GOSPODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. 455 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 9. AVGUSTA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. O TRST. UL GEPPA 9 . TEL 38-933 Trgovina med Italijo in Jugoslavijo uravnovešena Po še nedokončanih podatkih se trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo v letošnjem letu ugodno razvija. V prvih štirih mesecih tekočega leta se je namreč precej povečala in dosegla v obeh smereh vrednost 25,5 milijarde dinarjev. (V Jugoslaviji uporabljajo v statistične namene dinarje s tečajem 300 dinarjev za en dolar), medtem ko je v prvih štirih mesecih lanskega leta znašala 17,7 milijarde dinarjev. To pomeni, da se je letos povečala za 7,8 milijarde, oziroma za 30,6 odsto. V prvih štirih mesecih leta 1962 in 1963 se je sukala takole (v milijonih dinarjev): 1962 1963 tJvoz (iz It.) 10.778 10.525 Izvoz (v It.) 6.919 14.997 Skupaj 17.697 25.522 Medtem ko je bila v prvih štirih mesecih lanskega leta trgovinska izmenjava za Jugoslavijo pasivna za 3859 milijonov dinarjev, je bila letos aktivna Za 4472 milijona dinarjev. . V letošnjem letu se je razvil izvoz v Italijo, medtem ko je uvoz ostal približno na stari ravni. Italija je v smislu nove-j Sa sporazuma z Jugoslavijo bolj sprostila uvoz, hkrati pa je to storila tudi iz potrebe, da bi z Uvozom živil iz tujine pritisnila Ua cene, ki so se na domačem trgu čedalje bolj dvigale. Kako se je razvijal JUGOSLOVANSKI IZVOZ? I-IV62 I-IV63 j živila 2.609 7.954 ! Pijače in tobak 361 462 i Surovine 2.834 3.619 Goriva in maziva 60 133 Mast in olje — 3 Kemikalije 122 160 Polproizvodi 787 2-344 Stroji in oprema 31 161 Končni izdelki 107 155 Razno 8 6 Skupaj 6.919 14-997 Značilno je, da predstavljajo 'svoz še vedno pretežno kmetijski proizvodi, zlasti živila, ki so Navzela 53 odsto v letošnjem •atu, lani pa samo 37 odsto ''Sega izvoza. Jugoslavija je dvignila zlasti izvoz živine in taesa, ker je Italija povečala Vozne kontingente. Delež suro-(ln na izvozu v Italijo je na Mdoval od 41 na 24 odsto, njihov izvoz pa se je povečal za 'f:5 milijonov dinarjev. Napredoval je tudi izvoz industrijskih izdelkov, zlasti polizdelkov, katerih delež je napredo-val od 11,5 na 15.5 odsto (za 4 °dsto). Iz. oz polizdelkov se je dvignil za 15 milijarde dinarjev. Napredoval je tudi izvoz f rtiočno obdelanih proizvodov, zlasti elektroindustrija, in sider za 250 milijonov dinarjev. Zlasti je napredoval izvoz go-| ;eje živine, mesa in telet (za 3.943 milijonov dinarjev), svinjskega mesa (za 489 milijonov din), koruze (265), konj (132), jajc in jajčnih izdelkov (42) rezanega lesa (za 623), celuloze (210), konoplje (179), parketov in furnirja (70), bombažnih tka-nin^ (302), betonskega železa, pločevine, jeklenih gred in žice (587), brezšivnih cevi (61), raznih električnih potrebščin in strojev (110 milijonov dinarjev). RAZVOJ UVOZA IZ ITALIJE Uvoz iz Italije v Jugoslavijo se je v prvih štirih mesecih lanskega in letošnjega leta razvijal takole (vedno v milijonih dinarjev): I-IV 62 I-IV 63 Živila 77 48 Pijače in tobak 5 — Surovine 265 327 Goriva in maziva 141 90 Mast in olje — 3 Kemikalije 1.119 1.953 Polizdelki 2.423 2.970 Stroji in oprema 6.317 4.817 Končni izdelki 416 316 Razno io 1 Skupaj 10.778 10.552 Kakor rečeno, se je sukal uvoz iz Italije v Jugoslavijo približno na lanski ravni. Jugoslavija je uvažala manj strojev in industrijske opreme, povečal pa se je močno uvoz kemikalij, zlasti umetnih gnojil in drugih kemičnih proizvodov ter zdravil. Ali so angleški konservativci, ki jim pravijo «.tories-», res tako na tleh, da ne bi mogel konjiček več nositi dolgoletnega predsednika vlade Mac Millana? To vprašanje je vazno, ker se bližajo parlamentarne volitve in se delavska stranka pod Wilsonovim vodstvom resno pripravlja, da bi stopila na krmilo države. Za Mac Millana pomeni gotovo velik uspeh podpis pogodbe o prekinitvi atomskih poskusov v Moskvi, saj je bil prav on tisti, ki je pogosto posredoval med Sovjetsko zvezo in Ameriko za pomiritev; tudi pri vodstvu Evropskega skupnega trga postajajo bolj dostopni za angleške pogoje za pristop k E ST. To sta gotovo dva precejšnja Mac Millanova uspeha na zunanjepolitičnem področju. Na domačem poprišču pa se je obzorje zopet močno zatemnelo. Profumove afere nikukor noče biti konec. Dr. Ste-phen Ward, ki se je moral zagovarjati zaradi zvodništva češ da je mlada dekleta, kakor Christino Keeler in Mandy Rice-Davies, zvabljal in jih seznanjal z visokimi angleškimi o-sebnostrni — se je tik pred zaključkom procesa zastrupi1 ter je nato umrl. Sodniki so razpravo zaključili in ga obsodili v odsotnosti. Angleška tajna policija se je po Wardovi smrti zopet lotila preiskovanja delovanja bivšega vojnega ministra Prof uma, ki je bil v stiku z Wardom. Angleška javnost očita Mac Millanu, da se je prepozno iznebil Profuma, ko je miss Keeler v angleškem tisku odkrila svoje nečedno razmerje do njega (Profuma), čeprav je bil ta poročen. V angleški poslanski zbornici se je dvignil pravi vihar proti Mac Millanu zaradi Projuma. Pokazalo se je sicer, da je Mac Millan pri vsej zadevi osebno popolnoma čist, toda očitali so mu, da se je v aferi vedel nerodno in da je prepozno vrgel Profuma iz vlade. To ugotavljajo tudi neodvisni angleški listi. Profumo je vsekakor močno kompromitiral vso konservativno stranko ter škodil samemu Mac Millanu. Kljub ostrim napadom opozicije je verjetno, da bo Mac Millan vzdržal na svojem mestu do volitev. Za njegovo nasledstvo sta v stranki dva kandidata, in sicer oba gospodarstvenika: Maudling in Butler. Gospodarska komisija pri Organizaciji združenih narodov (v Ženevi) je tudi letos objavila poročilo o gospodarskem razvoju v vzhodnih državah v 1. 1962. Poročilo zajema države Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (sovjetske zaveznice) pa tudi Albanije. Splošno prihaja poročilo do zaključka, da se gospodarstvo v teh državah ne razvija več s takšnim poletom kakor nekdaj. Poročilo je sestavljeno na podlagi obveščanja posameznih vlad pa tudi pisanja strokovnih revij. POSLEDICE SLABIH LETIN Narodni dohodek se je po večini dvignil manj kakor prejšnja leta, V Sovjetski zvezi je lani napredoval celotno za 6 odstotkov, medtem ko se je leta 1960 dvignil za 8 odstotkov, a sam plan je predvideval za lansko leto napredek 8,5 odstotka. Neugodno na proizvodnjo, zlasti seveda na kmetij sko, je vplivalo slabo vreme. Zaradi slabe letine so bile vzhodne evropske države primorane uvoziti več blaga iz tujine, kakor so predvidevale, hkrati pa tudi skrčiti uvoz surovin za industrijo. Kopičenje blaga po skladiščih ni bilo sorazmerno; tako so bile nekatere zaloge pretirano visoke, druge pa premajhne. To ustvarja v gospodarskem razvoju določene o- Carinska vojna zaradi piščancev? Amerika je odgovorila s protiukrepi - Kaj pa steklo in preproge ? T Za 104 kilometre 3 ure vožnje Iz Trsta v Ljubljano je po Jesti 104 kilometre. Avtomobil Srednje cilindraže prevozi to razdaljo v dobri uri, s potni; škim avtobusom pa se voziš tič manj kakor tri ure (odhod iz Trsta ob 7.15, prihod v Ljubljano ob 10.15). Pa pišemo, da ie italij ansko-jugoslovanska melj ena izmed najbolj prehodnih v Evropi. V resnici tudi je. Kako je torej mogoče, da potrebuje avtobus za prehod te Ule j e skoraj eno uro časa! Pri vsem tem carinskih formalnosti skoraj ni več, turizem je že | skoraj pomel z njimi. Skrajni bas je torej, da turizem odpravi tudi zamude, ki nastajajo iz bomodnosti šoferjev, carinarjev jb včasih tudi samih potnikov. Včasih tudi menjalnice pritaknejo svoj delež k tem zamudam, denar menjuje namreč čedalje več potnikov takoj na kleji, ko bi lahko to storili V Ljubljani ali v drugih mestih, I kamor so namenjeni. Vse teče tako, kakor da je namen vseh, da bi bile zamude čim večje. Z VLAKOM JE ŠE SLABŠE-Rroga je zaradi ovinka čez Nabrežino res nekaj daljša, toda brzi vlak potrebuje iz Trsta v Ljubljano nič manj kakor štiri dre. To se pravi rekord birokracije na vseh straneh. Zakaj pušča vozni red toliko časa varnostnim organom, carinarjem 'b železničarjem? Zakaj je v tem pogledu ostalo vse pri starem, čeprav nimajo carinarji skoraj nič več kaj delati, odkar je bil carinski postopek o-Mjšan? Zakaj naj bi na pri-kier ne pričeli s pregledovanjem potnih listov in carinjenjem takoj po odhodu vlaka iz Vrsta, kakor so to že nekaj časa tudi delali? Zakaj ne bi jugoslovanska obmejna policija in carinarji opravili svoje delo na primer v vlaku med Sežano in Divačo? Rajni «Miramar» ima poleg drugih tudi to zaslugo, da je dokazal, da se da proga Trst-Ljubljana kljub meji prevoziti d treh urah! Upamo, da se bodo za pritožbe potnikov in poslovnih ljudi ter za koristi turizma zavzeli na pristojnih n>estih s te in one strani; pri tem mislimo tudi na trgovinske 'bornice in turistične ustanove. Vprašanje izvoza ameriške perutnine v države Evropske gospodarske skupnosti je že delj časa na dnevnem - redu. Predsednik Kennedy je zaupal vso zadevo bivšemu ameriškemu zunanjemu ministru Kri-stianu Herterju, ki je sicer poseben predstavnik Amerike za zunanjetrgovinske zadeve. Her-ter je o svojih neuspelih posredovanjih pri Evropski gospodarski skupnosti oziroma v glavnih mestih držav članic poročal predsedniku Kennedyju. V Washingtonu proučujejo zdaj vprašanje povračil (represalij), proti zahodnoevropskim državam, ki zapirajo svoje trge a-meriški perutnini Američani zahtevajo namreč znižanje carine na uvoz; glede povračilne politike se še niso odločili. Zunanji minister Dean Rusk je v posebni okrožnici pozval vse poslanike Združenih ameriških držav, naj mu sporočijo svoje mnenje glede vprašanja kako bi se dalo v tujini raz-pečati še več tega blaga in s tem prispevati k povečanju a-meriškega izvoza oz. zmanjšanju primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci. V sredo, 6. t.m. je Kristjan Herter sporočil, da bo ameriška vlada v odgovor na carinsko politiko Evropskega skupnega tržišča, ki je odbilo zahtevo za znižanje carine na uvoz perutnine, sklenila odpraviti carinske olajšave na 19 vrst blaga, ki ga Združene ameriške države uvažajo iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Ta u-krep bo pričel veljati 4. septembra. Zadel bo razne vrste blaga od vina do likerjev, od avtomobilov do električnih brivskih aparatov, od fotografskega do cigaretnega papirja itd. Za uvoz blaga, ki ga bo zadel najnovejši ukrep ameriške vlade, iz držav EST so Američani lani potrošili 111.500.000 dolarjev, za uvoz teh vrst blaga iz držav izven Evropske gospodarske skupnosti pa 12.900 tisoč dolarjev. Samo za uvoz vina iz držav EST so izdali lani 22.400.000 dolarjev, za uvoz tovornjakov in avtomobilov 14 milijonov 800.000, fotografskega papirja 10.200.000, filmov 2 milijona, kofeina 800.000, želatine 4.100.000, dekstrina 2.200.000, krompirjevega škroba 200 tisoč, jeklenih odpadkov l milijon 700 tisoč, cigaretnega papirja 1.500.000, mreže iz nerjavečega jekla 2.100.000, Škarij 2 milijona 500.000, žganja 12.100.000, ura Roquefort 2 milijona, elek-ričnih orivskih aparatov 7 mi-i j ono v 300.000 dolarjev itd. New York Times je še pred pbjavo tega ukrepa opozoril, da rje gre toliko za vprašanje izvoza ameriške perutnine, kolikor zb vso carinsko obremenitev izvoza ameriških kmetijskih pri-dlelkov. Obstaja nevarnost, da utegnejo ameriški strogi ukrepi napraviti Ameriki veliko politično škodo in v Evropi ojačiti položaj ameriških nasprot-n kov, kakor de Gaulla, ki odkrito nastopa za to, da bi se zfehodna Evropa povsem osa-niosvojila glede preskrbe z živili. Dopisnik pariškega lista «LTnformation» je v svojem poročilu iz Washingtona domneval, da bodo ameriške represalije zavzele drugačno obliko, in sicer, da bodo Združene a-m e riške države ohranile zvišane tarife na uvoz steklz in pre- prog iz tujine, ki so jih imele poprej namen znižati. Pokazalo se je namreč, da so ameriška industrijska podjetja že dovolj povečala svoje dobičke in da bi bilo možno zopet znižati carine na uvoz Stekla in preprog. Američani so bili prepričani, da bi po tem znižanju Zahodna Evropa bila moralno prisiljena, da tudi sama zniža carine na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov. AMERIŠKI UVOZ OBUVAL NARAŠČA Ameriški uvoz obuval se nenehno veča. Letos je v prvih petih mesecih dosegel 45 milijonov parov čevljev, kar pomeni 15 odsto domače proizvodnje in 36 odstotno povišanje v primerjavi z lanskim letom. Zato je 33 senatorjev iz 21 držav ZDA zahtevalo od Kennedyja, naj omeji uvoz obuval. Tak u-krep. bi zlasti škodoval Italiji, ki sodi med najpomembnejše dobaviteljice obuval Združenim državam Amerike. Pred tremi leti so Italijani izvozili v ZDA 25 milijonov parov čevljev, leta 1961 29 milijonov, lani pa že 35 milijonov; tudi za letos predvidevajo znaten dvig. FRANCOSKA LETALA ZA AMERIKO Velika ameriška družba «Pan American Airways» je naročila v Franciji, in sicer pri podjetjih Generale Aeronautigue Marcel Dassault in Sud-Aviation nič manj kakor 160 letal tipa «My-stere-20». Vsako podjetje bo izročilo po 4 letala na mesec, gradili jih bodo v Toulousi in Merignacu. Posamezno letalo bo stalo po 4 milijone francoskih frankov (okoli 600 milijonov lir), skupno naročilo ve- lja 640 milijonov frankov. Ceno motorja predstavlja 30 odstotkov celotne cene, pri letalih «Caravelle» pa 22 odstotkov. 450 avstrijskih žag počiva Avstrijske žage je obiskala kriza. Danes izkoriščajo svojo zmogljivost samo v razmerju 40 odsto, 450 pa jih sploh počiva. Lani so imele na voljo 9.6 milijona kub. metrov surovine, od tega 7 milijonov kub. metrov samo hlodov. Od te količine so nažagale 4.8 milijona kubiko/ rezanega lesa v vrednosti okoli 5 milijonov šilingov. Avstrija je lani izvozila 2.9 milijona kubičnih metrov lesa v vrccmosti o-koli 3 milijarde šilingov; okoli 1.7 milijona kubikov lesa so potrošili doma. V zadnjem času postaja na zunanjih trgih čedalje bolj občutna konkurenca lesa iz drugih držav. Izvoz je začel pešati že leta 1960, ko ni dosegel niti treh milijonov kubičnih metrov. V prvem polletju letošnjega leta je izvoz nazadoval za 9 odsto v primeri z lanskim. Avstrijski les je na zunanjih trgih naletel na hudo konkurenco lesa iz severnih evropskih držav pa tudi iz Afrike in Azije. AvVrijci sc sami mnenja, da je cena nj-novega lesa previsoka v primeri s tujo konkurenco. Okoli 87 odsto avstrijskega izvoza gre v države Evropske gospodarske skupnosti, 4 odsto v države EFTA in 8.4 odsto v vzhodne evropske države, v čezmorske dežele in drugam. Vrednost izvoza avstrijskega lesa in lesnih proizvodov (kakor tudi papirja) je lani dosegla 6 milijard šilingov. Razvoj italijanske zunanje trgovine Primanjkljaj se je do maja močno povečal V prvih petih mesecih letos j njem v tujini v trenutku, ko se je italijanski uvoz dosegel 1.888 milijard lir; v istem času lani je znašal 24,3 odsto več. Izvoz pa je napredoval na 1.265,9 milijarde lir, to je 7,8 odsto več kakor v lanskem letu. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je tako znašal 622,1 milijarde lir, se pravi, da je v primerjavi s prvimi petimi meseci lani narasel za 80 odsto. Iz držav članic EGS je Italija uvozila 605, 2 milijarde (to je 32,1 odsto vsega uvoza), kar predstavlja 25,5 odsto več kakor v istem času leta 1962; izvoz v te države je dosegel 442,7 milijarde lir (35 odsto vsega izvoza), to pomeni 11,1 odsto več kot lani. V trgovinski bilanci z državami članicami EGS so zabeležili sledeče salde — v milijardah lir (v oklepaju so naznačeni saldi v istem obdobju preteklega leta): Francija —42,6 (—25,2), Belgija - Luksemburg —15,6 (—7,1), Nizozemska —11,7 (—0,1) in Z. Nemčija —92,6 (—51,4). Saldo trgovinske bilance z državami EFTA je znašal —32,8 (plus 10,5), z Anglijo —51,2 (—25,7) in s Švico plus 48,9 (plus 44,7). V trgovinski bilanci z vzhodnoevropskimi državami so zabeležili saldo —33,6 (—24,2), a s samo Sovjetsko zvezo —14,2 (—15,2). Saldo z ZDA je znašal —147,2 (—133,3), s Kanado —8,4 (—4,2) in z Japonsko —12,5 (—3,0). Predsednik Inštituta za zunanjo trgovino dr. G. DalVOglid je k tem podatkom pripomnil, da se je primanjkljaj trgovinske bilance v prvih petih mesecih mečno povečal, saj je dosegel 622 milijard, medtem ko ni lani presegel v tem razdobju 345 milijard lir. Spričo takšnega razvoja utegne letošnji primanjkljaj preseči 1000 mili- cene dvigajo in je kupna moč lire oslabela. Industrij ci si hočejo zagotoviti zaloge. Poleg tega uvozniki plačujejo blago že vnaprej. V prvih treh mesecih je 56,5 odstotka vseh plačil za blago iz tujine odpadlo na blago, ki ga bo treba šele uvoziti. Navadno poravnajo u-vozniki svoje obveze nasproti tujini šele po izvršenem uvozu. IZVOZ JUŽNEGA SADJA V prvih štirih mesecih tega leta je Italija izvozila 249.800 ton pomaranč in limon v skupni vrednosti 28,2 milijarde lir. Lanski izvoz je znašal 267.800 ton, torej 6,7 odsto več kakor letos. V prvih sedmih mesecih sezone 1962-63 je izvoz dosegel 337.600 ton, medtem ko so v prejšnji sezoni zabeležili 380.200 ton, kar pomeni 11,2 odsto več. Italija izvaža več elektrike Italijanska proizvodnja elektrike je letos v prvih petih mesecih dosegla 28.177.912.000 kwh, kar pomeni 2 milijardi in 464.183.000 kwh več kakor v istem razdobju preteklega leta ali 9,58 odsto. Uvoz električne energije je napredoval za 25,22 odsto, izvoz pa za 68,29 odsto, tako da je količina domači porabi namenjene električne energije znašala 28.745.037.000 kwh (26.188.482.000 kwh leta 1962), to je 2.556.555.000 kwh ali 9,76 odsto več kakor lani. Severna Italija je proizvedla 17.140.470.000 kwh (4,04 odsto več kot lani); srednja Italija 5.424.284.000 kwh (14,20 odsto napredka); južna Italija 4 milijarde 154.151.000 kwh (31,38 odsto napredka) in otočje 1 milijardo 459.007.000 kwh (8,95 odsto napredka). Med deželami, ki so proizvedle največ električne energije, je na prvem mestu jard. To mora vzbuditi veliko r Lombardija s 4 milijardami in zaskrbljenost. Takšen razvoj je 449.211.000 kwh, Julijska kraji-treba pripisati tudi okolnosti, na pa je na četrtem mestu z da uvozniki hitijo z nakupova-12.382.030.000 kwh. vire ter ovira tudi izvršitev načrtov. NAPREDEK INDUSTRIJE Kljub vsemu je industrijska proizvodnja napredovala v vseh državah razen na češkoslovaškem. Napredek cenijo celotno (v vseh državah) na 9 odstotkov. Proizvodnost se je močno dvignila, izjemo delata v tem pogledu le Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija. Napredek jc bil velik zlasti v ključni industriji. To je dovedlo do večjega uravnovešeni a, kakor je bilo pred štirimi leti. Proizvodnja električne energije se je razvila hitreje kakor celotna industrija. Povezava elektrovodov med Ukrajino, Češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo, Madžar sko in Poljsko je olajšala razdelitev električne energije. Očiten je napredek zlasti strojne industrije in kemične industrije. Evropska gospodarska komisija ceni, da je ta industrija lansko leto napredovala za 13 odstotkov povprečno v vseh vzhodnih državah, v sami Sovjetski zvezi pa za 15 odstotkov. Lahka in živilska industrija pa nista zaznamovali takšnega napredka, živilska je lani napredovala za 3 odstotke. Kmetijstvo je trpelo zlasti zaradi slabih vremenskih razmer. V treh državah je proizvodnja nazadovala, v štirih pa je napredovala. Pri vsem tem se je število živine ohranilo v glavnem na ravni prejšnjih let. Težave pa niso nastajale samo zaradi slabega vremena. Bolgarija je dovolila članom zadrug posebne olajšave pri nakupu živine, na Madžarskem je predsednik Kadar izjavil, da morajo tudi zasebna posestva čim več pripomoči k zboljšanju položaja v kmetijstvu. Na Češkoslovaškem se kmetje pritožujejo, da ustanavljanje lažje industrije na deželi jemlje kmetijstvu delovno silo. Površina zadružnih posestev se je ohranila v glavnem povprečno pri 1000 hektarih, državnih posestev pa pri 3.200 hektarih. Lani se je kmetijska proizvodnja v Sovjetski zvezi dvignila za 3,5 do 4 odst., medtem ko bi po načrtu morala napredovati za 7,8 odstotka. Zdi se, da se delež kmetovalcev na celotnem narodnem dohodku veča. RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Vrednost zunanje trgovine se je v vseh državah — razen na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji — naglo dvignila. Vsekakor napreduje izmenjava hitreje med samimi državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Rabotničevsko delo (22. 12. 1962) navaja, da predstavlja izmenjava med državami Sveta za vzajemno pomoč 75 odstotkov celotne zunanje trgovine teh držav. V času od januarja do septembra 1962 naj bi se izmenjava med državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč dvignila za 15 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem leta 1961. Trgovina z manj razvitimi državami se je povečala za 30 odstotkov. Ko se bodo cene blaga prilagodile zunanjim cenam se bo trgovinska izmenjava v razdobju 1963-65 med državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč dvignila za 25 odstotkov nad raven, ki je bila prvotno določena. Poročilo ugotavlja, da ostaja vedno več gradbenih del nedokončanih; zaradi tega nastaja seveda gospodarska škoda, ker se kapital, investiran v nedokončana dela, ne rentira. Pogosto niso načrti za nova dela o- ziroma investicije dovolj proučeni. Osrednje oblasti čedalje manj investirajo. Družbena de- (Nadaljevanje na 2. strani) «čez nekaj trenutkov bomo vzleteli proti Atenam in Kairu. Leteli bomo 4500 metrov visoko in bomo v Atenah čez dve uri in deset minut. Vozili se bomo v lepem vremenu. Opa-sajte se, prosim, in med vzponom ne kadite«. Tako se je oglasila, kot po navadi, po zvočniku stewerdesa v srbohrvaščini in angleščini, preden se je dvignil z beograjskega letališča v Surčinu naš štirimotorec, ki ga je medtem že izpodrinil modemi reaktivec «Caravelle», ki je seveda mnogo hitrejši. In čez minuto, dve je letalo najprej podvojilo, potrojilo ropot svojih motorjev, nato se pa pognalo po vzletni stezi in kvišku v meglo in oblake, ki so nas potem spremljali vse do Aten in še dalje. škoda kajti nič posebnega ni taka vožnja, če letalo venomer samo reže oblake in se le od časa do časa zasvetlika nad njim nebesna sinjina. Ko bi leteli vsaj za tisočico više, pa bi občudovali čudne formacije ob lakov, ki mestoma spominjajo na ledene mase in gore; domišljal bi si lahko, da letimo nekod nad severnim ali južnim ledenim morjem. Ozrem se po potnikih. Obrazi so domači, evropski, pa afriški, azijski. Nič čudnega: Kairo in Bejrut sta iz Beograda lahko dosegljiva; sta pa tudi važni križišči za nadaljnjo vožnjo na vse strani Azije in Afrike. Nehote se nasmehnem. V čakalnici na letališču sem namreč stal ^ let utoni o clhtlto v bližini gruče štirih, petih tujcev, ki so prav tako čakali, da nas spuste k našemu letalu-Mlajši ljudje so, očitno; ta bo Indijec, oni Indonezijec, tretji gotovo Afričan. Zanimajo me in prisluhnem njihovi živahni govorici; pa glej ga šmenta: pogovarjali so se prav lepo po sr-bohrvatsko. Torej študentje ali ljudje na praksi v Jugoslaviji, ki jim je vsakdanja govorica pri nas pregnala iz prakse prav tako tujo angleščino. NEME PRIČE SLAVNE GRŠKE PRETEKLOSTI Po uri sodeč smo že preleteli jugoslovansko-grško mejo. Zunaj nič, sami oblaki in megla. Nič ni videti Soluna, nad katerim navadno leti naše letalo, nič svetle gladine Egejskega morja, nič starega Olimpa tam daleč na desno. In ko se spuščamo proti atenskemu letališču, komaj zazremo pod seboj nekaj hiš atenskih predmestij. škoda, posebno zavoljo Aten; ko pa je pogled nanje z višine ob lepem vremenu tako čudovit! Pod seboj imaš morje belih hiš, kakor daleč ti seže pogled, z večjimi in manjšimi zelenimi zaplatami vmes. Tam je gora Hymettos, tam za Pirejem otoka E gina in Salamis, ki te spominjata na perzijske vojne, tam sredi mesta slikoviti hrib Lykabetes. In prav tu spodaj se ti za nakaj hipov pokaže Akropola, v svetlorjavem siju, z zelenjem soseščine obrobljena, za ljubljanski grajski hrib velika, toda s skoro navpičnim, utrjenim južnim in nagrbančenim severnim pobočjem, na vrhu pa s Propilejami, Partenonom in Erehtejonom, nemimi pričami slavne grške umetniške preteklosti. In tik tam ob vznožju Akropole Dionizijev teater, ob katerem se spomniš na dela nesmrtnih starogrških dramatikov. Pa tamle razvaline velikega Jupitrovega svetišča, ki so ga zgradili Rimljani, na oni strani pa Agorš, atenski forum, kjer je Sokrates zbiral svoje učence in jim razlagal svoj pogled na svet, in kjer so meščani, andres athe-naioi, dve tri generacije pozneje poslušali politične govore gromovnika Demostena; in tik nad njo, sam samcat v zelenju, tako dobro ohranjeni Tezejev tempelj, posvečen atenskima zaščitnikoma Hefajstu in boginji Ateni. Čemeren zato, ker me je zoprno vreme pripravilo ob užitek, ki bi ga sicer še enkrat imel ob pogledu na starodavna, zgodovinska grška tla, sem se v atenskem letališkem poslopju, tam ob morju, tolažil med tričtrtumim postankom s tem, da bo morda ob povratku boljše, in opazoval vrvenje potnikov. Promet na atenskem letališču je namreč zelo živahen. Tu se ustavljajo in postajajo letala vsake vrste, ki prihajajo iz vse Evrope in so namenjena na Bližnji vzhod, v smeri Carigrada, Bejruta, Kaira, in seveda tudi še daleč, daleč naprej. In spet letimo dalje, sedaj že res za tisočico višje; 5500 metrov. Zakaj više? Kaj vem? so že tisti «pogruntali», da bo tako prav, ki so tako ukrenili. Megle in oblaki so že redkejši. Kikladskih otokov ne vidim, ker jih pušča letalo na levi, a jaz sedim na desni; samo otok Miloš, starogrški Melos, se nam pokaže v nižini, črn, kakor kak velikanski polip. Kmalu nato zagledamo v daljavi bele, menda kredne vrhove otoka Krete, da se ti zdi, kakor da bi bili zasneženi; m ko se že mra-či letimo čez skrajne vzhodne obronke tega velikega otoka, ki je bil domovina Venizelosa, pred nekaj desetletji najvidnejšega grškega politika, v davnini pa zibelka visoke kulture, ki so jo prav Grki nadaljevali in razvijali in prenesli na ves civilizirani svet. AFRIKA JE PRED NAMI Zagrnila nas je tema. Sele čez uro ali kaj se v daljavi zasveti morje luči: Aleksandrija ali, kakor ji pravijo Arabci, Iskan-darija (z naglasom na i). Afrika! In ze smo nad Nilovo Delto, najgosteje naseljenim delom E-gipta. Mesta se vrstijo tam drugo za drugim in prav zato je letenje nad temi pokrajinami tudi ponoči lepo. Šviganje lučk te spominja na kresnice, toda veš, da so to avtomobili, prozaični avtomobili. Ko pa letiš nad mesti, se ti zdijo kot krasne igračke, vse razsvetljene z mnogobarvnimi drobcenimi žarnicami; ali pa kot dvorci, čarobno razsvetljeni, iz »Tisoč in ene noči«. Tako se tam v višini odražajo bloki hiš, razsežne ulice in parki ob mestni razsvetljavi in neonski raznobarvni reklami. Iz zamaknjenosti me vzdramijo sunki in stresljaji, ki so običajni pred pristankom letala. Znak so, da se letalo polagoma spušča. Minevajo minute, dokler se spet ne oglasi ste-werdesa in nam naznani, da bomo vsak čas v Kairu. Potem pa nam ponudi karamele, tako za vsak slučaj, da bi nam pri pristajanju ne bilo slabo. Kmalu smo le nekaj metrov nad stezo in zdi se nam, da kar nekam predolgo. Končno le dotik z zemljo in naglo pojemanje hitrosti. Nato polagoma pred le tališke zgradbe in — »stop«. dr. D. S. NAS NOVI PODLISTEK OPOZARJAMO BRALCE «GO. SPODARSTVA« NA IZVIRNI OPIS NAŠEGA ROJAKA Dr. DR. SKR. POTOVANJA PO AFRIKI, KI SMO GA PRI. ČELI OBJAVLJATI POD NASLOVOM «Z LETALOM V AFRIKO«. (Nadaljevanje sledi) Tudi brivec ima svoj hobby Pravijo, da ima vsakdo svoj «hobby». Kaj pa pravzaprav to pomeni? Po prvi vojni je moralo biti na Zapadu vse ame-rikansko, danes je vse na svetu ali amerikansko ali rusko, vsaj za tiste, ki ne mislijo z lastno glavo in svojo vežejo na glave drugih; v resnici je marsikaj tudi «nevezanega», odkar so se oglasile nevezane države. «Hobby» bi torej moralo biti nekaj amerikanskega in pomeni, da si človek poleg tega, kar mu prinaša vsakdanji kruh in kar mora delati, izbere še prostovoljno neko drugo delo, rekli bi, za zabavo ali — da se izrazimo bolj sodobno — 20 šport. Recimo, da slika, igra harmoniko, če ne celo na klavir. Neki moj znanec študira pri petdesetem letu kompozicijo iz slovenskih, italijanskih, nemških in tudi ruskih knjig, ki jih išče po knjigarnah in starinarnicah vse Evrope ... Takšno neznansko silo ima «hobby», morda prav zato, ker ni prisiljen. Nekje v tržaški okolici sem odkril nenavaden hobby; ima namreč dve lastnosti, zabava njegovega lastnika in druge čmerneže — vedno več nas je na svetu — hkrati pa prinaša tudi dobiček. Ni torej samo «hobby». Ko sem v svoji mesečni bilanci ugotovil, da stane striženje I. kategorije čez 500 lir in je poleg tega lastnik te brivnice umrl, sem se odločil za pristnega slovenskega brivca v tržaški okolici. Takoj sem lahko ugotovil, da striže vsaj tako dobro kakor njegovi tovariši v mestu. Ne samo to. Imel je tudi svoj «hobby», in sicer res nenavadnega. Izza nekakšne španske stene za mojim hrbtom je prihajalo res čudno šumenje. Ali dela to električni tok v tistih jeklenih avbah za žensko frizuro ali v drugih frizerskih aparatih? To skrivnostno šumenje se je ponavljalo od časa do časa. Zdajci pa se je nekdo tam zadaj še zarežal, meni se je tako zdelo. Nenadoma pa se začuje od zadaj ptičji žvižg, ki ga dobro poznam še z vipavskih Pušč in našega vrta. «To je vendar kos», sem vzkliknil. «Prav i-mate, kos je... in poleg njega imam še šojo in škorca.. ■» (Poprej se je torej zarežala šoja). «Pa čemu vam toliko ptičev tam zadaj, v tistem mraku?» »Veste, samo tako... Imam jih za svoje veselje (torej «hobby»!). Moram sicer povedati, da ta reč mnogo stane: truda in denarja. Si lahko mislite, koliko opravka i-mam samo s čiščenjem in koliko pojedo! Kljub temu jim „držim". Pad bi iz njih nekaj napravil...» Beseda se mu je zatikala, nazadnje pa sem razumel, da bi jih rad naučil vsaj nekaj govoriti. Povedal mi je tudi, da se posebno škorci dajo izbrihtati, seveda so med ptiči kakor med ljudmi, brihtni in zabiti. Deset let je imel škorca, dokler ga ni pri tretjem napadu umorila podgana. Od časa do časa se je oglasil izza španske stene kos in njegovo žvižganje se je odbijalo od sten tesne brivnice. Kosu se je pridružila še šoja s svojim «kucifigo», vsaj tako smo nekdaj govorili v svoji otroški domišljiji, da poje šoja. Mar ne poje prav tako ta šoja in ta kos, mar ne žvižgata več tako lepih melodij, kakor takrat, ko smo z bičem tekali za živino na Pušči? »Tako, končala sva». Zdrznil sem. se, v brivnici smo torej... «Končala sva, hvala le-pa!» Kos in šoja sta me tako zmešala, da sem skoraj pozabil plačati. «Hvala vam!» sem imel na ustnih, za te trenutke lepih sanj, ki so bile na žalost tako kratke. Sposoben brivec, sem mislil sam pri sebi, ko sem odhajal. Dobro brije in poceni, a poleg tega ima svoj «hobby», s katerim zabava še druge. Ko bi «Naše mnenje» bilo takšno! Vam v zabavo, pa tudi meni res samo v zabavo. A takšnega «hnbbyja» nisem še imel in ga tudi ne bom. — Ib — Stran 2 GOSPODARI IVO MEDNARODNA TRGOVINA! »Mariborski teden" kot sejem potrošnega blaga SEGNI V ZAHODNI NEMČIJI V VAŽNEM TRENUTKU. Predsednik republike A. Segni se je v spremstvu zunanjega ministra Piccionija podal na Jera-tek obisk v Zahodno Nemčijo nekaj dni poprej, preden so zunanji ministri Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih a-meriških držav v Moskvi podpisali sporazum o prepovedi a-tomskih poskusov. Segni se je sestal s predsednikom zahodno-nemške republike Luebkejem in kanclerjem Adenauerjem, hkrati pa so bila posvetovanja tudi med zunanjima ministroma Italije in Zahodne Nemčije, Ficcio-hijem in Schroederjem v prisotnosti raznih sodelavcev. «L’In-formation« poroča iz Bonna, da so nemški državniki sporočili Segniju svoje pomisleke glede podpisa moskovskega sporazuma, kolikor ta predstavlja koncesije Zahoda nasproti Sovjetski zvezi. Moskovski sporazum utegne izkoristiti tudi Vzhodna Nemčija za utrditev svojega položaja. Dopisnik francoskega lista trdi, da se je minister Pic-cioni strinjal s pogledi nemških državnikov. Z druge strani je Italija pristala na moskovski sporazum brez obotavljanja. Segni se je v Koelnu sestal s predstavniki Italijanov, ki delajo v Zahodni Nemčiji. Teh je okoli 300.000. K sprejemu v Koeln jih je prišlo okoli 1500. Predsednik Segni je tudi mimogrede obiskal nekdanje politično taborišče v Dachauu. RAZKOL MED NEOFAŠISTI. Na kongresu Italijanskega socialnega gibanja (neofašistov) v Rimu je prišlo do ostrega prepira, ki se je zaključil s pretepom med raznimi strujami. Zdi se, da pride do pravega razkole med dvema skupinama, in sicer med skupino zmernih, ki jo vodi tajnik stranke Arturo Mi-chelini, in skupino zagovornikov ostrih predvojnih metod, ki jo vodi Giorgio Almirante. Že ko je predsednik Romualdi začel zborovanje z besedami »Gospe in gospodje ...», so nasprotniki zagnali krik, češ da ni ta nagovor fašističnega duha. Pozne je so se predstavniki raznih struj dejansko spopadli. DO PRELOMA V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI NI PRIŠLO. Na zborovanju osrednjega odbora krščanske demokratske stranke v Rimu so se sicer pojavila precej ostra nasprotja med pristaši raznih struj, zlasti med desnico in levico, vendar ni prišlo do preloma med bivšim predsednikom vlade Fanfa-nijsm in desnico, oziroma glavnim tajnikom stranke Morom. Ta koleba med levico in desnico ter je bil po Fanfanijevem nastopu pripravljen sestaviti novo vlado ob podpori socialistov. Program nove vlade je bil že sestavljen, ko so se Nennijeve-mu sporazumu z Morom uprli pristaši leve struje v socialistični stranki. Tudi Fanfani je prešel v protinapad proti Moru, toda na zborovanju v Rimu je Moro zopet uveljavil svojo taktiko previdnega tipanja. Tako je bil končno dosežen kompromis med levico in desnico pa tudi med Fanfani jem in Morom. Dogovorjeno je bilo, da bo posebna komisija postavila smernice za bodoča pogajanja s socialisti v jeseni. Prav Fanfani je zahteval, naj se vodstvo stranke preobrazi, da bi lahko pristopile še nove osebnosti. Ta predlog je bil sprejet. Fanfani je v svojem govoru naglasil, da bi bila frontalna borba proti komunizmu po starih receptih zgrešena. Svetovna politika bo čedalje bolj vplivala na italijanske stranke. Razvoj italijanske družbe zahteva rešitev težkih vprašanj. Po Fanfanijevem mnenju bi se duhovščina v smislu ekumenskega duha katoliške cerkve ne smela neposredno mešati v delovanje političnih strank. ODPIRAJO SE NOVE MOŽNOSTI ZA SVETOVNO POMIRITEV. Začasni sporazum o prepovedi jedrskih poskusov so v Moskvi v ponedeljek podpisali še zunanji ministri Združenih a-meriških držav (Rusk), Sovjetske zveze (Gromiko) in Anglije (Home). Splošno prevladuje mnenje, da odpira ta sporazum pot k novim dogovorom med Vzhodom in Zahodom. Predsednik Hruščov, ki je prisostvoval podpisu, je v ob tej priložnosti ponovil svoj predlog, naj bi države varšavskega sporazuma in Atlantske zveze (NATO) sklenile sporazum o nenapadanju. O tem vprašanju so se pričeli zunanji ministri takoj pogajati, prišlo pa je tudi do sestanka med predsednikom Hruščovom in ameriškim zunanjim ministrom Ruskom; državnika bosta nadaljevala razgovore ob Črnem morju. Takšnemu sporazumu se protivijo v Zahodni Nemčiji v strahu, da bi prišlo do posrednega priznanja Vzhodne Nemčije. Odbile so podpis Kitajska, Francija in Albanija, medtem ko se Zah. Nemčija o-botavlja. NOV SESTANEK MED AMERIČANI IN NEMCI. Po sporazumu glede sodelovanja Amerike in Zahodne Nemčije na vojaškem področju, do katerega je prišlo med obiskom ameriškega vojnega ministra McNamare, se je ta zopet sestal s kanclerjem Adenauerjem, čeprav je bil že določen čas za njegov odhod. Ta sestanek so želeli nemški dr-žavniki, in sicer v zvezi s podpisom sporazuma o prepovedi atomskih poskusov, ki so ga podpisali v Moskvi. Nemški državniki so McNamari izrazili svoje pomisleke glede tega sporazuma. Vojaški sporazum med ZDA in Nemčijo predvideva periodične sestanke med najvišjimi vojaškimi predstavniki ter sodelovanje pri raziskovanju in Celovški velesejem odprt Včeraj s0 v Celovcu odprli «XII« avstrijski lesni sejem«, ki bo odprt do 18. tega meseca. Kakor smo poročali že v zadnji številki, se sejem deli v dva dela, in sicer v splošni koroški sejem in avstrijski lesni sejem. Tudi letos se je Trst udeležil sejma s posebnim paviljonom, ki prikazuje gospodarsko dejavnost Trsta, zlasti pristaniško, pa tudi turistične zanimivosti tržaškega mesta in okolice. Pozornost posveča paviljon tudi razvoju tržaškega industrijskega pristanišča. Tudi letos je uredil paviljon odbor za skupno propagando (Comitato propaganda unitaria Trieste). V tem odboru so predstavniki Javnih skladišč. Ustanove za turizem, industrijskega pristanišča, trgovinske zbornice in središča za gospodarski razvoj. Glede na gospodarske stike med Trstom in Koroško oziroma Avstrijo sploh je odpotoval lij ona 500.000 lir čez Bočen, in za isto vsoto čez Videm; nepopolnih traktorjev za 15.000000 lir čez Pontebbo; fenola za 40 milijonov lir Pontebba; amonijevega klorida za 5.000000 lir Pontebba; sekalnikov za meso za 3.000.000 lir Pontebba; raz ni h kuhinjskih električnih naprav za 5000.000 lir Pontebba in končnih bombažnih tkanin za 5.000.000 lir Pontebba. DOLOČENI NOVI KONTINGENTI ZA UVOZ VINA MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EST Ministri za poljedelstvo držav Evropskega skupnega tržišča so storili pomemben korak naprej pri sprostitvi trgovine z vinom. Doslej je liberalizirani kontingent za uvoz vina za italijo in Francijo znašal 150.000 Hektolitrov, zdaj pa so ga povišali na 300.000 hektolitrov; od tega odpade 5000 hektolitrov na peneča se vina. Prav tako so sprostili uvoz v Nemčijo, ki jo doslej smela uvoziti po 900.000 hektolitrov namiznega vina in 400.000 hektolitrov vina za pripravljanje penečega se vina; odslej bo lahko uvažala po 920 Celovec posebno odposlanstvo ] tisoč oziroma 460.000 hektolitrov pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice dr. R. Cai-dassija. V odposlanstvu predstavniki tržaškega mednarodnega sejma (dr. Chiaiutti-ni), Javnih skladišč, industrijskega pristanišča, odbora za skupno propagando, združenja brodarjev, kakor tudi združenja špediterjev in pomorskih agentov, središča za gospodarski odbor in ustanove za turi- zem. Letos je tudi reško pristanišče organiziralo v jugoslovanskem paviljonu posebno propagand no razstavo. Mnogo jugoslovanskih podjetij Jugoslovansko kolektivno raz stavo na celovškem sejmu sta organizirali sporazumno gospodarski zbornici za SR Slovenijo in za SR Hrvatsko. Paviljon je uredilo podjetje «Ex-port-projekt» iz Ljubljane. Lahko rečemo, da je jugoslovanska udeležba izredno močna, saj razstavlja na njej kar 28 slovenskin izvoznih podjetij, ki poleg tega predstavlja 32 proizvodnih oodjetij, katera se sama ne bavijo neposredno z zunanjo trgovino, ter 17 podjetij iz Hrvatske; ta zopet zastopajo 16 hrvaških podjetih, ki sama ne izvažajo. Naj omenimo samo nekaj podjetij. Slovenijales, Metalka, Contal, šmart, Tovarna glivice in aluminija ,Boris Kidrič’, Ko-teks, Jugotekstil, Kemijaimpex, Tehnaimpex, Centromerkur, E-iektrotehna, Belt, Strojne tovarne (Trbovlje), Color, Prehrana, Medex, Delamaris, Slovenija vino itd.; med hrvaškimi Tekstil, Exportdrvo, Žele-zara Sisak, Jugomontaža, Kemikalije, Papir, Jadran, Nada Dimič, Uzor, Galaplastika, Istra vino, Dalmacija vino, Vinopro-dukt itd. vina. Nemčija se je sprva pro-tivila določitvi novega kontia genta, ki je za 120.000 hektolitrov višji od lanskega. UVOZ PRAŠIČEV IZ MADŽARSKE Ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo takojšen uvoz 10.000 živih prašičev iz Madžar ske. Posamezne kontingente je omejilo na sledeči carinarnici: 5000 glav čez Pontebbo in 5000 glav čez Trst. GRADBENA DEJAVNOST V ITALIJI Po podatkih Osrednjega urada za statistiko napreduje gradbena dejavnost v Italiji v prvi vrsti na otokih in v južnih predelih, drugod pa je napredek pičlejši. V mestih s prebivalstvom nad 20.000 je bilo v prvih petih mesecih tekočega leta zgrajenih v vsej Italiji 87.832 stanovanj, to je 3,7 odstotka več kakor v istem času lanskega leta. Meseca maja leta 1963 so zgradili 17.477 stanovanj, to je 1,3 odstotka manj kakor meseca aprila 1963 in 16,4 odstotka manj kakor maja 1962. Od 87.832 stanovanj, zgrajenih v prvih petih mesecih tega leta so jih zgradili 26.972 v severozahodnih predelih (2,2 odstotka več kot la- ni); 37.967 v severovzhodnih in osrednjih predelih (3 odstotke manj kot lani) in 22.893 v južni Italiji in na otokih (19,6 odstotka več kot v prvih mesecih lanskega leta). O značilnosti Mariborskega tedna (sejma) smo prejeli iz Slovenije naslednje poročilo: XX. jubilejni »Mariborski teden« (od 26. julija do 4. avgusta) je mimo. Obiskovalci, kolikor jih je bilo iz mesta o ti Dravi ter iz bližnje in daljne okolice, niso bili kdove kako zadovoljni z letošnjo prireditvijo pod geslom potrošniškega sejma. Posamezna podjetja v glavnem iz štajerske in nekaj mariborskih trgovskih podjetij je prodajalo potrošno blago s popustom od 5 do 50 odstotkov. Večji popusti so veljali predvsem za blago in konfekcijo z napako. Za tako močno industrijsko in potrošno središče, kot je Maribor, bi »Mariborski teden« tudi kot potrošniški sejem moral več nuditi. Poslovni ljudje niso pokazali zadostnega zanimanja za sejem. Zanje so vsekakor zanimivejši velesejmi in specializirani sejmi v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu in drugih večjih jugoslovanskih središčih. »Mariborski teden« je povsem zgubil značaj revije novih dosežkov proizvajalnih podjetij. To je tudi eden izmed vzrokov, da je odziv za udeležbo razmeroma majhen. Pa tudi najemnine za razstavni prostor so precej visoke, če pomislimo, da podjetja dobro premislijo, preden se odločijo za nove izdatke. Eno izmed razstavnih dvoran so letos spremenili v pivsko halo. Pivo Laške pivovarne v Italiji Z avgustom je začela pivovarna Laško, znana po svojem kakovostnem pivu »Zlatorog«, »Golding« in »Super golding«, izvažati v Italijo. V ta namen si je pivovarna nabavila paste rizator piva, ki bo zagotovil 90-dnevno trajnost. V Laškem se tudi pripravljajo na izgradnjo lastne sladarne. Letošnja proizvodnja piva v Laškem bo znašala 110.000 hektolitrov. Julija so prodali več kot 2 milijona litrov piva, večinoma v poili-terskih steklenicah — dnevno po 130.000 steklenic. k- ZAČASNO UKINJENA PRODAJA KUBANSKEGA SLADKORJA Kubanska vlada je menda sklenila ukiniti do konca tega leta prodajo sladkorja tujini. Njen izvoz sladkorja je tolikšen, da bo le s težavo zadovolji la inozemske' kupce. TURISTIČNI DOTOK — O-PORA LIRI. Rimski gospodarski list «11 Globo» pravi v svojem poročilu o položaju na va lutnem trgu, da je povpraševanje po italijanski valuti s strar ni turistov v veliki meri podprlo položaj lire. Ta je razmeroma ugoden, čeprav sta trgovin ska in plačilna bilanca pasivni. DINAR V TRSTU ČVRSTEJŠI. V zadnjem času se je dinar v Trstu zelo opomogel. Očitno je, da se dinar tako drži zaradi ugodnega razvoja Jugoslovan skega turizma. Kakor smo že poročali, je obisk jugoslovanskih turistov letos izreden. V tržaških menjalnicah in ban kah se je dejanski tečaj dinar ja skoraj približal uradnemu, saj se suka med 78 in 80 lir za 100 dinarjev. ITALIJANSKE VALUTNE REZERVE »Agenzia Economica Finanzia-ria« poroča, da so zaloge zlata in deviz konec junija 1963 (u-radna razpoložljivost) znašale 2.073,8 milijarde (2.061,6 milijarde ob koncu maja letos in 2.024,5 milijarde konec junija 1962). ilnzvai iufitzzna Folchi o svetovni turistični konferenci DODATNI KONTINGENTI ZA UVOZ BLAGA IZ POLJSKE Ministrstvo za trgovino s tujino je z namenom, da olajša izvoz potrošnih dobrin, določilo dodatne kontingente za uvoz raznega blaga iz Poljske. Italijanski operaterji lahko nemudoma pričnejo uvažati sledeče: za 5.000.000 lir sira čez carinar nico v Pontebbi; mleka v na- ravnem stanju in v prahu za 32 milijonov lir čez Pontebbo; kožnih izdelkov za 10.000.000 Ur čez Pontebbo; steklenih izdelkov za razsvetljavo za 10 milijonov lir čez Videm; namiznih steklenih izdelkov za 2 mi- Kot smo že omenili, je letos našlo mesto v razstavnih prostorih »Mariborskega tedna« predvsem potrošno blago. V eni naj večjih hal je dobršen del prostora zasedla ljubljanska »Lesnina« s svojim kvalitetnim pohištvom. Individualnih kupcev je bilo tu. kar precej. Razen tega je razstavljala tu še Tovarna šivalnih strojev BAGAT (Zadar) ter v okviru trgovske tvrdke Feromoto iz Maribora .številna .. druga podjetja kot »Sava« (Kranj), Elektrotehnič ko (Osijek), EMI (Poljčane), ELLUX (Ljubljana), Pretiš, m drugih Eno izmed hal so napolnili S stojnicami živilske industrije in tekstilnih podjetij, kjer se je odvijala prodaja na drobno, seveda s sejemskim popustom. Drugje spet so prodajala mariborska trgovska podjetja in nekateri zasebni proizvajalci izdelkov iz plastičnih mas in tudi en proizvajalec srbskih opankov, primernih za vsako nogo. LADJE »TRŽAŠKEGA LLOY-DA». Dne 6. avgusta je odplula na svoje prvo potovanje motorna ladja «Viminale», in sicer proti Daljnemu vzhodu (Aden Fenang, Port Swettenham, Singapur, Djakarta, Bangkok, Sai-gon, Manila, Hong Kong, Kee-lung, Pusan, Kobe, Nagoya, Yo-kohama). DOVOZ BLAGA V TRST. Dne 5. avgusta je motorna ladja «A. Volta« (družbe Italia) pripeljala v naše mesto precejšnje ko-ličine lesa, boraksa in celuloze iz Srednje Amerike. Nemška ladja «Herford« pripelje 12. av gusta v Trst nad 1000 ton boksita iz Britanske Gvajane za neko mariborsko podjetje. Prireditelji so poskrbeli še za modno revijo, razen tega pa se je na sejemskem prostoru kar trlo raznih kramarjev. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za zabavo, in to prav poceni. Morda je bilo tega celo preveč, vsaj na videz. k. Izvoz jugoslovanskega pohištva napreduje Jugoslavija izvaža čedalje več polizdelkov in končnih lesnih izdelkov, kakor na primer pohiš tva. Lani se je izvoz pohištva dvignil za 19 odsto v primeri s prejšnjim letom. Med pohištvom zavzemajo prvo mesto kompletne opreme, nato posamezni kosi, kakor stoli itd. Na- zadoval je izvoz stolov iz upognjenega lesa: zato skuša jugoslovanska lesna industrija poiskati nove trge za to vrsto lesnih izdelkov. Izvoz posameznih vrst pohištva se je v letih 1961 in 1962 sukal takole (v milijonih dinarjev); naslanjači in razni stoli razno pohištvo stoli iz upognjenega lesa deli pohištva tapecirano pohištvo pisarniška oprema šolska oprema Skupaj 1961 1962 1.856,4 2.438,9 1.182,6 1.457,1 368,0 280,6 378,8 449,3 0,8 0,2 24,5 48,1 6,9 6,0 3.917,0 4.670,2 izdelovanju novega orožja, zlasti tankov. Podoben sporazum je bil sklenjen tudi med Francozi in Nemci. KITAJCI ZOPET NAPADAJO. Tik pred dokončnim podpisom moskovskega sporazuma o prepovedi atomskih poskusov je kitajski tisk zopet sprožil o-fenzivo proti Sovjetski zvezi. Glavni organ kitajske komunistične stranke trdi, da so sovjetski državniki prevarili svoje ljudstvo. Jedrski sporazum je velikanska prevara. Z njim hočejo zvezati Kitajski roke. Sovjetska zveza se je iz sovraštva do socialistične Kitajske povezala z Združenimi ameriškimi državami proti Kitajski. NOVI ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM. V kratkem času so na Južnem Tirolskem oziroma v severni Italiji izvršili neznanci kar sedem atentatov, ki po svoji izvedbi odkrivajo enotno organizacijo. V predmestju Bočna je prišlo do treh takšnih atentatov (navadno na električne opornike), tem je sledil v okolici še drugi atentat. V dolini Pustertal pri vasi Sand in Taufers so neznanci skozi dimnik spustili bombo v karabinjersko postajo. Ta je ranila dva južna Tirolca, ki sta bila aretirana pod sumom sodelovanja z atentatorji. Južno tirolska stranka je s posebno izjavo obsodila atentatorje. Splošno prevladuje mnenje, da hočejo ti preprečiti obnovitev pogajanj med Italijo in Avstrijo, za katera je dala pobudo italijanska vlada. Podlaga teh pogajanj naj bi bili predlogi komisije devetnajsterice, v kateri so tudi predstavniki južnih Tirolcev. Notranji minister Rumor je pozval k sebi načelnika italijanske policije in vrhovnega poveljnika karabinjerjev, da bi se posvetovali o načinu, kako zagotoviti red na Južnem Tirolskem ,in preprečiti ponavljanje atentatov. Tudi leta 1962 je šlo naj ve j. izvozniki so mnenja, da se bo jugoslovanskega pohištva v An-! dal izvoz povečati tudi v druge glijo in Združene djržave Ameri- države Evropske gospodarske ke, povečal pa se je izvoz v Za-1 skupnosti, hodno Nemčijo. Jugoslovanski i LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 1. avgusta zapustila Reko in odplula proti Dakarju, Conakryju, Temi, Takoradiju in Abidjanu, kjer se bo zasidrala 6. septembra. Ladja »Bohinj« je 2. avgusta odplula iz Santosa in se preko Salvadorja namenila v St. Vincent, Genovo in Reko, kamor bo odplula 26. avgusta. »Bovec« je 4. avgusta prispela v Rio de Janei-ro, nakar je odplula proti Buenos Airesu. »Zelengora« je 2. avgusta zapustila Takoradi, nato pa je po postanku v St. Vincentu zaplula proti Jadranu. »Pohorje« je 4. avgusta zapustila reško pristanišče in odšla v Split. »Kraljeviča« je na poti iz Takoradija v Abidjan; tu se bo zasidrala danes. ja je opremljena s sodobnimi napravami za mehansko zračenje podpalubja in s posebnimi oddelki za prevoz banan ter e-ksotičnega sadja. Svojčas so na račun iste- kitajske družbe splavili popolnoma enako ladjo «Ha-iziang«. V LADJEDELNICI SV. MARKA so Združene jadranske ladjedelnice izročile palermski družbi Sicula Oceanlca 49.420-tonsko petrolejsko ladjo na turbine »Auriga Primo«. Ladja, ki je na poskusni vožnji vzdolž I-stre dosegla s polovičnim tovorom hitrost 17,49 vozla, je o-premljena s turbinskim motorjem 17.300 konjskih sil. V PULJSKI LADJEDELNICI »ULJANIK« so splavili 22.000-tonsko trgovinsko ladjo »Anto-nios Demades« za prevoz rudnin. Dolga je 190 metrov, opremljena pa je z motorjem Fiat, ki razvija 11.200 konjskih sil. Naročila jo je plovna družba »South-east Shipping Atlantic Ltd.» iz Monrovie v Liberiji. V REŠKI LADJEDELNICI so za »Jugolinijo« zgradili 10.500-tonsko trgovsko ladjo »Kostre-na». Dolga je 155 metrov, široka 20,50 metra, motor razvija 10.400 konjskih sil, plula bo s hitrostjo 18,40 vozla. Opremljena je s petimi podpalubskimi oddelki za tekoče tovore. Vzhodnoevropsko gospodarstvo (Nadaljevanje s 1. strani) NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romani j a« 1. septembra; Proga Jadransko morje — Daljni Vzhod: Velebit« 15. septembra ; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni Vzhod: «Ulja-nik« 1. septembra; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Radnik« 25. avgusta; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Bratstvo« 12. avgusta in »Sloboda« 21. avgusta; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin 7./9. avgusta. (Prihodi v Trst) Iz Daljnega -Vzhoda »Radnik« 20. avgusta, »Uljanik« 21. avgusta. V MILJSKI LADJEDELNICI «Felszegy» so pred nekaj dnevi splavili 550-tonsko motorno ladjo «Taiyung», ki jo je naročila plovna družba iz Formoze. Lad- V Postojni so podrli ogrodje in turistom se je prikazal novi hotel; je sicer čeden in pred njim bo tudi ustrezen prostor za parkiranje — kino so namreč podrli — vendar nekako neizrazit, brez lica. Spodaj bo menda tudi restavracija. Ob avtomobilski postaji na novem mestu 'šo odprli bife v veliko zadovoljstvo potnikov, ki lahko počakajo na odhod avtobusa v prijetni senci pod orehom. Ne vem, zakaj ne bi čaša malinovca stala rajši nekaj več, da bi bilo v njej tudi več kakor za «fingrot» malinovca. V Ljubljani lahko kosiš v novi samopostrežni restavraciji «Emona», kjer je bila nekoč kavarna z istim imenom in pozneje Narodna banka. Samopostrežna restavracija je v kletnih prostorih, okrepčevalnica pa v pritličju. Če se hečeš prepričati, kako si ljudje sami strežejo, pojdi v restavracijo bolj zgodaj, ker je pozneje naval. Jaz hodim še vedno rajši na Unionski vrt, kjer še vedno najdeš prosto mizo, čeprav je mnogo turistov. Cene so sicer tudi v Unionu precej navili. Gost s tujo valuto novega skoka sicer ne občuti tako močno. Nekoč bi zapisali: v tem grmu tiči zajec... Na turiste naletiš povsod: v restavraciji na kosilu (posebno la sejem v Kranj! la imajo prednost pred zasebnimi. PREVEČ BLAGA V SKLADIŠČIH Glede plač ugotavlja poročilo Evropske gospodarske komisije, da so ustaljene, kar pomeni, da se dohodki v glavnem ne dvigajo. Izdatki za socialno zavarovanje se večajo. V trgovini na drobno zaostaja blago v skladiščih, in sicer zato, ker ne ustreza dovolj o-kusu potrošnikov. Značilno je, da se kopičijo pretirano tudi zaloge trajnega potrošnega blaga. Prodaja takšnega blaga v Sovjetski zvezi se je od leta 1957 do 1961 dvignila za 25 odstotkov, toda v istem času se je vrednost blaga v skladiščih dvignila za 70 odstotkov. Blago zaostaja, ker ne ustreza zahtevam potrošnikov. Do tega prihaja, ker ne vodijo na trgu morda trgovinska podjetja, pač pa obvladajo povsem položaj proizvodna podjetja. Industrija se ne prilagodi dovolj hitro zahtevam potrošnikov. Minister za turizem in predstave A. Folchi je na tiskovni konferenci orisal program svetovne turistične konference, ki bo v Rimu od 21. avgusta do 5. septembra. Konference se bodo udeležili predstavniki 111 držav, ki so včlanjene v Organizacijo združenih narodov: poleg tega tudi predstavniki osmih držav, ki niso včlanjene v OZN. Italijanska vlada si je prizadevala, da bi bila ta konferenca v Rimu, ker je prepričana, da je turizem eden izmed najvažnejših elementov za pospeševanje sporazumevanja med narodi, torej tudi za utrditev miru. V povojnem času je tudi turizem privedel do tega, da si je čez 200 milijonov ljudi iz najrazličnejših predelov sveta ogledalo Italijo. Turizem je važen činitelj v gospodarstvu, še posebno za Italijo. Pospešuje dostop tuje valute in prispeva k uravnovešenju plačilne bilan-Kraji ki sicer nimajo po- gojev za gospodarski razvoj, si pogosto pomagajo s turizmom. Bodoča svetovna turistična konferenca nima političnih namenov. Proučila bo zlasti vprašanje, kako pospešiti turizem, tako na primer vprašanje podeljevanja potnih listov in vizumov, vprašanje carinskih o-lajšav in valutnih predpisov, pa tudi vprašanje raznih formalnosti, tako tudi formalnosti zdravstvene narave pri prehodu meje. Na dnevnem redu je tudi vprašanje proučitve splošnega turističnega razvoja; proučili bodo tudi vprašanje prometnih zvez, nadalje vprašanje podeljevanja kreditov za investicije turistične narave. MNOGO JUGOSLOVANOM PO TRSTU. Že v začetku tubi stične sezone so meščani opaz-j li na tržaških ulicah mnogo J »j gcslovanov. Njihovo število s( je v zadnjem času še pomnoži lo. Ne gre vselej za turiste v oi jem smislu, vendar so splošni Jugoslovani dobri kupci. Nabav ljajo vse vrste blaga, zlasti p'j tkanine in razne droonarije zl hišno opremo. Trgov na z Jugoslovani na drobno se je v Tl stu zopet močno razvila. sti Sti NOVI HOTELI V VIDEMSKA POKRAJINI. Videmska ustanffl va za turizem poroča, da so j videmski pokrajini v enem W tu (od konca junija lanskegj leta) zgradili kar 23 novih lOT telov s skupno 860 sobami, 139< posteljami in 582 kopalnicami) Konec letošnjega junija je tak«1 v vsej videmski pokrajini bik 679 hotelov s 9753 sobami, 16.983 posteljami in 4437 kopalnicami-V prvem polletju se je v hotelih videmskega področja nastanilo 93.477 oseb, od tega 23.619-tujce. V istem času lani so zabel ležili 85.635 oseb, od katerih 1«| tisoč 721 inozemcev. MNOGO TURISTOV NA ČK NOGORSKI OBALI. Kakor p0! roča «Pobjeda» (Titograd), n1 bilo do sedaj še nikoli tolik« turistov v mesecu juniju n« črnogorski obali. Od Budve d° Ulcinja je junija gostovalo o koli 2.000 turistov, v samenj Ulcinju okoli 800. Dobro je b« obiskan tudi Petrovac. UGODNEJŠI RAZVOJ TURIZMA V ITALIJI Minister Folchi je na tiskovni konferenci o nalogah svetovne turistične konference o-menil, da je bilo v prvih šestih mesecih tega leta 500.000 prehodov meje, to je okoli 11,4 odstotka več kakor lansko leto v istem času. Dohodki od turizma so v prvem polletju dosegli 220.784 milijonov lir (lani' 194.202 milijona), to je 13,7 odstotka več kot lani. Turistični saldo (med dohodki od tujih turistov in izdatki italijanskih turistov v tujini) znaša letos v prvih šestih mesecih 179 milijard 733 milijonov lir (lani 164.490 milijonov), kar po meni da je letošnji saldo za 9,3 odstotka večji kot lanski. Slaba konjunktura za angleške jeklarne Angleško železarsko industh' jo usklaja poseben urad za železo in jeklo, ki podeljuje tU' di zadevna dovoljenja za ust«' novitev novih podjetij. Lani J* urad odobril 15 novih načrte' za skupni znesek 8 milijone' funtov šterlingov. Proizvodni3 jekla je na Angleškem pravzaprav v zastoju. Leta 1961 J® upadla za 2 milijona ton, lan1 za 1,5 milijona ton; letos računajo z napredkom 1 milijona ton. Podjetniki so računal da se bo proizvodnja dvignil« za 3,2 odstotka v času od 19»U do 1965, v resnici pa je prišl« do zastoja že v drugem polle-’ ju 1961. Urad za jeklo račun«1 da bodo letos proizvedli 21 d° 22 milijonov ton jekla, to le približno 1 milijon več kot lani. Ob koncu leta se bo z m o g ljivost jeklarn dvignila na milijonov ton, kar pomeni, d« bo izkoriščene samo 70 odst« zmogljivosti. 1/ltM mo til’ in t» planinef ; HOTEL o At- 'V > & o P, «3 to -C A SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 Nova dravinjska doklada v trgovini Draginj ska doklada v trgovski stroki za tromesečje od 1. avgusta do 31. oktobra je bila po- višanja za 2 točki, in sicer od 23 na 25. MOŠKI Starost dnevno URADNIKI mesečno dnevno ŽENSKE mesečno Kat. A 856 22.256 856 22.256 Kat. B nad 2i let 645 16.770 613 15.936 od 20-21 559.50 14.547 531,50 13.819 Kat. C1-C2 nad 21 let 480 12.480 456 11.856 od 20-21 461,50 11.999 438 11.388 od 19-20 443 11.518 421 10.964 od 16-19 407 10.582 386,50 10,049 od 17-18 350,50 9.113 332,50 8.645 od 16-17 324,50 8.437 254,50 6.617 pod 16 leti 268 6.968 254,50 6.617 Kat. C3-C4 nad 21 let 407 10.582 386,50 10.049 od 20-21 388,50 10.101 369 9.594 od 19-20 377,50 9.815 358,50 9.321 od 18-19 353,50 9.191 335,50 , 8.723 od 17-18 298,50 7.761 283,50 7.371 od 19-17 281 7.306 267 6.942 pod 16 leti 224 5.824 212,50 5.525 Starost dnevno VAJENCI mesečno dnevno mesečno nad 21 leti 366,50 9.529 348 9.048 od 20-21 350 9.100 332,50 8.645 od 19-20 340 8.840 322,50 8.385 od 18-19 318 8.268 302 7.852 od 17-18 269 6.994 255,50 6.643 od 16-17 253 6.573 240,50 6.253 pod 16 let 201,50 5.239 191,50 4.979 Zavarovanje proti bolezni kmečkih delavcev Solidarnostni prispevek za zavarovanje poljedelskih delavcev v višini 0.58 odsto na bruto plačo je treba prispevati od 1. 7. dalje in gre v popolno oreme delodajalcev. Zato bodo zavarovalni prispevki znašali od 1. julija dalje sledeče zneske. a) delavci — industrija 9.28 odsto; trgovina 9.06 odsto; b) uradniki s pravico do dopolnitve plače za časa bolezni s strani INAM-a — industrija 6.56 odsto; trgovina 6.34 odsto; c) uradniki brez oravice do dopolnitve, ki imajo zagotovlje no celotno plačo za dobo 6 mesecev za časa bolezni — industrija 6.01 odsto; trgovina 5.79 odsto. Nova ureditev prodaje radio-aparatov Višje državno sodišče je proglasilo za protiustavnega čl. 235 Poštnega zakonika (K. 0, 27.2. 1936 št. 645) in členov 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 11 N. od 2. aprila 1946 št. 399. V zadevi gre za določbe, Po katerih je ministrstvo za pošto in telekomunikacije izdajalo dovolilnice (licence) za gradnjo, prodajo, popravilo in montiranje radio aparatov in električnega materiala. Zato bo odslej podeljevala obrtnice ali licence samo občina, ki pa bo sproti javljala imena novih izdanih licenc tehničnemu uradu za davke na gradnjo. Da pa se ne bi koristniki pregrešili proti zakonskim predpisom, bodo občine povabile lastnike novih izdanih licenc, da si preskrbijo pravočasno predpisane obrazce Mod. 101 in 101 bis pri UTIF-u tehničnemu davčnemu uradu za davke na gradnje v Ulici Palestrina, preden začnejo s svojo poslovno dejavnostjo. Sektor javnih lokalov Za nameščence v javnih lokalih je povišan znesek 9,06 odsto na 9,83 odsto na bruto plačo. Gostinska podjetja, ki so obvezana plačevati prispevek ASC OM (prispevek za trgovsko združenje), bodo povišala zavarovalne prispevke še za 0,59 odsto. Zato bodo celotni zneski za skupino a) delavci 10,42 odsto bruto plače, za skupino b) uradniki 6,93 odsto bruto plače. Nove knjižice za zdravstveno pomoč zavarovancev Vsa podjetja morajo dvigniti za svoje nameščence v uradu v Ul. Tarabocchia št. 3-1. okence št. 1 toliko obrazcev Modd.Prov. 116-A kolikor uslužbencev so imela na dan 1. julija 1963. Predmetne obrazce je treba izpolniti z vsemi podatki za vsakega nameščenca in jih vrniti š knjižico (libretto d’iscrizione) INAM za zavarovalne prispevke v Ul. Tarabocchia 3-1. ki bo zajemal prejšnje dokumente z novimi .in DOKAZ SOČUTJA IN SOLIDARNOSTI Nabiralna akcija za ponesrečence v Skopju se nadaljuje. )o včeraj dopoldne je Slovenka kulturno-gospodarsKa zveza labrala vsega 9 milijonov 796 isoč 770 lir. V Gregorčičevi dvo-am (Ulica Geppa 9; so se na-kopičili darovi , v blagu Oblači-a, odeje, posteljnina itd.); na-iranje teh prispevkov se za-'ljuči danes zvečer, prispevke denarju nabirajo — kot. »mo e omenili v prejšnji številki — udi Slovensko dobrodelno druš-vo v Ul. Machiavelli št 22, Jovensko karitativno društvo SLOKAD) v Ul del Ro^co st in druge kulturne gosnodar-ke, politične in verske orgatn-aci.je. Nabiralna iKC;'a se vr-i tudi po tržaških m goriškm erkvah; osrednje zbirališče je iri duhovniku D. J a tvo.n.n ; v ikednju kupni prispevki so ze presegli 0 milijonov lir. Za naše razme-e je ta vsota res dokaz sočiit- 1 in solidarnosti do trpečih lakedoncev. PREDNOSTNE LESTVICE olsko skrbništvo sporoča, da n od 5. t.m. dalje, od 10. do 2. ure dopoldne na vpogled na sdežu znanstvenega liceja s slo-enskim učnim jezikom v Ul. iazzaretto Vecchio 9, dokončne rednostne lestvice za poverje-a in nadomestna mesta na rednjih šolah s slovenskim učim jezikom Tržaškega ozemlja, a šolsko leto 1963-64. GOSTILNO «Pri D- lencu» na 'roseku so obnovili in v. torek večer slovesno odprli jrreureje-e prostore. Gostilna «Pri D> mcu» sodi med na'prijetneje n najokusneje opremljene v iraškem okolišu. Zelo vabljiva je obica takoj za vhodom na des-i, opremljena v tipično Krnečem slogu. Gostilna «PTi Doien-u» je vsenaokrog jpznana za-adi dobre kuhinje, domačih in in pa — čevapčičev m raž-ličev. POD NAZIVOM vRD UJN'UA ■lava čez miramar. .» bo ia Titovem trgu v Kopru prva onovitev Festivala slovenskih iopevk, ki je pred nedavnim lavJušil slovensko občinstvo v ržaškem Avditoriju. Prireditev osta snemala jugoj 'i/a^šKa Radiotelevizija in Radio Koper PROSVETNO DRUŠTVO «Vrv 5A$. v Sovodnjah je pr.rediio ridnevno «šagro» B'ia je na Portnem igrišču. Računajo, da e je skoraj 4000 obiskovalcev 7‘ vseh strani Krasa zabavalo h zvokih tržaškega glasbenega uisambla «Ambroset» in se gne- tlo pri dobro založenem bifeju, kjer so šli najbolj «v promet* čevapčiči. Prisostvovali so tudi tekmam v «briškoii» (tekmovalo je kar 48 parov, zmagala pa sta podjetna možakarja iz Sovodenj), in «valcku» (tudi tu je prva nagrada pripadla sovo-denjskemu paru). NAŠE SOŽALJE Umrli so: 78-letni Anton Brana, ki je bil mnogo let član prosvetnega društva «Slavko, Škamperle» pri Sv. Ivanu; na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v Borštu, kjer leži tudi njegova hči Zora, žrtev fašističnega nasilja; 22-letni pomorščak Pierantonio Covacci po rodu iz Kopra, ki se je v Miljah ponesrečil med vožnjo z avtomobilom; bil je sin glavnega tajnika državnega tožilca Antonia Covaccija. 38-letni tiskar Albin Ban, ki mu je ročica tiskarskega stroja strla lobanjo; 35-letni trgovski potnik Umberto Zanetti, zaradi poškodb pri prometni nesreči. 80-letni upokojenec Benedetto Lonzar prav tako zaradi prometne nesreče; trčil je z motorjem v tramvaj. 23-letni tapetnik Sergio Poropat pri trčenju z vespo v avto. Komaj 16 mesecev stari Maurizio Trenta, zaradi opeklin. V Rupi pri Gorici po dolgi bolezni 71-letni Ivan Gorkič; zaradi posledic padca v lastnem stanovanju 51-letna Carmela Bontempo iz Gorice, katere truplo so odkrili šele šest dni po smrti. 40-letni uradnik Mario Jurisevich iz Gorice je napravil samomor. Umrla sta tudi Alojzij Lollo iz Bazovice in Nazarij Pečarič. LUDVIK FLORENINI. V 69. letu starosti je v Piranu te dni umrl Ludvik Florenini, tajnik Društva upokojencev ter organizator in predsednik Društva statistov v Piranu. Poleg tega je bil rajni nameščen pri komunalnem elektropodjetju. Kot organizator statistov se je zlasti uveljavil, ko so tuja filmska podjetja,kakor italijanska, nemška in francoska šla v kooperacijo s filmskim servisom «Tri-glav-film». (Zdaj gradijo v Piranu «Ponte di Riaito* za poseben film.) Rajni se je tudi drugod izkazal kot spreten organizator, tako pred vojno že v Trbovljah, pa tudi v osvobodilni borbi. Doma je bil iz Ajdovščine na Vipavskem. Bil je pravzaprav samouk, kj je začel svojo življenjsko pot kot natai-kar ter se s svojo vztrajnostjo in nenavadno iznajdljivostjo povzpel visoko; bil je izredni človekoljuben in družaben, u-mrl je v ankaranski bolnišnici za trombozo. potrdil veljavnost za zdravstveno pomoč za tekoče šestmesečje. Do zamenjave bodo še vedno veljale stare knjižice. Za vsako pojasnilo naj se prizadeti obrnejo na tajništvo združenja. Važno obvestilo tajništva Tajništvo združenja obvešča vse svoje člane, da sedaj lahko uredi posameznim članom zaupno njihovo knjigovodstvo in blagajniško stanje, ker je nameščen v uradu združenja poklicni računovodja. Zato ne odlašajte z ureditvijo, ampak pohitite, da boste imeli jasen pregled nad vašim poslovanjem. TRGOVINSKI SEKTOR Trgovska podjetja, k, so obvezana plačati prispevek" AS-COM (za trgovsko združenje), morajo povišati za 0.59 odsto prispevke za zavarovanje proti bolezni. Omenjena podjetja bodo morala prispevati sledeče zneske: za skupino a) delavci 9 65 od sto; za skupino b) uradniki 6.93 odsto; za skupino c) vodilno osebje 6.38 odsto. Urnik urada združenja za časa Velikega šmarna. Uradi SGZ bodo zaprti v četrtek 15., v petek 16., v soboto 17. avgusta. Izvoz hladilnikov v Francijo zopet prost Izvoz italijanskih hladilnikov v Francijo se je normaliziral. Dne 31. julija je namreč Francija odpravila posebno pristojbino na uvoz hladilnikov. Sodišče EGS je določilo razsodbo, da morajo francoski uvozniki plačevati dodatno pristojbino, in sicer v znesku 15.824 lir za kuhinjske hladilnike in 5,49 odsto vrednosti proizvoda za vse druge hladilnike. Zdaj predstavlja edino formalnost za italijanski izvoz hladilnikov nekak vizum tehničnega značaja, ki ga 'izda ravnateljstvo elektromehanskega odseka francoskega ministrstva za industrijo: ta vizum sicer teorično ne podvrže izvoza italijanskih hladilnikov količinskemu omejevanju, vendar pa lahko do neke mere ovira uvoz. Tako menijo italijanski strokovnjaki, katerim se zdi nekam sumljivo, da francoske oblasti niso zahtevale podaljšanje roka za plačevanje dodatne pristojbine, ki je zapadel — kot rečeno — 31. julija. Italija je v prvih petih mesecih izvozila približno 95 tisoč hladilnikov, se pravi, samo kakih 10.000 hladilnikov manj kakor v istem razdobju preteklega leta. SVETOVNA PROIZVODNJA BAKRA Ameriški zavod za baker poroča, da se je Svetovna proizvodnja prečiščenega bakra v mesecu juniji' letos skrčila; znašala je namreč komaj 304.745 ton proti 316.846 tonam v maju Konec junija so svetovne zaloge, ki znašajo 413.521 ton, padle za 10.431 ton v primerjavi z 31. majem. Na političnem obzorju SLOVENCI IN ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA. Poslanka Marija Bernetič je naslovila na ministra za javno vzgojo vprašanje glede izvedbe šolske pre-osnove, ki predvideva uvedbe enotne nižje srednje šole. Vprašala je ministra, ali so šolske oblasti že dale napotke za uvedbo šolske preosnove na Tržaškem in v goriški pokrajini zlasti, kolikor gre za pouk slovenščine. Poslanka zahteva, naj ss število tedenskih ur za pouk slovenščine pomnoži v takšni meri, da bo doseglo število ur za poučevanje italijanščine. Poučevanje zgodovine naj se dopolni z zgodovino o slovanskih narodih, še posebno o slovenskem. V učnem programu za zemljepis naj se obravnava tudi samoupravna dežela Furlanija—Julijska krajina. (Po biltenu «Slovenci v Italiji«.) KOMUNISTI ZAHTEVAJO ODSTOP IZ TRŽAŠKEGA OB ČINSKEGA ODBORA. Govorniki komunistične stranke, ki so nastopali na sestankih ob prireditvah za komunistični tisk . na Tržaškem so zahtevah,, naj tržaški občirtski odbor v smislu prave demokracije odstopi, ker ru dosegel odobritev občinskega preračuna v tržaškem občinskem svetu. Sestavi naj se nov odbor s smeri na levo. Komunistični svetovalec Tonel je v svojem govoru v občinskem svetu kritiziral delo občinskega od bora ter zlasti opozoril na krizo v tržaških ladjedelnicah in v pristanišču. DEŽELNO SAMOUPRAVO JE TREBA UVESTI. V imenu tržaških komunistov je pokrajinski svetovalec Golli med razpravo o pokrajinskem proračunu zahteval uvedbo deželne samouprave s sedežem v Trstu. Le deželna samouprava bo lahko kaj storila za gospodarski pro-speh Trsta. Pokrajinska uprava naj prizna Slovencem pravice, ki jih priznava ustava. Komunisti so proti centralistični u-pravi in zahtevajo, naj se vladni generalni komisariat odpravi. NOVI LJUDJE V POKRAJINSKEM ODBORU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. Ko je bil izvoljen za poslanca, je podtajnik pokrajinskega izvršnega odbora krščanske demokracije Belci odstopil; to sta storila, tudi Ne-reo Stopper ter Ennio Abate, pokrajinski organizacij'':! vodja. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Mariane Maly, na Belcijevo mesto pa prof. Reden-to Romano, a na mesto Stop-perja dr. A. Savona. V izvršnem svetu so zastopane vse struje: Botteri, Coloni, Rmaldi-ni, Savona, Abate in Maly — pristaši Mora; Degano — doro-tejec; Vigini — fanfamanec in Romano — pristaš centra, PREMALO ZA TRŽAŠKE LAD-JEDELNICE. Med razpravo o proračunu ministrstva za državne _ udeležbe je tržaški senator Vidali opozoril, da omenja ministrovo poročilo samo dela za razširjenje ladjedelnice Sv. Marka za 12.000 kv. metrov, ki se že izvajajo; poročilo omenja tudi, da bodo dve stari dvigali zamenjali z modernejšimi. To vendar ni dovolj. Vlada naj ladjedelnici zagotovi tudi ustrezna naročila. ^bciofru — ?JTHINKI Prostovoljno zavarovanje gospodinj od oktobra «Gazzetta Ufficiale* z dne 3. aprila letos je objavila zakon št. 289 od 5. marca 1963, ki predvideva ustanovitev posebnega pokojninskega sklada za gospodinje. V ta namen bo 19. oktobra začel poslovati pri ustanovi za socialno zavarovanje INPS urad za prejemanje prispevkov za prostovoljno zavarovanje zn pokojnino. V poštev pridejo ženske od 15. do 50. leta starosti in tiste, ki so že vpisane pri uradu za prostovoljno zavarovanje pri INPS. Seveda to ne velja za tiste ženske, ki so že zavarovane v kakršnemkoli pokojninskem skladu pri tej ali oni državni ustanovi. Zainteresirane morajo pri ustanovi INPS predložiti prošnjo, v kateri so navedeni datum in kraj rojstva ter znesek mesečne pokojnine, katerega želijo prejemati pri 65. letu starosti: šele na podlagi tega ustanova za socialno zavarovanje določi leten prispevek, ki ga bodo morale plačevati gospodinje. Po 5 (petih) letih vpisa pri uradu za pokojninski sklad, se prav; po 120 prispevkih, lahko dotična oseba zahteva izplačevanje invalidnine, toda le pod pogojem, da se je dotlej njena delovna zmogljivost skrčila na manj kot eno tretjino. V teku enega leta po ustanovitvi tega pokojninskega sklada je vpis dovoljen tudi ženam do 55. leta starosti ki i-majo pravico do prejemanja starostne pokojnine in ki bodo prispevale najmanj 360 zneskov za pokojninski sklad. V 180 dnen po začetku veljavnosti zakona bodo zadevni organi objavili pravilnik. ZA 30 ODSTO ZVIŠANE POKOJNINE. Ministrski svet je soglasno odobril predlog zakladnega ministra Colomba in ministra za preosnovo državne u-prave Lucifredija, da se držav, nim uslužbencem poviša pokojnina za 30 odsto. Odlok je pričel veljati 1. julija letos. Ako bo parlament odobril zakonski osnutek, katerega bodo predložili poslanski zbornici z nuj-nostnim postopkom, bo prvi o-brok poviška izplačan ze do 30 septembra skupno z zaostalimi prejemki. Težaške finance ob državni podpori Nekaj gospodarskih pripomb o tržaškem proračunu V prejšnjem članku smo zavzeli načelno stališče Slovencev na Tržaškem do občinske in pokrajinske uprave ter. zadevnih proračunov: danes pa si bomo ogledali v krarkem izvlečku proračun tržaške občine za leto 1963. Občinski svet ni odobril proračuna, čeprav je po svoji tehnični sestavi podoben kot jajce jajcu vsem prejšnjim povojnim občinskim proračunom. Razlog za to je iskati v političnem trenju med skupinami, ki sestavljajo občinski svet. Kriza v občinskem odboru se bo razpela v jeseni, ko bo občinski odbor ponovno predložil proračun občinskemu svetu. PRORAČUN ZA LETO 1963 Proračun tržaške občine izka- zuje naslednje prejemke in izdatke: PREJEMKI: A j Redni: 1) za občinske davke in doklade ter trošarino L. 4.481.951.000 2) za dohodke iz imovine » 229.796.000 3) za razne dohodke » 1 451.922.000 Skupaj L. 6.163.669.000 B) Izredni: 1 > državni prispevek za kritje proračuna L. 3.302.217.000 2) razni dohodki » 766.569.000 3) za prodano imo- vino in najeta nova posojila » 1.181.192.000 Skupaj izrednih prejemkov L. 5.249.978.000 Skupaj rednih in izred. prejemkov L. 11 Al3.647.000 IZDATKI: Izdatki občinske uprave se delijo v redne in izredne obvezne stroške ter v redne in izredne neoovezne stroške. Mi jih bo- mo zaradi lažjega razumevanja objavili za vsako postavko v skupnem znesku. 1) za vzdrževanje občinske imovine L. 443.958.000 2) za splošno upravo » 4.379.736.000 3) za občinske stražnike, zdravstvo in higieno )> 2.280.417.000 4)za javno varnost in pravosodje » 54.947.000 5) za javna dela » 1.266.665.000 6) za javno vzgojo » 1.321.819.000 7) za kmetijstvo » 19.963.000 8) za skrbstvo in dobrodelnost » 1.101.880.000 9) za verstvo » 24.461.000 10) rezervni sklad » 20.000.000 11) za nakup imovine in povračilo najetih posojil » 499.801.000 Skupaj izdatkov L. 11.413.647.000 POJASNILA K POSAMEZNIM PRORAČUNSKIM POSTAVKAM Že na prvi pogled je razvidno, da se mora občinska uprava za kritje izdatkov zatekati k izrednim prejemkom, ker krijejo redni prejemki komaj 55 odsto izdatkov. V skupnih izdatkih nad 11 milijard' lir je nekaj nad 6 milijard lir Stroškov za občinske nameščence, kar dejansko pomeni, da gredo prav vsi redni prejemki proračuna samo za vzdrževanje občinskega osebja, medtem ko morajo vse ostale stroške za vzdrževa-nje šol, za javna dela in druge kriti v glavnem z državnim prispevkom in najetimi posojili. DAVKI SO SE DVIGNILI Med rednimi ob*’nekimi prejemki se nainovejša posta ka nanaša na občinske davke, doklade in trošarino v znesku lir 4 481.951.000 Ker šteje stalno prebivalstvo Trsta letos 272.749 duš, pomeni, da odpade, na vsakega prebivalca 17.930 lir občinskih davkov doklad in trošarine, od tega polovico samo za trošarino. Po vsem tem plača n .pr. petčlanska družina povprečno 89.650 lir občinskih dajatev. Povprečno davčno breme na prebivalca je znašalo leta 1954 lir 11.199, v zadnjih desetih letih se je torej dvignilo za lir 6.731 povprečno na prebivalca. Druge postavke proračuna so popolnoma jasne in ne potrebujejo pojasnil. Glede občinskega osebja lahko povemo, da je redno zaposlenih 3214 nameščencev, izredno pa 445. skupno 3659 nameščencev Izdatki za osebje se delijo takole: Prodaja soli v industrijska namene V smislu ministrskega odtoka z dne 21. junija, ki je bi! že objavljen v uradnem listu; smejo industrijei nabavljati večje Količine soli (vsaj 2000 stotov na leto) pri monopolnih skladiščih v Benetkah, Tortoni Sanpierda-reni in Civitavecchiji po ceni 2500 lir za tono. Sol je treba u-porabiti v namene, ki jih določa čl. 21 zakona od 11. julija 1942 št. 1641. 1) za 3659 rednih in izrednih nameščencev L. 4.782 743 000 2) za izredno delo » 399.175.000 3) za razne socialne prispevke » 1 125.309.000 Skupni znesek za občinsko osebje L. 6.307.227.000 «PoročiIa o znanstveno - raziskovalnem delm Sporazumno z Gospodarsko zbornico za SR Slovenijo je Inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo v Ljubljani organiziral raziskovalno skupino za konjunkturo. Skupina deluje že nekaj mesecev ter je pričela objavljati svoje izsledke v novem časopisu pod naslovom «Poročila o znanstve-no-raziskovalnem delu«, ki bo izhajal mesečno. Namen teh poročil je, pomagati gospodarskim ustanovam pa tudi podjetjem pri raziskovanju tržišč; kajti danes si spričo zapletenosti vsega gospodarskega razvoja pa tudi naraščajoče odvisnosti konjunkture na domačem trgu od razvoja na širših in celo svetovnih tržiščih ni mogoče zamisliti uspešnega poslovanja podjetij, posebno tistih, ki proizvajajo za tuje trge ali se kot posredniška podjetja uveljavljajo v zunanji trgovini. Kakor pravi uredniški odbor nove revije v uvodni besedi, «bo oblika poročil in člankov takšna, da bo aktivirala gospodarstvo in posamezne njegove enote v določeno dolgoročno razvojno usmeritev. Z analizo svetovnega trga in domačega gospodarskega gibanja naj bi članki vplivali na investicijsko, proizvodno in izvozno usmeritev gospodarstva, zasebne proizvodnje in trgovinske dejavnosti)). V uredniškem odboru revije so: Milan Kristan, republiški sekretar za splošne gospodarske zadeve SRS; prof. Stane Kraševec, prof. Vladimir Pertot, Franc Majcen (kot predstavnik gospodarskih zbornic SRS) in Bino Simoneti, ravnatelj tovarne «Peko» v Tržiču. (Naslov: Inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo, Ljubljana, Gregorčičeva 27). Bencin dela preglavice Ali bo vlada znižala davek? Ali naj se bencin podraži? Spor med petrolejskimi družbami in uslužbenci bencinskih črpalk traja pravzaprav že leta. Nastopil je kritičen čas, ko bo treba enkrat za vselej doseči pameten sporazum. Oglejmo si, kako poslujejo bencinske črpalke, zlasti na tržaškem področju. Tržaško področje glede na izmenjaj oče se nedeljsko in sploh praznično poslovanje bencinskih črpalk je razdeljeno na dva odseka; polovica črpalk sodi v odsek A, ostale pa so v odseku B. Seveda so razdeljene le teorično; kajti v resnici so medsebojno pomešane. Eno nedeljo ali praznični dan poslujejo črpalke odseka A, drugič pa zopet črpalke odseka B, tako da dejansko ne pride do nikakih nesporazumov. Ker je njihovo poslovanje posebne narave — Italijani mu pravijo «lavoro di attesa» — znaša njih delovni urnik 9 ne pa 8 ur. Sicer predvidevajo skrčenje tega urnika na 3 ur. Med upraviteljem oencinsKe črpalke in petrolejsko družbo (naj bo.to družba Esso, Shell, Total, Agip ali kaka druga) je v veljavi poseben dogovor, po katerem prva dobavlja najemniku črpalke določene količine bencina, ki ga ta prodaja naprej ; za svoje delo prejema provizijo 5 lir na liter prodanega bencina. Cena bencina je določena po medsebojnem sporazumu. Maksimalno ceno določi CIP (Comitato Interministeriale Prez-zi), minimalno ceno pa bi morala določiti petrolejska družba; tega seveda iz konkurenčnih razlogov ne stori. Ravnatelj ustanove, ki je tesno povezana z delovanjem petrolejskih družb in črpalk, je dejal, da se operacije, ki se vršijo po sporazumu med industrije! in benci-narji, razvijajo v prav nič rožnatem okolju. Cena bencina je politična; zato gre 72 odstotkov zneska za vsak liter bencina v državno blagajno, ostalih 28 odstotkov pa mora kriti stroške za nakup pogonskega sredstva, za njegov prevoz od dobavitelja do črpalke, za organizacijo prodaje, za plače uslužbencem črpalke in za razne davke, katerih ni malo. To pomeni, da gre od 96 lir (toliko stane liter navadnega bencina) kar 75 lir državni blagajni, medtem ko je treba z ostalimi 21 lirami poskrbeti za nakup bencina in vse, kar smo prej omenili. S tem so razumljivo najbolj nezadovoljni uslužbenci pri črpalkah. Ti zahtevajo višjo provizijo in sicer 9 lir, ne pa 5 lir na liter prodanega bencina. Pravijo, da s sedanjo plačo komaj lahko krijejo stroške za vzdrževanje črpalk in za plačevanje številnih davkov ter za vzdrževanje lastnih družin. Kot znano, so pred nedavnim priredili nekajdnevno stavko. O-srednja komisija za vprašanja petrolejskega področja je na seji razčlenila problem cen. Petrolejske družbe — razen Agipa — so se izrekle za podražitev navadnega in super bencina za vsaj 4 lire pri litru; navadni bencin naj bi stal 100, a super bencin 110 lir. Najemniki bencinskih črpalk pa predlagajo o-hranitev cene bencinu, ker bi po njihovem mnenju zadostovalo znižati davek na proizvodnjo pri 96 lirah na liter bencina od 64,26 na 60,43 lire; davek IGE naj bi ostal pri 5,57 lire, čisti znesek za liter bencina pa naj bi se povišal, tako da bi se tudi njihova provizija mogla dvigniti na skoraj 9 lir, to je za nekako 4 lire pri litru. Pri bencinu super naj bi davek na proizvodnjo znižali pri 106 lirah liter od 60,85 na 57,20 lir, davek IGE pa od 6,15 na 5,80 lir. Predlagali so tudi sprostitev cene bencinu super, ki ga dandanes malodane vsi smatrajo za skoraj luksuzen proizvod; davek IGE naj bi od 5,80 odst. znižali na 5 ali celo na 4,50 odstotka. Marsikdo se je izrekel proti te-mu, češ da bi «liberalizacija» pri- zadela dobršen del' avtomobilistov; tudi mnogi avtomobili, katerih motor ima razmeroma majhno zmogljivost, potrebujejo super bencin ali bolje mešanico navadnega in super bencina. Pač pa bi bila sprostitev možna, če bi navadni bencin i-mel take lastnosti, da bi ga lahko uporabljali tudi za najsodobnejše avtomobile, bodisi večje bodisi manjše cilindraže. številni strokovnjaki zatrjujejo, da je prodajna cena bencina že tako visoka, to pa zato, ker je v Italiji preveč bencinskih črpalk (menda okoli 30.000). Povprečno pa ne prodajo več kot 300.000 litrov bencina letno vsaka. V i-nozemstvu je baje prodaja bolje organizirana. Tako na primer v Franciji upravitelj bencinske črpalke ne prejme dovoljenja za poslovanje, ako se prej ne obveže, da bo prodal najmanj milijon litrov bencina na leto. Najemniki črpalk zahtevajo tudi preosnovo zakonskega pravilni- ka; zatrjujejo namreč, da njihove obveznosti so nasproti petrolejskim družbam — s katerimi so sklenili sporazum za vnaprej določeno dobo — pre-težavne. Vse kaže, da je posredovanje vlade, to je medministrskega odbora za cene (CIP) med predstavniki sindikalnih organizacij in petrolejskih družb ostalo brez uspeha, čeprav je sestanku predsedoval sam predsednik vlade Leone. Zato grozijo upravitelji bencinskih črpalk s splošno vsedržavno stavko, zadnja je bila namreč omejena na posamezne pokrajine. Poznavalci razmer sodijo, da si lastniki avtomobilov ob meji dandanes nabavljajo manj bencina v Jugoslaviji, največ okoli 30 odsto, ker je razlika v ceni padla ter znaša danes okoli 26 lir, poprej kar 50 lir. ZAKLJUČNE MISLI O PRORAČUNU Proračun tržaške občine nam odkriva, da živi občinska uprava le od milosti državnega prispevka in najetih posojil, saj bi z rednimi dohodki ne mogla plačati niti izdatkov za številno osebje. Za uravnovešenje proračuna pa bi morala povišati davčno breme, ki je že tako visoko, za nad 100 odstotkov, ali pa odpustiti vsaj polovico osebja; to pa je v sedanjem položaju skoraj neizvedljivo, čeprav bi bila samo taka rešitev s čisto gospodarskega vidika u-pravičena! če tega iz socialnih razlogov m mogoče izvesti, je treba nujno videti v državnem prispevku dajatev socialne pomoči proti brezposelnosti; seveda krije država primanjkljaje tudi drugih občin po Italiji. To pa že jasno nakazuje politični značaj proračuna! Poudariti je nam- reč treba, da bi vsako zasebno gospodarsko podjetje ali usta-nova moralo takoj v stečaj, če bi izkazovalo tako visok proračunski primanjkljaj, to je 45 odstotkov celotnega proračuna. Fr V. A V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO. 3 Tel 38-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 tv centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla' tekoča voda. centralna kur java, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje RIJ E K A - Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. A «-JLJGOL-INIuJA Gestisce i servizi merci e passeggeri suile linee: ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomi ADRIATICO - NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giomi ADRIATICO - SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giomi ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giomi con 52 moderne e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —■ «JUGOLINIJA» - RIJEKA __ JnisAtuhGfta IČOfveA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX 03-517 n Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija - špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evrop skih centrov — Kvantitativni prevzem va gonskih in kosovnih pošiljk - Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu tn vskiadišče nje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb. Ljubljana, Rijeka. Maribor. Sarajevo Sežana Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin. Jesenice Nova Gorica. Kozina. Podgorje. Prevalje, velesejem-ska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na vseh italijanskih trgih se čuti popolno mrtvilo; smo pač v času polnih poletnih počitnic in dopustov. Prekupčevalci izostajajo, kupčije so bolj redke. Trg s sadjem in zelenjavo je sicer vedno dobro založen, vendar pa so kupčije precej slabe. Cene pšenici so nekoliko poskočile, kljub velikim razpoložljivim količinam. Izvedenci trdijo, da je letošnja pšenica po kakovosti nekoliko slabša od lanske, vendar pa to ne vpliva na kupčije. Dobre so kupčije s pšenično moko, medtem ko se kupčije s koruzo razvijajo samo z uvoženim blagom. Trg z živino je ugoden, posebno z govejo živino. Dobro se prodajajo tudi teleta in junci. Kupčije z maslom so zmerne, ugodne pa so s sirom «gra-na». Cene vinu so ustaljene in krepke kljub zmanjšanim kupčijam. Brez posebnih sprememb in precej zmerno deluje trg z oljem. KAVA TRST — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1190, Santos Fancy 18 1290, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1210, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1070, AP special 1100, Rob EK/1 3—5 odst. 1070, Rob EK/1 special 1090, Rob EK/3 10—12 odst. 1090; Slonokoščena obala 1120 lir za kg. LES TRST — Cene veljajo za avstrijski rezani les, neocarinjen, dostavljen na mejo. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21-000, les krajših mer 17-19.500, tramovi po tržaškem običaju 14.500-15.500; Macesnov les: I-U 38.500-40.500, I-II-in 28-29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Pomaranče 280-380, marelice 120-220, lubenice (neto) 30-60, fige 70-150, hruške 20-70, breskve extra 90 do 140, I. 50-100, češplje 70-150, grozdje 80-200, limone 200-250; pesa 25-50, rdeča pesa 40-60, zelje 10-50, kumarice 30-50, korenje krajevnega pridelka 30 do 50, od drugod 40-80, čebula 25-40, dišeča zelišča (neto) 300 do 500, svež fižol 80-150, fižol boby 100-200, sveže gobe (neto) 1200-1700, cikorija 50-200, solata 100-120, solata endivja 100 do 120, melanzane 25-50, krompir 23-30, zelena paprika 30-90, rumena 100-150, paradižniki 60 do 120, peteršilj 50-120, zelena 30-70, bučice 40-60 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Živi domači piščanci 850-950, zaklani domači piščanci 900-1200, živi piščanci I. 250-290, zaklani 360-450, zaklani uvoženi piščanci 400-500, žive domače kokoši 420-450, zaklane 550-600, žive domače kokoši 700-750, zaklane 1000-1100, zaklane uvožene kokoši 400-600, žive pegatke 500-600, zaklane 1100-1300, uvožene zmrznjene pegatke 1000-1200, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, žive domače gosi 550-650, zaklane domače gosi 550-750, zaklane uvožene gosi 400-450, živi domači zajci 580-590, zaklani domači zajci s kožo 630-730, brez kože 700-830, zaklani uvoženi zajci brez glave 650-660; perutnina za rejo: piščančki 130-150 lir kos, račice 900-1400, gosi 250-280, pu-rančki 800-1500 lir kos. Sveža domača jajca I. 28-29 lir jajce, n. 26-27; uvožena ožigosana jajca iz Poljske 20,50-21,50 lir za jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA VICENZA — Klavna živina: neodstavljena teleta 530-550 lir za kg, junci I. 360-380, II. 320-340, krave I. 360-380, II. 330-350, voli I. 350-370, II. 320-340, biki I. 360-380, II. 330-350, prašiči čez 160 kg 340-350, prašiči od 120-160 kg težki 340-350, od 100 do 120 kg 340-350; živina za rejo: neodstavljena teleta 680 do 750, 6 do 12 mesecev stara teleta 400-430, voli I. 350-370, krave I. 150-180.000 lir glava, II. 120-140000, neodstavljeni prašiči 12 kg težki 680-730, 18-20 kg 600-650, suhi prašiči 30-40 kg VALUTE V MILANU Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar 1100) — drobni 78-80 BANKOVCI 7.8.63 620,55 569,50 155.75 126,60 143.76 24,04 -1738,— -6250,- -5700,— 716,— 29.7.63 620,30 570,— 155.60 126.60 134,65 24,03 1738,— 6250,-5700,— 716,— Trst debeli 72-74 V CURIHU 7. avgusta 1963 ;DA (1 dolar) tnglija (1 funt št.) ''rancija (100 n. fr.) talija GOO lir) Vvstrija (100 šil.) 1SSR (100 kr.) Jemčija (100 DM) Belgija (100 b. fr.) švedska (100 kr.) Jizozemska < 100 goid.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg. funt) Fugoslavija (100 din) LVstr%UJa (1 av. funt) 4.30 12,00 87,— 0,962 16.50 13,— 107.50 8,45 82,— 118,75 7,10 2,60 6.30 0,55 9,55 težki 480-530, 60-80 kg 350-370, debeli prašiči 80-100 kg 380-400, 120-150 kg 360-365, 150-180 kg 365-370 lir za kg. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 585-625 lir za stop/stot, Barbera superior 13-14 stop. 725-775, Oltrepo’ pave-se 10-11 stop. 580-620, 12-13 stop. 620-690, mantovansko rdeče 10-11 stop. 510-540, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 610-680, Soave belo 11 stop. 570-590, Ra-boso 10-11 stop, 520-570, Merlot 11-12 stop. 630-660, Reggiano 10 do 11 stop. 530-560, modensko vino 10-11 stop. 530-600, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 535 do 545, rdeče 10-11 stop. 535 do 555, bel mošt 10-11 stop. 470-490. klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-700, Areti-no belo 10,5-11,5 stop. 550-670, belo vino iz Mark 10.5-11,5 stop 540-560, rdeče 540-560, Barlet-tano extra 14-15 stop. 540-560, navadno 13-14 stop. 515-545, San-severo belo 11,5-12,5 stop. 550-570, belo vino iz Sardinije 12,5- 13.5 stop. 540-550, rdeče 13,5 do 14.5 stop. 540-560 lir za stop/ stot. OLJE MILAN — Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 31.300-31 500 lir za stot, iz koruze 28-28.200, iz tropin 28-28.200, navadno o- lje iz kokosa 20.500-21.000, lane no olje za industrijsko porabo 20.900-21.100, olje iz soje 28.800-29.000, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32-33000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 35.300-35.500, semensko jedilno olje I. 33-400-33.600; oljčno olje: «lampante» 53-53.500, retificirano 59.500 do 60.000 lir za stot. ŽITARICE MILAN — Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnje izročilo in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Mehka domača pšenica 7000-7300, dobra merkantile 6600-6800, merkantile 6400-6500, trda domača pšenica, dobra merkantile 8900-9200, uvožena pšenica Manitoba 9300 do 9400; pšenična moka tipa «00» 9900-11.500, tipa «0» 9300-9500, tipa «1» 8900-9000, moka za testenine tipa «0» 9400-9500, uvožena koruza 4600-4650, koruzna moka 5900-6300, uvožen ječmen 4200-5000, uvožen oves 4700-4900, uvoženo proso 4300-4350; neo-luščen riž Arborio 8100-9100, Via-lone 8800-9500, Camaroli 9000 do 9500, Vercelli 7600-8400, R.B. 7300-7500, Rizzotto 7000-7200, P. Rossi 7600-7800, Maratelli 7400-7600, Stirpe 136 7000-5300, Ardiz-zone 7000-7300, Balillone 6900 do 7200; oluščen riž Arborio 15.900 do 16.900, Vialone 18.800-19.000, Camaroli 17-18.500, Vercelli 16-16.300, R.B. 11.700-12.300, Stirpe 136 11.300-11.500, Ardizzone od 11.300 do 11.500, Balillone od 11.000 do 11.200 lir za stot. KRMA MILAN — Celi ali zrezani rožiči 4500-4800, seno majskega reza 2600-2900, detelja 2400-2500, slama 1000-1100, krmne pogače iz koruze 4350-4500, lanene pogače 6800-6900, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6200-6300, MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 17.7.63 29.7.63 7.8.63 Pšenica (stot dol. za 60 funtov) , , 180 Va 178 Va 180 V8 Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , , 129 Vi .123 Va 121 ‘/a NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) ...... 31.— 31.— 31,— Cin (stot. dol. za funt) 117,— 114,75 115,37 Svinec (stot dol. za funt) ..... 11,— 11,25 11,25 Cink (stot. dol. za funt) 12,75 12,75 13,50 Aluminij (stot. dol. za funt) .... 22,50 22,50 22.50 Nikelj (stot. dol. za funt) 79.— 79,— 79,— Živo srebro (dol. za steklenico) . . 183.— 185,— 185,- Bombaž (stot. dol. za funt) 35,35 35,25 35,15 Kava «Santos 4« (stot. dol. za funt) . 33 % 33 Va 33,— LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . 234 1/4 234 Vt 234 Va Cin (funt šter. za d. tono) .... 901,— 895 Va 906 Va Cink (funt šter. za d. tono) .... 73 Va 75 Va 75 Va Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 64 Va 65 Va 65 Va SANTOS Kava »Santos D« (kruzeirov za. LO. kg) „1322.— 1298,— 1338,— Za poslovanje mednarodnih tržišč v preteklem tednu je značilen padec cene sladkorju; cena je zdrknila nekoliko tudi činu, svincu, bakru, kakavu, kavi in koruzi, dvignila pa se je cinku, volni in žitu. KOVINE Na londonskem trgu so zabeležili lahno znižanje cene činu. Britanska poraba te kovine se je v mesecu juniju nekoliko skrčila; v prvem polletju 1963 je znašala 10.962 ton (5 odsto manj kakor v istem razdobju lanskega leta). »General Services Administration« prireja vsakodnevne dražbe, ki pa imajo trenutno le malo uspeha. V preteklem tednu so na njih raz-pečali samo 50 ton cina, v prejšnjem tednu pa so odjemalci pokupili 275 ton cina. Svincu se bo menda na londonskem trgu cena ustalila pod 65 funti za tono. Britanska poraba svinca se je v prvih šestih mesecih letos dvignila za 5.77 ton m dosegla 192.916 ton. Onstran Atlantika je povpraševanje zadovoljivo. Cena cinku se je v Londonu ustalila, to pa zaradi nekaterih sprememb v cenah, ki so nastale v Združenih državah Amerike. TEČAJI (2. avgusta 1963; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 234 1/4; cin proti takojšnji izročitvi 897 1/2 (901); svinec 65 3/8 (65 1/2); cink 75 3/8 (74 7/8). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 29.72 (29.75); svinec New York 11.159 (11,00); cink Saint-Louis neiz-premenjeno pri 12; aluminij v ingotih ostal pri 22 1/2; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32.50; lito železo pri 63,33; Buffalo neizpremenjeno pri 63 1/2; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) pri 182-185. KAVČUK Cena kavčuka je v preteklem tednu na vseh mednarodnih trgih nihala. Ameriška poraba naravnega in sintetičnega gumija je v prvem poletju narasla na 899.799 ton ((lani 867.873 ton). Letos je delež sintetičnega gumija pri ameriški porabi kavčuka znašal 73,92 odsto (lani 72,77 odsto. TEČAJI. LONDON (1 penij ,za 1 funt) vrsta R.SS. proti takojšnji izročitvi 21 1/4—21 3/8 (21 13/16— 21 15/16). SINGAPUR (1 penij za 1 funt): 71 3/8—71 5/8 (71 7/8—72 1/8). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 26,25 (26,50). ŽIVILA Cena sladkorju je nazadovala na londonskem in newyorškem trgu. Do tega je v največji meri privedla razprodaja špekulativnih zalog na terminskih trgih. Zaloge, ki so bile še v maju pomanjkljive so so »Roj vi- ra vnovesile, na številnih dražbah pa ponujajo sladkor po razmeroma nizkih cenah. Po zadnjih cenitvah družbe »Merrill Linch« so se v Zahodni Evropi površine, na katerih prideluje jo sladkorno peso znatno razširile, skrčile pa so se v Sovjetski zvezi. Navzlic temu strokovnjaki predvidevajo, da bo že v prihodnjem letu 1964 svetovna proizvodnja sladkorja prekosila porabo. Nekateri trgovci na debelo zatrjujejo tudi, da bo cena sladkorja že jese ni letos narasla. Na pariškem trgu so v juliju razpečali 15.210 ton kakava, kar predstavlja petino v Londonu razpečanega kakava. Pač pa je na newyorškŠm trgu padla cena kavi. Združene države Amerike, ki so največji potrošnik kave, so v prvem polletju letos uvozile 7 odsto kave manj kakor lani v istem času. V Londonu se je začelo prvo zasedanje Mednarodnega sveta za kavo. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v septembru 21,99 (22,03), proti izročitvi v decembru 22,83 (22,93); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v septembru 32,60 (32,85); sladkor proti takojšnji izročitvi 7,30 (8,90), proti izročitvi v septembru 7,25 (8,10). VLAKNA Trgovina z volno je zašla v težave zaradi zapletljajev na novozelandski dražbi. Na trgu v Sydneyu so zabeležili padec cene za 2 stotinki dolarja pri funtu; do podobnega nazadovanja je prišlo tudi v Londonu, v New Yorku pa samo za pol stotinke dolarja. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi je ostal pri 35,25; volna suint proti takojšnji izročitvi 133,8 (130), volna tops 171 (170). LONDON: volna vrste 64’ S.B. (penij za funt) 119 (118,8); juta (funt šterling za tono) vrste first marks je ohranila 105-SAO PAULO: bombaž (državna pogodba št. 5, v kruzejrih za kg) proti takojšnji izročitvi 41,50 (41.00). ANTVVERPEN: volna (avstralskega tipa v belgijskih frankih za kg) 160,50 (157,50). ROUBAIX: volna 15,40 05,25). KALKUTA: juta (v rupijah za maund 82 funtov) je ohranila tečaj 230. ŽITARICE V Chicagu je cena žitu nekoliko napredovala, cena koruzi pa je doslej ustaljena. Na izvoznem trgu so razpečali 560 tisoč bušlov koruze (september) za Indijo, večje količine (oktober) pa tudi za Anglijo in Evropo. TEČAJI. CHICAGO (Stotinka dolarja za bušel): žito proti izročitvi v septembru 178 5/8 (177 1/8), proti izročitvi v decembru 184 1/8 (182 7/8); koruza proti izročitvi v septembru 122 1/4 (123 7/8), proti izročitvi v decembru 113 1/4 (114 1/2h iz kokosa 5200-5300, iz tropin 3900-4000, iz sončnic 3350-3450, iz koruze 3850-3950, lanena moka 6400-6450, iz sezama 6450-6550, moka iz prepečene soje 7300-7500, krmna moka iz detelje 5300-5400 lir za stot. MLEČNI IZDELKI MILAN — Cene veljajo za kg, prometni davek nevraču-nan. Lombardsko maslo 840 do 850, emilijsko 830-840, sir gra-na proizv. 1960 850-910, sir gra-na svež 490-500, sbrinz 490-570, provolone 590-670, gorgonzola 370-380, taleggio 380-410, crescen-za 340-360, italico 420-460 lir za kilogram. PAPIR IN LEPENKA FLORENCA — Bel tiskarski papir 178-188 lir za kg, bel tiskarski navaden papir 160-203, pisarniški papir srednje vrste 175-210, barvan pisarniški papir 190-218, bel pisarniški in tiskarski papir srednje vrste 200-248, fin bel pisemski papir 210-250, barvan papir za lepake 210-235, papir za embalažo srednje vrste 120-160, finejši 170-260, siva lepenka 70-100, bel fin karton-čin 250-330 lir za kg. GRADIVO MILAN — Polna opeka tipa »Milan« 6x11x23 cm 14.500 do 15.500 lir za 1000 kosov, navadna opeka 5,75x10, 5x22 cm 12.500 do 13.500, votlaki 8x12x24 cm 16.500-19.000, 4,50x15x30 cm od 17.500 do 20.000, strešniki marsejskega tipa 37.000-40.000, gašeno apno 850-1000 lir za stot belo apno 750-1000, cement tipa 730 1040-1075 lir za stot, tipa 680 1030-1060, tipa 600 od 890 do 920, tipa 500 880-910, kreda 900-1000, pesek 1300-1500 lir kub. meter, droben pesek iz Ticina 1500-1600 lir za kubični meter. KONSERVIRANA ŽIVILA PARMA — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 200 g 210, v škatlah po 500 g 185, v škatlah po 1 kg 175, po 5 kg 160, po 10 kg 155, v tubah po 200 g 49 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 200 gramov 225, po 500 g 200, po 1 kg 190, po 5 kg 175, po 10 kg 170 lir kg, v tubah po 200 g 52 lir za tubo. g Sadje in zelenjava r-1 na tržaškem trgu Tržaški trg je dobro založen s vsakovrstnim sadjem in zelenjavo. V tem letnem času je izredno dosti lubenic, ki prihajajo iz Italije, prodajajo pa jih tudi domači kmetje iz naše o kolice. Drugo sadje, (breskve, hruške in marelice) pa prihaja v glavnem z Goriškega. Svežo zelenjavo dovažajo na trg izključno tržaški in goriški kmet je. Tržaški trg je y teh poletnih mesecih zelo ugoden. Prekupčevalci trdijo, da so cene blagu dobre, in to za kmeta kakor tudi za prodajalca na debelo. Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno): Pesa 40-50 (68 do 100), rdeča pesa 40-120 (8,1 do 180), zelje 25-50 (48-98), kumarice 20-50 (60-80), čebula 20-50 (40-100), fižol v stročju 120-150 (160-220), svež fižol 130-180 (180-240), solata 60-300 (120-600), melancane 15-80 (36-140), krom pir 23-40 (48-70), paprika 45-50 (80-120), paradižniki 30-90 (68-140), radič 50-350 (100-680), bučice 40-140 (80-260); pomaranče 290-320 (360-420), limone 160-250 (280-360), marelice 60 (120), jabolka 45-140 (90-240), hruške 24-120 (48-240), breskve 10-130 (68-240) in lubenice 30-75 (68-130' lir za kg. Izvoz in uvoz italijanskih tkanin Italijanska trgovina s bombažem se ne razvija zadovoljivo. Nastalo je namreč pretirano neravnovesje med uvozom in izvozom. Prvi se nenehno veča, a drugi &e čedalje bolj krči. V pr vem tromesečju letos je Italija izvozila 18.372 stotov bombažnih tkanin to je 37,51 odsto manj kot v istem času lani; tedaj je izvozila 29.397 stotov. U-vozila pa je 46 783 stotov bombažnih izdelkov, medtem ko je uvoz lani dosegel 10 441 stotov. Nekoliko boljši je položaj na področju bombažnega prediva: Izvoz se je dvignil od 47.439 na 52.094 štorov na drugi strani se je uvoz kar podvojil, četudi gre za neznatne količine: letos je znašal 1.275, a v preteklem letu 623 stotov. Na področju umetnih in sintetičnih vlaken se je izvoz prediva skrčil od 125.574 stotov na 112.801 stot, izvoz tkanin pa je napredoval od 61.748 na 63.748 stotov. Znatno se je okrepil u-voz, in sicer od 6.656 na 9 996 stotov; izvoz tkanin pa od 8.932 na 12.124 stotov letos. KMEČKE ZVEZE Za poživitev vinskega trga Pomenek pod domačim hrastom Zaščila žlahtnih vin . Znižanje davka za destilacijo Ministrski svet je v smislu pooblastila, ki mu jih daje zakon od 3.2.1963, odobril dva pomembna sklepa za zaščito trgovine z vinom. Prvi vsebuje poseben pravilnik za zaščito izvirnega imena žlahtnim vinom (podobne določbe so že od zdavnaj v veljavi v drugih državah); tako bo zajamčeno najboljšim vrstam italijanskega vina prodiranje na inozemske trge. Posamezni členi tega pravilnika ščitijo proizvajalce pred nezakonito konkurenco (domačo in tujo) tudi na samem proizvajalnem področju. Potrošniku pa bo pravilnik, ki predpisuje med drugim nalepljenje na steklenico etikete, na kateri mora biti označeno ime žlahtnega vina, dajal neoporečno jamstvo za pristnost proizvoda. Pravilnik določa tri vrste izvirnih nazivov za vino: »navadno« (denominazione semplice), »pregledano« (controllata) in »pregledano in zajamčeno« (controllata e garantita). V prvo skupino sodijo vina, ki jih izdelujejo po tipično krajevnih običajih proizvodnega področja (za grozdje); v drugo spadajo tista vina, katerih lastnosti ustrezajo pogojem, ki jih določajo posebna »disciplinska navodila za proizvodnjo« (to je nekaka izkaznica za vino); ta »disciplinska proizvodna navodila« izdaja ministrstvo za poljedelstvo. V zadnjo skupino spadajo najboljša žlahtna vina — tudi ta so podvržena disciplinskim navodilom za proizvodnjo — katera lahko proizvajalci razpečavalo samo v steklenicah ali drugih posodah, ki ne presegajo 5 litrov in ki morajo nositi etiketo s predpisano izjavo. Ta vina je dovoljeno vstekleničiti tudi izven proizvodnega področja, le da mora biti na etiketi jasno označen kraj vstekleničenja. Da bi ta določba imela čim večii učinek, določa pravilnik tudi tiskanje v seriji posebnega »spiska vinogradov« (albo dei vi-gneti) pri trgovinskih zbornicah, v katerem bodo označena vinorodna področja; priiaviti I bo treba količino proizvodnega | grozdja in vina; uveden bo re-j gister industrij cev in trgovcev ! z vinom na debelo. Nadalje predvideva pravilnik ustanovitev vse državnega odbora (Co-mitato Nazionale), ki lo soodločal pri razmejitvi proizvodnih področij posameznih vrst vina. Poleg zadevnih državnih organov bodo izvedbo predpisov lahko nadzirali tudi konzorciji in-dnstrijcev in trgovcev na debelo. Drugič: Ministrski svet je o-dobril začasen popust davka na izdelovanje špirita in žganja, ki ju bodo proizvedli z destilacijo vina (tudi pokvarjenega) do 15. septembra letos in bosta namenjena triletnemu vskladi-ščenju ali staranju. Omenjeni popust bo znašal 88 odsto za čisti špirit, a 95 odsto za žganje. Popust pride v poštev izključno za tista destilaciji namenjena vma, ki jih bodo proizvajalci kupili v času med 15. junijem in 15. avgustom letos, in sicer po sledečih cenah: najmanj 450 lir za stop ./stot pri vinu za špirit in 500 lir na stop./stot pri vinu za žganje. S tema dvema ukrepoma hoče ministrstvo poživiti vinski trg, na katerem vlada — zlasti v južnih in siciljskih predelih — znatno mrtvilo zaradi velikih količin presežkov vina, ki leže po skladiščih. Brisanje davka na neobdelane površine Kmetijsko ministrstvo je v posebni okrožnici na kmetijska nadzorništva' dalo smernice za uporabo zakona z dne 21. februarja 1963 št. 79, ki predvideva brisanje davka na neobdelane površine. Ako kdo onu sti obdelovanje določenih par cel, mora to v 30 dneh javiti pristojnemu davčnemu uradu (Ufficio distrettuale delle impo-ste dirette) in svojo vlogo notr diti pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu. Do 30. septembra naslednjega leta mora zopet javiti davčnemu uradu, da ni obdeloval zemlje in da ni imel na njej pridelka. Kmetijska nadzorništva bodo ugotovi la, v kakšnem stanju je neobdelano zemljišče NOVI KONTINGENTI ZA UVOZ POLJSKEGA BLAGA Ministrstvo za trgovino s tujino je odredilo, da smejo italijanski operaterji od 1. avgusta dalje uvoziti iz Poljske ocarinjeno (dogana controllata), sledeče blago: natrijevega hidro-sulfita za 100 milijonov, od tega 40 milijonov čez carinarnico v Milanu, 30 čez Bočen in 30 čez Verono; kristalnih izdelkov za 140 milijonov, od tega 80 milijonov čez Chiasso, 30 čez Trst in 30 čez Milan; vitamin C za 6 milijonov čez milansko carinarnico ; hidrokinona istotako za 6 milijonov čez Milan; pločevinastih plošč za 6.000 ton čez Pontebo ter valjanih izdelkov za 2.000 ton čez Fontebo. LETOS BO V ITALIJI MALO ŽITA Poljedelski izvedenci so že pred nekaj meseci zatrjevati, da : bo letos pridelek žita znatno | slabši kot prejšnja leta. Cenili : so ga na približno 84 milijonov : stotov. Medtem so se pc skora! 1 vsej Italiji vremenske razmere poslabšale. Bilo je mnogo dežja, pravcatih nalivov, zla st1 pa je žitno klasje močno oklest.la i toča. Največ škode je prizadeja-! la kmetovalcem dežel Piemont j in Benečija in malodane vse j padske nižine. Lep pridelek so zabeležili na Siciliji, v Apuliji in sploh po vsej južni Italiji, medtem ko je bil pridelek v srednji Italiji razmeroma dober. Letošnji pridelek cenijo na 78 do 80 milijonov stotov. Ker znaša domača potreba 90 do 92 milijonov stotov žita letno, bo morala Italija uvoziti precej več žita kot sicer. Zemlja bo končno le prišla do veljave Všeč so mi kraški klanci in kolovozi, za pot iz vasi v vas pa steze kraj sence, kjer je več blagodejnega šelesta in naravne pristnosti ki nas telesno in duševno obogatita. Naključje je hotelo, da sem te dni v takšnem samogovoru naletel na trojico mož, ki so se v važnem pomenku odpočili v senci sta-sitega hrasta. »Malo ste nas zmotil, a nič za to. Prisedite, da boste še vi kaj povedali,« se je oglasil eden iz trojice. «želel bi, .da mi najprej vi kaj poveste. Zanima me npr. letošnja letina.« Mož je nadaljeval: «Pravkar smo premlevali naše razmere in tudi o letini. Do sedaj ne kaže slabo; s senom je malo bolje kot smo mislili, krompir bo menda lep, trta tudi nekaj obeta, ostali pridelki pa so bolj postranskega pomena. Sicer pa vam rečem tole: 'Mnogo bolj kot to nas skrbi, kako bo z letinami v bodoče. Ali bomo sploh še kaj dal. na letine? Kaj bo s tem, kar imamo in kar nas je stalo lepe žrtve? Ali se vam ne zdi, da gremo naglo ritenski namesto počasi naprej?« Za i)1 im je segel v besedo drugi domačin: «To nam res gre večkrat po glavi, ker je resna stvar. Saj se z njo ukvarjajo tudi italijanski napredni parlamentarci, njihove stranke, sindikati, kmetijske organizacije. V našem pokrajinskem svetu se oglašajo svetovalci in kritizirajo pokrajinsko upravo, kako kmetijstvo zanemarja. Tržaška občina pa je daleč za našim gričem in nima za to gospodarstvo pravega razumevanja. Na srečo imamo vedno več zagovornikov naše stvari, ki dobro vedo, kam je naše kmetijstvo zabredlo, kam plove in kakšne posledice to nri-naša. Mi s Tržaškega že čutimo, kako nihamo med gospodarskim življenjem in smrtjo? Vsi smo v to obsojeni, ker smo v enakih kleščah, le s to razliko, da pridejo na vrsto eni poprej, drugi kasneje«. Tretji gospodar, nekaj mlaiši\ od prvih dveh (okrog 60 let- j nik) se je sicer strinjal z njihovim mnenjem, a je dostavil: »Pravita, da se napredne sile zavzemajo za nas. To je povsem naravno, saj smo kmetje o- gromna skupina delovnega ljudstva in najbolj izkoriščeni. V našo srečo se kmetijski pridelki ne dajo izdelovati v fa-brikah; želodcev ne moremo skrčiti in jih prilagoditi, da bi se zadovoljili s poljubno količino hrane; s tabletami pa naj se hrani gospoda. Če kmetijstvo propada, pomeni, da je živil vedno manj; če jih primanjkuje so dražja. To pa je voda na mlin močno mehaniziranih veleposesti z najboljšo zemljo. Ti dobro poznajo tržne razmere in navijajo cene. Njim sledijo veletrgovci in za temi še mala trgovina, Za petične ni to nič hudega, saj si znajo zamašiti razliko v povečanih cenah kmetijskih proizvodov, delovnim ljudem pa or stane le borba za povišanje plač in mezd. Dobro, a kje m kako bo končal ta cirkus. Pa je še ena reč, še bolj nevarna. Danes namreč vse drvi v industrijo, obrt in kamorkoli, le da zgine z zemPe. Ali menite, da pojde to v nedogled? More se zgoditi, da se kar nenadoma nekaj zasuka in spremeni, saj ne živimo več v ozkih mejah, ampak je že vse postalo svetovno in imamo vse celine takorekoč pred nosom. Taki čudeži so danes mogoči. A ti čudeži so nevarni za preobrat. Mi smo že dovolj pod kapom. čas je, da se odreže tam, kjer je preveč in da tja, kjer je premalo. M;slim, da bomo tudi mi v doglednem času deležni nekaj boljšega, ker bodo same razmere zaukazale takšen način družabnega življenja, da bo j tudi zemlia dobila svojo vrednost in donašala kaj več kot danes. Takrat bodo tudi naše njive bolje zorane. Tako mi pravi moja pamet«. Kaj naj bi dostavil k besedam te trojice? Samo to: Razen resnice so povedali tudi njihove misli, ki niso prazna slama in da je življenje našega človeka dobra šola, ki ga pravilno usmerja. Naš človek ni budalo in vidi mnogo dlje, kot si predstavlja birokratska mašinerija. j- f- VIST« TRST — Ul. Carducci 15. telefon 29 656 Bogata, izbira naočnikov, dalj nagledov šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala. URARNA IN ZLATARNA MIKOIJ KABEL TRST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike adriaimpex S p A. TRS T, Via delta (»eppa. 9 Tel.; 3B.77II. 29-135 IMIN)KI - EXPORI industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo ..GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno ■ Uredništvo in uprava; Trst, Ulica Geppa 9, tel-38-933 Cena: posamezna številk* lir 35.—. za Jugoslavijo din Naročnina: letna mnrt - I rieste U VABA: VSAKOVRSTEN LKS C KM KNI IN GRAD. BKIN1 MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAJA : TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu MORILI M ARALOSSO TRSI -TRIESTE, ul. XXX Oltobre vogal ul. Torrebiama, lelef. 35-740 Pohištva dnevne sobe oprema dla-bine , za urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Vatdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7 PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO. VORNO-PUTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka . Split - Neapelj . Genova • Marseille-Casablanca . Dakar . Conakry - Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo -Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo. Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami; Plovba Piran, telexi: 035-22 . 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TRANS- TRIESTE Societa a r. L TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tei. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: IZVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Trnnsndria S. r. a. IMPORT . EXPORT TRST - UL Cicerone 8-U - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa . eksote . furnirje poliestere. dekorativne plastične profile . laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo