BČliČB BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD |É Carlo Alberto, 17 moja banka novi BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 4 (599) • Čedad, četrtek, 30. januarja 1992 MOJA BANKA J^REDSEDNICA ZBORNICE SREČALA ZASTOPSTVO ZAMEJSKIH SLOVENCEV Jottijeva podpira zaščito Slovenci so o teh vprašanjih seznanili tajnika CGIL Trentina Vprašanja, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji ter italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem so bila v središču pozornosti srečanja, ki ga je predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti imela z zastopstvom naše in italijanske manjšine. Podobna tematika je prevladovala tudi na srečanju obeh zastopstev z generalnim tajnikom sindikata CGIL Brunom Trentinom. Ce lahko strnemo misli, ki sta jih izrekla Jotti in Trentin, naj bi vprašanje manjšin bilo treba obravnavati z načelnim pristopom ob upoštevanju splošno veljavnih principov. Oba sta soglašala tudi z načelnim pristopom in pozitivni vzajemnosti med državama, osporavala pa sta mehanično recipročnost. Na sestanku z Jottijevo so naši predstavniki izrazili zaskrbljenost, da niti v tej zakonodajni dobi ni prišlo do ustrezne zakonske zaščite. Obenem so člani zamejskega zastopstva izrazili željo, da bi se pogajanja med Italijo in Slovenijo, kar zadeva sporazuma o manjšinah, čimprej nadaljevala. V svojem posegu je predsednica poslanske zbornice priznala, da se Italija ne more pohvali- Predsednica Nilde Jotti na srečanju s slovenskim zastopstvom ti z reševanjem vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Ob tem je izrazila mnenje, da bo to vprašanje vsekakor v ospredju bodoče mandatne dobe parlamenta. Na srečanju z Unijo Italijanov je Nilde Jotti zagotovila popolno podporo italijanske države in pri tem dodala, da bi bilo treba probleme obeh manjšin obravnavati skupaj. Per Qualtieri Gladio è stata banda armata e illegittima Gladio è stata una banda armata. La verità su questa e simili organizzazioni paramilitari sta venendo a galla sulla base di informazioni avute dalla procura militare di Padova come pure dalla Commissione stragi. Non è stata dunque una cosa all'acqua di rose, come si voleva far credere. Secondo il presidente della Commissione stragi, il senatore repubblicano Libero Gualtieri, Gladio è stata un "grande inganno ”, è nata illegittima e, se possibile, è diventata ancora più illegittima col passare degli anni. Questo emerge dalla relazione conclusiva della Commissione e cozza direttamente con le tesi, espresse anche dal Presidente Cossiga, sulla "legittimità' di Gladio. Dopo sedici mesi di indagini la Commissione stragi nan ha più dubbi. Sula rete segreta va pronunciata una sentenza di condanna. A questo va aggiunto il responso dei magistrati della procura militare di Padova, che accusano di alto tradimento e attentato contro la Costituzione sei generali che guidarono la rete clandestina. All'intricata vicenda Gladio c'è da aggiungere la sparizione dei documenti sul rapimento Moro che la Commissione stragi aveva intenzione di vagliare. ANPI: un comitato per difendere le istituzioni Si è riunita a S. Pietro al Natisone, nei giorni scorsi, l'assemblea annuale della sezione ANPI delle Valli del Natisone. Dopo la relazione del presidente Paolo Manzini sull'attività svolta nel corso dell'ultimo anno, sono intervenuti il segretario Giampiero Petricig, il sindaco Firmino Marinig ed altri. Gli intervenuti hanno sotto-lineato la sempre maggiore aggressività contro la nostra comunità slovena da parte delle forze nazionalistiche e di destra. E' scaturita quindi la necessità di costituire un comitato permanente per la salvaguardia delle istituzioni democratiche e della Costituzione repubblicana. E' stato anche deciso di estendere l'invito a farne parte ai partiti ed a tutte le forze democratiche operanti nella zona. A questo proposito verrà in tempi brevi stilato un documento che sarà proposto prossimamente all'assemblea straordinaria della sezione a cui parteciperanno anche i dirigenti provinciali dell'ANPI. Naj rata naša navada “Alkol?” “Ne, hvala!” Alkoholizem ima v vsej naši deželi, an sevieda tudi tle par nas strašne dimenzije. Pijejo obiuno, za na reč previč, malo-manj vsi: te stari an še buj te mladi, možje an nimar vič tudi žene. Vsak se o teli žalostni resnici lahko prepriča sam. Zadost je de začne hodit po naših vaseh, al de pogleda vsakoantarkaj v špitau al pa de se ustavi v kakem britofu, kjer so podkopani nimar buj mladi ljudje, dosti krat, previčkrat zaradi preobiu-nega pitja. Kaj narest, se vsi vprašajo. Te-lemu velikemu problemu je biu posvečen an seminar v Čedadu, ki je šu napriej vas tiedan an so ga organizali clubi alkolistov, ki se zdravijo, kupe z našo USL. Idej imajo dosti. Začel so dielat z mladino, ker je jasno de je že pri mladih lietih potriebno prepričat ljudi o škodi, ki ga nardi alkohol. Takuo se je bila rodila tudi ideja o diskoteki brez alkohola an dan na tiedan. Glih takuo so bli začel runat po sejmih kioske za tiste, ki ne smiejo al pa ne želijo pit. Še puno mormo, smo dužni, narest. Vsak pa muo-ra začet ta parvo pri samemu sebe an skarbiet za fizično an duševno zdravlje sebe an svoje družine. beri na strani 4 Dan slovenske kulture v Špetru in Čedadu To je čas, ko se vsi Slovenci, Pa naj živijo v mejah republike Slovenije ali zunaj njih, intenzivno pripravljajo na praznovanje svoje kulture. Praznik pade n°t je znano 8. februarja in ga pomo tudi v videmski pokrajini kot že več let sem spoštovali. Najprej se bomo v imenu slovenskih ustvarjalcev na likov-nem in glasbenem področju srečali v Špetru v soboto 15. februarja zvečer, kjer bo ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Klavdija Palčiča pri kateri bo sodelo-val tudi pevski zbor Pod lipo. Kasneje bo v špetrski občinski dvorani koncert Dua Terlep, ki bo predstavil izbor tradicionalnih slovenskih motivov izvedenih na izvirnih starinskih glasbilih. Praznik organizira Študijski center Nediža. Tudi slovenska beseda bo letos imela svoj častni prostor. V priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenske prosvete in Zveze slovenske katoliške prosvete bo letošnji dan slovenske kulture posvečen umetniškim stvaritvam slovenskih pesnikov in pisateljev iz dežele FJK, objavljenih lanskega leta. Gre v bistvu za literarni večer, ki bo potekal v Trstu, Gorici in v Čedadu, predvidoma 20. februarja. NA NOVOLETNEM SREČANJU PRISOTEN TUDI PREMIER LOJZE PETERLE V Kobaridu med znanci 'Čudne stvari se godijo po svetu zadnje čase. Zemlja poka po šivih, ki so izgledali zelo trdni in trajni. Eden od teh šivov je tekel tukaj v naši soseščini, ravno tu je tekla železna zavesa. Zavesa je padla, zidovi so se porušili, toda se ni zgodilo vse tisto, kar smo pričakovali. Vprašanje odprtosti meje in pripravljenosti za reševanje manjšinskih vprašanj je še pred nami." Tako je med drugim dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na 22. tradicionalnem novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Tolminske, ki ga je Skupščina Občine Tolmin pripravila v soboto popoldne v Kobaridu. V svojem posegu je slovenski premier ugotovil, da bomo v naslednjih mesecih priče pojavom, ki nam ne bodo všeč. To pa ne pomeni, da se stvari, kar se slovenske manjšine v Italiji tiče, ne bodo obrnile na boljše. Samostojna in suverena Slovenija bo imela odslej večjo pogajalno moč, da prepriča italijanske vladne predstavnike o potrebi po poštenem zakonu za slovensko manjšino. Specifično o stvarnosti v Benečiji pa je Lojze Petrle obljubil nadaljno pomoč slovenske države ter njeno prizadevanje, da bi se ti kraji povzdignili na dostojno ekonomsko in družbeno raven. Kar zadeva zadržanje italijanske vlade do enakovrednega tratmaja Slovencev iz Videmskega je ugotovil, da razJična nacionalna rast v zamejstvu ni prišla sama od sebe, marveč je zanjo odgovorna italijanska Republika, ki je različno obravna- •»* Na sobotnem srečanju Slovencev v Kobaridu tudi predsednik slovenske vlade vala Slovence v treh deželnih pokrajinah. Srečanje v Kobaridu, ki so ga obogatili s kulturnimi nastopi pevcev okteta iz Kobarida, ženskega pevskega zbora iz Volč in osnovnošolskih otrok, je uvedel tolminski župan Viktor Klanjšček, ki je podčrtal dolgoletne prijateljske vezi med Slovenci z obeh strani meje. V imenu Beneških Slovencev je na srečanju (prisotna sta bila tudi minister za Slovence po svetu Janez Dular in generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj) najprej spregovoril Viljem Čer-no, ki je novonastalo Zvezo Slovencev iz Videmske pokrajine označil kot pomemben prispevek k razvoju narodnostne skupnosti v tej pokrajini. Riccardo Ruttar (Demokratični forum), je smatral, da je stvarnost v Benečiji v involutivni fazi in za to stanje krivil "vodilno ekipo". Na nevarnost pojavljanja nacionalističnih skrajnežev je opozoril špetrski župan Firmino Marinig, ki se je obenem zavzel za ekonomsko rast Benečije. Giuseppe Chiabudini, predsednik Gorske skupnosti, je izrekel potrebo po skupnih gospodardskih projektih med Benečijo m Tolminsko. Za to priložnost so se k mikrofonu oglasili še Anton Birtič, Izidor Predan (bil je proti razkolu znotraj beneške skupnosti) in župnik iz Matajurja Pasquale Gujon (Zvezo je ocenil kot pozitiven znak vitalnosti videmskih Slovencev). R.P. SOCIALE VALU DEL NAII80HE Spi Cgil: ai popoli Il Sindacato pensionati italiani della Cgil ha lanciato una sottoscrizione nazionale in favore delle popolazioni jugoslave. In pochi giorni sono stati raccolti 37 milioni di lire (10 dei quali stanziati dalla segreteria nazionale e 9 dalla struttura regionale del Friuli-Venezia Giulia). L'obiettivo dei 50 milioni per far funzionare la nuova sede del liceo scientifico "A. Sema" a Por-torose é stato raggiunto e l’importo consegnato lunedì 27 gennaio. Il contributo dello Spi Cgil consentirà di acquistare gli arredi di alcune aule e laboratori del liceo. Sarà così possibile aumentare il numero degli studenti da 60 a 96 ed accogliere giovani di appartenenza ad un'area territoriale che comprende Capodistria, Isola e Pirano in Slo- venia e Buje, Umago e Cittanova presso il confine croato. La sottoscrizione, sottolinea in un comunicato lo Spi, realizza la proposta della comunità italiana in Jugoslavia, fortemente danneggiata dalla guerra ed esposta a ulteriori conseguenze negative sul piano della salvaguardia della propria identità nazionale. Inoltre il Sindacato pensionati Cgil, con l'apporto dei sindacati regionali impegnati nell’Alpe Adria e nella Pentagonale, svilupperà un piano di cooperazione sindacale per preparare quadri di sindacati di pensionati e anziani affinché in ogni repubblica possano affermarsi e rinforzarsi strutture sindacali idonee a difendere i diritti delle fasce più deboli dei cittadini. Sloveno: di tutto, di più Una legge prevede da tempo programmi tv in lingua slovena RAI ha già da anni predisposto a tal fine tutte le attrezzature. In particolare numerosi ripetitori TV sono dislocati in tutta la Slavia friulana (Cesclans, Erbezzo, Luse-vera, Moggio Udinese, Monte Priesnig, Purgessimo, Lussari, Monte Stanlizze, Monte Tenchia, Platischis, Prepotto, Pulfero, Re-siutta, Savogna, Stupizza, Taipana, Tarvisio, Topolò). A proposito di questi ultimi é da osservare che tutti coloro che oggi vedono i programmi televisivi della RAI tramite questi ripetitori, dovrebbero ringraziare proprio la legge n° 103 del 1975 che ha permesso di costruirli! Sono passati più di 15 anni da quando una legge della Repubblica italiana (per la precisione la n° 103 del 1975 - Nuove norme in materia di diffusione radiofonica e televisiva) aveva previsto che la RAI dovesse effettuare nella Regione Friuli-Venezia Giulia trasmissioni televisive in lingua slovena. Tutto si é arenato, fino ad ora, perché lo Stato non ha ancora stipulato con la RAI la convenzione necessaria. Ora però i tempi sono maturi perché la legge della Repubblica venga attuata. Non esistono d'altronde limitazioni di natura tecnica, perché la NON CONCESSO DALLA REGIONE IL CONTRIBUTO PER GLI AUTOTRASPORTATORI Tre latterie a rischio Torna a soffiare vento contrario sulle latterie delle Valli del Nati-sone. Non su tutte per la verità, ma le cattive notizie bastano per far lanciare agli enti locali l'ennesimo Sos. L'allarme é motivato dalla decisione della Regione di non concedere, per il 1992, il contributo per il trasporto del latte prodotto nelle località montane e destinato, per quanto ci riguarda, alla lavorazione nei caseifici di Azzida, S. Leonardo e Torreano. In quello di Azzida - osserva Michele Coren, dell'ufficio tecnico della Comunità montana delle valli del Natisone - il 100% del latte proviene da altri paesi, a S. Leonardo il 50%, a Torreano il 20%, rivelando quindi l'importanza del servizio di autotrasporto. La Comunità montana non sembra, ad ogni modo, intenzionata a subire. In un ordine del giorno ha espresso recentemente "sconcerto e profonda preoccupazione nei confronti della decisione che, se attuata, infierirebbe un colpo decisivo alle latterie, provocandone l'irrimediabile chiusura, proprio in un periodo in cui si tenta con ogni mezzo di attivare provvedimenti tendenti a favorire una inversione di tendenza in atto da molti anni, e cioè l'abbandono totale della montagna". Un documento dello stesso tenore era stato stilato precedentemente dalla giunta comunale di S. Leonardo. Della questione si sta occupando Egidio Cendon, nella doppia veste di assessore all'agricoltura della Comunità montana e funzionario della Coldiretti. "Sono molte le vie che stiamo tentando - afferma Cendon - per cercare una risoluzione al problema. Come ente abbiamo inviato l’ordine del giorno al prefetto di Udine, al presi- emersa la volontà della Regione di erogare il contributo se verrà superato un contenzioso con la Comunità economica europea. Altrimenti toccherà alla Comunità montana trovare la forma adeguata per finanziare direttamente gli autotrasportatori delle tre latterie". Le quali, intanto, si trovano con un cappio al collo. Il finazia-mento, se arriverà, arriverà comunque tardi. Gli autotrasportatori, dal primo gennaio, lavorano senza alcuna garanzia di pagamento. E per lavoro non si intende solo trasporto del latte, ma anche quello di pane, giornali e via dicendo. Un ruolo sociale, quindi, non indifferente a favore dei paesi montani, che rischia di essere ora eliminato. "Sono situazioni che non dovrebbero esistere - conclude Cendon, che si dice abbastanza ottimista per il futuro immediato. Per il "92, insomma, c'é speranza, ma poi? Michele Obit Egidio Cendon dente della Giunta regionale, all’assessore regionale all'agricoltura. Abbiamo avuto un incontro con i rappresentanti delle tre latterie interessate, quindi, a Tarcen-to, la settimana scorsa, con l'assessore regionale all’agricoltura. E' V soboto sejem A S. Pietro dal sindacalista Imate težave s penzijo, sin-dakalne ali druge probleme? Lahko se obarneta v Špietar, kjer ušafata pred občinsko salo za vam pomagat - vsako soboto od 9.30 do 11.30 - enega predstavnika od SPI, sindakata penzionistov pri CGIL. La Segreteria della Lega distrettuale di S. Pietro SPI-CGIL, in accordo con quella di Cividale e con il Patronato IN AC (presente a Cividale ogni martedì, mercoledì e giovedì dalle ore 9 alle ore 12), comunica di aver disposto affinché un incaricato dello SPI sia presente ogni sabato dalle ore 9.30 alle ore 11.30, nella saletta preconsiliare di S. Pietro, per raccogliere ogni richiesta relativa a pratiche pensionistiche e sindacali. _ novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur ar.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— SLT posamezni izvod 10. SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Skoraj 300 italijanskih raz-stavljalcev bo od 1. do 9. februarja sodelovalo na sejmu kmetijske mehanizacije Agriest, ki ga prireja videmsko združenje Ente Fiera Udine Esposizioni. Sejmska prireditev, ki pomeni uvod v tovrstne pobude na videmskem razstavišču, obsega še vrsto konferenc in debatnih srečanj. V nedeljo, 2. februarja bodo pripravili konferenco (ob 10.00) o odnosu kmetijstva do Nova Gorica, 27. januarja. Iz pradomovine proletarske revolucije kmetov prihaja preprosta enačba, da je "socializem + elektrifikacija = komunizem ", V Sloveniji smo se komunizmu že zdavnaj odpovedali, socializem ostaja kot spomin, elektrifikacija pa je še zmeraj naša obsesija. Imamo izredno močan elektrifi-kacijski lobby, ki mu ostala družba le z velikimi napori preprečuje, da nam do konca ne uniči okolja. Bolj kot na kapitaliste in proletarce se torej naša družba deli na zagovornike in nasprotnike povečevanja proizvodnje in potrošnje električne energije. Prejšnji teden je prišlo do merjenja moči v Trebuši. Svečeniki elektrifikacije so ponovno potegnili na plan načrt o ogromni zajezitvi Idrijce. Voda za devetdeset metrov visoko pregrado bi potopila pet dolin, zalila bi številne domačije in omogočala pridobivanje t.i. "vršne energije", torej pokrivanje nihanj v porabi. V načrtih za to zajezitev med drugim tudi piše, da potem Idrijca ne bi več po- okolja; naslednjega dne (15.30) pa bo tekla beseda o perspektivah videmske fakultete za agrarne vede. O vprašanjih, ki zadevajo živinorejo, bosta na voljo dva posveta, v torek in sredo, 5. februarja. Ob tej priložnosti bodo spregovorili tudi o težavah, ki jih prinašajo evroske normative o skupnem trgu. O perspektivah, ki jih ponuja deželni sadjarski sektor, bo go- plavljala na spodnjem toku reke, tam pri Modreju!!! Potrebno je povedati, da živijo prebivalci ob Idrijci že štirideset let v strahu pred to zajezitvijo, da so mnogi prav zaradi te negotovosti raje izbrali pot v svet, kot pa da bi obnovili domačijo in vztrajali v kmetijstvu. Pred petimi leti je že bila velika okrogla miza o tej mega zajezitvi v Idriji in zdelo se je, da je glas ljudstva, okrepljen s pozivi strokovnjakov za okolje, ki so dokazovali problematičnost projekta tudi s potekom geoloških prelomnic, prevladal. Očitno ni, toda zanimivo je, da je danes celo minister za energetiko proti tem načrtom. V slovenskem predsedstvu bi tudi s težavo našli kogarkoli, ki bi bil pripravljen zagovarjati to in takšne zajezitve, tako da se spontano porodi vprašanje, kdo sploh odloča v tej naši državi?! Številni strokovnjaki dokazujejo, da imamo elektrike že danes več kot preveč. Do te ugotovitve pridemo, če se s kriterijem družbenega proizvoda primerjamo z ostalimi razvitimi država- Agriest vora v petek in soboto, 8. januarja. Na obeh posvetih bodo sodelovali deželni strokovnjaki na tem področju, posebna pozornost pa bo posvečena vinogradništvu. Ciklus strokovnih okroglih miz bodo sklenili v nedeljo, 9. februarja, ko bo na videmskem razstavišču priložnost za pogovor o čebelarstvu oziroma o vlogi posojilnic in hranilnic v kmetijstvu. mi. Po drugi strani pa je prav tako res, da imamo elektrike kronično premalo, ker imamo preveč energetsko izredno razsipne industrije, pa tudi vsi drobni električni aparati porabijo zaradi svoje zastarelosti več kilowattov, kot bi bilo normalno. Dodatna nenormalnost pa je, da največji porabniki električne energije svoje porabe sploh ne plačujejo, saj so stalno v izgubah in z izsiljevanjem s socialnim (ne)mirom dobivajo kar naprej vladne blagoslove za takšno početje. Izvirni grehi za takšno stanje pripadajo seveda prejšnjemu sistemu, novemu pa lahko očitamo le neodločnost, saj se očitno ni pripravljen spopasti s kar tremi slovenskimi železarnami in potratno elektrolizo aluminija. Če bi se enkrat otresli teh energetskih kamnov okrog vratu Slovenije, bi imeli električne energije več kot dovolj, bojda celo toliko, da bi lahko zaprli jedrsko elektrarno Krško. O zapiranju jedrske elektrarne oziVoma o njenem nadaljnjem obratovanju pa se sedaj ne bo izrekala vlada, ampak kar vsi Filo diretto per i tumori Numero verde al Centro di riferimento oncologico di Aviano al quale possono rivolgersi, dal 30 gennaio, tutti quelli che desiderano avere assistenza ed informazioni sulle implicazioni cliniche e psicologiche che un tumore può provocare al paziente ed alla sua famiglia. Il numero è 1678-54009 ed è in funzione nei giorni feriali dalle 15 alle 18. Lo "staff" è composto da 3 oncologi, un'assistente sociale ed uno psicologo. polnoletni na referendumu. Bojda kar takrat, ko bomo volili prve člane novega slovenskega parlamenta, državnega zbora in državnega sveta. Zadnje raziskave slovenskega javnega mnenja kažejo, da je večina proti takojšnjemu zaprtju, saj je bolj ali manj vsem jasno, da bi se znašli dejansko v temi. In če so bogati Švedi sklenili kompromis s svojo jedrsko prihodnostjo, zakaj ga ne bi tudi mi? Žalostno dejstvo je namreč, da elektrarno že imamo, da je še nismo odplačali, in da je polovica investicije Hrvaška. Že kar tragično postaja, da ostajamo vezani na strukturo gospodarstva, ki nam jo je zapustil v tonsko proizvodnjo zagledan planski sistem. Za našo majhno domovino bo usodno, če bomo pregradili vse roke in vsevprek postavljali elektrarne. Potreben je torej oster rez. Rez v gospodarstvo, ne v elektrarne. Opuščanje dragih jedrskih in spornih vodnih elektrarn bo potem samodejno. Vsaj biti bi moralo. Toni Gomišček V Sloveniji močan elektrifikacijski lobby Nov predsednik društva v Bardu Center za kulturne raziskave iz Barda, v visoki Terski dolini, se z novim zagonom in s svežimi močmi pripravlja na novo leto delovanja. V nedeljo zjutraj je namreč bila skupščina društva na kateri je prišlo do izvolitve novega predsednika in izoblikovanja delovnega programa. Vodstvo barškega centra, ki je eno izmed najstarejših slovenskih kulturnih društev pri nas, saj je bilo formalno ustanovljeno že leta 1967, je sedaj prevzel Giorgio Čer-no. Gre za 21-letnega fanta, ki se je šolal v Gorici, kjer je najprej obiskoval slovensko osnovno in srednjo šolo, nato je nadaljeval na italijanski tehnično-upravni šoli Fermi. Zaposlil se je na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Čedadu, čez nekaj dni pa ker je oporečnik začne opravljati civilno službo. Giorgia Černa smo vprašali, naj nam pove, kateri je program druš-tav za letos. "Mislimo hoditi po tisti poti, ki smo jo je že pred leti uki' ie povedal "in sicer organizirati srečanja in konference, na različne teme. Prvo bo v kratkem in bo posvečeno encikliki Cente-simus annus." Dobro sodelujete s cerkvijo, smo ga vprašali. Res je -pravi Giorgio -. Lani se je naše društvo precej angažiralo za otvoritev cerkve, ki je bila zgrajena po potresu. Organizirali smo tudi Bilancio positivo al Rozajanski dum Si è tenuta nel pomeriggio di domenica 26 gennaio l'assemblea annuale ordinaria dei soci del circolo culturale resiano Rozajanski dum. All'ordine del giorno l'approvazione dell'attività e del relativo bilancio consuntivo 1991 e quello preventivo 1992. Il presidente, Luigia Negro, ha illustrato l'attività del circolo svolta nel 1991 ricordando, tra le altre cose, la realizzazione di una serie di lezioni culturali tenutesi nelle scuole elementari e medie, la partecipazione all'organizzazione della mostra su Resia a Bologna, l'organizzazione della rassegna economica-culturale “Una finestra sul futuro ", la partecipazione all'organizzazione di due importanti convegni scientifici tenutisi a Resia e la pubblicazio-new del "Rozajanski kolindren". Nonostante il ritardo con cui ha avuto inizio l'attività del circolo -marzo '91 - la presidente si è dichiarata soddisfatta del lavoro svolto e dei risultati positivi raggiunti. Per il 1992 l'attività si baserà sull'esperienza dell'anno appena trascorso rivolgendo molta attenzione al mondo scolastico ed alla riscoperta e rivalutazione di modi linguistici locali. I soci, seguita anche la relazione economica della segretaria Caria Quaglia, hanno approvato i due bilanci e molti di loro hanno fatto proposte e lanciato idee per il rafforzamento e miglioramento del circolo stesso. Si è passati, quindi, al rinnovo del tesseramento invitanto tutti i soci ad avvicinare sempre più persone, soprattutto giovani, all'attività del circolo. La quota associativa è rimasta sulle diecimila lire, che i soci o chi intende diventarlo possono versare sul conto corrente postale 15675333 intestato al Circolo culturale resiano Rozajanski dum, Prato di Resia. Cividale 31 gennaio 1992, ore 19 Aula magna Liceo "Paolo Diacono" Presentazione del libro Kaiser Franz Joseph I Epistolario Imperiale Introdurrà il dottor Franco Fornasaro Sarà presente l'autrice Romana De Carli Szabados koncert na restavriranem klavirju. Sam župnik Renzo Calligaro je član našega vodstva ". Poleg konferenc, kaj imate še v programu? "Še marsikaj. Med drugim naj povem, da mislimo izkoristiti predvolilni čas, zato da vabimo predstavnike raznih političnih sil in strank na soočanje in razpravo o vprašanju varstva naše manjšine in našega goratega področja. Drug načrt, ki nam stoji pri srcu je, seveda v mejah tudi finančnih možnostih, zbrati vsako leto v enem zvezku, pravljice in drugo narodno blago v terskem dialektu. Zbrati nameravamo tudi drug material, študije, članke in podobno o Terskih dolinah ". 7. Video monitor bo marca Letni pregled slovenskega filma, videa in televizije -FILM VIDEO MONITOR -, ki ga že 7 let prireja Kinoa-telje v Gorici se bo odvijal od 12. do 16. marca, pomembna novost letošnje prireditve je, da se bo prireditev razširila tudi v Novo Gorico s predstavitvijo filmske šole Ipotesi Cinema iz Bas-sana, ki jo vodi Ermanno Olmi. Slovensko filmsko proizvodnjo bodo predstavljali štirje celovečerni filmi, izbor kratkih filmov in filmi AGRFT. Velik del televizijskega materiala bo obravnaval slovensko pomlad in proces, ki je privedel do samostojnosti, video pa bo prisoten z dveletnim pregledom ustvarjanja. Letošnji hommage v okviru Videomonitorja je posvečen Boštjanu Hladniku. Manifestacijo bosta spremljali in vsebinsko bogatili dve fotografski razstavi, ki bosta spregovorili o ključnih trenutkih slovenske državnosti. Zapustil nas je Ubald Vrabec Bil je ena najvidnejših glasbenih osebnosti stoletja na Primorskem V Izoli, kjer je bil na zdravljenju, je v 87. letu starosti preminila ena najvidnejših glasbenih osebnosti na Slovenskem, Ubald Vrabec. Težko je v nekaj besedah strniti poliedrično Vrabčevo delo na področju zborovske glasbe, skladateljstva in glasbene pedagogije. Ob tem je bil Ubald Vrabec velika kulturna in družbena osebnost. Ubald Vrabec, predvsem pa njegove skladbe, so bile vsakdanja hrana številnih zborov na Slovenskem. Ni bilo ga koncerta pri nas in v Sloveniji, da bi kakšna od nastopajočih skupin ne predstavila kakšno izmed številnih Vrabčevih skladb. Posebno na Primorskem je bil pokojnik izredno priljubljen in nekatera njegova dela bodo ostala v zgodovini zborovske glasbe. Kako pozabiti na Kresno jutro, Udar na udar, Slovensko pesem ali na Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Na besedilo Izidorja Predana je uglasbil S strani Matajurja. Vsem pa je znana Vrab-čeve Zdravljica. Kot kulturni delavec in družbeno angažiran Slovencev gre povedati, da je v povojnem času bil predsednik Slovenske prosvetne zveze in kasneje njen referent za pevske zbore, kasneje pa violinski pedagog na Glasbeni matici. Precejšnja je tudi njegova publicistična zapuščina. Le arti visive al Centro civico Il 24 gennaio nel Centro civico di Cividale é stata inaugurata la Mostra internazionale di arti visive "Memories 2" allestita dal DARS (Donna Arte Ricerca Sperimentazione) di Udine, nell'ambito del ciclo di manifestazioni "Voci e silenzi della memoria'' promosso dal Soroptimist International Club cividalese e patrocinato dal Comune di Cividale e dalla Provincia di Udine. La mostra é stata aperta con un intervento del dott. Pascolini, sindaco della cittadina ducale, che ha sottolineato l'importanza di tali iniziative, anche come espressione del nuovo ruolo che la cittadina ha assunto quale punto di riferimento nel cuore della nuova Europa e come sede del Mittelfest. Ha parlato quindi l'attuale presidente del comitato DARS, Isabella Deganis, descrivendo l'impegno e le attività delle persone coinvolte nelle sue due sezioni, una dedicata alla ricerca e l'altra alle arti visive. La mostra é stata infine illustrata da Dora Bassi, docente all’Accademia di Brera, secondo cui l'esposizione non va vista solo in termini estetici: molte opere sono spesso inquietanti o addirittura angoscianti perché i ricordi non sono sempre gradevoli. Ha suggerito quindi di lasciarsi prendere per mano dalle artiste che con coraggio vanno alla ricerca della memoria. Solo così si potrà apprezzare ciò che cercano di farci capire le immagini. La mostra rimarrà aperta fino al 24 marzo, dalle ore 16.30 alle 19. 62 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Quel sacerdote miracolosamente autentico... Purtroppo don Succaglia non è una persona intelligente. Mons. A. Bertoni, foraneo di San Pietro dal 1936, dice di lui: "Non tanto intelligente, ma fattivo e pieno di buona volontà. E' convinto di valere qualche cosa e ne gode soddisfatto. E' però buono e zelante "(1). Don Succaglia non sa neppure scrivere in lingua italiana e con un minimo rispetto delle norme grammaticali. Mons. Quargnassi o confida scrivendo a mons. Fontana di Tarvisio: “Innanzi tutto abbiate la bontà di avvertire corte-semente il sac. Succaglia a non scrivere a questo modo: con tante sgrammaticature, senza punteg- giatura, periodi bislacchi! Se scrive a questo modo all'Autorità civile ed anche a persone, non dico distinte, ma comuni, che giudizi si faranno di lui?" (6). In un indirizzo a mons. Nogara si concede confidenze da caporale: "Perdonate Ecc.za se sono sempre a seccarle le scatole, come si dice "(3). Il Podestà di Ugovizza ne sintetizza la personalità in forma lapidaria: "Un buon uomo, ma un qran povero uomo il nostro Parroco "(4). A questo punto chi oserebbe prenderne le difese e degnare di una qualche considerazione il suo sproloquio? Se non sei intelligente, se non scrivi in un buon italiano, se non sei persona equilibrata, ciò che dici merita solo compassione, seppur arriverà mai, se non casualmente e depuratamente, all'attenzione delle persone che contano. Eppure questo uomo ha detto tutto ciò che si doveva dire e nel modo più efficace. Nessuna valutazione storica successiva riuscirà ad essere più pertinente, allontanandosi o diluendo tale giudizio. La stessa volgarità di quel "panzone" è perfettamente adeguata al personaggio romano. Forse in altri tempi, in altre strutture e ruoli queste figure avevano un ben diverso spessore nonché una giustificazione funzionale insostituibile. Ma questa nostra gerarchia degli anni trenta è flaccida, sciancata moralmente e fisicamente, indegna di occupare lo spazio che ancora detiene, grazie alla pesantezza della sua corruzione. Succaglia è giovane e sprovveduto, cioè non filtra culturalmente la sua dolorosa esperienza, così come gli hanno insegnato in seminario: è miracolosamente autentico, indenne dall'intonaco che avvolge le personalità perbene. E' l'asina di Balaam, improvvisamente sconvolta dall’irruzione dello Spirito Santo, prescelta a squarciare la patina dell’omertà. A lei ed al suo padrone si deve la profezia doppiamente profetica della stella epifanica. "Quae stulta sunt mundi elegit Deus ut confundat fortia" (5). Ad leviora transeamus. Un colpo di spillo lo dà anche Nogara al povero don Qualizza di Vernasso. Era stato privato dell'insegnamento del catechismo nelle Magistrali di San Pietro, in punizione dei suoi trascorsi slavofili. Supplica il Questore di riabilitarlo; ma questi gli raccomanda per intanto "di continuare a collaborare come ha promesso e come ha fatto fin qui "(6). Rivolge una supplica anche a Nogara: "E' bene riservare quel posto ai preti della zona, altrimenti sarebbe uno schiaffo morale troppo umiliante, un certificato troppo eloquente di inferiorità "(7). Che Nogara non abbia voluto o non abbia potuto aiutarlo, sta di fatto che in quell'istituto non insegnerà nè lui nè alcun altro prete slavo: la Religione Cattolica Apostolica Romana, in quel di San Pietro, deve essere anche Italiana! Il capro espiatorio Nella partita tra Prefetto ed Arcivescovo siamo giunti ad una situazione di stallo: se l'Arcivescovo muove Petricig, il Prefetto gli mangia cinque preti in un sol colpo. E' costretto a cuocersi un decreto già emesso, senza effetto; bisogna fare qualcosa. Anche questa volta la fortuna asseconda gli audaci. Un contrattempo familiare coinvolge don G. Guion di Azzida. Nogara ne approfitta subito e considera la questione di sua esclusiva competenza. Attraverso il Vicario Generale ordina al malcapitato: "Sii pronto!'(8). E' destinato alla cura di Piancada, tra le paludi friulane. "E' già disperato "(9). Faustino Nazzi Note: , t - ACAU, Visite Foraniali, S. Pietro al Nat., 1936. 2 - Ivi, Ugovizza, lettera del 4-6-1941. 3 - Ivi, lettera del 4-8-1939. 4 - Ivi, don Fontana a Nogara, il 7-6- 1939. 5 - 1“ Cor. 1,27. 6 - ACAU, Sac. Def. Qualizza don Pie- tro, lettera del 23-5-1935. 7 - Ivi, Lettera del 19-9-1937. 8 - Diario Guion, 27-2-1935. 9 - Ivi, 1-3-1935. Naročnina ITALIJA EVROPA, AMERIKA, 32.000 za AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE 43.000 lieta po avionu AVSTRALIJA IN 1992 OCEANIJA 90.000 VSE OSTALO (USA, KANADA, ITD.) 75.000 novi eee Nadškof Battisti tarča novinarjev Neobičajna pobuda, ki sta jo v Vidmu pripravila škofovski krožek Centro Comunicazioni Sociali in Unione Cattolica Stampa Italiana iz F-JK, je naletela na rodovitna tla in odobravanje občinstva. Videmski nadškof Alfredo Battisti je namreč sprejel izziv odgovornih urednikov nekaterih medijev in odgovarjal na vrsto vprašanj, ki so zadevala stvarnost v Furlaniji oziroma našo družbo nasploh. "Javni tožilci" videmske debate so bili odgovorni uredniki časopisa Il Gazzettino Giorgio Lago, Messaggera Veneta Vittorino Meloni, deželnega sedeža RAI Fulvio Molinari ter postaje Telefriuli Renzo Luzzi Conti; za povezovalca pa je bil zadolžen Duilio Corgnali, glavni urednik videmskega verskega tednika La Vita Cattolica. Splošno o Furlaniji se nadškof Battisti ni strinjal z nekaterimi novinarskimi trditvami, da je Furlanija ostala v bistvu ista in da je furlanski model še vedno uspešen in vreden posnemanja. Po besedah nadškofa je zvišan življenski standard prišel prehitro in nanj Furlani niso bili pripravljeni. Vrednote, kot so družina, 'družbena morala, skrb za preprečevanje kriminala, so prepustile mesto zunanjemu udobju. Pri ocenjevanju družbenega položaja je nadškof Battisti poskrbel tudi za presenečenje, ko je svetoval preservativ kot eno najučinkovitejših sredstev za boj proti aidsu. Tudi o Sloveniji in Hrvaški je tekla beseda. S tem v zvezi je zanimiva trditev, da je Cerkev prišla pred italijansko državo, kar zadeva priznanje. Glede manjšinskega vprašanja pa je izstopala vprašljiva teorija urednika Messaggera Veneta, ki je ugotovil, da so se Slovenci na Videmskem v glavnem pofurla-nili Rudi Pavšič CONCLUSO SABATO A CIVIDALE IL CORSO SUI PROBLEMI ALCQLCQRRELATI L’alcool come cultura L'intensa "sei giorni" dedicata ai problemi correlati all'alcool si é conclusa sabato con la consegna degli attestati ai partecipanti al corso di sensibilizzazione. Ogni giornata ha visto succedersi, in un'aula del Centro Addestramento Professionale di Cividale, varie lezioni tenute da medici ed operatori dei Club alcolisti in trattamento, discussioni, lavori di gruppo, visite ai CAT della provincia. Abbiamo seguito due di queste lezioni, che sintetizziamo di seguito. Alcool e famiglia La dottoressa Roia, psicoioga, si sofferma molto sul sistema famigliare, sulle fasi del suo ciclo vitale: il corteggiamento, il matrimonio, la nascita e l'educazione dei figli, il periodo centrale del matrimonio, l'emancipazione dei figli, il pensionamento e la vecchiaia. Nel passaggio da una fase all'altra può proporsi un disagio, dovuto al tentativo di riproporre un equilibrio all'interno della famiglia o alla ricerca di una minore tensione, di un anestetico che possa alleviare una crisi fisiologica. L'uomo non é un camaleonte, insomma, e trova difficoltà a modificarsi secondo le esigenze della vita. Questi momenti, questi passaggi, nella nostra cultura sono connotati con la presenza dell'alcool. Qual é l'atteggiamento migliore, da parte della famiglia, nei confronti di un congiunto dedito all'alcool? Non esiste una risposta precisa - secondo la dott. Roia - ma si deve valutare caso per caso. Una soluzione valida, comunque, può essere quella di affidarsi al medico di base. Implicazione sociale dell’alcolismo Si parte da qualche dato, seppure non preciso, considerato che l'alcolismo non é, di per sé, una diagnosi medica. In Friuli il 21% dei ricoveri in istituti psichiatrici é dovuto a problemi legati all'alcool, percentuale di gran lunga più elevata rispetto al resto d'Italia. La quale si trova al primo po- sto al mondo per decessi causati da cirrosi epatica. A causa dell'alcool muoiono, nel nostro Paese, dalle 25.000 alle 30.000 persone l'anno. Perché questo dato non colpisce l'opinione pubblica quanto il migliaio di morti all'anno per droga? Cerca di rispondere il dottor Tassin, vicepresidente dell'A-CAT regionale. L'alcool, a differenza delle sostanze stupefacenti, é legale - dice. L'alcolismo é legato quindi al grado di accettazione di una sostanza nella comunità. Altra domanda: perché si diventa alcolisti? Le cause sono multifat-toriali: biologiche, psicologiche, sociali, culturali. Queste ultime soprattutto. Nella cultura italiana, e friulana in particolare, il bere rappresenta un valore: bere é raccomandato, chi si astiene va controcorrente. Come soluzione al problema si é anche individuata la tendenza di imporre il bere moderato, il bere normale. Ma come si fa a quantificarlo? E' una domanda che non trova, ovviamente, una risposta precisa, (mo) Una pesa sempre più in bilico Se non si interviene subito, quella di Savogna rischia di crollare fitta ragnatela. Basta poco, una piena del fiume forse, perchè quel po' di sostegno che esiste ancora crolli, e di conseguenza anche la pesa. Come sostengono gli amministratori, intervenendo subito, La pesa pubblica di Savogna rischia di franare. Tutto è cominciato nell'ottobre del '90 con la ormai famosa alluvione che tanto danno ha procurato a tutte le valli. L'acqua dell'Alberone ha corroso l'argine sottostante la pesa ed il parcheggio vicino. L'amministrazione comunale ha chiesto aiuti finanziari per la soluzione del problema rivolgendosi alla Provincia, alla Regione, alla Protezione civile, ma non è pervenuta nessuna risposta. Nell'agosto del '91, dieci mesi dopo!, c'è stato un sopralluogo ed è di questi giorni la notizia che per il comune di Savogna sono stati stanziati 700 milioni che verranno gestiti dalla protezione civile. Quando, non si sa. Intanto l'acqua continua a corrodere l'argine, parte del parcheggio ha già ceduto, sulle pareti della pesa stanno comparendo le prime crepe mentre all'interno, sul pavimento, hanno già disegnato una SLOVENSKI KLUB KANALSKA DOLINA SLORI IN PLANINKA UGO VIZZA vabijo na predstavitev knjige dr. Rafka DOLHARJA ROMANJE V JULJICE ki bo v restavraciji Kristali v Žabnicah v petek 31. januarja ob 20.30. uri. Nastopil bo Višarski kvintet con meno di 20 milioni, si sarebbe potuto rinforzare il muro di sostegno ed evitare così quello che è sotto gli occhi di tutti. Ora, per sistemare tutto, non ne saranno sufficienti 100. Brutte notizie dal Belgio: ancora tagli alle pensioni Il "Fonds maladies professio-nelles" di Bruxelles effettuerà altri tagli ai titolari delle rendite per malattie professionali al compimento del 65° anno di età. Nel mese di settembre 1991 è stata modificata la legge del 13 gennaio 1983 che regola il cumulo delle varie pensoni e le rendite per malattie professionali. Tale modifica è stata pubblicata il 22 ottobre 1991 e quindi entra in vigore 60 giorni dopo la pubblicazione. Prima di tale provvedimento erano soggetti solo coloro che introducevano una domanda di pensione di vecchiaia oppure di river-sibilità dopo il 13 gennaio 1983, col nuovo provvedimento tutti coloro che sono titolari di una qualsiasi pensione al compimento del 65° anno di età si vedranno ridotta la rendita per malattia professionale. Coloro che sono tesserati con la Centrale Syndicale des Mineurs FGTB del Belgio possono passare nel nostro ufficio per ulteriori informazioni in via Manzoni, 25 -Cividale. Ado Cont UNA RISPOSTA ALLA LETTERA APERTA AL FORUM DEMOCRATICO L’Unione Emigranti va da sé Vendita macchine ed accessori per ufficio 33043 CIVIDALE DEL FRIULI - UD Corso P. d'Aquileia, 10 - Tel. & fax 0432/731220 • PERSONAL COMPETER • FLOPPY DISK • STAMPANTI • SISTEMI DI SCRITTURA • TELEFAX • FOTOCOPIATRICI Centro servizi di : • Fotocopiatura • Eliografia • Telefax CONTATTATECI ! Vi saranno praticati prezzi e sconti INTERESSANTISSIMI !!! Caro Adriano, il comitato promotore del Forum ha ritenuto di sottoporre all'attenzione della Zveza Slovenskih Izseljencev iz Furlanije Julijske krajine - Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia la tua lettera del 10.01.1992 nella quale fai esplicito riferimento all'unione stessa. Premetto che la Zveza-Unione, malaccortamente troppo spesso tirata in ballo, si ispira ai principi democratici sanciti dalla Costituzione della Repubblica italiana ed agli atti intenazionali che garantiscono i diritti e le libertà dell'uomo e dei popoli ed ha come finalità l'organizzazione e la tutela, sociale e culturale, degli emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia. Ciò premesso dovrebbe apparire chiaro che i destinatari della Zveza Unione ed i suoi soci si caratterizzano unicamente per la loro appartenenza alla nostra comunità e per la loro condizione di emigrati. Altre condizioni o discriminanti non hanno ora, né hanno mai avuto nel passato, alcun peso nell'elaborazione dei programmi di attività dell'Unione e nell'individuazione delle persone delegate a realizzarli. Ritengo con ciò di aver dato esauriente risposta ai tuoi interrogativi circa i rapporti della Zveza- Unione con il Sig. Qualizza e con il Forum. Aggiungo, per maggiore chiarezza, che la Zveza-Unione ha rapporti organici con l'Ente regionale per i problemi dei migranti del quale é parte integrante, e con la Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza - Unione culturale economico slovena al quale é affiliata. Ogni altra insinuata appartenenza o collateralità non é altro che frutto di ignoranza (nescienza) o di malafede. La Zveza-Unione pertanto non si interessa minimamente alle opinioni politiche e culturali del Sig. Pietro Qualizza e del suo circolo né si allarma per le sue improbabili funzioni di schedatore in quanto preferisce lasciarlo, in compagnia di alcuni appartenenti alla comunità slovena, a combattere la sua patetica battaglia di retroguardia. Nel caso invece tu fossi interessato ad approfondire la tematica, logica vorrebbe che la domanda posta alla Zveza Slovenskih Izseljencev iz F.J.K. - Unione emigranti sloveni del F.V.G. fosse posta piuttosto ad alcuni consiglieri risultati, come te, eletti, anche loro meritatamente, nell'organismo dirigente della Zveza Slovencev videmske pokrajine che sono i coautori della pubblicazione "Valli del Natisone" edita nell'agosto del 1990 dal circolo culturale ambientale Il Castagno ", via Crave-ro, 80 - 33040 San Leonardo, di cui risulta essere presidente il sig. Pietro Qualizza. Spero con questo di aver risposto chiaramente ai tuoi interrogativi. Colgo l’occasione inoltre per informarti che il latinismo "forum" (quanti ce ne sono in ogni lingua!) in sloveno significa: "javno mesto, kjer se o čem razpravlja - odloča" il che potrebbe già da solo significare più di qualunque mia, o di altri, spiegazione. Srečno. Il Direttore Renzo Mattelig Breve replica del “Forum” In merito alla tua lettera del 10 gennaio, indirizzata al Forum degli sloveni della provincia di Udine, esprimo solo una riflessione. Se le tue domande sono solo retoriche, non necessitano di alcuna risposta. Se invece le risposte non le sai, confermi la validità delle nostre posizioni, perché sei stato o ti sei lasciato prendere in giro. Cordialmente Coordinatore del Forum ' Riccardo Ruttar Stran 5 "Naša mama če, de bomo nimar stal zmieram, ku na teli fotografiji. Pa kuo se more? Je tarkaj reči za dielat! Tisti, ki nas lepuo poznajo vedo, de smo barki, ku dva anjulca...ben, kajšankrat jo kombinamo kako, pa ka jih na kombinavajo an te velie?'. Takuo nam pravejo Andrea an Angela, lepa an zlo šimpatik otroka, ki sta na teli fotografiji. Njih mama je Luisa Bevilacqua iz Klenja, njih tata je pa Adriano Venturini - Sap za parjatelje - iz Ažle. Otrokam želmo veseje an srečo. Kuo je lepu nona za parjatelja Kar smo videli telo fotografijo, smo vsi jal: "Kuo je liepa, je uriedna jo publikat" an takuo se je zgodilo. Al ga poznata? Je Giuseppe Floreancig - Bepic Ko-kocu iz Hostnega an pogledita, kake lepe navuode ima: ta par njim sedta Christian an Filippo (njih mama je Bepcjova hči Franca, njih tata se kliče pa Giovanni), tu naruoče je mali Jacopo an dol za krajan je pa še Nicolò (njih tata je Bepcju sin Claudio, njih mama pa Diana). Ko vsi noni, tudi Bepic je zlo veseu kar ima okuole sebe vso telo šimpatik patruolo, pa njega žena, Elia Garguorjova, ka' pra- ve? "Imam štier navuode, pa kar me pridejo gledat, jih imam ...pet!" Zagonajta zaki? Ma zak nono Bepic ta par njih rata an otrok an ku de bi na bluo za-dost, jih še uči, kakuo stuor "jezit" (za škerc) nono Elio! Sevieda, ku vsi noni, tudi Bepic želi vse narbuojše za njega navuode an študiera, de kuo bi bluo lepuo, de bi mogli vsi kupe živiet v njega rojstni vasi, v Hostnem. Pa deštin je teu, de so muorli vsi zapustit tele naše lepe doline. Pa ljubezan, ki Bepic ima do njih je takuo velika, de jo zna tražmetit an navuo-dam. V GARMIŠKEM KAMUNU DAJEJO KONTRIBUTE TISTIM BUJ “POTRIEBNIM” Parjetna vičer v Tako je življenje donašnji dan, de zvičer se vsi tiščamo t^n doma, ta pred televižjonam, nie-mamo vič cajta iti čah parjate-ljam, čah vasnjanam za se pome-nat. Če se še kajšan krat zbiera-mo kupe, je za molit rožar za kakega, ki nas je zapustu. Pa vsako antarkaj, tu kaki vas, se nardi kieki, za iti na stare cajte, kar so vsi buj kupe živiel. Tale "no vičer, gor v Ščiglah so se vsi vasnjani zbral v Siukičjovi hiši za kupe gledat an liep film, ki ga je naredu Valter Colle. V filmu so posnete naše stare navade, tiste, ki na žalost, par vič kraju na žive vič. Vasnjani iz Ščigli so takuo videl, ka" se je ankrat dielalo, an v njih vasi se šele diela, v velikem tiednu, tiste dni priet, ko je Velika Nuoč: "laskotce" (skartau-ke), na katere otroc "godejo", Ščiglah kar zvonovi, od velikega petka do velike sabote vičer, muče, pru takuo kakuo se dielajo golobice, kuo se nose požegnavat kruh an druge domače stvari, žegan ognja an takuo napri. Je bla pru "na liepa parložnost za stat vsi kupe. An žene, za de bo še buj parjetno preživet tisto uro vsi kupe, so parnesle blizu poguojke, dobruote narete tan doma. Zad za Befano pride naglo pust Vigjut je šu vsaki dan v oštarijo, je kuazu štier taje merlota an jih žlagam vepiu. Takuo je šlo naprej za puno cajta. An dan, ku po navadi, se j' parkazu v oštarijo, je sednu za mizo an kuazu tri taje merlota. Oš ti j er ga j' nieko debelo pogledu an radoviedno poprašu: - Kuo j' tiste Vigjut, de donas si kuazu tri taje, kar že miesce an miesce si popiu vsaki dan po štier?' - Ries, sem piu štier taje: adan za me, an tri pa za moje bratre ki so muorli iti po sviete služit kruh. Takuo mi se j' zdielo bit buj blizu njih. Ma učera sem biu šu h miedhu an on mi je prepoviedu pit alkoholne pijače, ker imam jetra vse vederbane. An zatuo, od donas naprej, morem popit samuo taje od mojih bratu! Pa na Dan emigranta, Gigjut je leteu v oštarijo, an kuazu šest taju merlota. Oštijer ga j' le buj debelo pogledu an poprašu ka' se j' zgodilo. - Sreču sem moje parjatelje od Beneškega gledališča, ki donas bojo dajal du Čedade to novo komed-jo “Čudne boliezni", an so mi jal za popit an taj na njih zdravje, de jim parne-se nomalo kuraže. - Ma zaki si kuazu šest taju namest adnega, takuo ki so ti oni jal? - Zatuo, ki muoram popit vičkrat na njih zdravje, ker mi se zdi de ga imajo zlo potriebo. V Teatre Ristori sem videu, de so bli vsi trije buni tu pastej!!! An če smo že na koncu ženar-ja, ejemo useglih poviedat, de an lietos "Circolo Sant’Andrea" iz Kravarja je napravu "no lepo befano. Vsi od čirkulna smo se nomalo poguoril an smo videl, de je buojš napravt tel kratek an sim-patik moment "no lieto tle, "no lieto tale, po vaseh kravarske fare, ki bi parpomale za tua, an kjer žive tisti, ki dielajo v telin grupe. Lietos smo šli v Jesiče. Befana, lepuo napravjena, je paršla iz dolenjega kraja vasi; parpomala se je z nje medlo, zak težka je bla koša puna liepih reči. Ustavla se je v Drejčjovi hiš, kjer malomanj trideset otruok so jo težkua čakal. Za jo glih poviedat je bla pru garda, pa otroc se jo nieso bal. Dala je usakemu kiek, ne Buoh vie ki, pa tarkaj de spomin ostane. Na koncu je bluo an kos pa-netona an "na taca arančate za vse te male an za te velike, ki so tiel bit v kompaniji an se posmejat nomalo. Tela je samua adna od puno iniejativ, ki tel čirkul gleda pe-jat napri s tistimi močmi, ki ima, za de ostane kiek od naših starih navad, an ne samua. Se trudmo an za nove zvonove cierkve svete Lucije v Kravarje, ki služijo cieli far. V teli parložnost čemo zahvalit vse tiste, ki na vsako maniero so do seda parpomal. Upamo, de za drug senjam, vošta telega lieta, bomo že čul nov glas telih zvo-novu. An seda napravmose lepuo pa za pust! “Tel je buožac, Garmiški kamun daje vsako lieto an kontribut te narbuj po-triebnimi telega kamuna. Za imiet kontribut, kor narest prošnjo an potlè kamun decidi, kamu ga dat. Pru za kar se tiče tele kontribute, so nam pošjal 'no pismo, ki tle z dol prepišemo. An dan, ko san šu go po Zve-rince z mojim "kamionam tre assi" san videu obiešen na zidu an manifest. Ustavu sam se an ga prebrau. Na njim so ble napisane imena tistih buj buogih, ri-evnih našega kamuna, ki so od kamuna dobil 400.000 al pa 500.000 lir. Kar san tuole prebrau, sam mislu, de me prime slavo, ne zavojo telih "potrieb- tel pa ne” nih" judi, pa zavojo naših ka-munskih moži: vedo lepuo keri so te buogi an keri te bogati tu vsaki vasi, pa vseglih nieso nikdar napisal mojga imen na tistem manifestu, nieso maj napisal, de san te narbuj "bogat" gor nad Čedadam, sa" imam "no barako, kjer živiet, an tajšan "tre assi", ki riedko kje se ga more ušafat. Se troštan, de tek ima kieki zastopit od telega mojiga pisma, zastope; se troštam, de naša ka-munska aministracjon bo viede-la, de ima adnega bogatega ku mene, takuo bogatega, ki zaries se na boji, de ga kajšan ukrade. Beppino Sudatu V dvojezični šuoli znorievajo za pust! IZ BOGATEGA ZAKLADA LJUDSKIH PRAVLJIC Menih, kralj in kuhar Ankrat je živeu mož, ki se je biu naveliču hoditi za di-elan po svietu, zatuo je sklenu iti če h meniham. Pru na tistim kraju je biu niješan kloštar. Pozvoni pri vratih in zaprosi vratarja de bi ga sparjeli. Menih vratar je poklicu meniha, opata, ki je tam ko-mandiru. Opat ga ni maru, pa potem se je usmilu in ga uzeu za kuharja. Malo po tem, kralj tiste dežele, ki je biu hud na menihe, je paršu u tiste miesto. Menihe je teu kar pri priči odgnati. Pa, da ne bo gard pred svetom, jim je reku de za 15 dni bo spet mimo par-šu; in če takrat ne bojo mogli odgovorit na njega vprašanja, se bojo morali hitro pobrati. Uprašanja pa so ble te: 1) dost zvezdi je na nebu; 2) dost košta on, kralj; 3) kaj misle on, kralj. Menihi, naslednje dni, so tuhtali in se glavo lomil, kaj bojo kralju odgovorili. Od skarbi niso ne jedli, ne spali. Nješan menih je provu zvezde štieti, pa vse zastonj: vsak moment se je zmotu. Kaj bo pa še za kup in misli kralja! U cielim kloštarje samo kuhar je biu nimar veseu, an se ni mogu razložiti, zaki menihi so bli tako žalostni. Zadnji dan je le zviedu. ' "Nič ne bodite takuo žalostni in kiseli", je reku opatu. "Pustite vso stvar mene, že viem kaj bom j utre kralju odgovoriu". Opat mu je dau dovoljenje, kjer je pomislu, de takuo ni obedne pomoči. Drugi dan, ko je kralj paršu in menih vratar je vrata odparu, so bli vsi ostali menihi kupe zbrani; pred vsemi pa kuhar, oblečen v dolgo suknjo in s sivo brado. Kralj, misleč da govori z opatom, ga upraša naj mu povie koliko je zvezd na nebu. "Petintrideset milijard tristo enaindevetdeset". "Kako tuo vieš?" mu reče kralj. "Zašteu sem jih", mu odgovori kuhar u opatovi obleki, "če ne vierjete, pa za-štejte jih še vi". Kralj ne sile naprej, ker misle, de ga bo ujeu na drugo in tretjo uprašanjue. "Povej, dost koštam jaz". "Vi koštate narvič tri sude". "Ti me zmerjaš, opat", reče kralj jezno. "Ne, Visokost", odvarne kuhar. "Še preveč sem vas Štirnu. Kristus, ki je gospodar vsega sveta, je koštu trideset sudu. Vi naj imate en deseti del sveta. Torej koštate tri sude". "Naj bo, pa na tretjo up-rašanje ne boš mogu odgovoriti in boste morali vsi se pobrati. Povej mi: kaj mislim?”. "Vi mislite, de govorite z opatom, pa se presneto motite, ker jaz nisem opat, ampa kuhar". Kralj se je obarnu in odšu. 'Zaki muorejo nimar otroc na-pravt kieki za Božič, za Pust, za konac šuolskega lieta, ga bi na bluo pru, de kajšan krat bi nar-dil "feštino” za nje njih tata an mama?". Tuole so jale_ učiteljce dvojezičnega vartca v Špietre an mame an tata so subit sparjel telo idejo. Za pust jih bojo otroc vidli za-ries debele! Njih mame an njih tata so se razdelil v vič skupi- nah: adna bo skarbiela za na-pravt za jest an za pit, ta druga za gost, ta trecja za napravt 'no igro an te četarta za kostume. Vierta nam, tista festa ki bo v petak 28. febrarja v dvojezičnim vartce v Špietre, bo zaries 'na li-epa fešta. V igri bojo štrijoni, "fate ", pustje... Vič na moremo poviedat, čene, ka’ je za na sor-preža? Lep pozdrav Susy in... nasvidenje! Naši otroci dobro poznajo in so seznanjeni s tragedijo, ki jo doživljajo njihovi vrstniki, otroci iste starosti na drugi strani Jadranskega morja, na Hrvaškem. Tudi v Benečiji so namreč po šolah in med družinami zbirali denar, obleke, igrače in vse kar bi ustvarilo bolj veselo in toplo božično atmosfero za hrvaške otroke, ki so našli zatočišče in varno streho nad glavo v Linjanu. Kaj je hujšega od vojne, ki prinaša le trplenje in jok, nasilje in smrt in še povrhu ne rešuje nobenega problema, nobenega konflikta? Tako vprašanje, kot zgleda, Bomo ku ribice v vodi! si postavlja tudi slon na naši sliki (foto AP), ki je hudo resen in zamišljen. Prav za prav gre za slonico. Ime ji je Susy in, pomislite, je tudi ona begunka. Meseca oktobra je morala zbežati, zapustiti živalski vrt v Osijeku, kjer je živela. Umakniti se je morala pred bombnimi napadi, ki so resno ogrožali njeno življenje. Susy so sprejeli v nekem živalskem vrtu na Madžarskem, v Budimpešti, kjer čaka na boljše čase. Že nad petdeset živali iz hrvaških živalskih vrtov se je moralo zateči na Madžarsko. Od marca do maja otroc dvojezičnega vartaca se bojo učil plavat "Paš kuo bojo veselo plackal tu uodi naši otročič!". Ja, pru takuo. Otroc, ki hodejo v dvojezični vartac v Špietar od marca na-pri bojo hodil v Gorico, v bazen, pišino, za se navast plavat. Tisti buj veliki an te sriednji, ki so hodil že lan an ki že znajo kieki, začnejo tečaj, kors, marca an finjo zadnje dni obrila; te mali, tisti, ki so kumi dopunli tri lieta, bojo hodil pa maja. Vozili jih bojo s pulminam dvakrat na tiedan, v pandiejak an v sriedo zjutra. Sevieda, če kaka mama al pa kajšan tata bo teu iti za njim, učiteljce bojo zlo vesele, čeglih kajšan otrok je že jau "Če pride an mama, se bom joku!" Kdo reši to matematično uganko? A + c + D + B = 19 D + D + D + D = 32 D + D -I- B + B = 22 D A — C A 4- A = 2 Ta uganka je še kar zapletena. Verjetno pa ni težka za spretne v računstvu. Dobro poglej črke in števila, potem pa ugotovi, katero število odgovarja posameznim črkam A, B, C in D TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU I risultati PROMOZIONE Valnatisone - S. Sergio 1-1 2. CATEGORIA Savorgnanese - Pulfero 2-2 3. CATEGORIA Savognese - Nimis 1-0 UNDER 18 Sangiorgina - Valnatisone 1-2 ALLIEV1 Valnatisone - Pol. Ltsiizza 3-1 GIOVANISSIMI Bressa/Camp,- Valnatisone 0-6 AMATORI Venzone - Real Pullero 1-5 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Pav. Natisonia 1-3 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Pro Aviano 2. CATEGORIA Pulfero - Ancona 3. CATEGORIA Ciseriis - Savognese UNDER 18 Valnatisone - Tolmezzo ALLIEVI Bressa/Campoformido - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Rivolto AMATORI Real Pulfero - Vacile PALLAVOLO FEMMINILE Socopel - S. Leonardo (Serie D); S. Leonardo - Us Friuli (Under 16); S. Leonardo- Asfjr Civi-dale (Under 14) Le classifiche PROMOZIONE Sanvitese 27; Spilimbergo 24; S. Sergio 22; Juniors 21; S. Luigi 20; Pro Aviano, Rauscedo, Pro Faga-gna, Valnatisone, Polcenigo 19; Cordenonese 18; Tavagnacco, Buje-se 15; Arteniese 12; Portuale 11; Pro Osoppo 8. 2. CATEGORIA Savorgnanese 26; Manzano, Nati-sone 25; Buttrio 24; Ancona 23; Bearci, Rizzi 22; Azzurra, Buonacqui-sto 21; Pulfero 15; S. Gottardo, Forti & Liberi 13; Sangiorgina 11; Ga-glianese 10; S. Rocco 9; Asso 6. 3. CATEGORIA Venzone 24; Chiavris 20; Stella Azzurra 18; Ciseriis, Nimis, Cosea-no 16; Fulgor 15; Treppo Grande 14; Savognese 13; Colugna, 12; Martignacco 7; Com. Faedis 4; L'Arcobaleno 3. UNDER 18 Bressa/Campoformido, Cussi-gnacco 28; Serenissima 27; Manza-nese 24; Tolmezzo 23; Tavagnacco, Buiese 19; Gemonese, Trivignano 17; Pasianese/Passons 15; Cormone-se 13; Sangiorgina 12; Union 91, Flumignano 11; Valnatisone 10; Arteniese 5. Serenissima, Cussignacco, Tavagnacco, Buiese, Pasianese/Passons e Sangiorgina una partita in meno. ALLIEVI Mereto D.B., Donatello/Olimpia 20; Valnatisone, Serenissima 18; Sedegliano 17; Gaglianese 14; Bressa/Campoformido 10; Lestizza 8; Celtic 6; Cormorangers 5; Bertiolo, Flaibano 4. GIOVANISSIMI Gaglianese 25; Donatello/Olimpia 24; Valnatisone 20; Fortissimi 19; Sedegliano 15; Com. Faedis 14; Buttrio 12; Flumignano, Azzurra 11; Rivolto 9; Union '91 7; Fulgor 2; Bressa/Campoformido 0. AMATORI Reai Pulfero 22; Chiopris Visco-ne, Vacile 16; Pieris, Tricesimo 15; Majano 14; Mortegliano 13; Rivignano 12; Udine '82, Variano 11; Venzone 6; S. Daniele 5. PALLAVOLO - Serie D Peugeot Mario Goi 24; Socopel Sangiorgina 20; Carrozzeria Emiliana Porcia 18; Pav Natisonia 16; Ce-linia Maniago, Candolini Mossa 14; S. Leonardo, Friulexport Trieste, Fincantieri Monfalcone 12; La Nou-velle Trieste 10; Itar Fontanafredda, Sanson Lucinicco 6; Banear S. Vito 4; Dlf Udine 0. PALLAVOLO - Under 16 Pav Remanzacco, S. Leonardo 14; U.S. Friuli 12; Tarcento 10; Gonars 6; Asfjr 4; Cogeturist 0. Remanzacco e Us Friuli una partita in meno. PALLAVOLO - Under 14 Pav Remanzacco 14; Pav Natisonia, Al Gelso 12; Azzurra Prema-riacco, Asfjr 6; S. Leonardo 4; Il Pozzo 2. N.B. Le classifiche del calcio Giovanile e Amatoriale, pallavolo Under 16 e 14 sono aggiornate alla settimana precedente. MARIA PAOLA TURCUTTO HA INIZIATO LA PREPARAZIONE PER I MONDIALI E LE OLIMPIADI Sognando Barcellona Le atlete della nazionale Italiana: Seghlzzi, Chiappa, Cappellotto, Turcutto, Bandini, Furlan, Erman e Fanton Al presidente della Polisportiva Valnatisone Giovanni Mattana chiediamo quali sono 1 programmi di Maria Paola per la stagione che sta per iniziare. Per il 1992 la preparazione sarà mirata ai grossi impegni internazionali. Il commissario tecnico della Nazionale femminile mi ha assicurato che per ora, se non succedono cose impensate, Maria Paola dovrebbe essere impegnata con la maglia azzurra sia per la prova olimpica su strada che per i Mondiali. La stagione ciclistica inizierà1 a metà marzo. Cercheremo di portare l'atleta ad un livello di condizione ottimale, senza mirare alle vittorie nelle gare modeste, puntando invece ai grandi appuntamenti, dove si spera che i percorsi siano più consoni alle sue possibilità di fondista. Purtroppo in Italia su 40 gare ce ne sono 30 adatte ai velocisti. Cercheremo di far emergere Maria Paola nelle restanti dieci. Qual é la situazione riguardo le sponsorizzazioni? La Banca popolare di Cividale rimane lo sponsor principale per il '92, anche per fare in modo che la Turcutto non debba emigrare. Affiancata alla banca c'é l'Elettrica ducale impianti, che speriamo ci dia una mano per il prossimo triennio. Sta per iniziare un'annata molto importante per Maria Paola Turcutto, ciclista cividalese che difende i colori della Polisportiva Valnatisone, fra le candidate a prendere parte alle Olimpiadi di Barcellona ed ai Mondiali di Valencia. Maria Paola non vuole fare previsioni per scaramanzia, ma il lavoro che sta svolgendo giornalmente dovrebbe lanciarla definitivamente neH'olimpo ciclistico internazionale. Hai appena concluso uno dei tanti ritiri previsti per la preparazione alle Olimpiadi ed ai Mondiali. Come é andata? Sono appena tornata dal ritiro in Val Badia, praticamente in casa della Canins, anche se lei mancava. Abbiamo fatto sci di fondo, qualche camminata in montagna, la sera facevamo palestra e varie attività, dato che il cattivo tempo, la neve abbondante, non permetteva l'allenamento in bicicletta. Sei tra le probabili olimpiche per Barcellona. Quali sono le tue possibilità per arrivarci? A pesca con “Alborella” Nuova società a Cemur Una nuova società sportiva si affianca a quelle già esistenti nell'ambito della pesca in acqua dolce. Si tratta deH’Associazione pescatori sportivi "Alborella" che ha sede presso il Bar Antonio Telicher a Cemur di.S. Leonardo, tel. 723127, e che ha iniziato ad operare recentemente nelle Valli del Nati-sone. Tutti gli appassionati che desiderano partecipare attivamente alle iniziative societarie possono intervenire all'importante riunione he si terrà domani, venerdì 31 gennaio, alle ore 20.30, presso la sede di Cemur. Mi allenerò per arrivare all’appuntamento in forma, ma é difficile che riesca ad entrare nella rosa. Mentre ai Mondiali le prescelte sono sei, alle Olimpiadi sono soltanto tre. Il percorso della prova olimpica é abbastanza adatto alle mie caratteristiche, ma penso che chiameranno una velocista, una che sa difendersi in salita per poi, in caso di arrivo in gruppo, giocarsi la volata. Allora ci sarebbe già un posto in meno. L’anno scorso hai fatto una buona stagione. Quali sono stati i momenti migliori e quali i peggiori? Forse l’ultima vittoria ottenuta al Giro di Lombardia, sul Ghisal-lo, é stata la più bella. Il momento più brutto l’ho avuto invece ai campionati italiani su pista, ero ammalata e nel momento più importante non sono riuscita a fare risultato. Un altro brutto ricordo é quello dei campionati italiani su strada, dove per pochi secondi ho perso il titolo. E la tua esperienza ai Mondiali? Prima sono caduta, mi sono rialzata e sono andata in fuga, ma le forze erano quelle che erano... E’ partita in contropiede la Van Mo-osel, e solo una ragazza americana é riuscita a starle a ruota. Noi altre eravamo tutte in alto mare. In volata sono giunta ventitreesima. Nella 50 km. c'é stato qualche rimpianto? No, anche in questo caso non si poteva fare molto di più. Quest'anno ci sarà ancora più lavoro, ammesso che faccia ancora parte del quartetto. Manca la Chiappa, che si sposerà. A Stoccarda eravamo un quartetto affiatato, quest’anno bisogna rifare tutto da capo, toccherà trovare una nuova compagna. Un pensierino per i Mondiali lo fai? Spero di esserci, almeno per la 50 chilometri. E per il futuro più immediato? Non ho fatto nessun programma, perché ogni volta che l'ho fatto non é mai andato in porto. I migliori risultati sono sempre giunti di sorpresa. Perciò nessun programma, mi alleno e basta. Quali sono secondo te le avversarie più pericolose in ambito nazionale? Potrei dire tutte. Ci sono la Bandini, la Bonanomi, la Canins che continuerà a correre anche se solo saltuariamente, le velociste. Con queste dovrò stringere i denti, combattere contro tutte perché non avendo una squadra che mi appoggia devo essere sempre presente in prima fila. E con la mountain-bike? Ho fatto una sola gara a livello importante, che mi é piaciuta molto. Un giorno mi piacerebbe dedicarmici seriamente, penso che si addisca di più alle mie qualità. E poi mi piace stare in mezzo al verde. Paolo Caffi LE NOSTRE SQUADRE DI CALCIO CI REGALANO UNA DOMENICA SERENA Gli Under 18 fanno Ibis La Valnatisone si riscopre grande costringendo al pareggio il S. Sergio, secondo in classifica. Entrambe le segnature portano la firma degli azzurri: autorete del giovane portiere Macorigh e successivo pareggio di Zogani. Alcune grosse opportunità fallite di un soffio ed un rigore non concesso potevano portare la vittoria che da troppo tempo non sorride alla nostra squadra. Nonostante l'autorete causata anche da una raffica di bora, ottima é stata la prestazione del portiere degli Under 18, che si é riscattato neutralizzando due conclusioni degli attaccanti triestini. Il Pulfero ha rischiato la vittoria a Povoletto contro la capolista Savorgnanese. I ragazzi allenati da Toni Podreka sono passati in vantaggio alla mezz’ora con Gia-iotto. Nella ripresa il pareggio dei padroni di casa, e quindi il gol di Adriano Stulin che riportava avhnti la nostra formazione. Bisognava attendere il 40’ per annotare il pareggio definitivo dei padroni di casa. Il pareggio di domenica riporta un po’ di tranquillità nel clan del presidente Olivo Domeniš dopo le polemiche arbitrali del recente passato. La Savognese, dopo il pareggio di Treppo, é tornata al successo A Adriano Stulin - Pulfero grazie alla rete di Luciano Stulin a metà del primo tempo. Numerose le occasioni avute dai gialloblù per arrotondare il risultato, che poteva essere più pesante nei confronti del Nimis. Un successo molto prezioso che rilancia la squadra del presidente Bruno Qualizza. Seconda vittoria consecutiva per gli Under 18 impegnati a S. Osvaldo contro la Sangiorgina. Passati in vantaggio con una bella conclusione di sinistro di Luca Mottes, sono stati raggiunti dai verdi. I nostri ragazzi hanno continuato a macinare gioco pervenendo, alla fine del primo tempo, alla seconda marcatura con Maurizio Lai, lesto a depositare il pallone in rete su servizio di Mottes. Nel secondo tempo c'é stata battaglia con due espulsioni, ma il risultato non é cambiato. Gli Allievi, ridotti numerica-mente al lumicino a causa delle squalifiche e della pechinese, sono riusciti con tre gol di Massimiliano Campanella ad avere ragione della Polisportiva Lestizza. Con questa vittoria si mantengono nelle posizioni che contano. I Giovanissimi ritornano da Campoformido con una rotonda affermazione ottenuta contro il fanalino di coda. Quattro reti di Cristian Specogna e due di Stefano Moreale permettono ai nostri ragazzi di continuare il loro positivo cammino in attesa delle gare che contano. Concludiamo ricordando che nei giorni di lunedì e venerdì, dalle ore 17, si svolgono nella palestra di S. Leonardo gli allenamenti dei Pulcini dell'Audace. E' sempre maggiore il numero di ragazzi che prende parte all'attività, infatti Pio Tomasetig, Ivano Mar-tinig e Michele Podrecca hanno il loro bel da fare. novi matajur SREDNJE Podsriednje - Fornalis Se je rodiu Mirko Lepo novico nam jo je dala v saboto 25. ženarja Lina Varhuš-čakova iz Podsriednjega: tisto jutro se je rodiu v čedajskem Spitale nje dvanajsti navuod. Pu-občju so dal ime Mirko. Njega srečna mama je Paola iz Fagag-ne, srečan tata pa Dario Marti-nig - Varhuščaku iz Podsriednjega, ki ga vsi lepuo poznata, saj je vičkrat igru v Beneškim gledališču, seda pa je predsednik telega našega asoojacjona. Nona Lina nam je jala: "Seda imam dvanajst navuodu, pa manjka še adan, de jih bo trinajst, tarkaj otruok, ki san jih ist irmela!". Paoli an Dariu čestitamo, Mirku želmo, de bi bluo njega življenje na liepa an srečna "komedija" an tuole je kar mu želi tudi Beneško gledališče. Canalaz - Nadalja Žefcjova iz Konauca. Imiela je 82 liet. Nadalja je živiela ta par navu-ode Aldo, Rosina an Romano an z nje smartjo je v žalost pustila nje, sestro, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Pogreb Nadalje je biu go na Liesah v saboto 25. ženarja po-pudan. DREKA Ocnebardo - Milan Žalostna novica taz Milana ŠPETER Raccaro iz naše vasi. Imeu je sa-muo 61 liet. Smart ga je pobrala ponoč med petkam 24. an saboto 25. ženarja. V veliki žalost je pustu ženo Marcellino Lenkcjo-vo iz Gniduce, sina Walterija, hčere Graziello an Mariso, nevi-esto, zete, navuode, sestro, brata, kunjade an vso drugo žlahto. S telo smartjo je treči krat v malem cajtu, ki Lenkčjova družina iz Gniduce se kupe zbere za žalostno parložnost: malo mi-escu od tega sta umarla brata od Marcelline, Bepo an Tinac. Vinicio je dielu po sviete, po-tlè, kar se je varnu damu z njega družino je šu dielat pa v gjavo v Barnasu an tle je zaslužu penzion. Njega pogreb je biu v nediejo 26. ženarja v Landarje, puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav, med telimi tudi njega parjatelji jagri, ki so mu prebral posebno molitev. SVET LENART Ažla Je paršla Veronica Italo Succo iz Lipe an Claudia Chiuch - Cjukuova iz Hostnega sta jo puno cajta čakal an na koncu, za njih veliko veseje, se je v pandiejak 13. ženarja rodila njih parva čičica. Diel so ji ime Veronica. Za nje rojstvo se na vesele sa-muo mama an tata, pa tudi vsa žlahta an parjatelji. Mali Vero-nichi, ki bo živiela v Ažli, želmo 'no veselo an srečno življenje. GRMEK Taz Milana je paršla žalostna novica, de je tam v torak 14. ženarja umarla Antonia Crainich iz Ocnegabarda, Bizikova. Antonia se je rodila 5. febrarja lieta 1906, takuo de hmalu bi bla dopunla 86 liet. Nje mož, ki je umaru že vič liet od tega, je biu Angelo Trusgnach - Anjul Ton-cov, le iz Ocnegabarda. Tonina je dielala za škinjo 65 liet an je bla zaries pridna. Že puno cajta od tega je bla šla živet v Milan, kjer sta tudi nje sin Romano an nje hči Delfina. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, zeta, nevies-to, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu tu Milanu. Kanalac Umarja je Nadalja Žefcjova Rikoveral so jo tu sriedo 22. zvičer an drugi dan, v četartak 23. okuole pudneva je že umarla. Takuo nas je zapustila Natalia PODBONESEC Bjača Zapustu nas je Vinicio Raccaro Po velikem tarplienju je v čedajskem Spitale umaru Vinicio Zbuogam Giuseppina V čedajskem Spitale je umarla Giuseppina Osgnach, uduova Primosig. Učakala je lepo starost, 9Q liet. V nje dugem življenju Giuseppina je zaries puno pretarpi-ela. Rodila se je bla v Goljovi družin v Ošnijem, oženila pa se je bla čah Bosam. Ostala je subit uduova, imiela je samuo 27 liet an sama je muorla zredit veliko družino. Imiela je sedam otruok, tri so ji umarli: adna čičica, ki nie imiela ku dvie liet, adnega puoba so ji ga bli ubil Amerika-ni, druga čeča ji je umarla pa po sviete. Z nje smartjo je v žalost pustila sinuove Gianna an Carla, ki je mišjonar dol v Afriki, v Zaire an ki glih tele dni je biu doma, hčere Saro an Luigino, neviesto, sestre, navuode, kunjade an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Podutani v nediejo 26. ženarja popudan. PIŠE PETAR MATAJURAC Tri zgodbe za se nomalo posmejat Telekrat vam napišem, ne tri zgodbice naših judi, s troštam, de se vam storem posmejat nomalo, takuo ki sam se ist po-smejau, kar sam jih ču al pa za-viedu. O rajnskem Vodopivcu (Bradaču) sem že dost pisu, kakuo je biu modar in kajšne je pravu. Ker so ljudje poznal njega navado, kadar jih je ki uprašu, so se hitro postavli v obrambo, ker so bli šigurni, da njega besiede, njega uprašanja skrivajo kajšan skopac. Navadu je judi stat "atent", merkat in gruntat, kaj se skriva za njega besiedami. Zavojo tega, jih ni samuo pravu, jih je muoru tudi čut vse te preklete. Takuo se je zgodilo an dan, ko je šu v Gorenji Garmak. Us-tavu se je pred Lukcjovo hišo in v tistem momentu je parpeju iz hi jev a Vittorio 'no lepuo tele. ‘Oh, Buog di srečjo, kajšno lepuo telè imaš. Al je toje, Vittorio?' ga upraša Vodopivac "Ne, ni moje, je od naše Bau-he!' mu odgovori Vittorio Luk-cju in natuo sta se oba zarežala. Niekega dne se je Vodopivac pelju na svojem koleselju (calesse) iz Čedada proti domu. Kadar je paršu pod Kosco, je videu Kovačina, ki je djelu na njivi in ga uprašu: "Kovačin, al boš sadiu samuo grah at v tisto njivo?' "Ne, bom sadiu tud rakle!" mu na suho odrieže stari Kovačin. * * * Janez iz dolinske vasi je pro-dau kupcu krompir za jedilo in prosu kupca, naj mu preskarbi krompir za seme na pomlad. Kupac je objubu in daržu besie-do. Na pomlad je Janezu parpeju krompir za seme, sa sienje. Kumet je nesu na njivo krompir in ga začeu sadit, kadar ga je iz žakja usadiu že dvie velike pletenice in je basu že trečjo ga je nieki zapeklo v žakju, pogleda v žaki in vidi, da mu gre kri iz parsta. Uriezu se je v njega kju-kac, ki ga je biu zgubiu, kadar so basali krompir za prodajo. Pogleda buj lepuo v žaki in notar je zagledu tudi fajfo, ki jo je biu zgubiu kadar kljukac. ‘ Božja Madona - je pomislu -če sem ušafu tle notar kljukac in fajfo, ki sem jo takrat zgubu, pomeni, da sem spet kupu muoj krompir, z diferenco, da sem ga plačju petkrat vič. Prekleti kupci f' % * * Dorič je šu obiskovat brata Šandra, ki živi v Malem Grmeku. "Zdravo, Šandro, sem te paršu gledat!" mu je jau Dorič. "Tle san, trudan ku dviestuo hudiču in če sme paršu gledat, pa gledi me!' mu dogovori Šandro. “Zakaj si trudan? Kaj si takuo težkega dielu?" ga še upraša Dorič. 'Senuo sem nosuf' "Za te al za kajšno drugo dru-žino!' "Ne za me, ne za drugo družino!' "Za koga pa? “Za Cekove krave!' se je zare-žu Šandro bratu v obraz. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 11.30 Debenje: v četartak ob 10.00 Trlnko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak ob 11.00 v četartak ob 8.30 v petak ob 11.00 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak ob 11.15 v sriedo ob 15.00 v petak ob 9.45 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, an petak od 8.30 do 10.00 v torak an četartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 14.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 12.30 v sriedo ob 15.00 Oblica: v sriedo ob 15.30 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v četartak ob 12.00 Oblica: v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 8.30 do 11.00 v torak od 8.30 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v petak od 8.30 do 10.30 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Genova, v četrtak od 15. do 18. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. FEBRUARJA Sv. Lenart tel. 723008 — S. Giovanni al Nat. tel. 756035 OD 1. DO 7. FEBRUARJA — Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Ko obresti lahko izbiraš, izberi najboljše. HRANILNO PISMO TRŽAŠKE KREDITNE BANKE • v lirah, markah in dolarjih • z zapadlostjo na 3, 6 ali 12 mesecev • z daljšo zapadlostjo na 19, 24, 36 in 48 mesecev, kjer je plačilo obresti šestmesečno in davek na obresti manjši. Nekaj primerov: 10,625% letna obrestna mera za hranilna pisma v znesku do 100 milionov lir In zapadlostjo na 6 mesecev (davčni odtegljaj 30%) 11,25% za hranilna pisma v znesku nad 100 milijonov lir in zapadlostjo na 12 mesecev (davčni odtegljaj 30%) 4,75% za hranilna pisma v dolarjih z zapadlostjo na 12 mesecev — najmanjši znesek 5.000 dolarjev (davčni odtegljaj 30%) 8,00% letna obrestna mera za hranilna pisma v markah z zapadlostjo na 6 mesecev — najmanjši znesek 10.000 mark (davčni odtegljaj 30%) Posebno ugodni pogoji pri vseh bančnih storitvah. Brezplačna kartica BANCOMAT BčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČEDAD - Via Carlo Alberto 17