Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 11. julija 1936 Štev. 156. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK llredntttvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 3466 lahaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku * Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani r Poitni čekovni račun 3L 11.400 99 JUTRA 99 l V zadnjem času se čujejo na naslov Slovenije različni slavospevi. Slavospevi lahko koristijo, pa tudi lahko škodujejo. Visoko zveneče besede o naših krajih so pošiljali v svet tudi nekateri beograjski dnevniki. Bilo je to zlasti ob nedavni o-tvoritvi avtomatične telefonske centrale na Bledu. Toda tudi ustne govorice izzve-nevajo ponekod v čudovite refrene. Vse se bere, vse se čuje, kakor da bi naša banovina bila dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer srečuješ v vsaki vasi avtomatične telefonske centrale in kjer poganja kmet svoje govedo na pašo po samih asfaltiranih ulicah. Odveč bi bilo vsako stikanje v ozadja in odveč vsakršno raziskovanje o vzrokih in nagibih, ki so bili in so merodajni pri takšnih slavospevih, ki nam bore malo koristijo, pač pa veliko škodujejo. In vendar je dobro znana davčna kapaciteta naše slovenske banovine, spričo katere bi se zares moglo opravičevati za služenje prednosti ter medu in mleka. Realnost pa nam odpira povsem druge .perspektive. Ob dejstvih se odmikajo te lepe bajke, pred nami pa so nagosto z ob laki zastrta obzorja. Doživeli smo prevalj sko tragedijo, ko je cela rudarska našel bina prišla na boben. Danes doživljamo blejsko tragedijo, blejsko katastrofo. Pri-hodn^mesec bo na Bledu velika dražba, pri kateri se bo odločilo, čigav bo v bodoče blejski grad, čigavo bo blejsko jezero s celo vrsto hotelov in priključenh posestev. Bogve, kdo bo pri dražbi zmagal. Za ta biser naše zemlje se poteguje tudi tuji kapital. Ali bo Bled s svojim rajskim jezerom in rajsko okolico ostal v jugoslo-venskih rokah? Boben poje po Bledu. Kje so bajke o bogati, koromandijski Sloveniji? Doživljamo zadnja leta tudi tragedijo Trbovelj in Hrastnika. Naša rudarska sre di.šča propadajo in umirajo. Takšnih velikih in manjših tragedij je še precej v našj slovenski banovini. Tista asfaltirana cesta iz Lesc na Bled je mnogo pripomogla k bajki. In vendar še danes pogrešamo moderne ceste, ki bi vodila od št. lija do Maribora in dalje naprej proti jugu. Prvotna vsota petih milijonov dinarjev se je obupno skrčila. Tu-patam prodro v javnost kakšni glasovi, ki pa brž zopet utihnejo. In vendar ve danes vsak otrok, kaj pomeni takšna moderno zgrajena cesta za razvoj našega tujskega prometa, od katerega lahko edino živijo naši obmejni kraji in sploh naša slovenska banovina. Tega ne more verjeti, komur lil znano, da se tuji avtomobilisti, ki prihajajo v našo državo, pripeljejo do Maribora in sc od tu zopet vračajo nazaj preko meje, ker si spričo sedanjega stanja cest ne upajo naprej. Bajka se razpršuje v prazen nič. Bogve, kedaj bomo doživeli asfaltirano cesto vsaj iz Št. lija do Maribora. Obljub je bilo že veliko. Morda obstoja celo bojazen pred očitki, da se zopet naša slovenska banovina proteži-ra. In vendar beremo iz dneva v dan v zadnjem času. koliko investicij gre v druge banovine, zlasti v Vrbasko in Drin-ski banovino. Od bajke preostaja še samo prazen zvok lepe besede. Kaj naj bi bila vsa ta bajkarska miselnost napram kruti stvarnosti naših dni • ■ •? TUDI BRZOJAV DRAŽJI. Poštni ministeir je odredil, da se s i. avgustom povišajo med drugim tudi brzoiavne pristojbine v notranjem prometu. in sicer za besedo od 0.60 na 0.70 dinarjev l/ok iedauA: i/oJm metmi $£ fteM-Suit & bataid BRUSELJ, 11. julija. Predsednik vlade Van Zeeland je imel v senatu govor o zunanji politiki opozarjajoč, da obstojajo velike in bližnje temne nevarnosti. Te nevarnosti so tako velike, da ni samo zaskrbljen Bruselj, ampak v še večji meri Ženeva. V Ženevi obstoja vtis, da se vojna nevarnost približuje z naglimi koraki. Navziic vsemu pa so še vedno možnosti, da se katastrofa prepreči. Belgijska vlada bo skupno z vsemi, od katerih zavlsl usoda sveta, ukrenila vse potrebne korake, da se nevarnost prepreči. Ob zaključku je Van Zeeland povdarjal, da bo vlada nadaljevala svojo dosedanjo zunanjo politiko, osnovano na paktu Društva narodov. m a eiesmkm se emšš&ia BERLIN, 11. julija. Znana nemška gospodarska revija »Geld und Wirt« schaft« obravnava situacijo Italije po ukinitvi sankcij. Revija prihaja do prav zanimivih zaključkov in meni, da se Italija nahaja po odpravi sankcij pred veliko težjo situacijo kakor one države, ki so se udeležile sankcij proti Italiji, Italiia je radi abesinske vojne gospodarsko onemogla, finančno izčrpana, politično precej izolirana. Italijansko gospodarstvo se še vedno nahaja v vojnem stanju, vrnitev v normalne prilike pa bo zelo težka radi pomanjkanja finančnih sredstev in visokih cen. Cene v veletrgovini so dosegle v zadnjem poletju 35%, cene v mali trgovini pa komr.j 12%. Sedaj se bo izvršilo izenačenje s cenami v veletrgovini in bo radi tega nastopila velika draginja. K temu se še priključuje veliko razočaranje italijanskih ljudskih množic glede rezultatov afriške vojne. Preje se je utrjevalo prepričanje, da si ustvarja Italija z osvojitvijo Abesinije pravi paradiž. "Za eksploatacijo Abesinije pa potrebuje Italija predvsem denarja in veliko časa. To razočaranje se lahko sproži tudi na politično področje in ni nikakšnega dvoma, da ni bila situacija Mussolinijevega režima še nikdar v večji nevarnosti kakor se nahaja pravkar sedaj. Mtšii £dstš®d Vlil. $ uki- PMetlu GOSPODARSKA KONFERENCA BALKANSKE ZVEZE se je otvorila včeraj popoldne na Bledu. Otvoritveni nagovor je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič. Konferenco so zatem pozdravili Harytakis za grško delegacijo, Tabakovici za romunsko delegacijo in Beli Arbel za turško delegacijo. Danes so pričeli s svojim deloin posamezni odseki. uihii LONDON, 11. julija. DNB poroča: Kralj Edvard VIII. je danes podpisal v palači Buckingham odlok glede ukinitve sankcij proti Italiji. Na seji kronskega sveta so bili navzoči zastopnik ministrskega predsednika Ramsay Mac Donald, zastopnik zunanjega ministra in minister pravde lord Halifax ter minister za javna dela Brown. tkusseim $mt§g v Bmsesrnji® LONDON. II. julija. Po vesteh iz Ri^na je izjavil Mussolini v teku raznih diplomatskih razgovorov, da se je odločil, odzvati se pozivu Van Zes-landa in poslati svojo delegacijo v Bruselj. Po poročilu dopisnika »Morning Posta« iz Rima se je odločil Mussolini predlagati, da se dosedanji locarnski sporazum zamenja s paktom štirih velesil. fkišijm ljudi fcf» še$u fued vtmm k aceau- slu &is$i NEWYORK, 11. julija. DNB poroča: Preko 300 ljudi je postalo žrtev strahotne vročine. V Ne\vyOrku je bilo včeraj 47 stopinj v senci. Vse ulice so izumrle. Preko milijon ljudi je iskalo zavetišča v osrednjem parku in ob oceanski obalj na (slandu. Katastrofo še povečuje pojav kobilic, ki uničujejo še to, kar je preostalo od strahovite vročine in suše. pthta f mšavi tmm ietšt LONDON, ll. julija. »Times« poročajo iz Nairoblja, da je južnoafriški minister narodne obrambe Birow ob vrnitvi iz Londona v Tanganiko izjavil, da bo Južna Afrika v teku petih let nabavila 1000 letal, ki naj sodelujejo pri skupni obrambi angleškega imperija. SODNI ODMEVI ATENTATA NA DR. STOJADINOVICA. Včeraj se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti sedmim narodnim poslancem radi obtožbe poskušenega atentata na predsednika vlade dr. Stojadinoviča dne 6. marca 1.1. Na zatožni klopi sedijo narodni poslanci Damijan Arnavtovič, Dragiša Stojadino-vič, Vasilije Trbič, Dragomir Milovanovič, Mirko Uroševič, Jovan Nenadovič in dr. Srpko Vukanovič. Proces se je pričel ob 8.30 in je trajalo zasliševanje Arnavtoviča do 13. ure, nakar se je razprava prekinila in se danes dopoldne nadaljuje. Arnavtovič je pri zasliševanju zanikal občutek vsake krivde, dejal je, da se nekaterih dogodkov prav dobro ne spominja več, ve pa, da mu je nenadoma šinila v glavo ideja, da bi streljal. Streljal je samo v znak protesta in ni imel namena, kogar ustreliti ali pa ubiti. PREKMURSKI ODMEVI. - »Murska Krajina« od -12. t. m. piše- k shodu mjn. dr. Kreka v Murski Soboti: »Pripomba uredništva. Z ozirom na razno govorjenje pred -shodom, nas prav veseli, da je shod potekel mirno. Gospod minister se je lahko osebno prepričal, da številni nasprotniki organizacije niso tako kruti, kakor so mu jih morda orisali. Favoriziranje pripadnikov ene vere, je pri nas v Prekmurju pogrešno. ker ie nevarnost, da s-e vnese'v narod največjo zmedo in mržnjo, ki je dosedaj živelo v lepem sožitju, kar ne sme biti namen nobenega, tem manj pa aktivnega ministra.. Posetite $ Jubilejni >« MONTREUX. 11. julija. Romunski zunanji minister Tituiescu je nenadoma odpotoval iz Montreuva v Bukarešto. Agencija Reuter doznava, da je ta nenadna Titulescova pot v zvezi z nekaterimi komplikacijami v romunski notranji politiki. V. Mariborski teden" 1. do ‘J. avgusta 1936. Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja. 50 % popust na (železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936. Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstihia industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. •— Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. MARIBORSKI OTOK - najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita! Stran '2. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra mmmmmmmmmtmsar —-z: šara? r^s&ssEMa ut tteuja v valiedMoftiškuH koUtt Kako so abesinski vstaši izvršili napad na železniško progo Diibuti— Addis Abeba RIM, 11. julija. Po pokolju italijanskih. napadi so se letalskih častnikov se sedaj potrjujejo tudi vesti o drugih težavah, ki povzročajo italijanski vojski v Abesiniji nernale skrbi. Tudi se potrjujejo vesti inozemskih agencij, predvsem Reuterja, da so bili izvršeni tri napadi na telefonske proge Addis Abeba—Džibuti. Razen tega se potrjuje vest, da ne vodijo Abesinci borbe samo v krajih, ki še niso zasedeni, marveč tudi v onih, ki se nahajajo v italijanski okupaciji. Tako se priznava, da so bili krvavi pokolji v okolici Dessieja, pa tudi v drugih mestih in v Somaliji. V službenem sporočilu se priznava, da so abesinske tolpe izvršile napad na železniško progo Džibuti—Addis Abeba. Med drugim se navaja, da je dne 6. t. m. zjutraj nekaj tolp razdrlo železniško progo ter uničilo telefonske in brzojavne proge med mestoma Okasi in Obija. Ti izviršili v nameri, da se pridejo bolniki k zdravniku ob pravem času. Kirurški nož bije že stoletja neizprosen boj zoper vsakovrstne rakovi-ne na človeškem organizmu. Rak je po-gubonosen za vsak organ v človeškem telesu, če se bolnik ne javi pravočasno pri kirurgu. Mnogo bolnikov odvrača od poseta pri zdravniku strah, da bi jim zdravnik ne potrdil morda že spoznane in krute resnice in prihajajo k zdravniku izropata dva vlaka, ki sta vozila iz Dži- § { t . , . . t di ~ i bil . bulija v Addis Abebo razne življenjske Sele teclaj’ k0 36 tUflI "°Z ,ZguDU ~V0J° potrebščine. Italijanski odredi iz Las Adasa so takoj prispeli na mesto napada in je borba med italijanskimi četami ter Abesinci trajala vso noč. Iz tega službenega poročila se razvidi, da se je vodila v tem kraju pravcata bitka, četudi so ti predeli zasedeni po laških oddelkih," in da obstojajo v teh predelih še vedno; oddelki abesinske vojske. Službeni krogi* izjavljajo, da smatra Italija širjenje ve-v sti o nevarnem položaju v Abesiniji kot, protiitalijanski manever. Ponovno se ’ povdarja, da število mrfvih ob priliki napada abesinskih vstašev pri Lekempi-ju ni večje kakor se je glasilo v italijanskem službenem poročilu, to je štiri osebe. moč na rakovino, ker je že prešla mejo operativne možnosti. Bolnik z rakom v stadiju zgodnjega obolenja ali v stadiju takozvane zgodnje operacije, je z operacijo sigurno in trajno ozdravljiv. Rako-vina se potem širi od svojega prvotnega ognjišča in ustvarja nova gnezdišča, to je takozvani pozni stadij obolenj. V tem štadiju raka je operativno zdravljenje sicer mogoče, toda tehnično znatno težj2. Operativni uspehi v tem štadiju so znatno slabši. Ako pa prodre rak v krvno ožilje, potem se ustvarjajo nova samostojna gnezdišča. V tem štadiju je operacija tehnično skoro neizvedljiva in za zdravljenje brezuspešna. Poleg operativnega zdravljenja poznamo tudi zdravljenje raka z obsevanjem, in sicer z radijem in rentgenom. Slejkoprej pa velja danes pravilo: Nai-preje radikalna operacija, kolikor je še možna, na to šele obsevanje, oziroma v poznem štadiju najpreje pripravljalno obsevanje in potem operacija. ffosfimiaeska mnenje Ha M&t* tc$u Ob Badjurovem vodilu po Slovenili Ni si mogoče misliti intenzivnega razmaha tujskega prometa brez sporedne sistematične publicistične akcije. Naša tujskoprometna literatura je zopet obogatela za novo potrebno in koristno delo v obliki vodiča po Sloveniji, ki ga je izdal Rudolf Badjura v drugi izdaji s 47 ilustracijami in pregledno karto Slovenije, in sicer v založbi ljubljanskega in mariborskega »Putnika«. 234 strani obsegajoča knjižica vsebuje v izvrstni opremi in odlični grafični izvedbi vse navedbe in podatke, ki prihajajo v poštev pri pripravah in izvedbi raznih izletnih načrtov po naši ožji domovini. Rudolf Badjura je mojstrsko pregledno, izčrpno zbral prav vse, kar je v tem oziru potrebno s priključenim seznamom vseh avtobusnih linij.> To Badjurovo delo obsega najpreje splošne navedbe ter je razdeljeno na dva dela, to je Posavje z Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko, ter Podravje. — Druga izdaja Badjurovega vodiča bo dobrodošla ne samo vsem prijateljem prirode in planin, ampak tudi vsem, ki prihajajo občudovat lepote in krasote naše zemlje. Častno in dostojno pa bo tudi do polnjevala seznam naših knjižnic. Boi proti raku Znano je »Jugoslovensko društvo za proučevanje m zatiranje raka«, ki se je osnovalo z namenom, da z besedo in dejanjem sodeluje pri zatiranju ene najbolj razširjene in najbolj potuhnjene bolezni, to je raka. Delovanje tega društva je izredno vneto in je odbor Društva za zatiranje raka izdal pod naslovom »Beseda o raku« knjižico, ki so jo sestavil; ljubljanski zdravniki dr. Robert Blumau- jn Marija Binder, navijalka, movinsko zvezo Sošter Avguštin s; jezdarska ulica g. _ Rudolf Steinbuch-Tezna. Na koncu je stavil odbornik g., ^ ura,dnjk ^rž. žel, Betnavska cesta Klemenčič umesten predlog izvedbe na- 18> in Marija Selinšek, zasebna mradni- čina čim krajših sej. Avstrijski nogometni prvak v Mariboru! V torek 14. julija ob 18*30 na stadionu SK Železničarja NOGOMETNA TEKMA K ADMIRA (Dunai) : SK ŽELEZNIČAR Ob vsakem vremenu! Dunajčani bodo nastopili s kompletnim ptvim moštvom »Danes Je petek, danes moram biti mrtev!“ Včeraj okoli 21. ure jc pritekla k straž- stražniku zagotovilo, da ne bo napravil niku na Glavnem trgu zasebnica Marija Š„ ki je vsa iz sape stražniku sporočila, da se v njenem stanovanju v Ribiški ulici 2 namerava usmrtiti 251etni Božidar V. Povedala je, da dflži oipenjeni Božidar v rokah dolg kuhinjski nož, s katerim maha okoli sebe ter da ves čas kriči »danes je petek, danes moram biti mrtev, ker hočem biti v nedeljo pokopan«. Zasebnica Š. je izrazila stražniku bojazen, da bi se Božidar zares usmrtil, zlasti, ker je vse svoje stvari prodal. Stražnik se je podal na kraj, kjer naj bi se usmrtil Božidar. Našel ga je precej razburjenega. Stražnik je kandidata smrti povabil na stražnico, od koder so ga vtaknili v policijske zapore, da bi se iz-treznil. Danes zjutraj pa so ga po zaslišanju zopet izpustili, potem ko je dal več take neumnosti Na državnem mostu pa je prišlo okoli 23. ure do razburljivega prizora. Neki moški se je bil namreč splazil preko ograje mostu ter nameraval skočiti v Dravo. Pasantje, ki so opazili, da se hoče mož pognati v Dravo, so takoj skočili proti moškemu ter ga vlekli preko ograje nazaj. Poklicali so takoj stražnika, ki je obupanca peljal na stražnico, kjer so ugotovili, da je obupanec 411etni Franc T., ki je izjavil, da si je hotel končati življenje radi družinskih razmer. Ker >3 bil precej vinjen, so ga prepeljali v policijske zapore. Tudi njega so danes zjutraj peljali na predstojništvo mestne policije ter ga po zaslišanju zopet pustili na svobodo. Pri ugodnem vremenu koncertira v mestnem parku danes v soboto od pol 9. do 10. ure godba železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Družabni večer mariborskih šahistov, ki so sodelovali na letošnjih medklubskih pokalnih tekmah, se vrši v soboto, dne 11. t m. ob 20.30 na verandi restav racije »Novi svet«. Prijatelji šaha vabljeni! Sobota-nedelja velika kabaretna pred stava v Velik} kavarni. V nedeljo popoldne koncert v park-kavarni. Vrtni koncert Zorko-Pekre. Najpriljubljenejša pekerska godba! Koncert. Restavracija »Union«, danes z, v e čer vrtni koncert. Točim pivo Ležak, prvovrstna štajerska vina. Priporočam dobro domačo hirano, na katero sprejemam abonente. Se priporočam Lojze Lisjak. Gostilna Krempl v Radvanju. Vsako nedeljo in praznik vrtni koncert, prvovrstna kuhinja in vina, jagodova bovla! Nedeljo vrtna veselica, gostilna We-ber, Pobrežje. Ples, Prostovoljna gasilska četa Razvanje priredi v nedeljo 12. julija na vojaškem vežbališču na Teznem veliko dobrodelno tombolo. 15 tombol, 6 koles. Začetek ob 15. uri. FVrmffr za sPoroeT3^ biago* mammmmm pokojnega vjteš-kegti kralja Aleksandra I. Z edini-tdkja r Manbom. Pisarna: Mesino poglavarstvo, Rotovška tog 1» sobe & 6 a ca, Betnavska cesta 18. — Alojzij Žele, sluga Nabavljalne zadruge drž. žel., Tezno, in Veronika Pirš, gospodinja Vinko Kokol, elektromonter, Pobrežje, in Elizabeta Hauptman, predica. — Štefan Trnjair, mesarski pomočnik, Tabor-' ska ulica 9, in Elizabeta Dolinšek, kuha-! rica. — Viktor Verginella, električar drž. žel., Koseskega ulica 121, in Ivana Česen, tkalka. — Maks Gselman, brivski pomočnik, Koroška cesta 90, in Rozina Krameršič, zasebna uradnica, Ferkova ulica 3. — Janez Krajnc, delavec, Radvanje, in Lucija Hartl, delavka. — Franc Golčman, tkalec., Tezno, in Andrina Fra-novič, bolničarka. — Anton Kumer, kiju čavničarski pomočnik, Pobrežje, in Marija Zimet, predica. — Franc Breznik, črkostavec, Betnavska cesta 66, in Ana Kosi, kuharica. — Jožef Klep, delavec. Trniče, in Ivana Kabič, kuharica, Studenci. — Jožef Geiger, čevljarski pomočnik, Nova vas, in Marija Mairhl tkalka, Nova vas. Bilo srečno! Arehovo proščenje bo v nedeljo 19. julija, ne jutri 12. t. m. kakor se je pomotoma glasilo včerajšnje naznanilo. Ge. dr. Rosinova in dr. Robičeva sta darovali v spomin blagopokojne ge. Maj-dičeve Din 300 za letovanje revnega otroka na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju. Posestno gibanje. Vdova po notarju Marija Barle je prodala zasebniku Aloj ziju Jevšenaku hišo na Ruški cesti 1 za 110.000 dinarjev. — Posestnik Matija Lupša je prodal mestni občini mariborski del paroele v Slovenski ulici za Din 23.600. — Vera Peitlerjeva je Skupila oc Ludvika Pukhardta zemljišče v izmeri 1074 m2 v koroškem predmestju za Din 36.516. Trgovca Karol jn Fric Ilger sta kupila od Valterja Scheina hišo v mag-dalenskem okraju za 140.000 dinarjev. Mestni avtobus vozi jutri v nedeljo ob 5.45 z Glavnega trga po novi Pohorski cesti do odcepa proti Pohorskemu domu in Mariborski koči. Nazaj vozi avtobus iz Reke ob 19.30. Zobozdravnica med. dent. et pHI. dr* BosiIjka Krajnovič do nadaljnjega ne or dinira. Ne Knehtf, ampak Kuster je zmaga pri zadnjem šahovskem dvoboju med UJNŽB in SK Železničarjem, ki se kakor znano končal z zmago UJNŽB ^razmerju 6:3. Razen treh so vsi podpisali. Tudi manjših stavbeniki so razen treh podpisali ljubljanski sporazum, tako da je v glavnem gibanje mariborskega in okoliškega stavbinskega delavstva zaključeno. Podpisale so ljubljanski sporazum sledeče tvrdke: Inž. Kiffmann, inž. Jelenec in inž. Šlajmer, Nasimbeni, inž. Pipan in inž. Živic, Friedriger in Czeiko., Peklar, Špes Franjo, Vrabl, Lašič, Obnova. Stu-pan, Hameršak, Rojs, Štuhec m CMaser Raimund. Gasilsko slavje v Mariboru. V dneh 1. in 2. avgusta t. 1. bo v Mariboru veliko gasilsko slavje. Mariborska gasilska četa proslavi 65letnico svojega obstoja. Za proslavo si je nabavila novi, najmodernejši reševalni avto, pripravila pa tudi skupno z Mariborskim tednom razae azstave. Zanimiva bo kulturno gasilska azstava, ki bo prikazovala razvoj gasilstva na bivšem spodnjem Štajerskem-zadnjih 80 letih. Poučna bo za vse gasilce in za vsakega, ki se za stvar zanima, razstava potrebščin proti napadom iz zraka. Ena najlepših razstav Mariborskega tedna bo razstava aeroplanov motornih in brezmotornih. Udeleženci proslave imajo z železniško karto št. »K polovično vožnjo in s posebnim znakom prost vstop k vsem prireditvam Mariborskega tedna v dneh od 1. do 3. avgusta. Obvestilo! Odsek trgovcev z delikatesami v Združenju trgovcev za mesto VLaribor je sklenil, da se bodo delikatesne trgovine v mestu Mariboru od ponedeljka, t. j. 13. julija pa do konca avgusta odpirale popoldne šele ob 15. (3.) uri, kair blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje. — Združenje trgovcev za mesto Vlaribor. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu priredi v tednu Rdečega križa proslavo 60-letnice društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Proslava se vrši v nedeljo 20. septembra 1936. Samarjani (ke) m bolničarji (ke), ki se žele udeležiti te proslave na lastne stroške, naj se javijo do vštetega 12. tm. v pisarni sreskega odbora društva Rdečega križa na sr*es-kem načelstvu v Mariboru, II. nadstropje, soba štev. 69 med 10. in 12. uro, da jim more Glavni odbor preskrbeti brezplačno vozovnico. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Albaneževa le-kairna, jutri v nedeljo Minafikova in Sa-vostova, v ponedeljek pa Sirakova in Maverjeva lekarna. Potovanje v FrancHo. Turistična sekcija društva prijateljev Francije v Beogradu, Ratnički dom, bo priredila dve potovanji v Francijo, prvo štirinajstdnevno z odhodom 1. avgusta, drugo dvanajstdnevno z odhodom 2. septembra. Pri prvem si bodo izletniki lahko ogledali Milan, Pariz (4 dni), Marseilla z avtobusom francosko Rivijero od Marseilla do Montecarla, Padovo jn Benetke. Cena za osebo Din 3280; prijave za to potovanje naj se pošljejo sekretarijatu gornjega društva do 22. julija. Drugo potovanje je namenjeno predvsem Parizu (6 dni), predviden pa je tudi krajši ogled Milana, Padove in Benetk. Cena tega potovanja je Din 2600 za osebo; prijave se sprejemajo do 28. avgusta. S prijavo naj se vpošlje 10% cene potovanja, ostanek pa mora biti vplača« v celoti do 22. julija, ozir. do 23. avgusta. Društvo prijateljev Francije preskrbi vse potrebne vize in daje vsa pojasnila, Ta potovanja so namenjena predvsem članom francoskih krožkov, dobrošoli pa so tudi .V6j njihovi sorodniki in prajatetii. Stran 4. Mariborski »V e čer ni k« Jutra IgBCTF^flEIMIFII1 Vsi v Pesni€o! Sokolsko društvo Maribor III. opozarja članstvo vseh društev, da je v nedeljo 12. t. m. nastop na Pesnici, kamor se poziva članstvo vseh društev, da nastopi v slavnostnih krojih. Zbiranje ob četrt na 14. uri na letnem telovadišču Sokola Maribor III. (Aškerčeva ulica). Povorka ob 13.30 proti Pesnici iz letnega telovadišča Sokola III. Udeleži se nastopa tudi jezdni odsek Sokolske župe ter inž. podoficirska šola. Sokolstvo in narodno zavedno občinstvo pridite! Za zamudnike s»o na razpolago avtobusi na kolodvoru po znižam ceni. Upamo, da bo jutri 12. julija na Pesnici zbran ves narodno zavedni Maribor. Zdravo! Opozorilo. P. t. članstvo se opozarja, da je izšel v »Trgovskem listu« z dne 13. junija t. 1. najnovejši taksni predpis v slovenskem jeziku, ki vsebuje vse sedaj veljavne taksne odredbe z ozirom na iz-premembe in dodatke z dne 1. 4. 1936. — Sporočamo, da ima podpisano Združenje .v zalogi večje število iztisov zgoraj o-menjenega lista, katerega si lahko nabavijo reflektanti proti plačilu Din 1.— za komad v pisarni Združenja, Jurčičeva ul. 8 II. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Pri večinoma zapadnih vetrovih nagle izpremembe vremena. Na zapadu samo kratko izboljšanje, na vzhodu pooblačenje in padec temperature. Iz dneva v dan nesreče in nezgode. Na Teznu je padel z zidarskega odra 4Hetui zidar Podgorelec Rudolf in si pri tem močno poškodoval in natri rebra. Kalan Franc, 441etni delavec iz Maribora, je padel z drevesa tako nesrečno, da je zadobil znatne poškodbe na glavi. Delavko Pepelnik Marijo iz Kamnice je pičil modras v levo nogo. 34letni viničar Kos Franc iz Cerkvenjaka je bil napaden po nekem kovaču, ki ga je udaril po levi roki in mu jo zlomil. Handič Franjo, 49ietni krojaški mojster iz Maribora, je padel tako nesrečno z voza, da si je pri tem izpahnil levo roko. V Jakobskem dolu je bil napaden 501etni delavec Metličar Anton po nekem čevljarju. Kar na cesti ga je čevljar s svojim Hlapcem obdelal z motiko, pri čemer je utrpel Metličar znatne poškodbe na levi ■roki, desni nogi in prsih. Kocijan Vinko, uradnik iz Maribora, je padel po nesrečnem naključju s kolesa in se pri tem poškodoval na glavi. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Kaj vse kradejo. Posestniku Štefanu Žižeku na Čretni pri Hočah so doslej še neznani storilci odpeljali voz 'sena v vrednosti 600 dinarjev. Veleposestnica Marija Kacova v Šmartnem pa je prijavita orožnikom, da so neznanci ukradli in izsekali v njenem gozdu 61 smrekovih dreves in znaša škoda več tisoč dinarjev. V Počehovi št. 21 so vdrli rokomavhi ter izropali stanovanje viničarja Antona Ga-brijana, ki so mu odnesli vso perilo, obleke, čevlje in nekaj življenjskih potrebščin. Viničar trpi škodo nad 2500 dinarjev. Rokomavhi strašijo. V Turički vasi so doslej še neznani zlikovci vdrli v trgovino Antona Iršiča ter jo dobesedno izropali. Odnesli so raznega blaga v vrednosti preko 7000 dinarjev. Požarni alarm. Sinoči je pritekla v Gasilski dom neka ženska, ki je dejala, da v Vojašniški ulici 12 gori. Gasilci so takoj z brizgalnico pohiteli v Vojašniško ulico ter ugotovili, da se je v delavnici mizarskega mojstra Avgusta Pavličiča vnel les, ki ga je bil zvečer položil okrog zakurjene peči, da bi se les čimpreje sušil. Gasilcem pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so medtem že domačini požarno nevarnost odstranili. Mariborski svinjski sejem. Na sejmu dne 10. t. m. so se prodajali: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari od 60 do 90 dinarjev, 7 do 9 tednov 100 do 135, 3 do 4 mesece 140 do 200, 5 do 7 mesecev 210 do 300, j 8 do 10 mesecev 315 do 500, 1 leto 520 j do 830 dinarjev. En kilogram žive teže se je prodajal po 6 do 6.50, 1 kg mrtve teže pa po 7.50 do 9 dinarjev. Na trg .ie bilo pripeljanih 157 prašičev, prodanih pa je bilo 83. K - HSPpti • Palada i & ■■ s .■ bkv Umorjeni Ivan Stranjšek. §Hu$ske M&tme Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo 8. t. m., je bil srednje založen, kupčija pa je bila dobra, prignali so 273 šče-tinarjev, prodali pa 109 komadov. Cene se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: Pršutarji 5.50 Din, mastne svinje 6 Din, plemene 4.50—5 Din za kg žive teže; mrtve teže S—8.50 Din, prasce stare do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 50—130 Din enega. Prihodnji smejem za prašiče bo 15. t. m. Spomnit® se Punčec DRAGOCENA »LJUBAVNA PIJAČA«. Mlada Švedinja Babi Kmuden je prijavila sodišču znano pariško vedeževalko de Taniš in jo obtožila, da je v zadnjem času izvabila od nje bajno vsoto 1,200.000 frankov. Za vsako seanso je morala zaljubljena Babi plačati pariški vedeževal-ki po 18.000 frankov, za vsako stekleni-čico »ljubezenske pijače« pa po 3000 fran kov. Mlada Švedinja je bila prepričana, da ji bo vedeževalka priborila ljubezen njega, ki ga je tako vroče ljubila, a je on zavračal njeno ljubezen. Pri prvi razpravi je vedeževalka de Taniš odločno zanikala, da bi bila izvabila od zaljubljene Švedinje, milijonski znesek denarja, priznala pa je, da ji je Babi prostovoljno plačala za seanse in recepte 180.000 frankov. Mlada Babi si hoče poiskati zadoščenje pred sodiščem, ker je njen izvolje nec stopil medtem že z drugo pred oltar. UtUH&toki ^ iiks Poslušajte me! V daljni kitajski državi, katero požira sedaj ta, sedaj spet drugi, je država v državi Hungčangčingčeng-čong. V pokrajini Venijaslo vlada mandarin nad mandarini Zerop Veliki. Ker jo tam kolonija nekitajskih miroljubnežev, tudi imena vladarja, občin, pokrajin itd. ne zvenijo čisto kitajski, ampak nekako tuje, kot bogvekje na daljnem zapadu. V vasi Žeton sta si neki mož in žena, bele pertti, s trudom in žulji priborila blizu nek danjega jezera Nužastr košček zemlje leta 5973, na daljnem zapadu bi rekli leta 1931. in vse v, redu odslužila, plačala. V spisih mandarina je dobila ta zadeva v oddelku, Česodši— v Ameriki bi imeno-vairta oddelek sodnija — številko 6669k3T. Komaj 5 minut pešhoda stran kraljuje Zerop Veliki. Ta se spomni leto pozneje, da neka taksa 8 denarjev baje ni odraj-tana in pošlje (po zapadnem štetju) 13.11. 1932 strogi opomin za plačilo te takse 8 denarjev belokožcema kratkomak> v vas hjtjevadar. Tam ju seve nikdo ne pozna in strogi nalog potuje na to v vas Repek. Ker sta ta 2 beioko/jca tudi tam nepozna-ta, se odstopi nalog za plačilo vasi Ej-žerpob. Da .bo ja zalegk), se odpošlje 12. junija 1936 iblajtar Z oropa Velikega s še enim veljakom vasi Žeton, če se ne motim g. Uoterberger-jem, k belokožcema, da*se*jima zarubi, kar oe doseže m zagra- bi v svrho plačila 8 denarjev. Belokožka je v smrtnem strahu poiskala teli 8 denarjev in jih plačala, nevedoč, zakaj in na kateri zakoniti podlagi Zeropa Velikega. Par dni pozneje se je priplazil mož belokožec k organom Zeropa Velikega, da poizve, zakaj se je hotelo rubiti pri njemu radi S denarjev. Zvedel je, da v sklepu urada Česodši ni zabeleženo, da je bila tam odrajtana taksa 8 denarjev v obliki recimo zapadnih kolekov države Hungčangčingčengčong in da se je poslalo naravno stroge organe rubit. V resnici pa se je ominozno takso pri uradu Česodši odrajtalo in če bi se hoteli organi Zeropa Velikega potruditi h komaj 5 minut oddaljenem uradu Česodši, bi bili tam dozvedeli, da sc je dotično takso v redu odrajtalo in bi ne trebalo skoraj 5 let iskati ta uboga 2 belokožca po vaseh Njevadar, Repek in Ejžerpob z nalogom za rubež velikega zneska celili 8, beri in piši: osem denarjev. Povrh še brez povoda in brez zakonite podlage. Ljudje, kakoršni Že so, sila »ljubeznivi« in vse najboljše — z jezikom želeči — pa so po omenjenih vaseh pripovedovali drug dra gernu: glejte, ta dva belokožca sta prišla že tako daleč, da ne zmoreta niti več plačila borih 8 denarjev Zeropu Velikemu, ta dva bosta kmalu pobrala šila in kopitu in odšla bosa in naga tjekaj, odkoder sta med nas božje rumenokožcc prišla. Naj ju koklja brcne, saj ju nismo semkaj klicali... V uradu Zeropa Velikega pa pravkar pišejo na rumenem papirusu: številka konta 680/32: Rubež pri belokožcema je bila nezakonita, vsled pomote organa Zeropa in urada Česodši, se prekliče in belokožcema se vpiše pri tem kontu znesek 8 denarjev za v bodoče v dobro. Hvala Bogu, da je to, kar sem povedal o resničnem dogodku v kitajski državi Hungčangčingčengčong, v Evropi nemogoče, kajti tam vlada red, pravica in usmiljenje davčnih organov z ubogimi izmozganimi davkoplačevalci ter se z davčno prakso v kitajski provinci Venijaslo ne more niti daleč primerjati. Žamot — Či. Lojzekit iz Vetrinjske ulice. Kar verjeti nisem mogel, ko sem prejel tvoje pismo, kjer mi sporočaš, da so v Mariboru odpustili nekje natakarico, češ, da jo ne morejo rabiti, ker ne ume nemškega jezika. Zadeva je povsem zanimiva in bo prišla na uho na primernem mestu. 18 let po osvobojenju! Hm... Ali je to mogoče. Blažu N. iz Stritarjeve ulice: Glede tvoje zadeve sem se takoj informiral na pristojnem mestu ter sem doznal, da obstoja neki paragraf v statutih mestne uprave, v smislu katerih ne morejo občinski svetniki ali mestni očetje, kakor jim pravijo, vršiti kakršnihkoli del ali dobavljati kakršnokoli blago za občino. Gotovo si že iztaknil kakšno zadevico, ki ti ne da počitka, še stikaj. V Mariboru, dne 11'. VII. 1936. Gorska vila na Kozjaku Pogovor o resnični prikazni. — Preteklo soboto, prav ob solnčnem zatonu, se je prikazala tam... — Hvala lepa, nikar tega! Smo že odrasli takim staroveškim bajkam naših prababic. Danes govorimo lc še o človeškem geniju, o visoki kulturi, vseob-vladajoči tehniki, zmagoslavni civilizaciji, o modi in športu in .. . — In o svetopisemskem zlatem teletu, o socijalno čutečih diplomatih, o svetov-noslavnih perzijancih v bajno opremljenih vilah in . . . — Prosim, nehaj s tem! Saj verujem v gorsko vilo na Kozjaku in verjamem, da živi. Samo nadaljuj! — Me veseli, da si se tako kmalu prelevil iz Savla v Pavla. Torej čuj! Tam, kjer sc vije Čermenica po ozki gorski dolinici in se je zajela kolovoz v vznožje gorskega rebra, prav tam se je prikazala gorska vila. Skoraj leto dni se je lia tem mestu dvigalo gosto lesovje, prepleteno s smrečjem. Višje sile so zabranjevale vsrap radovednemu tujcu. In zgodilo se je, da se je prav ob sončnem zatonu, na predvečer godu blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, nakrat. razmaknilo to visoko in gosto; lesovje, se globoko sklonilo, potem pa leglo na hladno zemljo. V sredi med njimi je vstala gorska vila. Na njenih licih se jc odražala ljubka prijaznost, njene oči so vabljivo zrle po dolinici. Krog in krog nje je vzplamtelo nebroj plamenčkov, ki so jo objemali in ljubkovali s svojimi žarki. Ti plamenčki so se dvignili iz živih src na predvečer godu svetih bratov Cirila in Metoda in niso ugasnili kakor kresovi na vrhovih, temveč plamtijo naprej, rasli bodo in vedno gorkejši bodo. Saj gorska vila bo za vedno ostala med njimi in živa srca bodo v njej. Gorska vila sama jim bo prilivala olja in trojno moč bodo imeli ti plamenčki: bistrili bodo mladi um, čvrstili voljo in vžigali ljubezen do domače grude in do naroda, ki biva na njej. = Odkod je prišla ih kako ji je ime? — Je hči največje dobrotnice našega obmejnega naroda — ime ji je Narodna šola družbe sv. Cirila in Metoda. Blagoslovitev in otvoritev nove narodne šole v Gradišču bo v nedeljo, dne 6. septembra 1936, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v šoli. Učiteljica uči deklice v petem razredu, kako se morajo vesti v družbi in povdar-ia pri tem, da morajo vselej odstopiti sedež starejši osebi, ker tako zahteva vljudnost in dostojnost. Marica pa dvigne roko in pripomni: »Gospa učiteljica, moja mama vedno pravi starejši sestri, da bo morala obsedeti, če ne bo prišel po nje starejši mož... Ali bi marala tudi moja sestra odstopiti sedež starejši osebi?« je še veliko takšnega okoli nas. Pozdravljeni! Svetniki — »raubšici«. V Skokah so imeli oni dan svečano proslavo nekega jubileja. Oh priliki veselice je v družbi nanesel razgovor tudi na — svetnike. Tedaj jc iz ozadja vzkliknit mladenič: »Rri nas smo vsi svetniki in vsi — raubšici.« Rotovška čuda. Bila je velikanska dirka, da bi se čimpreje spravili pod streho nekateri uradniki in uradnice pri mestni občini, ki so prišli na sistematizirana mesta. Čas in slava mestnim očetom za toliko dobrohotnost! Ta dirka pa se je nenadoma prekinila. Še so pri magistratu nastavljena, ki bi morali priti tudi na sistematizirana mesta in ie sedaj vse tiho in mirno. Čudna tišina. Ali so termi krive počitnice, ko so mestni očetje potrebni oddiha in razvedrila, ali pa nemara kaj zanimivejšega? O tem nam zaenkrat nič ni znano. Zadeva pa ostane v evidenci. Pritožba. Dragi prijatelj iz Dravskega polja! Radi cest se pritožuješ in si ne daš miru. Ni menda denarja na razpolago. Lahko pa jc tudi, da se merodajni držijo onih besed, ki jih jc bil izreke! neki klerikalni veljakar na Glavnem trgu ob priliki Skimšekovih praznikov, češ, da l)ol.i kakor cest in drugih takšnih reči, potrebujemo svetnike. To je vse, kar ti morem povedati. A. K.: Žrtev zveste Zgodovinski roman Postali boste grand prve stopnje, srof, narodni zastopnik, poslanik, podkralj, kadar se Vam bo zljubilo. Vaša žena pa, ne samo, da Vas ne bo ovirala v teh lepili načrtih in ponosnih nadah, ampak Vam bo celo v izdatno pomoč ter Vaša prva in najvažnejša opora. Ne govorim več o njenem imetju, toda saj poznate njeno bistroumnost, ki bo z njo vodila Vaše korake in izpolnjevala Vaše nade. Kar se vere tiče, menda tudi ni nepremostljivih ovir. Ali mislite, da Vaša vera ne more postati tudi njena? Zaljubila se je v Vas, priznala je z domenjeno kretnjo. V nieni glavici ie toliko častiželjnosti in hrepenenja po sijaju, a samota, ki jo v tej hiši obdaja, ji je tako neprijetna, da se bo rada odrekla veri svojih prednikov. Odpeljala se bo v Italijo, kjer se bo dala krstiti, potem pa bo postala Vaša žena. Kdo bo — kakor ste 10 popolnoma upravičeno malo prej irekli — v grofici de Mendoza y Mirabella iskal in našel hčer židovskega oderuha? Kdo išče pri sijajni zlati posodi blato in pesek, iz katerega je zlato nastalo?« Stari Žid govori in govori, Don Juan ga pa pozorno posluša. Njegove nasvete si vtisne globoko v srce in si jih dobro zapiše za ušesa. Čez nekaj dni odpluje v Neapelj namesto v Mehiko, po dobrih dveh mesecih pa blagoslovi kardinal Barbarini v cerkvi svetega Jav-narja njegovo zakonsko zvezo s senjoro Inezo de Marto vel. Svečanost poteče izredno sijajno ob prisotnosti treh kardinalov, štirih knezov in številnih imenitnikov iz prestolnice kraljevine obeh Si-cilij. ' 2. Don Juan je postal kmalu nato grof de Mendoza y Mirabella, kakor je oderuh čisto pravilno slutil in povedal. Kot grand se ni odkrival niti pred katoliškim vladarjem, bil je član korteza kraljevine Stare Kastilije (kortez = narodna skupščina), dve leti je bil tudi načelnik biskajskih Foerov, ker je imel tam velika posestva, ki si jih je pridobi deloma z o-gromno doto svoje žene, posebno pa še s spretnim sodelovanjem svojega tasta senjorja Vincencija Martovela. Srečen pa le ni bil. Vzroki njegove nesreče, prvi vir vseh muk je bila smrt donne Ineze, ki jo je pobrala komaj leto dni po poroki. Smrt sama menda še ne bi tako strašno užalosti-la našega hidalga. Kot plemič, grand, kot človek, ki je živel več let v prijetnem madridskem svetu, bi se le ne vdal prehudi žalosti, čeprav je imel svojo ženo res rad. Zopet je našel veselja in si poiskal vtehe. Toda nesrečna smrt je strašno vplivala na dona Vincencija. Nesrečni oderuh je po izgubi svoje hčerke, edinega človeškega bitja, ki ga je ljubil, ki ga je, kakor smo videli, cenil bolj ko vero svojih očetov, kljub svoji židovski pohlepnosti celo bolj kakor bla- go in denar, ta starec je smrtno zbolel in je že po dveh tednih umrl. Tastova smrt bi hidalga še manj vžalostila, kakor smrt njegove žene, nemara bi se je celo razveselil, če ne bi čudaški starec vsega svojega imetja zapustil ne Donu Juanu, pač pa njegovi hčerki, svoji vnukinji. — Donna Ineza je namreč umrla na porodu. Rodila je hčerko, lepo, zdravo dete. Tako je oholi grand vžival samo dohodke velikega imetja, po Židovi oporoki bi jih s polnoletnostjo gospodične Frančiške di Mendoza moral celo polovico zgubiti. Poleg tega so mu bile očetovske pravice zelo omejene. Kalcor nekoč svoji hčerki, tako je senjor Vincencij tudi svoji vnukinji zagotovil popolno, neomejeno pravico, da si sama izbere moža. Ali so bile to samo oderuhove muhe, ali bojazen, izvirajoča odtod, ker je Žid temeljito poznal hidalgovo srce in njegov značaj, ali pa globoko prepričanje, da je v resnici srečna lahko samo zveza, ki si jo srce izvoli; vsega tega ne vemo in nočemo o tem dalje razpravljati. (Dalje sledi > Skatiua eišttftie ii. 3391 nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojnopoševni brivni aparat ODDAM SOBO s štedilnikom. Nasipna 78, Tržaška cesta. 3429 OPREMLJEN KABINET oddam eni osebi. Masdalenska ulica 42 344O LEPO OPREMLJENO SOBO oddam v centru. Stmna ul. I. vrata 1. 3-146 f flPAT. PENO. s poševnimi grabljicami. Uporabljiv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive 9 »FASAN« aparatom so »FASAN« rje proste britvice. Poskusite oboje in ne ločite se več od njih! — Glavno zastopstvo za Slovenijo: ažil, Maribor, Slovenska ul. 5. idealna spojitev za lepe rjave kože. Z NIVE A negovana koža daje soncu priložnost nje zdravilno delovanje dokončati. NIVEA zmanjšuje obenem nevarnost solnčarice. OPREMLJENO SOBO v bližini Vinarsko šole ali parka išče gospod za takoj.' Ponudbe na upravo lista pod .Mirno”. 3439 R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI POM USTANOVLJENA LETA 1862 Jugoslov. P. Beiers dorf & Co., d. s. o. j Maribor 3113 Čas vkuhavaoja je ta! Znižali smo ceno „Weckovim“ kozarcem PINTES5 & LENARD železnina, Maribor Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikur!. Obiščite nas, prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7. Opravilna številka IX I 1323/36-8 Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Dne 16^ septembra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Ročica vi. št. 9 „ Cenilna vrednost: Din 104.991 20 § Najmanjši ponudek: Din 69.994-25 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču • najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiielja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 7. Junlla 1936. Sprejema hranilne yloge na knjižice In n«> tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje toči prvovntno lastno dalmatinsko vino, črno opolo po Din 8'—, belo prvovrstni .dingae". Razna hladna jedila nekaj dni do otvoritve kuhinje. Vsa vina so zdrava in naravna po najnižjih cenah. Solidna postrežba. Cenj. občinstvu se priporoča Mato Montana. "Dalmatinska klet" Koroška c. 30 RANILNI&A DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v lastni novi palači na ogtu Gosposke - Slovenske ulite Centrala: MARIBOR Mafbotj varna naložita denarja, ker /amil za vloga pri tel hranilnici Dravska banovina s te/im svojim premoženjem in z wso svojo davčno močjo — — Hranilni ta izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posla tožno In k u lan t no nasproti pošte, pr Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge in knjižice na tmkoii račun po najugodnejšem obrestovan/« Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.