo lakota odnehala, in potim bofh fpet lahko velelo shivel; doma pa bofh mogel bersh ko ne v jezho sapert koperneti in sdihovati in umirati. Nikar ne hodi nasaj o mladenizh ! oftani tu¬ kej, in ne sapufti nafhe lepe deshele, v kteri fe ti fhe toliko dobriga obeta. Poberi fe prezh, fa- tan! odgovori mladenizh, terdno fim fklenil in perfegel: Vsdignil fe bom, in pojdem k fvojimu ozhetu! Dolga, in refteshavna je pot; pa ljubesin me shene, in ljubesin vfe premaga. Zhe prav na poti umerjeni, bom vender v grevengi in ljubesni umeri! She grem, koj grem k ozhetu! in ne ure 27 fe ne bom vezh mudil. Nizh vezh tebi fleparfki fvet! ne verjamem, ki fi me lako slo ogoljfal in sa- peijal! t Slovo ti dam o fvet! fklenjeno je, nebom ie kefal, rekel fim, «in fim sazhel.« Pl'. 76. 11. Tukej preljubesnivi poflufhavzi, tukej v sgub- ljenim mladenzhu imate isgled terdniga fklepa ali naprejvsetja.' Doflej je bil globoko v grehih sako- paii, je bil svesan s vervmi hude, pregrefhne na¬ vade; pofihmal pa greh sapufii, ferzhno rasterga vervi, ki ga fhe na Ivet veshejo, fe odpove grelli- nimu shivljenju, in sazhne pokoro delali. Glej, grefhnik, grefhniza ! po isgledi sgublje- niga fina morafh fklep ftoriti, greh sapuflili, fe k Bogu nasaj podati, fe k njemu fpreoberniti, is zeliga ferza in v refnizi fpreoberniti. Glej sgubljeni- ga fina! f kako ferzhno grevengo , f kako terdnim naprejvseljem sheli v perjasnoft fvojiga ozheta sopet priti, de ie odpove vfim fLvarem, satare vfe poshe- Ijenje , de fi le milofl in gnado ozheta nasaj pridobi. Sato tudi di o grefhnik! nikar ne obupaj, zhe fi ravno grefhil; fhe fe lahko refhifh, zhe terdno sklenefh fvojc shivljenje poboljfhati, in s sgubije- nim linam govorilh: »Vsdignil fe bom, in pojdem k fvojima ozhetu!” Luk. » 5 . 18. 1 . Prava grevenga je vfelej s naprejvsetjem pobolj- fhanja fklenjena. Nobedin ne more v refnizi rozhi: Meni je shal, de fim Boga rasshalil, zhe tudi sra- ven ne perftavi: Nozhem Boga nizh vezh rassha- liti! Nizh ti ne pomaga jokati, in sdihovati : kaj fim flori 1 ! zhe shivljenja ne preobernefh, in ne prafiiafh: kaj hozhem sanaprej ftoriti? Sv. pifind grefhnike takole opominja: „N .j sapufii hudobni fvoje pot, in krivizhni 1 ’voje mifli, naj fe k Gofpo- du verne, in ta fe ga bo ufmilil, k nafliirnu Bogu, 38 sakaj per njemu je veliko odpufhenja “ Jsai. 55 7 . »Versite prezh ocl febe vfe fvoje nesveftobe , f ka¬ terimi fte fe pregrefhili, in ftorite fi novo ferze, in noviga duha." Ezeh. 18 . 3i. Bres fpreobei njenja shivljenja, in terdniga na- prejvsetja le poboljfhati, Bog grefhniku ne more od- puftiti. Ah pa kako velika je zhlovefhka flabofl! Da- nef ocljubiin jutri she fpet v stari greh pade. O zhlo- vek! kako fpremenljiv, in Hab fi! Sato vidimo per fvetim krishovim potu fvojiga Gofpoda Jesufa Kri- ftufa trikrat palii, de je sa ponovljenje nafhih grehov sadofti ftoril. Kdaj preljubesnivi! bomo v refnizi sazheli bol j - Ihi shivljenje shiveti, de faj ne bomo vezh fmert- nih grehov dopernafhali? Vfe je na gnadi boshji, in pa na dobrim fklepi leshezhe. Dober je nafh fklep boljfhati fe takrat, zhe je: i) refnizhen, to je, zhe ni le na jesiki, in na slma- blih, ampak zhe is globozliine ferza pride. Oh ko- likrat fo nafhi fklepi le befede, ki jih bres premifli- ka, in bres ferzhniga obzhutenja isgovorimo, praš¬ no obetanje, ki ga le is ftrahu, in potrebe ftorimo. Ko je hudoben Pharaon nadloge, in tepenje obzhu- til, ktero je Mojsef na bosbje povelje zhes Egipt poflal, je obljubil, de hozhe Israelze is deshele fpu- ititi; kakor hitro pa nadloge, in ftifke odnehajo, je prezej befedo nasaj vseh Bavno toko dofti kriftjanov dela. Zhe jih kakfhna nelrezha sadene, zhe jih nadloga tepe, is katere jih nihzhe, ko Bog lam, refhiti ne- more; takrat fe k Go/podu satezhejo, gredo v zer- kev, molijo, jokajo, delajo Bogu obljube; komej pa nadloga odjenja, vfe to opufte, in na vfe obljube posabijo. Zhe je grelhnik na fmertni poftelji, in f)red fa- bo vidi fmert, in vezhnoft, o f koliko poboslmoftjo objema krish, kako pobit in fkefan je per fpovedi, obljubi fpovedniku vfe dobro; zhe pa po boshji po- 29 mozhi fpet osdravi, o kako malo mu je potem mar sa Boga, in fvojo dufho. Zhe pricle kak navaden grefhnik k fpovedi, in Ipovednik mu hozhe, de bi fe njegoviga refnizhniga poboljlhanja preprizhal, sa nekej zhafa odveso odrezhi., o kako obeta, Boga, in fvetnike na prizho kiizhe, de te hožhe poboljtbati, in nikdar vezli ne grefhiti; in potem ko je tako re- kozh 1’veto odveso 1’petljal, pade zbes nektere dni lpet v ftari greh. Oh to je fklep, to je pokora, de fe Bogu fmili! O kriftjani! bodimo bolj refnizhni f fvojim Bogam, nikar mu ne lagajmo, njemu, ki nafhe ferza pregleduje. t Sej vemo, kaj fe je Ananiju in Safiri sgodilo, de fta na enkrat mertva' na semljo padla, ker fta fe fv. Duhu slagala, Ap. dj. 5. O refnizhnoft ferza! kje naj te ifhem? kje te najdem na fveti? med brumnimi? fkorej fhe per teh ne! le kashejo fe tako, v refnizi pa nifo brum- ni. 4 Se perpoveduje , de je nekdo, ki je imel veli¬ ke shelje Bogu prav flushiti, pon a vedama podob- fhino (pild) v roke dobil, na kteri je bil nafh is- velizhar Jesuf Kriftuf namalan, ki je fvoje Ijubes- nivo, prebodeno lerze v levi roki dershal, s del¬ no pa perjasno na lerze kasal. Pod podobfhino fo bile pa tele befede fv. pifma sapifane: „Je li tvo¬ je ferze tako ravno proti meni, koker moje proti tebi?” 4. Kralj. io. i5. To vprafhanje je tiftiga zhloveka tako ginilo, de je pofihmal fvoje ferze tako rekozh vezhkrat v’ roko vsel, in ga s Jesufo- \im ferzam permerjal, in lam febe vedno prafhal: t Sim li jeft proti Jesufu tako ravin in refnizhen, koker Jesuf proti meni? To premifhljevanje ga je tako omezhilo, de je od goike ljubesni do Jesufa vslig n, folse to- zhil , in rekel: o moj Bog! kako gerdo in safram- no bi bilo, proti tebi hinavfkimu biti, ker li ti 30 tako dober s menoj, de fi zlo fvoje ferze f fulzo puftil odpreti, de fi refnizhnoft fvoje Jjubesni ozhit- no pokušal. O zhlovek ! poglej v Jesufovo ferze, zhe je kuj v njem hinavfkiga! Nizh drusiga ni if- kal Jesuf, ko tebe; ali ti tudi njega, le njega ifhefli? 4 Sizer ref vezhkrat pravifh : Jesuf! tvoj fim ! Jesuf, tebi sliivim, tebi umerjeni! a'i pa tudi vefh, kaj govorifh? Je tvoje govorjenje refnizbno? Ali ni tvoje ferze rasdeljeno ? Ali nimafh shelja fvetu, in Bogu flushiti! Ali ne gledafh s enim ozhefam proti nebu; s enim pa na semljo? O fpreglej, in fprafhej fe, zhe fi od- kritoferzhin, zhe fi refnizhen v fvojim fklepi, zhe fi perpravljen vfe sapuftiti, in farno Jesufa ljubi¬ ti, in njemu fe vfiga darovati. Le refnizhni fklep v svelizhanje perpelje. Dober fklep mora 2) terdin in mozhan biti. Neisrezheno mozh ima zhlovefhka volja; volja je profta, in nizh je ne saraore Uliti. ,She famimu Bogu fe samore vol¬ ja vftaviti, kaj pa de le v zklovefhko fhkodo. Sato fe je Jesuf pertoshil zhes hudobno mefto Jerusa- lem rekozh : »Jerusalem , Jerusalem , kolikokrat fim hotel vkup {'praviti tvoje otroke, koker koklja vkup fpravlja fvoje pifhcta pod penite, in ti nifi hotlo?” Mat. a 3 . 37. Koliko mozh mora fhe le dobra volja imeti, ki jo gnada boshja podpera! Zhe fe tudi zeli fvet zhes taziga zhloveka vsdigne, zhe mu tudi pekel f fvojimi svijazhami nagaja, ga vender ne more nizh od Boga lozhiti, ker terdin je njegov fklep: Bogu hozhem flushiti! Ob vfe njegovo premoshe- nje ga samorefh perpraviti, njegovo dobro ime mu odvseti, tudi njegovo truplo preneufmiljeno terpin- zhiti in morili, farno njegove volje mu nifi v ftanu odvseti. Le mifiite na Ivete inuzhenike, (marter- nike) kako flanovitni fo bili ob zhafu preganjanja. Oh, kje je ta ftanovitnoft, in mozh per krifljauih 31 danafhniga zhafa? Ko bi Bog perpuftil, de bi bili mi savolj vere preganjani, de bi mogli fvoje pre- moshenje, in shivljenje savolj Kriftufa sgubiti; kaj „ miflite, koliko bi jih ftanovitnih oftalo, zhe hi jih pofebna gnada boshja ne podperala? Spreglejmo farni febe! kako flaba je nafha vera, in nafha po- boshnoft' Ena farna shala befeda, kako majhno rasshaljenje, ena farna fkufhnjava mefa she vfo nafho zhednoft podre. Nafhe zhednofti doflikrat nifo drusiga, kakor lepe roshe, in lepo seleno liltje, pod kterim pa nizh fadu fkritiga ni. O kako malo fhe mi Potnike v fvetofti po- fnemamo! t Si zer fe P tem sgovarjamo : de fvetniki fo vezhi gnade imeli. Pa fv. Avgufhtin, ki je shiv¬ ljenje fvetnikov premifhljeval, je lam k febi rekel: zhe fo ti, in uni samogli, sakaj bi jeft ne samogel. De li ravno Bog vlim ljudem enazih gnad ne deli, to je pa vender gotovo, de vfak zhlovek s gnado boshjo, kolikor jo je sadobil, fvet samore biti, zhe le hozhe. „Boshja volja je, pravi fv. pifmo, de bi vfi ljudje svelizhani bili.** i. Tim. 2. 4. In Iv. Angela od Foligni terdi, de bi Bog ljudem fe- dajniga zhafa fhe vezh gnad kakor fvetnikam delil, ko bi ga tako ljubili, kakor fo ga fvetniki. Pa ljube- sin boshja je v naf omersnila, vera oflabela , sato e tako malo fvetofti med ljudmi. Je fizer veliko dufh, ki imajo dobro voljo, pa malo jih je, de bi imele terdno voljo. C S° naenkrat omezheni, fkle— nejo boljfbi shiveti, tudi vezhkrat fvele sakra- mente prejmejo, in shive ene leta poboshno. Pa lej! tu pride kak sapeljiviz, fe jim perlisuje, jim obeta frezho, in bogaftvo, in njih dobra volja fe kmalo fpreo- berne, in fpet sazhnejo hudobno shiveti. Po vfi pravi- zi pravi nek fvet mosh : pekel je poln dobre volje; jelt bi bil dober, ko bi ne bilo tako teshko, ko bi , ne bilo potreba toliko premagovanja; bi bil, pa ne : 32 hozliem, kdor je pa terdno fklenil: hozhem, tifti bo rastergal fhe tako mozhno verv pregreh, bo sa- dufhil v febihudo nagnjenje, zhe fe fhe toko slo zhes njegovo fpazheno natoro vsdiguje , in fe bo flanovit- no 1' hudobnim fvetam vojfkoval. In to je prava dufhna velikoft, zhe zhlovek fta- novitno fvoje hudo nagnjenje premaguje; le taki lju¬ dje fo dobre volje, kakor fo angelji per Jesufovim rojftvi peli: „Zhaft Bogu na vifokofti, in mir na semlji ljudem, ki fo dobre (fianovitne) volje.« Luk. 2- j 4 . Dober fklep mora tudi bili: 2 . 3) Gotov ftanovitin in sveft. Pred vfim drugim moramo Iklcniti, fvoj nar ljubfhigreh popuftiti, zhe je ta enkrat satert, bomo druge fzhafama she prema¬ gali. Kdor vfe grehe ob enim isrnli hozhe, tega smoshnoft bo prenapeta , in ne bo nizh opravil. De bi faj, pravi zha ftitl ji vi Tomash Kempzhan, vfako leto en greh isrnli, kmalo bi bili popolnama. De pa grehe isrujemo, je potreba, de fe hudimu nagnjenju vftavljamo, ktero ima v ferzi fvoj sazhe- tik. Ozhiftimo torej nar popred fvoje ferze, krotimo hude mifli in shelje; satirajmo v naf hudobne na¬ gibe, potem fe bodo tudi pregrefhne djanja po- manjfhale. Zhe hozhefh poftavim navado prekli¬ njati in sapufliti, sadufhi v febi jeso, kakor hitro jo v febi zhutifh, sapri ufia, in ne govori. Hoz.hefh, de fe ne bolh s shertjem in famogoltnaftjo pregrefhil, sateraj v febi prevelike shelje do jedi in pijazhe, in fi doftikrat fhe kej od perpufhene jedi, in pijazhe pertergaj. Zhe fi v fovrashtvi, poifhi fvojiga fo- vraslmika, govori sh njim, in bodi mu prijasin in dobrotljiv. Tako bofh lvojo fpazheno natoro pre¬ magal. 33 Kdor hozhe greh sapuftili, fe mora perloshnofti in nevarnofti greha ogibali, kar mu je nar vezh mo- gozhe. »Kdor nevarnofr ljubi, bo tudi v nevarnofti konez vsel,” pravi fv. Duh Pridg. 3 . 27. Saftonj pravifh, nozhem nizh vezh nezhiftofti delati, zbe prepovedaniga snanja ne popuftifh. Ali te ne bo tvoje flabo mefo fpet premagalo ? Besbi pred nevar¬ nim fovrashnikam, in le na to visho fe bofh pre¬ magal in poboljlhal? Ali ne sapove Kriftuf fam : »Ako te tvoje oko pohujfba, t. j. v greh napeljuje, i.deri ga, in versi ga od febe; in ako te tvoja roka, ali noga pohujfha, odfekaj, in versi jo od febe.“ Mat. 5 - 2q. 3 o t. j. tudi nar ljubfhi rezh sapufti, ko bi imela tvoja dtifha sa to kaklbno fhkodo terpeti. — Kdor fe hozhe v refnizi p »boljfhati, mora to, kar je hudiga ftoril, po fvoji mozhi popraviti. Zhe imafh ptuje blago, poverni, zhe fi blishnjimu nje¬ govo dobro ime s opravljanjem, in obrekvanjem odvsel, popravi. Zhe fi f fvojim blishnjim v fovrash- tvi, odpufti mu, in fpravi fe sh-njim; sakaj Kriftuf pravi: „Ako pak ne bote fvojim fovrashnikam odpu- ftili: tudi vam vafh ozba, ki je v nebefih , ne bo odpuftil vafhih pregreh w Mark. \ 1. 26- Zhe fi ko¬ ga pohujfhal, v greh sapeljal, mu nedolshnoft od- „vsel, potrudi fe, ga na pravo pot nasaj perpeljati; sakaj njegova dufha bo enkrat is tvojih rok terjana. Ti H fe morebiti she poboljfhal, in ta, ki fi ga ti sapeljal, je fhe smiraj v grehi. Nikar pred ne miruj, de fe tudi on k pokori verne, opomni naj ga, zhe ne fam, faj po drusih, moli sa-nj, pofti fe sa-nj, de tudi njega gnada boshja k fpreobernjenju omezhi. Zhe fe hozhefh v refnizi poboljlhati, fe tudi vfih perpomozhkov poflushi, kteri ti k poboshnimu shivljenju pomagajo; moli rad, poflufhaj boshjo befedo svefto, imej ftanovitniga fpovednika, fpovej fe vezhkrat. Vfe dolshuofti fvo- jiga fianu na tanjko fpolnuj. Pogofto premifhljuj 5 34 Jesufovo terpljenje, lmert, fodbo in vezhnoft Vezh- krat ferzhno voljo ne vezh grefliiti ponovi, pofeb- no pa, kader te fkufhnjave obifliejo. Nikar fe ne frannij Kriftufa krishaniga pred ljudmi fposnati. 0 koliko jih flrah in grefhna iramota pred ljudmi od poboljfhanja fvojiga sbivljenja odvrazhuje! Kaj bodo ljudje rekli, zhe na enkrat suzhnem brumno, in bogabojezhe sloveti? Ali me ne bodo neumniga imeli? Onefrezbni, preflepljeni pofvetnjak! Ali je li frarnola Bogu flushiti? Vlak rokodelz fi v zhaft flite- je, zhe fv 'je dela dobro ftori; in krilljan bi fe pa framoval fvojimu Bogu svefto flushiti? Kaj bofh na ljudi porajtal, naj reko, kar hozhejo, ali bodo lju¬ dje tvoj foduik? Sv. Martin od Braga pravi: de je to snaminje flabe dufhe, zhe fi kdo ne upa pa- nietin, poboshin , bogabojezh biti, sato ker fe norzi zlies to pofmehujejo. »Bogii nam je treba bolj po¬ kornim bili, koker ljudjem.” Ap. dj 5. 99 In le poglej o kriftjan ! Jesufa, ki je na krishevim poti fvojo mater frezbal; kolika shaluft je njegovo dufho prefunila ! Ali fe je pa savolj tega vernil, de bi ne bil umeri, in fi savolj fvoje matere shivljenje ob- dershal? Ne! on je 1‘lanovitin v terpljenji bil, in ■» flanovitin ofial do fmerti — krisha ! Yfe, vfe moramo popuftili savolj nebefhkiga kjaljeftva! t Srezhen tifti, kdor to prav fposna, in kogar gnada boshja - nago je to tudi ftoriti. Tak naj ber.di fklep ftori, in naj fe nikar ne mudi. „Vsdi- gnil fe bom, in pojdem k fvojimu ozhetu,” je djal sgub- 1 jeni fin, in fe je prezej na pot podal, in je fhel|k ozhe- tu. j^Savl^SavljSakajmepreganjafh?” je saklizal Gofpod s nebef In Savi ftrepela, oftermi, in rezlie: „Gofpod ! kaj hozhefh, de ftori m ?” Ap. dj. 9. 6. In je koj flori],- kar mu je Jesuf sapovedal. »Ne od afhaj fe k Gofpodu fpreoberniti, in ne odkladaj od dneva do dneva.” Sir. 5 8. O koliko jih je she v pekli savolj odlafhanja pokore! Sdej je zhafgnade, sdej 35 Bog k tvojima ferzu govori, s d e j ti je fhe m o z h ftorjeno popraviti, sakaj odlafhafh? Ali bofh ju¬ tri bolj perpravljen, ali ‘bolh jutri fhe gna- rlo fpreobernjenja imel Kaka neumnoft, zhe kdo, ki fe liozhe po morji podati, perjetni veter Samueli, in vihar perzhaka! Bog, ki ti je, zhe obshalujefli, odpufhenje obljubil, ti jutri fbnjiga dneva ni oblju¬ bil. Tvoje leta fo fofhtete, mera gnade je odmer¬ jena, sato opominja fv. pifmo rekozh: ,, 11 ’hite Go- fpoita, dokler fe najti samore, ki izbite ga, dokler je bliso.“ Isai 55. 6. In zhe fmo s bosbjo pomozbjo delo poboljfhanja sazheli, oh bodimo tudi ftanovitni, in svefli v fvojim fklepi. Veliko jih sazhne, pa malo dakonzha. Dober sazhetek fhe ne isvelizha, ampak le dober kouez. Sato je bilo v fkrivnim rasodenji t Smirnifhkimu fhkofu rezheno: »B uli sveft do frnerti, in dal ti bom krono shivljenja. >> Skr. ras. s. to. O lepa, o draga krona! tebe hozbem ifkati; te¬ be dofezbi, naj vfak rezhe, po tebi fe truditi! Kaj fo vfe lepote, vfe velizhaftva semlje proti nebefhki kroni? Vle fe raside, svene, in sgine kot dim, farno venez vezhne zbafti fe ne bo nikoli pofufhil. Prozli od mene o fleparfki fvet s vfimi fvojimi dobrota¬ mi, in ftrupenim vefeljem; sadofti dolgo fim ti flushil sa prasin nizh. O de bi mogel nasaj fkli- zati dni, tedne in leta , ki fim jih v nezhimer- nofti preshivel, v grehih dopernefel! zbaf je, de vflanem , in grem k fvojimu ozhetu! Terdin, fta- novitin je moj fklep : Sdej le sazhnem ! O de bi pazh tudi do konza ftanovitin oltal! O Bog Ijubesni in ufmiljenja! poterdi me v mojim fklepi. Perfegel fim, in fklenil, , sapovedi tvoje pravize dershati. Pf. 118- 106. Grefhnik! grefhniza! zhe tedej v refnizi jo- kafh, ti klizhe veliki fhkof fv. Tomash Vilanovfhki 36 v refnizi pokoro cJelafh, flopi lefi (fcm), napovej vojfko fvojimu hudimu nagnjenju, sapufti Ivojo ne- zhiftoft, sapufti v le fvoje pregrehe, lpravi is poti, kar te k hudimu nepeljuje j zhe vfe to ftorilli, je tvoj fklep svelt. Ni ga nobeniga drusiga gotoviga snamnja, de je tvoje ferze fpreobernjeno, de imafh pravo ref- nizhno grevengo savolj fvojili grehov, de jih fov- rashifh, in fi saref v Tvojim ferzi fklenil profto voljno nikoli vezh ne grefhiti , ni ga pravim dru- siga snamnja, koker le poboljfhanje tvojiga shiv- ljenja- t SJezi tedej 1’tariga, grefhniga zhloveka , in obleži noviga zhloveka, zhloveka po Jesufu Kri- flufu. Relnizhin, terdin in flanovitin tedej mora nafli fklep biti, preljubesnjive v Kriftufi sbrane dufhe! zhe shelimo fe v refnizi poboljfhati in vredin fad pokore pernefti. Satorej vezhkrat sdihnimo k mili- mu Jesufu rekozh: Ufmiljeni Gofpod, tvojo vol¬ jo hozhemo zanaprej fpolnovati, sa tabo shelimo ho¬ diti. Oh podperaj naf f fvojo gnado, ker bres tebe nizh ne samoremo; ker bres tebe fmo revne bres- moshne firote; podperaj naf, de kar fmo fklenili, v d jan ji dopolnimo, in zeli zhaffvojiga shivljenja od te¬ ga fklepa ne odjenjaino ; ker dobro vemo , de le, kdor do konza ftanovitin oftane, bo isvelizhan," Mat. lo. 23. A m e n. IV. Ozhe! grefhil firn v nebo in pred teboj! Luk. 15. 21. ^Pobri fklep sgubljeniga fina ni bil bres prida; kar jc fklenil, to je. tudi ftoril. Bres vfe samude, fe poda na pot, in gre k ozhetu. In komej ga ozlia od de!je*b priti sagleda, mu tezhepoln ufmi- Ijenja naproti, ga objame, in kufhne. ( Sin pa je shaloftno rekel: „Ozhe! grefhil Tim v nebo, in pred teboj!” Tukej vidimo veliko Ijubesin , in ufmiljenje ozheta, in tudi fkefano, in ponishno fposnanje fina Kako dober je ozha ! Od deljezh vidi fvojiga sgubljeniga, po vender ljubljeniga otroka, o koliko¬ krat je gotovo fhel gledat s objokanimi ozbmi, kdaj de fe bo nesvefti fin povernil. In ko ga sagleda, je poln vefelja; ni fe jesil nad hudobnim nepokorne- shem, posabi na vfo nehvaleshnoft finu, na vfe fkerbi in britkofti, ki jih je po njegovim uhajanji preftal, in ga s ljubesnijo fprejme. ( Sin pa fi ne upa fvojih ozhi vsdigniti; poln fra- mote, kefa, vef podertiga ferza; jokajozh pade k nogam rasshaljeniga ozheta , in fposna fvoje sadol- shenje. — ( Skefanimu grefhniku ni nizh bolj laftniga, kot obtoshenje famiga febe. Koker hitro grefhnik fvoj dolg fposna , in shalost savolj njega obzhuti, fe ne more sdershati fvojih grehov tudi fe obtoshiti, de bi fe njegovo ferze ohladilo, in pokoj sadobilo. On ne sakriva fvoje hudobije, rad framoto pre- ftane , in odkrito fposna, de je grefhil, de je Boga rasshalil. Tako je ftoril Kralj David. Koker bersh je po preroki Natani k fposnanju fvojiga sadolshenja perfhel, je preveliko ghaloft obzhutil in sakllzal: 38 Greshil fim, vfe to, kar fi rekel, fim jeft ftoril! „Jclt, jeft fim tifti mosh! ki fim »oper Gofpoda grefhil.« 2- Kralj. i3. Tako tudi Magdalena. Ko je iV o j shaloflni lian previdila, vezli nima pokoja, fposna fvoje hudobno shivljenje pred želim fvetam, gre v hifho k Jesufu, in fe vershe k njegovim no¬ gam , joka, sdihuje, in zlies fvoje pregrehe milo toshi. Ravno tako tudi fv. Avgufhtin , potem ko je is nezbiftiga mladenzha f pomozhjo gnade boshje Ipo- kornik poftal, mu ni bilo sadofti, de je fvoje pre¬ grehe pred Bogam, in njegovim nameftnikam, mafh- nikam fposnal, on je fhe fvoje rasujsdanofti tudi sapifane pustil. Sato finem fhe enkrat poterditi, de fkefanimu grefhnikuni nizh bolj laftniga , ko ozhitno fposnanjenjegove hudobije, obtoshenjenjegoviga gre¬ ha, in kaj je to drusiga kot shi vi preprizhik — de je fpoved potrebna. O koliko hudodelnikov, ki jih je veft pekla, je fh o proftovoljno k deshelfki go- fpofki, in fo pov dali, kaj fo hudiga ftorili, in fo fe s \efeljem od fodnika napovedani kasni podver- gli. In oh, koliko jih je pa v danafhnjih zhafih, ki fe note v fveli od Kriltufa vflanovljeni fpovedi obtoshili, ki fe note zhifto fpovedati mafhniku, ki v boshjim imenu na fodnim ftoli fedi, ne de bi fkefanimu grefhniku pogubljenje napovedal, am¬ pak de bi ga odvesal, in ga s gnado odpufhenja svefelil. In vender fe najdejo taki hudobneshi, kteri fpoved v kaloljfhki zerkvi, to dobrotno fodnifhe boshje prašno in nadleshno napravo imenujejo, ktero fo , kakor zhenzhajo, fhe le farji posnejflnh zhafov kerfhanftva, ki nifo vedli od dolgozhafa kej pozheli, snajdli. In to preklinovanje fvetiga sakramenta je she tako ozhitno poftalo, dele nekteri ne boje, ozhit¬ no od fpovedi sanisbljivo govoriti, in jo safme- 39 hovati, in zelo priprofto f Tvojim ftrupenim jesikam v poboshnofti in veri motiti. Torej vam bom da- nef prasnobo tazih zhenzh bresbognih pofvetnja- kov pokasal, in vaf preprizhal, de je (poved od Boga poltavljena, de je potrebna v odpufhanje gre¬ hov, in de je neisrezheno koriftna želimo zhlovefhtvu. ( S tem vaf upam v veri bolj poterdili, nejeverne na- fprotnike pa v framoto perpraviti. Ti pa boshji isvelizhar Jestif Krifluf, ki fi is nefkonzhne Ijubesni do grefhniga fveta svelizhanfko napravo fvele spovedi vflanovil in v sakramenti fvete pokore sapuflil , daj mozh in shivljenje mojim be- fedam, de sbrane ponufliavze od fvetofti, potreb¬ no fti in korifti fpovedi preprizham, de njih vero poterdim in njih ferza omezhim; de bodo tebi v zhafl in v svelizhanjc fvojih dufli 1' fkefanim duham in s vernim ferzam pred fodni ftol tvojiga nameft- nika hiteli, rekozh: „Ozhe grefhil fim v nebo in pred teboj!” 1 . Zhimu je fpoved? pravijo nejeverni modrijani, zhimu mafhniku fvoje sadolshenje perpovedovati ? ( Sej Bog ve sa nafho flaboft, in on, ki je sgolj lju- besin, nam bo gotovo odpuftil, farno de fe pobolj- fhamo. Ref je (izer, de hres poboljfhanja ni odpu- fhenja; sato pravi fv. Gregor: Kdor fe is ferza ne fpreoberne, nima nizh prida, zhe fe prav fvojih grehov fpove.” Pa poboljfhanje farno sa odpufhenje fhe ni davolj. Ako tudi zhlovek nizh novih dolgov ne dela, savolj tega fhe ftarinifo piazhani. Ravno tako tu¬ di, zhlovek poiihmal vezli ne grefiii, savolj tega ftari grehi fhe nifo shrifani. Zhe sdej o grefhnikl fhe toliko dohriga ftorifh, vender fhe nifi nizh po- plazlial sa fvoje poprejfhnje hudobije, sato ker fi dolshan smerej toliko dobiiga ftoriti, kar ti je nar 40 vezli mogozhe. Kdo bo pa tvoj poprejfhnji dolg pla- zhal? Kdo bo sa tvoje dopernefliene pregrehe bo- shji pravizi sadofti flori 1 ? To samore le Jesuf, Bog in zblovek ftoriti; in to je tudi ftoril, ko je sa naf na krishi umeri, in fvoj kervnvi dar sa nafhe grebe rasshaljenimu ozhetu dopernefel. Njegovo terpljenje, in njegova fmert je bosliji pravizi fadoftila, njegovo nefkonzhno saflushenje je nafh dolg sbrifalo. Glejte jagne boshje, glejte ta je, kateri odjemi je grehe fve- ta. w Jan. 1 . 2p Nefkonzhno saflushenje pa, ki ga je Kriftuf sa grefhni fvet perdobd, je tudi nam dodelil, to gna- do, ki jo je on f fvojo drago kervjo kupil, je tudi nam dal, zhe fe po vredni prejemi fv. sakramentov njegoviga saflushenja vdeleshimo. ( Sv. sakramenti fo potoki gnade, ki na gori Kalvarii isvirajo, in kakor dragi kervavi dar vfe deshele, in zhafe v vezhno shivljenje napajajo. Delivze sakramentov je pa Jesuf Kriftuf apofteljne, in njih prave naflednike fhkofe, in mafhnike poftavil Njim je dal oblaft kerfhevati s vodo in f fvetim Duham, in oprati madeshe is- virniga greha. Ko bi zhlovek po fvetim kerfti vezli ne grefhil, bi tudi nobene pomozhi vezli ne potreboval v odpu- fhenje grehov : zhe ledej zhlovek po fvetim kerfti fpet fvojo nedolshnoft sapravi, in v grehe sabrede, je ufmiljen isvelizhar grefhnikam fhe drugo pofnozh sapuftil, f katero fe grehov ref hiti samorijo. On je sakrament fvete pokore poftavil. Tifti dan, ko je bil od fmerti vftal, in fe fvo- J ‘im aposteljnam in uzhenzam perkasal, jim je re- el: „Kakor je ozhe mene poflal, tudi jeft vaf pofh- ljem.“ Potlej je va-nje dihnil, in jim rekel: Prejmite fvetiga duha, kterim bote grehe odpuftili, tem fo od- pufheni, in kterim jih bote sadershali, tem fo sader- sliani. Jan, 20 2 1 — a3. 41 4 S temi befedami je Jesuf fvojim apofteljnam in uzhen za m dvojno oblaft isrozhil: oblaft, grehe od- pufhati, in oblaft, grebe sadershati, to je, ne odpuftiti. Sdej fe prafha : Komu fo fmeli aposteljni in uzhenzi grehe odpuftiti, in komu sadershati? Go¬ tovo Jesufova volja ni bila, de bi bili aposteljni to fveto, in boshjo oblaft po fvoji volji obrazhali. ,Sej je Jesuf, dokler je po fvetu hodil, le fkefa- nim grefhnikam grehe odpuftil, in nefpokornim Farisejem jih pa ni odpuftil: Po njegovim isgledi fo mogli tudi uzhenzi ravnati, in le tihim grehe odpuftiti, ki fo f pravo grevengo, inrelhizh.no po¬ koro pokušali, de odpufhenje fvojih grehov saflu- shijo. Kako pa fo samogli aposteljni, in kako sa- morejo njih naftopniki vediti, kleti grefhnik je fke- fan in odpufhenja vredin , in kteri je nefpokorin, in te gnade nevredin? Po nobeni drugi ženi ne, kaker zhe jim grefhnik fam fvoje ferze odkrije, zhe fe fvojih grehov odkritoferzhno obtoshi, zhe kakfhnoft, shtivilo, in okoljfhine fvojih grehov po¬ ve, s eno befedo, zhe fe fpove. Le po tem pofeb- nim fposnanji fvojih grehov, ki fe fpoved imenuje, samore mafhnik rasfoditi, zhe grefhnik odpufhen- je, ali sadershanje grehov saflushi. Torej rti sadofti, farno fploli fposnati: »grefhil fini;” sakaj to pravijo vfi, kteri k fpovedi pridejo, zhe tudi nimajo refuizhne volje fe poboljfhati. Tudi ni sadofti, farno rezhi: „kefam fe, de fini Boga rasshalil, in terdno fkle- nem, nizh vezli ne grefhiti;“ sakaj to vfi govore s jesikam, kteri fe fvojih grehov ohtoshijo , bres de bi refnizhni kef v ferzi imeli. Grefhnik fe mo¬ ra na tanjko fvojih grehov obtoshiti, in fpovedniku fvoje ferze, in nagnjenje k tej, ali uni pregrehi popolnama odkriti, in vfak greli pofebej na snanje dati. Bres take pofebne fpovedi bi mafhnik ne ve- dil prav rasfoditi, ali je grefhnik na poli pokore ali ne; in ako bi tako bilo, bi mogil vfe, ki k nje- 6 42 mu pridejo, bres raslozhka odvesati, zliimu bi mu bila potem oblaft dana, grebe tudi sadershevati, t. j. ne odvesati? Kakor gotovo tedej fo aposteljni in uzhenzi in njih naftopniki dvojno oblaft od Bo¬ ga prejeli, grehe odpufhali, ali pa sadershati, od¬ vesati, ali pa ne odvesati, ravno tako je tudi njim oblafi dana od Boga, fpovedovati. Ter jelpoved rav¬ no tako od Boga poftavljena, kakor je tudi mozh grehe odpufhati boshja. Kako hudobno je tedej terditi: de je fpoved od ljudi snajdena. Kdo nek bi jo bil snajdel? Duhovni, ali verni farni? Zhe je fpoved, koker nekteri pra¬ vijo, tako teshavin jarm, kako bi fe samoglo mif- 1 iti, de bi fi bili verni kriftjani profl.o voljno tako teshko butaro naloshili, ako bi potrebna ne bila, ( So jo tedej duhovni snajdli? Kaj pa de, fvoje vefelje fo imeli po žele ure v fpovednizi fedeti, in 1 ’voj duh, in truplo treti, in fe toliko fitnoflim pod \ rezili, ki fo f tem opravilam fklenjene. Ali bi ne bilo sloshni- fhi sa mafhnika, ko bi, bres debi dolgo poflufhal perpovedovanje grehov, f kratkimi befedami gi eflmiku rekel: „Pojdi v miri, tvoji grehi fo ti odpufheni?“ In zhe fo ljudje fpoved snajdili, v kterim ftoletji fo jo pa poftavili? Per tem vprafhanji jezlajo nafprotni- ki (povedi, in ne vedo nobeniga gotoviga zhafa. V trinajfiim ftale'ji pravijo. O gerda lasli! V tem ftoletji f> bili verni fhe le k fpovedi per- ganja ni. Zheterli sbor v Laterani pod papeshem I110- zenzam lil. je sapoved dal, ktera fhe dandonafhnji obftoji, namrezh: „De vfi verni obojiga fpola naj fe poftavljenimu fpovedniku nar manj enkrat v leti fvojih grehov fpovejo, in o velikonozhnim zliafu fve- to refhnje telo prejmejo.« Ali ni ravno tudi ta sapoved prizha, de fo fe slie kriftjani pred fpovedovali, in fizer vezbkrat v leti. Potem ko je pa poboshnoft pervih kriftjanov 43 oflabela, in fo mlazhni poftali v prejemi fv. zakra¬ mentov, je zerkev sapovedala, cle naj fe kriftjani vliij enkrat v leti fpovejo. Ter fpoved ni bila takrat vpeljana, ampak le zbal' je bil odložilen; kolikokrat le imajo kriftjani v leti fpoveclati. She od apoltoljfkih zbalo v lem je bila fpoved, in v odpufhanje grehov potrebna fposnana. Gotova refniza je, de v pervib zhafib zerkve lo mogli krist- , ju n i sa ozbitne velike hudobije tudi ozhitno pokoro delali. ^Spokorniki fo bili v vezdi ftopinj rasdeljeni, in po njih rasnih pregrehah, fo bile tudi mnogotere pokorjeuja, leshejfhi, ali pa lohkejfhi, na vezli ali pa manj zbala odlozhene. Nekterim je bilo tudi predin fo sazbeli fvojo pokoro opravljati, gerpuflieno, de fo fe Ivojih gre- jiov ozhitno v zerkvi prizbo vlili vernih obtoshili. Pa pred to ozhitno fpoved jo fo mogli fkrivno ali fpoved na uho opraviti. Sakaj fhkof, ali mafhnik je mogel popred vediti, kakfhne grebe je kdo fto- ril, de je samogel rasfoditi, kakfhno pokoro, in kako dolgo jo bo mogel grefhnik opravljati, in de je tudi prevdaril, ali je ozhitna fpoved perpuftivna ali ne, bres nevarnolii druge pobujlbati. Sato je bila Ipoved na uho po vli vishi potrebna, tako dobro per ozbitnib, kakor tudi fkrivnih velikih grehih. To refnizo prizhajo fveti zerkveni ozhet- je vfih kerfhanfkih ftoletij: 1 ’topi k boshji miši, prejme fv. obhajilo—in vnnvizh fioi i fhe ftrafbnejflri rop bosh- ji — fhe hujfhi ferd in mafhevanje boshje budi, in fod- bo pogubljenja na-fe klizhe! Oh shalofino, nefrezhno, ftrafhno samolzhanje! Sakaj le sramujefh greh po¬ vedali, ki fe ga nifi ftoriti framoval, florili v pri- zho shiviga Boga, ki tvojo hudobijo ve in pom¬ ni, ako ravno fi jo mafhniku samolzhal! Ali ne bo na fodni dan vfe odkrito, kar fi na fkrivim in v tamoli ftoril? Ali ti ni boljfhi pred enim zhlovekam, mafhnikam oframotenimu bili, kakor pa enkrat na dan lodbe pred želim fvetam, in pred vfimi, ktere fi v shivljenji f hinavfko poboshnoftjo flepil, v nagi podohi tvojih hudobij fe perkasati, in v hre- sin vezhniga ognja pahnjenimu biti? — Ali fe mar anafh mafhnika, de bi fe nad tvojimi grehi ne sa- zhudil per obtoshbi kake nenavadne in vezhi hu¬ dobije, ne oftermel in fe nad tabo ne togolil ? O, prasni ftrah ! Mafhnik je fam grefhnik, fe mora tu¬ di fam obtoshili drugimu mafhniku , zhe sheli od¬ pufhenje fvojih grehov sadobiti; on, ki danef fod- nik v fpovednizi fedi, bo morebiti jutri fam na fvoje kolena padel, in bo cdvese fvojih grehov od drusi- ga fpovednika profil. Ne angelju, ampak grefhnimu zhloveku fe fpoVefh, kteri bo ufmiljenje ftabo imel, salo ker zldovefbko flaboft posna ; in kakor lju- besnjivi sdravnik, nizh bolj ne sheli, ko de mu vfe rane fvoje dufhe odkrijefh, de jihsazeli, kteri fe v ler7.1 vefeli, zhe fe fvojih grehov fkefano in odkritoferzhno obtoshifh, naj bojo tudi tvoje pre¬ grehe fhe tako velike. Kar pa mafhnika nar bolj shaloflniga iij pobitiga flori, je to, zhe kdo tako nierslo, tje v en dan, bres 54 framoshljvofli in kefa fvoje grehe pravi, kakor de bi kakfhno pergodho, ali pa perjetno novizo per- povedoval. In to je druga pregreha per fpovedi le¬ nuhov pomanjkanje kefa, in terdniga fklepa fe po- boljfhati. ( So nekteri, ki fizer nobeniga fmertniga greha nesamolzhe, ki v le odkritoferzhno povedo; pa nimajo ne shalolti, ne grevenge. In tudi take fpo¬ vedi fo boshji ropi, in nizh ne veljajo. Sakaj bres kefa in fklepa fe pob >ijfbati ni odpufhenja, tudi ne, ako fe fhe nar manjfhih grehov zhilto fpovefh. Ali miflite, de je she sadofti, de fe le grehi povedo? Ali fe she f tem dolgovi plazhajo, zhe fe fpovedniku povejo? O kriltjani! nikar farni febe ne goljufajte iii ne miflite, de fte she dovolj ftorili, zhe is gole na¬ vade k fpovednizi grefte, in fe merslo, in suho obto- sliite bres duha pokore, bres shalofti ferza! — Ko je enkrat k fvetimu Franzifhku, t Salesu neki grefhnik perfhel, ki fe je bres vfe grevenge fvojih nar vezhih hudobij obtoshil, sazhne fveti fhkof jokati, in sdi- hovati; in ko ga je grefhnik prafhal, sakaj fe joka, mu odgovori: Jelt fe jokam satd, ker fe ti ne jokafh. Pa to ravno ni potreba, de bi fe mogel grefhnik per fpovedi jokali, in folse tozhiti, de je dobro oprav¬ ljena; pa notranja shaloft dufhe, in gnjufenje pred greham fe mora pa vender kakor fi bodi, ali v gla- fi, ali v sadersbanji grefhnika pokasati, in mafhnik ni v ftani nobenimu odvese vredno podeliti, per kterim prav nobeniga lazih snaminj ne sapasi O , de bi fi pazh krifljani danaflmjiga zhafa bolj k ferzu vseli, de take fpovedi nizh ne veljajo, ali deje faj slo negotovo, de bi bile dobro opravljene, pofeb- no, ker fe po vlili lijih fpovedih fhe nizh pobolj- fhali nifo ! Oni fe she vezh let ravno tiftiga fmertni- ga greha fpovedujcjo, in ga fpet in fpet flore; goto¬ vo snaminje, de per nobeni fpovedi fhe nifo praviga kefa in fklepa fe poboljfhati imeli. Kaj je tedej ft u iti, zhe fo bile poprejfhnje fpo- Yt)di nevredne, ali faj slo negotove ? — Yfe poprejfhnje 55 fpovedi morafh ponoviti, in fe boshjih ropov, ki fi jih's nevredno fpovedjo, in nevrednimi obhajili ftoril, ob- tošiliti, in fe vfib fmertnih grehov, klerefi dofilimal sa- molzbal, fkefano in zliifto obloshili. Kdor fe v tazim shaloftnim ftani snajde, fe ve, de sa-nj ni nizh bolj/ fhiga, de fi veft vmiri, in popolnama s Bogam fpravi, kakor fpoved od zeliga sbivJjenja. Bres take velike ali general-fpovedi, o koliko bi jih bilo she pogubljenih! Shaloftno je sa mafhnika , z h e narajma kaziga ftarzhika f fivo glavo, ki fhe od fvoje mla- dofti fem ni nobene dobre fpovedi opravil, fhe bolj shaloftno je pa, zhe ga na fmertni poflelji dobi. Til fkorej famimu mafhniku mersli pot po zheli Jije, in ne moresadofti hitro govoriti, de bi vender fhe njegovo neimierjozho dufho is krempeljnov fatana refhil. Oh ftrafhna, grosovita polna rezh— sa zelo vezhnoft fe godi! Satd vaf profini in sarotim, dragi poflufhavzi! per isvelizhanji vafhih dufh, in per shivim Bogu, fpovedujte fe odkritoferzhno, fpovedujte fe f pravim kefam, sdej dokler je fhe zhaf fvojo veft ozhifiite, in popravite fvoje pomanjkljive fpovedi; nikar jih na fmertno pofteljo ne odlafhajte, ker takrat jih morebiti ne bo mogozhe popraviti. Le s dobro fpo¬ vedjo samorete g n ulo in mir tvoji dufbi sadobiti. »Sa¬ td, ker Tun molzhal, pravi David, fo moje kofti od vfak- danjiga vekanja oflabcie. Tedaj fim rekel: fam zhes fe hozliem fvojo kri. izo pred Gofpodam fposnati: in ti o Bog! fi meni hudobijo mojiga greha odpuftil.« Pf. 3i. 3. 5. Od velike ali general - fpovedi, to je od tifte fpovedi, ki fe od zeliga ali pa vezli let slav¬ ljenja ftori, naj vam bo fhe to rezheno, de je vzha- fi potrebna, vzhafi pa ne ravno potrebna, pa ven¬ der dobra. — Potrebna je tiftim, kteri nifo nikoli fvoje vefti prav fprafhevali, ali pa kteri fo kak fmer- tin greh, ali kako potrebno okoljfhino greha smirej 56 s miolzhevali, ali pa kteri fo vedno v velizih grehih shivcli, in bres poboljfhanja fvete sakramente pre¬ jemali. — Dobra pa je tihim, kteri v teh rezheh lavno nifo sapopadeni, pa vender prav mirne vefti fhe nimajo, in is ponishnofti in poboshnofti fvoje fpovedi ponoviti shele; ali pa kteri Ivoj ftan fpre- meniti miflijo, vzhafi tudi v nevarni bolesni. Dru¬ gim pa vezhidelj ni ne potrebna, ne dobra, ampak vzhafi je fhe zelo fhkodljiva. V teh rezheh fe mora vfak po fveti uzheniga, svedniga in poboshniga fpovednika ravnati, in nizh fam po Dvoji volji ne delati. Spovedi fo vezhidel nepopolnama, in pomanj¬ kljive, zhe fe zldovek le malokdej fpove, in fi nobe- niga gotoviga fpovednika ne isvoli. Od tiftih Boga posabljenih nizh ne rezhem , kteri požele leta fpo- ved opufte, kakor de bi bili katoljfhko vero popol¬ noma s«tajili: Koliko jih je v danafhnjih dneh, ki fe dobre, in poboshne kriftjane fhtejejo, zhe fe le enkrat v leti o velikonozhnirn zhafi fpovedo. Ta¬ ki fo rasshaljeni, zhe mafhnik fvojo nejevoljo zhes njih redko /poved pokashe, ki fe vender natanjko zerkvene sapovedi dershe, klera pravi: , !4 Sp»vej fe fvojih grehov poftavljenimu fpovedniku enkrat v leti Na befedizo nar manj, na to pa ne porajtajo. Ki nam zerkev sapove, fe nar manj enkrat v leti fpovedati, hozhe f tem toliko rezhi, de fe moramo vfaj vezhkrat zhes leto fpovedati. Nikar fe tedej ne mudi k Gofpodu fe fpreober- niti, in ne odlafhaj od dne do dne! 2he fi bil tako nefrezhen, de fi fmerlin greh ftoril, prezej zhes-nj popolnoma grevengo obudi, in ozhifti fe, kakor hitro je mogozhe, v refnizhni vredni fpovedi. Kolikor delj bofh odlafhal, toliko teshej fe bofh k fpovodi perpravil. Kar fi fe namenil, hitro /tori, in nikar ne zhakej perloshniga zhafa in ure. No¬ bene opravila naj te ne sadershujejo, sakaj obeno r— 57 opravilo ni tako imenitno, kakor svelizhanje dnfhe. ,.Le eno je potrebno.” Luk. 10. 42. O trifijan! nikar ne posabi na to edino potrebno ! Le pomifli, kako fkerbin fi sa fvoje bolno truplo, kako ifhefh saftopniga sdravnika, ki te je she enkrat, osdravil! Vib fvojo bolesin mu odkrijefh in npafh, de te bo loshej, in gotovfhi osdravil, ko kak drugi, sn- to ker sbe tvojo natoro posna. Ali ne bofh fhe f toliko vezhi ikerbjo dufbniga sdravnika iikal, de bi ti rane tvojiga ferza osdravil? In zhe Ti ga naj- del, in zhe vidifh, de je pregledal in fposnal tvo¬ jo dufbno bolesin , dershi fe ga. Sizer ima vfak od fhkofa v fpovedovanje poftavljen mafhnik ob- laft od grehov odvesali; ali bo pa v ftanu na eno lamo kratko fpoved tvoj dufhni ftan pcpolnama fposnati, in ti perpravno sdravilo perporozhiti ? Kakor telefni sdravnik, kolikor vezhkrat eniga sdra- vi, toliko bolj njegovo natoro posna, in ga loshej osdravi; ravno tako tudi samore dufhni sdravnik, kterimu fe vedno fpovedujefh , boljfhi, in gotov¬ fhi sa isvelizhanje tvoje duihe fkerbeli, in te po poli poboshnofti vodili. Zhe ti je tedej na isvelizhanji tvoje dufhe leshezhe, isvoli fi gotoviga, doftojniga fpovednika, kteii nej ho vedno tudi tvoj duhovni vodnik. Prafi Boga, de naj ti liftiga pokashe, kte- riga je sa-te isvolil. Isvoli fi eniga is lavshent, tu¬ di is defet lavshent, kakor fv, Franzhifhk Salcsi pravi; in bofh tudi praviga dobil, zhe bofh le s refnizhnimi sheljami profil, in ako bi ti tudi Bog, pravita fvetnik, mogel angelja s nebef poflali. Zha- fti ga kakor angelja, zhe je ravno po fvoji natori grefhni zhlovek ko ti, ljubi ga kakor Ivojiga ozhe- ta, bodi mu pokoren kakor dufbnimu vojvodu, saupaj fe mu vfiga, kakor niolzhezhimu perjatlu. Le zhe balh tako ravnal, in delal, bofh korifl in prid od fpovedi imel, bofh nebefhko vefelje, in mir sbe na semlji okufil! 8 58 2 . Vender pa miru in tolashbe, ktera fpoved da, tudi brumnc, in pobosbne, in. v opravljanji fpo- vedi gorezhc dufhe vfelej ne vsbivajo. Sbaloftna fkufhnja urhi, de nekleri kolikor vezhkrat fe fpo- vejo, toliko bolj srnefhani, nepokojni in shalofl- ni fo. Od kod to pride? Od tod, ker taki menijo, de popolnamoft fpovedi v lem obltoji, de na tanj- ko vic, tudi narmanjfhi grebe, in okoljfbine gre¬ ha rasloshe in miflijo, de, zli e fo le kako pikizo posabili, ali ne sadofti rasloslmo povedali, je sbe njih fpoved nevredna. Salo taklhni fvojo velt dol¬ go dolgo isprafhujejo, in ne marejo nikoli do kon- za priti. Oni more fvojo dufho f ftrafhno dolgini pre- mifhljevanjem, de bi fe Je prav veliko grehov fpom- niti mogli; in ravno sato ker fvoji dufln filo de¬ lajo, fe doftikrat nizhefar ne morejo fpomniti, in po¬ tem fo shaloftni in menijo, de fe ne snajo prav is- prafhati. t S teshavnim ferzam gredo k fpovednizi; od famiga premifbljevanja je vfa njih glava sme- fhana, in sdej fe sbele prav na tanjko fpovedati, (in fe tudi prezej dolgo fpovedujejo) pa jim marfikej is glave pade^ sato oni takrat, ko jim mafhnik nauke daje, nameft de bi ga poflufhali, le fbe smerej miflijo, kteri grebek fo mar pofabili, in tako bres tolashbe, in poduzhenja od fpovednize gredo. In sdej fo shaloftni, in nepokojni, ker fe nifo po fvojih fniflih prav fpovedali. Veliko jih je tudi sato nepokojnih, ker nad refnizo fvojiga kefa dvomijo (zviblajo), ali saio ker grevenge ne ob- zhutijo, ali pa sato ker smerej v ravno tifte grehe nasaj padajo. Zbe jim verh tega fhe od poprejfh- njiga shivljenja kaj v glavo pade, kar miflijo, de fe fhe nifo fpovedali, ker morde to popred nifo sa greh imeli: oh potem dvomijo nad odpufhan- 59 jem grehov, in bi le radi smerej poprejfhnje fpo- vedi ponovljali, in veliko fpoved delali; pa koli¬ kor vezhkrat jih ponove, toliko'bolj nepokojni fo, Zhe jih sheli fpovednik vmirili in sagotovifi, de fo fe prav {povedali, in zhe jim hozhe njih po- novljanje , in nepotrebne velike fpovedi prepovedati; pa toshijo, de jih fpovednik prav ne posna, in sa boljfhi lhteje , kakor fo, in de vfe prelahko vsame, in fi nizh pofehniga truda ne persadene. Zhe k fvoji nefrezhi fhe kako ojftro pridigo flifhijo, ktera je vfe bolj druge ljudi sadela , ali zhe ravno v kazili duhovnih bukvah marfikej Itrafhniga od fodbe, pekla, ali od roparfkih fpoved in obhajil bero, tako je koj njih dufha vfa smotena, preftrafhena, fe boje in trepezhejo , ker fo vfe, kar fo brali ali flifhali na-le obernili, — oh sdej fe she mislijo pogubljene in fkorej v obupnoft sabredejo. Kako je v tazim ftanu mogozhe, de bi v krepofti rafli ? Shaloft, flrah in trepet odvsamejo dufhi vfe vefelje k dobrimu , otemnijo pamet, voljo ftorijo leno, kratijo mozh k vojf ko vanju, odvsamejo zhaf, kleriga bi imeli, narneft prasniga sdihovanja in samifhljevanja v dobre dela oberniti, in ftore zhloveka popolnama plafhniga in bojezhiga, tako de fe pred Bogam vef trefe , nameft de bi ga lju¬ bil. Taki ufmiljenja vredni poboshnefhi pa nefhko- djejo farni febi na dufhi in teleti-, ampak tudi ze- limu kriftjanftvu. Sakaj, zhe krivoverzi sa taziga kriftjana svedo, saframujejo in sabavljajo nam in nafhi veri, ter pravijo: „Lejte, kako kerfhanlka vera fvoje ude nefrezhne in nepokojne dela « Pa Jesufova 'era, Jesufov nauk tega ni kriv. Kriftuf ni perfhel, de bi naf s grenkoftjo in shaloftjo na¬ polnil, ampak s miram, m vefeljem v lvetim du¬ hu. „Mir vam sapuftim, je rekel fvojim apoftelj- nam , fvoj mir vam dam w Jan. 14. 37• She per njegovim rojftvi je angelj paftirjem porozhil; »Os- 60 nanim vam veliko vefelje, ktero bo vfimu ljudftu dol lilo , sakaj Kriftuf vam je rojen.« Luk. 3. 10. n. In potem fe je flifhnlo veselo petje nebefbkih du¬ hov : „Mir ljudem; ki fo dobre volje.« Luk. 14. Ref je , de kriftjan itiora nepokojin biti zhes fvoj pregrefhni dufhni ban, pa le salo, de bi po fke- fani fpovedi mir sadobil. Ref je, de kriftjan mora sbalovati zhes fvoj greli, pa Je sato, de bi le po sadobljenim odpufhenji vefeliti samogel. Kdo je imel v e/, hi shaloft, in kef >thes fvoje grehe, kakor fvetniki ? pa fo fe vender tudi svefelili v ranah Je- sufa Kriflufa. Kako fladak je bil njih mir, kako neisrezheno njih vefelje, ko fo pogledali na neis- konzhno ljubesin, in ufmiljenje boshje! Ref je fizer, tudi fvetnikam je Rog perpuftil, pofebno v sazhetki njih fpreobernjenja, dufhni nepokoj, de jih je f tem ponishal; pa v takim shaloftnim ftanu vender nifo sgubili saupanja v saflushenje Jesufa Kriftufa. Oni nifo saupali v fvoje dela, ktere fo smerej sa nepopolnama, in pomanjkljive fposnali, ampak v boshjo milob, bres ktere nemore nobe¬ den svelizhan biti. Nar manj fo pa fvetniki saupali v fvoje svunanje dela, in fe le trudili Boga is zeli- ga ferza ljubili, is ljuhesni do njega fvoje dolsh- nofti dopolniti, in sa fvoje grehe voljno terpeti. »Ne de fi slo glavo belimo in premifhljujemo, pravi fv.Teresija, fe pride v nebefa, ampak de slo ljubimo.” Kaj pomaga fi glavo ubijati, de fe tudi nar manjfhi greh, ali nepopolnamoft v fpovedi ne posabi, v tem fi pa nizh vebi ne dalati, ker farni febe ne sataje, ne premagajo, in fe ne poni- shajo. Sakaj bi zhes to tako premifhljeval, kar fe je sgodilo, in savolj tego toliko dobriga samuditi, kar bi fe sdaj imelo sgoditi Kolika sguba zhafa ! in koliki napuh je to! Zbudijo fe, kako de fo fe vender mogli pregrefhiti, ko fe vender fveta Kata¬ rina ( Sijenska zhes to kar ni zbudila, ampak per vfa- 61 zim pregrefhki je sdihnila: „Semlja je fvoj (ad pernefla “ Pf 66. 7. To fe pravi, jefl, otrok pralni, jeft flaba livar nemorem lama is febe nizh dru- siga ko grefhiti. Radi bi bili tudi od nar manjfbiga madesha na fvoji dufbi zhilti, in fe v ferzi zbes to jest* , de vender fhe nifo popolnama. In v zhem fvojo popolnamolt ftavijo? O golju¬ fiva laftna ljubesin ! Kako vender ubosiga zhloveka flepifli ! Millijo fe popolnama, zbe dolgo molijo, fe vezhkrat f|>ovejo, vcdiko svuuanjih dobrih del opravijo, zhe lahko, in s vefeljem molijo; v deli nizh truda, pcr fpovedi nizh ponishanja, s ljudmi nizh fitnoft nimajo, s eno befedo, zhe jim vfe po volji gre, bres satajevanja. Pa ravno satajevanje praviga krifljana ftori. „Ako kdo hozhe, pravi Kriftul, sa mano priti, naj sataji famiga febe, in naj vfame fvoj krish, in hodi sa mano.“ Mat. 16 . 24. O kriftjan! kriftjana! kje je tvoje satajevanje, tvoj boj, tvoja smaga! Ali prene- fefh rasshaljenje in sanizhevanje s voljo? Ali prene- fefh s voljo, zhe ti kdo soper govori , in te ponishuje. Ali li sadovoljin, sadovoljna, zhe fe drugim tvo- jiga ftami boljfhi godi? Ali ni li nejevoljin, nejevoljna, zlie fo drugi bolj obrajtani, ko ti? ali fe pokorno pod- vershefb, zbe feti v duhovnih rezbeh kej odrezhe? Ali premagujefh posbeljenje v jedi, v govorjenji, in rado- vednofli (firbizi)? Ali sanizhujefh pofvetne dobrote, zhalt, denar in pofvetno nezbimerno vefelje? Ali ti je vfe eno, zhe fi zhaften ali sanizhevan? Ali ljubifh fvoje fovrashnike odkriloferzhno. Tega o kriftjan! kriftjana ! fe fprafbaj, tega fe obtoshi v fpovedi; zbes to obu¬ di shaloft in kel, in terdni Pklep fe poboljfhati ftori. Potem bodi sagotovljen in sanefi fe, de fe prav fpovefh, pofebno, zhe je tvoj duhovni vod¬ nik, kteriga fi fi s Bogam is volil, in kterimu vfe s otrozhjo odkritoferzlinolljo rasodenefh, f tabo sa¬ dovoljin, Njemu podversi fvojo pamet, in fvojo 62 voljo, hodi mu bres isgovara pokorim Tako bofh mir sadobil sa fvojo duflio, in sa fvoje vezimo isve- lizhanje. „Nobedin refnizhno pokorili, pra\i fv. Fi¬ lip Neri, The ni pogubljen; pa tudi nobedin nepo- korin fhe ni isvelizhan.« Lej tukej! kako lahak je perpomozhek, de mir fvojiga ferza sadobifh, pokor- fhina! Po tem poli bofb frezhno hodil in popotoval na sernlji fvoje dni, in po britkoftib, teshavah in bojih shi Ijeuja ije dofhel: kjer ne ho ne fol.se, ne sdihljeja, ne joka, ne ftrahii, ampak fprava, mir, po¬ koj in vefelje zelo dolgo vezhnoft. Amen. VI. Ako bi farni febe fodili, bi ne bili fojeni. 1. Kor. 11. 3 L. I pi refhniki fmo bili, pa po Jesufu Kriflufu fmo opra¬ ni, pofvezheni in opravizheni. Oh, pa koliko kriftjanov neVnarno sapravi to opravizhenje in pofvezhenje, in po grehihfpet od Boga odpade, fe fpetisboshjiga kraljeftva v hudizhevo kraljcftvo farni pahnejo, in fpe nevarno in fmertno /panje, bres de bi fe prebudili k pravi ref- nizhni pokori; bres de bi premiflili, kako fo sani- zhevali Boga f fvojimi pregrehami, kako slo fo fi saflushili njegovo jeso, in tifli ftrafhni in vezhni oginj, ki ga je Bog v fvojim ferdu pershgal hudizhem in njegovim duhovam! Vedi, o zhlovek! de bres prave refnizhne pokoreni mogozhe oditi tiftim ftrafh- niin briikoftim in bolezhinam, ki te morebiti she na tem /veli, gotovo pa po fmerti savoljo tvojih grehov zhakajo; ni mogozhe upali tiftiga neisrezheniga, in vezhniga vefelja, kteriga je Bog v nebefih perpravil vfim tiftim, ki ga ljubijo, perpravil tudi tebi, ko bi fe ga ne bil she tolikokrat nevredniga 1‘toriI. Zhc vfe to shivo premiflifh, in prefodifh fam per febi, ali fe ne obude v tebi shelje fe fpet s Bogam /praviti, fpet priti per njem v poprejfhnjo prijasnoft? Ali fe nifi morebiti she vezbkrat na tihim popra- fhal, kako fe dela prava refnizhna pokora, de bi jo tudi ti delal, in fmel per Bogu odpufhenja upati. Zhe hozhefh kriftjan! fpet v boshjo prijasnoft pre- ftopiti, prefodi, in fposnaj famiga febe, /preglej, v kazili in kolikih pregrehah in hudobijah /i sapopa- den. Bolnik fhe le takrat sheli in ifhe sdravja, kader zhuti, de je bolan; ravno tako bofh tudi ti o grefh- nik! fhe le potem imel prave shelje fe s Bogam fpra- viti, kader bofh prav shivo fposnal, kako grosno 11 64 f pregrehami, in hudobijami dobrotljiviga Boga sa- nizheval, fe mu soperftavljal, njegovo prefveto vo¬ ljo, in sapovedi savergel in prelomil. Isprafhuj grefhnik, grefhniza s boshjo gnado fvojo veft odkritoserzhno, in fe tako fposnaj, kakor te Bog posna. Nikar ne ifhi isgovorov v fvojih hudobijah, de bi shnjimi fvojo veft tolashil; naj ti ne bo le to mar, debi fedobriga, nedolshniga vidil, ker more¬ biti pred Bogam nili dober, nifi nedolshin; ampak na to naj gre vfa tvoja fkerb , de bi prav fposnal, kakofhin fi pred Bogam, kakofhin bi ftal na konzi fveta prizho angeljev, in vfili ljudi, prizho neba in semlje pred fodnim ftolam Jesufa Kriftufa. Prefodi, ali bi samogel obftati, ko bi te per ti prizhi Bog ta- ziga, kakorfhin fi, is fveta in k fodbi poklizal. Preif- kuj in fprafhuj fvojo veft tako, kakor bofh per fodbi od Boga preifkan, in potlej fe obtoshi pred boshjim nameftnikam s vfo ponishnofijo, ker Bog le ponish- nim da gnado; obtoshi fe s veliko shalofijo, ker Bo¬ gu le fkefano ferze dopade. Ker fo tedej shelje nafhe ljube matere, katolj- fhke zerkve, de bi vfaj sdej v tem fvetirn zhafi vred¬ no fpoved opravili, in po tem ozhifheni in opravi- zbeni velikunozhno jagnje, prefveto refhnje delo vsilili, sa tega voljo fini fklenil, vam fhe danef od opravljenja tega imenitniga dela govorili, in Vam fhe pofebej dokasati, pervizh, kakci moramo fvojo veft po okoljfhinah ftanu, zhafa in perloshnofti fpra- fhati, in drugizh, ktere poglavitne lalinof i mora ob- toshba ali fpoved nafhili grehov imeti, de bo vel¬ javna in duhu pokore permerjena. 1 . S Bogam sazhni! profi fr. Duha na pomozh, de te rasfvetli in ti fposnati da; kaj, koliko in kako fi grefhil, potem saporedama premifhljuj: 65 Ali je bila tvoja ve'ra v eniga famiga Boga, in njegovo modro previdnoft dofti shiva; ali nifi more¬ biti nefrezhe per shivini, hude ure, tožbe, flane in drusili nadlog perpifoval zopernizam ? Ali le nifi vftav- Ijal boshji previdnofti, fe nifi branil krishev, ki ti jih je pofhiljala, nifi bil nejevoljin , nifi godernjal, ali zelo preklinjal, ker fe jih nifi mogel vbraniti ? Ali ni II prefvetimu boshjimu imenu nezhafti delal; ali nifi safmehoval refniz nafhe fv. vere, in fovrashil tiftih, ki fo ti jih osnanovali? Nifi nezhaft delal zerkvam, podobam fvetnikov, in flushabnikam zerkve? Ali nifi morebiti po krivim perfegel, fe perdufhal, rotil, in Boga v poterjenje fvojih lashi na prizho klizal ? Ali fi pofvczheval nedelje in prašnike, li fe sder- shal vfiga teshkiga dela, fi fkerbel sa fvojo dufho? Ali nifi obnezhaftil morebiti prašnikov f prašnimi, ali zelo pregrefhnimi pogovori, v nevarnih drush- bah, kratkozhafih, norzhijah, ali zelo s ofebami drusiga fpola; v igrah, plefih, v pijanzhvanji, ali zelo v velizih neframnoftih ? Ali nifi bil star- fhem nepokorin, fe jim nifi odgovarjal, jih je- sil, sanizlieval, jim nefpodobnih prirnkov dajal, ali jim nifi kraiil potrebniga shivesha, in fhe tega, kar fo fi bili isgovorili, in fi jim bil tudi oblju¬ bil, predin fo li gofpodarftvo srozhili; ali jim nifi fmerli sbelel ? .Se nifi morebiti f fvojim blishnjim bojeval, v jesi in fovrashtvu shivel, sh njim |kregal, prepiral, ga sanizheval, preklinjal; ga nifi v greli sapeljal, in njegove dufhe moril 1 pohujfhljivi- rni sgledi, govorjenjem in djanjem? Ali fo bile vfe lej fpodobne tvoje mifli, befede , in dela; ali nifi morebiti vezhkrat govoril kej taziga, kar bi fe med kriftjani nikoli flifhati ne fmelo; ali nifi bil, bodi fi sakpn f ki, ali nesakonfki (ledig) vef pohotin po nefranmim in shivinfkim vefelji; ali fi krotil fvo¬ jih pozhutkov ? Ali nifi nikomur nizh vkradil, nobe- 9 66 niga goljufal, in ga fleparfko prekanil. Nifi preve- liziga nekerfhanfkiga dobizhka ifkal, ko fi vidil fofeda v potrebi, ga nifi namefti de bi mu bil f fvojim pofodilam pomagal, le fhe globokeje v rev- fhino pokopal? Ali nifi fvojiga blishnjiga opravljal, obrekoval; nifi vsel vezhidel sa golo refnizo, kar je bilo flabiga povedaniga od blishnjiga, in fpet naprej s vefeljem pravil, zhe je bilo fbe tako ger- do in debelo slagano; nifi bogal fv. pifina , ktero pravi: „ Si flifhal kakobefedo, kaj hudiga od fvoji¬ ga blishnjiga, naj oftane v tebi pokopano, in sanefi fe, de te ne bo rasgnalo;” nifi morebiti prezej vi¬ dil vfaziga pesderzhika v njegovih ozheh, in v fvojih ozheh velizih brunov nifi zhutil? Premifhljuj, ali in kako fi bil vfako nedeljo in sapovedani prašnik per fv. rnaflii; ali fi poflu- fhal svefto pridige in kerfhanfke nauke? Kako fi dershal sapovedane pofte; fe nifi morebiti o tazih dneh zelo per goftarijah, in pojedinah snajdel ? Ali fi fhel faj ob velikonozhnim zhafu vfelej k fpo- vedi, in tudi k fv. obhajilu, f kako poboshnoftjo fi fpoved in fv. obhajilo opravil? Premifhljuj, ali ni bila tvoja hifha morebiti do kraja odperta igravzam , kvartopirzam; nifo sa- hajali va- njo- norfki mladenzhi, in trapafte dekle¬ ta; ni bilo v tvoji liifhi klafanja, in pregrefhniga ple- fa; nifi nofil vina na miso takim, ki fo ga she do verha dofti imeli? Ali nifi nikomur v greh fvetoval, ga k grehu drashil? savolj opravljivih, fovrashnih in nefpodob- nih befed hvalil? Nifi raolzhal, ko je bilo treba fvariti; fi povedal ozhetu, materi, gofpodarju, go- lpodinji, ali pa duhovnim paftirjem, kader fi sve¬ dri, flifhal, in vidil kaj hudiga per fvojih bratih, feftrah, per otrozih fvojiga gofpodarja, per dru- shini, de bi fe bilo rasshaljenje boshje odvernilo? Prevdari, ali fi fpolnil dolshnofti fvojiga ftanu? Hlapez, dekla 1 premiflita, ali fta bila vfelej svefta 67 fvojimu gofpodarju, fvoji gofpodinji; ali fta tudi takrat, ko nobeniga sraven ni bilo, ravno tako pridno delala, kakor kader sta bila videna, ali fta njih fhkode ravno tako, kakor fvojo varovala? Golpodar, gofpodinja! ali fta dala poflain, kar jim je fhlo ; ali jih nifta perganjala, de bi vama bili nozh in dan delali; ali jim fhe toliko zhafa more¬ biti nifta puftila, de bi bili ob nedeljah, in prašnikih po sapovedi zerkve per fv. mafhi in pridigi, in per fv. sakramentih; ali fta jih napeljevala k do- brimu f fvojim sgledam, jih odvrazhevala od hudi- ga, zhe je bilo treba tudi s ojftroftjo; ali vama ni bilo dofti, de fo le vama flushili, le; vaji povelja ftorili, na Boga in njegove sapovedi pa fta jih pu- ft.il a posabiti ? Ozha, mati! premiflita, kako fta fkerbela sa fvoje otroke; kako fkerbela sa njih zhafno , pofeb- no pa sa njih vezimo frezho ; ali fta jih uzhila Bogd fposnati, fpofhtovati, ljubiti, fe ga bati, ga pred ozhmi imeti? Ali fta jim branila v pohujfhljive tovarfhije, pohujfhljive kratkozhafe in norije fveta ? 4 Sta jih pofbiljala pridno v zerkev k boshji flushbi, in v fhalo, zhe je bilo mogozhe? Ali fta jih more¬ biti preklinjevala, in hudizhu isdajala, ko fo vaji sdrashili, kader fo pa Boga rasshalili, molzhala, in jih le mehko pofvarila; ali fta fi persadevala vfelej vediti, kje fo, kod bodijo, in kaj pozhno ? fta jim dajala v d jan ji in befedi lepe sglede sader- shanja ? Mosh! premifli, kako fi fkerbel sa fvojo sheno ? ali je nili puftil s otrozi vred pomanjkanja terpeti ? je nifi preklinjal, smerjal, in je imel huji in ojftreji, ko deklo? Shena! premifli; ali fi fposnala mosha sa fvojiga gofpoda, ali fi mu bila pokorna v vfih fpodobnih in pofhtenih rezheh; ali fi mu molzha¬ la pofebno, kadar li ga jesniga vidila; ali nifi mo¬ rebiti le fvojo trobila, in mu v nobeni rezhi ho- 68 tla prav dati, ne od jen jat i, de je le vedni kreg in prepir bil? Mosh, shena! je bila vlelej sakonfka ljubesin in zveftoba med vama, bres ktere sakon ni ne po boshji volji, ne frezhin ? Podloslini! premifli, ali nifi fvoji duhovni in deshelfki gofpofki nepokorin bil, je nifi sanizhe- val, fovrashil, robantil, preklinval; deshelfko , ko je davke od tebe terjala, ali ne po tvoji termi fodila; duhovfko, zhe ti ni govorila po tvoji volji, ker ti je mogla per tvojim rasvujsdanim sadershanju le ojllre refnize osnanovati? Rokodelz, prefodi fe, ali nifi bres potrebe in gotovi ga vsroka (urshaha) ob nedeljah in prašnikih le is famoprida in dobizhka delal? Ali nifi v delo srozheno blago obdershal, ali nekoliko tajiftiga v fvoj prid obernil? Ali nifi is nevofhljivofti f kako svijazho drugim enazim rokodelzam saflushka manj- fhal? Ali nifi sa ftorjeno delo predrasiga plazhila terjal? Ali nifi nikoli tazih rezhi v delo vsel, od kteiih li vedil, de fe bodo v hudo obrazhale? Zhlovek ! premifli, Ali fi fplob dolshnofti fvoji- ga flanu na tanjko fpolnil? Ali fi duhovne in telef- ne dela milofli, ki fi vender smoshnoft in perlosh- noft imel, dopernafhal? preglej tudi fvoje ferze, preifhi vfe njegove kote , in prevdari is kakofhni- ga namena in konzaijfi ftoril to, ali uno dobro delo; ali fi ga ftoril is prevsetnolti , napuha, ali is gole navade, bres kaziga dobriga nagiba? Ali ne ifhefh morebiti povfod le febe in fvoje, ne pa bo.dije zhafti; ali ne govorifh rad od flabofli fvo- jiga blishnjiga , ali nifi vefel, kador f lili fh hudo, nafproli pa shaloftin, kador flififh dobro od njega govoriti? ali nifi vfe prevezh navtifnjen, de vlako rezil samerifh, in fe hozhefh she sa vlako befedo, ki fe ti krishem rezhe, mafhevati ? Ali nifi morebiti f irevezh navesan na zhafne rezhi, ali li perprav- jen lvojimu blishnjiniu kaj dobriga ftoriti, kaj po- 69 magati? Ali bi potolashil fvoje ferze, akobi ti Bog to, kar ti je dal, fpet vsel; ali bi tudi ti bres mermranja in nejevolje, f poboshriim Jobam saklizal : „Bog je dal, Bog je vsel, naj bo zhefheno njegovo prefveto ime !" Prevdari, ali ne shivifh le sato, de bi jedel in pil po fvoji volji, ali nimafh, kakor fv. Pavl ozhi-ta, „fvojiga trebuha sa fvojiga Boga”? Ali ne hrepenifh le po mehkim shi vi jen ji ? Ali fe ne branifh terpljenja, sopernofti, krishe v, teshav, ki ti jih Bog pofhil ja? Ali ne opravljafh fvojih opravil vezhidel s nejevoljo, ne sa- volj Boga, in is pokorfhine do njega. Premifli, ali nifi morebiti vef lieobzhutljiv sa Boga in njegovo flushbo, nifi vef mertev sa vfe, kar je boshjiga, ka¬ kor bi ti ne bilo zelo nizh mar sa-nj, kakor bi ne bil njegova ftvar, in on ne tvoj Gofpod, kakor bi mu ne bil nobene zhafti, nobene hvaleshnofti, no¬ bene pokorfhine dolshan? Tele vprafhanja, ljubi kriftjan, naj ti bodo fplofhno vodilo per fpralhevanji tvoje vefti; in po¬ tem, ko fi fvoje sadolshenje svedil in prefodil — fe ponishno in odkritoferzhno obtoshi. 2 . Zhe premiflifh o grefhnik ! kaj fi ftoril, kaj sa- flushii, ker fi grefhil, ker fi bil Bogii nar vifhirrlu Gofpodu nepokorin, zhe premiflifh, de grefh sdto k 1'povedi, de bi nasaj dobil boshjo prijasnoft, in pravizo do nebefhkiga kraljeftva: bofh pazh lahko Iposnal, kako ponishna mora biti tvoja fpoved. Zhe fi vfe to k ferzu vsamefh, perfhel bofh k fpovednizi vef fkefan, in bofh ko nekdej evangeljfki hlapez na kolena padel pred fvojiga nebefhkiga kralja, in ga po¬ nishno profil, de naj poterpi f teboj, ker fi per- E ravljen fe ha farna vfe poplazhati, vfe povernitl. Ne o fe ti preojstro, preteshko sdelo, zhe ti flushab- niki zerkve, fpovedniki, na boshjim mefti v kasin 70 sa tvoje grehe, ali sa pokoro prepovedujejo kakfhne vefelja, krntkozhafe, prijetnofti, ktere morebiti nifo ravno pregrefhne , pa faj filno nevarne, zhe ti per- porozhajo fe sdershati tudi perpufheniga vefelja, de biboshji pravizi sadofli Boril sa fvoje grefhno velel je; perporozhajo, de kadar te kdo vabi k vefelim, pri¬ jetnim, zhe tudi perpufhenim rezbem , mu odgovori: take vefelja fo sa nedolshne, jefi pa fim grefhnik, in v nevarnofti vezhniga pogubljenja. Vfaki fmertni greh, ki ga ftorifh, o kriftjan! je velika nepokorfhina soper Boga, tvojiga Gofpoda; ti fi saflushifh fmert, ker delafh na ravnoft soper njegove sapovedi, in ga nozhefh fposnati sa fvojiga oblaftnika; in ravno sato je she tudi fklenjena fodba tvojiga pogubljenja- Pa vender ti je 1'he perpufheno ga sa odpufhenje profiti, torej ga profi ponishno, in s saupanjem, de bofh uflifhan; sraven pa fpos- nej, de nifi ufmiljenja, ampak le fmerti, le pogu¬ bljenja vredin. Zhe bofh fposnal, de fi boshji na- mefiniki fhe ne upajo ti odvese dali, ker ne najdejo nad teboj nobenih pravih snaminj shalofti in kefa, potlej fhe bolj fposnej fvojo nefrezho, in nevarnoft vezhniga pogubljenja, v kteri fe snajdefh; fe fhe bolj trudi v delih pokore, in Boga fhe bolj shivo, in gorezhe, fhe bolj ponishno profi sa duha poko¬ re, sa ufmiljenje, in tako dolgo profi, dokler te fvo¬ je gnade , fvojiga ufmiljenja, fvoje prijasnofti vred- niga ne fposna. Grefhnik! fposnaj, de fi f fvojimi hudobijami pravizo do nebel’ sgubil, in vezhni oginj saflushil, sato profi Boga sa odpufhenje s vfo po- nishnoftjo, in bodi sato perpravljen ftoriti, terpeti, karkoli je treba sa odpufhenje grehov; podversi fe popolnama flushabnikam zerkve; ki jih je Jesuf na- mefti febe pofiavil, in jim oblaft dal te odve- sati, zhe 11 sa odveso; ali pa odrezhi, zhe tajifte savolj fvojiga nefpreobernenja in nepoboljfhanja »ifi vredin. n Ponishej fe tedej pred Bogam, in njegovim na- meftnikam savolj fvojih pregreh; fpovej fe jih pa tu¬ di odkritoferzhno, de bofh mogel ufmiljenja upati. Prašna in bres vfiga fadii, kakor (im she opom¬ nil, je vfaka tifta fpoved, per literi fe kak fmertin greh vedama is strahu ali framoshljivofli samolzhi; sakaj fmertni greh ne more drugazhi biti odpu- fhen, kakor v sakramentu fv. pokore, majhini grehi pa, ker fhe dulhe ne umore, fe dajo tudi sbrifati s molitevjo, ubogajmedajenjem, poftam, in s drugimi dobrimi deli. De bote vedili, ali je fpoved prav ftorjena ali ne, vfelej tole premiflite, kader od fpovednize pri¬ dete: ali obzhutim pokoj fvoje vefti in notranji mir? Ali je odvaljen lifti teshki kamin, ki je leshal na mo¬ jim ferzu? Premifli grefhnik, greflmiza ! ali ne oftane v tvojim ferzu tudi po prejetih 'fv. sakramentih fhe nekoliko shaloftniga obzhutenja? in, ali ne lklenefh sa- to doftikrat fam per febi, de febo vender le treba zhifto fpovedati, ker ga pred ne bo pokoja v ferzu? ( Sam mo- rafh fposnati, zhe prav premiflifh, de fo tvoji grehi ftrafhne kazhe, ki te bojo smerej neufmiljeno pikale, pred kterimi fe bofh nozh in dan trefel, kterili ti nobedin ni v ftanu pomoriti, ne pregnati, dokler jih bofh fkrival v fvojirn ferzu; in dokler fe jih per fv. fpovedi popolnama ne snebifh. Miflite li, kader fe fpovedujete, de fe Jesufu Kriftufu la mi mu fpovedujete, ki vaf bolj, kakor vi lami lebe, posna. On bere o grefhnik! v tvojim ferzu, kakor v odpertdi bukvah vfe tvoje pregrehe ravno takrat, ki jih pred fpovednikam sakrivafh. Govori ti Jesuf na tihim: versi od febe ptuje oblozhila, f kterimi fizer zhloveka preflepifh, mene pa, ki ferza pregledujem, ne morefh flepiti. Vedi grefhnik, grefhniza! de fo vfe tvoje pregrehe dobro snane tvojimu prihodnjimu fodniku, kteri jih bo fodni dan rasodel prizho zeli- 72 ga fveta, zhe mu jih bofli sdaj per fpovedi sakrival; in zhe fe she sdaj framujefh, bojifh jih rasodeti le enimu famimu zhloveku, kam fe bofli takrat djal, kaj pozhel od framote? prafham te o zlilovek! kaj imafh od tega, de kaj samolzhifh ? S v. A.vgufhtin ti pove, ker pravi; »to imafh, debofh, ker molzhifh, pogubljen, ko bi bil vender,akobi povedal bil, lah¬ ko svelizhan.” Oh, pazh po pravizi sdihuja fv. Kriso- ftom nad tvojo nefparnetjo, zhe pravifh, de te je fram, in fe sato ne morefh premagati, de bi rasodel fvojo pregreho: »O, ti ubogi revesh! takrat, ko fi grefhil, te ni bilo fram, sdaj pa, ko bi imel od gre¬ ha refhen, opravizhen bili, fe sazhnefh framovati ! w Grefhnik, grefhniza! povej mi, koga fe bojifh, pred kom fe framujefh, de ne morefh fvojiga ferza rasodeti, de fe nemorefh nekterih grehov fpovedati? Te je fpovednika fram, kaj ne? oh, ali ne vefh, de je fpovednik dolsban molzhati od vfiga, karkoli fe mu v fpovednizi pove, bodi sagotovljen, de is fpo- vednize nikoli ne bodo rasglafhene, nikoli na dan pvifhle tvoje hudobije. Pa fi morebiti miflifh, kaj bo rekel fpovednik, zhe mu take velike, in gerde grehe povem? — Drusiga fi ne bo rniflil, kakor de fi flabe zhlovefhke nature, kakor on, in de mu tvoje pregrehe ozhitno in shivo kashejo, kaj bi tudi on bil, ko bi mu Bog fvojo gnado odtegnil, ker ga ni greha tako oftudniga, ne hudobije tako velike, de bi je ne mogel ftoriti, kakor vfaki drugi, ko bi ga Bog sapuftil; tvoja nefrezha mu pojde k ferzu, ker ve', de tudi on fhe ni, in ne bo popolnama savar- van pred njo, dokler fe snajde na nevarnim, in ne- pokojnim morji prizhijozhiga slavljenja ; persadeval fi bo sazeliti rane tvoje dufhe, te perpeijati na sgre- fheno pot svelizhanja, in obvarvati vezhne fmerti. Sej je fpovednik nameftnik Jesufa Kriftufa, kateri je perfhel ifkat, kar je bilo sgubljeniga, osdravit, kar je bilo bolniga, obešat, zelit, kar je bilo ranjeniga; 73 tako mora tudi on, zhe hozhe pravi nameftnik Jesu- fov biti, ne farno kregati in grajati, ker to je tudi vzhali potrebno, ampak veliko vezh prijasno pofvariti, s ljubesnijo od hudobij, in k poboljfhanju napelje¬ vati, vrazhevati. Koga fe tedej bojifh, fhe enkrat vprafham, pred kom fe framujefh, de ne morefh fvojiga fer- za popolnama rasodeti, Ali bozbefh morebiti fhe zelo nektere hudobije samolzhati, ker fe bojifh, de hi ne bil odvesan, in k fv. obhajilu pufhen, ko bi fe jih odkriloferzhno fpovedal. Zhe je to na¬ men tvoj, oftermi nad fvojo neisrezheno, in ne- sapopadljivo predersnoftjo ! Kaj ne? tvoja veft ti farna fprizhuje, de nifi vredin fv. obhajila, in ti vender filifh, in nadleshjefh fpovednika, de bi te odvesal, in bozbefh tako, kakor tat per- ftopiti k bosliji miši! Ali fe ne bojifh s dobrini vedam, in tako premifhljeno pregrefhiti fe nad njegovim mefam in njegovo kervjo; ali fe ne bo¬ jifh 1’kosi vrata toliko pregreh iti k vezherji ne- befbkiga kralja, in dva fv. sakramenta fv. pokoro, in pa fv. obhajilo isgoljufali is bosbjiga nameft- nika; ali fe ne boji!h, jih tako ozhitno, s dobrim vedam, in premifhljeno po nevrednim prejeti, in fe nar vezbjih boshjih ropov deleshniga ftoriti. Grefhnik , grefhniza ! prasin je tedej tvoj ftrah, neumna tvoja framota, fe greha per fpovedr bres ovinkov in zhifto obtosbiti, zhe fhe enkrat shivo premiflifb, de fe vender nifi framoval in bal gre- fhiti, in od Boga vezimo pogubljen biti; zhe prev- darifh, de je boljflii fe grehov natihama fpoved- niku fpovedati, kakor pa nepokojno veft imeti, v grehu shiveti, nefrezhno umreti, in fodni dan pred želim fvetam framoto terpeti; zhe prevdarifh, de fpovednik, ker je fam flab in grefhin zhlovek, mo¬ ra torej s drusimi ufmiljenje imeli, in de je pod finertnim greham in pod nar ojftrejfhimi zha- 10 74 fnimi in vezhnimi kasnimi (fhtrafengami) molzhati dq]shan. Tako ljubi poflufhavzi! tako grefhnik, grefh- niza! mora biti fprafhevanje tvoje vefti, kakor fte flifhali v pervin\ deli mojiga govorjenja, zhe fe hozhete prav fposnati, in fvojih grehov zhifto obtoshiti. Naj vam tedej ne bo dofti, fe le tje po verhi, hitro, in po vezhim fprafbati, ampak prei- fhite fvoje shivljenje, in fhe bolj fvoje ferze fkerb- no, in na tanjko ; preifhite ga tako, kakor ga bo fodni dan vafh fodnik Jesuf Kriftuf fam preifkal. In po lazim s vefti m in fkerbnim preifkanji fe ob¬ toshite fvojih grehov boshjinm nameftniku s vfo po- nishnoftjo, in odkriloferzbnofljo, kakor fte flifhali v drugim deli moje danafhnje pridige. Bodite vfelej v fpovednizi ponishni, in odkri- toferzhni, fposnajte pred Bogam , in njegovim na- meftnikam do zhiftiga, karkoli vam teshi vafho veft, in pofebnp nikar ne posabite, de vafhe pregrehe ne morejo fkrile oftati, in de zhe jih sdaj enimu zhloveku perkrijete, bojo dan fodbe rašodete vafhi- mu fpovedniku, ki le ga sdaj tako slo framujete , va- fhiin ftarfliem, bratam, feftram, prijatlam , fofe- dam , zelimu fvetu. Obtoshite fe vfih fvojih gre¬ hov polni framole in shalofti, obtoshite fe jih na tanjko, in Bog, kteri potertiga, in ponishniga fer- za nikoli ne sanizhuje, tudi vafhiga ne bo savergel. A m e n. VII. Imej me, ko eniga smed fvojili najemnikov. Luk. 15. 19. pomeni to govorjenje sgubljeniga fina? — morebiti fe jebaJ, de bi mu ozba pregrefhenja ne odpuflii, dober ozba, ki mu slie od deljezh naproti gre, ga luflme, in mu vfe is ferza odpufli? One! on vd, de mu bo ozba is ljubesni do fkefaniga otro¬ ka vfe pregledal, vfe odpuftil; oo ve tudi, de fhe tako globoko ponisbanje bi ne bilo sadofti rasšha- Ijeniga ozheta potolasbiti. Pa greb, greh, ki ga je storil, mu ftoji tako sbivd pred ozbmi; kef, ki ga savolj greba v febi obzbuti, ga perganja, fe sa greb pokoriti; on fposna, de grefhnik mora terpeti, de greh mora kasnovan, in le po hudim pokorjenji sbrifan biti. Sato rezhe: »Tmej me, ko eniga smed fvojih najemnikov !” Nikar tako, kakor f fvojim olro- kam s mano ne raVnej, ampak kakor f fvojim nar sadnjim, in nar manjfbim hlapzatti; nikar mi slo- shniga shivljenja, in vefelja v fvoji hifhi ne perpu- fti, ampak s delam in terpljenjern me obldslii; sa- kaj grefhil fim v nebo, in pred teboj! Tako radovoljen je bil sgubljen fin, sa fvoj dolg saflusbeno kasin terpeti; tako fpokorin, deje bil voljan zeli zliaf lvojiga shivljenja kakor hlapez v bifbi fvojiga ozheta flusbiti! Uzhi fe is tega, o krifljan! kako fe morafh tudi ti sa fvoje grehe po¬ koriti, in boshji pravizi, kolikor je v tvoji mozhi, sadostiti. Pamet, in bosbje rasodenje naf uzhite : de grefhnik mora terpeti, mora grebi pcrmerjeno ka¬ sin preit at i. Ta kasin je pa dvojna: vczhna in zbaf- na, Ufmiljeni Bog nam samore po saflushenji fvo¬ jiga fina Jestifa Kriftufa ali obe fkupej odpufliti, ali pa le eno farno. Obe kasni, vezhno in zbafno nam 76 Bog v fvetim kerfti odpufli. Ta sakrament naf v nove ftvari prerodi, naf /vete in Bogu prijetne ftori, sbrifhe vfe, kar je vzhloveku pregrefhniga, in kasni vredniga, tako de zhe zldovek v takim stanu umerje, prezej, kakor pravimo, gorak v nebefa gre. O kako imenitna je kerffena nedolsbnoft! Ko bi krift- jani to premi/lili, bi fe greha bolj, kakor fmerti bali! Ko bi ftarfhi to saftopili, bi s vezhi fkerbjo nedolshnoft fvojih otrok varovali! Kolika nefrezha je tedej, zhe zhlovek po fvetim kerfti fpet v greh pade, Boga fpet rasshali, ki mu je v fvetim kersti vfe odpuftil, ga popolnama ozhiftil, in sa otroka, iu jerba fvojih nefkonzhnih dobrot poftavil. Pa tudi fhe is te nefrezhe, boshjeufmiljenje, in ljubesin boshja . grefhniku hozhe pomagati v sakramenti fv. pokore. Tode ne vezh na tako miloftljivo visho, kakor v fve¬ tim kerfti, de bi mu bili vfi grehi, in vfe kasni zhaf- ne, in vezhne odpufhene. V sakramenti fv. pokore mu je le greh, in vezhna kasin odpufhena, zhaf- na kasin pa oftane, katero mora zhlovek ali v tem, ali pav perhodnjim slavljenji v vizah terpeti, de kolikor je mogozhe, boshji pravizi sadofli ftori. Sato mafhnik v fpovedi grefhniku nektere fpokorne dela naloshi, po kterih mu bodo saflushene zhafne kasni odpufhene. De je Bog s grefhniki od nekdej tako ravnal, najdemo vezh sgledov v fvetim pifmi ftare savese, Adam in Eva, nafhi pervi ftarfhi, fta po fvoji nepo- korfhini in napuhu fmertno grefhila; Bog njima je savolj obljubljeniga odrefhenika dolg, in vezimo kasin odpuftil, pa zhafno kasin fta mogla preftati; is raja fta bila isgnana, tešhko fta mogla delati, mno¬ goterim nadlogam, dufhnim in telefnim/laboflim fta bila podvershena, in umreti lia mogla. Te nadloge fo bile zhafna kasin savolj nju greha. Ko fta fe Moj- sef in Aron s nesaupnoftjo v Boga pregre/hila; nju Bog savolj tega ni savergel , pa v obljubljeno deshelo 77 nifta fmela iti, kamor fta tako slo shelcla priti. Kralj David je odkritoferzhno ubijanje, in prefhefhtvo obshaljeval, in prerok Natan mu rezhe : »Gofpod ti je tvoj greh odvsel, pa fin, ki ti je rojen, bo v kasin umeri « 2 . Kralj i3. Sato fo tako slo k pokori opominjevali prero¬ ki v (tari; fv. Janes Kerftnik , desuf fam, in apo- steljni v novi savesi, sato. fo tako ojftro pokoro delali pervi kriftjani. Oh, kako mehka je pa nafha pokora! zhe jo s ojftroltjo pervih kriftjanov permerimo , je komej fenza pokore. In vender Jesufova befeda smerej veljavna in refnizhna oftane, ki pravi: »Zhe fene bote fpokorili, bote vfi pogubljeni.' >> Luk. i3. 3. O, mehkushnolt nafhih zhafov! v zbem nafha po¬ kora obftoji? v nekterih molitvah, ki jih vfe ras- trefeno in leno opravimo, to je doftikrat vfa na¬ fha pokora sa naj vezhi grehe in hudobije ! Vsrok ali urshah tega je, ker fe lahkomifhlje- no shivi, in greh k ferzi ne vsame; to je pa tudi gotovo, de naf v perhodnjim shivijenji toliko dalj- fhi in hujfhi terpljenje zhaka, kolikor manj po¬ kore bomo tukej itorili, in f. oje mefo krishaii. Pokasal vam bom danef v sgledih ftariga , in danashnjiga zhafa, de je mogozhe, in tudi potreb¬ no pokoro delati. O Bog! ki H s greham rasshaljen in f poko¬ ro pololashen, rasfvetli naf, de bomo potrebnoft pokore fposnali, obudi in nagni nafho voljo, de borno po mozhi greh nad fabo kasnovali in flra- hovali, de per tebi enkrat ulmiljenje in gnado sadobimo. 1 . V pervih zhafih kerfhanftva fo fe grefhnikam sa velike grehe filuo velike in teslike pokore nakla- 78 dale, de fo grefhniki velikoft fvojih grehov sliivo fposnali in obzhutili Snane fo nam fhtiri ftopnje, po kterili fo fe nekdej veliki grefhniki ojftro po¬ korili, predin fo k fv. obhajilu fmcli perltopiti in f zerkvijo in s Bogam fpravo sadobili. Na pervi ftopnji fo bili jokajozhi. Je kteri ta¬ ko nefrezhin bil, de je v veliko hudobijo in pre¬ greho padel, veliko puhujfhanje dal in kerfhanftvu veliko nezhaft naredil , je tak saflushil kakor mer- tev in fhkodljiv ud od zerkve lozhen in saversben biti. In to je tako rekozh fam saref ftoril, ker je f pregreho shiv ud zerkve biti nehal. Le, zhe je profil , je bil v pokoro vset. Pred Zerkev je fmel priti, v rafhovnik oblezhen , in doltikrat f pepe'iam potrefen je tukej shaloval in jokal, in verne, kteri fo v zerkev fhli, profil, de bi sa-nj molili. Ozhit- ne molitve v zerkvi pa fe sa take fhe nifo molile, ampak verni fo farni per febi sa-nje Boga profili. Befede boshje tudi fhe s drusimi vernimi nifo po- flufhali, in v tem ftanu fo vezhkrat eno ali vezh let bili po velikofti fvojih grehov, in po pridnofti, f ktero fo fe tukej pokorili in pravo fhalofl in po- boljfhanje kasali, To je bil sazhetik pokore. Tukej fo bili vnovizh na zerkev navesani, de lo mertvi udje v fvojim shivljenji fpet oshiveli, fe pozhali osdravili in na pot svelizhanja perfhli. Na drugi ftopnji fo bili poflufhajozhi. Kader fo vikfhi duho\ni paftirji vidili, de je grefhnik na pervi ftopnji ftoril , kar je mogel, in de saref sheli pokoro ftoriti, in fe popolnama poboljfhati, fo ga potlej v zerkev puflili : de je fmel boshjo befedo s drusimi vernimi poflufhati. Doli per vratih, ka¬ mor fo tudi nejeverniki fmeli priti , je bil sa take pofebin kraj odložilen. Pa pred darovanjem fo mo¬ gli vfi taki is zerkve iti, in tudi fhe tukej fe sa¬ nje ozhitne molitve v zerkvi nifo molile, in du¬ hoviti rok na-nje fhe nifo pokladali. Tudi v tem kraji fo grefhniki velikrat eno ali vezh let mogli biti. Na tretji ftopnji fo bili klezhezhi ali pa na ob- rasu leshezhi. Ko fo mafhniki ftanovitnoft tazih fpo- kornikov vidili , fo jim pervolili, de fo fe Imeli v zerkvi vifhej pomakniti, kjer je bil kraj sa - nje per- pravljen. Tukej na tretji ftopnji fo klezhali, ali pa zelo na obrasu leshali, in mafhniki fo roke na-nje pokladali in sa-nje molili. Pa tudi na tej ftopnji fo vzbafi vezli let bili. Daru fv. maflie pa fhe nifo bili deleshni. Na zheterti ftopnji fo bili ftojezhi. Kdor je bil na tretji ftopnji po poftavi in volji zerkve fpokorjen, je perfliel potlej na zheterto ftopnjo, kjer je ali na pofebnim kraji ali pa meddrusimi vernimi imel fiati, pa k fv. obhajilu fhe ne pcrftopiti, dokler fe po pre- vidnofti mafbnikov k tem prefvetim fkrivnoftim ni sadofti perpravil. Vle to fe je godilo po zerkvenih poftavah, ktere fo od tretjiga ftolelja po Kriftufu fkorej vezh kakor tavshent let vezbidelj v katoljfhki zerkvi fploh v navadi bile, in tudi sdej fhe nifo preklizane, am¬ pak zerkev sheli, de bi jih bilo m o zli fpet fploh v navad« perpraviti. Nizh raslozhka ni bilo tazhaf med imenitnimi in nishjimi, ampak vfak, kteri je kako tako veliko ozhitno pregreho ftoril, de mu je taka pokora flila, fe je mogel, bodi tudi kralj ali zefar, tej poftavi pod vrezhi; kakor je, poftavim, fv fhkof Ambrosh zefarja Teodosja v ozhitno pokoro bil djal, ktero je zefar tudi delal. Taki fpokorniki fo fe mo¬ gli vezh dni, ali saporedama, ali pa dvakrat v tednu, v fredo in v petik ojftro poftiti, in fe vef zhaf po¬ kore s molitevjo, f pridnim delam, s ubogajmeda- janjem k popolnama opravizhenju, in k fpravi f zerkvijo in s Bogatil perpravljati, in fe tudi fizer perpufheniga vefelja sdershati, ^Skorej sa vfako pregreho je bila na tanjko po¬ kora odlozhena; poftavim, kdor je od katoljfhke 80 vere odftopil, potlej pa s veliko ferzhno shaloftje fe v zerkev fpet vernil, je mogel delati pokoro 10 let. Po tem je fhel k fv. obhajilo. — Zbejekdopo krivim perfegel, je mogel biti 40 dni ob farnim kruhu in vodi, in potlej fhe 7 let pokoro delati, in nikdar bres pokore ne biti, in ga nikoli vezli na prizho ni bilo jemati; potem je fhel k fv. obhajilu. — Zhe fe je kdo v zerkvi med boshjo flushbo pogovarjal, je bil 10 dni ob kruhu in vodi. — Kdor je fvoje ftarfhe saframoval, 3 leta, kdor jih je tepel, 7 let v pokori, i. t. d. Is tega fe vidi duh zerkve per pokori. Nekteri nifo bili prej kakor na fmertni poftelji k fv. obhajilu pufheni, pofebno zhe fo po ftorjeni pokori fpet padli. Venderjebila gorezhnoft kriftjanov per pokori v teh zhafih tako velika, de je bila grefhnikam velikrat njih teshka pokora ali perkrajfhana ali po- lajfhana, ali pa zelo odpufhena, pofebno zhe je kako veliko preganjanje vftalo, ali pa zhe fo muzhenzi (mar- terniki) sa-nje profili, de fo f zerkvijo in s Bogam bersh popolnama fpravljeni s vezhi ferzhnoftjo per- pravljeni bili sa Kriftufa terpeli in umreti. Takimu perkrajfhanju, polajfhanju ali pa odpufhanju nalo- shene pokore fe je „odpuftiki“ reklo. In tako ravna zerkev fhe dan danafhnji, ki grefhnikam odpultike deli; to je ref velika gnada in miloft sa fpokorne grefhnike, Is lega fe pa tudi vidi, de fo odpuftikov le tifti grefhniki deleshni, kteri vredni fad pokore kashejo, in fi is Jjubesni do Boga vfe persadene- jo fvoje grehe, in lfe, kar v greh napeljuje, po¬ polnama sapuftili, in s boshjo pomozhjo po volji bosbji shiveti. Premiflimo shivljenje fvetih fpokornikov tudi v posnejfhifh ftoletjih. O, koliko tajiftih je manj gre- fhilo, ko mi ; in vender kako ojftro fo shiveli, de fo Bogu sa fvoje grehe sadoftili! Vprafhajmo Egip- tovfke pufhave, in berloge v Paleftini, in f Sirii, 81 povedali nam bodo, de je vezli tavsbent pufhav- nikov ^iri Iminihov, ki fo veliko shaloft zhes fvoje grehe obzhutili, ojftro bodezhe pale sa pokoro no- fili, v sbimnatih oblekah bili, in žele nozhi fo v folsali, in molitvah prezhuli, de fo rasujsdano mefd krishali ! Koreninize, in seljifha fo bile njih shivesh, ali pa nekoliko terdiga kruha, ki fo ga f folsami omozhili In poleni, ko fo ao, 3 o, 60 let v laki pokori preshiveli, fo fhe na fmertni poftelji, ka¬ kor je fv. Janes Klimak fam flifhal, vfi bojezhi, vprafhali: kaj menifh brat! bo li Bog moji clufhi miloflljiv, mi bo li moje grehe odpuftil? Kolika gorezhnoft, kaki isgled! Ali fo ti brumni fpokor- niki morebiti drugi evangelji imeli, kakor mi? ali fo drugimu Bogu flushili ? ali fo druge vezli- nofti upali, in fe bali? ali fo bili drugi ljudje, ka¬ kor fino mi? ali nifo bili tudi is mefa in kervi, prahu in pepela? Ref je, vfak kriftjan fe ne more tako ojftro pokoriti , kakor fo fe nekteri fvelniki pokorili; sa¬ ka j k temu je potrebin pofebni pokliz, in pofebna gnada boshja. Pa je tudi ref, de Bog sdaj ni nizh manj pravizhen, kakor je bil v poprejfhnjih zhafih, in de bres pokore nobedin odpufhenja sadobil ne bo. Zhe tudi Bog, po fvoji nefkonzhni modrofti, in ulmiljenji, ne terja od vfih enako velike poko~ re, jo pa vender hozhe od vfaziga nekoliko; vfaj ferzhni kef, in refnizhno voljo, sa fvoje grehe fe po mozlii pokorili. V takim kefi, in v taki volji obfloji duh pokore, kteri, zhe ga refnizhno v febi obzhutimo, fe bo tudi v svunanjih /pokornih delih pokasal , zhe fo fhe tako majhne v permeri 1 po¬ koro poprejfhnjih zhafov kriftjanftva. Zerkev farna je , kar nakladanje fpokornih del sadene, v posnejfhih zhafih veliko miloftljivfhi poftala, pa ne salo, kakor de bi bil greh manj kas- 11 82 ni vredin, ampak sato, ker fe tudi nar manjfhi po¬ kora mehkushnjim pofvetnjakam tako teshka sdi, de bi bili per vezbi ojftrofti popolnama oftrafheni, in obupni. Pa ravno ta miloft, in to persanafhanje zerkve bi naf moglo perganjati s drusimi proftovoljnimi do¬ brimi deli sa fvoje grehe sadoftiti, ker fino po Kriftufovi sapovedi vreden fad pokore floriti dol- shni; in kolikor losheji in manjfhi pokora nam je od mafhnika naloshena, toliko bolj svefto, in f ponishnifhim in bolj fkefanim ferzam bi jo mogli opraviti, ker preudimo, de fino vezhi kasin, in ve¬ zhi pokorjenje saflushili. Takti je ftoril tifti fpokor- nik, ki je k velikimu boshjimu flushabniku Petru Koibajl, vifhimn fhkofu v ( Scns perfhel, in kteriga veft je bila s velikimi hudobijami ofkrunjena„ On fe je fpovedal s nar vezhi shaloftjo, ffolsami; vender je dvomil, de bi mu te velike, in gerde hudobije kdej samogle odpufhene bili. ,Sv. fhkof ga tolashi, in mu rezhe: »Gotovo moj fin, ti bo Bog odpnftil, zhe sa te velike fmertne grehe pokoro ftorifh.'' ^Spokornik vef objokan rezhe; »Oh, moj ozha, perpravljen fim tudi tavshent fmertnih teshav preftati, de bi le odpufhenje fvojih grehov upati Imel.” In fv. fhkof fe sli-njim joka, in mu rezhe: »Lej, jefi ti naloshim pokoro sa fedem let” Kako? »fe fpokcrnik sazhudi, kaj le fedim let fe bom sa toliko hudobij pokoril, sa ktere bi fe ne mogel fpokoriti, ko bi tudi do konza fvojiga shivl jen ja v nar ojftrejlhi pokori shivel?” 4 Shkof pa rezhe: „tudi ta zhaf ti bom perkrajfhal: pojdi, in polti fe Je tri leta ob fuhim kruhu, in vo¬ di.” Potem sazhne fpokornik grenke folse tozhili, povdarja na fvoje perfi in profi, de bi fe sh - njim ne norzheval, ampak de bi mu njegovim pregreham F iei nierjeno pokoro naloshil. Savsel fe je fkkof nad ve- iko grevengo tega gtefhnika, in mu rezhe: »Moj fin! pojdi, in moli enkrat ozhe nafh, in bodi sa- 83 goto vi jen, de ti je Bog tvoje grehe odpiliti!.” Sdej gre fpokornik , fe vershe s jokam, in sdihovanjem na tla, in moli, kar mu je flikol’ naloshil; in po dokonzhani molitvi poln grevenge in poboshnofii — umerje. O frezhen fpokornik , ki fo fe ti po tako lahki, in kratki pokori nebela odpelje! Pa kako velika, ih ferzhna je bila njegova shaloft, ki jo je obzhutil, kako terdna njegova volja, tudi nar oj- ftrejfhi pokoro zeli zhaf fvojiga shivljenja delali! In kako ojftre pokorila bi fi bil tudi gotovo nakladal, ko bi ga bila previdnoft boshja daljej shiveti puflila ! Torej je, in oftane refniza naflie pameti: »Kdor je vežh grefhil, mora tudi oftrejlbi pokoro delati,” in je tudi nauk nafhc kerfhanfke, katoljfh- ke zerkve, ktera je, defiravno nam tako milotilji- vo ■, in persanefljivo svunanje pokorila naklada, v Tridentinfkim sboru fklenila, de mora pokora vcli- kofti grehov permerjena bitij in de fe fpovedniki farni pregrefhe, zhe sa velike hudobije majhne po¬ kore nakladajo. »Gofpodovi mafhniki, govori ta sbor, f> dofshni modro velikofti grehov, in mozhi grefhnikov permerjene fpokorne dela nakladati, de ne bodo grefhnikam nefpametno fpregledovali, in sa velike grehe majhniga pokorjenja napovedo¬ vali, ker bi savoljo tega grehov drusih deleshni bi¬ li. Trid. f-hod. 14. 8. In kaj bi tudi tako fpregledo- vanje pomagalo? Grefhniki bi v napzhnim pokoji Ipa- li, in kader bi fe v vezhnofti prebudili, kako ftiafh- nd bi bilo, ko bi na tanjko fpregledali, kaj bi bili mogli v tem shivljenji ftoriti> in nifo ftorili! Sato naj li vfak k ferzu »same, kar fv. Avgufhtin pifhe : „Zhe nozhelh od B<»ga ftrahovan bili, tako fe fant itrahuj.” Greh mora kasnovan biti, ali od tega, ki ga je ftoril , ali pa od tega, ki je rasshaljen bil, ali na tem fveti f pokoro, ali pa v perhodnjirn s ognjem. jNaj nobeden ne rezhe : Sdej ib drugi zhafi! 84 s de j liifo ljudje vezli tako krepki in mozhni, ko nek¬ daj, sdej je vfe drugo shivljenje, vfa druga sreja. O kaj pa de ie , Bogu le ufmili ! sdej drugo shiv¬ ljenje, ki duflio in truplo mori, in naf sa vfe boslije rezili nevkretne dela! Dokler fe je fveta zerkev, od fanriga Boga poftavljena , peflufhala, in fpofhto- vala, in dokler fo Kriftjani nje sapovedi fpolno- vali, je bilo truplo s dufhc 1 11 otroke napeljevala, nifo le nizh sdravji fhkodvali, ampak veliko vezh (o tifti kriftjani, ki fo fe nar bolj pokorili, nar terdnejfhi sdravje imeli, in fo dolgo dolgo shiveli. Le preiniflite fvete ftare ozha- ke po pufhavali, kteri fo per fvojih poftib, in oj- ltrim sbivlenji fivo flaroft dozbakali. Tudi fo bili, in fo fhe sdej tizheni sdravniki, ki terdijo, de je sdershanje od mefnih jedi, kteriga zerkev, pofeb- uo v fhlirdefet danfkim pofti sapove, telefnimu sdravji kar koriftno. Toliko je, bres de bi veliko premifhljevali, gotovo, de truplu, in dufhi vezli hafne (nuza) pokorjenje, ko mehkushnoft, vezli smernoft in sdershnofl, ko slierlje, in famogoltnoft, vezli poft, ko vefelize in pojedine. (3 kako malo jih je, kteri bi fi bili f pofti in njftrimi pokorili fvoje shivljenje perkrajfhali; bres fhtevila liafproli je pa tifti h , kteri s nesmernoft jo, in rasvujsdanoftjo pred zhafam fvoje shivljenje kon- zhajo. Poshrefhnoft jih je she veliko umorila na dufhi, in telefi. »Sakaj veliko je tazih, pravi fv. Pavl, od klerili fini vam she vezhhrat povedal, sdej pa tudi f folsami povem, de shive, kakor fovrash- niki krisha Kriftufoviga, kterih konez je pogubljen¬ je, kleiili Bog je trebuh.” Filip 3 18. »Glejte pa farni nafe, opominja fv. Lukesh evangeljift, de vafhe ferza ne bodo pieobloshene v poshrefhnofti, in pijanofti.« Luk. 21. — G niehkushno ljudftvo ! sakaj fi tako mozhno k Ijeno, in ojfire pokorila, 85 grehu, in tako flabo k pokori? Verjemite mi pre- Ijubesnjivi ! de fe fhe daudanafhnji snajdcjo krift- jani, kteri ravno tako ojftro shive, kakor fo nat¬ vezlo fpokomiki nekdaj sliiveli. Tode fo fkriti. Moj Bog! frani me je, ko pomifiitn, kako veliko po¬ koro nektera nedolshna dufha na fkrivnim dela ! Kako bom jeft samogel fvojo sanikernoft sgovoriti, kako obftati na dan fodbe! Premiflimo refnizhno per- godbo danafbnjiga zhafa, ki fe je fhe v leko- zhim Poletji godila. O pomnila naf bo na fpokor- ni duh zerkve pervili ftoletij Bog daj, de bi tudi nafhe ferza omezhila, in k pofnemanju fpodbodla. 2 . Ko je papesh Piji VII. v letu 180/4, to je, ravno pred 45 leti v Parisu na Franzoskim bil, ga je neki mosh po vfih njegovih polih od deljezh fpremljeval To fe je poboshnitnu papeshu zhudno sdelo, in fi mifli, mosh bi gotovo s mano rad govoril. Ko ga je Piji drugikrat fpet. sagledal, ga je k febi poklizal, in ga zhes vezb rezin prijasno poprafbal, med drugim tudi to, zhe bi fe more¬ biti rad fpovedal. »De, fveli ozha ! je odgovoril, moja pregreha je tako 'elika, de le vafha ( Ivetoft ima sadom veliko oblaft, me od nje odvesali, in nji permerjeno, in sadoftljivo pokoro naloshiti.” Sveti ozha ga tolashi s miloftjo boshjo, ktera je veliko vezhi, ko vfi nafhi grehi, in mu rezhe k febi v fvojo isbo (zimer) priti. Zeli dve uri fla bi¬ la vkup, kake in koiikofbne pregrehe fe je obto- shil, to je farno ljubimu Bogu snano. Po dakon- hzani fpovedi papesh posvoni, de bi kdo k njemu perfhel; kardinal pride, in ko vidi fveliga ozhelavfiga prepadeniga in blediga, fe je tako preftrafhil, deje she hotil saklizati in sapovedati, de naj nesuaniga zlilo veka primejo. Ali papesh mu pomigne, de ne, 86 fe k modiu oberne in ga poflovi rekozli: »Is Rima ti bomo pifali in porozhili, kar bomo zhes - te fklenili, le opravljaj 1 'vojo pokoro Mi boshji na- mellnik na semlji, bomo vfiki dan sa-te molili.” Kmalo potem fe poda nesnani mosh is Pariša , in Ti bliso neziga majhniga niefla na famotnim kraji v Tiari in poderti hifhi prebivalifhe isvoli. Ena shena; ki jo je sa pofircshbo imel, ga je previdila vfako jutro s njegovim vTakdaojim sbiveshem, kteri je bil farno kruh in voda. De Ti je ravno takrat huda sima bila, fi vender Tvoje isbe nikoli ni sakuril, in leshal je na dveh golili defkali. Miša, ftol in en velik krish je bila vfa po prava njegove prebil avnize. Bral ni drusiga ko fv. pifmo. Ob nedeljah in prašnikih je perfhel zherno oblezhen v farno zerkev, je per zerk- venih vratah pod korani fhtriz ftebra klezal, in po- boshno per fveti mafbi bil. Nad tem pofebnim sa- dershanjem fe jih je veliko zbudilo, pa nifo mogli od njega nizh drusiga svediti, kakor de je fpokor- nik, in de mora zeli zhaf fvoje pokore molzhati ; salo ga tudi nifo vezli poprafhevali. Tako je shivel 10 let. Kmalo potem pride novo blagoflovljcn (sbegnan) malhnik sa duhovniga paftirja v to faro , kteri je ve¬ likokrat f pofebnim nagnjenjem fpokornika premifh- Ijeval. Tudi fpokornik je saupanje k temu duhovnu imel, in tako n ju je bosbja previdnoft. kmalo sdru- shila. Eniga dne obifhe fpokornik niafbnika , in mu pei poved uje, rekozli: »Defet let je she, kar fini Tvoje premoshenje med uboge rasdelil; nizh saflu- shenja nifim od tega imel; to mi je bilo sa poko¬ ro nnlosheno." Perpufheho mi je bilo le kaj maliga sa-Te obdershali; pa tudi ob to Tim po nefrezhi per¬ fhel. Delali moram, de Ti vfaki dan kruha saflushim. Nizh mi ni fizer leshezhe na zhafnim shivljenji, vertder ko bi sdej le umeri, bi umerlbres f\ ele udvese Ivojih gre¬ hov. Mafhnik ga potolashi, in ga k saupanju na bosh- jo miloft opominja. Od liftiga zbala je fpokornik 87 mafhniku vedno bolj vdian in odkritoferzhin bil, ta¬ ko , de mu sadnjizb rasodene , kako ojftro pokoro mu je ljubesn ji v i ozha Piji Vil. naloshiJ. Ozlia Piji fp mi sapovedali, de moram vfe sapufliti, ftarfhe, brale in feftre, perjatle in premosbenje, in v kazim koti na Franzoskim pokoro delati. »Ti nam bofli, fo mi papesh rekli vfako lelo v Rim pifal, in na lanjko fvoje sbivljenje raslosbil. Mi ti bomo verjeli, salo ker fmo v refnizhnofli tvojih fpokornib sbelja preprizbani. Kader bomo previdili, de fi 1' Tvojim ojfuim shivljenjem bosbjo pravizo potol sh.il, ti bo¬ mo pifmo poflali. »lo potem The le bofli fmel v zerkev iti, in s drugimi vernimi fveto obhajilo prejeti . >y Zlies en mefiz, perTlavi fp.okornik, fini vfe to (toriI, karmi je bilo sapovedano; moji ljudje miflijo, de fini merlev, in fim tudi v refnizi sa - nje mertev, Defet let sbe sliivim v ti pokori , in oh fbe sdej nifim nizh pifanja od fvetiga ozbeta prejel. — Zlies nekaj zbala je la fpokornik nevarno sbolil. t Shtrafh- no hudo mu je bilo per ferzu; treba bo umreti fi mifli, in Ihe mi nifo, kakor pazh Tveli ozhe previ- dijo, moji grebi odpufheni. Ta mifel ga neisrezbeno tare. Saftonj ga mafh- nik tolashi, de je dol ti ojftro, in dolgo pokoro delal, de v fmertni uri ima vfak mafbnik oblaft fpokorniga greflinika Tzerkevjo sdrusbiti; pa ni mu mogel ferza umirili. En vezber je bilo bolnimu fpokorniku sbe ref sa umreti hudo, in ravno je hotel mafbnik v zerkev tezlii, de biga bil f fvetimi sakramenti pre- vidil, kar Te vrata odpio, in neki ptuji duhovin fto- pi noter, in mu pifmo is Rima ponudi. Veselje fpokorni- ka, ko je befedi »pifmo is Rima« saflifhaj, ni popi- fati. Od preveliziga vefelja omedli, in ko fe neko¬ liko save , globoko sdihne; in okoli ftojezbim rezlie : »Moje ure To isflijtete, moj zliaf je dotekel — fbe da- nef boni umeri.” O gnada in miloft dobrotljiviga Boga! de mi ravno danef, ko mi je njegov nameft- 88 nik na semlji moj dolg in saflusheno kasin odpuftil, fmert pofldje. Profim vaf, nefite me v tilto zerkev, pred ktere vratmi fina toliko let sdihoval, de tam fveto obhajilo prejmem, po kterim slie toliko zhafa hrepenim. O ufmilite fe me in nefite me tje! »Vezhni Bog vam ho povernil.” Zhefar je tako ferzhno shelel in profil — mu ftore. Ko ga f teshnvnim trudam do vrat pernefo, profi nekoliko pozhakati. Oh,sagleda ka¬ min, na kterim je toliko let klezhal in jokal, sagle- da fieber, na kterim je Klonil, kader fe she od flabo- fti ni mogel vezli pokonzi dershati; sagleda tudi po¬ dobo prezhifte devize Marije, ki je bila nad vratmi nabita, ktero je tolikokrat na pomozh klizal. t Solse fe mu po liži h vdero, ko vfe to fpet sagleda. Sdej ga v zerkev nefo, in ko pred oltar pridejo, fp^kornik na fvoje oblizhje pade, in klizhe. »Gnado, o moj Bog, gnado, greh je bil ftrafhan, pa fej fim ga tu¬ di objokal, gnado profim!” Mafhnik ga potolashi, in mu podeli fv. sakramente. Ko je fveto hoftijo prejel, ga fpreleti mili ftrah in fveto vefelje, proti nebu fe osre, ftifne perjasno in s ljuhesnjivim fmeham roko mafhnika, fhe enkrat globoko sdihne, — in umerje! O frezhua fmert, o svelizhanfka pokora, ktera zhloveka k taki fmerti perpravi! Defet let v molitvi, in folsah, v poftu in ojflrih pokorilih, potem pa v fvetim raji, v breskonzhnim vezhnim vefelji — o frezhna fmert, o svelizhanfka pokora ! Sizer je to is- gled pofebne pokore, nad kterim fe samoremo bolj zhuditi, ko ga pofnemati. Pa naf mora vender sbu- diti in perganjali, faj nekoliko sa nafhe pregrehe pokoriti fe, ker vidimo, de fo neleri nafhih pred¬ nikov tako ojftro pokoro deb li. Kako lahko pot po¬ kore pa nam zerkev kashe, ki naf uzhi, de mi ne le f pokorili, ki nam jih mafhnik per fpovedi nalo- shi ! ali ki fi jih farni sadovoljno rialoshimo, ampak tudi f terpljenjem in nadlogami, bolesnijo, lakoto 89 in dragino, in s drusimi ftifkanii shivljenja, zhe jih v duhu pokore prenefemo, por Bogu sadoTtiti samorcmo. ( Sej ga ni ftanu na fveti, de hi ne imel Tvo¬ jih neprijetnolt, Tvojih Tkerbi in teshav. O kriTtjan ! naredi Ti is potrebe zhednoTt, noTi v voljo boshjo vdan, in T poterpeshljivoTtjo, kar she tako nofiti mo- raTh, in Bog ti bo to v pokoro sarajtal. ,Sej ni tesh- ko v nadlogi, teshavi in neTrezbi T KriTtuTam rezhi: „Ozha! tvoja volja nej Te sgodi!” ( Sej ni teshko, kader sbolimo, ali na Tvojim premoshenji Thkodo terpimo, T poboshnim Jobam saklizati: »GoTpod je dal, GoTpod je vsel, nej bo njegovo ime zheTheno. ! w In koliko drusih rezhi je, kterim Te lahko is ljubesni do Boga odpovemo, in to Bogu v zhaTt in Tebi v pokoro obernemo! Si od kake jedi, ki jo nar rajThi vshijemo, pertergati, radovednoft ozhi saterati, jesik krotiti, TlabejThi obleke nofiti, Te vzhafih kakThnimu veTelju odpovedati, in nameTt tega zerkev obiTkati, tifti vezher, ki je bil sa rasve- Teljenje odlozhen, v molitvi doperneTti, denar, ki bi ga imeli sa igre, veielize ali šale obleke oberniti, ubogim podeliti; to To lepe perloshnofti, ki jih vfa- ki dan imamo, Te v pokori vadili. kakim zhmer- nim zhlovekam ljubesnjivo poterpeti, kako neper- jetno befedo, kako majhno rasshaljenje voljno preTta- ti, The tako majhno vrozhino ali mras , lakoto, ali shejo TpoterpeshljivoTtjo preneTti; vTako nar manjThi sata jen je, zhe ga Bogu darujemo, nam bo v pokoro sa- rajtano, Majhne rezhi Te nam fizer vidijo; vender je nekej veliziga, pravi Tv. AvguThtin, Bogu tudi v nar manjThih rezlieh TveTtimu biti. Kapeljze To le, pa TzbaTama samorejo vender le grenjki kelih napolniti, kteriga nam je GoTpod namenil, de naj ga do dna Tpijemo. ,S tazimi majhnimi pokorili samoremo ve¬ liko dolgov poplazhati, in fi sa vezhnoft velik sa- 90 klad (fliaz) napravili, enaki mravlji, ki majhnih seiv niz do veliziga kupa nanofi. ( Se \ e, de fe moramo Fra¬ ni o vati , de sa Boga tako malo florimo , pa tudi nje¬ govo dobroto moliti, de je s majhnim sadovoljen. Sdrushimo fvojo majhno pokoi o s n efk on žil¬ nim safluslienjem Jesufa Kriftufa, bres kteriga bi ludi nar vezivi pokora nizh ne sdala. V saupanji na sadoF enje Kriftufovo, ki je sa naf Fvojo drago kri prelil, hozbemo v tem shi vi jen ji F FolFami, pa tudi s saupanjem Fejati, de bomo po majhnih nadlogah, in pokorilih v vezlmim vefelji sheli. ]Ne vem Fvojih poFlnih pridig boljFlii in bolj permerjeno konzhati, ko s befedami vezlme refnize in modroFti, ki jih je poboshni Tomash Kempzhan snpiFal, in ktere Fi globoko v Ferze vtifnite. n Sin greFhnika Adama Fini (sdihuje ta mosli v Fveti sba- loFti) in otrok Fmerli, vel' v grehi Fpozhet; slialo- fl j n je bil moj prihod na Fvet, in FtiaFhin bo moj odhod is Ficta. In ne vem, kam bi le podal. — Zhe grem v nebo, Fi ti gc ri, ki grefhniku ne per- saneleFli; zhe grem pa v pekel, Fi ti ludi doli, de greFhnika kasnujefh. Kam Fe tcdej zhem pred tvojim ferditim oblizhjem f kriti, ker Fini filno gre- fhil v fvojim shivljenji ? V nebo Fe osrem, in Bog pravi : Prezh grelhnik, ne boFli gledal moje zhaFli. Pogledam v bresin, in mi gromi napi ot leta ItraFhni glaf: „Sveshi(e mu roke in noge, in versite ga v vunanjo lamo, kjer bo jok in Flikrip s sobmi.« Verni Fe tedej moja duFha po drugim poli v boslije kraljeFtvo, po poti, kteriga ti je Bog pokasal — po poti pokore. S molilevjo tedej pokleknem pred-te o Golpod, in klizhem is a figa Ferza v te: Moj Bog in GoFpod, Fveti Ozhe, v nebo in pred teboj Fini Fe pregreihil, in niFirn viedin tvojiga iimi imenovali Fe; ampak moj Ozhe, naj ti bom le, kakor kteri tvojih najemnikov. S saupanjem v tvoje uFmiljenje Fe vershem vel obji kan pred te, in ponislmo iti F 91 Jkefanim Terzam prodni: Gofpod, osri Te na me, ni¬ ško in merlvo ftvar, osri Te na me, nevredniga grefhnika, in me v Tvoji milofti podperaj, de na poti pokore tvojimu ferdu, in tvojim afhevavni roki odi¬ dem. Oh odpiliti, prodni veT dolg Tvojimu ldapzu in ne isbriThi me is bukev shivljenja, ampak v Thte- 'ilo isvoljenih me sapiThi, de bom hvalil in zhaii.il tvoje Tveto ime vekomej. A m e n. Nalifnil Ii/n. A. Klemmayr.