CENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 53 KRANJ, torek, 15. julija 1986 ESSGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Milijardo samo za televizijske sprejemnike Za hotelom Razor je 58 apartmajev, } najbolj sodobno opremo, s pohištvom iz masivnega borovega lesa, z Jnarmornatimi tlaki, s telefoni in televizorji ... stran 3 Manjka več milijard* dinarjev Ker so stanovanjsko gradnjo planirali na podlagi potreb in želja, manj pa so mislili na potrebni denar, sedaj manjka približno dve milijardi dinarjev... stran 3 5=5=5==== Mladenič pri devetdesetih Izredna svežina veje od njega. Njegova slovenščina je lepa in tekoča, pravilna. Primorci so bili njegovi starši, zato ima mehak primorski naglas... stran 8 Se bo morala Roza Jugovic ukloniti vodi? Savske elektrarne morajo čimprej izdelati program sanacije vplivov dviga podtalnice na kmetijske površine. Najbolj ogrožena je hiša Roze Jugovic... stran 9 Turist si je mislil svoje V Avtokampu Ukane smo se oglasili v nepravem trenutku — prav takrat, ko se je eden od tujih gostov pritoževal nad prevelikim računom. Prijazna receptorka je takoj ugotovila napako... stran 12 Račke z Elanovo jadrnico po Jadranu Portorož, 13. julija — Danes je iz portoroške marine Lucija po dograditvi prostora za tisoč plovil odplula z Ela-ovo jadrnico E-19 na šesttedensko potepanje po Jadranu Tanjugova poletna turistična patrulja, v kateri so kritična Peresa Tanjugove redakcije in kapitan Jure Kršin iz Ljubljane. Posadka, ki, si je za cilj izbrala Dubrovnik, vmes pa se bo ustavljala na otokih in otočkih ob obali, se je za plovbo P° Jadranu pripravljala pod vodstvom Dušana Puha, izkušenega jadralca, ki je z barko begunjske tovarne med dru-fpm °^V0Jil tudi zlato kolajno na svetovnem prvenstvu. Elan, ki bo letos za reklamne namene Hal 600 milijonov dinarja v oziroma šest odstotkov denarja od prodaje smuči, je novinarskim racam odstopil jadrnico brezplačno, zagotovil P je tudi vzdrževanje in plačal zavarovalnino. Tanjugova patrulja ima dvojni namen: preizkusiti Elanovo plovilo in o na podlagi lastnih izkušenj obvestiti javnost; in drugič: poročati o turističnem utripu na otokih, o možnostih leto-&njn ° P™zadevanJm in napakah turističnih delavcev... l\rtr ruSi del Tanjugove patrulje je šel pcf obali, natančneje: na pot se je odpravil z osebnim avtomobilom renault in iMV-jevo prikolico, (cz) Peki pretegnili cenovni meh? Novica, da je zvćzni izvršni svet le en dan po podražitvi osnovnih vrst kruha za 59 odstotkov in posebnih vrst za 67 (v Sloveniji) vrnil cene na stanje 25. junija, je sicer že stara nekaj dni, vendar še vedno odmeva med peki in potrošniki. Zvezna vlada je z odločnim in hitrim ukrepanjem dala vedeti, da ne namerava več ščititi stihijskega ravnanja, ki med drugim ogroža tudi najnovejše protiinflacijske ukrepe. Za kaj pravzaprav gre? Ko so v izvršnem svetu sklenili, da lahko delovne organizacije samostojno določajo cene moke in kruha, so družbenopolitičnim skupnostim priporočili uvedbo regresa in nadomestil za osnovno vrsto moke in kruha. Ker tega niso nikjer storili, so peki uporabili matematiko, ki je močno prizadela potrošnikov žep, še zlasti tiste občane, ki zaslužijo le malo več od zagotovljenega osebnega dohodka. Zvezna vlada očita pekovskim organizacijam, da so tokrat cenovni meh nategnile preveč; peki se kajpak branijo in z računi dokazujejo, da je bila celo zdajšnja podražitev premajhna. Naj bo tako ali drugače: zanesljivo je, da sedanje cene kruha ne bodo dolgo zdržale. Peki imajo za zdaj še stare zaloge — moko iz lanske pšenice, kije bila še enkrat cenejša od letošnje. Ko bo teh zalog zmanjkalo in bodo začeli peči kruh iz moke letnik 1986, potem se podražitvi ne bo mogoče več izogniti — navkljub morebitnim regresom. Pa še tole v premislek! V petek, ko se je kruh pri nas (prvič doslej) pocenil, mi je znanec, ki je bil v svojem življenju tudi nekajkrat lačen in se tudi zdaj s svojo borno pokojnino komaj prebija iz meseca v mesec, potožil: »Kruh je še prepoceni. Ko ga ne bo več po tleh, v smetnjakih...« C. Zaplotnik .fanj, 14. julija — Danes se je v Kranju začela peta poletna šola sloven-Ske8a jezika ki je privabila okrog petdeset mladih domala z vseh koncev Jv«ta. Udeleženci so otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini, po-Zgd Izseljencev pa tudi taki, ki jih slovenski jezik ne veže s kakšnimi J,ol>iimi koreninami, ampak jih preprosto zanima. Obsežen stourni profan šole vsebuje predvanja in ekskurzije, tako da bodo udeleženci razen J*2,ka spoznali tudi slovenske kraje, zgodovino, kulturo, običaje. - H. J. poto: F. Perdan Predor Karavanke — Pripravljalna dela se zaključujejo, na Hrušici pričakujejo vrtalne stroje in delavce, pripravljene za delo v rudnikih. Zato so v skalo, kjer bo središče predora, že vklesali rudarski SREČNO. Foto: F. Perdan Odločno reševanje kongresnih nalog Q0r^ranJ. 15. julija — Ocena na seji medobčinskega sveta SZDL za Orga^k0 ° njegovem delu organih lani in letos je bila pozitivna. Svet in Čjjj /!' s° opravljali pomembno povezovalno in usklajevalno vlogo med ob-prjk 'm) in organizacijami in republiškimi organi socialistične zveze. V sta iK^e Pa 00 glavna naloga odjočno reševanje problemov in nalog, ki s^>v v P°dtrtala predvsem slovenski in jugoslovanski kongres komunike ' petost v delo vseh družbenopolitičnih sil naj bo zato vodilo socialisti geze v prihodnje. dftrs, ruKa ocena na seji v petek pa je bila, da se bodo znani težki gospo-terj* -1 Problemi iz prvega tromesečja letos pokazali tudi ob polletju, (teka deij/e cek> v ostrejši obliki. To so predvsem visoka inflacija, neustrezna 'eto.s V d°n°dka in neugodna zunanjetrgovinska menjava. V petih mesecih 3. ty Se Je skupni izvoz na goronjskiem povečal za 18 odstotkov, uvoz pa za {H)(jr ugoden je podatek o zunanjetrgovinski menjavi na konvertibilnem v n*,?.?Ju- Izvoz je narasel za 3 odstotke, uvoz pa za 8. Takšna preusmeritev «------1----~~~ i^*„ sicer prodaji se kaže že vse od zaključka lanskega poslovnega leta. boi.jporenjska kar zadeva industrijsko proizvodnjo beleži za zdaj *ai ^ZUltate od republiškega povprečja. Vendar takšna ocena ne more (ji?°voljitii suj so predvsem večja oziroma pomembnejša gospodarska sre-teT* v Sloveniji zelo blizu ali pa na ravni gorenjskih rezultatov. Ce pa ve Ko'da je bila Gorenjska oziroma njeno gospodarstvo v preteklosti vedno V0i-J' ki je vlekel naprej, s sedanjimi rezultati ne moremo biti ravno zado- Rudarski SREČNO v Karavankah Hrušica, 14. julija — Na gradbišču karavanškega predora na Hrušici je zdaj 90 delavcev Slovenijaceste-tehni-ka, pričakujejo pa jih še 60, kajti 10. avgusta bodo začeli z vrtanjem predora. Cestno podjetje Kranj bo deloma razširilo magistralno cesto Kranjska gora—Jesenice, predvsem odsek nad vrtino predora. Omiliti nameravajo cestne krivine, ki zdaj povzročajo veliko prometnih nesreč. Na gradbišču so začeli graditi tretjo vrsto steznih gred, kar pomeni, da se pripravljalna dela, ki so jih opravili v roku, počasi zaključujejo. Na platoju predora Karavanke so začeli postavljati stavbe za bivanje delavcev, jedilnico in restavracijo, obenem pa tudi stavbo za laboratorij. Ko bodo začeli z vrtanjem, bodo material redno pregledovali, saj pričakujejo precej neugodne in nevarne sestavine, metan in vodo. Prvih tristo metrov bo najtežjih, v predoru pa bodo neprekinjeno delale štiri izmene. Vsi delavci so morali opraviti rudarski tečaj, saj se začenja delo, ki ima vse značilnosti dela v rudnikih. Na mestu, kjer bo središče predora, so zato že vklesali v skalo napis, rudarski SREČNO, saj tudi najbolj sodobna tehnologija z vrtalnimi stroji, ki jih bodo pripeljali na Hrušico, ne more obvarovati življenj, če ne bo stalne pazljivosti in previdnosti. D Sedej t-N J MERKUR kranj u. P°trjena je bila tudi ugotovitev, da so bili junija sprejeti ukrepi tekoče £°mske politike v Jugoslaviji več kot nujni. Kako uspešni bodo ti ukre-se bo pokazalo v gospodarskih rezultatih po devetem mesecu. A. Z. Svečanost v vojašnici Staneta Žagarja — Ob 43. obletnici 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne birgade France Prešeren je bila v soboto dopoldne v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju, kjer enota planincev danes nadaljuje tradicije te slavne partizanske brigade, slovesnost s svečano zaprisego vojakov. Vojake in Prešernovce sta med drugim pozdravila tudi prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor in predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Predsednik občinske skupščine Tolmin Marjan Klavora je komandantu v Kranju Spiru Nikoviču izročil priznanje tolminske občine, Ivanu Cvaru, prejšnjemu predsedniku kranjske občinske skupščine, pa so izročili plaketo 7. SNOUB Franceta Prešerna. — A. Ž. GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 15. JULIJA 1*1 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Zahtevali nove cene moke in kruha Ko je zvezni izvršni svet zahteval, da se morajo cene kruha in moke vrniti na raven 25. junija, je zvezni komite za kmetijstvo nemudoma zahteval nove cene kruha in moke, ki bi morale biti v okviru dogovorjenih podražitev za to leto in morajo upoštevati gospodarske interese proizvajalcev in potrebo po varstvu življenjske ravni porabnikov. Podražitev kruha, ki je bila ponekod celo 250-odstotna, ni bilo moč opravičevati z zvišanjem odkupnih cen pšenice in ne s cenovnimi okviri. Do tega je prišlo, ker je bilo premalo usklajenosti in odgovornosti pri določanju cen pekarskih izdelkov, kar bi utegnilo pripeljati do razširitve seznama izdelkov, katerih cene so pod nadzorom. Zdaj so pod neposrednim nadzorom cene olja, sladkorja, moke tipa 850 in kruha iz te moke, masti in mleka. Mladi nočejo v delovne brigade Občinske konference ZSMS po Sloveniji odpovedujejo udeležbo brigadirjev na akcijah, med njimi tudi brigada z Jesenic, ki je odpovedala sodelovanje na zvezni akciji Put mladosti v Bitoli. Na republiški konferenci ZSMS so mnenja, da sta najbolj kritični dve točki — Gorenjska s poudarkom na Kranju in Ljubljana, ki bi morala letos organizirati šest brigad, vendar sta zdaj že dve odpovedani. Dovolj mladih za delovne brigade pa so zagotovili med drugimi kraji v Škof j i Loki. Nobenih problemov pa nima slovenska mladina s tabori, saj so morali za udeležbo na mednarodnih delovnih taborih v Zahodni Evropi celo zavračati prijave, ker jih je bilo preveč. Prav tako mladi radi sodelujejo v domačih taborih in prav v teh taborih je prihodnost mladinskega prostovoljnega dela v Sloveniji. Morje brez domačih gostov V tem tednu so se nekoliko bolj napolnili hoteli in kampi ob Jadranu, kamor prihaja največ tujih gostov. Po podatkih Turistične zveze Jugoslavije je na Jadranu okoli 620.000 gostov, večinoma tujcev. Hotele so napolnili zasebniki, ki jih je v našem turističnem prometu kar 65 odstotkov, vendar pa ni domačih gostov. Zasebne sobe so na morju večinoma prazne, tudi zato, ker na domače goste v začetku sezone sploh niso računali in niso določali cen. BOHINJSKA BISTRICA, 11. julija — Ko so se učenci osnovne šole dr. Janez Mencinger leta 1974 preselili v nove prostore, so staro šolo uporabljali kot stanovanjsko zgradbo. Leta 1976 jo je močno prizadel potres in od tedaj je prazna. Letos pozimi je sneg podrl dva dimnika in sta nastali v strehi dve veliki odprtini. Kdo je dolžen popravljati in vzdrževati neugledno sosedo novega Doma Jožeta Ažmana? »Stavba je družbena last. Nekaj časa smo zanjo še lahko skrbeli mi,« je povedal Andrej Siljar, ravnatelj osnovne šole, »vendar pozneje nismo več imeli sredstev. Ta stavba pa ima še eno slabo lastnost. Stoji namreč na mestu, ki je predvideno za hotelsko cono, torej jo bodo takrat, ko bodo našli investitorja, porušili.« Zakaj bi torej trosili denar za stavbo, ki jo bodo prej ali slej podrli, si bržkone mislijo vsi odgovorni? Vendar pa se bo mogoče kmalu kaj spremenilo, kajti po besedah bistriškega ravnatelja je izobraževalna skupnost že namenila določena sredstva za popravilo strehe. D. Gortnar Če se bo kdo spomnil... Jesenice, 4. julija — V jeseniški Železarni se redno sestajajo samoupravne delavske skupine in razpravljajo o številnih problemih, od organiziranosti železarne do zastojev, vzdrževanja in stimulacije. Kot piše jeseniški Železar, se je sestala tudi samoupravna delovna skupina lužilnice na Beli, ki je razpravljala med drugim tudi o premijah. Odločila se je, da v bodoče, če bo stimulacijska premija še tako nizka — maja je za celo lu-žilnico znašala le 8.310 dinarjev — vso premijo pokloni oddelku za študij dela in časa ter nagrajevanje: v upanju da se bo kdo spomnil in izračunal pravilno stimulacijo za opravljeno delo. Tudi druga delovna skupina se ni strinjala s premijami, češ da je bila premija maja, ko so plan dosegli, 37 dinarjev na dan in da je to v praksi dva deci piva. Spominsko srečanje na Ledinah — Konec junija letos je minilo že 11 let, odkar sta se pri reševanju na ledinah ponesrečila pilot helikopterja in spremljevalec oziroma reševalec. Vsako leto v začetku julija se planinci, reševalci, predstavniki sekretariata za notranje zadeve v spomin na ta tragični dogodek zberejo pri Kranjski koči na ledinah. Letos je ob tej priliki spregovoril predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar, ki je ob 40-letnici še posebej poudaril pomen gorske reševalne službe. Ta v vseh teh letih ni bila deležna tistega priznanja in podpore, ki bi jo zaslužila, tako glede opreme kot odnosa do reševalcev. Vendar pa so reševalci z zavzetim delom in pripravljenostjo, da vsak trenutek pomagajo pri reševanju v gorah, kos svojim nalogam. — A. Z. — Foto: M. Brajnik Slovensko javno mnenje Ljudje so siti tistih, ki so jih pripeljali v krizo Prof. dr. Boštjan Markič, predavatelj na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in član raziskovalne skupine v raziskavi Slovensko javno mnenje 86', je razsežnosti letošnjih volitev, gledano z očmi slovenskega javnega mnenja, strnil z besedami: »Slovensko javno mnenje ne prenese več volitev kot enoličnega obreda, ki se le ciklično ponavlja od enega do drugega volilnega obdobja in iz katerega bi izšel delegatski sistem kot premična okrasna stena za oblastniško dogajanje; Slovenci so siti tistih, ki so jih privedli v krizo in jim več ne zaupajo; večje število kandidatov štejejo kot tisto krepčilo v samoupravni volilni proceduri, ki vodi v zaželjeno in živahno volilno dinamiko in ki tudi uresničevanje odgovornosti postavlja na tisto mesto, ki mu v samoupravni družbi tudi pritiče.« Na vprašanje, ali soglašate s tem, da najbolj odgovorni ljudje, ki so nas privedli v krizo, v prihodnje ne bi smeli več opravljati odgovornih družbenih funkcij, je kar 76 odstotkov vprašanih odgovorilo soglašam in le vsak petindvajseti je menil, da lahko tudi ti ljudje še naprej opravljajo takšne funkcije. Slovensko javno mnenje torej vsem, ki so nas privedli v krizo, ponuja slovo od funkcij, a kot kaže, se nekateri delajo naglušne in so preveč zapre-deni v pajčevino poželenja po oblasti, da bi odšli v zgodovino (B. Markič). Naj bo tako ali drugače: ljudje so siti tistih, ki nosijo glavni delež krivde za sedanje nič kaj rožnate razmere. Na vprašanje, ali imate občutek, da ste na letošnjih skupščinskih volitvah sodelovali pri presoji in določanju kandidatov za vodilne funkcije, je skoraj polovica vprašanih odgovorila, da so bili v igri le pri volitvah na ravni občine; kar tričetrt vprašanih pa je izjavilo, da nimajo občutka, da bi sodelovali pri presojanju in določanju kandidatov na republiški in zvezni ravni. Slovensko javno mnenje v dokaj otipljivi podobi razkrije — ugotavljajo raziskovalci da bo preteklo še precej vode, pre# bo samoupravno organizirano ljudst; dobilo vladarsko žezlo v svoje rok*;, volilnem procesu, predvsem v kand» ranju za vodilne funkcije, je namreč vse preveč političnega posredovani zunaj samoupravnega vplivanja, I drovskega imenovanja namesto <"* čanja, formalizma in podobno. Ker so pri nas različna mnenj* tem ali je bolje, da je na volitvah,1 vsako funkcijo po več kandidatov ali po eden, so o tem spraševali tudi v tv. skavi Slovensko javno mnenje. 60 01 stotkov vprašanih je odgovorilo, d8? volitve z več kandidati bolj demok^j čne; 29 odstotkov vprašanih pa je I nilo, da število kandidatov ni pome* no. Čeprav je raziskava pokazala,1 večina Slovencev želi imeti na voliti več kandidatov, pa se družbenopo'' čna praksa takšnemu mnenju ni nila. (cz) 48-odstotne obresti na posojilo Premog in ozimnica na posojilo Kranj, 14. julija — Po 1. juliju veljajo spremenjene obresti za posojilo za nakup ozimnice. Huda podražitev premoga, saj je cena tone premoga okoli 32.000 dinarjev. Dolgo časa so bile obresti na posojila kar 73 odstotkov za posojilo na eno leto in 78 odstotkov za dolgoročnejša posojila. Zdaj so se zaradi nižjih obresti za dinarsko varčevanje pocenila tudi potrošniška posojila, saj obresti za posojila do enega leta znašajo 56 odstotkov, za dolgoročnejša pa 61 odstotkov. Izjema so le posojila za kurjavo in ozimnico, za kar od 1. julija veljajo 48-odstotne obresti. Ljubljanska banka je do zdaj uveljavljala beneficirane obresti za drva in premog, odobravali so jih družinam z nižjimi dohodki. Po 1. juliju pa tega več ni, vsak, ki je v denarni stiski in je pripravljen odšteti 48 odstotkov obresti na posojilo, ki traja 10 mesecev, lahko dobi ozimnico na up. Ljubljanska banka odobrava posojila za premog in dr- va vse leto, za ozimnico pa tedaj, ko jo začno prodajati v trgovinah. V minulih letih zaradi visokih obresti za ozimniška posojila ni bilo kaj veliko zanimanja, zdaj pa so se živila, drva in premog hudo podražila in bo zanimanja več. Slovenski premogovniki so podražili premog, najprej v Titovem Velenju 2% julija, ostali rudniki rjavega premoga pa 7. julija. Nemudoma so se odločili za podražitev, saj po novem cene premoga niso več v pristojnosti zveznega izvršnega sveta. Premog v kosih iz Trbovelj velja okoli 32.000 dinarjev, iz Banovičev je po 24.000 dinarjev, iz Zenice po 32.000 dinarjev in tako dalje. Cene se torej gibljejo okoli 30.000 dinarjev za tono, zraven pa je treba prišteti še 1.000 dinarjev za sovlaganje v razvoj rudni- kov. Če računamo še prevoz, poteflH očitno, da je premog postal izrOT drag, posebej za občane z nizkimi^ hodki. Zato je očitno, da se bo veliko odločilo za posojila, čeprav v daD^ njem gospodarskem trenutku ni <5 najmanj zaželeno in logično spodbd nje povpraševanja in življenja na Up tem bodo proizvajalci še vedno raje*1 pičili zaloge in čakali na višje cenej A ozimnica je ozimnica. Nekaterih bodo mogli drugače kot prositi za p°3 jilo z 48-odstotnimi obrestmi. V U| bljanski banki pravijo, da je kar pr**j posojilojemalcev, ki teh 48 odstot^ obresti ne znajo prav obračunati. * gre za domala polovico posojilne vsO* ki naj bi jo vrnili z obrestmi, tem^ znašajo te obresti tretjino posojil^ zneska. V desetih mesecih, denim°j pri 30.000 dinarjev posojila treba ti 10.000 dinarjev obresti. D. Se* Izguba v loškem zdravstvu Zaskrbljenost ni potrebna Škofja Loka, 11. julija — Loški zdravstveni dom, v katerem je zaposlenih 189 delavcev, je imel v prvem trimesečju dobre štiri milijone dinarjev izgube. Izgube so v zadnjih letih postale pravilo, vzrok pa je vedno enak: prepočasna valorizacija denarja iz občinske zdravstvene skupnosti glede na hitrejše naraščanje stroškov. Umestno je vprašanje ali je smiselno kbvati predsanacijske programe, saj do konca leta prihodki ujamejo izdatke. Tako bo najbrž tudi letos, čeprav vzrok letošnje izgube ni samo prenizka valorizacija glede na nepredvidljivo rast stroškov, ampak tudi za devet odstotkov obsežnejše zdravstvene storitve kot v enakem času lani. Za loški izvršni svet pa je trimesečna izguba vendarle priložnost, da se nekoliko pobliže zazre v poslovanje Zdravstvenega doma, da da nekaj namigov, kje bi se vendarle dalo še kaj izboljšati, več zaslužiti oziroma prihraniti. Tako je bilo tokrat največ govora o preventivnem zdravstvenem varstvu, katerega obseg ni odvisen samo od tega ali ima neka tovarna denar ali ne, ampak tudi od tega, kako ga zdravstveni dom penudi in i/.pelje. To, da neka- tere tovarne že naročajo preventivne zdravstvene preglede v tujem zdravstvenem domu, pomeni, da je s kakovostjo storitve v loškem domu najbrž nekaj narobe. Pa vendar bi prav na tem področju loški zdravniki lahko zaslužili kakšen dinar za obogatitev dohodka, ki je samo s tem, da ima zdravstveni dom v Škof j i Loki tri zdravstvene postaje (samo pri dežurstvih so zato stroški trikrat višji kot drugje), obsojen na hitrejšo kopnenje. Po mnenju izvršnega sveta ima loški zdravstveni dom v zobozdravstvu še rezerve, saj so nekatere ambulante popoldne prazne, čakalna doba pa je predolga. Samoplačniška ambulanta verjetno ni rešitev, pa tudi črna praksa zobozdravnikov problema ne bo rešila. Res pa je, da bo morala zdravstvena skupnost za več dela tudi več plačati. H. Jelovčan Naglica nikoli ni dobra Tržič, julija — Malo nerodno oblikovan sklep zbora združenega dela občine Tržič 4. junija letos, da bo Lepenka morala ustaviti proizvodnjo, če v dveh mesecih ne bo nehala v Tržiško Bistrico spuščati umazane vode, je pri vodstvu in delavcih Lepenke povzročil hudo kri. In pri vseh prizadevanjih Lepenke za svojo čistilno napravo, upravičeno. Res je, da je od Lepenke navzdol Bistrica umazana, da vsebuje plasti čne folije, ki se sproščajo pri predelavi odpadnega papirja. Toda, pravijo v Lepenki, to ni strupeno in ni se bati, da bi poginile ribe, da bi se kdor koli okužil. Da pa še danes njihova čistilna naprava ne dela, kot bi morala, ni prav nič njihova krivda. Krivi so samo toliko, ker so z gradnjo čistilne naprave preveč pohiteli in padli v čas, ko je bil uvoz lete prepovedan, češ da imamo proizvajalce doma. Dobili so čistilno napravo, toda namesto avtomatike morajo ob čistilni napravi delati 4 delavci v 4 izmenah, voda pa še vedno ni čista. Danes se v lepenki tolčejo po glavi. Če bi ne bili tako v skrbeh za čisto okolje in se že leto prej, predno so začeli z glavno investieijo v tovarni, lotili čistilne naprave, bi jo danes spet brez težave uvozili. Tako pa morajo poži rati očitke, čistilna naprava požira drage milijone, Bistrica pa .še vedno te če umazana. Samo do konca letošnjega leta jih bo stala 14, potem pa še 4,5 starih milijard. Vse bodo naredili, da bo Bistrica tudi od Lepenke navzdol tekla cista Boli jih pa, da se prav njih takole lotijo Zakaj občinski možje ne pogledajo še kam drugam, kjer o čistilni napravi niti razmišljati še niso začeli? I). Dolenc Izvirne izkušnje ostanejo Kranj, Giašič, 15. julija novi predse«11 j zrušit, novi preoseu«-, medobčinskega sveta SZ^ It za Gorenjsko ^ Na seji medobčinskega & ^ SZDL za Gorenjsko v peteK JS razrešili dolžnosti predsednika^! ja Tomata, ki zdaj odhaja na „ delovno dolžnost v republiško ščino, /.a novega predseduj medobčinskega sveta SZDL ',A^L renjsko pa so izvolili .Janez Gt0^jd dosed mjega predsednika občin9 y konference socialistične zve*eu Kranju Pred začetkom opravlja y te poklicne funkcije je bil ravna v osnovne šole Lucijana Selja^*^ Stražišču in vodja aktiva ravfl ljev osnovnih šol v občini. Po izvolitvi na novo delovno & sto je Janez Grašič med drugih -kel, da bo zdaj, po kongresih, v cialistični zvezi najprej treba oCe\A ti lastno organiziranost. Vodil0 y prihodnje delo v socialistični zV' * pa naj bodo prodvsrm , I. inokr'.,. čne metode In posamezne dobre vime izkušnje iz dosedanjega <*e A. % foREK, 15. JULIJA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (mmmmmmaiLAS Tgžave v kranjski stanovanjski gradnji Manjka več milijard dinarjev ^anj, 15. julija — Zaradi planiranja stanovanjske gradnje v tem srednjeročnem obdobju bolj na podlagi potreb in želja, Premalo pa s podprtimi materialnimi možnostmi, za zdaj ni ^oč začeti gradnje stanovanj v vrednosti 2 milijard dinarjev. * Primerjavi z že začeto gradnjo in podpisanimi soinvesticij-skimi pogodbami manjka še dve milijardi dinarjev. Glede na Podpisane pogodbe pa se soinvestitorji ne držijo rokov in dolgujejo še dodatno milijardo dinarjev. 9dbor za graditev pri samoupra-^stanovanjski skupnosti v kranju ko }e ze junija obravnaval problemati-. stanovanjske gradnje v občini, Minuli teden ponovno in tudi predsedstvo skupščine samoupravne *upnosti stanovanjske skupnosti. J tokovna stanovanjska gradnja, ka- tere nosilec je stanovanjska skup- nost s soinvestitorji, poteka v občini freh področjih: na Planini (A9a) '39 stanovanj in pri kotlarni 52 staranj ter na Zlatem polju 38 stano-^anJ- Skupaj torej 829 stanovanj. Od ?a jih je zgrajenih že 250, v grad-31* P« jih je 329. Letos bo zgrajenih /^stanovanj, predvidenih pa jih je ^žave že na začetku Se preden so na Planini III začeli . gradnjo, so bile težave, saj se je za-etek del zakasnil za pol leta. Vzrok * *° je bil sprejeti zakon o varovanj11 zemljišč, ki je zavlekel pridobijo gradbenih dovoljenj. Potem so * kmalu začele kazati tudi finančne ^zave. Gradnja se je pričela v dokaj ,eugodnih gospodarskih pogojih, er je splošna rast cen prerasla vse Predvidene okvire. V investicijskem jjr°gramu za izgradnjo soseske Pla- *na in je bila na primer predvidele^ Fast cen'za okrog 30 odstotkov na dejansko pa znaša več kot 100 astotkov na leto. v.eprav je to nedvomno precej teh-2rnvrazlog, so že drugi, ki zdaj pov-2 0c.aJo težave. Ni namreč moč presti precej nerealnega planiranja v ganizacijah združenega dela. Zdaj se namreč tudi jasno kaže, da so v delovnih organizacijah planirali število stanovanj v tem srednjeročnem obdobju na podlagi stanovanjskih potreb in želja, ki pa jih niso usklajevali s svojimi finančnimi možnostmi. Sprejeti srednjeročni program stanovanjske gradnje v kranjski občini do leta 1990 je bil torej vsaj za 25 odstotkov prenapet. Sicer pa v Kranju ne zamujajo samo investitorji pač pa tudi izvajalci. Rezultat takšnega vsesplošnega zamujanja pa je kaj lahko napovedati: stanovanja bodo še dražja. Če bodo stroški tako hitro naraščali kot že nekaj časa, lahko pričakujemo, da bo cena kvadratnega metra stanovanja, ki so se začela graditi 1. julija letos, po enajstih mesecih znašala okroglih 500 tisot dinarjev. . Skušali smo preveriti, če ima-*° paradi nespoštovanja rezer-jacU> planiranja in pogodb te-Tj* tudi v drugih gorenjskih ^»nah. Povsod so nam povelji, da ne. Ponekod so težave * zaradi zamud oziroma pomanjkanja denarja za pripravo ^bnih zemljišč. Finančna nedisciplina Ob vsem tem pa zdaj že velike in zelo resne težave pri gradnji stanovanj povzroča finančna nediscipHna v posameznih organizacijah združenega dela. Ne gre za to, da v delovnih organizacijah ne bi namenjali dovolj denarja za stanovanjsko izgradnjo. Dogaja se, da ta denar raje obračajo delavne organizacije v poslovne namene in se ne držijo pogodbenih obveznosti glede pravočasnih plačil. Preprosto povedano, denarja ne nakazujejo v dogovorjenih rokih po so-investitorskih pogodbah ali pa celo zavlačujejo s podpisom teh pogodb, čeprav so pred tem naročale oziroma rezervirale stanovanja. Tako se stanovanja gradijo, denarja pa ni. Predsedstvo skupščine in odbor za graditev ugotavljata, da delovne organizacije kot soinvestitorji sicer ne nosijo neposredne odgovornosti za investicije v stanovanjsko gradnjo, pri tem pa pozabljajo, da za to gradnjo veljajo vsi finančni predpisi kot za katero koli drugo. Izvajalec je dolžan po pogodbi oddati objekte do določenega roka, ki je pogodbeno vezan in nepremakljiv. Za prekoračitev datuma pri oddaji objektov izvajalci nimajo priznane povišane cene, za to so tudi investitorji dolžni spoštovati svoje finančne obveznosti. Če pa v danem trenutku ni denarja, so izvajalci upravičeni uveljavljati zamudne obresti, kar v takšnih primerih samo draži končno ceno stanovanj. Počasnejša gradnja Ker je bilo zaradi vseh naštetih vzrokov premalo denarja, je bil že avgusta lani odložen rok za začetek gradnje sedmih objektov s 160 stanovanji. Maja letos je bil objavljen ponoven razpis za zbiranje investitorjev za izgradnjo teh 160 stanovanj v soseski Planina III. Vendar je prišlo le 87 prijav in od tega za začetek gradnje 1. junija letos le za 29 stanovanj, za drugi rok za začetek gradnje 1.decembra letos pa za 55 stanovanj. Vendar tudi ti prijavljeni investitorji nimajo preverjene finančne sposobnosti za pokritje gradnje, saj pokritih obveznosti nimajo niti za že začeto gradnjo. Grozi odpoved rezervacij Prav zato sta predsedstvo skupščine in odbor za graditev sprejela nekatere ukrepe. Delovne organizacije morajo najkasneje do 31. julija letos vrniti podpisane soinvesticij-ske pogodbe, iz že podpisanih pogodb pa morajo do takrat nakazati ustrezne pogodbene zneske. Če tega ne bodo naredili, bodo izgubili pravico do rezervacije stanovanj. Tisti pa, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz pogodb, v skrajnjem primeru lahko pričakujejo tudi tožbo. Predsedstvo bo potem sredi avgusta ponovno obravnavalo to problematiko in sprejelo stališča ter obvestilo skupščino. \. Žalar N naložba v zadnjih desetih letih J^lijarda samo za Revizijske sprejemnike gora, 14. julija — Hoteli v Kranjski gori so se odločili fce Vs. ° naložbo v apartmaje, ki so za prihodnjo zimsko sezono Hlaj^ ,prodani — Kaj bo s pokopališčem, ki je tik poleg apart- Mj y |*ja organizacija Gorenjske, Ho •iirip3 l.i so se odloČili, da >er se Zgrac|iJ0 turistične apartmaje, *brau v tujini lahko dobro prodajajo. Jfi bant° ^enar> zaprosili za posojilo * izka 1 ABC Pomurka- a kasneje se No u2al°, da hudim podražitvam ne k tud,0?- Zato so k investiciji pritegnili, v turistično agencijo zagrebške |W " nJirrn so podpisali samoupravni do Un?' p° katerem ima INA pravi-l'Nev Upu nekaj turističnih apart- V^ai°telom Razor ie danes 58 ttpa" H delavci SGP nca. enote z Jesenic in SGP Go- rica, enote iz Tolmina so večino gradbenih del že zaključili. Po sedanjih ocenah znaša vrednost apartmajev 720 miljonov dinarjev, ker je v minulih desetih letih zanesljivo največja naložba v turizmu Kranjske gore. Apartmaji bodo različnih velikosti, do 50 kvadratnih metrov površine, oprema pa bo najbolj sodobna, saj so najvišje turistične kategorije. Čeprav so največ denarja porabili gradbeniki za gradbena dela, tiidi oprema ne bo poceni, saj bo v apartmajskih stanovanjih pohištvo iz masivnega borovega lesa, tlaki bodo iz marmorja, po sobah bo parket. V vseh apartmajih bo telefon in tudi televizorji. Samo televizijski sprejemniki bodo investitorja veljali več kot staro miljardo dinarjev. V spodnjih prostorih bo delovna organizacija Merx opremila YU butik, poleg pa je bistro Gorenjke. V novem objektu, ki je za zimsko sezono popolnoma razprodan izključno tujim gostom iz Danske, Velike Britanije, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije, bodo zaposlili le deset delavcev. Največ preglavic pri tako veliki in pomembni naložbi investitorjem prov-zroča —prav banalno— zunanja ureditev. Apartmaji namreč stojijo tik poleg kranjskogogrskega pokopališča in bodo zato obiskovalci imeli —milo rečeno— dokaj čuden razgled s svojih oken in balkonov. Kranjski gori dolga leta ni uspelo , da bi novo pokopališče zgradila v Logu. Šele zdaj ga urejajo. Vprašanje je, kdaj se bo staro kranjskogorsko pokopališče lahko zazelenilo, saj mora od zadnjega pokopa miniti najmanj deset let, da se pokopališče lahko uredi v park. Investitorji si niso sami izbrali lokacije za tako smelo in pravočasno naložbo, določili so jo z občinskim urbanističnim planom in verjetno sploh niso pomislili, kako in kaj s pokopališčem, ki poleg turističnih postelj vendarle ne sodi. D. Sede j i[ J* Pi>v V ^ranJ',kl gori — Pozimi bodo v apartmajih že tuji gostje, kajti sezo-JjJ'kl i4rien\ r«'prodana. Nenavadno, predvsem pa neprimerno pa je, da je ob- |7*nist'*ni plan predvideval gradnjo poleg kranjskogorskega pokopu- »"oto: F. Perdan Impregnacijska naprava — novost v Filbu V 51. številki Gorenjskega glasa (8. 7. 1986) smo na gospodarski strani v rubriki Novosti zapisali, da so v Lipovi temeljni organizaciji Filbo v Bohinjski Bistrici (na pobudo tehnologov in škofjeloškega LTH—ja izdelali napravo za impregnacijo odlitkov. Inženir Rudolf Arh i Blejske Dobrave nam je sporočil, da je pri nas takšno napravo prvi uporabil mariborski TAM že 1965.leta, leto za njim pa še ljubljanski Litostroj. Zanj je naredil načrte (po vzorcu iz Tarna) in jo tudi dal v obratovanje Strinjamo se, tov. Arh, da napruva pri nas ni nobena novost, je pa nov proizvod v Filbu. Še enkrat Poračunati mora le Elektrarna Moste V Gorenjskem glasu je bil v petek, 27. junija 1986, objavljen članek z naslovom Poračunati mora le elektrarna Moste, v katerem D. Sedej ugotavlja, da mora med vsemi kršitelji družbenega dogovora le Elektrarna Moste poračunati osebne dohodke, ne navaja pa razlogov za to. V pojasnilo naj navedemo, da je Elektrarna Moste v času obratovanja dala industriji že čez dve miljardi kilova-tnih ur, še nakajkrat več električne energije pa je prinesla prek svoje razdelilne postaje; da vsa leta dosega izredno dobre proizvodne, zadnja leta pa slabe proizvodne rezltate, kar pa ni odraz slabega poslovanja elektrarne, temveč posledica motenj v sistemu. Tako stanje traja že nekaj let. S pridobljenimi sredstvi ne krijejo niti eneo-stavne reprodukcije, da o kakrršni koli akumulaciji ne govorimo. Del izgube se prenaša iz ostalih panog, saj neposredni odjemalci plačujejo električno energijo po 6,82 dinarja za kilovarno uro, porabniki iz razdelilnega omrežja pa 13,33 dinarja. Naši osebni dohodki so v skladu s sporazumom; njegovo izvajanje spremlja skupna komisija Elektrogospodarstva Slovenije in če je treba, tudi ustrezno ukrepa. V ceni so Investicijski plan Loke - _ — Najprej širitev blagovnice v Železnikih Škofja Loka, 11. julija — Loka, ki združuje proizvodnjo, trgovino in gostinstvo, načrtuje nekatere gradnje, obenem pa pravi, da rešitev za boljšo ponudbo niso le novi zidovi, ampak predvsem dobri peki, kuharji, natakarji, prodajalci. naši osebni dohodki zastopani le z osmimi odstotki. Lani smo v istem obdobju (enako kot letos) dosegli 100—odstotne proizvodne rezultate, letos pa imamo 12—krat večjo izgubo. Problem je v tem, da ovrednotena elektrogospodarska bilanca, ki nastane na osnovi potreb industrije po električni energiji že več let ni bila 100—odstotno uresničena (letos od januarja do marca le 36—odstotno). To je tudi razlog za izpad prihodka v Elektrarni Moste in tudi za manjši dohodek. Za nameček pa prihodek krijejo še neporavnane obveznosti NEK. Pri sistematičnem obravnavanju poslovnih rezultatov je rast dohodka zaradi navedenih razlogov premajhna, da bi rast osebnih dohodkov v Elektrarni sledila rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije, kot določa družbeni dogovor. Naši delavci opravljajo poleg redne dejavnosti tudi razne rekonstrukcije, vendar jim tudi ne prinaša dodatnega prihodka. Vse to kaže, da je treba našo dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena, drugače obravnavati pri omejevanju rasti osebnih dohodkov, sicer lahko pride do dodatnih težav, ker naši delavci izpolnjujejo načrtovane, z energetsko bilanco dogovorjene obveznosti. Edvard Vengar Trenutno v Loki pogrešajo 25 prodajalcev, pet natakarjev, tudi pekov jim manjka. In to ne kakršnih koli, ampak sposobnih, takih, ki bodo znali in hoteli več ponuditi, bolje postreči, svetovati, skratka bolje izkoristiti zmogljivosti, ki jih imajo tako v pekarni in v trgovini, še posebej v gostinstvu, kjer je problem dobrih gostinskih delavcev še večji. V Loki ugotavljajo, da je naložba v dobrega delavca najboljša. Za primer dajejo Homanovo restavracijo v Škof j i Loki, ki jo je sposobni človek v dokaj kratkem času napolnil z gosti, ne da bi bilo njeno lice drugačno. Žal pa naložba v delavce v dejavnostih, ki jih združuje Loka, pogosto sploh ne dobi priložnosti oziroma se slabo obrestuje. Dokler bo industrija gradila večjo produktivnost predvsem na večjem številu delavcev, bo dobrih pekov, trgovcen in natakarjev, ki jim ne bi bil najpomembnejši tovarniški delovni čas, še naprej manjkalo. Kljub takim razmišljanjem pa imajo v Loki tudi dokaj obsežen investicijski plan. Novo pekarno morajo še do kraja opremiti, da bodo lahko delali več vrst kruha in peciva, tozd Jelen na Planini v Kranju gradi manjšo restavracijo namesto gostilne Gaštej, ki jo je prodal Savi, jeseni bo odprta nova trgovina na Godešiču. V programu izgradnje trgovinskega prostora je še širitev blagovnice v Železnikih, zidava blagovnice v Medvodah, Gornji vasi in Žireh. V Železnikih je zelo potrebna širitev živilskega dela. Projektna dokumentacija bo v kratkem pripravljena, do zime pa bo poskušala Loka povečati prodajni prostor in dozidati skladišče. V drugi fazi je predvidena širitev blagovnice proti severu, kjer bi pridobili znatne prodajne površine tako za živilski kot tehnični in tekstilni del. Širitev bo seveda prilagojena denarnim možnostim Loke, ki pa niso rožnate. Už činek popravljenih marž ni tak kot so pričakovali, ker ga inflacija skozi hitro rast osebnih dohodkov in cen storitev razvrednoti. Glede na to, da trgovina za naložbe nima drugega vira kot lastnega in interno banko — v poslovni banki nima prednosti — v Loki računajo tudi na sovlaganje gospodarstva Železnikov. Gradnja blagovnic v Žireh in Gorenji vasi je v srednjeročnem planu Loke vključena v prvo fazo, ki pomeni predvsem reševanje osnovne preskrbe ljudi. Uresničitev drugega, neživilskega dela je odvisna predvsem od tega, kdo bi bil ob Loki še pripravljen vlagati. H. Jelovčan Bled, H. julija — V tovarni čipk in vezenin na Bledu so danes slovesno odprli novo tovarno, v kateri bodo s sodobnimi stroji izdelovali vezenine zu prodajo na zahodna tržišča in deloma tudi za domače potrebe. Nova tehnologija omogoča proizvodnjo raznovrstnih vezenin in s tem hitrejše prilagajunje modnim vzorcem. Gradbeno podjetje iz Radovljice je zučelo graditi tovarno oktobru luni, muju letos je v njej zubrnel prvi stroj, juniju pu že vseh pet. Tovurnu je zučelu obratovati pred načrtovanim rokom in ker je še pomembnejše —zgrajena je bila v okviru predračunskih sredstev, z izjemo opreme, ki je bila zurudi večje vrednosti dolurju družju za 50 milijonov dinarjev. Tovarna je stala (skupaj z obratnimi sredstvi) 712 m i I ionov dinarjev, od tega 254 milijonov uvožena oprema. Vezenine so same zagotovile 244 milijonov dinarjev, ostalo pa so posojila mednarodnega sklada IFC in Ljubljanske banke-Temeljne banke za Gorenjsko — C. Zaplotnik ©MI^SSJJglEHGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 15. JULIJA 19* KRATKE PO GORENJSKEM GOLNIK — Konec minulega meseca so na Golniku podrli pred 25 leti zgrajen montažni objekt v katerem je bil vrtec za približno 100 otrok. Na istem mestu bodo zgradili nov montažni vrtec s šestimi oddelki (dvema jasličnima in štirimi predšolskimi) za 120 otrok. Po programu mora biti vrtec zgrajen do oktobra letos, občinska skupnost otroškega varstva Kranj pa je za izgradnjo zagotovila 105 milijonov dinarjev. — A. Z Prireditve za praznik Bleda Bled — V kongresni dvorani hotela Svoboda bo jutri, 16. julija, ob 16. uri slavnostna seja skupščine delegatov krajevne skupnosti Bled za krajevni praznik. Zvečer ob 21. uri pa bo v športni dvorani večer jugoslovanske folklore. Prireditve za praznik bodo tudi v naslednjih dneh, vse do nedelje. V četrtek ob 17.30 bo v festivalni dvorani nastopil Miha Pogačnik z Uvodom v Bartokov violinski koncert št. 2, v petek ob 20.30 pa bo v festivalni dvorani koncert Slovenske filharmonije. V soboto ob 16. uri bo v Zdraviliškem parku najprej pro-menadni koncert, ob 18. uri bo na blejskih ulicah nastop godbe na pihala in mažoretk, ob 19. uri bo pred hotelom Park modna revija in pričetek glasbenega programa. Ob 21. uri se bo začel večerni promenadni koncert na jezeru in pričetek prižiganja lučk, ob 22. uri pa bo velik ognjemet z blejskega gradu in jezera. V soboto in nedeljo bosta na Bledu turnir golfa in tenisa. A. Ž. RISALI S T A M Miran Šubic, dipl. novinar Milene Korbar 7, 64000 Kranj Zadeva: Glas, 27. junij 1986 Sestal se je izdajateljski svet Ob dober glas zaradi nepodpisanega pisma Oglašam se kot človek, ne kot stanovski kolega novinarjev Glasa, ki so po mojem sposobni delavci. Ker pa o tem moje mnenje ni niti potrebno in niti pristojno, naj preidem k jedru. Sporočilo, da se je sestal izdajateljski svet je pritegnilo mojo pozornost zlasti zaradi ocene ravnanja uredništva ob spornem pismu o delu ene od učiteljic na srednji tekstilni in čevljarski šoli v Kranju. Odločitev o podpori stališčem uredništva je resnično grozljiva. Ce je že objava pisma grob napad na človeka, ki se proti nepodpisani »Ilegali« (tak je bil podpis neznanega avtorja) ne more braniti, potem je ta ocena dobesedno priznanje brezobzirnega napadanja ljudi na časopisnih straneh, v popolnem neskladju z novinarsko etiko, človeško-moralnimi vrednotami in celo razumom. Najbolj me je zmotilo to, da tako uredništvo kot izdajateljski svet podpirata povsem anonimen napad na pedagoga, da dajeta zeleno luč ravnanju, ki je povsem sprto z vsakdanjo novinarsko prakso. Kot novinar se sleherni dan podpišem pod svoje delo. Zanj nosim polno odgovornost — naj bo dobro ali slabo. Prav tako mora to vedeti vsakdo, ki se oglasi v časopisu — tudi bralec. »Ilegala« pa je bil podpis, ki naj bi celo simboliziral nekod podtalno, ilegalno, pravično mnenje o pedagogu, ki se do zdaj ni hotel ali mogel sam braniti. Le kako se ubraniti ilegale, če celo uredništvo in izdajateljski svet podpirata tako mnenje, ki je žalostni dokaz, kako lahko je človeka oblatiti. Ali ta izdajateljski svet ni nič bral rubrike pisma bralcev v Glasu, ko so Ilegalo demantirali in zanikali s polnim imenom in priimkom podpisani ljudje, šola, učenci!? Mar torej ti lažejo, a Ilegala ima prav? Tista o posledicah za podpisano pismo pa je tragični dokaz razumevanja želja in hotenj v naši družbi po odgovornosti. Naj se ti mladi ilegalci (domneva o mladosti »Ilegale« je zrasla na mojem zelniku) že zdaj naučijo, da je najbolje izza vogala, za hrbtom, brez imena in priimka kritizirali? Kakšne so torej posledice pri nas, v Sloveniji, svobodni Jugoslaviji, če poveš resnico? Kot je razvidno iz stališča izdajateljskega sveta se moraš bati posledic!? Seveda, če je bila ocena ilegalcev res resnica! Tako ravnanje uredništva in izdajateljskega sveta pa doživlja svoj »ne« kar v svojem časopisu, prav tako v petek 27. 6.! Na 4. strani pod naslovom Ob dober glas zaradi nepodpisanega pisma avtor prizadeto piše o tem, kaj lahko napravi anonimno pismo. Nekje so pač nekoga oblatili — v tem primeru zdravnika in sestro — kljub ugodnim ocenam v kraju in podpori krajevne skupnosti! ZADEVA JE POVSEM ENAKA PRIMERU UČITEIJICE, le, da ste v tem primeru dovolili blatenje v uredništvu Glasa! Kako je mogoče, da v istem izvodu časopisa podpirate eno, pišete pa o drugem — dve stališči, dve nasprotji!? Morda ste opazili, da ne pišem o tem ali je omenjena učiteljica res taka kot menijo ilegalci ali taka kot pišejo o njej drugi, njej naklonjeni. Trdim le: s takim načinom ste ji prizadeli veliko škodo, moralno in poklicno. Če jo nekdo v Glasu kritizira, naj za tem stoji. Ce pa vi veste ime Ilegale, a ga niste objavili do zdaj, je to zares dvolično ravnanje. Kot novinarji moramo vedeti, da je nekoga oblatiti lahko, a madež sprati z njega mnogo težje. Ker sem bil ob pisanju o učiteljici osebno prizadet le po tej plati, da je moja mati učiteljica tik pred pokojem, da poznam mnogo drugih pedagogov, da make poznam tudi ta poklic, nočem biti odvetnik učiteljice srednje tekstilne in čevljarske šole Trdimle.da ste s podporo takemu na činu pisanja zagrešili veliko napako: nihte ni v naprej obsojen, krivica se mora doka zati. Ilegala pa je obtožila in sodilaisy.no Pri tem ste ji — žal — obilno pomagali. Mnenje izdajateljskega sveta, ki mu predseduje Boris Bavdek, je samo potrditev zmote. Vesel bom, če se bo še kdo oglasil s takim ali drugačnim mnenjem o tej zadevi, kolektivu Glasa želim še veliko uspehov in se — brez strahu glede posledic — pod to, pismo podpišem. MIRAN ŠUBIC, M. Korbar 7, Kranj Tovariš Miran Šubic mi je kot predsedniku izdajateljskega sveta časopisa Gorenjski glas poslal v vednost kopijo dopisa, ki ga je poslal v objavo Glasu. Oceno vloge oz. stališč izdajateljskega sveta tovariš Šubic gradi na podlagi obvestila s seje izdajateljskega sveta, ki je bilo objavljeno v Glasu, 27. 6. 1986. Informacija s seje izdajateljskega sveta je kratka in jedrnata, v delu, ki se nanaša na objavo članka Komu naj se pritožijo in odgovor učencev in učiteljskega zbora Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj, pa tudi pomanjkljiva oz. preskopa. V svoji zaključni besedi, ko sem povzemal razpravo in ki so jo člani sveta sprejeli,, sem opozoril, da objavljanje nepodpisanih člankov oz. člankov anonimnih avtorjev ne more biti sestavni del uresničevanja sprejete uredniške politike. Ugotovili smo tudi, da bi v konkretnem primeru uredništvo Glasu lahko zagotovilo tudi drugačno novinarsko obdelavo tega primera, če je sodilo, da je problem zanimiv za širšo javnost. Res pa je, da je izdajateljski svet, ob tem ko je jasno podčrtal odgovornost odgovorne urednice, razumel dejstvo, da imen avtorjev članka ni objavilo. Sodim, da je v tem primeru to mogoče razumeti, hkrati pa to tudi pomeni, da je odgovornost uredništva oz. odgovorne urednice toliko večja in, razumljivo, tudi podlaga za uveljavljanje njene odgovornosti. Boris Bavdek učiteljico Tudi v uredništvu Gorenjskega glasa smo proti objavljanju nepodpisanih pisem. Pismo, podpisano z imenom Ilegala pa je po našem mnenju izdajalo hudo stisko učencev, zato smo ga, vendar šele potem, ko smo dobili imena avtorjev, objavili. Če je kolega Miran Šubic prebral vse prispevke, je lahko to tudi sam ugotovil. Pričakovali smo odziv in pripravljeni smo bili obiskati šolo ter kar je le mogoče objektivno opisati razmere, kajti tudi mi nismo imeli prav nič proti tovarišici. Tako smo se dogovorili z ravnateljem, ki se je po objavi pisma oglasil v našem uredništvu, hkrati pa tudi, da bomo objavili odgovore učiteljskega zbora in učencev. Na šolo nas žal niso povabili, odgovore pa smo dobili šele na naš poziv. Tako ravnatelj kot prizadeta učiteljica in nazadnje tudi učenci pa so na vsak način hoteli izvedeti le imena avtorjev (po besedah učencev, da ne bi ves razred »nastradal«). Zato menimo, da je prav, da imen avtorjev, ki so bili očitno v stiski, nismo povedali ali celo objavili. Hkrati pa smo spre jeli vso odgovornost za takšno odločitev. Ker se je polemika vrtela največ okoli imen avtorjev, smo objavili le ta del sklepa izdajateljskega sveta. 0 novinarski etiki pa se s kolegom Šu bičem težko pogovarjamo. Odgovorna urednica , r 1(. { LeopoJdina Bogataj V Lahovčah gradijo Dom gasilcev Avseniki so nam veliko pomagali Lahovče, 15. julija — Vrsto let so v Lahovčah razpravljali, kaj narediti z gasilskim domom, kije bil zgrajen 1953. leta. Potem pa je pred tremi leti nastopil v kraju ansambel Avseniki. Koncert je izredno uspel in gasilci so se odločili, da bodo na istem kraju, kjer je bil stari dom, zgradili novega. Od lani naprej so krajani naredili že prek 7000 prostovoljnih delovnih ur. Najkasneje prihodnjo spomlad bo dom zgrajen. jen dom. Treba se je bilo odločiti. Sklenili smo, da stari dom podrem« in na istem mestu zgradimo novega. Aprila lani smo začeli. V mesecu dni je bil star dom podrt in takoj smo za' čeli graditi novega. Krajani so nas podprli; domala vsi so se odzvali s prispevki, mehanizacijo, lesom in prostovoljnim delom. Do danes smo naredili že prek sedem tisoč prostovoljnih delovnih ur in zbrali preko sto milijonov starih dinarjev in prispevkov.« Pomagale so jim delovne organizacije, vendar več ali manj bolj z ljubljanskega območja. Iz kranjske občine so dobili od občinske gasilske zveze lani 90 starih milijonov, od Sisa za požarno varnost 15. 30 milijonov starih dinarjev, je lani primaknila tudi Zavarovalna skupnost Triglav. Letos so upali, da bodo dobili morda še nekaj denarja. Vendar so se morali zadovoljiti le s posojilom Zavarovalne skupnosti Triglav. »Sicer pa razumemo, da je potreb veliko, pa tudi delati smo vajeni-Odločeni smo, da bomo dom zgradili in da bo otvoritev najkasneje prihodnjo pomlad. Računamo pa, da bom° v dvorani novega doma že silvestro-vali. Zdaj je namreč dom zgrajen ve* kot do tretje gradbene faze: notranj) ometi in inštalacije so že gotovi, tud1 okna in vrata že imamo. Pravzaprav je treba le še zagrabiti za delo in asfaltirati cesto okrog doma. Poleg prostorov za gasilce bo v domu še zbiral' niča mleka in dvorana, svoje prostore pa bodo imele tudi organizacije/ je povedal Pavel Žve'c. Dolgoletno željo in potrebo bodo torej krajani v Lahovčah v kratken1 uresničili. Najbolj zaslužni za to bodo vsekakor srni. Predsednik gasilskega društva pa je še posebej poudaril, da so jim Avseniki zares veliko pomag3' li s tistim koncertom pred leti, da s_o se potem laže odločili. Tudi zadnJ1 njihov koncert je uspel, zavedajo Pa se, da jih čaka še veliko dela. A. Žalar Lahovče v kranjski občini spadajo v krajevno skupnost Zalog. Okrog 400 prebivalcev ima ta vas. Med domačini je včasih moč slišati tudi pripombo, da so v kranjski občini nekako na repu, pozabljeni, ker pač ležijo na meji s sosednjo krajevno skupnostjo Komenda v kamniški občini. Ko je bil prejšnjo nedeljo v Lahovčah koncert ansambla Avseniki in so gasilci namenili izkupiček za izgradnjo svojega doma, smo se pogovarjali z njimi. Tudi tokrat ni šlo brez pripombe, da so morda vendarle deležni premalo pomoči iz domače občine. »Gasilsko društvo Lahovče je bilo ustanovljeno 1925. leta,« pravi sedanji predsednik društva 38-letni Pavel Žvelc, ki dela pri domačem gasilskem društvu že od mladih nog. »1953. leta je bil v Lahovčah zgrajen dom, kjer smo gasilci imeli prostore. Bil pa je praktično ves čas problematičen, saj trgovina za prostore (ker ni bil ob glavni cesti) ni bila zainteresirana. Največja težava pa je bila voda. Ko je bila cesta obnovljena in dvignjena, smo imeli v domu po vsakem večjem deževju vodo. Zato smo vsa leta od izgradnje doma razpravljali, kaj narediti z njim.« 1981. leta je bil v krajevni skupnosti referendum za samoprispevek za ureditev ceste Lahovče—Zalog in za izgradnjo Doma v Lahovčah. Cesta je bila na prvem mestu in tako je potem denarja za dom ostalo premalo. Ko i pa so gasilci pred tremi leti v kraj povabili ansambel Avseniki, so s koncertom zabeležili lep izkupiček. Zato so začeli resno razmišljati o izgradnji doma. »Pretresali smo različne variante. Iskali smo zemljišča, lokacije. Vendar, kamor koli smo uprli pogled, smo naleteli na težave z zemljiščem. Tako nam je nazadnje ostala lokacija, na kateri je bil že 1953. leta zgra- Do jeseni naj bi bil Dom gasilcev v Lahovčah praktično gotov, otvoritev pa bo spomladi prihodnjega leta. >; Osemdeset let čebelarske družine Bohinjska Bistrica Čebele so me ozdravile Brod pri Bohinju, julija — Jože ske družine Bohinjska Bistrica, k svojemu čebelnjaku. Jože Sušnik, podpredsednik bohinjske čebelarske družine, se kljub devetinsedemdesetim letom vsako jutro s kolesom odpravi k svojemu čebelnjaku. Vse od leta 1922, ko je kupil prve panje, se stalno ukvarja s čebelarstvom. »Največ zaslug za tako razvito čebelarstvo v Bohinju ima Jan Ster-gar, ki je že pred prvo svetovno vojno vzgajal in prodajal matice in cele roje. Kranjska čebela je tako postala znana skoraj po vsem svetu,« je povedal Jože Sušnik, Smrekarjev ata z Turistične zanimivosti Turistični društvi Bled in Bohinj ter Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije so izdali koledar prireditev za Bled in Bohinj za mesec julij. Tiskan je v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku v nakladi 12 tisoč izvodov. Koledar lahko dobite pri Turističnem društvu Bled. Turistično društvo Bled je tudi letos izdalo Blejske informacije 1986. Poleg različnih informacij je na koncu dodana še tabela oddaljenosti krajev. Informacije so izšle v slovenščini, angleščini in nemščini v nakladi 40 tisoč izvodov. Občinska turistična zveza Jesenice je izdala prospekt, ki v sliki in s kratkim besedilom predstavlja Jesenice, Žirovnico, Mojstrano, Gozd Martuljek, Kranjsko goro, Rateče in Podkoren. Zgibanka je izšla v nakladi 30 tisoč izvodov, besedilo pa je napisano v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije je izdal plakat Triglavski narodni park. Plakat ima dva namena: splošno predstavitev dela turistične ponudbe Slovenije, denar od prodaje pla kata pa bo namenjen obnovi koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. Plakat je izšel v 2000 izvodih v angleškem jeziku, cena zanj pa je 200 dinarjev. Dobite ga lahko pri Planinskem društvu Ljubljana-Matua. Sušnik, podpredsednik čebelar-se vsako jutro s kolesom odpravi Broda pri Bohinju. »Ko se je Stergar ponesrečil, sem jaz poizkušal nadaljevati njegovo delo, vendar v zmanjšanem obsegu. Danes tako prodajam matice le še tujim turistom, ki pridejo na dopust v bohinjski kot.« Čebele pa so ga tudi rešile operacije na želodcu. Rano, ki bi jo bilo potrebno operirali, jo sam ozdravil s tem, da je zjutraj in zvečer užival cvetni prah in med. Tudi zato čebe-jarjenja ne bo opustil. »Imam le še petnajst panjev, toliko da lahko prodam kakšno matico ali malo medu, vendar pa premalo, da bi z njimi zaslužil. Lani je bila še zelo slaba letina, letos pa bo bolje, pridelal bom od šest do sedem litrov medu na panj. Na srečo pri nas v Bohinju bolezni čebel, varuoze, še ni, kajti zaradi tega zajedah a panj v štirih do petih letih propade. P° 2 pa se vpliv černobilske katastf -f, Čebele so bile takrat tako vzn«^j jene, da so me napadle in sem 01 di teči pred njimi, kar se mi ni zg še nikoli. Opazil sem tudi, da *e Pj^ noben roj ne spusti na smreki p0^ mojega čebelnjaka, ki sta bili v P Jeklih letih vedno polni čebel* D. Gortn* Pohvalno — Na cesti proti Vratom in pred Triglavskim muzejem v M struni so postavili lepo tablo, ki predstavlja Mojstrano kot izhodišče v J lijske Alpe. Tabla je Mojstrani v okras, planincem in turistom pu koli* pripomoček. — Koto: I). Sedej rOREK. 15. JULIJA 1986 KULTURA 5. stran @®is®sgs©iss nobeno slovensko poklicno gle-aališče, seveda pa je možno, da ga je Postavila na oder kakšna amaterska gtedališka skupina. Za drugo premiero v novi sezoni so ^brali tragikomedijo Jeana Anouilha ^rjanček — srednjeveški motiv o aevk- su, za tretjo gostujočo predstavo pa bo verjetno prišlo v poštev eno od ljubljanskih gledališč. »Letos uvajamo tudi novost — v gledališki abonma smo vključili tudi koncerte,« pravi Miran Kenda. »Ideja sicer ni nova, doslej le ni bilo nikogar, ki bi to dejavnost tudi organiziral. Na Jesenicah so sicer tradicionalni novoletni koncerti, opogumil pa nas je velik obisk na koncertu Slovenskega okteta in New swing quar-teta. V okvir abonmaja v novi sezoni bo tako sodil nastop Koroškega okteta, večer operne glasbe, koncert plesnega orkestra RTV Ljubljana, na glasbenem večeru pa bodo na svoj ra- čun prišli tudi ljubitelji narodnoza-bavne glasbe.« Tako kot lani se pri Gledališču Tone Čufar tudi z začetkom nove gledališke sezone ne bodo izneverili prirejanju tradicionalnih matinejskih predstav. Recept, ki so ga sestavili pred tremi leti, se je obnesel — ob deloma lasten program dodajo še lutkovne predstave in predstave s sosednjih gledaliških odrov, pa folklorne nastope in prireditve v stilu pokaži kaj znaš. Samo za Jesenice in Bled bo v novi sezoni organiziranih 15 matinej, ostale od več kot petdesetih pa še v drugih krajih jeseniške občine. L. M. ben ici Orleanski, povedano na sodo-1 način. Postavitev tega dela, ki so ga doslej igrali le v mariborski Drami l,n Pa na AGRFT-ju bo zahtevala so-^elovanje okoli 30 igralcev, kar je .?raj celotna igralska zasedba jese-lkega gledališča. D j retja premierska predstava pa bo Poredba zbadljive zgodbe Ephraima ^shona Rodil se je oče. Za mladince predstave so izbrali Matije Lo-garja Kralja v časopisu, za najmlajše j~a lutkovno igrico. Od gostujočih jvedstav so že dogovorjeni s kranj-*um Prešernovim gledališčem za ^ofman-Lužanovo Noč do jutra, s saškim gledališčem za Bolho v uše- S Partljičem po gostovanjih — Predstavo Tolmun in kamen Toneta Partljiča iz minule sezone bo jeseniška gledališka skupina še ponavljala na gostovanjih tudi v novi sezoni. Gledališče čez cesto BRAMS 86 POTRDIL KVALITETO ^a pravkar minulem beograjskem festivalu so se Kranjčani z Jesihovo Afriko uvrstili med štiri ^ najboljše predstave Bramsa. em 21. festivalu Beograj-&lUwViJe amaterskih malih scen -tli ii • kJer je nastopilo s predstava-kraae^et gledaliških skupin, se je 'j&vii 0 Gledališče čez cesto lepo uve-St°Par ^ranJcani. ki so na festivalu za-Ijivo f ^ovenijo, so uprizorili razbur-citin 0 Afrika Milana Jesiha, zadnji Preci^ecanja pa na željo prireditelja še ^jstavo Tanki so na meji. l*a je bila ocenjena kot ena od štirih najboljših predstav festivala, že sama uvrstitev v sklepno festivalsko revijo, za katero je kandidiralo 35 gledaliških del iz vseh republik in pokrajin, pa seveda potrjuje kvaliteto predstave. Vendar pa kaže, da se z Bramsom letošnja festivalska sezona za Gledališče čez cesto ne zaključuje. Po mnenju Franceta Vurnika, selektorja Boršni-kovega srečanja, je predstava Afrika Milana Jesiha uvrščena v spremni del letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru. Čez poletje za kranjske gledališčni-ke prav tako ne bo miru. Na pobudo Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije bodo na vseh slovenskih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah v vseh treh izmenah uprizarjali predstavo Karla Seliškarja-Mrožka Tanki so na meji. D. Papler KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikar France Bešter iz Kranja in Bern Hubert Romankievritz iz Bavreutha. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še jutri odprta razstava akad. slikarja /vete Šubica. ŠKOFJA LOKA — V galeriji na Loškem gradu razstavlja Erika Marija Bajuk, akad. slikarka, izseljenka iz ZDA. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. Razstava je odprta razen ob ponedeljkih vsak dan od 15. do 19. ure. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku razstavlja oblikovalka Bernarda Zajec. ŠKOFJA LOKA — V Homanovi hiši na Mestnem trgu 2 je odprta stalna razstava akad. slikarja Franca Novinca. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja slikar Vinko Hlebš. KRANJSKA GORA — V galeriji Čevdr razstavlja akad. slikar Andrej Jemc. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja arhitekt in pesnik Damjan Je ns ter le. RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Franc Sluga, član kluba Andrej Prešeren z Jesenic. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba sta odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Šivčeva hiša je v času razstav odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta od 8. do 16. ure, razen ob ponedeljkih. Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odprta vsak dan od 8.30 do 16. ure, razen sobote. Liznjekova domačija (etnološki muzej) v Kranjski gori je odprta v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure. PIHALNI KVINTET SERENADA Kranj — Koncert Pihalnega kvinteta ljubljanske srednje glasbene in baletne šole Serenada minulo soboto v kranjski župnijski cerkvi se je v glavnem sukal okoli dokaj preverjene glasbene zapuščine, utrjena v poustvarjalnem smislu pa se je tudi stilno in zvočno subtilno ujela v ambient gotske arhitekture cerkvenega prostora. Fagotista Jordan Jan in Mojca Zaplotnik sta za uvod zaigrala nenavadno koncertantno delo — Sonato za dva fagota solo J. B. de Boismortierja. Zahtevno štiristavčno delo se je izkazalo kot hvaležna uvodna glasbena predigra, ki sta ji oba fagotista iz slovite ljubljanske pihalne šole Jožeta Baniča navdihnila tu pa tam že kar nekaj pravih poustvarjalnih vzgibov. Sonata je prav hvaležno uvedla nastop Pihalnega kvinteta, ki je v malce spremenjeni in razširjeni zasedbi igral še troje popularnih in preverjenih del za pihalni kvintet. Flavtist Andraž Hauptman, oboistka Maja Kojc, klarinetist Matjaž Mrak, namesto obolelega Draga Peterlina je nastopil Justin Felicijan in oba že prej omenjena fagotista so predstavili še dvoje Divertimentov (Haydn in Mozart) ter Quin-tetto J. CH. Bacha. Ansambel je v vseh navedenih delih zaigral glasbeno precej različno, tonsko polno in ritmično natančno. Hvaležnemu in dokaj številnemu občinstvu so se glasbeniki ob koncu oddolžili za aplavz še z dodatkom. Franc Križnar Slovenci v 16. stoletju Ljubljana — V Narodnem muzeju na Trgu herojev 1 je od konca junija odprta reprezentativna razstava Slovenci v 16. stoletju. Razstava, ki je pripravljena v počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja bo odprta do 15. oktobra letos. Več kot 500 najdragocenejših predmetov iz 32 slovenskih muzejev, arhivov, knjižnic in galerij prikazuje družbo in najvažnejše kulturne in politične dogodke tega časa na Slovenskem in tudi v Evropi. Na panojih je kratko in razumljivo razloženo dogajanje v tistih davnih dneh, ko smo Slovenci odločilno pomagali ubraniti Evropo pred Turki, se v kmečkih uporih spopadali z nasiljem plemstva, doživljali reformacijo in učakali prvi razcvet književnosti v domačem jeziku. Vsakdanja opravila in bivalno okolje kmeta, meščana in plemiča so prikazana s predmeti, ki dokazujejo, da smo bili kulturno ne' del Evrope, seveda z nekaterimi samo našimi potezami. Vrednost sedanje razstave je toliko večja, ker je večina razstavljenih predmetov običajne zaprta v skladiščih in trezorjih najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. rOrtian Toneta Svetine Potem ko Je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku i/ognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. Ukana 5 evanje »h kj^^ehland uber allt s in der Welt,« kije SrHešno zveni ta naduta puhlica, Wipr<>cl tremi desetletji preplavljala ^tif.n^" I)ialektika časa, kdo jo ra-^(uj Poražencev so se spremenili v g°sPoriValct'' Mur ne temeljita njihov ^Čih^1 Cudež 1,1 vzpon nu delovali0 tn ln Pr°tislovnih sil, ki razvi W n°ro civi!izaciJ° v novi smeri? ^e? 5l °n žrtev teh sil, ki jih ne razu V*nia \ rnost kot zanikanJ1' prcdvide-^i(jtt^ikoli si ni želel, tudi v sunjuh Sn^t • Postal veliki industrialec, ma- V^u1 VPli,U) rnočjo, ki z (len.n pm ob-^ettUk Usod<) 'Judi, obenem pa |e sum S° Hip NV().|e mori, manj .vi ihoden, kot T^8ovi delavci ob tekočih trakovih St°tniuJ po v°jni se je poročil z vdovo Hoj: a Grafu, lepo Gretschen, ki ni CSrtfVeclela 20 okoliščine, v katerih ^Šn iUnSkil /asr(ia na »','ii.Ma ^rl' , njenega mo/.a Starši so Kij'' Gretschen je podedovala veliko [Jj^j kl ga je on razširil in ga [>o V fj^rti spremenil v delniško druz J*5voh zt'no in P0 |e v tekmi kdo bo koga, ne glede s kakšni mi sredstvi, imenitno zabaval. Potem pa sta se mu svet in čas tehnične civili zacije z atomsko vojno uprla. Za civilizacijo se je trudil, čeprav je trdil, da je paranoična, ker ogroža celoto. Ujetnik transmisij, ki jih ni obvladal, je postal nazadnje alergičen na samega sebe, delovno bolan. »Morali boste izpreči,« mu je dejal zdravnik. ■•!.otila se vas je menežerska bolezen. Če ne boste izpregli, vas bo pokosil infarkt. Srce vas je začelo izdajati.« Tudi to je bil vzrok, da je prepustil vodenje podjetja Erichu in drugim me-nežerjem, ki jih je dobro plačeval. Sam pa se je posvetil potovanjem v različne dele sveta, proučevanju davnih kultur, predvsem pa lovu. Začel se je ukvarjuti tudi s problemom krivde, ne le svoje, temveč vseh tistih, ki začenjajo vojne, s katerimi spravljajo vse človeštvo v negotovost. Premišljal je, kaj vse v svetu danes pomeni pravo, v sistemu moči, ki jo predstavljata oblast in državu, ki predpisuje postopke, kuko nuj po določenem ceremonialu šibkejši podle gajo močnejšim, da bi navidezna pravica zmagovala S tem v zvezi je ruzmiš ljul o Jungovi misli: »Kolikor bolj kuk človek vztraja pri zmotnem stališču, toliko manj je dovzeten za pomembno, bistveno in manj ga utegne zadovoljiti življenje. Najbrž to ne velja zu posumeznika, temveč za velike socialne grupacije. Zmota je torej v človeku, ne v svetu.« Nenadna svetloba sončnega dne ju je osvetlila. Odprl se je čudovit svet onkraj gora. Vstop v preteklost je bil vstop v nov svet. Nenadoma se pokaže vse v drugi luči, drugačnih zvezah in drugačnem pomenu. Pregled na meji je bil kratek in formalen. Mladi ljudje kot na oni strani, le petokrake zvezde na zelenih kapah so mu dale slutiti, da so še v Evropi, toda v drugem sistemu in med drugače mislečimi ljudmi. Ob pogledu nanje se je spomnil Marxove misli, da bo komunizem na svetu zavladal takrat, kadar bodo padli plotovi okoli hiš k sosedu, ne le meje med narodi in državami. Nič se ni treba bati; ne bo ga še, povsod meje in primitivizem, vse je tako, kot mitnice v srednjem veku. Prostor, to je ključni problem v času, tem ali onem. Erich je bil že vajen prehodov preko meje, zato je hitro zapeljal po zvijuga-ni cesti navzdol med ostenje sedla, kjer so gore na obeh straneh kipele v nebo. »Ustavite tu!« je ukazal Helmuth ob spomeniku žrtvam, delavcem taboriščnikom, ki so med vojno gradili predor. Tam, kjer so nekoč stale barake, kjer so kolone jetnikov z vseh koncev Evrope v spremstvu SS stražarjev in volčjih psov odhajale pod zemljo, kjer so gorsko tišino motila surova povelja in žvižgi piščalk, je ostalo samo nekaj ravnic in razmetanega kamenja. Izgledalo je tako, kot da taborišča tam nikoli ni bilo. Izstopili so. Plavolasa Inge se je pre-tegnila in globoko vzdihnila. Polna življenja se je začudena zazrla v nadna- ravno velikega okostnjaka, skopanega iz železa. Svareče dvigaje roke proti nebu, rotil je in nemo oblože ..o kot bi bil ujet v mišnico. Obdajalo ga jc šest kamnitih zidov trikotne oblike, kot bi se kamenje sesulo z neba in grozilo, da bo pokopal okostje. »Naši so bili med vojno Svinje velikih kalibrov!« je dejal Helmuth in spajal spomine preteklosti s sedanjostjo. Nadaljeval je. »Tu si lahko prižgeva cigaro.« Odprl je tobačnico in ponudil Erichu. »Svinje nismo bili samo mi, so bili tudi drugi!« je skušal Erich omiliti obsodbo. Inge pa se je našobila in vprašala; »Je mar res, kar tu piše?« Z nedolžnimi modrimi očmi se je zazrla v ploščo, kjer so se v: ■ \<-na ubitih in umrlih. »Najbrž bo res,« ji rej tel I n dodal: »Če se boste vozih z nama DO tej zemlji, se bomo lahko kar naprej ustavljali ob takih in podobnih znamei jih. Povsod partizani, ki vate merijo s puško ali grozijo z bombo. To seveda mene, frontnega vojaka, prav n>č. ne gane. Mi nismo imeli opravka z ujetniki, gorski lovci smo se soočali s partizani v poštenem boju. Včasih smo zmagovali, zgodilo pa se je tudi, da sme precejšnje žrtve.« »Vojna je vojna, nikoli ni prizadeta le ena stran,« je menil Helmuth, pogledal Inge in jo prijel pod i < 1 je »Na srečo mi je bdo prizanese vo sodelovati v tem norem klanju kar je slabo za človeka, je včasd tudi iobro. Zdravniki so me zaradi duševnih motenj in napake v deio\ a uju srce osvobodili vojaške službp Tako vsa-nimam občutka poražen«v., kot ga m. Erich.« @®3i^IM3EnGLAS 6. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK, 15. JULIJA 1 9 -O' ^ > ^ > ^ 7 — kompletno stavbno pohištvo — stropne in stenske obloge — montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte VSE NA ENEM MESTU — 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — orezplftčen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa pohištvo FCO vgrajeno — za opuščene programe do 40 % znižanje in 10 % popust za okna Jelobor ST do 31.7.86 VAM NUDI m JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v škofji Loki, Kidričeva 58! Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, n. sol. o., KRANJ Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja razpisujemo prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE EKONOMSKEGA ODDELKA V TOZD Tovarna mehanizmov Lipnica 2. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE V TOZD Tovarna števcev Kranj in objavljamo naslednja prosta dela v TOZD Tovarna števcev Kranj 3. VODJE ODDELKA ZA NAČRTOVANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV 4. VODJE TEHNOLOŠKEGA ODSEKA 5. VODJE MONTAŽE ŠTEVCEV 6. VODJE UMERJEVALNICE ŠTEVCEV Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri —- 5-letne delovne izkušnje — znanje tujega jezika — pogoje določene z družbenim dogovorom o uresni čevanju kadrovske politike v občini Radovljica pod 2. — visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — 5-letne delovne izkušnje — znanje tujega jezika — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresni čevanju kadrovske politike v občini Kranj za dela pod točkami 1. in 2. velja 4-letna mandatna dobu. pod 3. — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri — 4 leta delovnih izkušenj pod 4. — visokošolska izobrazba strojne smeri — 4-letne delovne izkušnje pod 5. — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri — 5-letne delovne izkušnje pod 6. — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri — 5-letne delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo do 9. avgusta 1986 na naslov: Iskru Kibernetiku, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Industrijski kombinat »PLANIKA« Kranj TOZD Tovarna obutve Kranj Objavlja javno licitacijo naslednjih OS: 1 kom Kompresor GUSBI 1 kom Aktivir aparat za sušenje gumi podp. PIRMASENS 1 kom Stroj za vbijanje rinčic MOENUS 1 kom Stroj za zarezovanje TUTO- podplatov SCHARPA 1 kom Stroj za brušenje koritastih podplatov I KOS I kom Stroj za oblikovan je zg. delov USM 1 kom Stroj za tanjšanje sp. usnja SVIT 1 kom Stroj za žigosanje TUTO- podplatov SCHARPA 1 kom Stroj za barvanje podpl. robov USM 2 kom Stroj za toplo poliranje REMONT 1 kom Stroj za lepljenje okvirjev MICHALK S kom Stroj za tanjšanje zg. usnja TOSO 1 kom Stroj za toplo poliranje PIJVNIKA 1 kom Stroj za žigosanje gor. usnja WEB 1 kom Stroj za okrasno luknjanje zg. delov ALBEKO 1 kom Stroj za tolčenje drobnega šiva BIMA 1 kom Stroj za rezkanje peta 11 kom Šivalni stroji BATA 2 kom Šivalni stroj MINERVA 1 kom Šivalni stroj MINERVA 2 kom Šivalni stroj TEXTIMA 1 kom Šivalni stroj SINGER 1 kom Stroj za fino brušenje podplatov REMONT 1 kom Kombinirani stroj za navlačenje str. SCHON 1 kom Stroj za pritrjevanje pet MOENUS 1 kom Stroj za oblikovanje opet ja TOSO 1 kom Infra aparat i kom Stroj za rezanje papirja MAXIMA 40.000- 18.000 17.000 9.000 27.000 16.000 90.000 15.000 16.000 15.000 6.000 32.000 13.000 30.000 40.000 14.000 26.000 15.000 10.000 15.000 15.00« 15.000 13.000 30.000 60.000 35.00} 220.00° Javnu licitaeija bo v četrtek, 17. 7. 1986 ob 9. uri in 30 wfl Planiki Krunj, Savska loka 21. fiz' Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne m osebe Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 1" scmo od izklicne cene Prometni davek pluču kupec fofiEK. 15. JULIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 7. stran (M^SSrJMEB za letošnje poletne modele SEZONSKI POPUST ljubljana, TOZD triglav - GORENJKA, Lesce, Sub. o., U'sce, Ružnu dolina 8 Ijp. sklepu delavskega sveta z dne 30. 6. 1988 objavlja javno l&cijo /,a odprodajo nuslednjih osnovnih sredstev: i* elektromotor brez oznake 3,00 kW 3" ^ktromotor Marelli 1,47 kVV 1390 obr. J elektromotor Siemens 2,2 kVV 1420 obr. 5 elektromotor Rade Končar 5,2 kVV 1400 obr. 6' e|ektromotor Fimut 1,0 kVV 1400 obr. J'elektromotor Englisch 1.1 kW 1300 obr. ' elektn »motor 1 "Jektrokovina 1,1 kVV 1400 obr. I elektromotor Englisch 0,4 kVV 1425 obr. 10 Jektromoior Siemens 3,0 kVV 1420 obr. 1,; Wmež ■j'.'ektro omarice različnih 12 JJ»*ienzlj l,j ^erilec Englisch 14' Jeklenke za plin 38.5 kg polne (, (i kom 15 fParilec u°nsu '""l" 17' Jnmal dvigalo 630 kg 1«! Jpttr«< /" sladoled I.TH 19 M'arat za ekspres kavo Astoria 20 ^Parat za ekspres kavo Astoria l\ j^Pttrac /a ekspres kavo Astoria £ }°*ator z motorjem 0,75 KM 5 uedaktor PIV ?°tor Zastava «45 brez glave r,,silnu miza mala — brez H {enuiatorja 'ivK £ermotunel 1"! \\tui za okroglo oblikovanje testa ' '»k 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 3 kom 2 kom 1 kom 500 din 50 din/kg ■Unulatorska baterija za viličurju *v^o na licitaciji: SHervoar 2 m' I**lorifer z elekt. motorjem Pfcpraaor / elektr. motorjem 2 kom. 2 kom 5.000 din 10.000 din/kom 2.000 din 5.000 din 10.000 din 250.000 din 20.000 din 00.000 din 40.000 din 00.000 din 100.000 din 20.000 din 1.000 din 2.000 din 50.000 din 10.000 din 100.000 din I...000 din 120.00» din 50.000 din t'jq Mita A ■^Uma naprava El NIS % ja licitaciju zu osnovnu.djMdatVM.bo v petek, 18. julija 198(5 ta^.Ur' /a družbeni sektor in ob 8.30 za zasebni sektor v pe-1)1 Lee,.., . • ^Ok. ,.Osnovnih sredstev je mogoč 18. juliju, uro pred pričet k n,,citacije. • . 1 '•!' V TI ,A'jiiii ' , , k '««11 davek v ceni ni zajet »n ga plačujejo kupci posebej. k a^ osebe so nu podlagi izjave oproščenedavka. t^stavniki delovnih organizacij morujo pred pričetkom ličile? Prt'a'oz'u pisno pooblastilo in barirani ček. Drugi udele ^Otj rn°ruJ° pred pričetkom licitacije vplačati kuvcijo v višini |, s^otkov od cene posumeztioga osnovnega sredstvu. ,'w ,)" 1'° s's,«>mw videno kupljeno Kasnejših reklu \J n*> bomo upoštevali. Od točke 1. do 9. znaša izklicna M V kVV n,,,, , :,.U()l) din. Na oddelku obutve v veleblagovnici Globus v prvem nadstropju P KRAf^ U f tm l-» ■ 1 c /iMVn Kiic fr\ |-% ■ 10 globus vJb I V4 ^ vil IVK/Mv/ . vu ivuu v _^a OBVEŠČAM CENJENE KUPCE, DA BO PEKARNA ŠENČUR ZARADI KOLEKTIVNEGA DOPUSTA ZAPRTA OD 20. 7. 86 DO 17. 8. 86. ŽELIMO VAM PRIJETEN IN SONČEN DOPUST, od 15. 7 do 5. 8. /-N MERKUR Kranj tehnični BIRO jesenice Objavlja prostu dela in nalog« VODJI, RAČUNOVODSTVA Pogoji: — visoku šolu ekonomske uli komercialne usmeritve in 3 letu delovnih izkušenj ali — višja šolu ekonomske uli komerciulne usmeritve in 4 letu delovnih izkušenj — usposobljenost zu opruvljunje finunčnih poslov v zunanji trgovini — sposobnost zu uvedbo ručunalniške obdeluve podutkov. Delo bomo združili za nedoločen čus s polnim delovnim časom. Kandidati nuj prijuve z dokuzili o šolski izobruzbi pošljejo nu nuslov: Tehnični biro Jesenice, Komisiju zu delovnu razmerju, Jesenice, p. p. 29. v 15 dneh po objavi. SODO. urcuvj Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. Kranj, Škofjeloška 6, Jugoslavija Za potrebe sektorja zavarovanja DO objavljamo delovno nalogo: VODENJE FIZIČNEGA VAROVANJA DO V IZMENI Pogoji: — srednja izobrazba tehnične ali družboslovne usmeritve in 1 leto delovnih izkušenj — izpit B kategorije — pasivno znanje tujega jezika — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Delo je v turnusu. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6. GLAS 8. stran_ Raje v trgovino kot na tržnico Zelene solate nihče ne mara_- Jesenice, 14. julija — Jeseniška tržnica slabo založena, ker prebivalci kupujejo v trgovinah — Tujci najraje kupujejo papriko in česen REPORTAŽE TOREK, 15. JULIJA 19Sf Jeseniška tržnica se nikdar ni mogla primerjati z drugimi, dobro zaloćenimi in obiskanimi v drugih gorenjskih kra-;ih. Nikdar zanjo niso kaj prida skrbe-;, tako, da so bile trgovine prisiljene, a prebivalcem v trgovinah ponudijo \dje in zelenjavo. Večini jeseniških spodinj se niti ne zdi vredno, da bi iskale tržnico, kar potrjujejo tudi odajalci zelenjave, ki v teh dneh iub vsemu ponujajo na tržnici. zaj. V tem-času kupci več ne marajo zelene solate, kupujejo papriko in paradižnik. Na Jesenicah še posebno, saj je veliko prebivalcev iz drugih republik, kjer imajo raje paradižnik in zelene solate sploh niso navajeni.« JANKO KRIŽAJ iz Srednjih Bitenj ri Kranju: »Petnajst let že vozim crompir na jeseniško tržnico, prodaja pa je bolj slaba. Nekoliko bolje je le tedaj, kadar v trgovinah nr dobre zelenjave, vendar še tedaj Jeseničani bolj malo povprašujejo na tržnici. Danes prodajam fižol, korenje, krompir, a kupcev ni. Pripeljal sem zgodnji krom-oir astor, ki ga prodajam po 150 dinar-ev za kilogram.« IVAN RIHTARŠlC, dolgoletni skrbnik jeseniške tržnice: »Kar poglejte tisti tovornjak! Ponoči je pripeljal iz Niša, a ne bo ničesar prodal, ker je v trgovinah cenejše. Na tržnici je iz leta v leto bolj žalostno, prodajalcev ni. Še primorskih branjevk ni več: ostarele so, mladih pa taka prodaja sploh ne zanima. Za tržnico pa moram skrbeti, pospravljati, pometati in tudi tega posla se za menoj tiobeden ne bo lotil. Pobiram tudi najemnino, po 300 dinarjev od vsakega prodajalca. J 1 3* LJUDMILA MRAVINEC z Brega pri rovnici:« Slabo, slabo vedno slabše, ■zna se, da je malo denarja, nekoliko lje je le ob plačilnih dneh. Jeseniške ^ovine so večinoma dobro založene, xto na tržnico le malokdo zaide. Pro-ajam korenje in zeleno solato, ki je uhče ne mara. Dam jo zelo poceni, še sastonj, le da je ne bo treba voziti na- AJAD MORINA iz Skopja prodaja v Kranjski gori in Martuljku: »Tujci kupujejo sadje, zanimivo pa je, da pokupijo precej česna in tudi paprike. Izkupiček je kar dober, res pa je, da precej manjši kot v Ljubljani. Domačinom se najbrž zde cene malo visoke, tujci pa ne godrnjajo. Lubenice imam po 700 dinarjev, čebulo po 240 dinarjev, papriko po 500 dinarjev in paradižnik po 300 dinarjev.« D. Sedej Andreju Muleju in Jožetu Boriču Iz Radovljice kljub počitnicam ni dolgčas. Odločila sta se, da ne bosta šla na morje in bosta raje kolesarila in planinarila. Srečali smo ju na cesti v Srednjo vas pri Bohinju, kjer sta na Tieravala pustiti kolesi in pot proti Planini Jezero nadaljevati peš. Načrtu-eta še več podobnih izletov v Julijce in Karavanke. q Gortnar Penzion odprt, hotel podirajo V Spik zahajajo Avstrijci Gozd Martuljek, 14. julija — Penzion Spik je znan po tem, la so pred njim parkirani avtomobili predvsem iz sosednje Avstrije V Gozd Martuljku, kjer je turizem že nekaj časa v zatonu in v precejšnji sen-?i Kranjske gore, »živi« le penzion Špik )b cesti. Hotel Špik ali Rozmanov dom tameravajo podreti, kajti za vzdrževa-tje bi šlo preveč denarja. Že nekaj let ob koncu tedna v penzionu domala da ni mogoče najti proste mize, kajti restavracija se zdi naj-jolj privlačna vikend-gostom iz Avstrije. Zanje v martuljškem Špiku do 20 odstotkov nižje cene kot na Bledu. Strežejo na prostornem vrtu, poskrbeli so za glasbo ob petkih in sobotah. »Želimo si, da bi bilo poleti v Mar- K^SM^^E D* T™*, vodja strežbe drilo,« pravi vodja strežbe Drago Hote, §p-k je zdaj prevze|a delovna Tramte. »V kampu je že odprt bazen, organjzacjja petrol, ki hotel namerava niša restavracija pa je odprta tudi po- porušjtj jn zgraditi novega. Do tedaj pa loči. Res je, da prihajajo največ sosed- mora doDro poslovati penzion, ki pri-nji Avstrijci, ki so pri nas že kar stalni ravija ve^ zabavnih prireditev. Med e pustiti, da zatrdi. Tako ohranjaš ^& D Dole«* vje. Taborniški odred Jezerski zmaji iz Titovega Velenja letos že dvajseto leto tabori v Ribnem pri B*le' du »DVIGA PLAMEN SE IZ OGNJA TABORIŠČA NAŠEGA..... Itibno pri Bledu, 11. julija — Ze dvajset let prihajajo nu taborjenje na Gorenjsko taborniki iz Titovega Velenja. Ribno pri Bledu, 11. julija — Že dvajset let redno prihajajo na taborjenje na gorenjsko taborniki iz*Titovega Velenja. To obletnico so seveda primerno proslavili tako da so na praznovanje v svoj tabor povabili tudi tabornike, ki taborijo v njihovem sosedstvu, to so taborniki iz Ljubljane ter z Rijeke. Ko smo jih obiskali so se ravno odpravljali na popoldansko kopanje na Savo. 185 otrok in mladincev je hodilo med šotori, vendar je vse potekalo urejeno. Mestni otroci, med katerimi nekateri še nikoli prej niso videli krave, se tako učijo življenja v naravi in z njo. Taborovodja prve izmene Andrej Trampuž je povedal, da so mlajše prve dni prav težko mirili, kajti vse so želeli videti in izkusiti. Ko so porabili vso odvečno energijo je bilo z njimi lažje, kajti zaradi mnogih dejavnosti so zvečer tako utrujeni, da sploh nimajo več težav s spanjem. Da je mladim tabornikom dolgčas res ne bi mogli reči, saj imajo na voljo celo vrsto dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo. Poleg kopanja v Savi so to še prehranjevanje v naravi, lokostrelstvo, kajakaštvo, streljanje z zračno puško, športne igre, tu-borniški mnogoboj, taborniška olimpi jada, nočne igre, bivakiranje v naruvi, petje in še in še. Poleg tega imajo tudi vsak dan« poseben program; prejšnji dan je bil indijanski, ko so vse, ki so prvič na taborjenju krstili s taborniški mi imeni, na dan našega obiska pa so za večer pripravili taborniško poroko — poročili so mlade pare, ki so se na taborjenju spoznali in zaljubili. David DeCostu, katerega tabornisKo ime jo Netopir, je tesno povezan s tu borom v Ribnem. Njegov oče, vodja ta bora, ga je še vsako leto pripeljal s seboj, pri svojih enajstih letih je torej že enajstič nu taborjenju. »Tukuj je fino Nuruvu je zelo lepa, čista. Na Hlodu spoznam tudi mnogo novih prijateljev tuko i/, domactga kraju kot tudi z Ble da Tako sem spoznal Hobija in Tudeju z Bledu.« Tjaša Hudarin-Taci je končala drugi razred osnovne šole. Z brisačo okoli vratu se je ravno odpruvljula na kopanje. »Prvič som na taborjenju in upam du bom prišla tudi drugo leto. Letos sera trn bivakirala v naravi, ceio Jjj smo ostali v gozdu, u mene ni b|10 struh. Vse mi je zelo všeč.« -.jf Sine DeCosta, vodja taboru, jc PV bej pohvalil radovljiške in b\e)&9jl gOVCe, krajevno skupnost Ribn0„|jr okoliSke lun.-te, ki so vodno pr>Pr?],K*' ni sodelovati in pomagati, često * p negu kmetu povubijo v svoj tat>°tflJt(? mu pojasnijo s Čim se ukvarjajo« Sj« du ni jezen, če mu mludi tabornik« *p pohodijo malo trave uli odlomti0 .v0j« sno vejo (Jorenjsku tuko odkriva s v> "I.....ilruni i dudim, ki ;e vvdnO 'x 0t vračajo k naravi v svoj lepi tabo Savi. OREK. 15. JULIJA 1986 REPORTAŽE 9. STRAN <3®mBB&8SSB& *Tanc Potočnik, kmet in glasbenik iz Bukovice Ko potihne živina, se oglasi pesem Bukovica, 9. julija — Pravzaporav niti ni nenavadno tole druženje. Kmet ima po naravi rad zemljo. Če je ne bi imel, bi jo že kdaj pustil, ker Je pogoltna, ker hoče vsega zase. In ker ima v sebi veliko ljubezen do zemlje, jo ima, razumljivo, tudi do drugih stvari, kLso zrasle z njo; do stare hiše z zamreženimi okni, velike kmečke peči, do nageljnov na oknih, do vsega, kar je lepo in domače. Tudi do glasbe, ki je v otroških letih priplesala s cerkvenega kora vanj in se udomačila Franc Potočnik je enako kmet kot glasbenik. Podnevi je na polju.v gozdu ali hlevu, zvečer, ko živina poleže, se ^za velike kmečke mize v hiši preseli *a harmonij v glasbeni sobi. Enkrat va-P z dekleti, drugič s fanti, tretjič igra s&m zase, piše priredbe. Nagnjenost do glasbe je Šinkar pov-2el po svoji materi, ki je rada in lepo ^la. Oče ne, njega nikoli nislišal peti. Mama je bila iz Besnice, Poličarjeva. Morda je v sorodu s Poličarji iz Nakle-§a> ki so tudi dobri pevci. S slavnim Miho Pogačanikom, violinistom svetovnega slovesa, pa je zagotovo. . Sam se je naučil igrati na harmonij m orgle. Oče je bil cerkveni ključar in &a vasi je že bilo tako, da je glasba prišla iz cerkve. Naud^se je brati note, v *etih se mu je posluh še bolj izostril. Njegovi so Fantje iz Praprotna. Še dolgo potem, ko so že bili pri Slaku, ^rn je bil zborovodja, učitelj in kritik, f^tnajst let —obletnica je bila lani— Ze vodi Dekleta iz Bukovice. Obe njegovi hčerki pojeta v sekstetu ali kvin- tetu, kakor pač nanese. V vseh petnajstih letih se je samo ena zamenjala, čeprav imajo veliko dela. Vse skupaj so sedemnajstkrat matere. Rade prihajajo v glasbeno' sobo k Šinkarju, ki pravi, da je najbolj pomembno besedilo, šele potem muzika. Številni drugi zborovodje mu menda ne dajo prav. A ima prav. Dekleta iz Bukovice so izvrstno glasovno uglašene in razumljive. Veliko nastopajo, vse nove pesmi, ki jih naštudirajo, posnamejo za radio. Včasih so bili Mladi zadružniki, zdaj, ko niso več ravno poalini, so samo še Zadružniki. Nonet fantov in mož z različnih koncev lošle občine, najdlje iz Javorij. Tudi oni radi prihajajo na vaje in radi pojejo pred ljudmi. Največje plačilo zanj je lepa pesem. Od treh sinov dva pojeta v nonetu Zadružniki. Tudi žena ima rada pesem. Najdlje pa je v svoji ljubezni do glasbe prišel tretji sin, ki že osem let dela in ' študira v Rimu orgle in klavir. Imel je že veliko samostojnih koncertov, tudi loškim poslušalcem se je že predstavil. Kmetija ima deset hektarov obdelovalne zemlje in šestnajst hektarov gozda. V hlevu je osemindvajset krav in pitancev. Dovolj dela. Zdaj bo treba začeti s. košnjo otave. Težka vrata v hišo, ki so jo pred de-setleetjem obnovili, nosijo šest sličic iz kmečkega življenja. Vrezal jih je Peter Jovanovič. Upodobil je orača, sejalca, kosca, grabljico žanjico in mlatiča. Na pročelju hiše bi Franc Potočnik rad tudi lepo fresko. Deset let že misli nanjo in okleva. Enkrat se bo že odločil in jo dal napraviti. Kaj če bi bila na njej pojoča kmečka družina? H. Jelovčan Kaj skrivajo nekdanje Besniške toplice? h 7-;——----- StufniCa' Ju^Ja — ^re^ dnevi so na kraju, za katerega pisani viri izpred **> let govorijo o toplicah, pred 32 leti pa je bilo že zgrajeno kopališče, P°novno zavrtali v globino. Tole kopališče je bilo zgrajeno 1954. na kraju, o katerem govorijo viri, *■ so nekdaj bile Besniške toplice. šlrvf marsikoga tale novica o Besni-|n toplicah nedaleč od slapa Šum ob ^°>-oku Nemiljščica najbrž ne bo nova. ajbrž pa vsem vendarle ni poznan pi-a°i vir i/ začetka tega stoletja, kjer v ^odo »Čopovino« podrli? knjigi z naslovom Besnica pri Kranju župnik Frančišek Serafin Pokorn piše o slapu Šumu in potoku Nemiljščici. S tem v zvezi pravi: »Ne daleč na vodopadom Šumom (najmanj 16 metrov visok slap takrat — op. p.) kažejo se še ostanki nekdanjih, kakor pravijo, Rimskih toplic. Te imajo dva studenca: gorkega in mrzlega, ki sta pa dandanes zmešana in vendar ima ta zmes še toliko gorkote da tudi ob največjem zimskem mrazu ne zmrzne. Rabili so to vodo, kakor govore stare listine, za protinske bolezni, skrnino, trganje po kosteh. Tako beremo, da je dne 23. junija 1618. pisal šen-peterske graščine posestnik pl. Sigers-dorff loškemu oskrbniku Jakobu Fank-helu, da pojde s svojim pastorkom pl. Lespergom v besniške toplice, da si ondi s kopanjem prežene hudi protin, kateri ga nadleguje.. .« To, da je bilo potem 1954. leta prav na tem kraju zgrajeno prvo kopališče, ki ima dva manjša bazena, prvi za otroke, drugi pa za odrasle, je bolj znano. Ostanki tega, morda malce za današnje pojme nanavadnega kopališča, so še prav dobro vidni. Na drugem bazenu za odrasle se vidi tudi letnica 1954, ko je bilo kopališče zgrajeno. Nenavadno pa je zato, ker v njem ni bilo moč zaplavati. Najbrž pa tudi namen kopališča, ko so ga gradili, ni bil takšen. Najnovejše pa je to, da so pred dnevi na tem območju opravili tri globoke vrtine, in da je Geološki zavod že vzel vzorce v raziskavo. Ugotovili naj bi poleg temperature tudi druge značilnosti te besniške, v starih virih zdravilne vode. Če se bo izkazalo, da gre za resnično toplo in mrzlo vodo, za večje količine in tudi za zdravilno vrednost, bi to najbrž pomenilo resno možnost za gospodarsko, turistično in še kakšno načrtovanje. A. Ž. Čopova domačija propada ^rovnica, 10. julija — lastnik domačije Matije Copa se je naveličal sramote na svojem vrtu in jo namerava podreti. r*vod za spomeniško varstvo ne da soglasja za rušitev, vendar nihče ne e> kaj bi s stavbo. li in začeli z akcijo za rešitev Čopove hiše, potem lastniku sploh ni zameriti, če jo bo čez noč podrl. Marsikatero grenko mora slišati, ko po zgodovinski poti naše kulturne dediščine zanese tod mimo ljubljanske študente, ki v Čopovi rojstni hiši lahko občudujejo le razpadel omet in nesnago. Čitalniški klub pri knjižnici Matije Čopa si prizadeva, da bi na takšen ali "rugačen način rešili Čopovo domači- m s £e^°jstna hiša Matije Čopa v Žirovnici I, , % leta propada, saj nihče ne ve, SrpH Z nJ° * mogočno vaško lipo ^01 VUS' se ^ar Peundvajset metrov L 8° poslopje težko upira zobu časa. dilh^k' k' Sl '° P°'e8 »Copovine« zgra-fc^k „° ln ki že leta in leta potrpežljivo .opovine« zgra- ita potrpežljivo Se i J bodo napravili s staro stavbo, .J''zdaj dokončno od loč 1 za odstrani-v niše. Pot>°i,mu^'Ju Mutije Čopa je vključena v $0| kulturne dediščine, obiskujejo jo ske skupine, ki pa se ob podrtiji le i)lt/,,ricsljivo posmihajo. Hiša resnično s^j 41 nobene etnografske vrednosti, Pon'S(> •'" kasnejši gospodarji večkrat Ije ttv'Ju'i bi popolnoma spremenili Sf>0)0 Podobo. V njej ni ničesar, k.o In Sft: ^'".lalo na Prešernovega prijatelja ie nj0 zt" P'VJ očitno odnesli vse, kar se blesti dalo. j^-oaj zavod zu spomeniško varstvo iz nJ<» m dul soglasja za rušitev hiše, ' dogovarjajo se, da bi ohranili vsaj Hje n'še ali pa postavili primeren spo-kjen'k- V krajevni skupnosti Žirovnica, pft ^dirio knjižnica nosi Čopovo ime, *ft fe Zuv/,'u kulturni deluvci ogrevajo HjeJ°-du bi Mutiji Čopu postuvili špotaj 'k na mestu, kjer stoji sturu teh-tnu B 1'Ustnik Čopove domačije se te-^tn n° uP'r". želi le, da se ta sramotu uredi ali odstrani. Cj . °t kulturne dediščine skozi Žirovni odlična zamisel in pravo kulturno iW^etJ°. če seveda ne bi bilo te sra-Vhw*' ki se ji lahko pridruži še pozabi nadomačiju Prešernove mater.' *• Ce krajani ne bodo hitro ukrepu jo, a brez pomoči širše kulturne javnosti, predvsem jeseniške kulturne skupnosti, ne bo učinka. Žalostno bi bilo, ko bi ostali brez podpore, kajti med petimi velikimi možmi žirovniškega območja ime Matije Čopa zavzema pomembno mesto, saj naša kulturna zgodovina mimo Čopa ne more in ne sme. Ali Čopa hočemo ali ne? Zdaj se morajo odločiti predvsem krajani sami. . . D. Sedej Rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici propada. — Foto: F. Perdan V zbiralnici mleka v Jereki Bo denar vsaj za barvo? Jereka, 11. julija — Zbiralnica mleka v Jereki je v slabem stanju ali kot je v petek dejal eden od kmetov — grša je od vsakega hleva. Res je, da majhne količine odkupljenega mleka (pozimi približno šeststo litrov na dan, poleti okrog tristo, ker gre precej krav na pašo v planine) ne prinesejo zadrugi toliko dohodka, da bi zbiralnico temeljito obnovila, vendar pa barva za pleskanje tudi zanjo ne bi smela biti prevelik izdatek. Pavla Smukavec, ki že štirinajsto leto vodi zbiralnico mleka v Jereki, nam je povedala, da trenutno oddaja mleko sedemnajst kmetov. Največ ga prine-seta Janez in Franc Hribar, nekateri tudi le po štiri litre. V Jereki so nekdaj tudi sirarili, o čemer priča tudi kotel v zbiralnici, vendar so s tem prenehali, ko je bila v bližnji Srednji vasi zgrajena nova in sodobna sirarna. Pavla Smukavec že štirinajst let vodi zbiralnico mleka v Jereki. S&SP f!!!|liiit Kranj spreminja svojo podobo — Kaj pusto izgledajo zidovi nekdanje tovarne Save za Globusom, kjer ima danes skladišča kranjski Merkur. Vendar pa je delavce Merkurja prav stiska za prodajni prostor pripeljala na misli, da bi tu, kjer se pravzaprav začenja središče mesta in kjer je tudi promet zaradi zapore mesta že dokaj umirjen,odprli trgovske lokale. Načrti so že narejeni. V spodnjem delu skladišč pravkar urejuje svoje nove prodajne prostore tržiški Peko, v zgornjem pa bo Merkur imel veliko prodajalno bele tehnike, da ne bo v Globusu tako natrpano. Pa še odpeljati bo robo od tu veliko lažje. — Foto: D. Dolenc Prazne delavnice šole Albinca je sama... Jesenice, 14. julija — Otroci šole s prilagojenim programom, bodo odšli na morje v Novigrad — 19 otrok v delavnici si želi naročil, Jeseničani pa so gluhi — Albinca se najbolje počuti v delavnici Šola s prilagojenim programom na Jesenicah ima delavnice, kjer so zaposleni lažje in srednje prizadeti otroci. Devetnajst jih je, stari pa so od 18. let dalje, najstarejši jih ima 43 let. Vsak dan prihajajo v prostore nad nekdanjo ledarno v Podmežaklo. V teh delavnicah je pozimi takšen mraz, da prostore komajda ogrejejo. Za povrh vsega pa so še vlažni. Pod mrzlo Meža-klo tudi poleti ni toplo. Vsi otroci so izredno pridni in pod vodstvom grafičnega oblikovalca Bojana Ukmarja večinoma polnijo igračke. Bojan jih oblikuje, zašije in sestavi, tako, da imajo potem otroci dovolj dela, da jih napolnijo. Spretni so tudi pri izdelovanju tapiserij, ki jih skupaj z. igračkami prodajajo po Jesenicah. Kar dobijo, jim šola vpiše na hranilno knjižico — okoli 3.000 dinarjev na mesec. Za naročilo je hudo. Pedagogi se trudijo, da bi dobili čimveč dela. Zdaj delajo za Stol Kamnik, na Jesenicah pa so trdovratno gluhi za njihove prošnje, da bi jim dali kaj takšnega dela, ki zahteva enostavnost in spretnost. 25. avgusta bodo vsi odšli na morje, v hišice Društva prijateljev mladine Jesenic v Novigrad. Za morje so morali prinesti po 6.000 dinarjev, ostalih 6.000 dinarjev bodo dali drugi. Na morje komaj čaka tudi sramežljiva in redkobesedna, tiha in nadvse Albinca Kos z učiteljem Bojanom Ukmarjem pridna 23-letna Albinca Kos. S sestrico Jožico, ki ima 28 let, dela v teh delavnicah. Živi na Jesenicah, skupaj z bratom, ki je zaposlen. Albinca staršev nima več. Zdaj je čisto sama v teh hladnih delavnicah, kajti vsi njeni prijatelji in sodelavci ob počitnicah ostanejo doma, pri starših. Albinca doma nima kaj početi, edino toplo in varno družbo, ki si jo želi in ko jo ima rada, najde v tej delavnici. Zato prihaja in prihaja v prazne prostore, čaka prijatelje in po vse dni reže in reže ... D. Dolenc Kranj — V bivšem hotelu Evropa bodo v četrtek, 17. julija, ob 11. uri odprli razstavo igrač in pripomočkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V izboru igrač in pripomočkov je tudi nekaj takih iz uvoza, sicer pa jih večinoma izdelujejo domača podjetja in zasebniki. Razstava, ki sta jo pripravila Zveza društev za cerebralno paralizo Slo- venije in Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo, je pravzaprav spremljevalna prireditev razgovora med strokovnjaki — terapevti in izdelovalci igrač. Teh pripomočkov je pri nas še premalo, izbor je pičel, prav tako uporabljen material, dodatna neugodnost pa je tudi ta, da so te igrače še dokaj drage. — Foto: L. M. GLAS 10. STRAN Stalno zasedena športna igrišča Na igrišču trava sploh ne zraste Rafael Šoberl ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 15. JULIJA 1981 Jesenice, 14. julija — V Podmežakli obnavljajo športno halo, vzdržujejo pa tudi številne druge športne objekte Športno društvo Jesenice je z 11 klubi, ki vključujejo več kot 800 aktivnih športnikov, med najbolj množičnimi, predvsem pa uspešnimi športnimi društvi pri nas. Verjetno pa ni društva, ki bi glede na število prebivalstva dalo v štiridesetih letih toliko državnih reprezentantov in uspešnih športnikov, od smučarjev do hokejistov. »Športno društvo vzdržuje veliko športnih objektov, med njimi je največja športna dvorana«, pravi dolgoletni tajnik Rafael Šoberl. »Poleg športne hale, ki jo prav zdaj deloma obnavljamo, je še vrsta drugih objektov: kegljišče, dve igrišči za košarko in dve za nogomet, tri za tenis poletno kopališče in odbojkarsko igrišče, balinišče in smučarski dom v Črnem vrhu. Za dvorano smo letos deloma dobili tudi namenska sredstva v višini 20 milijonov dinarjev, obnavljamo pa streho in fasado, saj je bil že skrajni čas. Koliko denarja je treba za tak objekt, povedo podatki: streha je velika kot nogometno igrišče, 6.400 kvadratnih metrov, samo zahodna stena, ki jo je treba čimprej obvarovati, je velika za 40 dvosobnih stanovanj. Da ne govorimo o porabi: ko se začne sezona, porabimo dnevno za 110 bojlerjev vode, ko začno delati kompresorji, je poraba vode tolikšna, kot je tretjina porabe vode mesta Jesenic. Vzdrževanja je ogromno. Ledena ploskev v Podmežakli bo nared do 10. do 15. avgusta, ko začno trenirati hokejisti, delno drsalci in kegljači na ledu. 17. septembra se začne jugoslovansko državno prvenstvo, k nam pa na treninge prihajajo tudi klubi z Bleda, Kranja in Maribora. Naša ledena ploskev je zanesljivo med najbolj obremenjenimi v Jugoslaviji, saj drsališče neprekinjeno obratuje osem mesecev na leto, od 7. ure do 23. ure. Cene za uporabo športnih objektov so pri nas nižje kot drugje. Na drsališču je veliko rekreacije, kajti številne delovne organizacije in hokejske skupine se odločajo za najem. Kegljišče je zasedeno po ves dan. Velika gneča je na nogometnem igrišču, saj imamo pet selekcij, navdušenih amaterskih nogometašev pa je tudi precej. Nogometnega igrišča zaradi velikega obiska sploh ne moremo urediti. Na njem trava sploh ne zraste ... Zal imamo za redno vzdrževanje vseh Objektov na voljo le nekaj več kot 9 milijonov dinarjev na leto; delovna organizacija, ki objekte vzdržuje, nameni še 6 milijonov lastnih dohodkov. Če ne bi bilo namenskih sredstev, bi bilo težko, posebno za veliko športno dvorano, kjer bi radi uredili še razsvetljavo in vsaj eno tribuno opremili s sedeži.« D. Sedej V četrtek v Kranju Nogomet Triglav : Reka Kranj, 14. julija — Nogometaši kranjskega Triglava, ki so letos z drugim mestom v slovenski ligi dosegli enega največjih uspehov, se bodo v četrtek, 17. julija, ob 18. pri na nogometnem igrišču v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju pomerili z zveznim prvoligašem, moštvom Reke. Gostje, ki so že od nedelje dalje na pripravah na Brdu, se bodo predstavili z najboljšo enajsterico, prav tako tudi moštvo Triglava, v katerem v prestopnem roku ni prišlo do pomembnih sprememb. Srečanje sodi v okvir praznovanja 65-le-tnice nogometa v Kranju in na Gorenjskem, (cz) Blejski veslači le do polfinala Bled, 13. julija — Na tradicionalni mednarodni regati v Luzernu, ki je bila zadnja velika preizkušnja pred svetovnim prvenstvom konec avgusta v Nottinghamu, se blejski četverec brez krmarja (Frčej, Prešeren, Krašovec, Janša) ni uvrstil v finale. Potem ko je v soboto posadka veslala zelo dobro in je bila četrta med štirinajstimi, ji je sreča v nedeljo kot že nekajkrat doslej, ko je šlo za vstop v finale, obrnila hrbet. V močni skupini s posadkami Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze in Velike Britanije je bil četverec vse do polovice proge na drugem mestu, kakih dvesto metrov pred ciljem pa ga je prehitel angleški. Viljem Medved, predsednik TVD Partizan Škof j a Loka Vsako jesen problem s sestavljanjem urnika Škofja Loka, 11. julija - Od 1979. leta naprej, ko je prišlo na krmilo novo vodstvo s predsednikom Viljemom Medvedom na čelu, se dejavnost TVD Pa™-zan nenehno širi. V šestih sekcijah aktivno sodeluje blizu 950 Ix>canov. V prihodnje bodo pozornost posvetili predvsem športni rekreaciji invalidov, starejših in zaposlenih. Pred štirimi leti je loški Partizan dobil zvezno pohvalo za dobro organizacijo športne rekreacije in njeno množičnost. Danes ima še bolj razvejano dejavnost, ki jo neguje v šestih sekcijah: karateju, namiznem tenisu na teku se dobimo, tenisu (zdaj delata še dva igrišča, skupaj bodo štirje), splošni telesni vadbi in pred kratkim ustanovljeni sekciji za baseball. V društvo je včlanjenih prek tisoč Ločanov, redno pa jih sodeluje od 920 do 950. »Dve kategoriji prebivalcev tudi naše društvo Partizan še preveč zanemarja V mislih imam splošno vadbo oziroma rekreacijo za starejše ter invalide Imamo dvajset dobrih vaditeljev, vsako leto pošljemo katerega na tečaje, ki jih organizira Partizan Slovenije v Mozirju. Vendar pa je na eni strani precejšen osip med vaditelji, na drugi strani pa posebej za delo zjnvalidi ni primernih strokovnih izobraževanj niti literature. Pričakujem, da bo fakulteta za telesno kulturo tudi na tem področju dala več od sebe. Zlasti, ker je spodbujanje vadbe in rekreacije invalidov ter starejših ljudi osrednja naloga slovenskega Partizana,« je dejal Viljem Medved. V Loki so že lani ustanovili sekcijo za vadbo invalidov. Pri namiznem tenisu in plavanju invalidi dokaj množično sodelujejo, manj jih je v telovadnici; prav zaradi že omenjenega vaditeljskega primanjkljaja. »Sicer pa imamo vsako jesen, ko sestavljamo urnik koriščenja telovadnice v športni dvorani Poden, velike težave, je nadaljeval Viljem Medved »Premajhna je, da bi vse dejavnosti lahko dobile prostor takrat, ko bi ga raile m ko bi lahko resnično polno zaživele. Loški Partizan je pred osmimi leti oddal svoj dom, zdaj bi ga radi nazaj. V njem sta dve lepi telovadnici, ki bi ju potrebovali, da bi dejavnost bolje organizirali in nenazadnje tudi prostor bolje izkoristili. Vprašanje pa je, kako naj pridemo do doma in do denarja za njegovo obnovo.« , , , . . . Med sekcijami zelo dobro dela sekcija na teku se dobimo, v katero je vključenih tudi precej mladih. Množična je'splošna telesna vadba starejših. Vsako jesen pride v telovadnico tudi po 90 žensk, moških pa je nekaj munj. Pogrešajo mladino, ki ima pač boljše pogoje v šolskih športnih društvih. Zelo posrečene so ure za predšolske telovadce, po 20, 30 jih pride na vsako uro. Ob posebni skrbi za invalide in starejše bo Partizan v prihodnje skušal spodbuditi tudi množičnejšo rekreacijo v delovnih kolektivih. V tej smeri je napovedana jugoslovanska akcija Iščemo najboljšo OZI) na področju rekreacije Največja ovira je že zdaj prenapolnjena telovadnica v Podnu, odpirajo pa • se tudi nekatera organizacijska vprašanja, • » . " ...... . o n h i. r, i HuJetovcant i V begunjskem Elanu snujejo nove izdelke za šport in rekreacijo Po zraku z dvosedom, po morju s 13-metrsko jadrnico Portotož, 11. julija — Uspehi, ki jih dosega Elan s svojimi izdelki na športno-rekreacijskem področju ter pri prodaji doma in na tujem, spodbujajo strokovnjake iz begunjske tovarne k iskanju novih rešitev in novih vrst proizvodov. V Elanu pripravljajo nov model smuči, nekakšno kombinacijo fiberglas-metala, jadralno letalo z lastnim motorjem in dvosed DG-500 ter nov tip jadrnice E-43, ki bo dolga le centimeter manj kot trinajst metrov in za katero bodo morali tuji kupci odšteti okrog dvesto tisoč mark ... V portoroški marini Lucija, kjer je bila v nedeljo ob odhodu Tanjugove poletne turistične patrulje na šest-tedensko potepanje po Jadranu z Elanovo jadrnico E-19 novinarska konferenca, sta dr. Jakopin Japec in Alojz Pihler predstavila — bili smo pač ob morju — zlasti Elanov program jadrnic. Begunjska tovarna športnega orodja že domala četrt stoletja izdeluje motorne čolne, pred tremi leti pa se je odločila še za tako imenovani nov navtični program ali povedano po domače — za izdelovanje jadrnic, ki bi jih bilo mogoče uporabljati za družinska križarjenja, za enodnevna potepanja po morju in za tekmovanja. Ne da bi pretirano hvalili lahko zapišemo, da Elan danes takšno ponudbo jadrnic že ima, čeprav tudi za to področje velja kot še za številna druga: razvoj ubira vedno nova in nova pota, tu konca ni videti... E-19, največja med malimi in najmanjša med velikimi jadrnicami, je po besedah Alojza Pihlerja naložba, ki se štiričlanski družini izplača že v desetih do petnajstih letih. Stane 3,8 milijona dinarjev. Njena prednost je v tem, da ne potrebuje priveza ob morju, saj jo je mogoče po končanem dopustu naložiti in jo že z malo močnejšim avtomobilom odpeljati domov. V njej je vse najnujnejše za bivanje: štiri ležišča, majhna kuhinja, miza... V Elanu naredijo na leto okoli 250 tovrstnih jadrnic, od katerih jih 30 odstotkov prodajo na tuje. Strokovnjaki iz begunjske tovarne se trudijo, da bi jadrnico še pocenili in jo tako približali tudi srednje bogatim Jugoslovanom. To ne bo lahko, kar med drugim potrjuje tudi proizvodnja jadrnic E-31, pri kateri je delež uvoženih sestavnih delov in materialov, četudi se je v zadnjem času precej zmanjšal, še vedno večji od polovice. Navtični program v Elanu je namreč zastavljen tako, da je barka v vseh pogledih, tudi po kakovosti, konkurenčna tujim; to pa je tudi razlog, da vanjo ne morejo vgraditi nekaterih domačih delov in materialov. E-31 stane 80 tisoč mark oziroma poldrugo staro milijardo dinarjev. Jadrnica E-39, naslednji Elanov novorojenec iz novega navtičnega programa, je sicer zaplula na trg, vendar so jo iz prodajnih razlogov umaknili. Nekoliko jo bodo spremenili in jo jeseni splavili kot E-43, ki bo na tujem trgu veljal okrog 200 tisoč mark, na domačem pa blizu 40 milijonov dinarjev. Gre za skoraj trinajst metrov dolgo jadrnico, ki bo namenjena predvsem za izvoz. Če bo šlo vse po načrtih, jo bodo začeli serijsko izdelovati naslednje leto. Prvo leto naj bi Elan je aluminij v smučkah že uporabljal, vendar je minulo zimo prvič testiral tudi drugačno kombinacijo materialov kovina-fiber-glas-lesena sredica, vse to z namenom, da bi smučki dal najboljše lastnosti in največje hitrosti. Letošnjo zimo bodo novi model še preskušali, za naslednjo sezono pa bodo smuči bržčas že pripravljene. jih naredili dvajset, leta 1988 pa že dvakrat toliko. Elan ustvari s proizvodnjo jadrnic 15 odstotkov skupnega prihodka, samo z modeloma E-19 in E-31 bo letos iztržil 6 milijonov mark — največ v nemško govorečih deželah, čedalje več pa tudi v Skandinaviji, kjer so begunjsko tovarno doslej poznali le po smučeh. Jadrnica E-31 pluje že po 24 državah sveta, na Jadranu pa je najbolj priljubljena za čarterski turizem. Ob vsem tem je zanimiva tudi sestava kupcev Elanovih jadrnic: med domačimi prevladujejo z 80-odstotnim deležem delovne organizacije, ki oddajajo barke turistom za križarjenja po morju; med tujimi pa so z 90 odstotki krepko na prvem mestu zasebniki. C. Zaplotnik Brata Franci in Mirko Teraž iz Mojstrane tečeta na dolge proge V tujini bolj poznana kot doma Mojstrana, 11. julija — 24-letni Franci Teraž je športnik od nog do glave: sedem let že teče na dolge proge, dve leti trenira atletiko, v prostem času pleza po stenah Julijcev. Samo med 1982. in 1984. letom je pretekel okrog 18 tisoč kilometrov, največ po dolinah Vrat, Krme in Kota. Že svoj prvi nastop na maratonu v Bovcu je kronal z zmago, potem so se uspehi kar vrstili: na prvem svetovnem pokalu v gorskem teku v St. Vigili v Italiji je bil med maratonci iz šestnajstih držav 19, na zahtevnem gorskem teku v Formi Si imenc ponovno evropski prvak RIETI, 13. JULIJA - 31-letni inženir elektronike in član Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, Ivo Šimenc s Kokrice pri Kranju, je v znanem italijanskem središču jadralnega letenja obranil naslov evropskega prvaka v klubskem razredu, ki ga je pred dvema letoma osvojil v Lescah. Šimenc, ki je lani v Rietiju osvojil tudi osmo mesto na svetovnem prvenstvu, je v desetih tekmovalnih dneh preletel z Elanovim letalom DG-101 3100 kilometrov, pri tem pa za razliko od svojih tekmecev ni napravil niti ene večje napake. Njegov uspeh je s tretjim mestom dopolnil še Igor Kolarič iz Ptuja, (cz) . a'no^ in Brata Teraž — Franci (levo) in Mirko (desno). di Sopra v Italiji je bil drugi, na mednarodnem gorskem teku v Gradcu je zmagal z novim rekordom proge, v mednarodni štafeti v Collini je bil dru gi, v Maria Saul spet prvi, letos pa je že zmagal ha maratonu (42 km) v Zagrebu in v teku na 10 kilometrov v Bazovici pri Trstu. Francijev štiri leta mlajši brat Mirko je šel po bratovih stopinjah, tudi on je v svojem prvem nastopu zmagal (na teku Udinboršt), v treh letih, kolikor že teče, pa je premeril 12.000-kilometrsko razdaljo. Na gorskem teku v St. Vigili je bil 20. med mladinci, lani na mednarodni gorski štafeti v Milanu peti, na maratonu na Češkoslovaškem četrti, na malem maratonu v Celovcu prvi . . . »V tujini^svu celo bolj poznana kot doma«, ugotavljata brata Franci in Mirko Teraž. »Zadnje čase nuju priff ditelji maratonov iz drugih držuv VW ko vabijo na tekmovanja. Vsem ne m0' reva ustreči, ker morava vse izdatki kriti iz svojih žepov. Rada bi tudi vid^' la, da bi v Mojstrani in v jeseniški občjj ni bolj zaživela šport in rekreacija- ? tem namenom sva doselj tudi dvukr&1 organizirala tek po Triglavskem narod' nem parku«, pruvita brata Teraž, kitu' di za naprej nista brez načrtov. Frar»c se želi uvrstiti v jugoslovansko rep^J zentanco v maratonu ali v teku na • kilometrov, mlajši brat Mirko pa I© da bi premagal svojega starejšega bra ta in da bi se tudi po rezultutih izenac' z njim A. Kerštan Vabila, obvestila, prireditve • Vzpon na Špik - Planinsko društvo Kruni prireja v soboto, 19. julija planinski izlet — vzpon na 2472 metrov visoki Spik na enega naših najlepših vrhov v Julijcih. Avtobus bo odpeljal izpred 'hotela Creina v Kranju ob šestih zjutruj in bo popeljal izletnike do Mihovega doma pod Vršičem Odtod bodo šli peš v dolino Krnice, mimo koče, čez'obronke Gamsove špiet? na vrh Lipnice (2418 m), po krajšem spustu pa se na vrh Špika. Sestopil« bodo po Kačjem grabnu v Veliko Pišnico do hotela Erika, kjer jih bo čukal avtobus. Pot ni tehnično zahtevna. Hoje je zh (i.^m ur. zato vodnika Kdo Tnlar in Milan Čelik priporočata dobro obutev Prijavo z vplačilom 600 dinarjev sprejemajo v pisarni planinskega društva n'a Koroški cesti 27 v Kranju. • Tek okoli Bohinjskega jezera Tuborniski odred Dobre volj'' l* Ljubljane bo tudi letos priredil v počastitev dneva vstaje taborniški tek okoli Bohinjskega jezera Tekmovanje bo na praznični dan, 22. juliju. Organizator je letos pravočasno zagotovil vsa ustrezna soglasja in dovoljenja - zaporo ceste, tako da bodo tekmovalci Inhkb tekli vhrnh M derhotVn* , za TOREK, 15. JULIJA 1986 KRONIKA ti, stran (mmimm^OLAS Podtalnica Kranjskega in Sorskega polja se bo še dvignila Se bo morala Roza Jugovic ukloniti vodi? Kranj, Škofja Loka, 11. julija — Savske elektrarne morajo čimprej izdelati program sanacije vplivov dviga podtalnice na kmetijske površine in objekte. Najbolj ogrožena je hiša Roze Jugovic na Godešiču 23, iz katere so bo najbrž morala izseliti. V Planiki in Zvezdi še ni vode Zaradi polnjenja bazena pri vodni elektrarni v Mavčičah se je pri zajezitvi do Kote 344,5 metra podtalnica v Zvezdi dvignila za okrog dva metra in v Planiki za okrog tri metre, kar je poldrugi meter pod najvišjo predvideno zajezitvijo. V sušnem obdobju bodo gladino bazena poskusno dvignili za poldrugi meter, da bi pri tej gladini izmerili gladino podtalnice, ki se bo predvidoma dvignila še za pol metra in že utegne zaliti kleti Planike in Zvezde. Najvišji nivo bodo držali kakšnih deset dni, potem ga bodo spet spustili m, če bo potrebno, sanirali kleti. Zvezdo bo pred vodo varovala varnostna črpalka, v Planiki pa jih bo rešil nepropustni omet. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo jesensko deževje dvignilo podtalnico bolj, kot bi bilo zaželeno. Zaradi zablatenja se bo počasi vpliv vode iz bazena na podtalnico zmanjševal, tako da bodo v elektrarni lahko postopno dvigali gladino vode v bazenu do 346 metrov. Največ nevšečnosti ob Sori Loški izvršni svet je zahteval od savskih elektrarn, naj čimprej izdela program sanacije vplivov dviga pod- talnice na kmetijske površine in objekte na Godešiču in v Retečah kot tudi na površino industrijske cone Pod Godešičem. Pri tem morajo dati prednost zaradi poplav neuporabnim kmetijskim površinam ter ogroženim stanovanjskim in gospodarskim objektom. Najbolj ogrožena je vsekakor hiša Roze Jugovic na Godešiču 23. Delavci Savskih elektrarn so napravili drenažo, da bi speljali podtalnico, ki je zalila klet, hlev in garažo, zdaj pa se je dvignila še na zahodni strani do vhoda v hišo in vlaži temelje. Najbrž drenaža ne bo prida pomagala. Roza Jugovic se bo najbrž morala izseliti iz svojega doma. Ali bodo v Savskih elektrarnah hišo odkupili ali pa se bodo zadovoljili s sanacijo, ki gotovo ne bo dosti cenejša, bodo sporočili ta teden. Kakršna koli že bo odločitev, za ostarelo Rozo Jugovic ne bo dobra; rada bi ostala doma, hiša pa verjetno nikoli več ne bo suha. Podobne težave z vodo, čeprav milejše, imajo tudi v bližnjem opuščenem mlinu pa v Zgornji Senici, kjer bodo morali delavci Savskih elektrarn zgraditi drenaže in izolirati temelje pri Bergantovi, Kopačevi in Kandusovi hiši. Pod vodo tudi travniki Izviri podtalnice so se pojavili na travnikih pod Godešičem, Retečami iz Zgornjo Senico ter jih preplavili. Tudi tod bodo potrebne drenaže, sicer bo zemlja neuporabna. Zdaj so travo v glavnem še kosili, precej težav pa so imeli s sušenjem. Na pobočju pod Retečami na levem bregu Sore od Perilnika navzdol povzročajo novi oziroma povečani izviri vode erozijo pribrežnih zemljišč. Konec junija so našteli šest manjših plazov, brez plazu pod gostilno Vi-gred, ki je nastal že pred dvema letoma. Tedaj so strugo Sore prestavili za okrog 50 metrov proti jugu, vendar razpoke v zgornjem delu tega plazu kažejo, da se še ni umiril. Zdaj glavni tok reke udarja v peto pobočja in jo odnaša. Sanacija bo mogoča z izgradnjo vzdolžne obrežne ograde ali s prestavitvijo struge. Gramoznica postaja ribnik Gramoznica SGP Tehnik v Retečah je zaradi višje podtalnice zalita. Zasipavanje do nivoja podtalnice ne Roza Jugovic: »Trudim se v hiši, hlevu, na vrtu, na stara leta naj mi pa voda vse odnese ...« pride v poštev. Skrb za vodo so pripravljeni prevzeti ribiči, ki so vanjo že naselili nekaj rib, prišle pa so tudi race. Podtalnico bo treba zavarovati pred morebitnimi onesnaževalci. Analize podtalnice v gramoznici kažejo, da je povečano onesnaženje z nitriti in da voda ni pitna. H. Jelovčan Odmev na članek NESREČE Še enkrat Najstniška objestnost na mopedih Strinjam se z J. Š. iz Kranja, piscem meva na članek »Najstniška objest-°st na mopedih«, da pri nas zamuja-0 Pri reševanju hudih napak. Težko bi se sprijaznil z njegovim mne-jem, da smo zamudili priložnost, da vzpostavili nočni mir. Mislim na-reč, da enostavno ne moremo pristati l a w, da zaradi mopedistov ponoči ne °rno več imeli miru in da je treba na-aviti vse, da ljudem omogočimo mi-re* Počitek. A ni le noč postala nemirna zaradi jj^opedistov. Še huje je podnevi. V Šor-jevem naselju v Kranju, podobno pa najbrž tudi drugje, pogosto, po hru-Pu sodeč, ne veš ali si na tekmi v moto-^°su ali sredi gozda, kjer podirajo ^ evje z motornimi žagami. Ne eno ne s. ugo hrupno okolje pa ni primerno za tran°vanjsko naselje. O tem menda ni ^e«a nikogar prepričevati, saj je znali • da je hrup prav tako škodljiv za člo-Ir** kot onesnažen zrak, umazana vo-ah" kaj podobnega. Ko so pred leti v Kranju pripravljali odlok o javnem redu in miru, je sestavljalce tega predpisa motilo celo cerkveno zvonenje, zato so ga omejili. A kaj je zvonenje v primerjavi z ropotom mopedov? Sedaj se zastavlja vprašanje, kdo je odgovoren za zaščito ljudi pred neznosnim hrupom, ki ga povzročajo objest-neži s svojimi mopedi brez dušilcev. Novinarka je v omenjenem članku zapisala, da so se teh razgrajaških mopedistov lotili miličniki. Kolikor sam vidim, se miličniki s tem poslom bolj malo ukvarjajo. Mislim, da bi morali pogosteje nadzorovati mopediste, še zlasti v najbolj nemirnih naseljih, če so za to odgovorni. To bi bilo bolje, kot da se mopedistov lotijo stanovalci sami, kot se jih je moral J. Š. A če ne bo učinkovitega ukrepanja miličnikov, bodo pač morali ljudje, ki jim pretiran hrup in direndaj z mopedi že presedata, ukrepati na svojo pest. Vprašanje pa je, kaj utegne nastati iz takeca osebnega obračunavanja. L. S., Kranj i^ftnj zasebnih tožb, a več tatvin Suho točenje na črpalkah pšenice, 14. julija — Na sodišču na Jesenicah ugotavljajo, da je anj ponarejanja potnih listov, a več malih in velikih tatvin. 1m-Se je pojavilo suho točenje. Poravnalni sveti so neučinkoviti. hi noti dno ria ]' hmeljnem sodišču Kranj, ei fin ?'serucan> ugotavljajo, da je ve< $tj M kaznivih dejanj ponarejanja li-jgjr *n zasebnih tožb. Očitno je, da so dr« ne tožbo za občane postale prečke i nu meJi Pu veljajo večje carin-ki D°'QiSave in je zato manj goljufov, q l° brisali carinske zabeležke v po-bstih. Cariniki so namreč vedno "'.Šal' ------ — * - < blik Uvoz tehničnih predmetov, po pr{1,' Pa so zato radi vzeli radirke in v nespretno želeli pretentati carin- vico^s'Uzbence v želji, da bi imeli pra- ^ do ponovnega uvoza, v rr,anJ.*' Promet na cesti se kaže tudi Proj" em številu kuzenskih dejanj ae 1 Varnosti v prometu. Vendar pa se dr^.^anjšujejo kazniva dejunja proti aJU l,crn" 'n zasebnemu premože-Ie s'(SaJ je bilo luni 180 takih zadev. Bi tje večinomu voojt. aH manjše latvi Odv , J0, Poškodovanje tujih stvari, rijv '•J*1 motornega vozila in druga kaz NaHJUnja-Hja arugom mostu so kazniva deja- brj, °^r°žanja javnega prometa, V 54 er,r> so bili udeleženci lažje ali hu je telesno poškodovani ali so izgubili življenje. Med najbolj pogostimi vzroki je bila prevelika hitrost ali vožnja pod vplivom alkohola. Omembe vredna so še kazniva dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Medtem ko leta 1984 takih primerov sploh niso imeli, je bilo lani kar 23 storilcev, ki so se ukvarjali s tako imenovanim suhim točenjem na bencinskih črpalkah. Delavci na črpalkah so se s poklicnimi vozniki dogovorili za posebno vrsto zaslužka. Prikazovali so, da so voznikom vozil v družbenem sektorju točili gorivo, dejansko pa je šlo le za namišljena točenja goriva, de-nur pa so si prisvojili. Sodniki med drugim ugotavljajo slabo učinkovitost poravnalnih svetov. Lani so poravnalnim svetom odstopili 22 zadev, uspeli pa so le v 1 poravnavi. Če pa je uspeh poravnalnih svetov tako majhen, potem je jasno, da imajo sodišča le kup dodatnega dela in stro škov s pošiljanjem spisov na poravnalni svet D. Sede, Priklopnik ga je stisnil Podvin, 7. julija — Ko je Janez Bi-ček, 1931, iz Mošenj začel s hidravličnim dvigalom dvigati prikolico traktorja, mu je dvigalo spodletelo in priklopnik ga je strsnil ob nasip magistralne ceste. Izvlekla sta ga miličnika, ki sta v bližini nadzorovala promet. Bi-ček je dobil notranje poškodbe in si zlomil več reber. Padel z lestve Naklo, 10. julija — Na gradbišču pekarne v Naklem se je hudo ranil delavec celjskega Ingrada Simon Jovič, 1940, ko je padel z lestve štiri metre globoko. Strmoglavilo jadralno letalo Begunje, 10. julija — Na zahodni strani Dobrče nad Begunjami je strmoglavilo jadralno letalo, last nemške skupine, ki trenira v Lescah. Letalo je upravljal pilot Georg Stahl, 1920, ki je bil takoj mrtev. Vzroka nesreče niso mogli ugotoviti. Tovornjak se je prevrnil Reteče, 11. julija — Na gozdni cesti v Godčevi bavhi med Podkorenom in Retečami se je hudo ranil voznik tovornjaka Anton Plut, 1965, iz Metlike. Ko se je umikal drugemu tovornjaku (gradijo gozdno cesto), se je prevrnil po nasipu. Mopedist v avto Kranj, 12. julija — V prometni nezgodi v križišču ulic Staneta Žagarja in Ručigajeve v Kranju se je huje ranila Zinka Kastrat, 1969, iz Kranja. Na kolesu z motorjem se je peljala s Ferdom Kastratom, 1968, ki je zapeljal z ne-prednostne ceste in trčil v avto Jožeta Malija, 1963, iz Tupalič. H. J. Pretep zaradi kolesa G. S. je v petek zvečer na Mestnem trgu v Skofji Ix)ki hudo pretepel T. D., p >tem pa sta T. F. in L. D. hudo pretepla G. S. Jabolko spora je bilo športno kolo, ki ga je T. D. pred gostilno Mihol pomotoma zamenjal z enakim kolesom G. S. Oba ranjenca so odpeljali v klini (in (enter. Smrad zažganih odpadkov Kranj, 11. julija — Okolica novih blokov na Planini še dolgo po vselitvi ni niti gradbeno, še manj hortikulturno urejena. Tej neurejenosti se pridružuje še nesnaga. Gospodinjski, papirnati in drugi odpadki, ki jih je zlasti ob selitvi ogromno, ležijo na kupih in jih veter raznaša okrog. Kontejnerjev spočetka ni oziroma so premajhni, da bi sproti pogoltnili vse smeti. Stanovalci v novih blokih, vzporednih z enodružinskimi hišami v Ručigajevi ulici, so včeraj že drugič ob kontejnerju zažgali kup smeti. Smrad po ožgani gnilobi se je še danes dopoldne z rahlim dimom vil naravnost proti hišam. Najbližji sosedi blokov sprašujejo, kam naj se še pritožijo, da bo proti smradu (zažganemu ali ne) kdo vendarle kaj ukrenil. Foto: H. J. KLICAJ ZA VARNOST Tujci v stanovanju Pred dnevi je neznanka na Cegelnici pri Naklem po hišah prodajala prašek za čiščenje kovinskih delov. Tako je prišla tudi v hišo F. M. in jim ponudila prašek. Svoj obisk je izkoristila tudi za sprehod v stranišče. Kot so domači kasneje ugotovili, je bil ta sprehod zanje precej drag, saj je iz stranišča odnesla moški poročni prstan, vreden okrog 40.000 dinarjev. Poduk: ni pametno vsakega tujca, ki potrka na naša vrata, spustiti v hišo, še manj, da bi se sprehajal po njej. Če smo sami pošteni, ni rečeno, da so tudi drugi. H. J. S sodišča Skrivali sta se za imeni sorodnikov Kranj, 11. julija — Temeljno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnice Marjane Logar obsodilo Marijo D. iz Kranja na enotno kazen enega leta in štiri mesece zapora, Anico Č. iz Struževega pa na enotno kazen enega leta in dva meseca zapora. Sodba še ni pravnomočna. Marija D. in Anica Č. sta od sredine 1976. leta pa do 1. julija 1980 kot referentki za izterjavo potrošniških kreditov v finančnem sektorju kranjskega Merkurja izrabljali svoj položaj tako, da sta v raznih poslovalnicah Merkurja na svoje ime in imena sorodnikov najeli več posojil; Marija D. v skupni vrednosti 451.992 dinarjev, Anica Č. pa v skupni vrednosti 330.055 dinarjev. Ob najetju posojil nista pošiljali podjetjem, kjer so bili formalni najemniki kreditov zaposleni, niti skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje administrativnih prepovedi. Prav tako nista pošiljali računov za najeta posojila v evidenco v centralno avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) oziroma sta s posebno temeljnico, luknjamo predlogo ali nalogom iz evidence AOP posamezni kredit v celoti ali deloma brisali oziroma prikazovali, da je odplačan, čeprav ni bil. Podjetjem, ki so po administrativni prepovedi najemniko/ kreditov odtrgovali anuitete za potrošniška posojila, sta pošiljali sporočila, da je kredit že v celoti odplačan, kar ni bilo resnično. Na prošnjah in pogodbah za odobritev potrošniških posojil sta ponarejali podpise. Po odobritvi sta večino posojil po dogovoru s poslovodji in NOČNA KRONIKA Podelali so se pred sosedina vrata Zakonca S. iz Stare Loke sta gostila veselo druščino. Ves dan in še ponoči so pijančevali, se drli in prepevali na ves glas. Zjutraj je spodnja soseda, ki ji je šlo njihovo početje na živce, opazila, da so se nekateri člani te družbe podelali pred njena vhodna vrata in navlekli tja še nekaj smeti. Ker podobne veselice pri S. menda niso redke, je sosedi prekipelo in se je oglasila na postaji milice. Drage smreke V gozdu med Naklem in Kokrico so trije možaki posekali pet smrek, jih razžagali v hlode in odpeljali domov, da bi jih prodali. Les je bil vreden okrogl50.000 dinarjev.Lahko, da se jim je taka nakana kdaj že posrečila, a tokrat so potegnili krajši konec. delavci v poslovalnicah Merkurja zamenjavali za gotovino. Marija D. je v evidenco vpisovala tudi nižja posojila, kot so bila v resnici. Na ta način posojil nista odplačevali (delno ali v celoti), hkrati pa sta jih izbrisali iz evidence neodplačnih posojil. Marija D. je sebi in hčerki Miri na škodo Merkurja pridobila skupaj 340.268 dinarjev, Anica Č. pa 284.983 dinarjev premoženjske koristi, kar v tistih letih ni bilo malo. Sodišče je tudi spoznalo, da sta kot odgovorni osebi Merkurja krivi, ker sta v poslovne knjige in druge poslovne listine vpisovali lažne podatke, ker nista vpisovali pomembnih podatkov, ker sta takšne knjige in listine s svojim podpisom potrdili, jih uporabili kot prave, jih uničili in skrili. Marija D. se je zagovarjala, da je želela samo odložiti začetek odplačevanja kreditov. Kredite bi odplačevala od 1983. leta, ko bi šla v pokoj. Trdila je, da si je denar le sposodila, ker je bila v finančni stiski. Denar je potrebovala, kreditno sposobna pa ni bila. Tudi Anica Č. se je zagovarjala, da je imela vse svoje kredite, izbrisane iz AOP, vnesene v knjigi razno in jih je nameravala odplačati kasneje. H. J. Pretep v Blaževi ulici Pred Koritnikom v Škof j i Loki so se pretepali mladi mopedisti. Narazen so jih potegnili šele miličniki. Ali so si fantje skočili v lase zaradi punc, zaradi prerekanja o boljšem motorju ali pa kar tako, na lepem? <§©J£S8MEHGLAS 12. STRAN tim. OGLASI, OBVESTILA TOREK, 15. JULIJA 1986 pred odhodom na dopust v alpino po popust veliko sezonsko znižanje cen obutve od 20 do 50% od 14. 7. do 30. 8. 86. v vseh prodajalnah alpina Ste* V PRODAJALNI ELEKTRO-MOTO (nasproti avtobusna postaja) SMO ODPRLI ODDELEK KOMISIJSKE PRODAJE V PRODAJO SPREJEMAMO: • AKUSTIČNE APARATE radijske sprejemnike, tranzistorje, gramofone, magnetofone, kasetofone ipd. • TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave. HI Fl in ojačevalne naprave, mikrofone ipd. • GLASBILA VSEH VRST Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete! Prodajalna je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure; m mi MERKUR kranj (™) metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOUSTVOM Tel.: (061) 831-757 skra Cgmmerce ljubljana O S C i i i« 8 'S! Topniška 58 Tržno področje Jugoslavije, prodajalna v Kranju vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog za nedoločen čas PRODAJALCA Pogoji: — končana šola za prodajalce, tehnične smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Iskra Cornmerce Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. Ct avtotehna tozd zastopstva, o.sub.o. Celovška 175, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 552 341, telex 31639 OLAJŠAJTE SI DELO ponujamo vam priložnost za hitro in preprosto frankiranje pošte in paketov #Pitney Bovves HITRO ZANESUIVO PREPROSTO DINARSKA PRODAJA DOBAVA TAKOJ • ELEKTRIČNI FRANKIRNI STROJ • FRANKIRANJE OD 1 DO 9999 DIN • AVTOMATSKO LEPLJENJE POKROVČKOV KUVERT • SERVIS ZAGOTOVUEN, NADOMESTNI DELI ZA DINARJE • POTROŠNIŠKI MATERIAL ZA DINARJE ip= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska ohmočna skupnost Kranj, n. sol. o. Kranj, Oldhamska 2 I. Izvršilni odbor zbora delegatov Gorenjske območne skupnosti razpisuje prosta dela in naloge, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti L VODENJE ODDELKA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ 2. VODENJE ODDELKA PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ Za opravljanje teh del in nalog bosta delavca imenovanu za dobo 4 let. Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo pod 1. — pravne smeri pod 2. — ekonomske smeri — da ima B let ustreznih delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občino Kranj II. Odbor zu medsebojna delovnu razmerju pri Delovni skupnosti Gorenjske območne skupnosti Krunj objuvlju prosta delu in naloge: OPRAVIJANJE ADMINISTRATIVNO manipulativnih d. I v zvezi z likvidacijo obveznosti iz osebnih zavarovanj v oddelku za zavarovanje oseb Za opravljanje teh del in nalog se zahteva, du delavec poleg splošnih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje — du ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — du imu 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno zu določen čas s polnim delovnim časom, za dobo 1 letu (zu čas nadomeščanju doluvkc, ki Odhaja nu porodniški dopust). Kandidati naj prošnje naslovijo nu naslov: Zavarovalna skup nost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, krutok življenjepis in točno nuvedbo dosedunje zuposlitve. Rok /a oddujo prošenj poteče 8. dun po objuvi. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni nujkusneje v 30 dneh po izteku objuvne ga roka. soua Uroro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Škofjeloška c. 6 Razpisuje JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev Dvovaljčnik Kleinvvefers (brez motorja) 0 400 x 1100, leto izdelave: 1956 Pralni stroj PRIMAT PS-25, leto nabave: 1978 Sušilni stroj PRIMAT BSP-35, leto nabave: 1978 Kamp prikolica ADRIA, tip: 450 Q, izklicna cena 500.000,- din 100.000,- din 150.000,- din 250.000,- din leto nabave: 1976 5. Kamp prikolica ADRIA, tip: 305 SLB, leto nabave: 1974 200.000,- din 6. Krožna žaga za les, leto nabave: 1973 20.000,— din 7. Osebni avto Renault R-4, leto izdelave: 1978 (karamboliran) 30.000,— din Javna licitacija bo 17. VII. 1986 ob 10. uri v sejni sobi nabavnega sektorja v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko) vhod zadaj. Ogled osnovnih sredstev bo 16. VII. 1986 ob 10. uri. Interesenti naj se oglasijo v obratu II., Škofjeloška c. 6 pri glavnem vratarju. Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene. Vse cene veljajo franco SAVA KRANJ. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 18. VII. 1986, blugo pa prevzeti najkasneje v 5 dneh po prodaji. Po prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga (videno — kupljeno). Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo naslednja prosta dela 1. demonstratorja za terensko delo po Jugoslaviji 2. samostojnega kontrolorja IV 3. ekonomskega tehnika za delo v sektorju prodaje Ponovno pa objavljamo prosta dela 4. analitika časa na področju normiranja dela 5. strojnih tehnikov — za delo v tehnologiji — za delo v razvoju 6. kvalificiranega delavca za delo v lakirnici 7. voznika viličarja do 1,5 tone 8. več delavcev in delavk za različna dela v proizvodnji Kundiduti za zaposlitev nuj imujo še naslednje posebne pogoje: ob splošnih — izpolnjene usmerjenega pod t. 1: — zaključeno V. stopnjo srednjega izobruževunju ustrezne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — znanje srbohrvuškegu jeziku, — vozniško dovoljenje B kategorije, — odslužen vojuški rok. Zurudi specifičnosti delu od prijuvljenih kundidutov pričakujemo, da so ob poznuvunju obdelovalnih postopkov z električ' nim orodjem kur nujbolj sumostojni in kreutivni, komunikativni in prilagodljivi. pod t. 2:— zaključeno IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanju elektro ali kovinarske usmeritve, — 2 leti delovnih izkušeni ali — zaključeno V. stopnjo izobraževanja elektro ali kovinarske usmeritve, — kandidatu brez delovnih izkušenj bomo omogočil* pripravništvo, pod t. 3: — zaključeno V. stopnjo izobraževanja ekonomske usmeritve, — kandidatu brez delovnih izkušenj bomo omogočil* pripruvništvo, — delovno razmerje bomo sklenili za določen ras nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, pod t. 4: — zaključeno VI/1 ali V. stopnjo izobraževunju kovinarske usmeritve, — 2 oz. 4 leta — zaželeno je ustreznih — delovnih izkušen i. pod t. 5:— zaključeno V. stopnjo izobruževunia kovinar*** usmeritve, — od 6 mesecev do 2 leti delovnih izkušenj, zužclenO I področja mehunskih konstrukcij, pod t. 6:- /.uključeno IV. stopnjo Izobraževanja ličar*** avtohcarsko ali pleskarske smeri, — OdshlŽen vojaški rok, pod t. 7: — opravljen i/.pit /a vozniku vilicana, — nekaj ustreznih delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, pod t. 8: — zaključeno osnovno solo Kandidati naj pisne pi ijave / doku/di o izpolnjevanju pogoji pošljejo v H dneh po objuvi v časopisu na nuslov: Iskru ~" Industrija za električna orodju Kranj. Splošno kadrovsk0 področje, 64000 Kranj Sav .i... loka 2 OBVESTILA , OGLASI 13. STRAN d®S^EgS©ISIGLAS OD 14. 7. DO 30. 8.1986 SEZONSKO ZNIŽANJE DO 40 % npr.: preko 100.000 parov ženskih sandal po 3.990 din preko 15.000 parov moških usnjenih čevljev po 3.990 din preko 60.000 parov copat — hišnih po 159 din in se in se in se v ceni je vračunan 17 % prometni davek TOZD TRGOVSKA MREŽA 1 !! MERKUR kranj Iskra [skua telematika jdustrjj;, za telekomunikacijo in računalništvo pnj, n.sol.o. De,avski svet delovne skupnosti skupnih služb opisuje Prost 0(Wo 8 dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in nosijo jj" vOdja službi: kakovosti visoka izobrazba elektrotehniške smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — znanje enega od svetovnih jezikov v<>Dia organizacijske službe '"Hoji; — visoka izobrazba organizacijske, tehnične ali ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju poslovno informacijskih sistemov — znanje enega od svetovnih jezikov ' 3>°ja službe za tehnično obdelavo podatkov visoka Izobrazba elektrotehniške ali računalniške smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — znanji" enega od svetovnih jezikov * vOI).ia pravne službe °£°ji: - diplomirani pravnik — pravosodni izpit — 5 Let UStrecnih delovnih izkušenj — znanje enega od svetovnih jezikov k v,,l).ia kadrovske službe *>«oji: visoka izobrazba družboslovne smeri — S let ustreznih delovnih izkušenj — znanje enega od Bvatiovnih jezikov K- tj 'lflidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev i/polnjeva hi. , 1 Pogoje, določene / družbenim floj;ovorom o uresnnrva 4JU >wdr K. rovske politike v občini Kranj ■Batna doba imenovanja je 4 leta §$*fldati naj pisne prijave o izpolnjevanju pogOJCV l5rt dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v aneh po objuvi nu naslov: ISKKA TKI,KM ATI K A. Kadrov * "lu/.ba. Ljubljanska C 24/ul 54000 Kranj KRANJ KOKRA Trgovska DO, n.sol.o., KRANJ, Poštna ulica 1 Objavlja za potrebe TOZD DETAJL Kranj n. sub. o. prostu dela in naloge POSLOVODJE za dosedanjo prodajalno na Jesenicah Posebni pogoji: — šola za trgovske poslovodje — dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo 2 PRODAJALCA tekstilno-galanterijske stroke za novo odprto prodajalno na Jesenicah Posebni pogoji: — šola za prodajalce tekstilno-galanteri jske stroke Vloge oddajte v H dneh po objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v iS dneh po dnevu izbire. TERMIKA TOZD PROIZVODNJA Skofja Loka Objavlja prosta dola in naloge STROJNEGA ključavničarja - 2 delavca za potrebe vzdrževanja strojne opreme in izdelave novih delovnih sredstev v obratu Trata Pogoji: * KV strojni kijučuvničur, ključavničar ali orodjar — nujmunj 1 leto delovnih izkušenj na vzdrževanju ali izdelavi nove strojne opreme — - odslužen vojaški rok gumarja - 1 delavec (ponovna objava) / nalogami na izdelavi tesnilnih mas Delo se opravlja v obratu Bodovi je. Pogoji: — KV gumar — najmanj ono leto delovnih izkušenj na podobnih delih — odslužen vojaški rok Delo se združuje /a nedoločen ras s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v B dneh od dneva objave nu nuslov: Terrruka, TO/I) Proizvodnja Skofjn Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh pO preteku roka za prijavo. Podrobnejše Informacije lahko dobite v kadrovski službi osebno ali po telefonu 00 771. STROKOVNE SLUŽBE SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI občine TRŽIČ Razpisna komisija razpisuje v skladu s statutom prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJE STROKOVNE SLUŽBE Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko oziroma višjo izobrazbo pravne, ekonomske, gradbene ali organizacijske smeri, uli z delom pridobljene delovne zmožnosti, priznane skladno s pravilnikom o razvidu del in nalog, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljunju odgovornejših del, od tega vsaj 2 leti na enem od področij, za katera so ustanovljene SIS gospodarskih dejavnosti, — da izpolnjuje pogoje, določene s 57. členom družbenega dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, — Mandat zu ruzpisunu delu in nuloge traju 4 leta, Izbrani kandidat bo opravljal dela in naloge vodje strokovne službe 4 ure, ostali delovni čas pu delo enega od strokovnih delavcev ustanoviteljic. Pismene prijave s priložen? .d dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba sis gospodarskih dejavnosti občine Tržič, Cankarjeva 1, s pripisom »za razpisno komisijo«. Zadnji rok za prijavo je 2H. julij 1986. Ko zadnja skupščina ustanoviteljic potrdi izbranegu kundiua-* Kupim nov ali dobro ohranjen izPj šni LONEC in CEV za W hrošč 13°|j|i Stanko Kogovšek, Izgorje 6, Tel: 69-368_ lapoilltve Zaposlim samostojnega KOVJ_L I STRUGARJA, OD od 14 SM tffo Tel 42 070 Ji> —-——---Ti h* Na dom sprejmem kakršnokoli norarno delo na svojem šivalnem * ^ ju. Wfra: PRIDNA _ Jlji Sprejmem delavca za KOVlN^i stroko Bivic, Milje 31, Šenčur ZAHVAIA Ob smrti očeta in starega očeta MATEVŽA KEJ ZARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, s?' delavcem in znancem za izražena sožalja in cvetje. Se pose" na zahvala dr. Cmaleku, duhovnikom in pevcem. Hvula vse**1' ki ste ga pospremili na zadnji poti. vsi NJEGOVI Skofja loku, Kranj, Ljubljana, 30. junija 1080 TOREK, 15. JULIJA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN (g^MlSMEEGLAS Takoj zaposlim VARILCA. Pogoj je znanje elektrovarjenja in varjenja pod zaščito plina (argon) in 3 leta delovnih skušenj. Franc Stroj, Dvorska vas 31/c .__ _11113 „ Takoj zaposlim KV ORODJARJA ali KLJUČAVNIČARJA za delo v plastiki. S'frar, Podlubnik 135, Skofja Loka. I_Ll61-051 11003 JMBVICTI1A Cenjene goste obveščamo, da bo Oostilna v Čepuljah zaprta zaradi rednega letnega dopusta od 17. julija do M. avgusta 86. Se priporočamo za ?bisk. 11144 mensko varstvo za 2 leti starega fant- ka. Tel.: 49-040__11167 OPOZORILO! Opozarjam starše Dejana Aljančiča iz Rupe, ter Boštjana Bukovnika in Marijo Bukovnik, ki so psihično in fizično napadli na našem vrtu mojega sina Branka Zupana, da bodo v primeru ponovitve dejanja nosilci vseh stroškov in posledic, in da se bodo zagovarjali na sodišču. Jožefa Zupan, Rupa 24, Kranj 11168 Izdelujem prvovrstno dvorezno ce mentno KRITINO, format kikinda. Naročila sprejemam po tel.: (061) 831-006 11018 najdeno Našel sem ponv KOLO v Lescah, močno poškodovano. Lastnik naj se oglasi v 14 dneh. Tel: 74-078 11108 OSIAIO » varstvo vzamem 2 do 3 otroke od prosti 1 leta do leta in pol, na ob-Sgpjujesenic. Šifra: Varstvo 11166 Na relaciji Podlubnik—avtobusna Postaja Skofja Loka iščemo dvoiz- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre NEŽE KALAN rojene KRŽIŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, sosedom, znancem, Domu upokojencev v Kranju, sodelavcem delovnega kolektiva Sava TAP konfekcija in Cestnemu podjetju Kranj. Še enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, starermame, sestre in tete ANGELE ERŽEN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebna zahvala velja zdravnikom in patrona-žni sestri za obiske na domu. Lepa hvala tudi g. župniku za poslovilne besede in opravljen obred ter članom Društva upokojencev za lepo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča hčerka Francka z družino in drugo sorodstvo Šutna, 7. julija 1986 ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča FRANČIŠKA ŠILER rojena KUPLJENIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, Prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena soža-M&. Zahvaljujemo se tudi KS Struževo, sodelavcem IMP in tehnični operativi Kranj, dr. Stenšakovi za zdravljenje in obiske v času njene bolezni, posebno zahvalo pa smo dolžni Min-ki Stibelj in družini Drinovec za nesebično in vsestransko po-jtt.oč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in govor ob odprtem grobu in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. VSI NJENI Struževo, 1. julija 1986 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, hčerke, sestre in tete ANTONIJE PEGAM rojene PRIMOŽIČ z Lenarta nad Lušo 4 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in cvetje. Enako se-zahvaljujemo IO OOS tozd Peks, sodelavcem tozda Hladilstvo LTH Skofja Loka, Niku Železniki, učencem III. letnika srednje lesarske šole Skofja Loka, učencem I. letnika srednje kovinarske šole Skofja Loka in članom folklorne skupine Tehnik Skofja Loka. Posebej se zahvaljujemo dr. Novaku, dr. Markovičevi in ostalemu osebju Onkološkega inštituta iz Ljubljane. Hvala g. župniku z Lenarta za lep pogrebni obred, farnim pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. VSI NJENI Lenart nad Lušo, 1. julija 1986 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega ANTONA MLEKUŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, sočustvovanje, cvetje in denarno pomoč ter vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo še Gozdnemu gospodarstvu tozd Bohinj, Almiri tozd Bohinj, Špeceriji Bled, tov. Janezu Arhu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za obred. Žalujoči: žena Julka, sin Baldi in hči Metka z družinama, brat Baldi, sestri Anica in Lidija z družinami ter ostalo sorodstvo Bohinj, Bovec, Melbourne ZAHVALA * 82. letu življenja nas je zapustila žena, sestra, teta in botra IVANKA TRATAR Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem Za pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Crnetu za dolgoletno zdravljenje, KS Lancovo in govorniku za poslovilne besede ter gospodu župniku za lep obred. ŽALUJOČI: mož Tone in ostalo sorodstvo Zg. Lipnica, 29. junija 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica in svaka JOŽEFA MALIJA zidarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, znancem, DO Sava Kranj, pevcem Društva upokojencev, g. kaplanu za pogrebni obred in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Od dragega pokojnika smo se poslovili v petek, 27. junija 1986 na pokopališču v Kranju. Žalujoči vsi njegovi Kranj, 1. julija 1986 ZAHVAIA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina, brata in strica EDVARDA KUNČIČA roriS^reno zarwaljujemo celotni ekipi civilne zaščite iz Nakla, posebno tov. Štucinu, so-jJ^kom, sosedom in prijateljem, socialni službi Sava in sodelavcem BGP, Ikosa in •>~j Ja Kranj za izraze sožalja in podarjeno cvetje ter spre žalja in podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi prezgodnji nJi poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Nakla in pevcem bratom Zupan. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Strahinj, 5. julij 1986 ZAHVAIA Ob boleči izgubi nuše drage SLAVKE FISTER se Li tren r^.no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dr m* k.in s,u'> ob strani, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter darovali CV6l |< . | in tr Usjl'<>točnik in osebju onkološkega inštituta Ljubljana za zdravljenje. Hvala so nam v težkih •. posebna hvala >n § 1 vala tov. Ovseniku Kr Y- Stularju za lepe poslovilne besede, sodelavcem Plamena iz Krope, Iskre Lipnica, Save ^ Podnart za podarjeno cvetje. Hvala tov. Jelene u in tov. Vidicu za orgunizacijo pogrebni ? ®^a- Zahvaljujemo se pevcem i/ I'od na rta in godbi na pihala i/. Tržiča za zapete m zaigra '°stinke. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: VSI NJENI Pre/.renje, 12. junija 1986 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, strica in svaka JAKOBA ŽITNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, Obrtnemu združenju Skofja Loka,'vsem stanovskim prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in pevcem za pesmi ob slovesu. Hvala zdravstvenim delavcem ZD Skofja Loka in Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za njihov trud pri zdravljenju. Hvala duhovščini za opravljen obred ob pokopu. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga z mislijo, besedo in cvetjem pospremili v njegov zadnji dom. VSI NJEGOVI Skofja Loka, 2. julija 1986 ZAHVALA Po težki bolezni je tiho odšla od nas naša zlata mama, babica in prababica FRANČIŠKA ŽURA rojena FENDE z Zlatega polja (Majačeva mama iz Zg. Brnika 1) Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sosedom iz Kranja in Zg. Brnika, prijateljem, znancem in vsem, ki ste podarili cvetje, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami v teh težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Jagričevim in dežurnemu zdravniku dr. Bečanu. Za vso požrtvovalnost in tolažbo naši mami med težko boleznijo se zahvaljujemo predvsem dr. Kocijančiču, dr. Prašnikarju, dr. Koselju in sestri Mariji. Hvala za cvetje Restavraciji Park Kranj, Savi Kranj, PTT Kranj, Trgovini Zlato polje, stanovalcem C. St. Rozmana 11, tov. Pagonovi, Kvintetu iz Na-klega za lepe pesmi, kranjskemu duhovniku za lep obred in cerkljanskemu duhovniku za zadnje spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: sin Florijan, sinovi Janez, Tone, Francelj, Vido z družinami, hčerki Fani, Marija in Pavla z družinama, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo Kranj, Naklo, Zg. Piriniče, St. Margareten — Avstrija V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, nono, pranono, brat, stric, svak in tast JOŽE JENKO upokojenec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sočustvovanje z nami in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Janezu Bajžlju za vso skrb ob njegovi težki bolezni. Hvala tov. Stanetu Ziherlu za lepe besede slovesa ob grobu. Žalujoči: Vsi, ki smo ga imeli radi Zg. Bitnje, 1. julija 1986 GLASOVA ANKETA NOVICE IN DOGODKI Po Ukancu gor in dol. Turist si je mislil svoje moti muhasto vreme; jezero je premrzlo za kopanje, v hribe si v nestanovitnem vremenu ne upajo.« Ukane, 11. julija — V avtokampu Ukane smo se oglasili v (ne)pravem trenutku — prav takrat, ko se je eden od tujih gostov pritoževal nad prevelikim računom. Prijazna receptorka je takoj ugotovila, da gre za napako, in mu je pri priči vrnila nekaj več kot tri tisoč dinarjev. Turist pa je le skomignil z ramani in si mislil svoje . . . V avtokampu je letos veliko novega: stavba s stranišči in tuši, recepcija s telefonom, restavracija s pestrejšo gostinsko ponudbo, asfaltna prevleka, kanalizacija, ki je priključena na Zlatorogovo čistilno napravo... Kamp se je letos zaradi gradnje (in muhastega vremena, ki je oteževalo dela) odprl šele drugega julija. Goste, ki so prišli prej, so »prebukirali« v hotel Pod Voglom. V kampu je prostora za 350 ljudi, v petek pa je bilo v njem le 195 tujih in 35 domačih turistov. Večji obisk pričakujejo po 15. juliju. »Gostje ne negodujejo zaradi cen saj se jim zdi razumljivo, da morajo za boljšo urejenost kampa in za pestrejšo ponudbo tudi več plačati,« je dejala Stanka Gorenc iz Ukanca. »Tujci so lani za dan bivanja v kampu odšteli sedem mark, letos jih morajo dvanajst. Za domače goste je cena tisoč dinarjev. Turiste še najbolj Gospodar v avtokampu Janko Svenšek z Ribčevega laza nam je pripovedoval, kako je lovil osem mladih Holandcev, ki so hoteli taboriti na črno, pa jih je ujel in jim povedal, kakšen je tu red. »Dogajanje v kampu bi lažje nadzorovali, če bi lahko prostor ogradili, vendar nam tega ne dovolijo, ker leži kamp v osrčju Triglavskega narodnega parka,« je dejal. Družino Maher iz Ljubljane — Tomaž, Branko in njuno hčero Katarino smo zmotili med zajtrkovanjem. »Več kot dvajset let že hodim v Bohinj, dvanajst let redno v avtokamp Ukane. Ne vprašajte, zakaj! Bohinj je čudovit! Govori se, da bodo kamp preselili na Ribčev laz. Mislim, da takšna odločitev ni na mestu, saj ne gostje v kampu ne bližnji taborniki niso kdove kako veliki onesnaževalci,« je dejal Brane. q Zapi0tnik Andrejčkova jajca bodo spet plavala po Blejskem jezeru Blejska noč bo letos še imenitnejša V soboto, 19. julija, bo na Bledu že tradicionalna Blejska noč. V soboto, 19. julija, bo na Bledu že tradicionalna Blejska noč. To noč bodo na Blejsko jezero spustili petnajst tisoč andrejčkovih jajc. To so polovice jajčnih lupin, ki so napolnjene z voskom, ime pa so dobile po njihovem izdelovalcu Andrejčku, ki se je s pripravo teh svojevrstnih lučk ukvarjal že vse od aprila. Na lanskoletno pobudo bralke Gorenjskega glasa, ki jo je zanimalo, kakšna so ta andrejč-kova jajca, so v izložbi Murkine prodajalne Pletna na Bledu razstavili maketo Blejskega jezera„v čigar vodi plavajo. Marko Potočnik, tajnik Turističnega društva Bled je povedal, da bodo poleg tega pripravili izredno lep ognjemet, po osmih letih pa bodo obiskovalci Bleda spet lahko videli ognjeni slap z gradu. Postavili bodo tudi stojnice, na katerih bodo hoteli in zasebniki predstavili svoj redni program ter vsaj še eno specialiteto. Tudi ljubiteljem glasbe ne bo dolgčas. Popoldne bosta promenadni koncert in nastop godbe na pihala, vse do dveh zjutraj pa bosta pred hotelom Park izmenoma igrala narodno-zaba-vni in zabavni ansambel. Organiza- torji torej napovedujejo lepo in zabavno prireditev, o tem, kako bo uspela, pa se velja prepričati na kraju samem. D. Gortnar Na poti proti morju Minuli petek, soboto in nedeljo so turistični in gostinski delavci morali pošteno delati, saj so se preko naših mejnih prehodov valile kolone motoriziranih gostov, zdomcev in prehodnih popotnikov. Obenem so Jezersko — Zapornice na Jezerskem so te dni stalno odprte ... Ljubelj — Dolgih čakalnih dob na Ljubelju ni bilo, četudi je bila velika gneča... Gozd Martuljek — Pet vstopnih kolon je napolnilo cesto od Korena proti Kranju, največ pa so se ustavljali v Martuljku. — Foto: F. Perdan bile ceste polne tudi zato, ker so se prvi turisti že vračali domov. Na mejnem prehodu Korensko sedlo so vstopali v petih kolonah, gneča je bila posebno proti jutru, ob petkih popoldne in ponoči pa prehod »napolnijo« zdomski avtobusi, ki se ob nedeljah zvečer vračajo. Teh pripelje tudi do 80 na noč, zato imajo cariniki obilo dela in so morali zaposliti še sodelavce iz drugih carinarnic. Kolone vozil se po Gorenjski vije-jo počasi, ustavlja se malo gostov. Večinoma jih je opaziti na travnikih in na obcestnih parkiriščih, kjer posedijo ali urico prespijo, hrano pa itak večinoma vozijo s seboj. Na nekaterih mejnih prehodih ugotavljajo, da je med potniki domala polovica prehodnih gostov, ki skozi Jugoslavijo samo potujejo, število prehodov kaže, da turistična sezona letos ne bo tako obetavna, kot so pričakovali... D. S. yit,;imu<.uuu u^iimnju « kKJIlkUlJU — Prejšnjo nedeljo, 6. julija, okrog 11. ure ponoči je v križišču pred gostilno Na Jami v Šenčurju prišlo do nesreče. Zvonko Kalan iz Šenčurja je z neprimerno hitrostjo pripeljal po Pipanovi ulici in pred križiščem najprej zadel v dvignjen rob hodnika za pešce. Po tem je zapeljal v levo in trčil najprej v drog javne razsvetljave, ga podrl in večkrat prelomil, razbil nato dva večja betonska lončka z rožami in se nazadnje ustavil v steni gostilne Na Jami. Škoda na avtomobilu je bila ocenjena na poldrugi milijon dinarjev, na drogu javne razsvetljave in cvet-li<"lijakih, ki so last krajevne skupnosti pa blizu 200.000 dinarjev. Po nesreči so se začela različna ugibanja, kdo je povzročil pravo razdejanje v križišču in zakaj ostanki nesreče na primer še v petek popoldne niso bili odstranjeni. Vsekakor ni moč pritrditi govoricam, da miličniki niso ukrepali. Celo več, imeli so kar precej težav, da so se dokopali do vseh ugotovitev. Čudno pa je res, da v krajevni skupnosti minuli teden niso nič naredili, da bi ostanke nesreče počistili. — A. Ž. Čebelarski tabor v Bohinjski Bistrici O čebeljnjakih, čebeljem plesu in še o čem Bohinjska Bistrica, 11. julija — Okrog trideset osnovnošolcev, dijakov in študentov iz vse Slovenije se je v četrtek zbralo v Bohinjski Bistrici na tretjem raziskovalnem čebelarskem taboru, ki ga v okviru gibanja Znanost mladini prireja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. V Sloveniji poteka prek poletja več mladinskih raziskovalnih taborov. Mladi čebelarji in tisti, ki bi se radi naučili čebelarjenja, so se doslej dvakrat zbrali na taboru v okolici Krškega; za tretje srečanje pa so si — ne slučajno — izbrali Bohinjsko Bistrico. Tamkajšnja čebelarska družina namreč letos praznuje 85-letnico. Jubilej bo počastila z zanimivo čebelarsko razstavo (odprli jo bodo danes v domu Jožeta Ažmana), v praznovanje pa se bodo vključili tudi udeleženci čebelarskega raziskovalnega tabora. V petek, prvi dan tabora, so nekateri odšli na Jelovico, večina pa se je zadrževala v osnovni šoli, kjer so pod vodstvom Janka Božiča iz Čreteža pri Kr-: škem, sicer štu-_ denta tretjega letnika biologije in navdušenega čebelarja, spoznavali osnove čebelarstva. »Delo poteka v več skupinah,« nam je pojasnil Janko. »Mladi, ki so se odpravili na Jelovico, bodo govorili o povzročiteljih gozdnega mede-nja — o mravljah in listnatih ušeh; ugotavljali, kakšne so tod možnosti za postavitev prevoznega čebelnjaka, smukali cvetni prah in raziskovali njegovo poreklo. Ena od skupin bo na terenu opazovala, katere rastline cvetijo in katere od teh so koristne za čebelarstvo, druga bo raziskovala čebelji ples in ugotavljala, od kje čebele prinašajo cvetni prah, tretja se bo spoznavala s čebelnjaki v Bohinju, četrta bo z meritvami skušala razkriti, kakšna je genet-sko-ekološka slika čebel v Bohinju . ■■••jze Erjavec in Tone Guzelj l^eopOiainu DUgauij _ pred^njk izdajatehskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) - List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol- tednik, od januarja 19H0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 2.600 din.